še*. 200. T UnHIanl. i petek. 1. septembra 1911. Leto XXXIX. sa »Zelja po pošti: == Za oelo leto upre] . K 26'— za po) leta „ , „ 13'— sa četrt leta „ , „ 8*90 za en meaeo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo lnosematvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24*— sa pol leta „ . » 12'— sa četrt leta „ . „ fl'— sa en meseo „ . „ 2'— I spravi prejemu mietii K 1*90 ■i laser a ti: Eiostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat sa dvakrat sa trikrat po 15 v • n • •i. • • • • » 10 sa večkrat primeren popust. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltvrate (12 mm) 30 vinarjev vsak dan, Isvsemil nedelje la praznike, ob 6. url popoldne. (tjf Drednlltvo |e v Kopitarjevi allol itev. 6/HL Rokopisi ae ne vračalo; nefranklrana pisma se ne ess sprejemalo. — Uredniškega telelona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. J^* DanaSnja Številka obsega 6 strani. Avstrija io maroško oiero. Med Nemčijo in Francijo se bodo te dni ali pa saj začetkom prihodnjega tedna zopet začela pogajanja glede Maroka, k.i so se zaradi nastalih težav prekinila. Ker je francoski poslanik na berolinskem dvox*u, gospod Cambon, dobil od svoje vlade natančne in da-Jekosežne inštrukcije, se more upravičeno trditi, da bodo ta pogajanja kmalu prinesla odločitev. Nemško-francoska pogajanja zaradi Maroka so seveda velike internacionalne važnosti. Gre se za to, da Francija anektira maroško državo, nad katero hoče najpreje protektorat prevzeti. Ako se Franciji to posreči —• in težko je misliti, da bi se ji ne — se bo tudi ves mednarodni položaj izpreme-nil. Težišče vseh velikih srednjeevropskih držav bo postalo Sredozemsko morje in njegovo obrežje. Anglija ima že Egipt in svoj protektorat nad to državo bolj in bolj utrjuje, Italija prav v tem trenotku najbolj tišči, da bi si smela tripoliŠko državo prisvojiti, Tu-nis in Alžir sta francoska, kmalu sc bo »tunifiziral« tudi Maroko in tudi Španci ne odidejo praznih rok, Nemčija pa dobi posebne trgovinske ugodnosti v južnem Maroku in nekaj novega kolonialnega ozemlja v Kongu. 2e po svoji naturni ie£i, po svoji zgodovini in svojih ekonomskih potrebah mora Avstrija na vzhod in jug težiti. Avstrija ni nič manj kakor Italija sredozemska država, na jugu so njeni interesi, tam so še nevzdignjeni zakladi, tam torišče za našo industrijo in trgovino, tam je prostor za podjetja, ki bi dvignila ugled naše monarhije kot velesile in dali zaslužka za toliko nagih pridnih rok. Zato odločivnim faktorjem v naši zunanji politiki ne more in ne sme biti vseeno, kako se maroška afera razvije. Velika izprememba v sredozemskem ozemlju se brez nas tudi formelno ne da izvršiti, ker bi fran-cosko-nemški dogovor, kakor je nameravan, popolnoma izpremenil mednarodno algeziraško pogodbo, katero smo tudi mi podpisali. Tu je prilika, da Avstrija nastopi in si zagotovi tiste ugodnosti, ki ji ravnotako gredo kakor n. pr. Italiji ali Nemčiji — pravzaprav še velikobolj kakor Nemčiji, ki ni sredo-morska država in je na južnih sredo-morskih deželah menj interesirana kakor mi. Pri tej priliki je treba reči katero tudi na adreso naših Vsenemcev. Kakor znano, je »Neue Freie Presse« objavila izjavo nekega angleškega diplomata o maroškem sporu, ki kaže veliko sovražnost do Nemčije. Splošno se sumi, da pohaja ta izjava na ta ali oni način od angleškega poslanika na dunajskem dvoru sir Fairfax Cartvvriglita, čeprav je on to po treh dneh, ko je bil že ves nemški svet pokonci, dementiral. Naši Nemci obetajo zdaj, da bodo to afero v poslanski zbornici na dan spravili in se pridružujejo nemškim časopisom v rajhu, ki zahtevajo, da angleška vlada svojega poslanika iz Dunaja odpokliče. Ta avstrijsko-nemška protianglc-ška gonja ni preveč modra. Zadevo sir Cartwirghta naj merodajne vlade, angleška, nemška in avstrijska, le medse-boj uravnajo, čimbolj se bo avstrijsko nemško-nacionalno časopisje v to vmešavalo, tem slabše bo. V rajhu imajo pravico vpiti kolikor hočejo, tam morajo kazati korajžo. Za nas je pa le največja rezerva umestna. Nam ni namreč prav nič potreba hoditi za Nemčijo po kostanj v žerjavico, ker bi se lahko zelo upekli. Nemški grena-dirji so sicer imenitni junaki, celemu svetu pa le niso kos. V maroški aferi ima Nemčija Anglijo in Francijo zoper sebe, Rusija je popolnoma nevtralna in simpatizira preje z Anglijo in Francijo kakor z raihom, Italijani pa, Nemcem tudi ne bodo šli na roko1. Čemu naj se potem mi Angliji in Franciji zamerimo, dvema državama, ki sta v sredomor-skem ozemlju prvi, najmočnejši in od-ločivni in na kateri smo kot sredomor-ska država velikobolj navezani kakor na Nemčijo, ki nam more edinole zoper Rusijo pomagati. Če hočemo na jugu kakšno vlogo igrati, nam pač nc kaže si na ljubo simpatijam naših nemških nacionalcev nakopati nasprot-stvo Angleške in Francoske. V zunanjem ministrstvu na Duna ju so se zadnje čase odločili za aktivnejšo in razumnejšo politiko, kar sc tiče sredomorja. Zato je upati, da zahteve nemškonacionalnih šovinistov na Ballplatzu ne bodo našle odmeva. Maroško vprašanje. »Lokal-Anzeiger« objavlja članek, ki se peča z vprašanjem, zakaj so se zavlekla pogajanja glede na maročan-sko vprašanje. List se jezi osobito na Angleže, ki so nasprotovali kompenzacijam Nemčiji ob Kongu. Gospod Cambon jc došel včeraj v Berolin, došel je pa tudi žc nemški državni kancler Bcthmann-Holhveg in državni tajnik Kiderlen - Wacliter. Medtem ko oficielni francoski in nemški listi pišejo zelo miroljubno, se pa natihoma pripravljajo važne, stvari, stvari, ki se ne dogajajo, kadar je mir zagotovljen. Nemško vojno ministrstvo je namreč izdalo ukaz, da se višjim rezervnim častnikom ne sme dovoljevati dopust v inozemstvo. Kaj tak ukaz v resnici pomenja, smo Avstrijci izvedeli ob aneksijski krizi, ko se je del naše armade takoj, ko je iašel tak ukaz, mobiliziral, pardon, ko so pozvali rezerviste k orožnim vajam, ki so sc vršile v polni vojni opravi z nabitimi patro-nami ob Drini in Donavi. Pred tedni smo žc poročali, da jc pripravljena francoska armada, te dni smo pa poročali, da jc združeno francosko brodovje seveda za nedolžne vaje in angleško atlantsko brodovje že tudi precej tednov čaka zbrano v Portsmouthu nadaljnih ukazov. Belgija se zelo hitro pripravlja za vsak slučaj. Pri vojnem ministru se jc vršil veliki vojaški svet. V Chartreuse so odposlali 12 mitraljez, 18 brzostrel-nih topov in 1,800.000 patron. Neki belgijski štabni častnik je pa izjavil nasproti nekemu časnikarju: »Pripraviti se hočemo, da branimo svojo nevtralnost, če bi sc hotela biti Nemčija in Francija na naših tleh. Bojimo se di*u-gega VVaterloa. Tudi Nizozemska sc pripravlja za vsak slučaj. V Londonu so pa zvišali pri Llov-du vojno zavarovalnino od 5 na 7 odstotkov. Nemško časopisje je pa zelo vzne-voljeno na Angleže radi znanega članka v »N. Fr. Pr.« »Kolnische Ztg.«, ki ima zveze z nemškim zunanjim uradom, jc zelo ne-voljna na sira Cartvvrighta, a tudi »Germania«, glasilo centruma, očita Cartwrightu, da. je on in nihče drugi provzročil članek v »Preši«, ki smeši tudi nemškega cesarja. Napoveduje, da bo morala, dobiti nemška vlada sama zadoščenje v Dovvningstrcetu. — »Vossischc Zeitung« sodi, da jc objavil dotični članek v »N. Fr. Pr.« publicist Sigmund Miinz, ki ie objavil razgovor med njim in sir Cartwrightom ob dineju v Marijinih Varih. Ceško-nemška sprava. Iz Prage se poroča: Poročila o Thunovi avdienci v Ischlu se pečajo zgolj f irmalniml stvarmii. Sodi se, da češi. pritrdi Thunovemu spravnemu načrtu, ker vladar sam želi, da se Čehi in Nemci sporazumejo. Stranke se že pripravljajo na spravna pogajanja. Načelniki čeških strank imajo se* jo bodoči teden, v kateri bodo razpravljali o spravi. Z načelniki strank nc bo konferiral samo knez Thun, marveč tudi višji deželni maršal knez Lobko-vic. »Češke Slovo« se pa peča tudi z jezikovnimi predlogi, ki se morajo predložiti državnemu zboru. Biener-thovih jezikovnih predlog namreč niso zopet predložili državnemu zboru, ker jih predelujejo z ozirom na zadnje ljudsko štetje. Gautsch je izjavil, da te predloge kmalu predloži zbornici. — »Češke Slovo« sodi, da se bo za te predloge težko dobila večina v državnem zboru, ker bi glasovali za dodatne češke predloge zgolj Čehi in Jugoslovani, medtem ko so Poljaki jako apatični. Za/to praško poročilo nadalje naglaša, da se položaj ne bo razvil, dokler se ne vrne Thun sam v Prago, ker bodo morali načelniki strank pred vsem čuti, kaj da jim bo predlagal Thun. Nato bodo razpravljali o predlogih klubi. Brezdvomno je, da je Thun v svoji avdienci tudi poročal o sklicanju češkega, deželnega zbora, ki sc mora sklicati, da se omogoči zborovanje narod-no-politične komisije. Neka o praški akciji dobro poučena oseba izvaja v »Unionu« o spravni akciji: »Diskusija pred praško konferenco se je že tako razvila, da žc lahko pregledamo ccl položaj. V diskusiji se je prezrlo, da gre za pogodbo, ki naj jo skleneta dve stranki. Kljub temu se vedno čuje o zahtevah. Nemci nagla-šajo zgolj, kar oni zahtevajo, niti z besedico pa ne omenjajo čeških zahtev. Pritožujejo sc tudi, da češki poslanci in posamezne češke stranke niso prijazne spravi. Prezira se pa, kako mora vplivati na Čehe, ker Nemci vedno objavljajo svoje zahteve in si pri tem stvarno nasprotujejo. Viharno zahtevajo omejitev in obenem zametavajo vprašanje o manjšinah, dasi morajo Čehi znati, kaj da bo z njih zahtevami gleclc na Čehe po nemških krajih. — Tudi češki deželni zbor mora zavzeti stališče nasproti spravnim vprašanjem. Knez Thun je storil kot poslanec vse, kar jc bilo v njegovi moči, da LISTEK. UnbosnDinosL Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski (Dalje.) Mladi človek je škrtal z zobmi od razjarjenosti. »No, po vsem tem, priznajte sami ... jaz sem bil z vami plemenit in odkritosrčen ... pa takšen ton!« »Ne, dovolite, oprostite mi . . . kako je vaše ime?«' »Ne. čemu pa ime?« »Al!« »Jaz ne morem povedati imena . . .« »Ali poznate Šabrina?« je hitro vprašal mladi gospod. »Šabrin! ! !« »Da, Šabrin! A! ! ! (Tu je gospod v suknji oponašal nekoliko gospoda v suknji.) Ali ste zdaj razumeli?« »Ne, kaj bi s Šabrinom!« je odgovoril gospod v kožuhu otrplo. »Nikakor ne Šabrin; oh je pošten človek! Oproščam vašo netaktnost z ozirom na muke ljubosumnosti.« »Lopov jc on, podkupljiva duša, ničvreden malopridnež, goljuf, blagajno je okradel! Kmalu ga bodo vtaknili pod ključ!« »Oprostite,« je začel gospod v kožuhu in bledel, »vi ga. pač ne poznate; kakor vidim, vam je popolnoma neznan.« »Da, osebno ga sicer ne poznam, ampak poznam ga po drugih, njemu zelo bližnjih virih.« »Blagorodni gospod, po kakšnih virih? Jaz sem v zmedenem stanju, to vidite . . .« »Tepec! Ljubosumni zabitež! Žene ne more čuvati! Takšen je, glejte, ako bi radi vedeli!« »Oprostite, vi ste v strašni zmoti, mladi gospod . . .« »Ah!« »Ah!« V stanovanju Bobinicina sc jc zaslišal šum. Vrata so se pričela odpirati. Začuli so sc glasovi. »Ah, to ni ona, ni ona! Jaz poznam njen glas; zdaj vem vse, to ni ona!« je rekel gospod v kožuhu in pre-blcdel kakor stena. »Molčite!« Mladi gospod se je prislonil k steni. »Blagorodni gospod, jaz grem proč: io ni ona, zelo me veseli.« »No, no! Pojdite torej, pojdite!« »Zakaj pa vi nc greste?« »Kaj vas pa to briga?« Vrata, so sc odprla; gospod v kožuhu ni mogel več zdržati in je planil po. stopnicah navzdol. Mimo mladega gospoda sta šla moški in ženska in srce mu je obstalo . . . Začul se j c znani ženski glas in nato zahripeli moški, toda ta popolnoma neznan. »Nič ne, de, ukažem pripraviti sani,« jc govoril hripavi glas. »Ah! No, meni jc prav! Kar recite . . .« »Takoj bodo tu.« Dama je ostala sama. »Glafira! Kje so tvoje obljube?« je vzkriknil mladi gospod v suknji, prijemajoč damo za roko. »Aj, kdo jc to? To ste vi, Tvorogov? Moj Bog! Kaj pa počnete tod?« »S kom ste bili tukaj?« »No, to jc moj mož, pojdite proč, pojdite odtod ... od Polovicinih. Pojdite, za Boga pojdite.« »Polovicini so se preselili žc pred tremi tedni! Jaz vem vse!« »Aj!« Dama jc plailila proč. Mladi gospod jo jc dohitel. »Kdo vam je povedal?« je vprašala dama. »Vaš mož, milost iva, Ivan Andrejič; on jc tukaj, on je pred vami, lliilo-stiva . . .« Ivan Andrejič je stal v resnici pred njima. »Aj„ lo ste vi?« je vzkriknil gospod v kožuhu. »A! c'est vous?« je vzkriknila Glafira 1'ctrovna in planila z nehlinjeno radostjo k njemu. »Moj Bog! Kaj se mi je pripetilo! Bila sem pri Polovicinih; lahko si misliš . . . saj veš, da stanujejo zdaj pri Izmajlovskem mostu. Pravila sem ti, se spomniš? Vzela sem sani odtam. Konji so sc splašili, zdirjali, prebrnili sani, padla sem na tla, komaj sto korakov odtod. Kočijaža so prijeli, jaz sem bila vsa iz sebe. K sreči je monsicur Tvorogov . . .« »Kako?« Monsieur Tvorogov jc bil podoben bolj okamenelemu stebru kakor monsieur Tvorogovu. »Monsieur Tvorogov me jc ugledal tukaj in se ponudil, da me spremi; no, zdaj ste vi tukaj, in jaz vam morem izraziti samo svojo iskreno hvaležnost, Ivan Iljič . . .« Dama je podala roko okamenelemu Ivanu Iljiču in je njegovo skoro vščipnila, ne stisnila. »Monsieur Tvorogov! moj znanec. Na plesu pri Skorlupovih sva sc seznanila; zdi se mi, da sem ti pravila? Ali sc nc spominjaš, Koko?« »Ah, seveda, seveda! Aji, spominjam se!« je spregovoril gospod v kosmatem kožuhu, ki se je odzval na klic: Koko. »Zelo me. veseli, zelo me veseli.« In toplo jc stisnil roko gospodu Tvorogovu. »S kom pa govorite tu? Kaj pa to pomeni? Jaz čakam . . .« se je razlegal hripavi glas. omogoči narodno spravo. Se več bo storil kot namestnik. Za uspeh ali neuspeh pogajanj ne bo odgovoren Thun, marveč stranke. »Vaterland«, glasilo katol. plemstva, sodi, da se bo sklenila sprava med Čehi in Nemci. List piSe zelo optimistično in sodi, da radikalci na nemški in na češki strani zato pritiskajo, da bi pri mešetariji kaka stranka ne bila preveč opeharjena. O včerajšnji Thunovi avdienci se poroča, da je bil cesar s Thunom zelo milostljiv in da mu jc knez Thun temeljito poročal o vseh stvareh, ki tičejo Češke. Knez Thun namerava sklicali češki deželni zbor ne glede na to, če se sprava med Nemci sklene ali ne. NEMCI IN BRAMBNE PREDLOGE. Poročilo o brambnih predlogih ima v »Nemški narodni zvezi« pofclanec Markhl, ki pa še ni poročal in zato »Zveza« še tudi ni zavzela stališča. Z nekaterimi določili Nemci niso zadovoljni, a končno bodo le glasovali za njo. NOVI ŠEF DUNAJSKE KRŠČ. • SOC. STRANKE. Včeraj so izvolili začasno vodstvo dunajske krščanskosocialne stranke. Za predsednika je bil izvoljen Leopold Steiner. KONTROLNA KOMISIJA DRŽAVNIH DOLGOV. je imela 31. m. m. sejo. Udeležili so se ije dr. pl. Fuchs, dr. Steimvender, dr. pl. Kozlo\vski in Mastalka, člani poslanke, pl. Czedik in vitez pl. Scluiller, člana gosposke zbornice. Za predsednika komisiji je bil izvoljen Czedik, za podpredsednika pa pl. Fuchs. Mastalka je grajal, ker so se pri volitvi ozirali zgolj na nemške stranke. TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK V BEROLINU. Turški prestolonaslednik Jusuf Izedin jc došol v Berolin, kjer ga je cesar Viljem sprejel. Cesar je odlikoval turškega prestolonaslednika z redom črnega orla. SPOPAD MED SRBI IN TURKI. Iz RiStovca se poroča o krvavem boju med srbsko mejno stražo in turškimi vojaki. Ubitih in ranjenih je bilo več Srbov in Turkov. IZ TURČIJE. Dne 31. m. m. je izročil nemški po-flanik sultanu red črnega orla, ki mu ga je podelil nemški cesar Viljem. Poslanik je izjavil, da želi nemški cesar, naj bi se prijateljstvo med Turčijo in Nemčijo nikdar ne skalilo. — Iz Sko-pelj se poroča, da strašno ropa ropar Iza Roljetinac, ki mu je država pred tremi leti zaplenila njegova posestva. NOVA STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ANGLEŠKEM. Iz Londona se poroča, da se pripravlja nova stavka železničarjev družbe Great Eastern Raihvav Com-panic. VELIKI NEMIRI ZARADI DRAGINJE NA FRANCOSKEM. Na Francoskem imajo širokoustni socialni demokrati večjo politično moč kot v Avstriji. Pehajo sc tudi za mitii-strske sedeže, a proti draginji prav nič ne napravijo, ker so še bolj zavisni od delavskih izkoriščevalcev kakor so pri nas, kjer so tudi tako odvisni, da brez dovoljenja svojih fabrikantskih voliv-nih zaveznikov ničesar storiti ne šinejo in ne morejo. Proti draginji ne opravijo na Francoskem socialni demokrati prav nič in je draginja v državi social- Pred gručo je stal gospod neskončno dolge postave. Izvlekel je lornjeto in pazljivo motril gospoda v kosmatem kožuhu. »Ah, monsieur Bobinicin!« je za-ščebetala dama, »odkod pa? Kako naključje! Pomislite, pravkar so sc mi »plašili konji . . . no, tukaj je moj mož! Jean! Monsieur Bobinicin, na plesu t»ri Karpovili . . .« »Ah, zelo, zelo, zelo me veseli! . . . No, jaz vzamem takoj voz, draga.« »Vzemi, Jean, vzemi: jaz sem še vsa prestrašena; vsa sc tresem, bilo mi je celo slabo . .. Danes na maskaradi,« je šepnila Tvorogovu . . . »Zdravstvujte, rlo svidenja, gospod Bibinicin! Gotovo se srečava jutri na plesu pri Karpo-vih . . .« »Ne, oprostite, mene jutri nc bo; kako bo šele jutri, ako je žc danes tako . . .« Gospod Bobinicin je zamr-mral še nekaj skozi zobe, podrsal s svojim velikim škornjem, sedel v svoje feani in se odpeljal. Voz je zapeljal prednje; dama jc sedla vanj. Gospod v kosmatem kožuhu je obstal; videli jo bilo, da nima moči, da bi sc premaknil, brezsmiselno nodemokraških ministrov še večja kakor pri nas. Delavstvo in ženske so radi draginje priredili v Douaiju, v Fres-nesu in v St. Quentinu velikanske izgrede, ki seveda draginje ne bodo odpravili, ker se socialni demokratje tako na Francoskem kakor pri nas, široko-ustijo, proti kartelom in trustom, povzročiteljem draginje, sc pa ne upajo nastopiti, zakaj ne, znajo sami najbolje, zna pa to tudi ves drugi svet. NAJVEČJA VOJNA LADJA NA SVETU. Iz Londona se poroča, da bodo izpustili ondi največjo vojno ladjo na svetu, »Lion«, v morje. »Lion« bo vozil 30 vozlov na uro, obsega 36.350 ton, dolg je največji dreadnought na svetu 660 čevljev, oborožen z 8 topovi, ki sami stanejo 39,000.000 mark. izpred tukajšnje porote. Mlad pohofnež. Proti Jožefu Pav-čiču, 18 let staremu, v Viškogoro pri Tolminu pristojnemu ključavničarskemu pomočniku v Spodnji šiški, se je vršila tajna razprava zaradi poizkuše-nega nravnega zločina na neki ženski. Obdolženec dejanje taji. Ker so porotniki krivdo zanikali, je bil oproščen. Brat ubil brata. Pred tukajšnjo poroto se je vršila od okrožnega novomeškega sodišča tu sem delegirana razprava proti Antonu Roglju, 34 let staremu v Roženberku rojenemu ln v Veliko loko pristojnemu oženjenemu posestniku na Roženberku zaradi hudodelstva uboja. Anton Rogelj je prevzel domače posestvo ter izplačal svojemu mlajšemu 30 let staremu bratu Francetu 2200 K, obenem mu pa dal v mali hišici dosmrtno stanovanje, kjer je bival s svojo materjo. Prvo leto je bil miren in lepega vedenja, a kmalu potem je jel razgrajati, razbijati, bratu Antonu in materi groziti, tako da sta morala dostikrat obadva pred njim bežati. V mali hišici je razbil vežna vrata in peč in kakor priča Franc Zupančič trdi, je bil ubiti France tako silovitem da se ga je bala cela vas. Z bratom Antonom je bil vedno skregan in je mnogokrat pred njegovo hišo ponoči tako razgrajal, da ni mogla cela rodbina mirilo spati. Iz gole hudobije je napravil bratu Antonu na raznih rečeh občutno škodo, pretil mu je, da ga bode ubil in spravil iz grunta, in da mu bode požgal. Metal mu je tudi ka-menje skozi okna in to ravno en dan poprej, ko se je izvršil žalostni dogod-ljaj. Dne 3. julija zvečer je bil obdolženec sam v hiši, ker se njegova žena s hčerko in pestunjo niso upale v hiši nočiti. France Rogelj, ki je pred hišo drva žagal, začel je zopet razsajati in vpiti, da bo brata Antona ubil in mu požgal ter ga z grunta spravil. Sedaj je pa tudi obdolžencu prikipela jeza do vrhunca, pograbil je v veži se nahajajoče gnojne vile, stopil iz hiše k bratu Francetu ter ga ž njimi udaril, a ker je ta udarec prestregel, zadel ga je na rame. Obdolženec Anton pravi, da se je nato brat France v njega zagnal, nakar sta se sprijela in vrgla tako, da je bil brat spodaj. Trgala sta se za vile, obdolženec je pograbil kamen in ž njim udrihal po bratu. Ko sta pa oba vstala, je pograbil brat Tone za vile in ž njimi večkrat po Francetu udaril ter ga tudi parkrat po glavi s tako silo zadel, da se je ta zgrudil na tla in kmalu nato umrl. V bližini tistega kraja, kjer je brat obležal, so se našli razkropljeni deli možganov. Sosed France Jamnik je slišal tepež, a sc ni v bližino upal, slišal je pa obdolženčeve besede: »Na, imaš sedaj dosti, ali misliš, da sem jaz bik?« Nato je šel je gledal na gospoda v suknji. Gospod v suknji pa se je smehljal precej bedasto. »Jaz ne vem . . .« »Oprostite, zelo me veseli, da sva se Seznanila,« je odgovoril mladi človek in se priklonil zvedavo in nekoliko boječe . . . »Zelo, zelo sem vzradoščen . . .« »Galošo ste izgubili, se mi zdi . . .« »Jaz . . . Ah, da! Hvala lepa, hvala lepa! Dal si bom napraviti raje gumijaste čevlje . . .« »V gumijastih se noga nekako poti,« je rekel mladi gospod, očividno z brezmejnim zanimanjem. »JeanI Ali boš že kmalu?« »Zares, poti se. Takoj, takoj, dušica, midva sva baš v zanimivem razgovoru! Zelo dobro ste opomnili, noga sc poti . . . Sicer pa, oprostite, jaz . . .« »O, prosim . . .« »Zelo, zelo, zelo me veseli, da sva se seznanila . . .« Gospod v kožuhu jc sedel v voz. Voz se je premaknil; mladi gospod je še vedno stal na mostu in mu sledil zelo omipln z očmi. (Dalje.) obdolženec svojo mater klicat, Češ, da naj gre Franceta izmit, ker bo najbrž umrl. Zdravniški izvedenci so pri raz-telesbi trupla našli, da je zadobil na glavi razun smrtne še štiri druge težke poškodbe, ki so bile prizadete s silnimi udarci. Smrtno poškodbo je zadobil na desni temenici. Močni udarci na glavo so provzročili zrtiečkanine in pretres možganov ter je vsled tega nastopilo otrpnjenje istih, nakar je nastopila smrt. Anton Rogelj se zagovarja, da je bil vsled vednega bratovega groženja in kalenja nočnega miru postal tako razburjen, da je sklenil, da mora biti vendar že enkrat konec tega. Pravi, da je v jezi brata napadel, da je tekom tepeža kar po njem z gnojnimi vilami mahal, boječ se, da bi ga ta ne ubil, ker je bil brat močnejši in večji kakor on. Obdolženec tudi priznava, da si je že preje pripravil gnojne vile, kupil si je pa za svojo obrambo tudi revolver, katerega mu je pa žena vzela. Rogelj ne taji, da ga je brat France med tepežem prosil, naj ga pusti, da mu bo drva žagal. On pa ni odnehal, temveč naprej po njem udrihal toliko časa, da se je nezavesten zgrudil. Dnevne novice. -f Običajni polet Zveze Orlov na Brezje na. angeljsko nedeljo se letos nadomesti s poletom v P etrov če 10. septembra 1.1. na Štajerskem. Za to prireditev vlada med odseki veliko zanimanje in se poleta v Petrovče udeleži tudi veliko odsekov s Kranjskega, tako s kamniškega in obsavskega okrožja i. t. d. Kaj je Sokol? Sokol je dozdaj oficielno vedno poudarjal, da je popolnoma nad strankami, glede vere pa daje vsakomur popolno svobodo in se je niti najmenj ne dotika. Če gredo Sokoli na kmete, se njihovi govorniki delajo na vso moč pobožne in v »Narodu« se zoper nobeno stvar nikoli tako ne pritožujejo kakor zoper »krivično očitanje«, da so brezverski. Zdaj pa borite oficielno glasilo slovenskega Sokola »Sokol-ski Vestnik« v letošnjem letniku v 2. številki na strani 36., kjer stoji doslov-no: »Zvonovi zvonijo, topiči pokajo, po cesti se premika cerkveni sprevod, tret-jerednice, prenapolnjene verske strasti, bratovščine, klerikalna društva, duhovščina v bliščečem, bogatem omatu. Ulice in ceste manifestujejo versko-cerkveno in klerikalno politično moč z zunanjim leskom in številno množico z n e p r e r a č u n 1 j i v i m i i n nejasnimi verskimi instinkti javno vabijo nove verske in politične privržence v svoj tabor. Da moralno povišajo to manifestacijo naši napredni in strogo protiklerikalni gospodarji že na predvečer olepšajo stavbe z zelenjem, posujejo ceste z nežnim cvetjem, celo sami se udeležijo sprevoda. Zavednost in doslednost pa taka! Zadnje volitve so pokazale, da je hram božji danes jirostor, kjer se brez paragrafov politično zboruje, cerkvena institucija po vsej svoji dogmatiki, upravi in duhovskem stanu je postala pri nas sredstvo in izvrševalno orodje za načrte izvršilnega odbora klerikalne stranke. In mi.ji še kadimo, se ji klanjamo! Geslo naprednosti bodi: Odcerkvenjenje misli ln čuta!« — Torej Sokol je že tako daleč, da ne more niti procesij z Najsvetejšim puščati v miru in proglaša za svoje geslo odcerkvenjenje misli in čuta. To je pač zadosti jasno povedano. Nujna posledica tega je, da katoličan ne more in ne sme več Sokol biti, ako noče priti v konflikt s svojo vestjo. Katoliška Cerkev prepoveduje katoličanu pod smrtnim grehom biti član organizacij, ki imajo za namen »odcerkvenjenje«, po domače rečeno, ki hočejo katoličane od Cerkve odtrgati. Tako smo zdaj na čistem. '+ Razburjena »Zarja«. Kdor ima mirno vest, ne psuje. Čimbolj kuo zmerja, toni menj ima prav, to je stara resnica. Prav posebno velja to za socialno demokracijo. Ta stranka si prisvaja pravico, da napada vse, kar je pod božjim solncem: druge stranke, armado, Cerkev, sploh vse, kar ni ona. Če pa ji drugi povedo, kar ji gre, je pa vsa iz sebe. Svoj čas so se je mnogi zavoljo te njene popadljivosti bali, danes se ji je pa mogoče le smejati. Bivše čase je socialna demokracija vsem drugim strankam očitala, da z narodnostjo ljudstvo le slepijo, socialni demokrati pa imajo rešitev narodnega vprašanja v žepu, zdaj pa so sami v narodnostne skupine razcepljeni in se pulijo med seboj kakor malajski petelini. Nam so predbacivali, da smo od ogrskih veleagrarcev podkupljeni, ko pa smo jim mi poklicali v spomin letošnje državnozborske volitve, pri katerih jo socialna demokracija šla roko v roko z velekapitaloni, st> tako raz« kačeni. da so zanje naravnost bojimo. Takole nam »Zarja« odgovarja: »Slovenec« je svinja, »Slovenec« je lump, »Slovenec« je falot, »Slovenec« je baraba, »Slovenec« jc prešit, »Slovenec« je tolovaj.« — Ne vemo, ako bo »Zarji«, temu glasilu za »povzdigo kulturnega nivoja najširših ljudskih slojev« to pajzelsko zmerjanje kaj pomagalo. Zakaj dejstvo je in ostane, da je socialna demokracija z velekapitalom sklenila dogovor za volitve, da je rešila svoje mandate in cla so socialni demokrati šli z vsemi ^ilami v boj za kandidate velefabrikantov. To pa zato, ker je socialna demokracija od veleindustrije bila podkupljena. Pa to ni bilo samo enkrat, že neštetokrat se je dokazalo, da se socialna demokracija da od velekapitala podkupiti. Ves svet ve, da ve-lekapital socialno demokracijo vselej dobi, kadar le hoče. Kolikokrat je delavstvo ob štrajkih izdala na ljubo izkoriščevalcem! Kaj boste zamorca prali! Le eno dejstvo: Zdaj socialna demokracija mestne konsumente huj-ska, naj posnemajo francoski zgled in začnejo z brahialno silo napadati pro-ducente in prodajalce, da se bo draginja zmanjšala. Vsak pa ve, da so draginje krivi karteli in trusti, sploh organizacija velekapitala. Z dejanskimi napadi na prodajalke s kmetov se draginja ne bo odpravila, ampak le povečala, kar se že na Francoskem pozna. Kmetice ne nosijo nič več na trg, prodajalci zapirajo svoje trgovine in draginja je še hujša! Socialni demokraciji pa je le na tem, da ljudstvo raz-draži in naščuva, zoper tiste, ki pa draginjo res delajo in so je edino krivi, pa ne ukrene ničesar, tiste čisto pri miru pusti, namreč kartele. Zakaj? Zato, ker je v njihovi službi. Zastonj pa velekapital nima tako dobrih služabnikov. 4- »Slovenski Branik«, ki se izdaja za glasilo »Družbe sv. Cirila in Metoda«, je silno prazen in za obrambo obmejnega Slovenstva popolnoma, brepomem-ben listič. V svoji zadnji številki napada spodnještajerske Slovence, navidezno zato, ker niso slovenski števni kandidati v mestnih skupinah zadosti glasov dobili, v resnici pa zato, ker so liberalce izbacnili. Tako cirijmetodarji povsod narodne interese le hlinijo, mar so jim pa dejansko le interesi liberalne stranke. Najbolj nesramno pa je, da »Slovenski Branik« napada lavantin-skoga knezoškofa in štajersko slovensko duhovščino, češ da se »premalo zaveda svojih narodnih dolžnosti!« Na to odgovor gotovo ni potreben, pribiti hočemo lc, kako taisti »Slovenski Branik« za narod dela. V taisti številki agitira namreč v uvodnem članku, naj sc prebrani časniki pošiljajo na mejo, torej navidez silno rodoljubno delo. V resnici pa ni tisti članek nič drugega kakor reklama za »Ilustrovani tednik« in ostale liste »Učiteljske tiskarne«. Pripomniti je, da se z listi, katere »Učiteljska tiskarna« zalaga, in tiska, obmejno slovenstvo ne bo rešilo, ampak preje po-gubilo. Če bo usoda obmejnih Slovencev odvisna od listov, ki jili »Učiteljska tiskarna« zalaga, lahko na svojo narodno rešitev čakajo tako dolgo, cla kralju Matjažu brada, še devetstodevetindevet-desetkrat zraste okoli mize. Čemu sploh liberalci obmejne Slovence rešujejo, ko so se pa pravkar v »Narodu« izjavili zoper samostojno slovensko šolstvo in avtonomno gospodarsko upravo na Spodnjem Štajerskem? Oni so rekli, da hočejo i nadalje od nemškega Gradca odvisni biti, čemu tedaj vse to narodno komedijantstvo po »Slovenskem Braniku«? Ali mislite, da vam obmejni Slovenci res še kaj verjamejo? -f Kako gospodarijo socialni de« mokrati po bolniSkih blagajnah. »Kol-nisehe Volkszeitung« objavlja (dne 29. avgusta, št. 739): Strokovni tajnik No-ven jc na nekem shodu krščanskega delavstva trdil, da gleda socialna demokracija, kadar nastavlja uradnike pri okr. bolniških blagajnah, manj na to, če so uradniki sposobni, kakor na to, da pripadajo socialnodemokraški stranki in da odkrito agitirajo za njo v blagajni. Načelstvo blagajne, predsednik in blagajnik, so zato tožili govornika, ki je popolnoma dokazal resnico svojih obdolžitev. Pri nameščenju uradnikov se niso na dolgoletna izpričevala popolnoma sposobnih prosilcev prav nič ozirali, nastavljali pa za uradnike popolnoma nesposobne so-cialnodemokraške prosilce. Slabše so postopali s pristaši socialni demokraciji nasprotnih strank kakor s socialnimi demokrati. Tudi denarno poslovanje ni bilo v redu. Pri neki reviziji blagajne je manjkalo 5000 mark, za katere so našli blanko pobotnico nekje v neki kaseti. Leta 1909 je manjkalo 1700 mark. Neki uradnik ni mogel pokazati denarja, ki ga je spre;el, drugi uradnik je pa ponevorial denar in ponarejal listine. Vsem tem uradnikom se ni nič zgodilo. To nasvetu predsed- nika sodišča so tožniki nato umaknili tožbo in povrnili vse stroške kakor tudi plačali Novenovega zagovornika. — Tako gospodarijo socialni demokrati in taki ljudje naj bi imeli pravico kri-tikovati gospodarstvo drugih strank! Dusseldorfska razprava nam kaže rdečo defravdantsko gospodarstvo v taki bengalični luči, da bi bilo odveč izgubljati besedi o stranki, ki krije svoje dc-fravdante. + Zmaga S, L. S. Glede občinskih volitev v Št. Jerneju, kjer je sijajno zmagala S. L. S., smo zadnjič poročali napačne številke. Rezultat je ta-le: Prvi razred: S. L. S. 251, liberalci 107, drugi razred: S. L. S. 394, liberalci 166, tretji razred: S. L. S. 740, liberalci 320, v podobčinah: S. L. S. 163, liberalci 64. -j- Novo poštno ravnateljstvo se ustanovi v Celovcu, in sicer za Koroško in Solnograško. -f Za občinske volitve potrebne formularje ima odslej v zalogi »Katoliška bukvarna« v Ljubljani, nanjo naj se naslavljajo odslej vsa naročila. + »Slomškova podružnica za Reško dolino« najvljudneje vabi vse ce-njenc člane in članice, da se polnošte-vilno udeleže občnega zbora »Slomškove zveze«, ki bo v Ljubljani dne 7. septembra t. 1. v »Ljudskem Domu«. Pokažimo vsi, da se zavedamo svojih dolžnosti v polni meri. Pokažimo pa tudi, da so mogočne naše vrste in da je v naših vrstah disciplina doma! Za odbor: Ivan Šuligaj, t. č. tajnik; Janko Grad, t. č. predsednik. -f »Slovenska Straža«. Dne 27. avgusta ste zborovali obe podružnici »Slovenske Straže« v Košani ob jako lepi udeležbi. Kakor se vidi iz poročil načel-nice in načelnika, ste obe podružnici kar najlepšo delovali v preteklem letu. Priredili ste skupno 2 veselici, 2 predavanji in nabrali: ženska 74 K 43 vin,, moška pa 64 K 76 vin. za obmejne Slo-vencc. Posebno so se odlikovali naši mladeniči in dekleta, ki so vsikdar radi in z navdušenostjo delovali v pricl »Slovenski Straži«. Zlasti naša dekleta so pod vodstvom gospe nadučiteljeve Ilice Gradove kaj lepo povzdigovale naše in eosedne prireditve v pestrih narodnih nošah. Čast jim! Ženska podružnica si je izvolila sledeči odbor: Načelnica ga. nadučiteljeva Ilica Gradova; tajnica Kristina Valenčičeva; blagajničarka Marijana Morelj; odbornice: Marija Sever, Ivana Klobučar, Franca,Sever, Amalija Dujc, Ivanka Kaluža in Fra-nica Sušclj. — Moška pa: načelnik nadučitelj Janko Grad; tajnik Franc Bi-ščak; blagajnik Franc Cucek; odborniki: č. g. župnik Kari Lenasi, Franc Sušelj, Gašpar Cucek, Andrej Srebot. — Konečno bodi izrečena topla zahvala preč. g. župniku K. Lenasiju za vneto priporočilo obeh podružnic faranom, vrlim društvom: »Košanskemu pevskemu društvu«, »Orlu«, »Kat. slov. izobraževalnemu društvo« itd. za prijazno sodelovanje pri vseh prireditvah. Možje in mladeniči; žene in dekleta! Sedaj pa na novo delo v čast mile domovine in v korist obmejnim bratom in sestram! — Predavanja o živinoreji. V ponedeljek, 4. septembra, bo ob 1. uri popo-ludne predaval v »Ljudskem domu« v Kranju g. Krištof o umni živinoreji s posebnim ozirom na krajevne razmere. Zanimanje za to predavanje je splošno, zato je pričakovati obilne udeležbe. Vstop je prost vsem živinorejcem. — Pouk za vinogradnike. C. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky priredi tekoni te jeseni več predavanj o trgatvi in umnem kletarstvu, in sicer: V petek (praznik), dne 8. septembra, ob pol 8. uri' zjutraj v Št. Jerneju; v nedeljo, dne "10. t; m., ob 7. uri zjutraj v Semiču in ob 2. uri popoldne v Dobli-eali; v nedeljo, dne 16. t. m., ob pol 8. uri zjutraj v Št. Janžu in ob 3. uri popoldne v tržišču; v nedeljo, dne 24. t. m., ob 3. uri popoldne na Raki; v nedeljo, dne 1. oktobra, zjutraj ob osmih v Vipavi in popoldne ob 3. uri na Gočah. — Z ozirom na veliko važnost umnega kletarstva zlasti za izvoz našega vina v tujino jc želeti obilne udeležbe od Strani vinogradnikov. — Avtomobilski divjaki. Prejeli smo in objavljamo: »Slovenec« je poročal v eni svojih številk preteklega ledena o nesreči, ki se je dogodila v ljubljanski okolici po nerodnosti nekega avtomobilista. Taka nesreča se jc dogodila pretekli petek zjutraj zopet na cc-sti med Dovjem in Jesenicami na Gorenjskem. Ivana Jakelj, posestnikova žena na Dovjem, sc je to jutro peljala s sedmimi drugimi osebami, med katerimi so bili večinoma otroci, na njivo. Kake pol ul'e od Jesenic pridrvi gori po cesti avtomobil v divjem teku nasproti. Ker se jc konj jel plašiti, migali so na vozu nasproti naj počaka. Dasi v takem slučaju vsak pošten avtomohilist tudi da znamenje po svojem, se to pot ni zgodilo, anipak so še hujše pognali. Zdaj skoči Ivana Jakelj z voza pred ko- nja, ta sc vspne, jo pobije na tla in tako jc šel voz z vso vsebino čez ubogo ženo, ki jc dobila teške telesne zunanje in notranje poškodbe, tako da bo težko šc kedaj okrevala. Pa inteligentni divjaki v avtomobilu se niso zmenili za nesrečo, ampak so v strašni naglici, robato preklinjajoč drvili mimo in dalje. C. kr. za javno varnost tako vneto orožništvo, ki naznani vsakega voznika, ki v kritičnem času — če tudi na zadnji gor-janski globeli — ni pred svojim živin-čem in ga tira pred ostrega sodnika, pa opozarjamo na lepo nalogo, ki jo ima tudi pri avtomobilistih. Seveda bo v tem slučaju, kakor tudi sploh v enakem položaju, dobiti težko inteligentne krivce. Avtomobil je imel menda številko 407. Ti moderni rokovnjači menda menijo, da so že vse ceste v zakup vzeli. Med tem, ko mora ubogi kmet od vsake pedi zemlje, ubogi obrtnik od vsakega kopita, zadnja »mojškra« od vsake ši-vanke plačevati davek, da se pokrijejo vedno bolj naraščujoče državne potrebščine, se vozi visoka gospoda po železnici v prvem razredu zastonj. Če so državne malhe res tako prazne, da se pobirajo drobtine iz najbolj tenkih špranj, zakaj se ne obdavči dandanašnji tako razširjeni šport kakor je šport z avtomobili? — Nenadne smrti je umrla obče-priljubljena gospa Marija Logonder iz Binklja pri Stari Loki. V kleti se je vnel poln sod špirita, revica jc hitela gasit, a ogenj se je prijel njene obleke, ki je vsa na njej zgorela. Zadobila je strašne opekline po vsem telesu ter čez šest ur po groznih mukah izdihnila svojo dušo! Naj v miru počiva. — Zakupni razglas. C. kr. inten-danea domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine kruha in ovsa za c. kr. domobranstvo za 1912. Zakupni razglas, splošna določila in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled. Zakupne obravnave se bodo vršile na različnih postajah ob določenih dneh in se bo vršila prva dne 2. oktobra in zadnja dne 12. novembra 1911. — Darovi. Za pogorclce na Jablani so darovali: veleč. g. Jos. Zelnik, župnik v Čemšeniku, 5 K; župljani iz Save 35 K 41 h; župljani iz Sv. Gore 32 K; župljani iz Zagorja 58 K. — Podpisani župni urad sc vsem darovalcem v imenu pogorelcev iz srca zahvaljuje. -— Župni urad Št. Lambert, 31. avgusta 1911. — Jak. Ogrizek, župnik. -— Okrajna bolniška blagajna sv Gorici naznanja vsem prizadetim sodnega okraja Cerkno, da zdravi bolne člane gori omenjene bolniške blagajne g. dr. Pavel Indra, okrožni zdravnik v Idriji, stanujoč zraven občnega kon-sumnega društva v Idriji. Bolni člani udobe zdravila brezplačno na njegov predpis v c. kr. rudniški lekarni v Idriji. — Iz okrajne bolniške blagajne v Gorici, dne 31. avgusta 1911. — Voditelj: G. Tuntar. — Tacen. Naše gasilno društvo namerava prirediti veselico v nedeljo, dne 3. septembra, v gostilni pri Koširju. Na sporedu ima tudi ples. Ko so v cerkvi prosili, naj ne bo plesa, ko jc pri podružnici žegnanjc, ker po škofijski naredbi ni potem tri leta na nedeljo maše v dotični podružnici, naše gasilno društvo temu ni hotelo ugoditi. Ples jim je več kot maša in cerkvene naredbe, no, pa seve, v na-čelstvu so skoro sami liberalni petelini, ostali člani pa kimovci. — Nesreča na morju. Včeraj popoldne sta trčila pri Sv. Andreju lokalna parnika »Lampo« in »San Giusto«, ki vozita med Trstom in Koprom. Dva potnika sta padla v morje, a so ju rešili. Mornariška oblast jc uvedla preiskavo. — Živnostenska banka. Kakor sc čuje, namerava največji slovanski bančni zavod Živnostenska banka na podlagi svojih pravil ustanoviti kreditno društvo za jugoslovansko zadružništvo v področju svoje podružnico v Trstu. Ustanovitev takega društva od strani banke, ki razpolaga z obilnimi denarnimi sredstvi, je vsekakor naj-simpatiČneje pozdravljati ter bi bilo jugoslovanskemu zadružništvu z ustanovitvijo takega zavoda nedvomno vslreženo. I\er so predpriprave povsem dokončane, stopi kreditno društvo vsak čas lahko v življenje. —- Nevarno je obolel vlČ. g. Anton Z a r 1 i, župnik v Volčah pri Tolminu. V sredo je bil previden, Priporočamo ga v molitev! — Obolel je tudi nevarno dvorni svetnik grof II. A 11 e m s, podpredsednik tržaškega namestništva. — Vojaštvo na meji. Iz Gorice: Te dni je na Kobariškem polno vojaštva, ki je prišlo z Bovškega, Domobranci imajo tam svoje vaje. Tu sc nahajajo mod drugimi tudi domobranski polki štev. 3, 5, 26. 27. Imajo tudi topništvo in dragonce. V sredo so obstreljevali Kr-novo pobočje s topovi. Iz vasi Krn sc je moralo vse prebivalstvo izseliti in s planin je morala vsa živina. Govori se, da je v neki vasi pod Libušnjem umrl en vojak 3. domobranskega polka na koleri. -- Laški vojaki imajo tudi vaje tik ob meji. Potniki, ki so prišli z Bovškega, pravijo, da se dobro sliši izza Rombona gromenje laških topov. — Kolera v Trstu. Preiskava de-jektov hlapca Ivana Babuderja, ki so ga predvčerajšnjem prepeljali v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni, še ni končana, torej se tudi nc more še reči, da jc bolan na koleri. Konstatirano je, da težak Dominik Kocijančič, ki so ga tudi predvčerajnim prepeljali v bolnišnico, nima kolere. Kakor smo do-znali pozneje, so isto konstatirali tudi pri Babuderju. Iz rižanskih barak so odpustili predvčerajšnjem 13 letno Viktorijo Bertok in 11 mesečno Ivano Novel kot ozdravljeni, 52 letno Ivano Novel in 32 letnega Antona Novel pa ravnotako kot prosta kolernih bacilov. — Zadruga za mala stanovanja. Na predlog poslanca dr. Rybafa je odbor »Tržaške posojilnice in hranilnice« sklenil imenovati odsek, ki naj v teku enega meseca stavi konkretne predloge za ustanovitev zadruge za zgradbo malih stanovanj. V ta odsek so bili izvoljeni ravnatelj Josip Učakar, dr. Ry-bar in dr. Gregorin. Obenem ima ta odsek staviti predloge za reorganizacijo splošnega stavbenega kredita v poslovanju posojilnice. Ta ukrep našega denarnega zavoda pozdravi tržaška slovenska javnost gotovo z največjim zadovoljstvom. — Kolera na Reki. 29. t. m. sta na Reki nanovo oboleli na koleri dve osebi: kočijaža Grull in Ivančič, ki so ju prenesli v bolnišnico. — Ciganska vročekrvnost. Že več let imajo sovraštvo ciganske družine Hudorovič, Brajčevič in Novakovič. Kako pa so pravzaprav skupaj prišli 30. avgusta, to nam je prava uganjka. Dejstvo je, da so skupno prišli v Za-klanec pri Horjulju, kjer so se začeli prav po cigansko obdelavati. Zmerjali in kregali so se pa že tako, da je bila vsa vas pokonci. In ker so bili jezički premalo ostri, so cigani šli po cepce, kole, polena in po sekire. Tudi nože so vihteli. Prav gotovo bi se ta ciganska svojat prav pošteno stepla, če ne bi tega vrli zaklanški možje preprečili. Vzeli so jim par sekir in cigane pognali ven iz vasi. Pred Huronovo hišo je udaril z nožem Hudorovič po Nova-koviču, ki ima precej zevajočo rano preko levega obraiza. Novakovič ml. se je iz maščevanja spravil nad Iludoro-viča ml., ki mu je ušel v Huronovo hišo, kjer je staknil malo sekiro in ž njo mahnil po svojem napadalcu. Sreča v nesreči je bila, da ga je zadel in oplazil samo malo po čelu. Vsled prevelike izgube krvi sta oba Novako-viča obležala — upati pa je, da okrevata. Značilno jc pri vsem to, da je tudi tega prepira kriva topot — ženska, Novakovičeva hči, za katero je snubil Hudorovič ml. Novakovič je pa ni hotel dati — odtod prepir in poboj — Hudorovič je pa vseeno odvedel »lepo« Novakovičevo s seboj, pravzaprav sta bežala, ker so jima — bili orožniki kmalu za petami. Oba ranjenca so spravili v deželno bolnico, cigani pa so jo ubrali drugi dan proti Vrz-dencu. — Iz Šenčurja. Naša hranilnica in posojilnica jc dala meseca decembra lanskega leta liberalni šenčurski kmetijski podružnici za dve leti brezobrestno posojilo 4000 K in še podpore 500 K, da je s tem pokazala, da deluje le kmetu v korist. Liberalci jako pridno mlatijo in režejo z motorjem, ki so si ga kupili s tem denarjem, hvaležnosti pa ne poznajo nobene. Za zahvalo sedaj našo posojilnico obrekujejo, da ho propadla, ko vendar ni nikakega povoda za to. Par liberalnih možakarjev iz Šenčurja je celo dvignilo svoj denar. Mi pozivljemo vse šenčurske liberalce, naj svobodno dvigajo svoje krajcarje pri nas, se nič ne bojimo, pa motor naj nam prepustijo, ali pa naj dolg plačajo! Nadalje pozivljemo šenčursko kmetijsko podružnico, naj enkrat skliče svoj občni zbor, katerega ni bilo že več let. Nadalje naj g. Kuralt hitro preskrbi, da uredi neko zadevo, če ne, bo slabo zanj. — Srbska živina za Italijo. »Hrv. Lloyd« poroča, da zadnji čas številni italijanski trgovci potujejo po Srbiji od sejma do sejma in nakupujejo vole in koštrune. Živino pošiljajo takoj v Italijo. — Belgrad za pocenjenje živil. Bel- grajska uprava je sklenila, da ho v lastni režiji nakupovala neposredno od pro-ducentov in na drobno prodajala razna živila. Tako upajo doseči 20 do 30 odstotno znižanje ccn. — Papirnica v Belgradu. Industrijalec Milan Papa je vložil na srbsko ministrstvo prošnjo za dovoljenje zgradbe velike moderne popirnice, ki bi jo dovršil v dveh in pol letih s stroškom treh milijonov kron. — Hranilne vloge praških denarnih zavodov so znašale koncem julija letos skupaj 1.293,762.663 kron. — Zginolo poštno denarno pismo. Svoj čas je med vožnjo na progi Vin-kbvci—Indjija na Hrvaškem izginilo poštno denarno pismo s 25.000 K. Osumljen in prijet je bil radi tega poŠt-* ni sluga Šime Stupar, ki je sprva vse tajil, potem pa izpovedal, da je res pre-rezal poštno vrečo in vzel dotično denarno pismo, a je izročil policijskemu komisarju v Indjiji—Jorgu. Svojo izpoved je ponovil tudi iz oči v oči pred Jorgom. Toda ta je vsako sokrivdo odločno tajil. Nadaljna preiskava pa je dognala nekega dečka, kateremu je Jorg izročil ovitek oropanega denarnega pisma in mu velel, naj ga vtakne pod posteljo poštne odpraviteljicc v Indjiji. Dečko, ki seveda ni vedel, za kaj se gre, je nalog izpolnil in pri hišni preiskavi se jc dotični ovitek res našel pod posteljo označene poštne uradnice, ki je od presenečenja in strahu omedlela. Dečka so konfrontirali z Jorgom in je pred njim vse natančno ponovil, toda Jorg je tudi sedaj odločno tajil. Poštno ravnateljstvo jc kljub temu zahtevalo, da se Jorg aretira, kar pa orožništvo spočetka ni hotelo, češ, da pozna Jorga kot poštenega moža.. Sedaj sta Jorg in Stupar v preiskovalnem zaporu v Mit-rovici. Za uropani denar se še ni izve« delo, kje je. — 151etna učiteljica francoščine. 151etna hčerka zagrebškega zdravnika dr. S. Fridricha jc to dni z odliko prestala državni izpit iz francoščine in francoske literature. — Rokoborca Matijeviča, ki je bil začetkom t. 1. radi poizkušenega umora na svojem dekletu obsojen na 8 mesecev ječe, so sedaj po prestani dvetre-tjinaki kazni pogojno izpustili na svobodo. Posvetil se bo zopet rokoborbi. — Za hrvaško šolstvo. Začasni odbor »Hrv, šolske Matice« bo vsem otrokom hrvaške ljudske šole v Mitrovici preskrbel brezplačne šolske knjige in vse šolske potrebščine. Revnejši otroci pa bodo vrhtega dobili pozimi tudi brezplačno gorko kosilo v šoli in gorko obleko. Štajerske novice. š Soc. demokratje bi še vedno radi vodili delavstvo za nos. To sc jasno vidi pri znanem štrajku soc. dem. mizarskih pomočnikov v Gradcu. Na vse načine se trudijo generali soc. ddmo-kratov, da bi odvrnili delavce od dela in jih tako spravili v nesrečo. A soc. demokrati so v Gradcu žc dogospoda-rili. š Centralna komisija za umetnost in historične spomenike na štajerskem. V tej komisiji so med drugimi: Dr. Avguštin Stegenšck, profesor bogoslovja v Mariboru; Alfred baron Mos-con, veleposestnik v Pišecah pri Brežicah; Viktor Skrabar, notarski kandidat v Ptuju; dr. Viktor Thiel, vodja na-mestniškega arhiva v Gradcu; Anton Viktor vitez pl. Felgel, veleposestnik, Golič pri Konjicah; Franc Ferk, gimnazijski profesor v Gradcu; Josip Flek, mestni župnik in prošt v Ptuju; Fric Friedringer, arhitek v Mariboru, Kari Ilribovšek, stolni prošt, in kanonik v Mariboru; dr. Amand Rak, zdravnik v Mariboru; Josip pl. Schmuck, inženir v Ptuju; Kari Valentinitsch, nadučitelj v pokoju v Laškem trgu in Janez Win-kler, notar v Slov. gradcu. — Ta odbor ima skrbeti za napredek zgodovinskih raziskavanj na Sp. Štajerskem. š Sv. Jožef pri Moriboru. Katol. sl. izobraževalno društvo v Studencih pri Moriboru priredi v nedeljo, 3. septembra, popoldne večjo narodno slavnost. To društvo je velikega narodno-obrambnega pomena, zatorej je nujno potrebno, da se naši rodoljubi iz Maribora, Limbuša, Iloč itd. udeležijo te prireditve. Vrši se veselica v gostilniškem vrtu g. Šauperla v Studenih. Rojaki, pridite! š Maribor. Naš Orel in mladeniška Marijina družba priredi v nedeljo, dne, 3. septembra, dopoldne izlet k Mariji na Gorco pri Št, Petru niže Moribora. Izlet vodi P. Salczij. Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani. Lfamjanske novice. lj Na sejo Slovenske Krščanskosocialne Zveze, ki bo danes ob pol osmih v »Ljudskem domu«, opozarjamo vse odbornike in odbornicc S. K. S. Z. Seja je velevažna, zato sc pričakuje polnoštevilna udeležba. lj O gledališkem odru v »Ljudskem domu« prinaša uradni list že v dveh številkah obširen popis in pravi na koncu: »Treba je reči, da jc ta gledališki oder na najpraktičnejši način urejen, z najmodernejšim tehničnim kom-fortom opremljen in tako izborno opravljen kakor redkokje kakšen pro-vincialni oder. Bilo je potreba strokovnega razumevanja in praktičnega zmisla, da se jc z najmanjšimi stroški pri najmanjši uporabi prostora ustvarilo nekaj vseskozi smotrnega, s čimer se da, kakor jc lo za oder potrebno, lahko manipulirati. Bila je pa tudi požrtvovalna deloljubnost potrebna. Zasluga, da sc jc ustvarilo to, kar danes v toliki popolnosti stoji pred nami, gre gospodoma stolnemu vikarju Luki Smolnikarju in profesorju Aclolfu Robida.« — lj Tudi obletnica. Danes je leto dni, odkar posluje na ljubljanskem magistratu vladni komisar. Tega dne — 1. septembra 1910 — je bila za nedoločen čas sistirana avtonomija ljubljanske občine, sistirana vsled trmoglavosti in Častililepnosti liberalca Ivana Hribarja, ki ni poznal drugega nego absolutizem, ki sc ga je naučil v Peterburgu in Moskvi in ga izvajal tudi v Ljubljani nad svojimi mameluki in nižjimi uslužbenci. Lani osorej je en sam liberalec oropal svojo stranko za tisto avtonomijo in za absolutno gospodarstvo na magistratu, za. katero so se pred 31 leti bo-rili drugi možje narodnjaki. Res, lepa politična obletnica, vredna da si jo zapišejo v spomin tisti liberalci, ki so sami zakrivili, da posluje danes na magistratu vladni komisar! lj Zadnje korne vaje so bile v Ljubljani leta 1883. Jeseni jc takrat bilo v Ljubljani vse polno vojakov, a vaje se niso dokončale, odtrobili so jih v Podutiku prej, kakor so prvotno mislili, ker je izbruhnilo takrat med Hrvati veliko ljudsko gibanje proti mažarskim nasilnostim, in v Ljubljani takrat koncentrirane vojake, tudi rezerviste, so s posebnimi vojaškimi vlaki odpeljali na Hrvaško. Ljubljana je bila čez noč prazna. Od leta 1883. nadalje kornih vaj ni bilo več v Ljubljani, pač pa so se navadno vršile v devetdesetih letih v ljubljanski okolici vaje ljubljanske divizije, korne in tudi cesarske vaje so se več let vršile nato v celjski okolici, a pozneje, ko so armadni krogi smatrali Rusijo za našega bodočega sovražnika, so bile že večje vojaške vaje navadno na Ogrskem, ker jc baje teren zelo podoben ozemlju ob rusko-avstrijski meji. Znano je. da so bile cesarske vaje med praškim in inomoškim armadnim zborom večkrat na Koroškem. Zadnje vaje graškega armadnega zbora so pa najrajši prirejali na Goriškem, osobito na komenških hribih, kjer bi bile tudi letos, da jih ni preprečila kolera v Trstu. Tržaška kolera je povzročila, da bodo letošnje korne vaje v ljubljanski okolici. lj Barjani še danes čakajo na vodovod, ki sta jim ga obljubljala, Hribar in Tavčar, pa ga nista izpeljala. V »Jutru« in »Narodu« pravijo zdaj liberalci, da so tega seveda »klerikalci« krivi, češ, da ni občinskega sveta, ki bi mogel to vprašanje rešiti. Glejte no! Prvič niso »klerikalci« krivi, da je bil občinski svet razpuščen. ampak liberalni občinski svet sam, ki je c e s a r j u v k l j u b Hribarja še enkrat izvolil, drugič pa Barjani za vodovod prosijo n a j m e n j že 15 let in so jim ga liberalni občinski sveti ves ta čas le obljubljali, naredili pa ga seveda niso. Tako sc je Barja, nom tudi v marsikaterem drugem oziru godilo. Liberalci so se brigali za svojo gospodo, za to, da so hčerke slavne žlahte dobile, svoj licej in podobno, zdrava voda za Barjane pa jim je bila deveta briga. lj Imenovan je dr. Martin Gorjanec v Ljubljani /,a pravega učitelja na državni gimnaziji v Novem mestu. lj Football-tekma med S. F. K. Her-mes iz Ljubljane in H. F. K. Concordia Iz Zagreba. Ker so kaže velikansko zanimanje za to tekmo, opozarjamo slavno občinstvo, da ne bode navala pri blagajnah, da si že prej preskrbi vstopnice, katere se dobe v predprodaji pri tvrdki Gričar & Mejač in stane sedež 1 K in stojišče 20 h. Da ne nastanejo nepotrebni prepiri, se občinstvo opo-zarja.da se strogo drži navodil rediteljev, kateri bodo imeli na levi roki bel trak z zeleno zvezdo. Tekma se prične točno ob pol 5. uri popoldne. Vstopnice je radi kontrole vidno nositi. lj Slovenske Filharmonije oddelek koneertira jutri, v soboto, v kavarni in restavraciji na Razgledu (Bellevue) v Šiški. Začetek ob 5. popoludne. Vstop prost. lj Koncert se vrši j u tri popoldne, oziroma zvečer v hotelu »Bellevue«. Pričetek ob 5. uri.*Vstop prost. lj Zbirka slovenskih koračnic, plesov in pesmi je izšla pri Rihardu Dri-schlu (Kongresni trg) v Ljubljani. Dobi sc v vseh knjigarnah in trgovinah z muzikalijami. lj Zatekel se je k nadsprevoclniku Jožefu Ramšaku na Dunajski cesti št. 41 srednjevelik, rjavkast lovski pes, ki ima nekoliko repa odsekanega in znamko občine Brežice s številko 48. Lastnik naj se čimprej e zglasi pri gosp. Ramšaku. lj Dve kokoši in enega petelina jc danes ujel na Starem trgu trgovec g. Lovro Blaznik, katerih lastnik naj se čimpreje zglasi pri njem. lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Ozebek, občinski ubožec, 50 let. —■ Ana Malinovski, zasebnica, 51 let. — Josip Ocvirk. posestnik, 75 let. — Janez Mat-jašič. pekovski pomočnik, 32 let. — Alojzij Avguštinčič, bivši krovec, 33 let. — Terezija Rotar, zasebnica, 55 let. — Jurij Hutter, bivši mesar, 88 let. — Neža Skala, delavka, 57 let. — Frančiška Lavš, usnjarjeva vdova, 70 let. lj Čegav Je zavitek. Pred enim me-secom je prinesel nek neznanec spravit k gostilničarici Frančiški Kavčičevi v Latermanovem drevoredu zavitek, v katerem je bila mesarska jopica in predpasnik s črkama R. G., čepica, moške spodnje hlače in srajca. Lastnik dobi te reči nazaj na magistratu. Rožne stvori. Kardinal Moran. V Sidneyu je dne 16. avgusta nanagloma umrl kardinal Moran. Bil je star 81 let, Našli so ga mrtvega na tleh v njegovi spalnici. Bil je prvi avstralski kardinal. Rojen je bil 16. septembra 1830 v Leighlinbridge v Irski. Leta 1865. je bil imenovan za kardinala. Požari in vlomi v Čikagi. V prošlem letu se je primerilo v Čikagi 12.000 požarov in 20.000 vlomov je bilo zglašenih. Vsled tega povzročeno skupno izgubo cenijo na milijone. Bogata žetev. Velike pšenicorodne države kanadske odpošiljajo posebne zastopnike v Ameriške Združene države, da najamejo in odpošljejo kmetijske delavce, ki bi pomagali ob žetvi ogromnega letošnjega pridelka. Ti zastopniki imajo nalog dobiti takoj 45.000 mož. To je prvikrat, da je kanadska vlada posegla v zadevo osebno ter da je odposlala agente, ki bi preskrbeli delavce. Tudi velike kanadske železnice delujejo v isti smeri kot. vlada, ker dajejo kmetijskim delavcem znatne popustke na vožnih cenah. Tako je n. »»r. Cana-dian Northern železnica napravila ceno od Dulutha do \Vinnipega 5 dolarjev in od (od na.prej do različnih kmetijskih okrajev samo en cent za miljo. — Zajčeva noviteta »Oče naš« se poje v zagrebškem gledališču 27. t. m. — Za trgovino r. orehi. Bos. deželna vlada je izdala, naredbo, da se, orehov ne sme klatiti, dokler niso popolnoma zreli, kar sc zgodi krog 15. do 20. septembra. Na trg pa se orehov ne sme postaviti pred 15. oktobrom, da se dobro presuše in kasneje ne splesnijo. Koliko časa bodo kopali še premog na Angleškem. Znani fizik in naravoslovec Ramsay je priporočal Angležem, naj varčujejo s premogom, ker čez 175 let bo ves angleški premog izkopan in porabljen. Nesreča pri vojaških vajah. Ob vajah pri Pondone na Tirolskem sta ponesrečila in se nevarno ranila dva vojaka. Smrt v plamenu. V Gegenbachu pri Baden Baden je zgorela hiša nekega tesarja. Ob požaru so zgoreli neki zidar, njegova žena. in otrok, hišni gospodar in njegova žena. Morilka svoje rodbine. V With-fieldu so zaprli mis Bingham, ker je osumljena, da je zastrupila z mišnieo štiri svoje ožje sorodnike, med njimi lastnega, očeta in sestro. Nov oratorij p. Hartmanna. »Cor-riere dTtalia« poroča iz Monakova. da je p. Hartmann skomponiral nov oratorij »Te deum«. Libreto jc spisal škof iz Ortre, msg. Gheri. Žid je na Kuskem. V Nižncm Nov-gorodu je tamošnji guverner izgnal zadnje dni 500 judov. Umor pred sodiščem. V Bentonu, 111., v Ameriki je bil obsojen neki Martin Schadouen v ječo in ravno ko so gn hoteli odvesti v zapor, jc potegnil revolver in je ustrelil sodnika James Hannona, kakor tudi mestnega marša* la Skaklnriderja, ki je prišel sodniku na pomoč. Razven teh ie bil ustreljen tudi neki meščan Schulz, ki, ni imel pri celi zadevi nobenega opravka. Uradnika Mackeya jc pa zločinec z nožem osuval in mu prizadjal hude poškodbe. Končno se je posrečilo, da so podivjanega ustrelili. Schadowcns je bil obsojen radi tega, ker jc v nekem prepiru obstrelil svojega znanca. Koliko porabijo ženske za obleko? V listu za angleško deklice (GiiTs Own Paper) piše Miss Emily Post o stroških angleških žen za obleke ter pravi, da so izdatki za klobuke narasli v zadnjih letih za 600 odstotkov. Še nedavno jc bilo vsaki ženi v takozvani dobri družbi z dvemi ali tremi klobuki na sezono ustreženo, dandanes jih mora imeti pa vsaj dvanajst. En klobuk z nojevim perjem stane do 240 dolarjev, par čeveljčkov 40 do 76 dolarjev, toaleta za v gledališče, na ples ali v večerno družbo, ki je stala nekdaj 200 dolarjev, stane dandanes vsaj 500 dolarjev. Žene srednjih let, ki so trosile kot deklice ali mladoporočene žene po 480 dolarjev za obleke na leto, trosijo dandanes po 4800 dolarjev ter še vedno vzdihujejo, da se nc morejo pošteno oblačiti! Bogataši. Angleški finančni mini-nister je konstatiral, da živi v Zedinje-nem kraljestvu (na celem Angleškem, kakor pravimo mi) 10.300 ljudi, katerih ima vsak nad 5000 funtov šterlin-gov dohodkov na leto ter so podvrženi višjemu davku. Njih dohodki znašajo skupaj 130 milijonov funtov šterlingov ali povprek za vsakega po 12.621 funtov šterlingov na leto (1 funt šterlingov .= 25 K). Strašno dejanje matere. V Schelch-Avitzu na Turinškem je skočila v vodo delavčeva žena Sittel. Potegnili so jo mrtvo iz Pleisse, a kmalu za njo so potegnili iz reke tudi njena dva pet in dve in pol leta stara otročiča, Nesreč-nica jc to storila, ker so zaprli njenega moža pijanca, ki je bil aretiran radi požiga. Okoli zemlje v 40 dneh. Načrt pariškega časnikarja Jaeger-Schmidta, priti okoli zemlje v 40 dneh, se je posrečil. Jules Vernejevo znano »Pot okoli sveta v 80 dneh« so, kakor znano, nekateri žc davno prekosili, toda nihče ni rabil za to pot tako malo časa, kot Jaeger-Schmidt. Odpotoval je 17. julija t. 1. iz Pariza ter je bil že 12. avgusta v Vancoveru. Iz Montreala je hotel prvotno potovati s parnikoni Allan-Linie v Liverpool, toda vsled stavkarskega gibanja na Angleškem je nenadoma izpremenil svoj potni načrt. Peljal se je v New-York ter se ukrcal na parnik »01ympic«. Na vožnji črez Indijski ocean je pregovori kapitana par-nika »Japonska cesarica«, da je pospešil vožnjo in res je parnik dospel 14 ur prej v Vancouvcr. Toda vsa naglica je bila zaman, kajti dospel jc kljub temu štiri ure prepozno, da bi se pravočasno odpeljal z brzim transkontinentalnim ekšpresnim vlakom ter se jc moral odpeljati s počasnejšim vlakom. Kljub temu se mu je posrečilo dospeti v določenem času v Pariz ter za svojo pot celo ni porabil polnih 40 dni. Za celo potovanje okoli zemlje je namreč rabil samo 39 dni, 19 ur, 43 minut in 374/» sekunde. Stroški potovanja okoli zemlje so znašali: Vožnja od Pariza do Pariza 2880 frankov, doplačilo na parniku 180 frankov, napitnine in drugi izdatki 3000 frankov, skupno okoli 6000 frankov, ne vštevši stroške za brzojavke. »Slovensko M." Nad vse zadovoljna jc vsaka naša gospodinja s Kolinsko kavno primesjo v korist obmejnim Slovencem. Kajti ta kavni pridatek je res med vsemi najboljši in ga noben drugi ne doseza. Kavi daje izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Poleg tega je tako izdaten kakor noben drugi, in zato tudi najcenejši. In slednjič je pristno domače blago, na prodaj v, korist »Slovenski Straži« za, obmejne Slovence. V vsakem oziru torej zasluži ta kavna primes, da jo naše gospodinje kupujejo. S tem bodo koristile predvsem sebi, ker bodo dobile za svoj denar res izvrstno blago, koristile bodo pa s tem tudi »Slovenski Straži« in po njej obmejnim Slovencem. Zato, gospodinje, kupujte samo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, ki jo lahko spoznate po tem napisu in pa po tem, da ima vsaka škatljica pritisnjen pečat »Slovenske Straže«. Št. Vid, Dolenjsko; v Ameriki je živel sedem let. Zapušča dva brata, Antona in Vida v Evelethu, v domovini pa mater. Drugi jc bil star 33 let, doma iz vasi Tavžlje št. 1 pri Cerknici, Notr. V Ameriki jc bil enajst let in zapušča brata in sestro nekje v Pennsylvaniji, v domovini očeta in mater in štiri sestre. Ponesrečenca sta si bila pri delu tovariša na enem prostoru in se jima je ruda porušila ravno nanju ter sta bila takoj mrtva. Društveno gibanje Slovencev v Ameriki. V Denverju, Colorado, je ondotno slovensko društvo sv. Martina razvilo 13. avgusta svojo novo zastavo. Hrvat umoril v Ameriki Slovenca. V Denverju, Colorado, je 11. avgusta pek Ličan oklal tri svoje rojake in enega Slovenca tako grozno razmesa-ril, da je po preteku par ur umrl v bolnišnici. Pokojnik se jc pisal An t. Levstik ter je bil doma iz Strug blizu Ribnice na Dolenjskem. Zapušča vdovo s tremi otroci. Star je bil okoli 33 let. Morilca so zaprli. Slovenske poroke v Ameriki. V Calumetu so se poročili: Josip Staudohar iz Predgrada, fara Staritrg pri Poljanah ob Kolpi, z Marijo Peča-var iz Črnomlja; John Rom iz Doblič z Katarino Adlešič iz Čudnega sela pri Črnomlju, in Pavel M. Špehar iz Špe-harjev, fara Vrh nad Kolpo, z Marijo Kapš, rojeno na Calumetu. Novice 11 Amerike. Slovenca ponesrečila v ameriškem rudniku. Iz Evcletlia, Minn., poročajo: Dne 5. avgusta sta se ponesrečila dva rojaka v Spruco-rudniku po imenu Fr. Stcvlekar in.Jernej Tavželj. Prvi jc bil star 3v! Irt, doma iz Zftgorice. občina Fairfax Carl-wriqht angleški poslanik na Dunaju. Narodno slovnosi v mariborski okolici. H o č e, 28. avgusta 1911. Lep, krasen dan jc zopet za nami. Veselica našega katol. bralnega in gospodarskega društva v nedeljo se je izvršila sijajno in v najlepšem redu. Vedro nebo in ljubko solnce se je veselilo z nami, kakor bi nam klicalo: Vrla mladina, le po tej poti naprej! Društvena soba je bila hitro po večernicah nabito natlačena. Še prek je šlo. Mnogi niso dobili prostora in so morali zunaj ostati. Najprej je pel moški in mešani zbor, Tereza Hergout pa jc prav mično in s poudarkom prednašala pesem »Slovenkam«. Nato se je pričela krasna igra »Dve materi«, s petjem. Vse igralke so svoje uloge dobro rešile. Mladenke hočke! le tako naprej! Igra je ugajala, kar jc kazalo živahno ploskanje. Gotovo ne bo brez sadu in koristi. — Po igri se je začel drugi del veselice na prostem. Orli iz Maribora, ki so so pripeljali na, ovenčanem vozu že ob 2. in bili pri večernicah, so nastopili pred cerkvijo. Proizvajali so razne proste vaje in na bradlji tako dovršeno, da so želi burno ploskanje. Strme smo gledali in občudovali te mlade junake in si mislili: glej, ka j doseže marljivost in vztrajnost. Mladeniči, glejte, kak razloček med organiziranimi in neorganiziranimi! — razloček v nastopu, obnašanju, govorjenju, mišljenju, v srcu.,* Torej pristopite v našo organizacijo, k bralnemu društvu, mladeniški zvezi, Orlom, Marijini družbi itd. Ne bo Vam žal vse Vaše žive dni! Med telovadbo je kaj mično prepeval pevski zbor iz Ja-renine. Mogočno je donela slovenska pesem po Iločah in naznanjala, da so Hoče slovenske. Skrb nas vseh pa mora biti, da ostane naše dobro ljudstvo v Iločah tudi v bodoče slovensko in verno katoliško. V to pomozi Bog in Marija, mi pa delajmo ■/. združenimi močmi! Po telovadbi, ki je trajala eno uro, se je začela prosta zabava pri g. Rojku. Kmalu smo se ločili. Orli so nas zapustili. Z Zivio-klici smo sc ločili. Hvala Vam in vsem drugim, ki so nas obiskali iz mesta in od drugod! Pridite še med nas in nam prinesite zopet ognja no-vega navdušenja! Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! * Šolskim vodstvom in krajnim Šolskim svotom. Ravnokar je dotiskan nov »Cenovnik in n a r o č i 1 n i list šolskih tiskovin, učil in k n j i g« in je brezplačno na razpolago v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Cenovnik vsebuje poleg naj-raznovrstnejših šolskih tiskovin tudi mnogovrstna učila ter šolske in metodične knjige; ozira se na vse predmete, ki se po najnovejših predpisih poučujejo v ljudskih šolah. * Šolske in pisalne potrebščine ter šolske knjige itd., ki jih rabijo šolska vodstva in krajni šolski sveti, se dobivajo v kn j igar ni »Iliri j,&« prej K. Florian v Kranju v najboljših kvalitetah in po zelo nizkih cenah. — Knjigarna »Ilirija« v Kranju preskrbi brez odloga tudi vse šolske tiskovine, učila in metodične knjige, ki jih navaja novi Cenovnik »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani po izvirnih cenah. Društvo. SLOVENSKI FANTJE NA KOROŠKO-ŠTAJERSKI MEJI! Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško priredi dne 8. septembra pri Sv. Križu pri Spod. Dravogradu Veliki mladeniški shod. Spored: Ob 9. uri bo slovesna sveta maša za navzoče mladeniče v čast Materi bbžji in primerna pridiga. Ob pol 11. uri se vrši veliki shod pod milim nebom. Nastopita dva govornika. 1. Pomen našega domoljubja. 2. Naloge slovenskega fanta na koroško-štajerski meji. Fantje, pridite iz vseh bližnjih koroških in štajerskih vasi! V odločilnem boju, ki ga mora zdaj biti naš narod i zakletimi sovražniki kmečkega stanu, s sovražniki vere in rodu, morate odigrati vi, mladeniči, ki ste cvet in nada slovenskega naroda, prvo vlogo. Mi se hočemo ta dan zavedati, da kmečka, delavska in izobražena mladina pozna samo en cilj, udejstvenje krščanske demokradije. Zatorej naj velja vsem poštenim koroškim in štajerskim mladeničem na meji: 8. septembra vsi k Sv. Križu! • • » KAT. SLOVENSKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO V SOSTREM vabi k sla vnos ti blagoslovljenja novega »Društvenega Doma« v Sostrem, ki se vfši vnedeljo, 10. septembra 1911. SPORED: Dopoludne: 1. Ob 9. uri sprejem slavnih društev, »Orlov« in drugih dobrodošlih gostov pred »Društvenim domom«. 2. Ob %10. uri odkorakajo društva, »Bogomila« in »Orli« s sl. domžalsko godbo na čelu v župno cerkev, kjer bo ob 10. uri cerkveni govor in sv. maša. 3. Po cerkvenem opravilu obhod slav. društev, »Bogomile« in »Orlov« z zastavami in godbo na čelu mimo Zadvora nazaj v »Društveni dom«. L Pred »Društvenim domom« govor državnega in deželnega poslanca dr. Jan. Ev. Kreka. 5. Blagoslovljenje »Društv. doma«. 6. Godba, petje. Po končani dopoldanski slavnosti obed v odkazanih gostilnah. Vsi, ki se žele udeležiti shoda, naj se prijavijo »Katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu« v Sostrem vsaj do 6. septembra. Popoludne: 1. Ob Vz 3. uri v župni cerkvi litanije z blagoslovom. 2. Ob V2&. uri začetek javne telovadbe. 3. Po telovadbi veselica z godbo in petjem. Vstopnina k telovadbi in veselici 30 vinarjev za osebo. Orli v kroju vstopnine prosti. Vabljeni so vsi prijatelji krščansko socialne organizacije, »Orli«, krščanska društva itd. Odbor. • • » — Is Tržiča. Ker pri zadnji predstavi mnogi niso dobili prostora, se bo na željo mnogih prihodnjo nedeljo, dne 10. septembra, ponovila v društvu sv. Jožefa prelepa Igra »Sv. Vid«, na kar opozarjamo slavno občinstvo že danes. Začetek bo ob pol osmih zvečer. — Vabilo k F. S. Finžfcflrjevi narod' ni igri v štirih dejanjih: » I) i v j i 1 o - v e c «, ki ga uprizore v nedeljo, 3. septembra, goriški slovenski dijaki s prijaznim sodelovanjem solkanskega izobraževalnega društva v veliki dvorani g. A. MikuŽ pri Sv. Luciji na Goriškem. Začetek točno ob 5. uri popoludne. —• Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 K, II. veste 1 K 40 vin., III. vrsto 1 K. Stojišča 50 v. IZPRED POROTE. Razprava proti Roglju, o kateri na drugem mestu obširno poročamo, se danes ob 4. popoldne nadaljuje. Telefonska to brzojavna poročila. SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Praga, 1. septembra. »Narodni Listy« poročajo, da že izdelani proračun za leto 1912 ne bo izkazal nikakega primanjkljaja. GAUTSCH V PRAGI. Praga, 1. septembra. »Narodni I,isty« poročajo, cla še ni znano, kdaj da obišče min. predsednik Gautsch Prago, ker sc mora še natančno o vsem dogovoriti s Thunom. GROF AEHRENTHAL. Ischl, 1. septembra. Danes je dospel semkaj s svojega dopusta grof Aehren-thal v spremstvu barona Gagema. Jutri bo grofa Aehrenthala. sprejel cesar v avdijenci, da mu poroča o zadevah .svojega resorta. Nato se udeleži pri cesarju rodbinskega dinerja. MAROŠKA AFERA. Pariz, 1. septembra. Včeraj se je v Rambouilletu zbral ministrski svet pod predsedstvom Fallieresa. Posvetovanje je trajalo tri ure. Minister za zunanje zadeve de Selvcs je poročal o zadnjih navodilih, ki so se dala poslaniku CambOnu, da se ob obnovitvi maroških pogajanj z Nemčijo po njih ravna. VELIKI DRAGINJSKI NEMIRI NA FRANCOSKEM. St. Qnentln, 1. septembra. Demonstracije zoper draginjo postajajo čeda-ljebolj nevarne. Kljub koncentraciji orožništva in vojaštva jc množica naskočila mesne in pekovske prodajalne in jih oplenila, neko trgovino pa je oplenila in potem zažgala. Pričakuje se vojaštvo. Draginja vsled teh izgredov postaja Se hujša. Trg je prazen, živil primanjkuje. PORTUGALSKA REPUBLIKA. Lizbona, 1. septembra. V današnji seji poslanske zbornice je minister za zunanje zadeve, Bernardino Machado, sporočil, da je Anglija obljubila, da bo republiko še tekom teh dni priznala. OPASEN POLOŽAJ V KATALONIJI. Barcelona, 1. septembra. Položaj v katalonski prOvinciji je zopet nevaren. V Barceloni se dannadan dogajajo kon flikti in izgredniki se poslužujejo orožja. Včeraj se je razpočila bomba, ki pa ni povzročila nobene škode. MONA LISA. Pariz, 1. septembra. Zaradi ukra dene Mone Lise je danes vlada ravna telja Louvra, g. Homolle, odslovila. Homolle je avtoriteta na polju arheolo gije in jc zlasti znan po izkopavanjih v Delfiju in Delosu ter je član akade mije in je odlikovan z velikim križem častne legije. Za njegovega naslednika je imenovan dosedanji ravnatelj administracije v Louvru, Pujant. ŽENA MORILKA? Pariz, 1. septembra. Tukaj imajo zopet novo senzačno afero. Nedavno jc bil tu umorjen rentier Guillotine v svoji hiši, denarnica je manjkala. Zda; so zaprli kot dejanja osumljenega njegovega bratranca in njegovo ženo, kateri sc pravi, da je mladega moža k umoru lastnega soproga pregovorila KRVAVA REVOLTA KAZNJENCEV. Bukarešt, 1. septembra. V državni kaznilnici se je 36 večinoma zaradi umora na dosmrtno ječo obsojenih kaznjencev uprlo. Na dano znamenje so planili na paznike in dva usmrtili Ravnatelja, ki jim je šel nasproti, so nevarno ranili, ravnotako ostale paznike. Prihitela sta dva oddelka konjenice, nakar sc je razvila pravcata bitka, v kateri je bilo 20 kaznjencev ubitih, ostali pa deloma ranjeni, deloma djani v verige. VELIKA PREISKAVA ZOPER POLICIJSKE URADNIKE V BEROLINU. Berolin, 1. septembra. Tu so prišli na sled velikim nenravnim zločinom zoper več uradnikov nravstvene policije. Policijski predsednik von ,Tago\v je oddal ves preiskovalni material zoper osem uradnikov državnemu pravd-ništvu. NEZNANA EPIDEMIJA. Harbin, l. septembra. Tu je izbruhnilo neznana kužna bolezen, ki sc jav- ja zlasti po glavobolu, driski in drugih znakih, smrt pa nastopi po treh dneh. Kitajski in izliorni japonski zdravniki so glede diagnoze v dvomih. Nek ruski zdravnik meni, da jc epi-demična endokarditis in cholitis. Lepo zračno stanovanje s porabo glasovirja in kopalne sobe se nahaja v Gosposki ulici št. 6, II. nadstropje, na ulico. Sprejmeta se dve gospodični. Kurzi efektov in menjic. dne 31. avgusta 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2o/t papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-20/0 srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska investic. renta 3 553 Posebno pripravna bi bila tudi za mesarsko Obrt, ker ni v okolici nobenega mesarja. Ponudbe pod št. „9" na upravništvo .,Slovenca". Usojam se svojim velecenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem svoj 2570 brivski in frizerski salon ki je bil sedaj v hiši št. 3 na Kongresnem trgu, premestil v lastno hišo štev. 6 (bivšo Tamborninovo) poleg ,,Slovenske Matice" na Kongresnem trgu. Salon sem upoštevajoč vse zahteve moderne in higijenične, popolnoma nanovo preuredil. Priporočajoč se tudi v prihodnje za obilen obisk, biležim ' z odličnim spoštovanjem Veletrgovina s špecerijskim blagom h Glavna zaloga: Graška c. 22, Podružnica ..Narodni dom" Prazen Je izgovor, da se mora blago Iskati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj Imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno sveZim blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreCi zahtevam cenj. gosp. trgovcev In prosim za ranogo-brojnl obisk o čemur sc lahko vsakdo som prepriča, Cc tudi z najmaniSim poizKusom. Velečastltim gg-duhovnikom ponudim vo$Ccne, kakor tudi drupe vrste sveC, ter olje in kadilo za cerkve V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup Istih, kakor tudi ostalega Špecerijskega blaga, ter deKlnih in drugih pridelkov. I a Zabukovski premog ponudim po K 2M0 za 100 kg pri odjemu celega voza prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor Žita, fižola, orehov i. t. d., 1.1, d. ter rabljene solnate lo druge vreCe, petrolejske in oljnate posode. Pismena naroClia sc izvršujejo z obratno poŠto. 2819 Oddajo se takoj v najem j li gostilniški prostori I in hotelske sobe! 11 na Bavarskem dvoru, j Pojasnila daje : »Gospodarsko zveza" v Ljubljani. \ Priložnostni nakup. V soboto, dne 2. septembra se vrši Pred škofijo št. 3, v trgovini Jakob Oblak in sicer se proda: kava, riž, milo, ciko-rija, semena, vinski kis, špirit, čaj, ram in vse druge vrste špecerijskega blaga. Istotako se proda še popolnoma nova registrirna blagajna s 4 predali najnovejšega sistema. (Nabavna cena 4000 K.) Vabijo se k prodaji nele trgovci marveč tudi konsumentje. manufa.kturist in Speccrist, 24 let star, zmožen slovenskega in nemSkoga jezika, želi stalne službe orl 15. septembra t. 1. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravništvo toga lista. 2602 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 0-—, 5 kos. K 9-—. PoSilja proti povzetju prusko - šlezijska izvozna tvrdka LOeib. Krakov 340= Za neugajajoče denar nazaj. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.