š'iav. s; TRST, v ponedeljek 22. marca 1909 Tačaj XXXIV *sae IZHAJA DAN rf ifc ae 1t In praznikih 5 , po*siSeljfc»h ob 9. zjutraj fejismiSne šter. se prodajajo pc 3 n\č. f6 stoi.) v umogrik «»l»ak*rnah t Tratu in okolici. Gorici, Kranjn, St. Petru, rr««tcgri. Stinni, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-s&ai, Dombergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). ^CtLASl 8E RAČUNAJO MA MžLJMETRE v Sirokosti 1 vsitKie. Cili^S: Trgovinska in obrtne oglase po 8 et. ntrs, tjuaartcicc?. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov no »*. mm. Za ogla-e v tekstil lista do 5 vrst 20 K, vsaka aađm'jna vrata K 2. ii oglasi po 3 sto t. beseda, naj-w»waj pa fctot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^ei^osti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". GiasUo paittSčnega druida „Edinost* xa Mnorsk«. ▼ edinostt *» mo*4 mm. NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na it- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oz^ra JUuročala* u M£«Jj*k» tx4&&!» .,£I>llfOSTI" «t*n* : . lota« K S-20, pol lota 2 SO —— — ▼ei dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Kefranke- ▼ana pisma s* «8 »prajeroaj« tn ickopisl m m vračaj«, ftsroČEiao, ogberia reklamacije j« pošHjati na upravo liasu, tTEEBNifrPVO: oiica 6iorqio GahiW !8 (Narodi Izdajat>4). ia odgovorniureanik ŠTKPA.N GODINA. Lastnik taborcjj lista „Edinost*4. - Natisnila tiskarna konzorcija Hsta „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. ^eStos-hranDiriinl ealum ŠL 841 652. TELEFON 1L 11-57 USSStSmSSBSSKB Brzojavne vesti. Imenovanje norih hrvatskih škofov. ZAGREB 20. Iz dobropoučenih krogov doznajemo, da se je baronu Rauchu konečno posrečilo utišiti v Rimu tiste trlasove, ki so bili proti imenovanju škofa Krapca škofom v Djakovu. Imenovanje se ima baje izvršiti skoro. Skof Krapac je bil svojedobno pristaš grofa Khuen-He-dervary-ja v Vatikanu zelo nepriljubljen. Odkar pa je v Hrvatski nastalo klerikalno gibanje, se mu je on postavil na čelo. Vsled tega se je baje baronu Rauchu posrečilo, da je Vatikan pridobil za Krapca. Škof v Senju postane baje dr. Bošnjak, pristaš Frankove stranke, sicer pa katehet na zagrebškem gimnaziju. V slučaju, da bi vlada s tem poslednjim ne mogla prodreti, ker zavzemlje v svoji stranki jako eksponirano stališče, se označa kakor drugi kandidat tajnik škofa Krapca dr. Radičević Kanonik Ivančan, znan hišni prijatelj in zaupnik Rauchove rodbine bo baje imenovan koadjutorjem cum jure suc-cessionis zagrebškega nadškofa. V zvezi s tem doznajemo iz istega vira, da se v Osjeku ustanovi novo od vlade subven-cijon irano klerikalno glasilo. Iz Prage. PRAGA, 2i. — Na zgornjem Va cla vskem trgu je prišlo do konfliktov med 2o do 30 sprehaiajočimi kulernimi dijaki in mladimi ljudmi, med katerimi je bilo mnogo čeških dijakov. Policija je ponovno posegla vmes in zaprla 11 oseb. Štrajk poštnih uradnikov na Francoskem. PARIZ, 2i. — Na shodu štrajkujočih poštnih uradnikov so govorniki poživljali navzoče, naj ne opuste boja. ker so se; tudi uradniki v pokrajinah pridružili gi-, banju. Štrajkovci pojdejo jutri zopet na j delo, ako jim ministerski predsednik Cle-menceau da zadoščenje. Shod traja dalje, i dočim se z ministrskim predsednikom vršijo pogajanja. __________________I Kriza na Balkanu. Ruski kronski svet. 1 I PETROGRAD, 21. — V kronskem svetu, ki se je v petek vršil v Carskem selu, ni bila razpoloženje prav miroljubno. Vendar je bilo baje sklenjeno, odposlati I Srbiji resei opomin za mir, ker je bil kronski svet mnenja, da se utegne Rusija le prelahko zaplesti v avstrijsko srbsko j vojno. Finančni minister Kokovcev in dr- J Ižavni kontrolor Harštanov sta pa opozo- j rila na to, da bi bila za Rusijo finančna nemožnost, da bi v sedanjem trenotku vodila vojno. Kronski svet u Belemgradu. BEROLIN, 21. — « Lokal- Anzeigerju» poročajo iz Belegagrada : Na kronskem svetu, ki je trajal tri ure in na katerem > je predsedoval kralj Peter, je prišlo do j ostrih razprav med ministrom za unanjej stvari Milovanovićem in ministrom za grad-j nje Pašičem. Debata se je vrtela o vede-; nja Rusije, ki se sedaj pripravlja, da se' vdeleži koraka, ki ga velevlasti storž v! Belemgradu, da pregovore Srbijo, naj se j odreče vsem pravicam do Bosne. To sta- i lišče Rusije prihaja srbski vladi zelo nav-j skriž, ker se je stavilo vse upanje v Ru- j sijo in je Pasić bil oni, ki je po svojem; povratku iz Pe trograda označal brezpogojno podporo Rusije kakor vspeh svoje misije, tako, da je na Pasičevo izjavo zidala Srbija dosedaj svojo politiko. Milovanović je očital Pasiću, da se zdi, da ni svoje naloge tako dobro izpolnil, kakor je menil. . Temu nazoru se je pridružilo tudi več drugih ministrov. Izjava Izvolskega. MONAKOVO, 20. — Glasom neke brzojavke „Miinch. Neust. Nachr." se je pred odpošiljatvijo zadnje ruske note na Dunaj vršil med Izvolskim in avstroogrskim poslanikom grofom Berchtholdom razgovor. Izvoiski je zagotovil, da se ne bo Rusija umešavala v vojno, dostavil je pa o svarečem tonu: Taka vojna in poraz Srbije, ki ga je pričakovati, bi imela za posiedico, da utegnejo za desetletja biti med Avstrijo in Srbijo prekinjene obstoječe razmere. Priprave v Nemčiji za vsak slučaj. BEROLIN, 21. — Nemška vlada upa še vedno na mirno poravnavo spora na Balkanu. Za vse slučaje so pa v generalnem štabu izdelali vojni načrt. Nadalje so za armado popolnoma spopolnjene vse zaloge municije in živil. * * SARAJEVO, 21. — Glasom semkaj dospelih poročil, so baje v zadnjih dneh po odredbi srbske vlade nekatere bande pomaknjene tik do naše meje. BELIGRAD, 21. — Poročilo nekaterih ogrskih in srbskih listov, da se je avstroogrsko odposlanstvo preselilo v Zemun, je popolnoma izmišljeno. SOFIJA, 21. — Govore o avstro- ogrsko-srbskem sporu pravi oficijozno «Vreme*, da je v zadnjem času rusko časopisje izrazilo željo, da bi rado videlo Bolgarijo na strani Srbije. Bolgarija bi za mogla pač pozabiti vse zlo, kar je pretrpela od srbske strani, nikakor pa ne more Bolgarija žrtvovati svojih lastnih realnih koristi, da si nakoplje jezo druge države, samo da doprinese brezkoristne žrtve, ki bi škodovale narodnim in državnim interesom. -v LONDON, 2i. — dunajski dopisnik je zvedel, d? nadvojvoda Fran Ferdinand vnovič v ra ovoru z neko nepolitično osebo, ki vživai njegovo zaupanje, izrazil svoje prepričanje, da se prepreči vojno. RJM, 21. — Agenzia Štefani poroča iz Londona: Med velevlastmi se nepretrgano izmenjavajo mnenja v smeri, da bi dale koraku, ki ga imajo storiti v Belemgradu, konkretno vsebino, da zahtevajo od Srbije, naj se^ razoroži in prične zopet pogajanja za sklep trgovinske pogodbe za Avstroogrsko. Interpelacija poti. Breiterja. Na petkovi seji državne zbornice je kakor smo že na kratko poročali vložil posl. Breiter, interpelacijo na ministra za deželno brambo, ki je bila potem prečita-na na taini seji. Interpelacija se glasi : ! »Znano dejstvo je, da se v inozemskem časopisju, uštevši srbsko in ogrsko, zapo-! redno objavljajo poročila o nadaljevanju mobilizacijskih odredb. Temu nasproti se I v tostranski državni polovici ne priobčuje o tem predmetu, ki se najintenzivneje tiče i koristi prebivalstva, niti ene ves:i, čeravno je zaporedno videti po ulicah marširati 1 reserviste, poklicane pod orožje in čeravno ■ primanjkuje delavnih moči v vseh delav-i nicah in izlasti v poljedelstvu. Znano je, i da je bilo v zadnjih dneh poklicanih pod orožje 100 000 reservistov, da je bilo po-! stavljenih v vojno stanje 50 batalijonov j ter odposlanih na našo južno »ejo, da se 'je 15. t. m. vršil pod predsedstvom nad-! vojvode Frana Ferdinanda vojni svet, ka-. terega so se udeležili generali Schonaich, j Fiedler, Albori in Conrad Hotzendorf. j Znano je nadalje, da je naša flota pri-! pravljena na odhod in da prevzame grof ! Montecuccoli že te dni vrhno poveljstvo . flote ; slednjič, da se bo mobiliziralo še : pet armadnih zborov in da se postavi dva I zbora kakor armadno reservo. Tako skriv- ■ nostno se baje postopa na ukaz ministra za unanje stvari. Podpisani vprašajo ministra za deželno brambo, kaj misli storiti, da bo tudi prebivalstvo tostranske polovice obveščeno o napredovanju vojnih priprav". Na tajni seji je posl. Breitner predlagal, naj se to interpelacijo imunizira, to tem bolj, ker je interpelacija že izšia v uekem večernem listu in ni državni prav-dnik lista zaplenil, nakar je proglasila zbornična seja kakor javno ter je dr. Pattai izjavil, da je interpelacijo smatrati imuni-zirano. „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 20./3. 1909. Razprave v .,veleizdajniškem;< procesu I so vnovič odložene na ponedeljek. Govori se, da je ta ponovna odložitev v zvezi tudi z vestmi o vojni. V obveščenih krogih sodijo, da bo v slučaju vojne proces odložen do zaključka vojne. * V ^veleizdajniškem" procesu se pričakujejo nove aretacije. Pred nekoliko dnevi so se vršile — kakor je bilo že javljeno — hišne preiskave v Karlovcu. Pred dvemi dnevi se je vršila taka preiskava v Borovu na stanovanju srpskega župnika Veljka Lukiča. Orožniki so preiskali vse stanovanje in celo tudi cerkev. Toda brez vspeha. Istotako so se vršile hišne preiskave po nekaterih drugih krajih, ki jim pa, rezultat do sedaj ni znan. * I * * Socijalnodemokratična tiskarna je pre-i jela od vlade dopis, v katerem se jej žuga ! z zapretjem, ako bi še nadalje podpirala veleizdajniško strujo. Jednak dopis sta prejeli tiskarni »Pokreta« in »Srbobrana« že pred nekolikimi tedni. Socijalnodemo-kratično glasilo »Svobodna Rieč« objavlja j ta dopis in pripomnja, da je srbska „veleizdaja" še sub judice, da nima torej nikdo in tudi ne policija pravice, smatrati ! veleizdajo kakor dokazno. Vrhu tega ni ; bila »Svobodna Rieč« niti enkrat zaple-1 njena radi veleizdaje. Sicer pa je urednik ; vsaki trenotek pripravljen prevzeti odgo-, vornost za list. Zato zahtevajo socijalni i demokratje, naj se proti njihovemu ured-| niku uvede kazensko postopanje radi veleizdaje, ako je res, da list podpira vele-| izdajalske tendence, nikakor naj pa se ne ; žuga z zapretjem tiskarne. PODLISTEK. Z Dilaiiii za stoliodo. Povest iz niaKedonsKeca življenja. — Piše Niko Ninič Res čuden je ta naš Ferid-paŠa, je menil major Hakim-bej, simpatičen mož, približno Štiridesetih let; on pravi, da moramo napraviti red, a onemu, ki je glavni provzročitelj nereda, se ne sme zgoditi ničesar. Bil bi res že skrajni čas, da se napravi konec temu gospodarstvu v naši državi. To nas mora konečno privesti na rob propasti. Oprosti, Hakim-bej, a na rob propa- j sti ne moremo već priti, ker tam smo že, i je pristavil mlad poročnik. Neki stotnik pa je pripomnil ironično : Vse dobro prihaja od padišaha, ki razširja iz Ildiz-kioska svetlobo, srečo in blagostanje na pravoverne kakor neverne svoje podanike. Častniki so se zakrohotali. Bili so to sami mladoturki in členi tajnega revoiu-cijskega odbora za redinstvo in napredek-. Razposlali so nekaj patrulj ter se tako j zavarovali proti morebitnim iznenađenjem. | Kake nevarnosti ni^o slutili, tem manje,' ker je bilo še dobrih šest ur do Ombir- \ J j kule. kjer so se vršili boji. Ko so se častniki Še smejali stotni-kovim besedam, pritekel je eden izmed vojakov, ki so bili razposlani na patruljo [ ter sporočil, da se je streljalo na njega in njegovega tovariša. On da se je pravočasno umaknil, mej tem ko je bil nje* i gov tovariš ubit. Častniki so skočili po konci, vsak k j svojemu oddelku in v par minutah je stopala četa dalje v bojnem redu. Sedaj je bila prilika za opazovanje teh vojakov, ki so bili členi turške redne vojske. Bili so to večinoma Anatolci, ; temne polti, zagorelih obrazov, nekateri: črni skoro kakor zamorci. Večinoma so imeli na sebi zakrpane, nekateri celo popolnoma raztrgane obleke. Na nogah so nosili večinoma opanke najrazličnejih vrst; le malokateri je imel čevlje, skozi katere j so mu moleli goli prsti. Bilo je tudi takih, ki so bili popolnoma bosonogi, in takih, ki j so imeli gorenji ud života popolnoma gol, tako, da su je videlo celo njih krepko razvito telo in močne mišice na rokah. Bilo je med temi vojaki takih, ki niso j imeli na sebi druge obleke, nego krog ledij ovit pas, tako, kakor se nam navadno predstavlja oba razbojnika na križu. Stopal i so tako dober četrt ure, ko je j dobil poveljnik major Hakim-bej sporo- čilo, da se prilično četrt ure dalje, opaža v gozdu neko sumljivo gibanje. Majorju se je stemnil obraz in nagu-bilo čelo. Zopet bo moral voditi svoje ljudi v boj proti onim, ki se bore za svobodo, za ono svobodo, po kateri hrepeni tudi on sam. za katero bi rad dal svoje življenje. A tukaj ? Bi-li bilo vredno, da pogine, da pogine v službi reakcije in korupcije, v boju proti njim, ki se bore za svobodo zlato ? !! Ono svobodo, ki jo je pač videl na Francoskem, ko je bil dodeljen tamošnji armadi, ono svobodo, ki dela narod srečnega, mu pomore do sreče in blagostanja, mej tem, ko se v njegovi nesrečni domovini ne sme niti omeniti njenega imena, dočim ječi narod v robstvu in gladuje. Ali Hakim-bej je bil vojak. Vojak, ] navajen na pokorščino. Tudi naša ura pride in tudi nad našo nesrečno domovino 1 zašije zlato solnce svobode. A sedaj treba ! napraviti svojo dolžnost. In krvavečim srcem je uredil svojo četo tako, da je bila pripravljena na , obrambo in napad. XVI. Hakim-bej je stopal s svojo četo po- I lagoma in previdno, kar je počilo več strelov naenkrat. Padla je trojica njegovih ljudij. Na znamenje, ki je je dal major Hakim-bej, se je vrgla četa na tla ter se plazila po vseh štirih dalje. Streljanje je nadaljevalo neprenehoma. A kroglje so frčale večinoma nad glavami njegovih ljudi. Le redkokatera je zadela. Tu je priletelo naenkrat več bomb med četo. Ena teh bomb je priletel:- naravnost pred onega mladega por »- lik t, ki je bil popravil Hakim-bejeve besede. Bomba se je razletela in zadela astnika, ki se je zgrudil s petorico svojih vojakov — vred na tla, kjer se je valjal v lastni krvi. Major Hakim-bej je pristopil k njemu, se nagnil nad mrtvega častnika ter rekel: Vreden s:, da bi bil poginil za boljo stvar ! Potena pa je odšel dalje za svojimi ljudmi, ki se niso brigali za bombe, ampik drli naprej. Trajkovič se je začel polagoma umikati, potem ko so bile bombe napravile svojo oolžnost. Tu je priletela kroglja, ki je zadela Trajkoviča naravnost v pr-a. Zgrudil se je na tla iu se prijel za prsi, iz katerih mu je lila kri curkoma. Lazo, ki je bil poleg vojvode, je sklonil nad ranjenca, ki je šepnil: Z menoj je pri kraju. Čuvaj svoje življenje, čuvaj Fatimo ! Potem je natisnil oči..... (Dalje) Stran II •EDINOST c štev. 81 V Trsta, de« 22. mire.«* 19»'.: Kriza Bi jop - iodržavljaaje avstrijskia železnic - Dr. Krsi is karteli • ATStro-Opfca Banka. Kriza na jugu. Z novim letom je imela poteči trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Državi ste jo podaljšali provizorično do dne 31. t. m. S tem trenotkom prične položaj,' kakor je bil prej : carinska vojna na srbsko-ogrski meji. Naša in srbska vlada sta se zedinili zato svoječasno na novo pogodbo, ki jo je srbska skupščina že vsprejela. Predložena je bila po naši vladi že parlamentu v Bu-; i^impešti, toda vlada je svoj predlog preklicala in motivirala svoj korak z napetostjo, ki obstoji med obema državama, tako, da bi ogrski poslanci prav gotovo ne hoteli ob tem trenotku vsprejeti projektirane pogodbe. Srbsko vprašanje pa ne ovira samo rednega gospodarskega razvoja med našo monarhijo in kraljevino. Vse borze in vsi podjetniki gledajo z nervoznostjo proti Balkanu. Dvigajo se samo akcije tovaren za. orožje, ki vsled bogatih balkanskih naročil — tudi turških in bolgarskik — obetajo lepo dividendo za tekoče leto. Podržavljanje avstrijskih železnic. Naša vlada je sklenila s tremi vožnimi privatnimi železnicami, ki teko največ po Muravskem in Češkem, punktacije, glasom katerih postanejo tudi pravnoobvezne, ako jih vsprejme avstrijski parlament do 31. marca t. 1. Stvar bi imela priti že v zadnjem zasedanju na razpravo. Tembolj hiti zato naša vlada sedaj, da stvar, za katero se potegujejo izlasti češki poslanci, spravi do kritičnega dneva pod streho. Danes imamo v Avstriji 15.000 km državnih in za 6400 km privatnih železnic.' Z nakupom treh severnih prog bi pridobila država še 3150 km, tako, da bo po 31. marcu t. 1. — da zbornica vsprejme; punktacije na tem ni nobenega dvoma — razmerje državnih in privatnih železnic pri nas kakor 18150:3250. Za podržavljenje treh severnih železnic bo morala odšteti naša polovica lepo svoto 1 1 ,8 milijonov kron, ki jih plačamo v letnih obrokih. S tem preneha na vsem severu države; takozvani »mešani zistem*, kjer se prav po nepotrebnem križajo ter si konkurirajo med seboj državne in privatne proge,1 druga drugi v škodo. Tudi če z golo gospodarskega vidika razmotrivano, je tak zistem zelo neracijonelen, ker ni možno izvesti niti enotne tarifne politike, ki bi bila v prospeh domači industriji, ali poljedelstvu, niti ni možno centralnega administrativnega ter tehničnega vodstva, ki olajša in poce-njuje ves obrat. Veča privatna proga je nato samo še Južna železnica, ki že danes komaj vegi-tira. Prej ali slej pade i ona kot zrelo jabolko v državno naročje. Dr. Krek in karteli. Avstrija še ni tako mogočna indu-i='rij- pozna pri nas .;artcliranje velike industrije samo v visokih cenah dotičnih izdelkov. . V gospodarskem odseku naše zbornice minule sezije je nameraval obširno poročni o tej stvari referent dr. Krek, kajti pri nas so nameravali uvesti /.akon, ki bi omejeval zlorabo kartelov v kateri koli smeri. Dr. Krek je izdelal svoje poročilo r zmeroma temeljito in kakor se nam zdi «5 :,omočjo angleških virov, kar je bilo tud: edino umestno in pravilno. Predlagal je konečno posebno sodišče, ki bi čuvaio nad karteli itd. Vprašanje trustov in karteliranje v svrho privatnih monopolov je eden najbolj perečih problemov modernega gospodar- stva. Kam prihaja vse gospodarsko življenje po tej politik , ki gre samo za svoj lastni hasek in dobiček, neizprosno in neusmiljeno preko stotero in tisočero žrtev — to pot vam kažejo razni amerikanski petrolejski. jekleninarski in podobni cesarji. Morda bo na drugem mestu prilika, razpravljati o tem zanimivem poročilu dr. Kreka — gotovo se nudi dru. Kreku prilika, da predloži imenovano poročilo gospodarskemu odseku sezije — za danes naj omenjamo samo, da so se avstrijski industrijelci že začeli oglašati v svojem dunajskem klubu proti takemu zakonu, ki bi hotel preprečiti njih monopolsko postojanko, če bi se hoteli podjetniki te ali one panoge združiti v kartel, kar se je uvedlo zadnji čas tudi pri nas. Avstro Ogrska Banka. Poročali smo že o t?m zelo sporem vprašanju. H-^o, Justh in par drugih, priznanih vodit ;v na Ogrskem, štejejo ' že danes toliko ivržencev, da se je tudi Košut udal in javil, da se hoče boriti tudi on na vsak način za samosvojo banko, če bi Avstrija ne sprejela kartelne banke, na kar pri nas nihče niti ne misli. Košut je prosil svoje pristaše, naj odjenjajo s forsiranjem svoje zahteve vsaj ; toliko časa. dokler ne pridejo oficjelna j pogajanja med obema državnima polovi , cama do kakega zaključka. Hollo, Justh j in tovariši so naprošeno premirje obljubili, J ker je apeliral Košut na-nje izlasti z ozi- j rom na zunanji velekritični položaj naše j monarhije. Za nekaj časa bo zadeva sedaj miro- i vala. Ako pride na jugu do oboroženega j konflikta, potem ni izključeno, da napra-j vijo tako, kakor leta 1867. z-nagodbo, v katero se je obvezala naša j vlada v hipu dogodkov pri Kraljevem j Gradcu, ko je potrebovala vsaj na znotraj jakost in mir. Dnevne vesti. Slovenec čestita k govoru d.ra Franka. V »Slov. Narodu < čitamo: »Hrvatsko pravo« poroča z velikim zadoščenjem, daje včeraj v imenu Slovencev čestital dr.u Jos. j Franku k godu tudi Slovenec, ki čuje na i ime Slogar. Rekel je, da je spoznal v j Franku velikega rodoljuba in da obžaluje, ' da Slovenci ne poznajo »plemenitega nje- ; govega delovanja«. Slovencu Slogariu so | priredili navzoči, kakor piše »Pravo«, nav-1 dušeno ovacijo, nazadnje pa so zapeli: ! „Šumi nam I)rina okrvavljena — plače! vdovica, ljuto ranjena — Marš, marš, marš ' — Beograd je naš! Jedan, dva, tri — napred ( Hrvati !u Druge nesreče ni bilo — zaključuje j „Slov. Narod" svojo notico. Kaj čemo : vsaki narod ima svoje — j odpadnike in tako ima tudi slovenski j narod v Zagrebu svojega — Slogarja, ki 1 kar ne more učakovati. da bi se Drina i ' . j pordečila od prelite. bratske krvi. j Mislimo, da je ta Slovan in č 1 o v e k o-i ljub, ki je toli žejen človeške! krvi, že nabasal svoj tornister in opasal j britko sabljo, da — zavzame Beligrad. j Ker smatramo tudi kakor samo ob sebi | umevno, da je že vstopil v Frankove junaške legije, ki, kakor pravi heroji, stre-j ljajo na mirne ljudi iz — zasede, ga je ; gotovo veliki in plemeniti rodoljub Jozua I naredil vsaj za frajtarja. Po zavzetju Be- j L gagrada pa bo imel tudi Košut toliko j plemenitega spoznanja, da moža, ki v Za-! grebu v imenu Slovencev slavi hlapca! Madjarov in rabeljna Hr/atov, izposluje red — madjarske paprike! Zaslugi priznanje in plačilo ! Mi pa sporočamo d.ru Josefu Franku v imenu vseh poštenih in zavednih Slovencev, da naj le obdrži Slogarja, ker mu ga prepuščamo z najvećim veseljem. Svet pa naj se ne vznemirja radi bojne fanfare, za katero je dal povoda ta Slogar: od frankovske krvi ne pade niti kapljica v Drino . . . ! 20 milijonov slov. denarja za Srbijo!! Kakor smo že javili, je graški „Tages-blatf te dni objavil brzojavko iz Ljubljane, — ki so jo potem objavili tudi drugi listi, med njimi ..Piccolo~ in žal tudi nekateri hrvatski listi, češ, da so slovenski denarni zavodi v Ljubljani poslali Srbom že 10 milijonov kron za vo.no proti Avstro-Ogrski, in da imajo pripravljenih še 10 milijonov. Mi smo že nagla- fc.~i.tij _. ^rjkUU TRST, CorsD 4 SOBICA, Co so Verdi 11 Specijelna tvraka za gumijeve predmete Sumijes cevi, gum- posteljnine, gu»r?. poDvzgb.vniki iiD. POTREBŠČINE ZA POSTREŽJO OLN1KOM. RANOCELNIŠKO ORODJE IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. t. Hžlnl p2.13 , opasnica, 2o£0vic-5 in obveze sa krtice, ravno-držaji. ortopedičai opleoki itd. itd. Susoenzorji, iripforji, sMice. Malitarji i] mrzlica! te?«U Mila, dišave, toiietne potrebščine in ščetke. FRiSTNJ AM3LEŠK! PLAŠČI, — PUŠKE SALOŠE. Športni predmeti. — Igra ,,Diabo o". Z O f ni m o-s mat V zs n fe 3 n H mr HIGJESIECUS PREDMETI ~mr MAVER - TUST ŽG At NIC A &&VE TELEFON 174;i. Najboljši vir za dol>iv«ujc počene kave. v\VV\\\\\X\\\\Y»V \VV\\\\\\\\\\\\\ ZALOGA PiVA STEINFELD iz tovarne Bratov Itieiningfiiaus in iz meščanske tovarne* „Filsner Urqu©lfiS ^ tPŠZISlS • • v sodčekifa kakor tudi v buteljkah. • • j Oglase traka nastavljati na Inseratnl oddelek „Edinosti" ' ska sezena !! V dobroznani prodajalnici Maooasrii Jk Farosi TRST, uiica Malcantcn št. 9 dobi 06 velika izbeia OTcga in barvanega moSarnsga hla^ za niošKe obleke 00 cenrfh, da se ni biti konkurence. Specijaiiteta : pana in blaga za moške obleke Trpežno fcanaao iilaio iz UcniliHžerae za delavce. ZALOGA Miniiin Giesshflb ep ved^o u veže b.isl-3 vode pri [ANTO^iO DEJAK, junior TRST, via clegli Artisti 9 in 11. TELEFOJš 505 x v\\ \\\-\ \ \\\\\> ^ . v ovo pogrebno po^. etje pisarna pvod^asaa Dte \J 2C Seliiai št> 13» Tslefcn št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telofon št 1402 Zaloge, oprave ulica "3£a,asimo D' Azegllo št. 18 c. :rc)r; pogrebe od najprostejše do najelegan ne: e t ste -- odprt.-h, kakor iao.i v s krizialom zapržili vozo ih. 3:.-a b' r .1* zalogo t• -r,: ■.?bv,-čin za mrliče, kftcor: koviuf iepo okv ene leseno j-Ktcve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porccls-^a ii perL Bopata zaioga: VO60£L:<£ S7EČE. Cene nizke, d t *e ni bati konkurence. Za ?iučaj pot-ebe -c nljuano pnpoiočajc HENRIK t TI 3ELJ in dragi. V Trstn, dne 22. marca 1909 »EDlKOBTc šiev. 81 Stran III šal:, da je 15 nesramna izmišljotina, ki naj i - jrdo- ia jugoslovanskim denarnim zavodrm. Z^to se je ljubljanski poslanec Hribar "a sobotni seji državnega zbora oclasli / tvarni popravek ter označil to p-rficlrio v. t kakor zlobno in proti slove:: :mu r du naperjeno obrekovanje. Zbornica je Hribarjevim besedami burno pritrjevala. Slišali so se klici : Morda je ti denar Srbos? poslala Kranjska hranilnica ? {Živahna veselost v zbornici). Pred c. kr. izpraševaino komisijo za občne ljudske In mašcanske šola v Kopru se prično preizkušnje usposobljenja dne 3. maja t. 1. Redno opremljene prošnje za pripust k preizkušnjam naj se pošljejo do najkasneje 28. aprila t. 1. ravnateljstvu iz-praševalne komisije. Udor,i „Slovenske Malice* v vednost, da je „Zemljevid slov. zemlje" v pisavi skoro izdelan in izide najbrže letos. Glasom Š 3, al. 2 Matičnih društvenih pravil se plačuje letnina v prvi polovici vsa-, cega leta. Vsak ud, ki se zglasi kasneje, nego določa gorenji rok, ne more več reflektirati na izdanja tistega leta. Osebna vest. Sinoči je z brzovlakom državne železnice prispel semkaj FML pl. -Tišljar, generalni nadzornik avstrijskega; oro.mištva ter se je nastanil v hotelu i * Volpich. .Čitahica" pri Sv. Jakobu opozarjaj p. . 'gralke in igralce, da se vrši danes 1 ponedeljek ob 8*/j uri zvečer dramatična vaja za predstavo, ki se bo vršila na Ve- j liko »očni pondeljek v »Nar. domu« pri sv. Ivanu. Nadalje so naprošeni p. n. gg. j i pevci, naj zahajajo redno k pevskim va- j jam, ki se vrše vsaki torek in četrtek točno ob 8. uri in pol zvečer. Sprejemajo ; se r.ove igralske in pevske moči. N. D. 0. Delavci arzenala imajo nocoj ! ob 7. uri važen sestanek v prostorih l N. D. O. Darovi. O priliki pomaknjenja v II. plačilni razred daroval je tov. Kleinmayr: j 3) za škedenjsko šolarsko knjižnico K 3, ; b) za občne šolarske knjižnice v okolici: K r. Nadaljnih darov iz istega nagiba j pričakuje knjižničar „Učit. društva". - * i Naše gledališča. Sinoćnja repriza „Veleturista" se je j vršila le pri pičlem številu občinstva, ki i l ix je bilo ves čas jako dobro razpoloženo.? Ne glede na razne scenične napake zlasti j na slabo funkcioniranje razsvetljave in j zastora, se je igra predstavljala jako \ dobro. * I 1 V četrtek dne 25. t. m. (na praznik) j ob 3. uri zvečer se uprizori zadnjikrat v j sezoni znamenita češka narodno-socijalna j >Drama šlirih revnih sten«, ki se je v slo-' v nskem jeziku prvič in doslej še edino :ržaškem odru igrala. Toda čudo ! To 1/ -no dramatično delo klasične dovršenosti in največje socijalne aktuelaosti, ki s - zui kakor nalašč za Trst napisano, je ; bilo od občinstva tako malo uvaževano in t : revno obiskano, da je kar nerazumljivo. In vendar sta bili dosedanji uprizoritvi jako dobri in tudi kritika je bila prav ugodna. Zato hočemo poskusit; srečo — v tretjič, ker drama zasluži, da jO vidi vsak ^;o»an. Zato vabimo tiste, ki še niso vi-GUi te veledramatične igre, in smo pre-pr čani, da bo marsikdo izmed starih obiskovalcev sam od sebe rad vnovič prišel v trtek zvečer v nase gledališče k Su-rtovi rDrami štirih revnih sten". a * Vnovič opozarjamo in vabimo vse, ki se rigajo a usodo slovenskega gleda- < lišča v Trstu, da pridejo v soboto dne 27. t. m. ob 87s v „Trgovsko-izobraževalno društvo" via S. Francesco d'Assisi št. 2, f nadstr. k izrednemu občnemu zboru Dr: matičnega društva"* v Trsiu. rspfcita g»edaii56a: j LEDALIŠČKA DVORANA ,APOLLO< • o i Doinenico Rc:setH 4 Marij onc-tistična ■ f h . — Danes (ponedeljek) predstava ob 5. in poi. T * mala k ronrfcs. Dobro začanja! 16 letni slikarski va- ■ nec Ecij Senizza, stanujoč v ulici Mon- ■ cc Yi 2, je ponujal včeraj uro na prodaj. Pri njem so našli še drugo niklasto uro, ki jo je, kakor je priznal, ukradel svoji materi. Dogodek v Bombaju in areiacija v Trstu. Ko se je Lloydov parnik ,.Korberu nahajal 20. febr. v Bombaju, je mornarju Nikolaju Cetan bila ukradena srebrna verižica in zlata ura v skupni vrednosti 126 K. Tat je bil kurjač v isti ladji Stule star 26 let iz Trsta, ki ga je včeraj policija aretirala. Predrznost uzmoviča, V soboto dopoldne se je kmetovalec Ivan Kanarstet-ter iz Oprtlja razgovarjal z nekim redarjem na trgu Barriera, kar mu je pred rzni uzmovič strgal s telovnika verižico z uro, v vrednosti 36 K in jo potem popihnil. Redar je bil takoj za njim, in dasi je skočil na streho nizke hiše, ga je vendar le redar prijel. Tatu je ime F mil Žgur, stanujoč v ulici Sette Fontane št. 39. Ranjenje. Anton Kostnik, 26 leten dninar iz Velikovca, stanujoč pri Skednju, je včeraj pričel prepir z Dominikom j Lischi iz Livorna in neko prostitutko. Oba je ranil z nožem tako, da sta se morala zateči na zdravniško postajo. Njega so aretirali. Malo potrpežljiv trgovec. Marija Grgo-rovič stanujoča v Piranu, se je podala v soboto večer v manufakturno štacuno Egidija Frfolja v ulici Barriera vecchia. Potem ko je pregledala veliko blaga, je odšla, ne da bi bila kaj kupila. Frfolja se je radi tega tako razjezil, da je G-rgoro-vičevi vzel dežnik in jo dvakrat udaril po roki tako, da se je morala zateči na zdravniško postajo. O/adila je nervoznega trgovca. Gospodarske vesti. Avstro ogrska banka je imala k?ncem 1908 lastnega koranesja in nekovaaega zlata za 1182 mil. kron. Srebra je imela za 293 mil. kron v prometu. Nadalje je iaiela v premetu za 2112 mil. kron papirnatega denarja. Dividenda je za 1908 znašala po delnici K 91*20, to je 6*514 odstotkov. Razne vesti. Osoda kraljevskega sina. Milan Kristić nezakoniti sin srbskega kralja Milana, ki ie bil nedavno angažiran v nekem berolinskem cirkusu kjer se je kazal kaker izvrstnega strelca, je moral n^krafc prekinili svoje produkcije. Srbska odposlanstvo je pri berolinski policiji protestiralo, ker sa je nazival Obrenović. Zaradi t^ga je moral Kristić pred časom prekiniti svoj angažms. Zakrit zaklad predsednika Castra. — „Petit Parisien" poroča, da odide žena vooe-cuahkega h všega predssdaika C-i*tra iz Bjr-deuxa 7 Venecuelo. Tamkaj vzame denar, več milijonov, ki je skrit na mestu, poznanem samo Cistru in ženi. — Predsednik (Jomez je o tem obveščen in bo dal nanjo paziti. Bivša srbska krJjica Natalija je v Biarritzu težko obolela in je baje malo nade,, da okreva. Kako ostane ženska res mlada. Gotovo odkar obstoji človeštvo, se je izlasti ženski svet silno bavil s problemom,, ni li v moči človeka, da zatre na sebi sledove starosti in jih tako pokrije, da se jih ne opazi. Dragocena parižka mazila in praški skrivnostne esence, ki jih predpisujejo lepotilni doktorji, masaže na obrazu, mlečne kopeli in tisoč dragih sredstev ni nikdar zamoglo popolnoma doseči svoj namen. Neki francoski list poroča sedaj o nekem nezmotljivem sredstvu, ki omogoča ženskam, da ohranijo mladostno svežost in lepoto do pozne starosti. Seveda zahteva to lečenje precej samozatajevanja, ali kaj ne stori ženska radi lepote ? Kar zahteva novi lepotic :»i doktor od ženske ni nič druzega, nego da vedno m olći, Govorjenje utrudi obraz, koža se utruja in vsled tega nasta- : jajo neprijetne brazde in gube. Ali ženske \ se n - ^mejo tudi smejati in smehljati, in , tudi ne jokati, kajti vsa ta zrcalenja čut-; stev obrabljajo mišice na obrazu. Izumitelj | novega zistema priseza na svojo metodo; in jaroći v^tra ženskam, ki žive po njego- 1 vem navodilu, da ohranijo mlado lice do pozne starosti. Nekaj dam je že pričelo s tem lečenjem, toua ustrajati niso mogle dolgo časa, kajti molčanje in pa — ženska ! ? Kaj stane en strel. S spopolnitvijo topov in povijanjem kalibra dalečnosečiii Tržaški grafični zairođ Trst, Piazzn della Borsa 13. — Telef. 742 Najnatančneje izdelovanje B®"" pečatov iz kautchouha. ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --Lastna mehz.nlča.3. dolalnica.-- CENE JAKO ZMEHNE. flasn: De!a izvršena tehnično natanjko. toama za zgladile artistično prei-mote RC1^ a * vja . Gasoenni - rs i ■s Telefon 1974. — Sp8(llt£r — Telefon 157* Ps^e^ossio podjaijo : c. kr. avstrijskih državnih želcznic. : Sprejme razcarinanje kakoršnegaalbodi fcša^a i2 m itnic, dostavljanje na dom, pcšiljatve TH. DEOTSCH, Graz sprejme po jako zmernih cenah toliko za turemstvo kolikor za inozemstvo potega kovčegov. Naj dogovorne j še cene. iT—I^.J^ Uliju 1? w w -i e * S&acnsc* šivalnih slroisi j O- Tram TR3T, ulica Bsrriera vecchia št 19. Ceae dogovorne. :ir Plačilo na obroke. Sprejme se popravljanja šivalnih strojev j vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. S Kupuje in prodaja že rabljene j Livalne stroje. 1 vsakovrstna fina dela kakor n. pr. ŽeleZIlC Ograje, StlMlllut' pečL »^akc vrste ^ železu za zgradbe, kakor tudi železna okna in železne roukau. PAIrodilnica BS Cosianfino Nussa " Sadno 'km , Ost, ulica Molin grande 38 j Droge, barve, pokost, petrolej, čo-j piči, ščetke, mila, parfumi itd. itd Zalegra. šip in steklenin. vec tisoč ^epih, Tisoio'zgojemh bru^k. { iabihn, češeDj ia breskev naj plemenite-š b vrst ■ ^ oddii po nizki ceni t»koj Vmarsko sadjarsko društvo ! v Rlhenberku. Aloiz Povh urar G. ERKAS - Trst Zalog-a umetnih gnojil in svakov.-stnih potrebščin za poljedelstvo. Redilni praški za živino. Smola proti mrčesi. Sredstva za čiščenje — hlevov. — Raznovrstno olje in masti za poljed. stroje. CENIKI in UZORCI na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Trst 9 pridejano delavnico Via del Eivo št. 26 Trst I?:vr5uie vpftko popravljanje žepnih in Htennkih ur kakor tudi vsako zlatarako ia draguliurako delo p najzfuernejih cenah Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje - Slovensko podjetje ! - fiRTORO RflCK Trat - ul. Gaspare Gozzi Z - Trst Kovaška in mehanična delalnica ter stavbinska kovačnica. Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje, železna vrata, dela za stavbe i. t. d. Največja natančnost ter zmerno cene. NAČRTI ZASTONJ. plsalm stroj takoj vžSno pisavo in ascimalnim tabnlatorjem je znamka, katero rabijo poznavatelji. GLAVNI ZASTOPNIK A. E. ROEPER - Trst ulica Istituto 10, III. Točna In solidna postrežoa. I Prvo BTimorsko piljetie za prevažanje noMstva in siseflicij. pileljs | Rudolf Exnei\ Trst == VIA STA3IODJE Štev. 17 = Filijalke : v PULI, GORIC!, REKI in GRADEŽU Prevažanje poaištva na vce kraje tu- in inozem3tva v za.prt:h patentnih vozoviti za poh?3tvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje bla^-a na v^e «retovne prog?. Sprejema ss tudi po&lštro in druge predmete 7 sbraBDo 7 lasna za to pripravljeni s m stlališča EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE V IPIIM HLEfi^ER" IN SHRANJEVANJE PREPROGI „VMUUIII . Točna in s o 11 d n a™*p o »treiba. Qtran IV 5EDINOST« štev. 81 V Trstu. 22. marca 1909 »rzcstrelnih topov naraščajo tudi stroški strelov. Kake velike svote se izdajajo ob strelnih vajah ali celo v vojni, je razvidno iz podatkov o ceni posamičnih strelov. Tako stane glasom novih angleških preračunov vsak strel iz 15 cm topa 63 kron, iz topa 23 cm kalibra celo 336 K. Za strel iz 30 cm topa je potreba 720 kron. N"č ceneje ni strel granate, ki naj prebije težke oklope. Tudi za to je treba izdati nad 600 kron. Ako se k temu računa še, da se mora staviti v račun obrabljenje topa, potem se stroški še povišajo, kajti posamični streli teh velikih brzostrelnih topov stanejo do četrt milijona kron. Sto strelov iz velikega topa stane nad 70.000 K, ako se k temu računa še obrabljenje topa, potem še več. Koledar in vreme. — IDanes : Bszil muč. — Jutri: Viktorijan muč. — Temperatura včeraj ob 2, uri popoiudnt* -f- 13 0 Cels. — Vreme včeraj : oblačno. r ^ PEKARNA G io van ni Ferfoglia, Trst ulica Ginlia štev. 71 se priporoča slovenskemu občinstvu ter naznanja, da bo preskrbljena za Velikonočne praznike z moko, nanoškim maslom, sladkimi pre-pečenci in poticami. - Prodaja kruh svež 3-Tcrat na dan in sveža jajca. Pečenja po dogovornih cenah. GOSTILNA „Rll'antica Pompei" TRST Piazza Carlo Goldoni 4 IC Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino. i F. Pertotl urar I. vrste i Tra. il ielie Poste 9 j VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst. via delle Ombrelle 5 TELEFON št. 18-49 GUIDO t 060 COEH 100.000 buteljk od šampanjca za refošk. ____ Prodajajo in kupujejo se bnteljke vsake vrste za refošk. šampanjc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. Velika zaloga buteljk od pol litra in 1 V, litra. Damjane iz stekla opletene. Prevzamejo se 3cpošilja*ve na deželo. Kupuje razbita steklo vsake vrste. jjj Prva slovenska < M1ROD1LN1CA I ^ pri »v. Ivanu štev. 1157 J iinst*u. da se vdobi J v njegovi zalogi v.«akovrstae ' ' barve, droge, čopiče. Šipe, žeblje, i ^ mineralne vode. vosek za parkete. ] j sveče, mrežice za Auerjevo luč itd. itd. \ ^ Udani Kari Lozej. j : Vinski cvet (špirit) : na debelo Bakof & Mtiller - Trst Trikrat rektiflciranl 95% y sodih vsake količine Denaturiranl 90% y Izvornih sodih. ===== Lastna tvcrnica sodov == Tvrdka ustanovljena 1837. ANTON SKERL mehania, zaprtaiient lzv*deneo TRST, Carlo Golaonijev trg štev. I i Zaupni! tovarne m m aiototoles ,M K»,r.,ava ln zs.il ^s. etckirlfnib »Tonetov, lući In proiaja jr» bi„Iolu». lonoforov, .-5 fon&^rafov. Zaloga priir»v sa toćlii i^itna delavLica ta. poprav jaaje *1t. UroJeT, kol t«, motoiun-j Velika zaicga pripaukov po tcvar. c&nab TELEFON štev. 1734. U MALI OGLASI si 5e računajo po 3 stot. besede; mastno 1 tiskane besede se računajo enkrat ve?. ' najmanjša pristojbina stane 40 stotink. | — — — Plača se takoj.--— $ Trgovski pomočnik, TJ2SZ1L špecerijskim blagom išče službo r kakem skladišču. (ioveri hrvatsko, slovensko, ter nekoliko italiji usko in nemško. Nastop takoj. Naslov pri Jnseratuem oddelka Edinost!. 560j MnČLra nhluL'P dežniki, zavese, pogrinjala IfSUoIVD UUICIIC jn preproge se prodaja na. mesečne ali tedenske obroke. Madonnina 43, I. nad- j Btropje. Zmerne cene. 599 j Proda se lovska psica lpT„'^i kurzbear] izvrstno dresirana, v drugem polju, fT. nos apel. Cena 350 kron. Na ogled pri grajskem lovcu j Andreju Veble, Kapele pri Brežicah, štajersko. 520 7q Ofl l/rnn °^da 38 takoj v najem me- j ■»»UM blirana soba, tudi hrano, cena j po dogovoru. Via dei Fabbri (tik cerkve sv. Antona , starega i 5t. 1, I. nadstropje. 717 | Prnria Cp zemljišče za zidanje blizu ceste I I UUd O" via Commerciale, žkorklja, I. nad. štev. 539._540 Krompir za seme logi v ul*ci San Maurizio 5t. 2, Anton V a t o v e c. _557 Miplfn v večji ali manji množin: oddaja z 1. ITlICiVU apriiom nadalje mlekarna franko državni kolodvor Trst. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Mlekarna". 563 Vnuictm 86 odda soba z dvemi posteljami. Ildjcm uilca Belvedere št. 2, V, 16. 565 Mlsdpnir zunRnj°8ti> službo polteni IflUCIHU žaka ali sluge v kaki pisarni. Govori slovensko, nemško in italijansko. Ponudbe pod rE. P." na Inseratni odd. Edinosti. 816 > \ Pekarna in slaščičarna \ Lovrenc Rebula | Trst. ulica Belvedere štev. 5 7 y je vedno preskrbljena s svežim kruhom 3- ► krat na dan. Prodaja vsakovrstne slaščice £ in prepečence lastnega izdelka, kakor tudi t vse vrste moke. t Sprejme naroČila za pečenje potic do jako > zmernih cenah. L1KEBJI v BUTELJKAH LV | '1 Pekarna in slaščičarna o o o o o TRST o o o o o Piazza Gaserma in Uiica Casgrma 17 Prodaja svež kruli trikrat na dan. - ZALOGA najfinejše moke. slaščic, sladkih prepečencev. viua in likerjev. Za velikonočne praznike sp Jemalo se bo pečenja najfinejših potic po zmernih cenah. === TVRDKA ===== iflm Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Kc^tivraeije Cooperativu. ex H ickerl prodaja na mesečne ali tedenske obroka obleke in površnike za moške, perilo i. t. d. Najdogovornejše eene. VELIKA ZALOGA furlanskih jajc :: - vedno svežih. ~ Najfineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijaliteta „LIPTAUER". Postrežba na dom. Cene zmerne — Prodaja na drobno in debelo. Rodolfo Contro. ulica t)dle ftgne 5. I Pekarna in slaščičarna j 1 Josipinn udova Pozru1 TRST, nlica Istitnto 28 naznanja, da bo sprejemala za Velikonočne m-znike pečenje potic po zmernih cenah. I bvež kruh trikrat na dan. Prodaja slaščic j ' in raznovrstnih sladkarij, kakor tudi ........ ' | MOKE IZ PRVIH MLINOV. | — V mirodilnici ===== JViario Ferlio sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. S vogal ulice deli' Istria, blizo šol dobi se VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BARV, ŠIP ŽEBLJEV, PETROLEJA. jtndllnl praiek za pitanje svinj, krav, konj, Itd. lek Dr. TSNKOCZI-J« v I.JublJaai. Prodaja na drobno 1» lebelo VnlAC^riil Predno si nabavite kolo, l\UlDodlJI- preglejte cenik koles Fhanomen — ■ edine avtorizovane prodajalnice in zaloge koles, pnevmatikov, in potrebščin v ulici S. Lazzaro 23. Oelalnica za poprave in Garage v ulici GiuHa štv. 78. IH. F. Tortelio. Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BVCHEB (ex drug Drag. Vekjeta) GORSO štev. 36 — TRST la^iotl prelili« prodala]. DHAtt VEtlET. Soeati izbor zlatanlne, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato En srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnlne ln Šepne ure. Cene smem«. , Zaloga olja, vina in testenin L. Fragiacomo Trst? ulica Qiov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanje na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazah od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in burgundec v steklenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 30 litrov naprej. Nap oljske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča konsumentoin Izvoz jajc, čajnega. kakor tudi navadnega masia. :: Postrežba na dom. I Luigi Musico j ; TRST, VIA SAN MAURIZIO 9 j Postrežba na dom. Štajerskih in furlanskih kokoši in razne divjačine. :: Giov m. Gins- RoDDa j tehnični urad : TRST : trg Ponterosso 6, III. nad. T^kfon št. 1241. Brz. naslovi : Robba — Trsi. | Motori na benzin, njfto in oglje. Elevatori. Stroji za mešanje malte. Električne in industrijske napeljave. Veliko skladišče strojev in I poljedelskega orodja. Sesal ke. j Vse pripravljeno. Cene jako zmerne j ELEKTR. DRUŽBA. INSTALACIJSKI BUEEAU - TžtST Ulica Lazzaretto vecchio štv. 57. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 24-90. Električne napeljave vsake vrate. Velika zaloga elekričncga materijala Ulica Lazzaretto vecchio 41. Odhajanje in prihajanje vlakov C. k. državne ž&lezn*cea (Izvleček Iz voznega reda, veljaven od t, oktobra 1908) (Časi za prihod, oziroma odhod so zapanjeni v srednjeevropejskem ča^u.) Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5 55 0 Herpelje— (Kanfanar-Rovinj)—Pula i Direktr : voz I. in II. razreda) 7,06 0 Her^elie—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) 3.50 0 Herpelje—Pula (Direktni voz I in II. rsr. 4.20 0 Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Puls 'iiivač*. —~— Gorica-Duuaj j. ž >. (Direktni voz I. :n II. raz.) 8.tO 0 Herpelje (potem brzovlak) Puia (Direktni voz I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj i ž. Zabavna vlaka ob nedeljsh in praznikih: 2.15 0 Ricmanje — BorSt—Draga—Herpei e Trst—Buje—P«re6. fi.10 M Koper—Boje—PoreČ in medpostaj. 3.10 M Koper—Buje—Poreč in medpostai. A10 M Koper in medpostaje (le do Buj). 8 .HO M Koper— lžola—Portorose— Boje._ Tr»t—Gorica—Jesenice—Celovec —Duraj—Dražesne, Berlin—Monakovo 5 50 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina). 7.45 B Gorica i Prvačina—AjdovSčiua) Je%rice, Beljak (Direktni voz I. in II. raz.) Celovec. Dunaj j. ž. (Dirk. voz I. in II. raz ) Liuee, Praga (Direktni voz I., II in III. razreda) Draždace, Berolin. 3.55 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljair— Kran-zensfeste—Bolcan —Gries—Inomost — Mni^a-kovo—Celovec—Solnograd—Dunai (zahodu i kol.) 12.">5 0 Gorica (Prvačina—Ajdovščina Jesenice — — Trbiž—Ljubljana—Celovec. 3 50 Gorica—Jesenice --Ljubljana—Beljak —Fran-zensfeste—Bolcan —Griea—Inomost—Monakovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno) 5.00 S Gorica—Jesenice — Trbiž—Beljak, Celovec, - Linec, Praga (dirk. voz I in II razr.i Dunaj—JNlonasovo—Draždane—Berolin 7.25 0 Gorica (in medpostaje). Il.ut) 0 Gorica—Jesenice fČez Podrožnico v IJelja*1/ (Dirk. voz I. in II. raz.) Incmoat—Monakovo. Zabavna vlaka cb nedeljah iu praznikiL : 2.40 0 Gorica (;n medpostaje). Prihod v Trst. Pula-(RovinJ)—Trst. 9 47 0 is Pule (direktni vo*. J. in 11 razr.) Rf>vinjj —Herpelje (Jeaeni^ in Gorice). 3.441 0 iz Pule (k. g.) Dunaj a—Ljubljane. Divače— ~" Herpelj in medpoataj. 7.00 o iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja Ljub-~~~ Ijane—Divače—Herpelj in niedpontK •0 25 B iz Pule, (osebni vlak> Rovinja) z . vez< t. - brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Dhrmče — Heipelj. 'Aabatna vlaka ob nedeljah in prazniki 9/28 0 iz Herpelj in medpoataj. Poreč—Buje—Trat. 5.08 0 iz Bij, Kopra in medpostaj 12.40 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpoata 9.45 M iz Poreča. Buj, Kopra in medpoata M cmkovo—Praga —Celovec — Jesenice— Gorica fr 5.45 0 iz Dunaja —Solnograda — Celovca—M "makova direk voz L in II. razr.) Ino mosta Bolcana, Beljaka (k. g.). Ljubljane, Jeaenic -Gorice. 7-35 0 iz Gorice (Ajdovftčinp; in uiedpn*taj, 8.00 0 iz Dunaja—Ljubljane- Divače—Her^ ;. Ii.20 B iz Berolina—Draždan—Prage—Linča iiuua-ja—Celovca—Beljaka - .lesenic—Gori'. v r Ajdovščine). 2.0o 0 iz Celovca — Trbiža — Liubliaue —G r\ce-(Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja. S.41* 0 Celovca—Monakova—Inomosta—'" :!cwj)A —— Grieaa—Beljaka — L ubijane — Jes-nic — Gorice 5 0vi i' .naj j. ž. —Benetke^. 9.00 iz Trata j. ž. ( ) 5t. 711), iz Gorice j. / iz Tržiča 10.45, v Ćervinjan 11.30. 12.15 iz Trata j. ž. ^-J št, 713j, i z Tržiča I.J3 t n-hod v Oervinjan 2.05 v tJenc k-' 5.20 -za Padovo. Verono in Miian. ♦».50 i7. Tista j. ž. (B it. 70 i), iz tiorice j. ž. 5 33 iz Tržiča 7.47, pnhod v Ćervinjan 8 3 o.i-hod v Benetke 10-35, s zvezo na 1'adov ., Verono, Milan, Bolonjo. rlorein:o, Rim 9.11» iz Trs*ta j. ž. (O št. 717), iz Gorice j * 3 iz Iržiča 1010. prihod v Cerviujan 10 45 Smer Ćervinjan—Trz'č. 5.35 iz Ćervinjana (O štev. 712), prihod v T.JSič 6.25 v Trat j. ž. 7.42 v Gorico j. ž. 7.M. 6.20 iz Benetk , v Gorico j. ž. 11.10, a zvezo iz Kitna, Floreuce, li 'nje Milana. Verone. Padove. 12.43 iz Ćervinjana lO :t. il4» iz Tržiča t-;, prihod v Trst j ž. 2 16. v Gorico j. ž. 2.25 iz Benetk i<> 't. 71S) iz Ćervinjana 5-.G Tržiča 5 37. prihod v i rst j. ž.7.i0 v <» j. ž. 6.-1, s zvezo iz Florence, Bolonje.Mi ar s. Verone, Padove, Iapalni voz Benetke—I'unaj j. ž ). 6 50 iz Benetk (B. št. .04,. iz L ervinjana 9.22 pri h.»d v Tržič 9 47, v Irst j ž. 10 50. v (i »nco i ž. 10.47. a zvezo iz Rima. Florence, B< ,m;e "Miia.ia, Padove. Direktni vozovi L, II. in III razreda so pri r lakih štev. 701, 702 703, 7