27-28 udk 3 1978 prvobitna akumulacija socialistična preobrazba vasi v Vietnamu avtentičnosi: pesnitve »slovo o polku igorove« Estetske koncepcije Luciena Goldmana, Nekateri vidiki sodobne mitologije, Analiza kubističnega in Pollackovega slikarskega postopka časopis za kritiko znanosti ŠTEVILKA 27-28 X 1978 ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI YI. LETKIK IZa)AJA: Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije L;)ubljana in Maribor. Rovi;}o sofinancirata: Kulturna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije. IZDAJATELJSKI SVETr Franček Drenovec, Prane Kemperle. Davorin Kračun, Igor Pavlin, Pranci Pivec (predsednik;. Mik Rebemik, dr. Janko Rupnik, Marjan Vešnar, Pavle Zgaga UREDNIŠTVOr Mladen Dolar, Pavel Cantar (glavni in odgovorni ure- dnik), Tomaž Mastnak, Srečo Kim., Rado Riha, Leo Še- šerko, Çada Špolar-Kim, Darko Štrajn, Peter Wieser, Slavoj Žižek. UREDNIŠTVOt Trg osvoboditve l/H, 61 ooo Ljubljana tel.21-28o SAROČNINAr Cena enojne številke 2o din, cens dvojne številke 3o din. Celoletna naročnina 7o din (za šole. knjižnice in posameznike), 15o din Cza institucije) ŠTEVILKA ŽIRO RAČUNA: 5oloo~678-473o3.za ČASOPIS ZSMS, UK, Predsedstvo, Ljubljana, Trg osvoboditve 1. Po mnenju sekretariata za informacije v IS skupščine SR Slovenije je ČASOPIS po sklepu št. 421-1/72 oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. TISK: Univerzitetna tiskarna E á z A L o M4BI Karl ............................................... 5 ELEN Sreco: PRVOBÜTHA IKüMÜLáCIJA ............... 9 ŠPOLAR-mN лЧаЛа: SOCIALISTIČIiA PREOBRAZBA VASI У VIETNAMU............................ 93 ERJAVEC Aleš: EsTETSKE KONCEPCIJE LUCIENA GOLD- MANNA ............................... 149 UJJSjèàES. Ciril: NEKATERI VIDIKI SODOBNE MITCIOGIJE .. 199 CASTAGNOU Didier: AVTENTIČNOST PESNITVE "SLOVO O POLKU IGOREVE» IN AKADEMIK RAJKO NAHTIGAL . 253 KATUS Sergej: ANALIZA KUBISTIČNEGA IN POLLOCKOVEGA SLIKARSKEGA POSTOPKA ................ 261 PAJK Milen: • LJUBLJANSKA PODSTREŠJA - IDEJA IN STVARNOST - ŽAL ŠE ENKRAT........... 28? SINOPSISI........................... 293 Sari MARI IZ OBROBNIH PRIPOMB H KAUPMANU Objavljamo stran iz dela ruskega ekonoma Illariona Ignat^eviča Kaufmana - Teori.ja nihan.ia cen - z Marxovixni obrobnimi pripomba- mi, Ka\ifmanova knjiga je izšla 1867 v Harkovu, Kaufman, sicer specialist za področje denarnega obtoka, kredita in financ, avtor del o zgodovini r\iakih financ, je pisec ene pr- vih recenzij Marxovega Kapitala. Marx navaja daljši komentiran izvleček iz te 1872 v reviji Vestnik Evropy št, 5 izšle recenzi- je v sklepni besedi k 2. nemški izdaji Kapitala (gl. Marx Engels Werke, Bd. 25, str. 25-27); Lenin omenja recenzijo v spisu Karl Marx (gl. Polnoe sobranoe sočinenij, izdanie pjatoe, tom. 26, Str. 92). Pripravljeno na podlagi fotokopije v Karl Marx Album, Dietz Ver- lag, Berlin 1953» str. 115. Ruski tekst je prevedel Aleksander Sadikov. б ► Der Fehler ist.Überha-opt v. Werth als elaer obersten ■Kategorie auszugehn,statt vom gonkreten .der Waare« - 76 - Такъ-какъ Свгитъ, нж слова не говоря о цб иное те, прямо на- чалъ съ х^нности потребления и меновой щнности, который бы- вають, такъ-какъ дальн^йпими политико-экокомами разница меж- ÍJ mtm признана фунд,аментальЕой, а самыя понятия необходи- мыми .для объяснения 1з^нъ, - то изсл^овать ихъ нужно потому, это оазъяснить нам и самую сущность цЬнъ. Мы видели, что понятаемъ о хй^нности мы выражаемъ отноше- ние хозя1^отвеннаго субъекта къ объекту материала, изъ кото- раго слагается хозяйство,- что она есть выразительниш субъ- ектйБнаго момента, без котораго немыслимо хозяйство по той причин^, что хозяйства безъ хозяина н^тъ. Но такь-какь зтотъ хозяин отличается оть вн^нягс мира^Уего окружающа1-'о, тек?ь, что его сознание, чрезъ посредство котораго шражается его отнодение къ вн^икему мару, есть н1что измъняидееся, - Щ)езъ что изменяется черты, которыми мы характеризуеиь это отноше- ние, изменяется содержание отношения,- то мы ¡¿нность мoжe^^ь назвать только форлой. Потому что, если мы захотимъ въ эту форму влить какое-нибудь содержание, то такъ-какъ это содер- жание будетъ обусловливаться данною какою-нибудь степенью радзития хозяина, его сознания,-то мы шЬсто отншвния хозя- ина вообще къ окружающему миру, отнотения, оуществующаго вез- д-Ь и всегда, будзиь говорить объ отношении даннаго хозяине изв^^стнаго времени, или м^ста. Бели говорятъ, что понятие о е;Ьнности - основное въ наук^, то sTÄMb выражаютъ, что человЬкъ есть исходный пункть для хозяйственно-научныхъ изсл%дованйй. Если говорятъ, что оно существенно-субъективно, то этиш, выражаютъ фактъ, что хо- зяйственное сознание всему основа въ хозяйств^, какого бы ;трач хозяйство ни было, какия бы отъ этого ни были последс- твия, всегда всему начало въ хозяйственномь сознании человй- ía, которое имъ руководить въ стремлении устроиться хорошо. Въ этомъ сфемлении устроиться хорошо человек весь обу- Yes, J but \ not I the single man, bnd not as an abstract being D.Fehler - vom Menschen als "Denker" und nicht sls handelnd auszugehn u, handelnd war Nebensache! Napaka ,je sploh izha;3ati iz vrednosti kot kake najvišje kategorije, namesto od konkretnega, blaga. - 76 - Ker á® Smith, ne da bi se a eno samo besedo dotaknil vrednosti, takoj začel z uporabno vrednostjo in menjalno vrednostjo, ki obstajata, ker so poznejši politični ekono- mi razliko med пјзЈва priznali kot temeljno, same pojme pa neobhodne za razlago cen - je treba te pojme preučiti tu- di zato, ker nam bo to razložilo samo bistvo cene. Videli amo, da izražamo s pomočjo pojma vrednosti odnos ekonomskega subjekta do objekta materiala, iz kate- rega je sestavljeno gospodarstvo, - da je le-ta izraz si>- bjektivnega značaja, brez katerega si ni mogoče zamisliti gospodarstva preprosto zato, ker gospodarstva brez gospo- darja ni. Toda zato, ker se gospodar razlikuje od zunanje- ga sveta^^K^i ga obkroža, s tem, da je njegova zavest, sko- zi katero se izraža njegov odnos do zunanjega sveta, nekaj spremenljivega, zaradi česar se spreminjajo poteze, s po- močjo katerih označujemo ta odnos, spreminja se vsebina odnosa. - Lahko vrednost imenujemo le forma. Kajti, če bo- mo hoteli v to formo vnesti neko vsebino, potem bomo zato, ker bo ta vsebina pogojena z določeno stopnjo razvoja go- spodarja, njegove zavesti. - namesto odnose gospodarja do zunanjega sveta nasploh, odnosa, ki je vedno in povsod, govorili o odnosu omenjenega gospodarja določenega trenut- ka in kraja. Če govorijo, da je pojem vrednosti - osnovno v znano- Ja, sti, s tem izražajo, da je človek izhodiščna točka v eko- toda nomeko-znanstvenih raziskavah. Če govorijo, da je ta pojem posamez- bistveno-aubjektiven, s tem izražajo dejstvo, da je gospo- nik, darska zavest osnova vsega v gospodarstvu, ne glede na to, in ne kakšni ureditvi pripada to gospodarstvo, kakšne posledice kot naj bi iz tega nastale, je vedno in povsod izhodišče v abstraktno gospodarski zavesti človeka, ki ga usmerja v njegovem pri- bit je zadevanju, da bi ei čim bolje xiredil življenje. V tem prizadevanju, da bi si čim bolje uredil življe- nje, je ves človek ob X Napaka - izhajati iz človeka kot "misleca" in ne kot delujočega in delujoč je bil postranska stvar! 9 DDK 330.148.001,1(100):325.3(100) Srečo KIRN PRVOBITNA AKÜMTJLACIJA Prispevek к histerični analizi nastanka kapitalizma kot svetovne- ga produkcijskega sisteaa GALILEI (se briše): Vidiš, to sem ttsdi ¿az rekel, ko sem prvič zagledal tole stvar. Nekateri to občutile. (Vrže Andreu brisačo, da bi ga podrgnil po hrbtu«) Povsod same stene in lupine m negibnost! Dva tisoč let so ljudje mislili, da se sonce in vse zvezde neba vrte okoli njih. Papež, kardinali, knezi, učenjski, kapitani, trgovci, prodajav- ke rib in šolarji, vsi so bili prepričani, da nepremično tiče v tejle kristalni krogli. Zdaj, Andrea, pa smo odri- nili ven, na vsa jadra. Zakaj stari čas je minil, napoči- la je nova doba. Že sto let se čuti, kako človeštvo nekaj pričakuje. Mesta so ozka, omejena in glave ravno tako. Praznoverje in kuga. Dandanašnji pa velja: tudi če je zdaj še tako, ne bo tako obstalo. Zakaj vse se giblje, dragi moj. Blizu mi je misel, da se je začelo z ladjami. Odkar Ijta- dje pomnijo, so lazile samo ob bregu, mahoma so pa odri- nile od obrežij in se razpeljale po vseh morjih. Po našem starem svetu se je razširila govorica: Še druge celine so. In odkar naše barke vozijo k njim, gre po sme- jočib se kontinentih od ust do ust novica; Veliko morje, ki se ga je vse tako balo, je majhna mlaka. Napočil je trenutek velikega užitka, da raziskujemo vzroke vseh stva« ri: zakaj kamen pade, če ga izpustimo, in kako leti, če ga vržemo v zrak. Vsak dan prinese kakšno novo odkritje. 10 še stoletnim starcem mora mladina kričati na uho, kaj • novega 80 odkrili. Marsikaj so že ljudje dognali, še veliko več pa je stva- ri, ki jih bo šele treba dognati. In tako bodo prihodnji rodovi spet imeli polne roke dela. Kot mlad fant sem v Sieni videl, kako je nekaj zidarjev po petih minutah pričkanja zavrglo tisočletno navado, ka?- kor 60 dotlej premikali granitne klade, in jo nadomesti- lo s novo in bolj smotrno razvrstitvijo vrvi. Tam in ta- krat se mi je posvetilo: Stari Časi so za aaiai, napočili so novi. Kmalu bo ljudem vse jasno glede njihovega biva- lišča, glede nebesnega telesa, na katerem živijo. Kar pi- še v starih knjigah, jim ne zadostuje več. Zakaj povsod tam, kje je tisoč let vladala vera, se je zdaj naselil dvom. Ves svet govori: Že prav, tako piše v knjigah, a dajmo, poglejmo še sami, kako je s tem. He- snicam, ki so jih kovali v deveta nebesa, pregledujejo obisti; dvone vzbujajo stvari, ki so bile zmeraj jasne kot beli dan. S tem je nastal prepih, ki celo knezom in prelatom vzdi- guje z zlatom izvezene suknje, d« se jim kažejo izpod njih debele in suhe noge, noge, kakor jih imaiso navadni zemljani. Kebesa so prazna, se je izkazalo. To je pov- zročilo vesel krohot. Reke sveta pa ženejo nova vretena in po ladjedelnicah, pri vrveh in pri jadrih se po novea sistemu giblje po petsto rok obenem. Povem ti, da bova Se midva učakala, da bodo branjevke po trgih klepetale o astronomiji. In celo prodajavke rib 11 bode svoj© otrok# pošiljale т šolo, Novcterij željnim prebiveveem našib sest bo všeč, da se po novi astronomi- ji 1ећко tiîdi zôslja premika, Cd nekdaj so učili, da so svezde pripete na kristalen obok, da ne popadajo na tla. Zdaj smo se opogumili in pravimo, da vise prosto, brez opore, in da merijo svojo zvezdno pot brez zadržka in na vsa jadra, kakor nase ladje. In zemlja se veselo vrti okoli sonca in prodajavke rib in trgovci, knezi ia kardinali in še celo papež se vrte z njo vred. Vesolje pa je čez noč zgubilo svoje središče in zjutraj je bilo vse polno središč. Tako da velja zdaj vsakdo in nihče za središče. Zakaj mahoma je postalo vse tako pro- storno, Haše barke vozijo na dolge vožnje, naše zvezde se premi- kajo daleč naokoli po vesoljstvu, še celo trdnjave pri šahu gredo zadnje čase daleč po vseh poljih. Kako že pravi pesnik? "O, zgodnje jutro začetkal,,," 12 PRVOBITNA AKUMULACIJA Prvobitna akumulaci-Ja sfco.ji na еатеш s&četku, v nastanku kapita- lističnega načina produkcije, oziroma kapitalizma kot svetovnega sistema. Prvobitna akumulacija je proces, ki e svojimi mehanizmi, ali če uporabimo Marxov izraz, s svcjiusi metodami ustvarja pogo- je, stertne osnove za razvoj kapitalističnega načina produkcije, osnove za njegov samostojni, njegovim imanentnim (se pravi notra- njim, samo njemu lastnim) zakonitostim in protislovjem podrejeni razvoj. "Videli smo, kako se spreminja denar v kapi- tal, kako nastaja iz kapitala presežna vred- nost, iz presežne vrednosti pa Še veČ kapita- la, Toda akumulacija kapitala predpostavlja presežno vrednost, presežna vrednost kapita- listično produkcijo, le-ta pa obstoj velikih množin kapitala in delovne sile pri producen- ' tih blaga. Zdi se, kakor da se vše to gibanje vrti v začaranem krogu, iz katerega pride le, če si mislimo, da je pred KAPITALISTIČNO AKU- MULACIJO obstajala "PRVOTNA" akumulacija ("PREVIOUS ACCUMULATIOîî" po Adamu Smithu) , to- rej akximulacija, ki ni POSLEDICA kapitalistič- nega prçdukcijekega načina, temveč njegovo IZHODIŠČE." (Kapital I, str. 804) Saj konkretno zahteva to izhodišče, kaj konkretno poiaeni prvotna akumulacija? Marx pravi: '»Denar in blago nista kapital že od ssčetka, prav tako, kakor to niso produkcijska sredstva in življenjske potrebščine. Morajo se šele SPREMENITI V KAPITAL. Ta sprememba pa se lah- ko dogaja samo v določenih okoliščinah, kate« rih bistro je v naslednjem: dve zelo različni vrsti lastnikov blaga morata stepiti v sedse- bojai stik: na eni strani LASTNIKI DMÂRJ» PRODUKCIJSKIH SREDSÏEV IN ŽIVLJENJSKIH POTREB- ŠČIN , ki hočejo POVEČATI svoje vrednosti z na- kupom tuje dôlovns sile, na drugi strani pa SVOBODNI DELAVCI, prodajalci lastne delovne sile, torej prodajalci dela. SVOBODNI DELAVCI v dvojnem pomenu: tako, da sami ne spadajo 13 neposredno med produkcijska sredstva, kakor sužnji, tlačani itd«, in da tudi niso lastni- ki produkcijskih sredstev, kakor so to samo- stojni kmetje itd«, temvečj da so teh x)roduk- cijskih sredstev osvobojeni, da so se jih zne- bili in rešili. S to POLARIZACIJO BLAGOVTGSGA TRGA 80 podani osnovni pogoji za kapitalistič- no produkcijo. Kapitalistični odnos predpostav- lja, da 80 DELAVCI LOČENI OD LASTNJHE TISTIH POGOJEV, S KATERIMI SE DELO URESNIČUJE.""^ Vsekakor pa se moramo vprašati, zaka.1. v kakSnih okoliščinah je možno in je prišlo do teh zgoraj omenjenih sprememb, ki jih ime- nujemo prvobitna akumulacija, torej do sprememb, da nekoč na zem- ljo pripeti, z njo spojeni kmetje, sedaj obstajajo kot brezprav- ni proletarci, kot tisti, ki so odtrgani od lastnine nad pogoji dela, kot tisti, ki sebe "svobodno prodajajo" v novi, kapitalis- tični produkcijski proces. In na drugi strani, da še prej nemoč- ni denar, denar trgovcev in oderuhov naenkrat spremeni svoj zna- čaj v tem smislu, da pridobi čudežno lastnost, da raste sam iz sebe, da je vrednost, ki se po vsakem obratu poveča, seveda ču- dežno poveča v produkcijskem procesu, kapitalističnem produkcij- skem procesu, kjer je dejavna sila te čarovnije, torej samooplo- ditve kapitala, ravno prej omenjeni brezpravni proletarec, ozi- roma eksploatacije njegove uporabne vrednosti. Okoliščine, v katerih se razvija prvobitna akumulacija v vseh svojih "svobodnih" oblikah, kot so ropanje, morltve, podjarmija- nja in vse kar k temu še spada, so okoliščine, ki jih producira razkrajajoča se fevdalna Evropa. " "Ekonomska strukttira kapitalistične družbe Лв nastala iz ekonomske strukture fevdalne druž- be. Razpadanje (podčrtal S.K.) le-te je spro- stilo elemente prve."3 Zato si najprej poglejmo nekatere značilnosti družbeno-ekonomske formacije fevdalizma. 14 ZGODOVIÎÏBKI ^кгшга» Zgcdovinskô okoliščina v katerih prvobitna akumulacija razvija svoje raanovrstne metode, med katerimi bomo našo pozornost name- nili preávssm nastanku svobodne delovne sile, spremembi denarja v kapital in pa nastanim svetovnega trga, bom analiziral v celo- ti in ne glede na posamezne zgodovinske okoliščine metode prvo- bitne al^rumulacije, kajti tudi te so mietno izvzete, abstrahira- ne in izolirane iz celotnega procesa prvobitne akumulacije, zgolj z namenom bolj poglobljenega, dialektičnega razumevanja struktui- re, zakonitosti in protislovij same prvobitne akumulaci^Je, ne pa zaradi tega, ker te metode nastopajo, kot nekakšni neodvisni in nepovezani zgodovinski procesi. Pravi začetek kapitalističnega načina produkcije seže v 16. sto- letje, čeprav se nekateri njegovi elementi pojavljajo tudi že nekaj stoletij prej, so pravi v visokem srednjem veku. Za našo nalogo bodo zanjjaive predvsem značilnosti fevdalizma v 15., 14. in 15. stoletju, torej ne svojem višku in v svojem razkroju. Na začetku tega obdobja je obstajalo v svetu več področij, ki so vsaka zase bolj ali sanj predstavljala neke samostojne družbene in ekonomske komplekse. Na to nas opozarja tudi I. Wallerstein h v svoji izredni knjigi "The Kodem World System" , ko pravi: "V 12. stoletju je Vzhodna Hemisfere vključe- vala serijo ia^erijev in majhnih evetov. od katerih so bili mnogi povezani s svojimi deli eden z drugim. V tem času je bilo Sredozemlje eno izmed središč trgovine, kjer so ee sreče- vali Eizano, italijanske mestne državice in nekatera obsežna področja Severne Afrike. Na- slednje trgovsko središče je bil Indijski Oce- an in Hdeče morje. Çretje središče je bilo področje Kitajske. Četrto središče je bilo po- dročje Centralne Azije od Mongolije do Rusije. Baltsko področje je vsekakor postajalo peto takšno trgovsko središče. Severo-Zahodna Ev- ropa je bila seveda, gledano v ekonomskih opredelitvah, marginalno področje. Tu je bil osnovni družbeni model in organizacija tisto. 15 îcar so začeli imenovati fevdalizenj,"^ V Evropi tedaj, torej prevladoval kot način organizacije dela, družbenih odnosov družbeno-ekonomska formacija ferdalissia, Toda kot pravi I, Wallerstein v svoji zgoraj omenjeni knjigi in v če- mer mu. pritrjuje tid-i Kulišer v svoji obširni študiji "Splošna C gospodarska »godovina srednjega in novega veka" , fevdalizeis ^ bila družbeno-ekonoiaska formacija, ki bi v svcji osnovi iniela naturalno, enotno produkcijo, ampak je obstejal nek zele izrazit dualizem med to naturalno produkcijo in pa blagovno produkcijo, ki postane prevladujoča že v visokem sradnjem veku. Prevladujoča postane torej produkcija za trg, produkcija z razvito blagovno menjavo. Kot bomo videli, je ta dualizem s prevlsdovenjea blagov- ne produkcije imel aelo pomembne implikacije, Ktilišer pravi na~ slednje: "Ne stari vek ne Vzhodna Evropa »ista pozna- la razcveta meščanstva in mestne kulture, obo- je moramo pač presojati kot nekaj senosvojega srednjeevropskih in zahoôviadovalo ksctijetvo in kjer 30 bile poljščine še vedno največji del potrošnega blaga, ki so ga samenjevali v B&- vero-Zabodni i-Jvrópi.'' Ena od Enačilnosti, ki so bistveno določale n&čin produkcije v fevdalisišu je ts skoraj omenjena dvojnost, hibridncst tega nači» produkcije, t£»r3,j po eni strani še vedno natirralna produkcija kct po drugi strani še blagovna produkcija^, Druge značilnost pa izhaja iz pr^e in jo ponazarja predvsem to, da je bila ekonomska be,za fevdîdizas v Evropi neke vrste sestavljenka majhnih produk- cijskih enot^ si-upkov, ki so v svojem središču imela ali mesta ali pa »re-lioča, kjer je živelo plemstvo, ki je bilo lastnik do- ločenega področja obdelovalnih površin. Te enote so bile akonom- £iko rsils-tivno samostojne z selo razvito notranjo trgovino in ve- laio rasvito, reciso zunanjo trgovino, Wallerstein pravi: poznem srednjem veku je v Evropi eksistira- la krščsnfika "civilizacija, toda niti svetov- ni imperij, niti svetovna ekonomija,^ Večina Evrope ja bilo fevdalne, ss pravi, sestavlje- na je bila iz relativno m^Lnih, relativno sa- mosedovoljujočih ekonomskih vozlov (nodules), ki so bazirali na relativno direktnem načinu eksploatecije, ki je vključeval relativno di- rektno prisvajanje majhnega kmetijskega pre- sežka s strani majhnega razreda plemstva iz gr-asčinske ekonomije. Znotraj Evrope sta bili najm^fij dve a&jhîii svstcvni-ekonomiji, srednje valika, ki je bazirala na italijanskih mestnih državicah in druga manjša, ki je bazirala na flemßklh in nemških mestnih dx'zavicelì. Večina Evr^nse v ti dve mreži ni bila direktno vplete- na,-^® Znotraj te fevdalne evropske sestavljenke in hibridna produkcije je cksistirala živahna trgovina, ki pa je bila predvsem navzven precej omejena, sej se je omejevala zgolj na luksuzno blago, ne 17 pa na blago ëirok« potrošnje. To je bila tudi sna največjih ome- jitev fevdalne produkcije, ki pa jo je omogočala že prej omenje- na re^bitost in neenotnost fevdalne ekonomske striiktixre* Trgovi- na navzven, na v<^Čje razdalje se je razvijala le v italijanskih mestnih dršavicsh in v fl&mskih mestih, kjer pa bo začeli že v visokem srednjem veku nastajati elementi kapitalističnega načina produkcije. Toda to so bili le zametki, ki pa so odigreli, kot boroo videli zelo veliko vlogo pri se^em nastanku kapitalizma kot svetovnega sistema v začetku 16, stoletja. Za italijanske mestne državice lahko rečemo, da so bile nosilec razvoja in Širjenja že prej omenjene ekonomske strukt\i2?e fevdalne Evrope, ker kot tudi pokazatelj njene omejenosti in nezmožnosti, oziroma protislovno- sti, da se znotraj fevdalnih produkcijskih in ostalih družbenih odnosov, ki so rasli znotraj in na podlagi fevda3.nega načina pro- dukcije, ne morejo še naprej razvijati, se pravi revolucionirati proizvajalne sile, Toda v 13, stoletju lahko vseeno govorimo o eksistenci velike trgovine, čeprav o omejeni eksistenci, lahko govorimo o neke vrste evropski ekspanziji navzven, ki jo ponazar- jajo tako Križarske vojne kot beneška kontrola Bizanca, kot nje- na kolonija Kreta, kot so kolonije Ciper, asirska mesta Antiohi- ja. Tir, kot španske zmaga nad Mavri v srednji Španiji, kot nor- manske osvojitve Sicilije, Korsike in Sardinije, kot širjenje Skandinavcev in Nemcev na Yzhod. Prav tako lahko v 13. stoletju govorimo o rasti populacije, rasti mest, o neprestanem bogatenju vladajočega razreda, pa tudi že majhnega razreda trgovcev, ki se je razvil ali iz graščinskih nadzornikov ali iz svobodnih kmetov, ki so prodajali svoj presežek, ali pa iz predstavnikov velikih trgovcev, v raznih mestih po Evropi, Vendar pa na prelomu iz 13, stoletja v l-ît, stoletje pride do dramatičnega preobrata, do pre- obrata, ki razbije to idilično sliko fevdalne Evrope z potujoči- mi vitezi, s trubadurji, s cvetočimi mesti itd. Wallerstein pra- vi: "Torej nivo trgovinske aktivnosti je ostal omejen. Osnovna ekonomska aktivnost je ostala 18 produkciôa hrane in rokodelska produkcija s katere produkti so trgovali znotraj majhnih ekonomskih področij. Vseeno ça se je prostor ekonomske a3ctivnosti počasi siril, z njim vred pa so se širila tudi različna ekonomska žeriš- ča. Nova mejna ozemlja so bila kultivirana. Ustanavljali so nova mesta. Populacija je ra^ la. Križarske vojne so zagotavljale nekaj mož- nosti za kolonialno plenjenje. In takrat, v nekem obdobju v 14. stoletju, se ta ekspanzi- ja zaustavi. Kultivirana ozemlja se omejijo. Populacija pede. In skozi ter preko fevdalne Evrope zaveje, kot izgleda "kriza", ki je oz- načena z vojno, boleznimi in ekonomskimi teža- vami. Isto kot Walerstein ugotavljata tudi D,C,North in R,P,Thomas, ko pravita: "14, stoletje in 15, stoletje sta trpela skr^ čenje, krizo in verjetno celo depresijo. Po- dročja Evrope so bila stalno obiskana z lako- to, kugo, vojnami in revolucijami. V živahno- sti teh katastrof je evropska populacija upa- dala, kot je tudi obrnila od zgoraj navzdol ekonomsko in socialno strukturo. To je bil za mnoge, ne za vse, prebivalce "obdobje strahu". To pa je bil tudi cas Renesanse - preporod umetniških in intelektualnih dosežkov."-^ Kaj se je torej zgodilo, kaj je pripeljalo fevdalno Evropo v to krizo, krizo, ki je tako brezobzirno prekinila njeno zmagovito rast, njeno gospodarsko krepitev in bogatitev, in ki je kazala svojo podobo v zgoraj omenjenih vojnah, lakoti, velikih epidemi- jah, draginji itd? Zato krizo navaja Wallei'stein več razlogov, oziroma pravi, da obstajajo vsaj tri teorije, ki razlagajo to krizno obdobje, ki je nastopilo v 14, stoletju v Evropi, "Obstajajo tri glavne razlage te krize. Ena od teh je, da je bila kriza v svojem bistvu proizvod cikličnih ekonomskih trendov. Se pra- vi, da je bila optimalna točka ekspanzije teh- 19 nološko dosežena in da je sledilo skrčenje. Druga razlega je, da je kriza bistveno produkt sekularnih trendov. Po tisočletnem prisvajanju presežkov znotraj fevdalnega sistema, je bilo doseženo obdobje padajočih dohodkov {diminis- hing returns). Medtem, ko je prod^oktivnost os- tala stabilna (možno je celo, da je padla za- radi izčrpanosti zemlje) so zaradi odsotnosti strukturne motivacije po tehnološkem napredku, producenti presežka morali nositi breme, ki se je stalno večalo zaradi povečane količine izdatkov vladajočega razreda. Končno se ni da- lo nič več iztisniti. Tretjo razlaga je klima- tološka, Sorememba v meteoroloških pogojih je bila tolikšna, da je povzročila nižjo izrabo zemlje, kot obenem tudi povečanje epidemij,"13 Najbolj bi zgodovinski resnici, notranjim, strukturalnim družbe- nim zakonitostim ustrezala kombinacija prve in druge razlage, ki vključuje tisto, kar znotraj marksistične misli imenujemo antago- nist ični, protislovni odnos med proizvajalnimi silami in proizva- jalnimi odnosi, Y 14, stoletju in še tja v 15, stoletje se je v Evropi preprosto zgodilo tisto, kar Marx navaja v svojem znameni- tem delu "Prispevek h kritiki politične ekonomije: Predgovor", ko pravi: "Na določeni stopnji svojega razvoje prihaja- jo materialne prodiuktivne sile družbe v nas- protje z obstoječimi prodiifccijskimi odnosi ali- in to je le pravni izraz za isto stvar z lastninskimi odnosi,v katerih so se doslej razvijale. Iz razvojnih oblik produktivnih sil se ti odnosi spremenijo v njihove spone. Tedaj nastopi obdobje socialne revolucije, S spreme- mbo ekonomske osnove se počasneje ali hitreje izvrši prevrat v vsej ogromni vrhnji stavbi. Ko proučujemo take prevrate, moramo vselej razlikovati med materialnim prevratom v eko- nomskih pogojih prodiücci^e, ki se dà ugotovi- ti s prirodoslovno natančnostjo, in pravnimi, političnimi, religioznimi, umetniškimi ali fi- lozofskimi, skratka: ideološkimi oblikami, v katerih se ljudje tega konflikta zavedo in ga izbojujejo. Kakor ne presojamo posameznika po tem, kar misli sam o sebi, prav tako ne mo- remo presojati take prevratne dobe po njeni zavesti, temveč moremo to zavest razložiti iz 20 nasprotij materialnega življenja, iz obstoječe- ga konflikta med družbenimi produktivnimi sila- mi in produkcijskimi odnosi« Nobena družbena formacija ne propade prej, preden ee ne razvi- jejo vse produktivne sile« ki js zanje dovolj prostora in novi, višji produkcijski odnosi se nikoli ne pojavijo prej, preden ne dozore mate- rialni pogoji za njihov obstoj v okviru stare družbe same. Zato si postavlja človeštvo vedno le take naloge,, ki jih lahko reši, zakaj ča po- gledamo natančnejeÎ bomo vselej videli, da se poraja naloga šele tedaj, ko že obstoje mate- ria3.ni pogoji za njeno rešitev ali pa so le-ti vsaj v procesu svojega nastajanja, V^velikih obrisih lahko označimo azijske, antične, fev- dalne in sodobne buržoazne prodxikcijske načine kot progresivne dobe v ekonomskem razvoju dru- žbe. Buržoazni produkcijski odnosi so zadnja antagonistična oblika družbenega produkcijske- ga procesa, antagonistična ne v smislu indivi- dualnega, marveč takega antagonizma, ki rasta iz družbenih življenjskih pogojev individuov; çrodtûctivne aile, ki se razvijajo v okviru bur^ zoazne družbe, ça hkrati ustvarjajo material- ne çogoje za rešitev tega antagonizma, S to družbeno formacijo se torej končuje predzgodo- vina človeške družbe,"!^ To temeljno protislovje je torej tisto, ki se po eni strani kaže kot nezmožnost tehnološkega razvoja, razvoja tehnične baze, pro- izvajalnih sil, ki so vpete v strukturo fevdalnih družbenih pro- dtikcijskih odnosov, kot stopnja v kateri se cvetoči polet fevdal- ne Evrope is 12, stoletja in is 15. stoletja, naenkrat ustavi, slepo sastane znotraj še vedno primitivne kmetijske in rokodel- ske proizvodnje. Po drugi strani pa se to protislovje kaže kot končna stoT>n.ia eksploatacije fevdalnih producentov, predvsem kme- tov, tlačanov, kot njihova dokončna izčrpanost, njihov dokončno ustrojeni hrbet, na katerem je cvetela in ee bogatela fevdalna Evropa, njena mesta in predvsem njen vladajoči razred plemičev, Î2 tega protislovje, ki zapolnjuje oba pola z obema skupaj, ge izvije ev24ípska krize 14, stoletja in tudi 15* stoletja, ki ss kaže tako v padcu produkcije, kateri potem kot logična, naravna zaključka sledita lakota in epidemija kuge, kot tudi v vojnah, ki 3o izraz ali velike nestabilnosti v socialnem položaju plem- 21 atva, kot posledica te krize in ki rezultira v medsebojnih vojnsh m^d plemstvom J ali pe razrednih bojev med plomstvom in ksieti. To slednje je najbolj temeljito, najbolj strukturalno zasnamovalo podi-očja^ ki jih je kriza najbolj prizaciela in ki so z nje doži- veli največji družbeni prevrat. Tu mislim predvsem na Severo-Za- hodno Evropo, "Na kontinentu (mišljena je Evrcp&î cp. S»K.) je bila serija kmočkih upox'oví v severni Ita- liji in na obalnem dslu Flandrija v zGČstku 14. stoletja I v Danski leta 1^0; гш Maj orci leta 1351; Jacqurie v Franciji leta ]ше- čki upori v Nemčiji so bili razširjeni že ve- liko pred Veliko kmečko vojno let^. 1525. V Friziji 80 se razširile kmečke republike v 12. stoletju in 13, stoletju^ dcčim v Švici v 13, stoletju."!? Ta kriza v 14, stoletju in 15. stoletju je torej tinta velika zgo- dovinska okoliščina, ki omogoči nastop kapitalističnega načinp produkcije in z njim kapitalizma kot svetovnega produkcijskega sistema. Ona je tista, ki ponovno vržo na površje tisto, kar je nastajalo v 12, stoletju in 13, stoletju v italijanskih mestih in v Flandriji kot zametek kapitalističnega načina produkcije, toda sedaj ga ne vrže na površje v stari obliki, torej kot zame- tek, temveč kot nujnost, ki je edina sposobna rešiti Evropo pred ekonomskim, političnim, pa Če hočete tudi "civilizacijskim" ko- lapsom, ki je bil na pragu z Mongolskimi, Tiirškiiai in Arabskimi osvajanji. To so bile zxinanje nevarnosti, toda hujša je bila ne-» varnost trajnega, kroničnega padanja proizvodnje, ki je grozila kct posledica te kriz©, ter seveda politična nestabilnost. "Ali je bilo to obdobje ekonoffiskega "kolapsa" ali "stagnacije*^ dobro ali slabo za razvoj kapitalistične sv9tovne~ekonomijeî ... Eugen KoÊminGky ga vidi kot del likvidacije fevda- lizma, torej kot nujni korak v razvoju kapi- talistične ekonomije."16 In dalje: 22 "?redi8kutirsa.i ешо kri.ro sahodnega fevdaliz- ¿na v 14e ßtoletju in I5. etolstju, kot ozadje za preludij v ekspanzijo Evrope in njeno eko- noïasko transformacijo v 1б. stoletju,"!? Toda poglejmo ei raje posledice te krize nekoliko podrobneje» Prvo, kar ugotovimo je to, da je krisa imela za posledico različ- ne spremembe v različnih področjih Evrope, kar je bila posledica različnega zgodovinskega razvoja teh področij, predvsem v smislu njihove vloge v produkciji različnih produktov in v njihovi teh- nološki lisposobljenosti za produciranje teh prod^jktov, V tej raz- ličnosti področij v Evropi 80 zorele tudi nekatere predispozici- je zê. nadaljili resvoj v že kapitaj.ističnem svetovnem sistemu pro- dukcije, Seved». lahko ugotovimo, da je ta različnost vseeno po- čivala v enotni spremembi evropske produkcije oziroma širše druž- beno« ekonomske formacije iz fevdalizma, njegove krizne, propada- joče oblike v nastajajoči kapitalistični svetovni sistem. Ravno ta različnost razvoja v uje^ovi splošni enotnosti, abstraktno bi to lahko opredelili kot dialektiko med posebnim in splošnim, ¿e n g tudi osnova sa ragvo;] samega kapitalističnega značaja produkcije. "Zakaj različni modeli organizacije delet-su- ženjstvo, "fevdalizem", mezdno delo in saaoza- poslitsv (self-employment) - v istem trenutku znoi-raj evetovne-ekonomije? Zexadi tega, ker je vsak model organizacije dela najbolj prime~ ren za določen tip produkcije. In zakaj so bi- li ti modeli skoncentrirani v različnih obmo- čjih svetovno-ekonomije: suženjstvo in "fevda- lizem ne periferiji, mezdno delo in samozapo- slitev v jedru in kot bomo videli dninarstvo v polperiferiji? Zaradi tega, ker so modeli organizacije dela v veliki meri odvisni od po- litičnega sistema (bolQ določno od moči držav- nega aparata) in od možnosti bogatenja domače buržoazije. Svetovna-ekonomija je bila osnova- na natančno na predpostavki, da dejansko obs- tajajo te tri cone in da imajo t§ tri cone raz- lične modele organizacije dela. Ce to ne bi^ bilo tako, ne bi bilo možno zagotoviti določen pretek presežne vrednosti, ki omogoča, da splgh pride do nastanka kapitalističnega sistema." 25 Fevdalna Evropa je v krizi doživele zelo pomembne sprememba v po- pulacijski in socialni strukturi na vasi: - iz kmetov tlačanov so v Severo-zahodni E-^rropi nastajali svobod- ni srednji in majhni kmetje, ki so obdelovali lastno ali pa skupno občinsko zemljo. To osvobajanje je direktno nasledstvo razrednih bojev med kmeti in plemstvom, ki je plemstvo, če je hotelo sebi zagotoviti vsaj kolikor toliko velik presežek cd. dela kmetov, moralo le tem ponizditi neke koncesije, ki ps so bile vse krvavo privojevane. Vendar se je obenem z osvobajanjem kmetov že začel famozni proces ograjevanja plodne orne zcir-lje in spreminjanje le-te v pašnike, torej n&gsnjanje kmetov v me- sta in njihova metamorfoza v brezpravne proletarce. - V Vzhodni Evropi nastanejo za razliko od Severo-Zahodne Evrope, kjer kot smo pojasnili nastane proces drobljenja posestev in celo njihovo spreminjanje v pašnike, velika posestva, kjer v glavnem pridelujejo žitarice za Severo-Zahodno Evropo. Ta način produciranja doseže svoj vrh v 16. stoletju, ko postane to po- dročje skupaj z Novim Svetom surovinska basa za S-Z Evropo, Tc f\mkcijo je to področje vršilo že v obdobju pred krize, vendar ne v tako veliki meri in v tako podrejeni mori kct v 16. sto- letju, - V Sredozemskem območju se ponekod razvijejo dninarski odnosi ponekod, predvsem v Španiji pa že pred. kriso in po njej obsta- ja zelo razvito namakalno poljedelstvo in pa razvita živinore- ja,predvsem gojenje ovac. Vendar bo Španija in Portugalska in razmera v teh državah predmet posebnega poglavja. - V vseh ob- močjih, nekje bolj, nekje manj pride do občutnega padca kmečke- ga življa. Vzroki so predvsem v zmanjšani varnosti življenja in produciranja. Poleg padanja kmečkega prebivalstva in njihovega spremenjenega socialnega položaja, pa se začne tudi proces ukinjanja fevdalnih spremstev, razì'iiu pioiiškiii vojska, kar je tuái direktaa posledi- ca teT'lse, 'l'sko, da oetscne precejšen del evropske populacija bras pravega asi«o pojavijo se berači in cele velü« r&abojniške voj- ske^ kar v vsako dežalo vnaša stalno sociAÎno in politično desta- bilizacijo» Poseitbne syresêabs ee dogajajo tudi z osnovnia vladajočis razre- dom, torej s plemstvom, Fleißst^vo zaradi krize, ki js nastopila zelo oslabi. Oslabi predvsem zaracii tega, ker se njeni dohodki, ki isvirsjo iz dela kaetov tlačanov silno skrčijo, kar pomeni ekoriomsko šibkost. Oslabijo pa tudi politično in socialno, kar po eni strani izLaja is njihova ekonomske oslabelosti, po drugi strani pa is zaostrenih razrednih bojev s kmečkim prebivalstvom. Kot element, ki potencira to oslabitev, nastopijo še njihove med- sebojne vojne, kot ne na prjjner vojna rož v Angliji, Kot najpo- membnejša konsekvônca te oslabitve se pojavi vedno močnejša, sa- mostalne j Ša in določujoča vloga centralne oblasti, držav^j,^® To predstavlja: suveren, državna birokracija, ter nekatere smbrio- niO-ns oblike parlamenta^ Moč države se stopnjuje tudi s tem, ker se s teiinološkimi spremäiabami, ki jih sproži ta kriza v sferi produkcije sprožijo tudi spremembe v vojskovanju in vojaški teh- niki, Nastopi obdobje topov, pušk, ki zeisenja obdobje lokov in samostrelov, ïe tehnološke inovacije prav tako omogočijo, da po- stane jedro vojske disciplinirane v močn® oddelke razporejena pe- éadija, ki zamenja neurejeno na plemstvu bazirano konjenico. Ve- lik premik v vojskovanju pomeni tudi prehod iz ad hoc armad na redne plsČane armade. Te pa pz^dstavljajo prevelik strošek za plemstvo, teko da je samo državi omogočeno, da ima in vzdržuje lastno vojsko. To pa je že popolnoma materializirana in grozeča moč za še tako samosvojega plemiškega gospoda. In nazadnje še najpomembnejša posledica krize fevdalizma, to je evropska ekspanzija navzven, na nova področja. Ta se izkaže kot nujnost, kot usodni premik pri kreiranju svetovnega kapitalistič- nega sistema z Severo-zahodno Evropo v svojem jedru. 25 Skratìca, kot giavn® posledice krize fevdalizma v Evropi v 14« in 15» stoletju, nastanejo predvsem: «-) geografska, ozemeljska ekspanzija iz Evrope, torej koloniali- геш ali sa5®tek ustvarjanja svetovnega trga, svetovne kapita- listične blagovne produkcije» Ta je, kot smo že omenili nee- notna, neenotna v tem smislu, da se b) v različnih delih sveta, če gled-amo politično-ekonomsko in s tem razdelimo svet v center, periferijo in polperiferijo, to- rej glede na strukturo produkcijskega procesa, razvijejo raz- lični, toda med seboj na enotni kapitalistični oenovi poveza- 21 ni siodeli organizacije dela, To so: suženjstvo, "fevdalizem", dninaratvo, mezdno delo in ssmozaposlitev. Znotraj vsakega tak- šnega models se krojijo njemu lastni, specifični odnosi med vladajočim in vladanim razredom, kot tudi, da so ti specifič- ni odnosi med glavnima razredoma v samem začetku, zgodovinsko torej v temelju določeni z samo svetovno kapitalistično, bla- govno produkcijo, torej so tMi osnovni razredni odnosi podvr- ženi porajajočim se antagonističnim odnosom med buržoazijo in proletariatom, c) nastanek relat5.vnc močnih držav (suveren, državna birokracija, ki jo sestavlja civilna in vojaška birokracija, ter nekateri elementi parlamenta). Te države, katerih centri se nahajajo v Evropi so države -jedra svetovnega kapitalističnega produk- cijskega sistema. Paralelno z državami, oziroma kot vzrok nar- stanka držav, se v centra kreii'ajo tudi začetki nacionalnih ekonomij, ki eo osnova, temeljni gradbeni material iz katere- ga se razvija celota, svetovni kapitalistični produkcijski si- stem. 26 EVEOPSKÄ. EKSPANZIJA IBERSKI KOIiONIALIZEM Evropska ekspanzija navzven je bila, kot smo še omenili, ena od glavnih predpostavk prevrata v proizvodnih odnosih v evropskem zgodovinskem okolju, prevrata iz fevdalnih produkcijskih odnosov v kapitalistične produkcijske odnose, ki pa so zaradi svojega svetovnega značaja začeli uničevati tudi ostal» v svetu eksisti- rajoče produkcijske načine. Pri tem svetovnem značaju ima bistve- no vlogo ravno proces kolonializma, pri tem pa igra začetno in zaradi tega zelo pomembno vlogo iberski kolonializem. Iberski kolonializem je zgodovinski proces, ki ločuje, ali bolje rečeno določa tako vrhunec krize fevdalne Evrope, kot tudi njeno razrešitev v kapitalistične produkcijske odnose. Seveda moramo za boljše razumevanje vzrokov in posledic iberskega kolonializma znova poseči v značilnosti evropske fevdalne produkcije, od ksr- terih smo nekatere značilnosti že določili, druge pa bomo skuša- li določiti v tem poglavju. Zgodovinske okoliščine, v katerih nastane iberski kolonializem Kot smo že omenili že samo ime pove, je iberski kolonializem ve- zan na družbene procese v Španiji in Portugalski. Toda naredili bi neodpustljivo napako, če ne bi v prvi vrsti upoštevali celot- ne evropske situacije, ki je še kako pogojevala situacijo na Iberskem polotoku, čeprav so obstajale txîdi nekatere pomembne specifične okoliščine vezane samo ali v glavnem na razmere na Iberskem polotoku. Omenili smo, da je v Evropi 14, in 15, stoletja obstajala globo- ka kriza, obstajala je strtdcturalna kriza, kriza, ki je zajela ne samo ekonomsko bazo, temveč tudi pravno-politično nadstavbo in sfero oblik zavesti. Ta globoka kriza, ki je v temeljih na- 27 Sala staro fevdslno družbo je v sebi, ksr je vedno dialektika zgo- dovinskih procesov, nosila jasne sliko, sliko, ki je vsebovala lakoto, vojno in epidemije, da v okvirih stare organizacije dela, starih produkcijskih odnosov ne gr-e več naprej, da znotraj njih ni možno zadovoljevati osnovih družbenih potreb, kaj šele misli- ti na kakršenkoli proces, jasno progres pojmovan znotraj razred- ne družbe. Síoíatka nastopile so razmere, v katerih niso bile za- dovoljene potrebe tako vladajočega, kot tudi vladanih razredov, le da so slednji trpeli toliko bolj, kolikor hujša je postala kriza in zavest o krizi. Toda poglejmo si raje katere so te os- novne potrebe tako vladajočega, kot vladanih razredov v Evropi 14, in 15, stoletja, ki jih je razvil predvsem razcvet v 12, in 13. etoletju,^^ Evropska fevdalna produkcija, ki je bila razbita v majhna jedra, z dvema večjima centroma (italijanske mestne državice in Flamska mesta v povezavi z nekaterjjmi nemškimi mesti), je bila v celoti gledano ekonomsko šibka in kar je ekonomsko situacijo še slabša- lo, bila je politično sila nestabilna. Ta šibka ekonomska zgrad- ba Evrope je proizvajala naslednje produkte: SREBRO IN ZLATO, SIADKOR, VINO, MESO, ŽITO, LES (za gradnjo in za energijo) TEK- STIL, potrebovala pa Se začimbe, drago kamenje, lukstizno blago, itd» Te glavne dobrine so bile v svoji proizvodnji in potrošnji vezane na velike omejitve in na velike zahteve. Na velike omejit- ve zaradi slabo razvite tehnične baze fevdalne produkcije, na velike zahteve pa zaradi že omenjenega gospodarskega poleta v 12. in 15, stoletju. Zlato in srebro, če hočemo razumeti vlogo srebra in kasneje zlata v evropski pro- dukciji v celoti, moramo nujno na področje trgovine med Evropo, Srednjim in Daljnim Vzhodom, Predvsem se moramo osredotočiti na konkurenco, ki se je v tej trgovini razvila med Evi'opo ali bolj konkretno italijanskimi mestnimi državicami na eni strani in arab- 28 skiici trgovskimi centri na drugi strani« V tej konkurenci je iz- redno vlogo igralo najprej srebro, kasneje pa zlato. V prvem ob- dobju, dokler se ni v 13, stoletju pojavilo zlato iz bogatih su- danskih rxadnikov, je Evropa kljub v daljšem obdobju zrajenlh raz- likah v cenah, zaradi česar je srebro odhajalo v arabske dežele, se nekako obdržala ravnotežje. V 15, stoletju pa so italijanski trgovski centri bili primorani prevzeti zlato za osnovo svojega trgovanje, kot s tem v zvezi za osnovo monetarnemu sistemu v Ev- ropi, "Kot rezultat daljšega diskvelibrija v cenah, katerega izvor je kompleksen in s katerim se tukaj ne bomo ukvarjali, j s si-ebro odhajalo v smeri Tzhoda in vodilo k obilnosti z njim v arabskem svetu. Izvoz srebra ni mogel več slediti uvozu zlata. Zaradi tega začnejo v le- tu 1252 v Firencah in Genovi kovati zlate ko- vance. Motiv je bil tukaj. Dejstvo, ki ga je naredilo možnega je bila ekspanzija trans-sa- harake trgovine z zlatom v I3, stoletju,"«^^ S tem so si Arabci za dalj časa priborili prednost v trgovanju 2 Daljno Azijo od koder je najprej za srebro, potem pe za srebrom kupljeno zlato^^ iz sudanskih rudnikov, prihajalo v Evropo luk- suzno blago, ki je vladajočemu razredu Evrope služilo kot statu- sni simbol* Ta potreba po zlatu in srebru, kot tudi zaobiđenje Arabcev po morski poti, njihovo izključitev kot posrednikov trgovine z Dalj- nim VshodoK, ter s tem njihovega indirektnega vpletanja v evrop- ske z-edeve, je bila ena od osnovnih želja zaradi katerih so Foi*- tugalci kapitani tako vztrajno iskali pot okoli Afrike, kot tudi sns izmed želja, katere se je na pot odpravil C, Colom- bo. Nekako v ozadju teh pomorskih avantur, junaških in krutih de- janj pa so stali trgovci, njib.ov dsnei-, njihove izkušnje, skrat- ka kot glevni iniciator js za temi podvigi stala trgovska in teh- nična, aoč Genove s delom ostalih italijanskih mest, ki je s tem hotela v trgovini prehiteti ne smno Arabce, шпрак tudi avojega 29 večnega konJoirenta Benetke. Vendar kot vomo niti slato niti srebro nj.ti drago ксшеп.јв, ni- ti redke tkanine in začimbe ne laorejo zagotoviti življenja, ča poleg njih ne obstajajo predvsem nekatera za življenje nujne stva- ri, ki 60 povsem vsakdanje, ki se torej trosijo vseJc den in v nor^ isalnin razmerah v vedno večjih količinah. 'Te osnovne stvari so bile za ljudi v fevdalni Evropi in 15« stoletja, kot smo S© omenili ŽITO, SLADKOR, VINO, HE30, LES (za gradnjo in energijo), SSAîîINE itd. Produkcija in trgovina s temi produkti je imela ve- liko večji pomen, kot trgovina s lisksuznimi predmeti. Žito Žito je v fevdalni Evropi veljelo za osnovno živilo, Evropa je v 12, in 13, stoletju bila se vedno sposobna prehraniti prebival- stvo, čeprav je treba takšno trditev vzeti strogo relativno, saj so po Evropi tildi v tem obdobju pustošile lakote, pa naj so jih povzročile vojne, upori, naravna katastrofe, kar je vse kazalo na nizko stopnjo razvoja proizvajalnih sil in na ekonomsko in po- litično šibkost produkcijskega procesa. Kriza v 14, in 15, stolet- ju je samo generalizirala to protislovje, ki se je odražalo v za- vrtosti razvoja tehnične baze v takrat najpomembnejši panogi kme- tijstvu in v nezmožnosti le tega, da zadosti osnovim življenj- skim potrebam evropskega prebival.stva, V istem času se začenja tudi faaozrJ. proces ograjevanja zemlje, ker krizo s preskrbo ži- ta samo poveča, saj pomeni manj orne zemlje in več pašnikove Naj- bolj zaostreno to situacijo začutijo eksploatirani razredi v Sa- hodni in Severni Evi-opi (kot posledice na>^tc»?ijo že omenjene la- kote in kmečki upori). Kot izhod iz krize se postavljata dve re- šitvi, Ena od rešitev je uvoz žita iz Baltskega področja in Vzhod- ne Evrope, kjer j s ki.dza, za razliko od Zahodne in Severne Evro- pe, kjer ee je zemlja, posest začela drobiti in so nastajali svo- bodni kmetje, imela za posledico nastajanje velikih, koncentrira- rdh posestev, kjer je obstajalo še vedno nekakšno "drugotno" tla- 30 čanstiro in kjer so v ogrožmiih količinah proizvajali žito. Druga rešitev pa je bil uvoz žita iz področij, ki so jih kolonizirali nsjprej Portugalci, satem pa še Španci, Tu so mišljeni predvsem otoki na Atlar^tskerc Oceanu, Portugalci kmalu postanejo največji dobavitelji žita za celotno Severo-zehodno Evropo. "Žito postane centralni fokus nove produkcije in nove trgo\;^ne v 15« in 16, stoletju, Evro- pa je nejprej našla svojo "notranjo" Ameriko v sevemih_gozdovih in mediteranskih planotah, kot pravi jr, Bra\idel, Toda notranja Amerika ni bila dovolj. Obstajala je ekspanzija na obrobja, najprej od vsega na otoke, Vitorino Bagalhees-Godinho je kot delovno hipotezo po- stavil trditev, da je bila agrikultura glavni motiv za Portugalsko kolonizacijo atlantskih otokov, hipotezo je potrdil Jo81 Serrao, ko je zapisal, da je bil razvoj otokov hiter in v kategorijah "tetralogije žitarice, sladkor, barve, vino ,,, Bila je vedno tendence k mono- kulturi, toda eden ali drugi od teh štirih pro- duktov je bil vedno izbran." Novo žito, ki je rastloj je začelo teči skozi evropski konti- nent. iz baltskih področij v Holandijo na za- četku stoletja in od začetka 15, stoletja iz Portugalske,in Sredozemlja v Anglijo in v Holandijo v 14, in 15, stoletju,"^/ Sladkor Če gledamo na živila s stališča živilskega tehnologa, potem gle- damo v živilih predvsem njihovo kalorično vrednost, torej stop- njo energije s katero razpolagajo. Tak produkt z visoko kalorič- no vrednostjo je v fevdalni Evropi obstajal najprej za vladajoči, potem pa tudi za ostale razrede v obliki sladkorja. Sladkor pa je bil pomemben tudi za produkcijo alkohola (rum), kot tudi za produkcijo v Evropi 1?., 18,, 19, in 20, stoletja tako slavlje- ne dobrine, kot je famozna čokolada (čokolado so kot pijačo v Evropo prinesli Španci iz Mehike, kjer so jo prevzeli od Azte- po kov). Sladkor so gojili že v 12, in 13. stoletju v vzhodnih območjih Sredozemlja, produkcijo pa so kontrolirali Benečani in Genovežani. Slednji so plantažo sladkorja začeli seliti vedno 31 bolj proti Zahodu in sicer najprej na Sicilijo, od tam v južno Portugalsko, od tu pa so jih prenesli na kolonizirane otoke v Atlantiku (Madeira). Sploh je sladkor bil eden od direktnih vzpodbujeval.cev evropske ekspanzije. Prav tako produkcija slad- korja v sebi nosi že od samega začetka tisto, kar je postalo po- tem tako značilno za celotni kolonizirani svet suženjstvo. Meso Poleg kalorij je evropsko prebivalstvo potrebovalo tudi beljako- vine. Te so pridobivali z vedno večjo produkcijo mesa, predvsem v Severo-Zahodni Evropi, Tu se je začel, kot smo omenili famozni proces ograjevanja, ki je prinašal prednost živinoreji pred po- ljedelstvom. Velik del te živinoreje pa je vseeno bil bolj name- njen pridelovanju potrebne surovine za razvoj tkalske rokodelske po industrije, kot pa za proizvajanje mesa, Beljakovine so prihEü- jale ttidi kot produkti ribištva. Ribištvo na Atlantiku v katerem pa so prednjačili Portugalci, je dalo prve izkušnje v plovbi na visokem morju, kot tudi prve stike z novimi kopninami (atlantski otoki), na katerih so se ribiči ustavljali. Les In končno še les. Ta je bil, kot smo že omenili pomemben kot gra- divo in kot vir energije, Evropa je kmalu izčiTpala evoje zaloge lesa, teko da je bila primorana ta dragoceni material poiskati drugod. Eden od izvorov je zopet bilo baltsko območje in Vzhodna Evropa, kot drugo pa se je kmalu pojavilo kolonizirano območje. Kako pomemben je bil les nam zadostuje že podatek, da je bil os- novni gradbeni material, za takrat najpomembnejše prevozne sred- stvo - ladjo. Zato so vrednost lesa prvi spoznali ravno trgovci is italijanskih mest, kot tudi Španci in Portugalci, S lesom bi zaključil to kratko pripoved o pomanjkanju in potrebah po nekaterih najpomembnejših produktih, ki jih je potrebovala Evropa v 14, in I5. stoletju in ki gledano s stališča produkcije 52 materialnih dobrin, pomenijo tisto osnovno œotivasijo, zsjcaj je ISvrope. yahtsvais, sakej se je pred njo kot imperativ po- stavljale vpr-ašanje ífkspaíisije. SedAj ps. Ei na kratko poglejmo is zgodovinske razmere, ki so pri- vedle, oziroEia ki so izbrale Iberski polotok za področje, od ko- der je kre?nil na svoj smagoslavni in s krvjo oškropljeni pohod kolonial ir.ame Iberski polotok Kot smo uvodoma naznačili sa «vropsko ekspanzijo niso bili odlo- čilni samo elementi, ki so silili celotno Svropo v tak poskus rasširitva, temveč so obstajale tudi nekatere specifične okoliš- čina jQE ssmsR Iberskem polotoku, ki so le-teara dale prednost p3?ed ostalimi področji Evrope, da začne z. ekspanzijo, oziroma z evrop- skim kolonializmoa, Ss.tere so torej te specifičnosti? Kljub temu, de se je ekspanzija začela na Portugalskem lahko bolj fili manj govorimo o skupnih značilnostih, ki so pogojevale tako portugalsko kot špansko ekspanzijo« Obe državi sta imeli sktipno zgodovino, podobno politično ureditev (močna centralne oblast), podobne trgovske in gospodarske zveze, podobno ekonom- sko strukturo in podobne težnje, ki so jih denarno in z izkušnja- mi iz ozsdja podpirali isti trgovci in bankirji. In ne nezadnje obe državi ležita na področju,ki je bilo v in 15« stoletju relativno samostojna celota (zaradi Pirinejev), Ena od osnovnih specifičnih lastnosti je geo-politični položaj Iberskega polotoka. Ta je po eni strani zagotovil Španiji in por- tugalski najtesnejši stik z arabsko kulturo, ekonomijo in ekspan- zijo, kot po drugi strani odpiral s svojo zahodno in južno stra- njo možnost raziskovanja.in plovbe tako proti jugu, se pravi pro- ti afriški obali, kot proti zahodu, se pravi na visoko morje, na Atlantski ocean. "Zakaj je bila Portugalska od vseh držav Evro- pe tista, ki je vodila prvi napad? Očiten od- govor najdemo na zemljevidu. Portugalska je locirana na Atlantiku, takoj ob Afriki, V ok- virih kolonizacije atlantskih otokov in razis- kovanja zahodne obale Afrike, očitno najbliž- ja. Nadalje so čudi oceanski tokovi taksni, da se je specialno ob takratni tehnologiji, slo najlažje nia pot iz portugalskih, kot t\idi iz juŽnošpaaskih luke"5o Hajprej si oglejmo, kaj je prinašal v življenje Iberskega poloto- ka stik z Arabci? Nedvomno takšne značilnosti, ki so v temelju določale življenje ne. polotokTi, S stališča razvoja proizvajalnih sil, s stališča načina organizi- ranja produkcije so imeli Arabci veliko prednost. Ta prednost se je na polotoku realizirala v boljšem organiziranju kmetijske pro- dukcije, kar se je manifestiralo v ogromnih namakalnih sistemih, ki so zagotavljali prepotrebno vodo, ki je ob dovolj radodarnem soncu zagotavljala obilne žetve (žito, oljke, vino itd). Od tu dalje se začenja tudi vzpon stare Kastilje in njenega bogastva, ki je bilo vsebovano predvsem v njeni kmetijski proizvodnji. Prav tako pomemben je tudi nivo razvoja znanosti, umetnosti in sploh celotne arabske kulture. Če k temu dodamo tvd± razvoj obrtništva, potem si lahko predstav- ljamo osnovo kasnejše moči in produkcijskih potencialov, s kate- rimi je razpolagal polotok. Kot zadnje bi omenil še politične in socialne vidike tega stika v ožjem pomenu. Prej smo omenili samo "miroljubne" stike med dve- ma kulturama, med dvema svetovoma in ljudstvoma, vendar moramo vedeti, da so bili ti stiki zgrajeni vedno na osvajanjih in do- minaciji ene kulture, enega sveta, enega ljudstva nad drugo kul- turo, drugim svetom, drugim ljudstvom. Ta vojni, konfliktni vidik 34 pa je imel na polotoku, kar se tiče Špancev in Portugalcev zelo pomembne implikacije» Zagotovil je, kot stalno preteča zunanja nevarnost^ neko notranjo kohezijo, nek razredri, družbeni mir, in to v Času, ko so po ostali Evropi divjali siloviti razredni boji (kmečke vojne, kot posledice krize v 14. in 15. stoletju). Ta družbena stabilnost je imela za svoj vzrok tudi nerazvito fev- dalno strukturo, katere razvoj je onemogočal predvsem stalni pri- tisk Arabcev, Zaradi tega pritiske in zaradi nerazvitega fevdal- nega sisteme se je odprl širok prostor za aktivnost močne centra- lizirane in stabilne države, ki jo konkretno najbolj ponazarja špansko kraljestvo Ferdinanda in Izabele, kct tudi portugalsko kraljestvo princa Henrika z zelo značilnim nadimkom Pomorščak, "Rat protiv Arapa omeo je konsolidaciju feu- dalnog društvenog poretka i ojačao centrali- stičke tendencije kraljeva. Uspjelo im je da u svojim ггдкаша koncentriraju do tada autonom- nu i nekontroliranu vojnu vlast plemstva. Bi- lo bi, doduše, pretjerano tvrd.iti da je Špan- jolska u doba "Reconquista" bila monarhijska i centralistična država modernog tipa. Bilo je više kraljevstava koja su medjusobno rato- vala, a njihovo relativno jedinstvo uspostav- ljeno je tek 1479. godine u doba FeMir^anda i Isabelle. Ali ne može se poreči, da su kra- ljevi vršili više ili manje strogu kontrolu nad feudalcima. Kasnije pokušaj© konsolidaci- je feudalizma neutralizirala su "katolička visočanstva" (Ferdinand i Isabella,) kojima je konačno uspjelo plemstvo učiniti dvorskim pljemstvom, dakle ovisnim o kruni."З^ Po drugi strani pa je z nerazvito fevdalno striikturo in z razvi- to močno državo prišlo do večjih možnosti okrepitve nastopajoče- ga trgovskega kapitala, (ta je bil vezan na trgovino in zveze z močnimi trgovskimi in denarnimi centri v Italiji in Flandriji) in tudi v začetnih oblücah se pojavljajočega industrijskega kapi- tala. Toliko na kratko glede stika z Arabci in poslodic tega sti- ka, Glede geografskega položaja pa lahko rečemo, da je polotoku že od samega začetka dajal (tu so prednjačili Portugalci) dovolj možnosti, da so si nabirali nujne izkušnje za plovbo po visokem morju, kot tudi izkušnje kako organizirati taiišno plovbo po oce- anu še preden sploh pride do nje (poznavanje morja, njegovih to- kov, pozas-vanjs vetrov, poznavanje tehnike izdelave ladij, ki so sposobne za takšne vožnjo, šolanje kvalitetnih mornarjev, oziro- ma kapitanov in ladijskih oficirjev, povezava med vojaško in po- morsko tehniko; zagotovitev izhodiščnih baz; zagotovitev preskr^ bovanja ekspedicij itd«). Kot posledica izredne lege polotoka so imeli njegovi prebivalci dovolj izkušenj za daljši plovbo po morju, kot posledica stika z Arabci pa se je kazala predvsem bogata kultura, razvit način kmetovanja, razvita obrt, stabilne in močne države, nerazvita fevdalna strtiktura in ne nazadnje za tiste čase ogromna vojska s katero niso imeli po koncu vojne z Mavri kam iti. Ta neuporab- na vojska, ki je ostala po zmagi nad Mavri, je bila tista stvar, ki je oblačila precej jasno nebo nad državama na Iberskem pol- otoku, nekaj temnih oblakov pa je prispevalo vedno večje nezado- voljstvo vladajočega razreda - aristokracije, saj je veter vse- splošne evropske gospodarske krize zavel tudi čez Pirineje. To- da kolikor so bili fevdalci v drugih območjih Evrope na slabšem, kor niso bili deležni takšnih "križarskih" uspehov proti Arabcem, kot njihovi stanovski tovariši na polotoku, pa so zaradi "razvi- tega fevdalnega sistema" lahko po mili volji izkoriščali kmečko prebivalstvo, ali pa Širili svojo posest z osvojitvami novih področij. To pa na Iberskem polotoku ni bilo možno tako zaradi prostorske omejenosti, kot tudi zaradi močne centralne oblasti, ki je preprečevala preveliko samovoljo fevdalne gospode. "V spomin si moramo priklicati osnovni problem padec dohodkov plemstva v 14. in 15. stoletju. M.M.Poston je označil konsekventno vedenje an- gleškega plemstva pri uporabi ilegalnega na- silja pri pokritju izgubljenega standarda do- hodkov, kot "gangs-^erizem". Podobni fenomen je nastal tudi na Švedskem, Danskem in v Nem- čiji. Ena izmed oblik nasilja je bila sigurno ekspanzija. Glavni princip, ki ga moramo pri- 36 klicati je vsekakor naslednji: ce je fevdalna aristokracija pridobila msTij dohodkov iz svo- je zemlje, вз je zato aktivno trudila^ da hi imela več zemlje iz katere bi izšel dohodek, torej da bi obnovila realni dohodek na nivo, ki je družbeno sprejemljiv. In če se potem vprašamo, zakaj se je Portugalska Širila Čer, morje in ne tako kot ostale evropske dežele, je preprost odgovor ta^ ker je bila aristokra- cija v teh deželah srečnejša, Podvzem&la je lažje načine ekspanzije, bližje domu, uporab- ljajoč rajši konje, kot ledje. Portugalska za- radi ijojega položaja ni imela druge možno- In nazadnje se k temu nezadovoljstvu vladajočega razreda in teža- vam z veliko vojsko (velika finančna obremenitev in stalna prêt- nja notranji stabilnosti), pridiniži se močni trgovski kapital iz Genove, ki z veliko mošnjo zlata v roki in z drzno mislijo v gla- vi ponudi rešitev - ekspanzijo, Genovo je v teh namenih, kot pi- še v svoji knjigi "Azija in Zahodno gospostvo"^^ Panikkar, vodi- la predvsem večna konkurenca z Benetkami v trgovini z Daljno Azi- jo, "T svoji učeni razpravi Evropa in Kitajska, pojasnjuje G.P.Hudson takratne razcere takole: "Začimb, ki so jih neogibno potrebovali v ev- ropskih kuhinjah, ni bilo mogoče dobiti drugod kot v Indiji in Indoneziji, prinašali pa so jih lahko samo čez Perzijo in Egipt; ta prepo- trebna in skoz in skoz monopolitična trgovina je postala poglavitni razlog političiiib sporov na Levantu, hkrati pa tudi siocna spodbtida zs evropsko ekspanzijo v petnajstem stoletju. Pre- den je ilkanat prestopil k islamski veri» je tatarski vrhovni vladar v Perziji omogočil i" talijanskim trgovce®, da so semi hodâ-li po bla- go v Indijo in tako zniževali cene na rovss Egipčanov, pri katerih je bilo že v navadi, ds 30 za kupčijska posredovanja med Indijo in Evropo navili cene ker za 500^; tako so Evro- pejci zvedeli, kje pravzaprav pridelujejo za- čimbe in po čem jih prodajajo. Ko so sovražni islaia in neprestane vojne na Levantu vnovič odrezale Evropejce od Indijskih trgov, si je Evropa na vse kriplje prizadevala, da'bi vsaj ena država našla novo pot do Indije, kjer ra- stejo začimbe," 57 Tsj žel,ji se ¿e pridružila še nova okoliščina, namreč medsebojno spodrivanje Benetk in Geno- ve, Benečani so spretno povezovali diplonjaci- jo, pustolovsko predrznost in daljnovidno po» litiko ter si znali še pred časom pr-idobiti velik vpliv v Kairu, tako da so pcst&li edini posredniki v trgovini med Vzhodom in Evrcpc, Čeravno je bila njihova blaginja, t'saj kar za- deva pošiljanje blaga po kopnem, odvisna od političnih sprememb v Bizancu, pa jim je v trgovini z Rdečim morjem vendarle uspelo, da so se otresli slehernega tekmeca in ohranili prvenstvo, Genovežani si zaradi staine preso» ci osovraženih tekmecev pri tej tako donosni kupčiji niso vedeli pomagati drugače, kot ds so se umaknili iz Sredozemlja, Medsebojno spodrivanje Benetk in Genov© v 15, in 14, stoletju je za zgodovino posebnega po- mena, Benetke so bile sicer država trgovcev, vend.ar državna uprava ni koristila trgcvceîs, pač pa državni trgovini, 200 trgovskih družin bi si namreč lahko xiredilo svoje trgovske im- perije na Levantu, toda vso politiko^ imenova- nja, vojno in celo pravila pri kupčevanju je natsnčno določala država, Benečani niso pozna- li zasebnega brodovga, tudi ne zasebnih mono- polov, temveč le državno brodovje, državne mo- nopole; skratka, vse gospodarstvo je vodila država, Z Genovo je bilo drugače. Vso izvršilno oblast v republiki so imele v rokah velike družine in stranke, ki so se в tem pridno okoriščale, Erž, ko se je ta ali ona strarJca povzpela ne oblast, so morali njeni nasprotniki v pragns-n- stvo. Ta posebnost je pripomogla, da so abol^- šeli trgovanje, postali so pobudniki dramatič- nih odkritij, zlasti še tistih s katerimi naj bi zij-omili trgovski monopol Benetk ,,, S pomo- čjo Španije in Portugalske se je Genoveš&nom naposled le posrečilo strati beneški monopol in muslimansko aaporo, ko so pripluli na In- dijski ocean oîcrog Pvtiča dobrega upanja, pa tudi ko so dosegli Pacifik prek smeriske celi- ne,"55 Tako so se na Ibersksm polotoku združile popolnoma "slučajno" ti- ste zgodovinska okoliščine, ki so omogočile ekspanzijo in zsvzet- 38 je eels vrste otočij in pa seveda nove celine Amerike, Obstajala je torsj močna država, obstajala je neka relatis'na socialna sta- bilnost, obstajal je nezadovoljni vlade^joči razred^ ki je z obe- ma x'okaiaa pozdravil rešitev, obstajal» je pripravljena ekspedicij- ska vojska, obstajale so osnovne izkušnje, obstajal je tudi kapi- tal v rokah že domačih, predvsem pa tujih radodaxTiih trgovcev in bankii'jev in končno je obstajalo tudi primerno "duhovno ozadje", ki ga je personificirala sveta cerkev in katerega je vsebinsko zapolnjevalo "širjenje svete vere v kristusa kralja. Kako je ta sveta, nebeška naloga hitro zadobila svoje profane, zemeljske pe- klenske oblike, so najprej in najbolj občutili ravno nedolžni "divjaki Indijanci" in črnski sužnji, toda o tem v nadaljevanju. Organiziranje in potek kolonializma Ko smo na kratko opisali glavne vzroke za začetek evropske eks- panzije, oziroma bolj konkretno vzroke iberskega kolonializma, se moramo na tej točki analize posvetiti semi fenomenologiji i- berskega kolonializma, torej poteku, spremembam in osnovnim zna- čilnostiju skozi katere je le-ta šel, 7 tej fenomenologiji bomo posvetili prostor predvsem začetku, torej od kod je ekspanzija začela, dalje kronologijo osvajanja področij, sledil bo kratek opis politične in ekonomske strukture porajajoče se kolonialne družbe in na koncu še nekatere pomembnejše reperkusije, ki jih je zapustil ta prvi sunek evropske ekspanzije. Začetek Za razumevanje neposrednih okoliščin, ki so pogojevala iberski kolonializem se moremo ustaviti na že enkrat omenjeni odlični le- gi iberskega polotoka, ki je bila najbolj prijserna tako za razis- kovanje v smeri proti obrežjem, oziroma ob obrežjih Zahodne Afri- ke, kot tudi proti zahodu na Atlantski ocean. To lego so pogoje- vali, kot smo Že rekli trni ugodni morski tokovi in za jadranje primerni stalni vetrovi. Za najprimernejše točke, od koder se naj 59 bi krenile, so se izkazale predvsem tri luke, ki so pozneje pos- tale novi, svetovni trgovski centri« Te tri luke so bile: Lizbo- na, Sévilla, Cadiz. Pred začetkom ekspanzije je veličina teh treh pristanišč (Sevilla sicer ne leži ob morju, od njega je oddalje- ne celih 90 km, vendar jo 2 njim veže velika južno španska reka Guadalkivir) bila odvisna od zvez z ostalimi deli iberskega pol- otoka, ter gledano širše od stikov s trgovskijni središči v Sredo- zemlju, ter na severu Evrope, 7 teh stikih kot v celotni Evropi so najpomembnejšo vlogo igrala italijanska in flamska mesta, v primeru Iberskega polotoka smo že omenili predvsem odločilno vlo- go Genove, Lizbona Lizbona je svojo moč pred ekspanzijo dobivala predvsem iz zvez z ostalo Portugalsko, pomemben je bil severni del dežele, ki je bil kmetijsko razvit, kot tudi južni, kjer so se nahajale plan- taže sladkornega trsa, plantaže oljk, ter veliki vinogradi. Na severu pa je bila razvita proizvodnja žita, ter ribolov. Prav ta- ko ne smemo zanemarjati trgovskih in finančnih zvez, ki jih je imela Lizbona s Kastiljo, In končno še zveze z Genovo, Ta je že v 14, stoletju dobila močan vpliv na portugalskem dvoru, se pra- vi v političnih zadevah, kot tudi igrala pomembno vlogo v gospo- darstvu Portugalske predvsem s svojim denarnim kapitalom, in ne nazadnje je že leta 151? genovski plemič Manoel Pessanha postal dedni admiral portugalskega brodovja in в tem zagotovil genovski vpliv, kot tudi izkušnje,ki si jih je Genova pridobila z osvaja- nji v Vzhodnem Sredozemlju, v portugalski mornarici, oziroma za portugalsko mornarico. Kljub temu, da je Lizbona postala glavni trgovski center v trgovini z začimbami, ter središče gospodar^ skih zvez s portugalskimi atlantskimi otoki in Brazilijo, pa je vsekakor najpomembnejšo vlogo v zgodovini Iberskega polotoka od- igrala velika južnošpanska luka Sevilla, 4C Sevillfe BeYí.iia je l3i.le. kot trgovsko iu pristaniško mesto z rs^vitc roko- delsko industrijo pomembna še preden so is nje odrinile prve Ifr- dje preti daljni ameriški celini, Famosni Pierre Chaxinu v svoji knjigi '^Seville st 1'^Amérique"^^ pravi: "Sevilla, glavno mesto AndaltiBija, od polovi- ce XÎII. ste, js bila velik trg sa kmetijske izdelke, trgovsko središče v relacijah s sre- dozemskim svetom in prvovrstni industrijski center. Tradicija, ki je imela resnično ten- denco, da poveča svojo pomembnost, je iz Se- ville ix, zadnjih desetletij XV. stoletja nare- dila zelo pomemben center za izdelovanje svi- le. Vse te aktivnosti pred osvojitvijo Ameri- ke j so bile priklicale v mesto prvi val emigracije, ki se je totalno asimiliral na koncu ÏV, stoletja. Malo mesto ja imelo tsko moč asiffiilacije v tako konstantni obliki. S takšne pozicijo Ichko obrazložimo tudi staro- davne pomorske komunikacije Seville s Katalo- nijo in aa Katalonijo, s Sredozemljem, Itali- jo - njeno tehniko in njenimi obetanji,''35 Prav tako je za pomembnostjo Seville stalo celotno področje An- daluzije s svojo bogato zemljo, primerno za pridelovanje vina, oljk in pšenice, z njeno bogato kulturo, z njeno bogato rokodel- sko tradicijo, ki se je razvijala tako v Sevili, še bolj pa v centru rokodelske proizvodnje v Toledu, Še bolj kot andaluzijsko bogastvo, pe je moč in slavo Sevilli prineslo bogastvo Kastilje. Kastilja je bila že v SV, stoletju center gospodarske moči Špa- nije, ki je bazirala po eni strani na prodiokciji zite, volne in mesa, kot po drugi strani na obrtniški proizvodnji tkanin, žele- zarskü izdelkov, lesa in na ladjedelništvu, "Severne province so na začetku XVI, stoletja igrale upoštevsjija vredno vlogo. Ta njihova izredna pozicija je počivale na določenem šte- vilu faktorjev: pomembna produkcija pšenice na plodnih planotah stare Kastilje, volna ka- tere del se je izdeloval v Burgosu, oziroma 41 okoli Burgosa, pomembne kapitalistične super- sti'ukture, ki so nastajale okoli trgov (živil- skih trgov in trgov volne). Biskajska metalur- gija bolj na severu je atlantsko obalo kastilj- skega kraljestva poleg Švedske in Nemčije na- redila sa enega n^bolj razvitih področij sta- rodavne metsl\irgije. Ribolov v morju na začet- ku XVT, stoletja je predstavljal pomembno šo- lo- ki je iz celega območja naredila veliko drevesnico za ladje. Ladjedelništvo, ki ga je favoriziral gozd v goratem notranjem področju dežele, je mogoče konstituiral najpomembnejšo ekonomsko karakteristiko celega območja."36 To bogsstvo kastiljskega kraljestva se je stekalo v Seville pred- vsem preko finančnih zvez med njo in kastiljskimi trgovskimi cen- tri kot so bila stara prestolnica Valladolid, Burgos, Medina del Campo, Medina del Rioseco, Villalon itd. Od tu so grupe kapitali- stov začela nalagati svoj kapital v bolj donosne posle znotraj velike trgovine, ki se je začela tako v Lizboni, kot v Sevilli (Cadiz pride na površje šele pozneje, ker je kot pravi Kulišer: "Že ob koncu 16. stoletja pa je s peskom če- dalje bolj zasuti Guadalquivir onemogočal težko natovorjenim ladjam "indijskega ladjev- ja" plovbo čez sipino St, Lucer, Zato so mora- li del trgovinskega prometa preusmeriti v Ca- dis z njegovo ugodnejšo in varnejšo obmorsko lego."57 razvijati z napredujočo ekspanzijo. Da je bila Sevilla izbrana za glavno izhodišče ekspanzije, se ima nazadnje zahvaliti predvsem njeni dovolj veliki založenosti z osnovnimi prehrambenimi elementi, ki so jih ljudje potrebovali na dolgotrajni plovbi, kot tudi, ki so jih bili ljudje navajeni in jih v novem osvojenem področju še niso mogli vzgojiti, vsaj tako kvalitetnih ne, Chaunu pravi: "Ena od najbolj trajnih prednosti pozicije Se- ville je počivala na njenih zmožnostih v pre- skrbi s kmetijskimi produkti. Ni bila samo Se- 42 villa polna zrelib plodov, vendao? je bila nji- hova potrošnja posebej cenjena s strani ljudi, ki BO na morju dolge mesece pluli na robu skosv buta, vendar je osnovna preskrba mornarice - preskrba za življenje ladijskih moštev, komple- mentarna preskrba majhnih evropskih kolonij v zahodni Indiji, očitno počivala na trilogi- ji - pšenica, vino in olje,"'© Skratka, ta mesta so bila izbrana zaradi izredne lege, zaradi velike razvitosti trgovinske dejavnosti, zaradi relativno močne- ga kapitala, s katerim so razpolagale, zaradi dovolj velikega števila prebivalstva, ki je živelo v njih in končno tudi, recimo temu tako, sposobnosti eksistenčno zagotoviti takšno ekspanzijo. Sedaj pa si na kratko oglejmo kronologijo, po kateri je tekla kolonizacija. Kronologija Še preden se je začelo tisto resnično veliko osvajanje, so imeli Portugalci in Španci že bogate izkušnje, ne samo v načinu osvaja- nja, temveč tudi v samem načinu izkoriščanja področij, torej v organiziranju političnega, predvsem pa gospodarskega življenja osvojenega področja. Ta prva preizkušnja, nekak direktni preludij v glavna osvajanja, so bile osvojitve in izkoriščanje otokov v Atlantskem oceanu,V mislih imam predvsem naslednja štiri otočja: Azorsko otočje, Ka- narsko otočje, Kapverdsko otočje in Madeiro, Poleg tega, da so osvajanja in izkoriščanja teh otokov prinesla zelo pomembne iz- kušnje za nadaljnja osvajanja, saj pravi P, Chatmu, na primer za Kanarske otoke naslednje: "Kanarski otoki so bili bolj Šola, laborato- rij in ne direktna in aktivna udeležba v sa- mem odkritju in osvajanju (tu je mišljeno od- krivanje ameriške celine in otokov, ki ležijo ob njej} op, S,K,)''59, 45 so otočja ijnela še eno selo pomembno vlogo, ki je imela velike --•eperkusije v produkciji, ki je nastajala na otokih. Ta vloga je izhajala iz lege teh otočij, kajti ležala so ali na poti v ame- riške kolonije Špancev, ali pa na poti v portugalske kolonije v Braziliji ali na Daljnem Vzhodu, Zaredi svoje zemljepisne lege so bila ta otočja primerna, da sq se na njih ustavljale ledje, ki eo plule v to ali ono smer in na otokih obnavljale svoje za- loge živil, Prev tsko so te otoške ekonomije preskrbovale tudi kolonije z najnujnejšimi živili. Zaradi tega in pa zaradi že prej omenjenih zahtev evropskega živilskega trga, slednjemu moramo da- ti isti poudarek kot oskrbovanju kolonij in ladij, se je na oto- kih razvila predvsem produkcija sladkorja na velikih plantažah, dalje produkcija žita v velikem obsegu kot končno tudi produkci- ja vina in olja. Še bolj pomembno dejstvo pa je to, da se je na otokih razvil tisti vzorec, način produkcije-eksploatacije, naj- prej domačega prebivalstva in kasneje iz Afrike pripeljane črne delovne sile, ki je po eni strani zagotovil bogastvo in nizke stroške za vladajoči razred osvajalcev, po drugi strani pa bedo ali fizično tiničenje izkoriščanemu razredu, se pravi domačemu prebivalstvu ali pa pripeljani črni delovni sili. Na teh otokih je nastal vzorec, ki je kasneje v ameriških kolonijah dosegel svojo polno, številnejšo, okrutnejšo afirmacijo, ki ji v človeš- ki zgodovini, če seveda izpustimo nemška in stalinska taborišča ter strateške vasi v Aziji, kot izdelke razvitega kolonializma in imperializma 20, stoletja, ni primere. Torej suženjsko delo na velikih plantažah in v rudnikih,najprej domačega prebivalstva in kasneje črnih sužnjev iz Afrike, Toliko o otokih. Osvajanje ameriških kolonij je potekalo, kot pravi Joseph Pérez v svoji knjigi L'^Espagne du XVI, siecle^® v treh krogih: v prvem krogu so osvojili Karibske otoke, v drugem so osvojili Tierra firme (Kolumbija, Venecuela) ter ameriško ožino in v tretjem kro- gu še najpomembnejše: Mehiko in Peru, 44 "Prva etapa je trajala približno med letom 1492 in 1515; to so potovanja odkritij, razis- kovanja, ki se zelo hitro iztečejo v koloniza- cijo in intenzivno eksploatacijo Velikih Anti- lov: Santo Domingo, Puerto Rico, Jamajca in Kuba, Po odkritju so se prvi koloni izkrcali, ker jih je izvabilo zlato, srebro in biseri. Koloni so zmanjšali odpor Indijancev in jih brezobzirno vpregli v delo. Proti letu I510 je domače prebivalstvo skopnelo, Antili so bi- li izčrpali in dinamika kolonialnega izkoriš- čanja je Spance porinila v iskanje stvari, ki jih na Antilih ni bilo več, tako da so odšli se dlje na Tierra Firme, Za to fazo izhodišča baza ni bila več južna Španija, temveč Antili; tu so zbrali la- dje, ljudi in material za nova raziskovanja in nova osvajanja. Ekspedicije so bile usmer- jene tudi proti obalam Costa Rice in Kikara- gue. Ustanovljen je bil Honduras, Vasco Nûnez de Balboa je prekoračil ameriško zemeljsko o» žino in dosegel Pacifik, Toda velika avantura, spoznavanje, raziskovanje in osvojitev azteš- kega imperija je opravilo manj kot 600 mož v komaj dveh letih. Teren je skrbeče pripravil fuvemer^Kube Diego Velázques, ki pa je v kon- ni odločitvi omahovaL Zato je zadevo prevzel v svoje roke Hernán Cortéz, s tem prelomil s svojim nadrejenim in se izfcfcal na obalah Me- hike 29, 4, 1519. Kot ponavadi je zaigral na presenečenje in plemenska nasprotja; 6 mesecev kasneje, v novembru vstopi v glavno mesto az- teške države - Tenochtitlan, ujame cesarja Moctezumo in metodično vzpostavi lastno oblast v deželi. Prebivalstvo se pokori, uboga Span- ce, dokler se na vrat na nos ne prelevi in г>- pre v mestu v juniju 1521 (Žalostna noč). Po- trebna je bila nova ekspedicija in novo oble- ganje za novo okupacijo, tokrat dokončno v av- gustu 1521, Iz mehiške planote konkvistadorji odidejo proti jugu, kjer obvladajo deželo Ma- yev, kot se tudi prerinejo s silo proti seve- ru v smeri proti Kaliforniji in Floridi, Samo 10 let po Mehiki drugi Španci podvzamejo osvojitev Peruja, V avanturo se vršzejo Pizza- ro, Algagro in Luque. Lsta 1532 so v СајаЕаз>- ci, kjer ujamejo Inca Atahualpa, za njega za- htevajo pretirano odkupnino in ga po krstitvi ubijejo. Leto kasneje stopi Pizzaro v Cuzgo; na celem severu je imperij Inkov v rokah Span- 45 cev, ki lete 1535 ustanovijo ob obali novo glavno mosto Limo. Â3jnagro navali proti juga, vendar s tem Inkom dopusti, da se ponovno ove- dejo in sprožijo upor, Almagro se vrne na po- moč svoji tovarišiji ir upcr je zadušen. Toda zmagovalci se razdelijo v državljanski vojni, ki se konča leta 1538 s porsgom Almagra in z zmago Pizzera. Leta 1540 so Spanci gospodarji sitxiacije. Druge ekspedicije so iiisssrjene v Quito^ na Bo- goto in do Atlantika; Buenos Aires je ustanov- ljen v letu 1536, toda leta 1542 ga morajo za- pustiti in naselbina se ne obnovi tja do leta ^580. Medtem se Španci utrdijo v Paragvaju, V Cilu pa Aracuhani nudijo več odpora in leta 1553 v Tucapela masakrirajo Yaldivio in njego- vo tovarišijo; ta poraz je maščevan 25 let po- zneje, toda umiritev področja je dolga in v celoti relativna, V l§tih do 1550, se pravi v manj kot 50 letih so Španci prehodili tisoče kilometrov, uniči- li dva imperija, se pokazali močne, saj so os- vojili centre komunikacij in postavili solid- no bazo za svojo dominacijo na kontinentu."4i Ko smo tako v kratkem preleteli preko najvažnejših časovnih točk in najvažnejših dogodkov, ki so označevali proces, ki je bil ta- ko usoden za celotni svet (Marx v Kapitalu pravi: "Odkritje ameriških dežel bogatih z zlatom in srebrom, pokonČevanja, zasužnjevanje in zako- pavanje domačih prebivalcev v rudnike^ zače- njajoče se osvojitve in plenitve Vzhodne Indi- je, sprememba Afrike v lovišča, kjer so za tr- govino s sužnji lovili črnce, vse to označuje jutranjo zarjo kanitalistične produkcijc. Ti idilični nrocesi so POGLAVITNI MOMENTI PEVO- BITÍÍE AKUMULACIJEe")^¿, se moramo ustaviti še ob vprašanju kako so špsnci sploh bili spo- sobni zavzeti takšne področja in jih tudi obdz'žati dolga stolet- ja v svojih roksh. Prvi in eden najpomembnejših t>dgovorov najde- mo v tehniki, s katero so Spanci zavzemali področja svojih kolo- nij, Ta je bila daleč superiornejša od tiste, g katero so ee jim v bran postavili domači prebivalci. To premoč ponazarjajo 46 preáve&E гаазегја, da so proti indijanckìin lokoo in strupeniia pu- ščicam stali španski, topovi ta španske puške, de so proti indi- janski poli koži sli kvečjemu krznenim preoblekam stali španski jekleni oklepi, da so proti lesenim indijanskim batom sta3J. ne- brušeni jekleni meči in sablje, da so proti čolnom stale velike in dobro oborožene španske ladje in ne nazadnje, da bo proti ne- orgaTiiziraMmu ali slabo organiziranemu napadu stale nasproti vse odlike španske vojaške veščine, ki je poznale organiziran napad strnjenega oddelka, ki ga je podpiral največji strah in trepet indijancov - konjenik. Č® k temu dodamo še skoraj božanski strah pred špansko konjenico in pred španskimi topovi in puškami, je povsem jasno, da so e tem Španci z lahkoto nadoknadili svojo sko- raj edino slabo točko - številčno šibkost. Poleg tehnike pa so Španci spretno izrabili tudi plemenska nas- protja, kjer so bila določena plemena v položaju nadrejenosti in je obstajala težnja po uporu in osvoboditvi. V takšnih primerih so Španci stopali v zavezništva z uporniškimi plemeni. Dovolj slaven primer za takšno osvajalno politiko je osvojitev azteške- ga imperija, kjer so bila nekatera plemena po oblastjo Aztekov odločno na strani Špancev. Če k tema dvema faktorjema, torej tehničnemu in političnemu fak- torju dodamo še izredni fanatizem španskih konkvistadorjev, ki ga je utemeljevalo popolnoma vsakdanje dejstvo, da so se po Ko- 1'jmbu skoraj vse ekspedicije financirale iz denarja udeželencev ekspedicije, in je zaradi tega povsem jsisno kako se je tem ljudem šlo za uspeh osvajalnega podjetja, saj je v nasprotnem primeini to pomenilo ubobožanje. Često pa tudi smrt, se slika španske mo~ či lahko primerno zaokroži. No, da ne pozabimo še svete cerkve, ki je španski fanatizem tudi po svoje razpihovala in sicer z že- ljo pridobiti čimveč krščanskih duš za nebeško slavo, rečeno zno- traj posvetnih meja čimveč za suženjsko delo na plantažah in ru- dnikih. 47 Struktura kolonialne družbe V kratki analizi strukture kolonialne družbe se botno oprli pred- vsem na naslednje elemente: - na analizo produkcijskega procesa - na analizo razrednih odnosov - na analizo političnih odnosov Produkcijski proces Znotraj produkcijskega procesa nas zanima predvsem kaj so v teh kolonialnih družbah proizvajali in kako« na kakšen način so pro- izvajali. Odgovor na ti dve vprašanji, vsaj nek globalen odgovor, odgovor, ki je raje razširjeno vprašanje, kot pa nek končni od- govor, ki шд je samo do zadnje resnice, nam bo ponudil politeko- nomsko osnovo, od koder je na svojo dolgo, krvavo, s skrajnim iz- koriščanjem zaznamovano pot krenila produkcija periferije svetov- nega kapitalističnega produkcijskega sistema, torej produkcija kolonialne družbe. Že v začetku poglavja, ko smo govorili o tem» zakaj se je Evropa odločala za ekspanzijo, smo vsaj kar se tiče produkcije material- nih dobrin, našteli nekatere produkte, ki jih je Evropa nujno potrebovala. Če na kratko obnovimo, smo našteli predvsem srebro in zlato, žitarice, sladkor, les,usnje itd- Že znotraj teh zah- tev je delno zaobsežen odgovor na to, kaj ae je v teh kolonijah proizvajalo. V nadaljevanju bomo poskušali to produkcijo specifi- cirati v smislu, kje, kdaj in še delno v kakšnih okoliščinah so proizvajali določeno blago, ter seveda iz katerih razlogov. Ome- jili se bomo na španske kolonije v Ameriki, dočim smo produkcijo na atlantskih otočjih že na kratko opisali. Kolonialna produkcija je, če sledimo izvajanju P, Chaunuja, po- tekala v dveh ciklih. Prvi ciklus je bilo obdobje iskanja zlata in srebra tako v smislu ropanja, kot tudi v smislu pridobivanja 48 alata z najprimitivnejšo metodo, z izpiranjea. «Ked 1520 in 1540 je Nova Španija v resnici spoznala prvi ciklus dragih kovin, ki pa ni zadeval severa dežele, ali pa ee ga jo v glav- nem komaj dotaknil. Ta prvi ciklus je v osno- vi ciklus zlata. To je ciklus, ki ga lahko v vseh tocksa primerjajso s tistim na otokih (mi- šljeni eo Veliki Antili, op. S.Z,)".43 Ta ciklus je zgodovinsko najbolj poznan, saj skupaj z njim pote- ka tudi slavno uničevanje cvetočih civilizacij, osvajalne vojne, krutost zaslepljenih konkvistadorjev in brezmejno trpljenje avtoh- tonega prebivalstva. Drugi ciklus, verjetno nič manj okruten, nič manj izkoriščeval- ski, vendar manj slikovit, pa zato nekoliko bolj miren in vsak- danji pa se je začel vedno takrat, ko so na določenem področju izčrpa3-i vse aožnos-ti ropanja, kot tudi vsa področja, kjer je bi- lo možno na najbolj primitiven način pridobivati zlato, torej z izpiranjem. To zamenjevanje ciklusov je bilo postopno;je bilo po- vezano z novimi osvajanji. Z novimi osvajanji zaradi tega, ker sta z& španske kolone ob koncu prvega ciklusa obstajali vedno dve rešitvi: ali začeti z aovo produkcijo, novo v smislu proizvodnje drugih manj dragocenih produktov, na primer sladkorja, živine, usnja in ne nazadnje srebra itd,, ali pa začeti z novimi osvaja- nji, Ti prvi španski konkvistadorji pa ne bi bili pravi zviti, iznajdljivi pohlepni in okrutni možje, če se ne bi odločili kar za obe rešitvij na starem področju preiti na produkcijo novih do- brin in obenem organizirati nove osvajalne pohode. Na ta način so Španci postopoma, ko je na starem področju že vladalo obdob- je stabilne eksploatacije domačega prebivalstva in sicer znotraj stabilne politične, razredne in ekonomske organizacije družbe, na novem področju pripravili tisto prvo divjaško obdobje, ki je kazalo svoj obraz v neusmiljenem ropanju in pobijanju domačega prebivalstva, ki je ob svojem koncu imelo isto podobo, kot na starem področju, torej krizo v tej roparski "produkciji" na eni strani ter strahovit padec števila domačega prebivalstva na dru- 49 gi strani, ki se ni ustavil tudi v drugem ciklusu. Wallerstein v svoji knjigi navaja celo naslednje podatke, da je samo v Mehi- ki (Nova Španija) domače prebivalstvo padlo iz 11 milj, v letu 1519, na 6,5 milje v letu 15^0, od tu na milj, v letu 1562 ^^ ^ 2milj, v letu 1600. Isti ali podoben padec domačega pre- bivalstva so zabeležili tudi v Peruu, kot v Braziliji, dočim la- hko .за Velike in Male Antile rečemo, da je tam populacija izgi- njale že v parih desetletjih, za Kubo pa Chaunu pravi celo nas- lednje: "V manj kot desetletju je bila glavnina doma- čega prebivalstva na otoku že potratena (dis- sipé). "44 Kot smo že omenili, je kriza v produkciji in ropanju zlata imela za svojo posledico to, da so prešli na proizvodnjo novih prodi:sk- tov, obenem pa je Špance pomanjkanje delovne sile sililo v samo takšno produkcijo, v kateri ni bilo potrebno večje število delov- nih rok, kot je primer živinoreja, pa tudi v to, da so začeli uvažati črne s\ižnje. Kasneje jih to pomanjkanje delovne sile, skupaj s spremembami v razvoju proizvajalnih sil, prisili tudi v to, da poskušajo spremeniti produkcijske odnose oziroma jih vsaj delno transfoinnirati. V drugem ciklusu se kot najpomembnejše prodiikcijska panoga poja- vi predvsem proizvodnja srebra, delno pa tudi proizvodnja zlata. Tako zlato, kot predvsem srebro pridobivajo na višji stopnji raz- voja proizvajalnih sil, v mislih imam proizvodni postopek z amal- gamiranjem (dodajanje živega srebra), kar omogoči izkoriščanje bogatih rudnikov srebra v Peruju in na severu Mehike. V Peruju prevladujejo štiri glavna področja, kjer pridelujejo srebro in živo zlatoi "Živosrebrni sektor Huancavelica, staričin hitro nazadujoči sektor okoli Cuzca, točka, kjer dominirajo Potosi (veliko rudarsko mesto, ki je imelo že v XVI. stoletju I60 000 prebi- 50 valcev, torej več kot Séville, ki jih jjma oko- li 14c ooo; op, S.K,) in obrati Arequipa in Arica, Mehiška p3?odi^:cija srebra pa se koncentrira, kot smo že omenili na severu dežele, kjer se odpre cela serija rudnikov tako na pri- mer: ""Zacatecas (1546), Compostelo de la Guadala- jara (1555), Sombrerete (1555), Burango (1555), Trestrillo (1562) Ti številni rudniki na severu Mehike dajejo v obdobju 1550-1650 40íé celotne ameriške produkcije srebra namenjene v Evropo in v katero ni všteta poraba srebra v sami koloniji Novi Španiji, kar pomeni, da je bila dejanska produkcija srebra še večja,'^*^ Celotna produkcija srebrnih rudnikov tako na mehiškem severu, kot v Perujskih rxidnikih, ostali rudniki raztreseni po ostalih delih ameriških španskih kolonij so skupaj dajali le 10^, je bila tako velika in tako pomembna, da je predstavljala, kot navaja J, Perez v svoji knjigi, 90?^ vrednosti celotnega prometa v smeri proti Ev- ropi. Izražena v absolutnih številkah pa je produkcija srebra in zlata dosegla naslednje količine: "Hamilton je preštel drage kovine, ki so pri~ šle v Sêville: več kot 18o t zlata in približ- no 17 ooo t srebra v 15o-letih. Uradne'števil- ke, ki jih ponuja P, Chaunu, pa se povišajo na 3oo t zlata in 25 ooo t srebra upoštevajoč goljufije in tihotapstvo. Ob tej najpomembnejši produkciji pa se je v kolonijah na različ- nih krajih razvila zelo pomembne produkcija na primer mesa in us- nja na Kubi, Santo Domingo in Poei^to Eicu, plantaže sladkorja so nastale po celotnem področju ameriških španskih kolonij, v Mehi- ki se na jugu razvije produkcije škrlata, indiga, vzgaja se svi- la, nastajajo vinogradi, na Kubi zraste svetovno pomembna indu- strija ladjedelništva, ki ji je za ozadje ogromno bogastvo kuban- 51 skih gozdov, na področju Malin Antilov se razvije nabiran.je bise- rov, ter zelo pomembno pridelovanje soli,^° kot tudi trgovina e sužnji na področju Venecuele in Kolvimbije na srednjeameriški oži- ni pa proizvajajo indigo, sladkor, nekaj zlata in srebra, pred- vsem pa pomembnost ožine, v okviru le-te pa Paname leži v prome- tu 8 Perujem. Perujsko srebro in živo srebro namreč potuje ва hrbtih mul iz visokih andskih planot, kjer ležijo rudniki v glav- no mesto in pristanišče Limo, od koder potujejo z ladjo do paci- fiške obale Paname, od tam zopet na hrbtih mul do velikih panam- skih pristanišč v Karibskem morju, kot sta Nomre de dios in Puer- to Belo. ¥ pristaniščih jih pretovor-ijo na ladje, ki odrinejo pro- ti Vera Cruzu v Mehiki. Tam odide živo srebro v mulji karavani na sever dežele v rudnike srebra, srebro pa skupaj z mehiškim na- tovorijo na ladje, ki odrinejo proti Havani na Kubi, Tam jih pre- tovorijo na težke galères, ki odplovejo v konvoju proti daljni Evropi, kjer po dolgih mesecih vožnje po visokem morju pristane- jo v pristanišču Sévillô, Kljub tej raznolikosti proizvodnje pa je treba poudariti, da je to raznolikost na širokem in obširnem področju in da je kljub te- mu celotno področje v svojih posameznih delih težilo k proizvod- nji monokultur in k enostranski proizvodnji surovin za stari svet. Edino relativno pomembna razlika je obstajala v primeru Nove Špa- nije, ki dejansko razvije tudi svoj notranji trg in postane celo "subimperialistična" glede na ostala področja. Kakorkoli že pa je osnovna usmeritev imela pomembne implikacije v tej smeri, da so zaradi nje kolonialna področja postajala čedalje bolj odvisna tako v ekonomskem kot tudi v političnem smislu od starega sveta in to še toliko bolj, ker tudi med posameznimi področji tega ko- loniziranega območja niso obstajale nikakršne trgovinske zveze, če pa so obstajale pa so bile skoraj vedno v funkciji glavne tr- govine na relaciji kolonije-Evropa, To odvisnost je dopolnjeval tudi zastareli način proizvodnje, ki se je uveljavil v kolonial- nih družbah. 52 Način produkcije, ki se je uveljavil v španskih kolonijah v Ame- riki, je baziral na aužnjelastništvu, ter na nizki stopnji razvo- ja proizvajalnih sil. Te dve značilnosti produkcijskega procesa v kolonijah sta se dopolnjevali v tem smislu, da se je suženjst- vo lahko uveljavilo samo znotraj, oziroma na takšni stopnji raz- voja proizvajalniJti sil, ki je bilo dovolj nizke, da je zagotovi- la ekonomično in učinkovito produkcijo pri takšni "neučinkoviti" organizaciji dela, kot je sužnjelastništvo. Po drugi strani pa mora biti tako pri nizki organski sestavi kapitala, kot se je po- javilo v tem kvazi-suženjstvu, kvazi zaradi tega, ker je bila produkcija podrejena kapitalistični produkciji celotne svetovne produkcije, ki je dominirala nad deli, predvsem s kreacijo sve- tovnega trga, zagotovljena dovolj visoko povpraševanje, da se ta- ko malo profita, ki nastane na podlagi tako nizke organske sesta- ve kapitala, lahko kompenzira z povečanim povpraševanjem« "Tako inferioren način prodiikcije daje profit samo takrat, če je trg dovolj velik, da lahko majhen profit kompenzira z veliko količino produkcije."51 Gledano zgodovinsko Evropa ni nikoli "pozabila" na sužnjelastni- štvo, toda v obdobju prevladovanja fevdalnega družbeno-ekonomske- ga sistema sužnjelastništvo ni bilo pomembno. Stalno pa se je u- veljavijalo na marginah evropske produkcije v srednjem veku, pred- vsem tam, kjer so italijanski trgovci in bankirji na kolonizira- nih območjih zahodnega Sredozemlja gojili sladkorni trs, oziroma pridelovali sladkor. Ko so se, kot smo že omenili te plantaže po- mikale proti zahodu, tako se je tudi suženjstvo pomikalo proti zsiodu in končno postalo osnovni model produkcijskih odnosov na prvih koloniziranih otočjih, kot je na primer b3,lE portugalska kolonija Madeira» Produkcija sladkorja je sploh osnovana na tako nizki stopnji razvoja delovnih orodij, da za njo ni potrebno tu- di nobenega večjega znanja, pa tudi kakršnih koli koKpliciranih orgsjiisacijskih prijemov ne, in je zaradi tega suženjstvo bilo zelo primerna oblika prodxíkcijskih odnosov, S to sladkorno pro» 53 dukcijo na atlantskih otočjih pa je suženjstvo vstopilo txidi v produkcijske procese v vseh ameriških španskih kolonijah. Tako so sužnje uporabljali tudi za težka in primitivnejša dela v rud- nikih zlata, predvsem pa srebra, na plantažah, kjer so pridobi- vali sladkor, indigo, kasneje tobak in kavo ter kakao, v sekanju gozdov, v nabiranju biserov, v pridelovanju soli, v gojenju živi- ne in svile itd. Sužnji so bili v začetnem obdobju v španskih ko- lonijah, predvsem domače indijansko prebivalstvo. Le-te so v tem prvem obdobju izkoriščali divje, neorganizirano, kar je rezulti- ralo v visoki smrtnosti in nesmotrni uporabi te delovne sile, če se izrazim v skladu z ironijo in krutostjo zgodovinske usode tega prebivalstva. Zaradi tega se kmalu pojavi posebna instituci- ja, ki zagotovi kolikor toliko organizirano razpolaganje z zasu- žnjeno delovno silo. To je bila ENCOMTEÎIDA.^^ Ustanovila jo je direktno španska krona, se pravi država, vendar je vseeno spada- la v fevdalni privilegij, oziroma bila fevdalni privilegij, ki je zagotavljal pravico do izkoriščanja določenega števila indijan- skega prebivalstva. Skratka španska fevdalna gospoda v kolonijah je imela pravico do uporabe in izkoriščanja indijanske delovne sile. Kot glavne naloge ENCOMIENDE Wallerstein navaja naslednje: "Njena glavna funkcija je bila oskrba delovne sile za delo v rudnikj.h in ži.vinskih rančih, kot tudi proizvajanje svile, ter proizvodnja kmetijskih produktov za ENCOI'EIíDEHOS in delav- ce v mestih in rudnikih."55 Na ta način, torej preko ENCOMIENDE se je dobavljalo, organizira- lo in kontroliralo dovolj velika količina delovne sile, ki ps. je zaradi strahovite izkoriščenosti, okrutnosti, slabih življenjskih pogojev, čestih uporov, velikih epidemij (ošpice in bolezni di- hal) vseeno padla dc te mere, da je postalo kritično za obstoj c dot ne produkcije na nekem področju, 7 takšni situaciji se je španskih kolonom pokazalo dvoje rešitev: Ena, ki je bila vezana na isto stopnjo razvoja proizvajalnih sil, na isti način izkori- ščanja delovne sile, ter na isti model organizacije dala, je bi- 54 la uvoz. sužnjev is drugih področij. Idealno področje za nabira- nje osijroma lovljenje sužnjev se je pokazalo področje Zahodne Afrike, čsprsv ni bilo edino (nabirali so jih tudi po področjih sedanje Koltucbije in Venecuele), Zahodna Afrika je bila idealno področje zato, ker je kot pravi Wallerstein vsebovala naslednje momente: "Evropa je potrebovala vir delovne sile iz do- volj gosto naseljenega področja, iz dovolj do- stopnega področja, ki je bilo relativno blizu tem področjem, kjer so delovno silo uporablja- li, Vendar je to področje moralo biti izven evetovno-ekonomije, tako da Evropa ni bila za- skrbljena glede ekonomskih posledic za podro- čja, kjer se je ta delovna sila vzgajala in od koder je bila tudi prestavljena, kot sužnji na tako širok način, Črni sužnji pa ae niso izkazali samo v smislu zapolnjevanja praz— nega prostora v količini potrebne delovne sile, ampak so se izka- zali tudi, kot bolj odporni, močnejši, zaradi nepremostljive od- daljenosti od domačega kraja tudi manj nagnjeni k pobegom. Če k temu dodamo Še zmanjšane število uporov, potem je jasno, kakšna pridobitev so bili črni sužnji za kolonialno gospodarstvo. Druga rešitev pa je vezana na razvoj proizvajalnih sil, čeprav počasen in sila postopen, ki pa je dosegel to, da se preprosto ni dalo proizvajati z največjim dobičkom v okviru produkcijskih odnosov, ki so bazirali na lastnini sužnjev, oziroma na delu sur~ žnjeve Takšno situacijo, se pravi razliko, protislovje mod razvo- jem proizvajalnih sil (ta se je kazal predvsem v novih tehnikah pridelovanja tako srebra, kct tudi kmetijskih pridelkov, kjer so morali delavci paziti na delovna orodja, kot tudi biti kvalifici- rani za določene delovne operacije, s strani vodij delovnega pro- cesa pa je ta na višji stopnji razvoja proizvajalnih sil bazira- joči delovni proces povečal kompliciranost organiziranja delov- ne sile v produkcijskem procesu, kar je pri delu s sužnji samo potenciralo, kontrolo, to pa je bilo zelo drago oziroma je zelo 55 povečalo stroške) in zaostankom proizvajalnih odnosov je dopol- njeval še strahoten padec števila domačega prebivalstva, ki ga ni mogla nadomestiti še tako razvita trgovina in lov na sužnje, kot tudi čedalje višja cena črnih sužnjev.^^ Zaradi tega že Is- ta 15^9 španska država intervenira in z zakonom spremeni obvezno- sti Indijancev znotraj institucije ENCOMIENDE. Ta se spremeni v tej smeri, da preide iz prisilnega suženjskega dela, v neke vrste plačano delo. Wallerstein pravi, da se spremeni "... sistem soroden suženjstvu v onega, ki ga lahko imenujemo spolovno gospodarstvo vcoeired cah-crop labor)"5o S to spremembo pa že lahko ugotovimo počasen prehod iz sužnje- lastništva v embrionalne oblike kapitalističnega načine produkci- je. Tako v 16. stoletju prevladuje v španskih ameriških koloni- jah suženjstvo, ki je organizirano ali v ENCOMIENDI ali v tej sorodnih institucijah CUATEQUILI v Novi Španiji, MITI v Peruju, ali pa DONATARIA v Braziliji. Iz tega suženjstva oziroma poleg njega, tudi povsem samoniklo, pa rastejo novi produkcijski etno- si, znotraj katerih postaja delovna sila delno svobodna, ali del- no formalno svobodna (spolovno gospodarstvo). Da bi dovolj dobro razumeli to spremembo, se moramo povrniti nuj- no še k vlogi svetovnega trga, ki je kot mehanizem z njim nasta- jajočega svetovnega kapitalističnega načina produkcije, diktiral te spremembe tudi v periferiji, torej v kolonialnih družbah, in sicer tako preko prenosa bolj razvite tehnologije iz dežel v cers- tru tega svetovnega kapitalističnega prodiikcijskega sistema (de- žele severo-zahodne Evrope), kot tudi preko \'zpoetevljanja tis- tih, katere je kreiralo družbeno potrebno delo, le-to pa je bilo odvisno od razvoja produktivne sile dela, ki pa je bila zopet najbolj razvita v centru. Na ta način je svetovni trg zahteval ob spremembah v razvoju pro- izvajalnih sil v centru tudi spremembe v razvoju proizvajalnih 56 sil v periferiji» вкчфпо s temi spremembami pa tudi spremembe v proiEvodnih odncjsih. Seveda s tem ni rečeno, da je to veljalo za vsa področja kolonialne produkcije, saj smo omenili že pridelo- vanje sladkorja, ki ni zahtevalo visoke tehnike, pa so zato tudi pritiski na spremembe v proizvodnih odnosih izostali, isto se je kasneje dogajalo tndi s proizvodnjo bombaža na jugu 3DA, vendar lahko rečemo, da je bila tendenca k razvoju kapitalističnega na- čina produkcije prisotna že od samega začetka tudi v periferiji. Ta je nastopala proti suženjstvu kot smtagonistična sila, obenem pa tudi kot dopolnjujoča sila. Razredni odnosi Ker se razredni odnosi v svojih temeljnih določitvah vedno pora- jajo znotraj produkcijskege. procesa, oziroma so aktivni člen vsakokratnega načina produkcije in izražajo le tega v razr-edno strukturo družbe, moramo našo analizo razrednih odnosov v kolo- nialni družbi postaviti predvsem znotraj produkcijskih odnosov, ki so vladali v tedanji družbi. Kot dva glavna razreda sta v tedanjih ameriških kolonijah obsta- jala predvsem: španski koloni, ki so imeli v oblasti, oziroma so kontrolirali, organizirali in vodili produkcijski proces, kot tu- di iz njega pobirali profite, ki jih je s svojim delom ustvaril, drugi glavni razred sestavljen iz črnih in indijanskih sužnjev, ali slabo plačanih kmečkih delavcev. Ta je v svoji izkoriačano- sti, brezpravnosti, zaznamovan s smrtjo, okrutnim mučenjem, pred- stavljal anti-pol prveîsu v bogastvu se kopajočemu vladajočemu razredu. Vendar niso samo španski koloni dobivali dobička, ki ga je ustvaril izkoriščani razred. Tega so bili deležni, zaradi go- spodarske in politične odvisnosti in privezanosti kolonialnih dežel v svetovni kapitalistični sistem, tudi trgovski in finanč- ni kapitalisti tako v Španiji, kot tudi in predvsem finančni in trgovski kapital v italijanskih mestih, nemških in nizozemskih mestih, od teh se je v najpomembnejšega od vseh na koncu 16, in 57 v začetku 17. stoletja povzdignil Antvei^en,Če se omejimo na spanski kapital je ta koncentriran, skupaj z državo v slovitem Monopolu Casa de la Contractxcicn (ustanovljen že I505), preko le-tega kontroliral vse relacije z Novim Svetom; Pérez navaja v svoji knjigi, da je Casa de la Contratación, kot svoje glavne na- loge imel nadzor nad "emigracijo, gibanjem ladij, trgovinsko aktiv- nostjo, financami,"58 S tem je seveda španski v Španiji stacionirani kapital v veliki meri sodeloval v delitvi velikega kolača dobičkov, ki je nasta- jal v kolonijah. Tako se je že takrat konstruirala svetovna hie- rarhična zgradba vladajočega razreda, ki je tako značilna za so- dobni svet, kot tudi nekaj, čemur bi lahko rekli embrionalne ob- like multinacionalnih korporacij. Vmes med ta dva razreda pa ao Španci kmalu iTnili še vmesni sloj, ki so ga sestavljali indijanski poglavarji - kaciki-^^, kot tudi rasno mešano prebivalstvo^®, ki je v svojih rokah držalo majhno trgovino in obrt. Posebno vlogo v tem vmesnem sloju so odigrali indijanski poglavarji - kaciki, ki so Špancem pomagali v njihovem vladanju v kolonijah, kajti Španci so že kmalu ugotovili, da te- ko prostranega območja, s tako slabimi komunikacijami, ob tako slabi transportni tehniki ter ob tako številnem in upornem prebi- valstvu ne bodo mogli obvladati. Kot idealna rešitev se jim je ponudila povezava s kaciki, ker so s tem zelo dobro in zvito iz- koristili obstoječo razredno strukturo predkolonialne družbe. Analogija temu je v okviru osvajanja začeta politika vojnih zvez Špancev z medseboj sovražnimi plemeni. Toda vrnimo se raje k ka- cikom. Ti za svoje usluge pri vladanju niso imeli samo pravico do svojega dostojanstva, ampak predvsem materialne koristi, še posebej, ko je zaživel sistem spremenjenih ENCOMIEND, torej, ko so začeli indijance delno plačevati. Ta sistem plačevanja je na- mreč narekoval Špancem, da so 1/6 dohodka dobivali Indijanci,ki so delali. Toda tega dohodka le-ti niso dobili direktno in posa- 58 mično, temveč ga je namesto njih dobil plemenski poglavar - kacik. Ta je ta denar delil naprej, po svoje delil naprej, ali pa sploh ne delil naprej.^^ Glede na njihovo "visoko plemensko" dostojan;- stvo in glede na njihove "visoke stroške", ki so bili v zvezi s tem dostojanstvom je prišla v poštev predvsem zadnja alternativa. Politični odnosi Skupno s specifičnim razvojem strukture produkcijskega procesa in specifičnim razvojem razrednih odnosov, se je znotraj koloni- alne družbe uveljavil tudi specifični razvoj političnih odnosov, V okviru teh odnosov sta bili,kot zgodovinsko določujoči tenden- ci stalno prisotni dve: ena, ki je hotela razviti fevdalni sistem političnih odnosov, torej sistem medsebojnih odnosov, med rela- tivno neodvisnimi fevdalnimi vazali. Ta tendenca je svcjo moč čr- pala predvsem iz silovite oddaljenosti kolonialnih območij od centralne oblasti, iz slabo razvite transportne tehnike, ki je to oddaljenost in časovno odmaknjenost kolonij še povečala, ter iz dokaj velike avtonomnosti pri upravljanju kolonialnih dežel, predvsem pri tistem vsakdanjem in konkretnem vodenju. Druga ten- denca je imela za svoj cilj vzpostavitev močnejših zvez z matič- no deželo, torej z državno oblastjo in jo je predstavljal pred- vsem Consejo de Indias (nekakšna politična paralela Casi de la Contratación), ter direktno vmešavanja špemske krone. Pérez pra?- vi, da je bila glavna naloga Conseja de Indias, "de definira in uresničuje kolonialno politi- ko"62 Ta tendenca je črpala svojo moč predvsem na podlagi ekonomske, vojaške in trgovske odvisnosti kolonialnih območij od svoje ma- tice. Velika pridobitev za to tendenco jo bila ustanovitev IrJcvi- zicije na področju kolonij v letu 1570, ki postane orodje v ro- kah centralne oblasti. Njena nemoč pa je izhajala, kot ешо že omenili iz ogromnosti področja, "kjer sonce nikoli ne zaide", ki ga je morala obvladovati. Ta obširnost, ki je Španijo najprej 59 vzdignila v svetovno velesilo, jo je navsezadnje tudi zrušila, oziroma bila eden glavnih vzrokov za zaton španske ekonomske, po- litične in vojaške moči, V borbi teh dveh tendenc se je potem določalo politično življen- je kolonialnih področij, ki se je konkretizirala tako v uporih, tak je bil na primer upor Pizzara v Peruju, kot tudi v tem, da se je vzpostavila institucija ENCOMIENDE tudi zato ker je central- na oblast hotela okrniti moč fevdalcev in onemogočiti postavitev klasičnih fevdalnih odnosov. Ta institucija je namreč predvidela, da so Indijanci last španske krone in ne fevdalne gospode v ko- lonijah, Prav tako pa so bili kaciki direktno kraljevi "uslužben- ci", S tem je dejansko centralni oblasti, kljub oddaljenosti, ka- tere premagovanje je zahtevalo silne stroške in veliko birokraci- jo, uspelo, da so ustavili nastanek fevdalnega sistema, k čemer je pripomogla txidi politična in administrativna ureditev koloni- alnih področij, ki so bile razdeljene na podkraljevine in ki so jih vodili podkralji, ki jih je imenoval direktno sam španski kralj in s tem ustvaril trdna upravno-administrativna, pa tudi personalna zveza s centralno oblastjo. Posledice V okviru številnih posledic kolonialnih osvajanj v obdobju iber- skega kolonializma, torej ob koncu 15. in v 16, stoletju, se bo- mo dotaknili predvsem dveh in sicer: - nastanka svetovnega trga - ter revolucije cen v Evropi Kot najpomembnejšo posledico lahko iberskemu kolonializmu šteje- mo pritegnitev številnih področij v meje evropske produkcije. Ta pritegnitev, vgraditev osvojenih področij je bila stalno, konti- nuirano vzpostavljena z, na eni strani trdnimi trgovskimi zveza- mi z Evropo, ter na drugi strani z nastankom takšnega produkcij- 60 Bkega procesa v kolonijah, ki ga je kontrolirala, v temelju dolo- čala dinamika in karakter kapitalističnega načina produkcije, ki se je začel razvijati, skupno z osvojitvijo teh področij, v Evro- pi. Ta kontrola je bila dosežena preko mehanizma svetovnega trga, torej preko svetovno razvite blagovne menjave, ki je dominirala nad, lahko bi rekli notranjimi, posamičnimi trgi, ali pa je le- ta (svetovni trg) prevzel tudi notranji trg, ga zamenjal, kar se je dogajalo, recimo v primeru velike večine kolonialnih območij. Po drugi strani pa je svetovni trg kot imanentni mehanizem kapi- talističnega načina produkcije s svojo eksistenco, s svojo stal- no tendenco po razširitvi rušil samozadostne predkapitalistične oblike prodxikcije, ki so stoletja životarile ali pa cvetele, kot velike civilizacije, vendar lokalno omejene, osvobodil je poten- ce, oziroma nagrmadil je potence denarja, koncentriranega v tiw govskem in bančnem kapitalu v severo-zahodni Evropi, do te mere, da je le-ta ob silovitih družbenih spremembah v Evropi, v katerih je tudi sam aktivno sodeloval, zavladal tako nad proizvajalnimi sredstvi, kot tudi nad delom samim, ki se je luščil iz osvoboje- ne delovne sile. Denar je s tem postal kapital. Svetovni trg je torej šele laboratorij v katerem nastopa kapitalistični produk- cijski način, kot tudi svetovni trg nastaja obenem z njim. Sve- tovni trg je splet zgodovinskih, družbenih silnic, ki omogoča, da morajo tisoči črnih ljudi prepluti z ladjami Atlantik in dela- ti v rudnikih in na plantažah kolonialnih dežel, ki zagotavlja da v Evropi sladkajo svojo hrano, recimo s sladkorjem iz plantaž na Kubi, da Indijanci v Mehiki oblačijo obleko narejeno v špan- skih predilnicah nekje iz okolice Saragose, da v Antwerpnu kuje- jo srebrni denar iz srebra, ki je nakopan v nedrjih visokih and- skih gora, da Indijanci, črnci in belci, ki so stoletja živeli ne da bi vedeli eden za drugega, sedaj živijo in predvsem produ- cirajo stvari, blago in sebe, znotraj istega produkcijskega pro- cesa, znotraj istega družbenega okolja, ki sta oba utemeljena tako, da eni nadzorujejo, vladajo in dobivajo dobiček, drugi pa delajo, delajo in umirajo. In končno svetovni trg s svojo prostra- nostjo, s svojo "zapisanostjo" kapitalističnemu načinu prodiikci- 61 je silovito pospešuje razvoj manufakturne industrije v Evropi, ee pravi razvoj tekstilne industrije, steklarstva, železarstva, ladjedelništva na eni strani ter ne drugi revolucionira proizvod- njo v kmetijstvu, podpira težnje k živinoreji v Evropi, sploh c- mogoČi ta prehod in s tem indirektno vpliva na proces ograjevanja v Evropi, ki osvobodi delovno silo za manufakture, Evropa Šele z nastankom svetovnega trga doživi nesluten razvoj, nesluteno obogatitev, obogatitev do te mere, da se bogastvo bogati naprej iz samega sebe, torej bogastvo kot kapital, le-ta pa kot svoj en- tipol nosi v sebi tudi negotovost, revščino kmetov pregnanih iz lastne zemlje, ki morajo zato sami ali na silo v mesta, kjer v smrdljivih delavnicah delajo od zore do mraka in sicer discipli- nirano in vztrajno, samo za to, da si pridobijo prvo in zadnjo pravico, da živijo. Njihov položaj se ne razlikuje dosti od polo- žaja črnih in rdečih sužnjev v kolonijah, spremeni se šele z nji- hovo zavestjo, z njihovo borbo, z nastankom modernega proletari- ate, toda to je zgodba iz zgodovine poznejših stoletij, ki nas tukaj še ne zadeva, S svetovnim trgom, skupaj z njim pa nastaja še ena pomembna po- sledica iberskega kolonializma, to je nastanek inflacijskih pro- cesov v Evropi, ali tako imenovana evropska revolucija cen. Ta revolucija cen je v ozki povezavi, s kapitalistično akumulacijo, je eden prvih znanilcev negotovih, toda drznih korakov kapitali- V stičnega produkcijskega procosa,' Eden izmed direktnih vzrokov za to revolucijo cen v Evropi 16, stoletja je sigurno pojav ve- likih količin ameriškega srebra in zlata v Evropi, Srebro in zla- to je v Evropo prihajalo predvsem skozi S6villo, od tu pa se je naprej širilo po evropskii bančnih in trgovskih centrih. Revolu- cija cen traja siccr dlje in prekorači časovne meje 16. stoletja, toda najmočnejša je v obdobju med letom 1480-1620^, torej v obdobju, ki sovpada z največjim izkoriščanjem dragih kov3.n v španskih kolonijah. Pojav velikih količin ameriškega zlata, pred- vsem pa srebra ima tako usodne posledice predvsem zaradi funkci- je, ki sta jo imeli obe dragi kovini v monetarnem sistemu v Evro- 62 pi. Le-ti nista bili saao osnova različnim valutam, ampak sta zaradi zelo nestabilne politične in ekonomske situacije,-vsled katere ni bila niti ena od valut vama pred monetarno katastro- fo, sani predstavljali najmočnejšo valuto, edino ki je veljala povsod in ki ji je zaupal vsak, S tem pa, ko se pojavijo velike količine te valuta, njena vrednost pađ.e, to povzroči inflacijo, ki rezultira v stalnem višanju cen. Inflatorna gibanja so, kot pravi Pérez, opogumljala velike producente in strahovala male potrošnike. Na ta način pa dobi manufakturna proizvodnja nov za- let, saj postaûejo investicije varnejše, opogumi jih stalna rast cen, možno je v okviru investicij določati dobičke na daljše ob- dobje, to pa spremeni značaj investicij, ki se vlagajo v vse več- ji meri v manufakturne posle, kjer ni takojšnjih dobičkov, so pa zato večji in stalne j ši na daljše obdobje, iManuf aktur-e, kot prva zgodovinska oblika industrijskega kapitala so obenem otrok te revolucije cen (le-ta je eden izmed številnih vzrokov njegovega nastanka, vsekakor pa zelo pomemben), kot tudi industrijski ka- pital kasneje nastopi kot najpomembnejši pospeševalec te revolu- cije. In končno poudarimo še enkrat, da oba posledici iberskega kolo- nializma, tako nastanek svetovnega trga kot nastanek revolucije cen v Evropi nastopata v najbolj tesni zvezi z transformacijo de- narja v kapital, БШЕШШ DENARJA V KAPITAL Marx v Kapitalu I, v drugem oddelku eksplicira dve glavni obliki blagovne cirkulacije. Ena od oblik te cirkulacije je B-D-B, torej oblika, v kateri se blago zamenja za denar samo zato, da bi se v naslednjem menjalnem aktu zopet zamenjalo za blago. Ta oblika cirkulacije je prodaja zaradi nakupa, je oblika, v kateri se de- nar definitivno izda, je oblika, ki se začenja z blagom in konča z blagom, je zatorej oblika, v kateri 63 "je konsum, zadovoljitev potreb skratka UPO- RABNA VREDNOST, njegov končni nsjaen," " Konkretna historična oblika te blagovne cirkulacije se nahaja v razviti djTobni blagovni menjavi v malih, razdrobljenih produkcij- skih jedrih fevdalne Evrope, Tu poteka menjava med producenti, ki menjavajo zgolj zaradi tega, ker sami nimajo določene uporab- ne vrednosti in si jo hočejo pridobiti v tej menjavi B-D-B, Me- njava v teh fevdalnih proizvajalnih jedrih je menjava za konsurop- cijo uporabnih vrednosti, kjer je osnova tej menjavi postavljena v snovnih razlikah med blagi, ki se menjajo. Nasproti tej obliki blagovne cirkulacije pa blagovna cirkulacija D-B-D* začenja z denarjem in se konča z še več denarja. To je cirkulacija, v kateri se denar zamenja za blago samo zaradi te- ga, da bi se zopet spremenil v še več denarja, je cirkulacija v kateri se denarja ne izda dokončno, temveč se ga le založi. Ta oblika cirkulacije je kupovanje zaradi prodaje. In končno "Njegov gonilni motiv in opredeljujoči namen je zato prav MENJALNA VREDNOST."b6 Konkretna historična oblika te blagovne cirkulacije, ki je obenem že prva predpotopna oblika eksistence kapitala je trgovski kapi- tal, ki nastaja v "veliki" trgovini, v trgovini s Kitajsko, v trgovini z Indijo, v trgovini z baltskimi področji, je trgovina, ki se razvije v italijanskih mestnih državicah in v flamskih in nemških mestih. Kljub temu, da evropski fevdalizem stimulira bla- govno cirkulacijo B-B-D^, torej cirkulacijo, v kateri niso več najvažnejše snovne razlike, čeprav nujne, temveč količinske raz- like, razlike v vrednostih, pa jo tudi zavira in omejuje. Zavira jo v svoji politični in ekonomski nestabilnosti in šibkosti, ki bazira na nizki stopnji razvoja proizvajalnih sil, omejuje pa jo v svoji lokalni zabitosti, v svoji enkretnosti in neponovljivo- sti v produkcijskih procesih, s svojo znanstveno, kulturno zao- 64 ^^talôä?t¿o. Ta caejeDcat fevdalne Evrope tolikšna, da se ta ob- lika cirkiilB.cije ne srors razviti dc konca, torej to je do te me- ro, da bi зе polastila celotne menjave, da bi tej menjavi v celo- ti zavladala, ne more se zgodovinsko do konca reizviti. Ti okovi fevdalne omejenost najdejo svoje tiničenje šele v nastanku svetov- nega trga. Čeprav ta oblika blagovne cirkulacije, za razliko od prejšnje s seboj že prinaša novo, predpotopno eksistenco kapitala - trgovski kapital, pa še ne omogoči nastanka kapitalističnega produkcijske- ga procesa, še več, ponekod se le-ta (trgovski kapital) zopersta- vlja nastanku industrijskega kapitala, oziroma lastni transforma- ciji v industrijski kapital,^"^ "Oblika D-B-D*, nakup zaradi dražje prodaje, se najbolj često pojavlja pri pravem TRGOVSKEM . KAPITALU. Po drugi strani se vse gibanje tr- govskega kapitala dogaja znotraj^CIRKULACIJS- KE SFERE ... Ce naj razložimo VEČANJE VREDNO- STI TRGOVSKEGA KAPITALA ne samo z goljufanjem producentov blaga, potrebujemo zato dolgo vr^ sto vmesnih členov, ki pa jih tu, kjer je do- slej naša edina predpostavka cirkulacija bla- ga in njeni enostavni momenti, še Prav tako tudi na začetku, ko se šele konstituirajo predpostavke kapitalističnega načina produkcije, obstaja le cirkulacija blaga in njeni enostavni momenti, v historični obliki trgovskega kapi- tala in njegove mobilnosti znotraj "velike" trgovine, kjer poleg goljuí'anja izkorišča tudi "dolgo vrsto vmesnih Členov" od razli- ke v cenah, ki vladajo za isto blago v različnih področjih, do višanja cen na račun dolgosti trgovskih poti, nevarnosti pri tr- govanju idr. Tisti, ki potrebujejo tako to razvito cirkulacijo, kot tudi vse materialne, duhovne in naravne okoliščine, ki za hrbtom ra^zvite cirkulacije, menjaj.nega ciklusa D-B-D*, ustvarja- jo pogoje za produkcijo presežne vrednosti, torej industrijski kapital, še ne obstaja. Za njegov nastanek, kot tudi za njegov po njemu lastnih, imanentnih zakonitostih določen razvoj je po- 65 trebno nesledß.je: - nastanek svobodne delovne sile - nastanek svetovnega trga, torej zgodovinsko do konca razvite blagovne menjave D-B-D* - določena stopnja razvoja proizvajalnih sil, ki omogoči nastopa- nje nove družbene sile industrijskega kapitala, nastopanje no- vega načina produkcije - kapitalističnega načina produkcije. Nastanek svobodne delovne sile bomo obravnavali v posebnem poglav- ju, tu ga bomo omenili le toliko, da je nastanek svobodne delov- ne sile, preko procesa izganjanja kmetov iz njihove zemlje, nji- hovo spreminjanj® v brezpravne proletarce, nujni pogoj za nasta- nek industrijskega kapitala, najprej v podobi manufaktxîr in kas- neje v podobi modeme industrije. Poleg nastanka svobodne delovne sile je za spremembo denarja v kapital bila potrebna tudi določen stopnja razvoja proizvajalnih sil. Ko začenjftjo manufakture, kot prvi način, prvo organizirar- n.je produkcije, za katero velja, kot pravi Marx: «da je MNUFAKTURNA DELITEV DELA čj-Sto speci- fična storitev KAPITALISTIČTiiEGA NAČINA PRODüK- CI.7E"69 ne pride v stopnji razvoja do nobenih dramatičnih sprememb v kv€^ 1iteti produciranja, temveč do silovitega razširjanja najvišje točke v razvoju proizvajalnih sil iz časa razkroja fevdalizma, toraj do razširitve specializacije, izolacije in oblikovanja raz- ličnih obrtrJii procesov dela, ki so se razvili znotraj cehovske organizacije dela, S nastankom svetovnega trga se ta razširitev izvrši do te mere, da ee skupaj z drugimi družbenimi tendencami kvalitativno spremeni organiziranje in potek produkcijskega pro- cesa, Svetovni trg razvije in pospešuje družbeno delitev dela, ta pa kot ггшапја okoliščina pospešuje razvoj v cehovskih organi- zacijah, ali v smeri, da se kombinirajo raznovrstni samostojni rokodelci« ki s tem izgubijo svojo samostojnost, saj so vezani 66 zaradi specializiranosti na skupni proizvodni proces, ali pa v smeri, da se istovrstni samostojni rokodelci specialisirajo in osamosvojijo za posamične operacije znotraj prejšnjega celotne- ga delovnega procesa, ki ga je v celoti opravljal vsak posamez- no, sedaj pa jih ta specializacija osamosvoji, kot obenem naveže na celotni produkcijski proces, K takemu razvoju produkcijskega procesa, k tej delitvi dela znotraj produkcijskega procesa, pa največ pripomore metoda koopei-acije. Kooperacija ( na začetka imamo za opraviti z enostavno kooperacijo) je osnova, na kateri se razvije manufakturna, to je prva ohlika kapitalističnega nači- na produkcije, "Kakor se pojavlja DRUŽBENO PRODUKTIVNA SILA DELA, ki jo razvija kooperacija, kot PRODUK- TIVNA SILA KAPITALA, tako se KOOPERACIJA s§ma pojavlja kot SPECIEICNA OBLIKA KAPITALISTIČ- NEGA PRODUKCIJSKEGA PROCESA v nasprotju s . produkcijskim procesom posameznih neodvisnih delavcev ali tudi malih mojstrov. To je PRVA SPREMEMBA, ki se zgod.i z resničnim delovnim procesom s tem, ko se PODREDI KAPITALU, Ta sprememba se vï'si na prirođen način. Pogoj za njo -> istočasna zaposlitev večjega števila mezdnih delavcev v istem delovnem procesu - je izhodišče za kapitalistično produkcijo. To j,zhodišče sovpada z obstojem kapitala samega. Ce torej nastopa kapitalistični'način produk- cije po eni strani kot zgodovinska nujnost za spreminjanje delovnega procesa v družbeni pro- ces, nastaja po drugi strani ta družbena obli- ka delovnega procesa, kot metoda, ki jo upo- rablja kapital zato, da bi dajal delovni pro- ces s povečanjem produktivne sile dela več profita."7o Toda kakšno, je metoda, ki prisili delovni proces s tem, ko razvi- je produktivno silo dela, da da več profita? "Oblika dela MNOGIH, ki delajo načrl7no drug ob drugem in drug z drugim v ISTEM prodxikcij- skem procesu ali pa v različnih, toda med se- boj POVEZAlilH produkcijskih procesih, se ime- nuje KOOPERACIJA,"71 67 Kljub tej definiciji pa si isoi-emo pobliže pogledati vsaj osnovne strukt'irne elemente, ki sestavljajo kooperacijo, - prvi od elementov, ki ga lahko jasno razberemo že v definiciji, da v okviru kooperacije dela večje število delavcev na is- tem kr-aju, ob istem času, v istem produkói.jskem procesu, - zsr-adi takšnega načina uporabe delovne sile, torej večjega šte- vila delavcev ne, istem kraju in ob istem času pride do pojava družbeno potrebnega dela, "Medtem pa se znotraj določenih meja vendarle vrši neka modifikacija. Delo, ki je opredmete- no v VREDNOSTI, je delo družbeno povprečne ka- kovosti, izraža torej povprečno delovno silo. Povprečna velikost pa OBSTAJA vselej le kot povprečje mnogih različnih individualnih veli- kosti ene in iste vrste ,,, kakorkoli je že to, jasno je, da dobimo EN DAN DRUŽBENO POVPREČ- NEGA DELA tako, da delimo SKUPITI DELOTOI DAN večjega števila delavcev, ki so istočasno zapo- sleni, s tem številom delavcev."72 - naslednji element, ki ga razvije kooperacija, je skupno smotr- no trošenje, uporabljanje proizvajalnih sredstev. "Tudi če se način dela NE SPREMENI, povzroča istočasno uporabljanje večjega števila delav- cev revolucijo v Î4ÂTERIALNIH POGOJIH DELOVNEGA PROCESA skratka, DEL PRODUKCIJSKIH SRED- STEV se sedaj TROSI V DELOVîŒM PROCESU SKUPNO.. Produkcijska sredstva, ki se skupno uporablja- jo, oddajajo manjši del vrednosti posameznemu produktu deloma zaradi tega, ker se skupna vred- nost, ki jo oddajajo, porazdeli hkrati na več- jo množino produktov, deloma ça zato, ker STO- PAJO v produkcijski proces - ce jih primerjamo s posameznimi prod\2kcijskimi sredstvi - sicer z absolutno večjo, glede na področje na katerem učinkujejo, pa z relativno manjšo vrednostjo. S tem pada ena od vrednostnih sestavin konstant- nega kapitala, torej pada v sorazmerju z njego- vo velikostjo tudi celotna vrednost blaga. Uči- nek je isti, kakor če bi bila produkcijska 68 sredstva za blago proizvedena ceneje. To VARČE- VANJE PRI UPORABLJANJU PRODUKCIJSKIH SREDSTEV izvira od tod, KER ЈШ V DELOVNEM PROCESU SKUP- NO TROŠI MNOGO DELAVCEV,""? - Kooperacija razvije, s tem, ko da dela večje število delavcev v istem procesu dela, kombinirano delo. Učinek kombiniranega dela pa je eden izmed pogojev revolucioniranja proizvajalnih sil, ki tičijo v ovojUa kapitalističnih prodxxkcijskih odnosov. "Tukaj ne gre samo za to, da kooperacija pove- čuje individualno produktivno silo, temveč gre za to, da se ustvarja takšna produktivna sila, ki mora biti sama po sebi MNOŽIČNA SILA,"74 - zaradi kooperacije, kjer posamezni ali skupine delavcev delajo posamične faze delovnega procesa, se vsled dela številnih rok, te faze skrajšujejo, oziroma produkt na katerem delajo v koope- raciji hitreje prehaja skozi različne faze prodiikcijskega pro- cesa, - v vsakem kompliciranem, sestavljenem produkcijskem procesu se pojavijo točke, tako časovne kot v določeni fazi delovnega pro- cesa, ki so odločilne za uspešnost celotnega proizvodnega pro- cesa. S kooperacijo je dana možnost uspešnejšega premagovanja teh kritičnih momentov, saj je možno znotraj kooperacije na teh punktih v določenem času koncentrirati, organizirati znatno ve- čje število delavcev, kot pa v razdrobljenem, posamičnem pro- izvodnem procesu, - med metodami, ki jih razvija kooperacija je ena izmed najvaž- nejših vodenje. Vodenje je sploh nujnost vsakega kombiniranega organiziranega, stopnjevanega in sestavljenega proizvodnjega procesa. Z vodenjem se omogoča kontrola nad celotnim produJtcij- skim procesom, omogoča se pravilno, kontinuirano in koordini- rano delovanje vseh delov enotnega procesa dela, kot tudi one- mogoča anai'hiČno, nepovezano, raztrgano delovanje posamičnih delov proizvodnjega procesa. Vodenje je metoda kooperacije, ki 69 y celoti pripada kapitalu. Toda kaj je potspebno storiti, da se do te mere razvitega produk- cijskega procesa dokončno, v celoti, ob predpostavljeni svobod- ni delovni sili, polasti kapital, da kapital sploh sprosti, rea- lizira takšno produkcijo, ki ji je za osnovo kooperacija. "Reka ainimalna KOLIČINA individualnega KAPITA- LA se je prvotno zdela potrebna zate, da bi število istočasno izkoriščanih delavcev, torej množina producirane presežne vrednosti zadosto- vala, da bi se podjetnik osvobodil ročnega de- la ter se spremenil iz malega mojstra v kapi- talista in se tako FORMALNO vzpostavil kapita- listični odnos. Sedaj pa se ta minimalna koli- čina individualnega kapitala kaže kot MATERIAL- NI pogoj za to, da se spreminjajo mnogi raz- drobljeni in drug od drugega neodvisni indivi- dualni delovni procesi v kombiniran družbeni proces,"76 Toda od kod naj se pojavi, gledano historično, ta minimalna koli- čina individualnega kapitala. To minimalno količino individualne- ga kapitala izvije iz sebe mobilni trgovski kapital, kc doseže svojo polno afirmacijo, ali pa ga ob tej polni afirmaciji omogo- či, Trgovski kapital doseže svojo polno afirmacijo, ko ss mobili- zira, razširi in zavlada v svetovnih razmerjih. Mobilizira se v svetovnih razmerjih, ko nastane svetovni trg. Ta pa (svetovni trg) zagotovi minimalno količino kapitala s tem, da podredi pro- dukcijske procese v osvojenih kolonijah, produkcijskemu procesu, ki vlada v Evropi, ki v sebi nosi tendenco po spremembi v kapi- talistični prod.ukcijski proces. Produkcijski proces v kolonijah je podvržen produkcijskemu procesu v Evropi na dva načina, ki smo ju že omenili. Oba posreduje in utemeljuje svetovni trg. Pr- vi način se sestoji predvsem v razširitvi evi-opske tehnologije na kolonialna področja, v kar se vključuje teko prenos razvitej- ših delovnih orodij, delovnih navad, kot tudi organizacije pro- dukcijskega procesa, promet in distribucija proizvedenega blaga. Drugi način, ki je v zvezi z ožjim pojmovanjem funkcije svetovne- 70 ga trga, to je s ñienjavo, teaelji na etaliiih spremembah cen, ki jih je preko sprememb r družbeno potrebnem času, dikrtiral rasvoj proisvajalnih eil v Ivropi in ki je zehteval stalno izenačevanje, kot tudi st&ino poglabljanje razlik med razvojem proizvajalnih sil v Evropi in razvojem proizvajalnih ail v koloniziranih območ- jih« To izenačevsnje, ki je bilo tudi vzrok še večjim razlikam v tem razvoju, se je sestojalo v pretoku presežne vrednosti, ali večjega dela presežne vrednosti iz kolonialnih področij v Evropo, Ta pretok v eno smer je bil najbolj očitan pri stalnem prilivu ameriškega zlata in srebra v Evropo, Ta pretok je imel enega od svojih temeljev tudi v organiziranosti svetovnega trgovskega kss- pitala, ki je financiral in si tudi lastil, bil lastnik največje- ga dela kolonialne produkcije. Organiziran je bil na ta način, da je imel svojo centralo v kakšnem pomembnejšem trgovskem sredi- šču v Evropi, ksEor ee je stekal dobiček iz vseh filijal po sve- tu e "Kot primer lahko pogledamo velike Antwerpnske finančnike Schetze, ki so trgovali z velikimi količinami draçih kovin, imeli industrijske interese v Nemčiji, imeli dobre trgovske odno- se z Leipzigom, Lantžigom, Švedsko, ukvarjali so se tudi z dišavami, galunom; v sni besedi, zelo raznolika dejavnost; na otoku v bližini braï.ilske obale so imeli tudi plantažo sladkor- ja in mlin za pridelovanje sladkorja,"77 Tako je iael svetovni trg ne samo funkcijo, ki jo navaja Marx, ko pravi: "Bogato gi'sdivo za delitev dela znotraj družbe nudi manufakturni periodi razširitev svetovne- ga trga in kolonialni sistem, ki spadata v krog njenih splošnih eksistenčnih pogojev"78 ampak je bistveno sodeloval tudi pri ojačanju, koncentriranju de- narja, trgovskega kapitala v Evropi, da se je le-ta spremenil v industrijski kapital. 71 Po eni strani ge do konca razvil, kot sao že omenili blagovno cirkulacijo, kajti "kapital torej ne more izvirati iz cirkulacij« in prav tako je nemogoče, da no bi izviral iz cirkulacije, Kora ss roditi tako v ијеј kakor ne v njej," 79 Po drugi strani pa je svetovni trg omogočil, da so lastniki rud- nikov srebra in zlata vrgli ne tržišče ogromce količine zlate, in srebra, ker je sicer zmanjšalo vrednost teh d^ragib kovin kot de- narja, obenem pa je le-ta s tem tako ojačal, da je bil sposoben razkrojiti odpore, ki jih je nudila cehovsko orgenizirana produk- cija nastopu manufaktur, s tem pa se je polastil proizvajalnih sredstev, ki so v sebi že nosila vse možnosti, da se na osnovi njih organizira kapitalistični način produkcije. To ojačanje je omogočilo denarju, da je poleg prcdiikcijskih s:>ödstev zavladal tudi svobodni delovni sili, ki je nastajala kot otrok velikih sprememb v kmetijski proizvodnji, kar se je zrcalilo v favorizi- ranju živinoreje in v famoznem procesu ograjevanja, Cenar se je 3 to vladavino nad proizvajalnimi sredstvi in ned delovno silo spremenil v kapital, Ojačal pa ni semo s izkoriščanjem množic sužnjev v kolonijah, svoj protislovni, razredni karakter je izka- zal ti«ii v svoji zibelki - v Evropi (predvsem s evero-zahodni), kjer je s takoimenovano revolucijo cen potekal šo en nič manj po- memben in usoden proces. To je bil proces zniževanja dohodkov kmečkega in delavskega prebivalstva v Evropi, Ta proces je bil najbolj močan v severo-zahodni Evropi, kar je tudi odločilo, da je ta predel postal center kapitalističnega razvoja po celem sve- tu, Najslabši je bil v starih italijanskih in flamskih mestih, kot razlog zato pa Wallerstein v svoji knjigi navaja odpor že do- kaj zavednega delavstva. Tako js v teh mestih bil prekinjen v smeri kapitalističnega produkcijskega procesa razvoj proizvodnje predvsem zaradi delavskih odporov (znane so delavske stavke v To- skani že v 13, stoletju)^ kar je svojevrstna zgodovinska dialek- tika, ¥a3.1er3tein navaja naslednje številke,ki zelo slikovito 72 predstavljajo padec dohodkov izkoriščanih razredov (tebela pred- stavlja kg šita ne prebivalca sa dobo enega leta; podatki velja- jo za Anglijo): 13C0 - 1550,... " 9^.6 ' pi.e 1401 - ei. 155.1 1501 r.é Л ^ 1551 - 1600 ... 85.0 1601 - 1650 ... 48.5 1651 « 1700 ... 74.1 1701 - 1750 ... 94.6®^ K podatkom prilagam tudi tabeli, ki se nahajata v knjigi North& •Thomas; The rise of the Western World, str. 107» 111. Da torej lakonično zaključimo našo pripoved o spremembi denarja v kapital, Te sprememba ima glavne vzroke v dveh procesih: - v silovitem izkoriščanju zasužnjenih množic v koloniziranih de- želah (vloga svetovnega trga) - in v silovitem izkoriščanju kmečkega in delavskega prebivalst- va v Evropi, Kapitalizem to3?ej že v svojem nastanku razvije osnovno protislov- je med delom in kapitalom v svetovnih razsežnostih. NAS-TASEK SV0ECDÎŒ DELOVNE SILE Kot smo že omenili, je nastanek delovne sile bistveni pogoj za nastanek kapitalističnega produkcijskega procesa, "Kapitalistični odnos predpostavlja, da so DE- LAVCI LOČENI OD LASTNJNE TISTIH POGOJEV, S KA- TERIMI SE DELO URESNIČUJE. Brž ko se kapitali- 75 The Early Modem Period Pig. 9.2đ. Pricc indiocs of agricultural artt! iiidustrúl goods ami teal wages in Englaaii: 1500-1600. Source: Thirsk, The Agrarian llisiory of England and Valet, vol. 4, pp. 862,865. Fig. 9.26. Price indica of agricultural and industrial goods and real wages in England: 1500-160C. Sources: Phclps-Brown and Hopkins, 'Wage-Rates and Priccs: Evîdcncc for Population Pmsure in the Sixteenth Century', p. 306; and 'Seven Centuries of the Priccs of Coa- tumabies. Compared with Builders' Wage-Rates', pp. 311-14. ÎO7 74 The Early Modem Period AlMce^"^*** ^^^ ««tccmh ccntury for England, Spain, FrafKc Sourcc: ^dpi-Biwn .ní Hopkira. 'Buildcn' Wa«c-R.te aođ Popuátion: Seme rurther Ëviâeace, pp. iS^jg. . , IXZ 75 stične produkcija postavi na lastne noge, to ločitev ne зашо TZDRZUJE, temveč jo EEPRÓDUCI- PÄ y VEDNO VEČJEM OBSEGU. Frocas, ki ustvarja kapitalistični od.nos, ne more biti niČ drugega kakor PROCES, KI LOČUJE DELâVCA OD LASTKIIÑE ÍÍJEGOVIH DELOVNIH POGOJEV, proces, ki SPREMI- NJA družbene življenjske potrebščine in produk- cijska sredstva v KAPITAL, nenosredne nroducen- te pa v MEZDNE DELAVCE, Takoimenovana PRVOTNA AKUI^IUIACIJA nj. torej nič drutrega kakor ZGODOVIN- SKI PROCES LOČITVE PRODUCENTA OD PRODUKCIJSKIH SREDSTEV.«SI Za svoja starša ima svobodna delovna sila reperkiisije v kmetijski pi-oizvodnji in počasno nastajanje manufaktttr za proizvodnjo tek- stila, za babico pri svojem porodu pa zgodovinske okoliščine, ki ®® pospešile in usmerile rezultante sprememb v kmetijski proiz- vodnji in počasnem razvoju manufaktur v na eni strani nastanek svobodne delovne sile, ter na drugi strani v nastanek procesa ka- pitalizacije zemljiške lastnine ali v začetek kapitalistične pro- dukcijskega procesa v kmetijstvu. Obe rezultanti skupaj s silovi- tim razmahom manufakturne iMustrije in nastankom svetovnega tr- ga torej tvorita prehod iz tistega čemur pravi Marx predzgodovi- na kapitalističnega prodijkcijskega procesa, kar pomeni izgradnjo prodiokcijskih, socialnih in političnih predpostavk, kot tudi predpostavk v zavesti, ki omogočijo nastanek kapitalističnega načina prod'jkcije, v samo zgodovino kapitalističnega prodijkcij- skega procesa, v katerem le-ta ne rabi več nobenih "zunanjih" predpostavk svojega razvoja, temveč svojo lastno zgodovino, to- rej zgodovino meščanske družbe, meščanskega kozmosa uravnava, do- loča iz njemu (kapitalističnemu načinu produkcije) imanentnih, torej samo njemu lastnih zakonitosti. Počasen razvoj manufaktur in reperkusije v kmetijski proizvodnji Kot prvo predpostavko nastanku svobodne delovne sile bomo obrav- navali počasen razvoj manufaktur. Te so nastajale najprej na po- dlagi in navkljub cehovskim organizacijam v mestih. Na podlagi v tem smislu, ker so močni cehi v mestih razvili v svoji dolgi 76 zgodovini celo vrsto postopkov, metod, tehničnih inovacij, spre- memb v tehnični organizaciji procesa dela, v znanju v uporabi de- lovnih orodij, ki so jih гфorabljali tudi v nastajajoči se manu- fakturi. Cehi namreč zaradi svoje socialne organizacije niso bi- li sposobni prebroditi prehoda v kapitalistični produkcijski pro- ces. Ta njihova nemoč, ki jo je ponazarjala njihova moč in soci- alna organizacija pa je vzrok zaradi česar so manufakture nasta- jale navkljub cehovskim organizacijam v mestih in so morale za- radi lastne šibkosti in zaradi vsemogočnih cehov začeti s svojo zgodovino na vasi. Zgodovinski nastanek manufaktur je vezan na Anglijo in Nizozemsko, bolj točno na njuno podeželje že v 14. in 15. stoletju, delno pa tudi na Iberski polotok. "Angleška tekstilna industrija je imela dve zelo pomembni značilnosti za nastajajočo sve- tovno-ekonomijo. Bila je bolj in bolj rur^na industrija v Angliji in je vključila Anglijo v isk^je široko razprostranjenih izvoznih tr- gov. "82 Takemu razvoju manufaktur da velik pospešek nastanek svetovnega trga, ki zahteva od producentov velike količine blaga po ugodnih vzdigujočih se cenah, S tem pa se potencira vprašanje surovin za tekstilno industrijo. Osnovna stjrovina je volna. Ta nastaja z vzrejo ovac, zato ima pospešek, ki ga da svetovni trg razvoju mantifaktur svojo posledico v veliki preusmeritvi kmetijske pro- izvodnje na živinoi^jo, predvsem na rejo ovac, katerih glavni produkt volna ima vse višjo ceno na trgu. Ta preusmeritev pa skupaj z ostalimi spremembami v kmetijski proizvodnji rezxîltira v proces ograjevanja, ki ugodi še drugih zahtevi silnega razvoje manufaktur, zahtevi po večjem številu svobodne delovne sile. Poleg preusmeritve na živinorejo pa je imel proces ograjevanja za svoj vzrok tudi spremembe v kmetijski proizvodnji, ki v kon- čni instanci splch omogočijo tako prehod v živinorejo, kot s tem zvezano zmanjšanje površin, kjer poteka proizvodnja osnovnih ži- vil, Te spremembe lahko razdelimo v dve skupini: 107. - prvB skupina so spremembe, ki pomenijo specializacijo velikih področij na določene produkte, Takšna specializacija in seveda soodvisnost omogoči boljše pridelovanje in pridelovanje velikih količin osnovnib življenjskih živil, kot tudi osnovnih surovin v zadostnih količinah za porajajočo se tekstilno industrijo. Prav tako ta specializacija, ki je po svoje posledica nastanka velike blagovne menjave tudi omogoči nadaljni razvoj menjave na trgu, saj ustvari celo vrsto velikih med seboj na trgu se srečujočih producentov blaga, "Kot rezultat postanejo Nizozemci pionirji v novih metodah kmetijske proizvodnje; metode so dobljene iz specializacije in pridobitve bolj produktivnih virov in ne iz inovacij, - pre.v tako pomembna je skupina sprememb, ki imajo v osnovi spre- membe v produktivnosti dela. Tu se razvije cela vrsta metod med katerimi so najpomembnejše naslednje: "uporaba bolj intenzivnega kolobarjenja, ki ça spremlja močnejše gnojenje; uporaba izbolj- šanih vrst žita: in verjetno najbolj pomembno od vsega, impresivno naraščanje zemlje obdela- ne s plugom znotraj celotne obdelovalne zem- lje, kot rezultat razširjenosti in spreminga- nja v živinorejo ,,, Seveda je bilo močnejše gojenje omogočeno z vzrejo večjega števila živali, kar je rezultiralo v veliko povečanje zalog mesa in volne ter drugih živinorejskih produktov. Višje stopnje vzreje živine so bi- le omogočene z napredkom živinoreje in z iz- boljšsnjem travnikov z gnojenjem, z napredkom v pomladariski paši, skozi namakanje pašnikov v zahodnih delih dežele (mišljena je Anglija; op, S,K,)^ г rastjo ljulke, grašice (tares) in z naraščajočo ponudbo letne paše, ksi' je bilo omogočeno z uporabo močvirij in obalnih nanlavnih nižin. Ta NAPREDEK V ORNI IN PAS!iI ZEMLJI SE JE SEL Z ROKO V ROKI, vsak nomacia- joč drugemu in OBA V SLUŽBI NAPREDOVANJA ŠPE- CIALISACIJE IN MEDSEBOJiJE ODVISNOSTI PODRO- ČIJ, "34- 78 Reperkusrijfe v kmetijski proizvodnji, oziroma napredek, ki. ga js doživele, kmetijska proizvodnja je skupno z razvojem aanufaktur, kot smo Ž8 ojaenilij tvoril i'und&ment, na kateri je nastala meta«- mor/oza kioscksgs življa v brezpravne proletarcde Toda bili sta fundament in nič drugega. K temu, da je sploh prišlo do procesa spreminjanja kmečkega Življa v svobodno delovne silo so bistveno pripomogle socialne in politične okoliščine. Socialne in politične okoliščine Te okoliščine so se aktivno vključile v procese sprememb na pode- želju in sicer ~ kot zahteve vladajočega razreda (plemstvo) po večjih dohodkih, kar jih je prisililo v preusmeritev k živinoreji (višje cene volnel) in k plenjenju (ograjevanju) zemlje, ki ni bila njiho- va last - kot uporaba državne oblasti, oziroma aktivna vloga države, kot aparata vladajočega razreda, v kateri so se združevali in si nasprotovali interesi vseh Bkijpin, ki so sestavljali takratni vladajoči razred (plemstvo, trgovei,lastniki manuXaktur, kapi- talistični zakupniki (gentry) in ne nazadnje sama kraljevska oblast in njena birokracija) pri spremembah na vasi, V tem pri- maru so si bile vse skupine enotne, da je treba pospešiti pro- ces ograjevanja na vasi. Kako kmalu je država posegla v te pro- cese, nsm priča Statute of Merton, ki dovoljuje ograjevanje občinske zeralje v Angliji že v letu 1236®^, Sploh pa lahko re- .čemo, da js bila osnova državne politike na primer Tudorjev v Angliji v 16, stoletju na vasi pospeševanje ograjevanja, - kot nastanek svetovnega trga, ki dokončno podredi kmetijsko proizvodnjo zahtevam blagovne menjave in nastajajoče industrij- ske produkcije, ter s tem razbije samorastlo in samozadovolju- jočo pozicijo malih in srednjih svobodnih kmetov, ki tvorijo večino tedanjega prebivalstva. 79 "Dogodki, ki spreminjajo male kmete v raesdne delavce, nji.hove življenjske potrebščine in delovna sredstva pa v materialne elemente ka- pitala, ustvarjajo le-teau hkrati tudi notra- nji trg. Prej je izdelovala in predelovala kmečka družina življenjske potrebščine in su- rovine, ki jih je potem v glavnem tudi ssaa porabila. Sedaj so postale te surovine in živ- ljenjske potrebščine BLAGO; veliki zakupniki jih prodaja, MANUPAKTUSE so njegovi odjemalci. Zato pa se zdaj preja, platno, grobo volneno blago - stvari, katerih surovine je imela pri roki sleherna kmečka družina in jih je predla in tkala za lastno uporabo - spremene v ménu?- fakturne predmete, njjhovi odjemalci pa so ravno kmečki okraji. Številni razkropljeni odjemalci, katere so doslej oskrbovali mnogi mali producenti, ki so delali za svoj račun, se združijo sedaj v VELIK TRG, KI GA OSKRBUJE lîTDUSTRIJSKI KAPITAL."86 - in končno še kot "verski razlogi", torej reformacija, ki pri- vede do ekspropriacije cerkvenih in samostanskih zemljišč. Pri- tiski, ki jih tvorijo ti elementi s spremembami v kmetijski proizvodnji in razvojem manufaktur v svoji osnovi, pa sprosti- jo procese nastanka svobodne delovne sile. Ta proces je najmo- čnejši v Angliji in na Nizozemskem in ga označuje predvsem, že prej omenjeni proces ograjevanja. Da bi bolje razumeli, kako je potekal proces ograjevanja, kot di- rektni vzrok nastanka svobodne delovne sile, se moramo za hip po- vrniti v zgodovino fevdalne Evrope, Kot vemo je kriza v 14, in 15« stoletju v Evropi pometla s fevdaJ-nimi strukturami v severo- zahodni Evropi, Razbila je stoletne okove tlačanstva in sicer na ta način, da so se tlačani v teh dveh stoletjih kriz v svojih razrednih bojih, preko svojih uporov rešili tlačanstva in posta- li svobodni mali in srednji kmetje, ki so dobili v najem ali ze- mljo plemičev ali pa občinsko zemljo, ki je bila skupna last. Ta- ko je sliko podeželja v začetku 16, stoletja sestavljala nepre- gledna množica malih posestev, ki so jih obdelovali mali in sred- nji kmetje, dočim je plemstvo v glavnem živelo od svojih, rent. 80 V z&četkli 16, stoletja pa pride do sprememb v tej idilični sliki, saj se zaceïxjajû sicer že prej eksistirajoči, vendar ne v tolik- šni meri razširjeni procesi ograjevanja, oziroma kraje občinske zemlje, *ki je bila starogermanska ustanova, ki je še živela pod plaščem fevdalnosti,"®? T^'najprej (ograjevanja) doseže občinske pašnike, kjer kmetje pasejo"svojo živino, dokler kasneje ne poseže tudi po dobri orni zemlji in izžene iz nje prve množice malih in srednjih kmetov, "Videli smo, kako se je konec 15« stoletja začela in v 16, stoletju nadaljevala nasilna uzurpacija te lastnine (občinska zemlja, op, S,K,), ki jo je ponavadi spremljajo spreminja- nje orne zemlje v pašnike. Toda takrat je ta proces tekel v obliki INDIVIDUALNIH NASILNIH . DEJANJ proti katerim se je zakonodaja celih 5o let zaman borila. Napredek 18, stoletje se kaže v tem, da je sed§.j sam zakon postal SREDSTVO, KI JE PoSPESEVALO ROPANJE LJUDSKE ZEMLJE, čeprav so uporabijstli veliki zakupni- ki razen tega še ti¿i svoje majhne, neodvisne metode. Parlamentarno obliko so dali temu ro- panju "Bills of Inclousors of Commons", z dru- gimi besedami dekreti, s katerimi si zemljiš- ki gospodje sami darujejo Ijiidsko zemljo v privatno last, dekreti za ekspronriacijo ljud- stva, "88 S tem so bile na cesto vržene prve množice kmetov, ki se z razpu- stom fevda3-nih spremstev in vojske spremenijo direktne po "lastni volji" v brezpravne proletarce, ki garajo v manufakturah ali pa v ogromno množico beračev in klatežev, kar je imelo vzroke v ne- zmožnosti manufaktur, da vsrkajo celotno maso kmetov, ki so osta- li brez zemlje in maso ljudi, ki so bili prej člani raznih ple- miških spremstev ali vojska, pa tudi v begu pred strahotno dis- ciplino v manufakturah, ki je niti vojaki, niti svobodni kmetje niso bili navajeni,®^ 81 Toda proces ograjeranja se nadaljuje in poseže tudi po državnih in cerkvenih zeialjišeihi Ta zemljišča imajo svoj vir po eni stra- ni kot dedna kronska zemljišča, po drugi strani pa kot konfisci- rana zemljišča plemstva ali pa cerkve in samostanov. Oboje rabi centralni oblasti, da preko prodaje le-teh in špekulacij z njimi pride do prepotrebnih sredstev, kajti monarhova blagajna je več- no prazna in suha. "S Tudor^i j§ bila angleška monarhija na vrhu svoje moči, Ze v obdobju nastajanja nacional- nih držav je bil Henry VII soočen z restrikci- jo, da je od kralja pričakovano, "da živi od lastnih dohodkov". Kralj je shajal s tem, da je trošil svoje dohodke in ostal znotraj držav- nega računa, na zelo spreten način; çrodajal je premoženje in privilegije in poviševal dav- ke ter večal globe, tako da je s tem povečal svoje regularne vire dohodkov. Henry Vili je k svojim dohodkom dodal še konfiskacijo cerk- venih zemljišč. Kljub temu je dejstvo, da je ta najmočnejša dinastija angleške monarhije bila močna samo tako dolgo, dokler ni prešla meja, ki jih je določila nacija. Konfiskacija cerkvene zemlje in posestev je vsekakor osta;- la znotraj teh meja, pa je kralj vseeno spoznal da "s skoraj polovico grofov (peers) in 4/5 klera proti sebi" nujno potrebuje parlament (house of Commons) in je zato to zvezo negoval z neutrudno skrbjo."9o S temi špekulacijami in krajo cerkvene zemlje pa zopet najbolj prizadenejo kmečke množice, ki ali plačujejo visoke davke, ki jih nalaga centralna oblast delu plemstva, ali pa so, kar je še hujše, izgnani iz te zemlje in preidejo sedaj v že mogočno mno- žico kmetov brez zemlje, ki se počasi spreminjajo v prave brez- pravne proletarce ali pa jih v to na silo spremenijo. Mantifakturna industrija s temi dramatičnimi procesi, ki kmete spremeni v ljudi brez sredstev, brez pravic, ki so vrženi na ce- sto in jim je edini izhod ali beračenje ali pa delo v manufak- turah, dokončno dobi, si utrdi svojo zgodovinsko pozicijo, saj ji stalni dotok sveže delovne sile omogoča neusmiljeno izkoriš- 32 čanje teb ljudi, kar ima za lastnike, ob začetni nizki stopnji organske sestave kapitala, še kako pomembno vlogo. Garanje teh iz kmetov spreobrnjenih prvih delavcev j« osnova, na kateri zra- ste bahaško bogastvo tako angleškega kapitalističnega zakupnika in podeželskega barona kot velike angleške eriF.toki'acije in vse- mogočne državne oblasti. Svoj lonček prispevajo v največji meri še lastniki manufaktur, delno pa t\Jdi trgovci. Ljudskim množicam ostane paša za oči, vera v boga, ki kompletira neizmerno bedo in trpljenje. To idilo nastanka angleške meščanske družbe po svoje zaokroži še proces kapitalizacije zemljiške lastnine, oziroma za- četek kapitalističnega produkcijskega procese na vasi. Ta dotol- če še preostali del kmetov, ki so ostali navezani na zemljo, kar jim je nudilo vsaj relativno varnost, človeško življenje, čeprav trdo s stalno borbo z naravo označeno življenje, sedaj pa se nji- hova zemlja spremeni v prodxikcijsko sredstvo kapitala, oni sami v mezdne delavce, njihovo življenje pa v življenje, ki je ozna- čeno s stalno borbo in željo lastnika oziroma kapitalističnega zakupnika po profitu, torej v življenje katerega ritem sega od bede v lakoto in od lakote v bedo. Šele stoletja pozneje bodo spoznali, oziroma spoznavali, kakšna je njihova vloga v meščan- ski družbi, čemu služi njihovo delo, kot antipol kapitala, toda antipol, ki je kapitalu nujen in iz katerega kapital nastaja in kakšna je njihova moč kadar nastopijo skupno, kadar nastopijo organizirano, radikalno in premišljeno, kadar torej nastopi ob- dobje proletarske revolucije. OPOMBE 1 Harr: Kapital I, str. 804 2 ibidem, str. 805 5 ibidem, str. 806 4 J. Wallerstein: The Modem World System: Academic Press, New York 1974 * 5 ibidem, str. 17 83 6 I, Eulišer: Splošna gospodarska zgodovina srednjega in nove- ga veka, DZSç Ljubljana 1959, str. 153 ? ibidem, str. 154 8 D.C.Nortn and R.F.Thomas: The Rise of Western World, Cas- bridge at the University Press, Cambridge 1976, str. 50 9 Kategoriji svetovni-imperij in svetovna-ekonomija uporablja Wallerstein in ju opredeljuje na naslednji način: ®0b koncu 15. in na začetku 16. stoletja je nastalo tisto, kar lahko imenujemo evropska svetovne ekonomija. Ta še ni bila imperij, če- prav je bila tako prostorna kot veliki imperij in je^z njim delila nekaj značilnosti. Bila je različna in nova. Na nek način je bila social- ni sistem, ki ga svet še ni poznal in ki je imel iste značilnosti kot modemi svetovni si- stem. Se pravi ekonomska in ne politična enti- teta, različna od imperijev, mest in nacional- nih držav. V resnici je znotraj svojih meja (težko je govoriti o mejah) vseboval ravno im- perije, mestne države in pojavljajoče se nacio- nalne države. To je SVETOVNI ekonomski sistem, ne zaradi tega, ker bi vseboval celotni svet, temveč zaradi tega, ker je večji od vsake prav- no definirane politične enote. Svetovna EKONO- rŒJA pa je zato, ker je osnovna zveza med deli tega sistema ekonomska, čeprav je ta do neke mere ojačala kulturne zveze in eventualno, kot bomo videli, pripeljala tudi do političnih aranžmajev in celo konfederalnih struktur. Imperij pa je nasprotno politična enota. Shmu- el Eisenštadt ga je na primer definiral na na- slednji način: "Termin imperij se ponavadi upo- rablja za določitev političnega sistema, ki vključuje široke relativno centralizirane teri- torije, v katerem center, ki je poosebljen v obeh, tako v osebi imperatorja kot centralnih političnih institucij, konstituira avtonomno entiteto..." Politična centralizacija imperije je bila ob- enem njegova moč in slabost. Njena moč je le- žala v dejstvu, da je garantirale ekonomski tok od periferije k centru z močjo (davki) in z monopolističnimi prednostmi v trgovini. Nje- na slabost pa je ležala v dejstvu, da je biro- kracija, ki je bila nujni proizvod političnih struktur, težila k absorbciji vedno večjega profita, predvsem zaradi tega, ker je represi- je in eksploetecije rodile upor, ki je povečal 84 vojaške izdatke. Politični imperiji so primi- tivne oblike ekonomske dominacije« I, Wallerstein: The Modern str. 15 10 ibidem, str. 56-57 11 ibidem, str. 21 12 The rise of the Western World, str. 71 13 I. Wallerstein: The Modern ..., str. 57 14 MEID IV, str. Lo5-lo6 15 I, Wallerstein: The Modem ..., str. 24 16 ibidem, str. 28 17 ibidem, str. 55 18 Če malo natančneje preletimo celotno zgodovino nastajanja in razvoja kapitalizma, se ta različnost v stopnji razvoja pro- izvajalnih sil na različnih področjih tako v smislu panog kot teritorialnih območjih, znotraj katerih nastajajo odnosi dominacije in podrejenosti, torej razredni odnosi, kaže že v бшпет začetku kot notranja logika kapitala. To logiko za- sledimo v Evropi že takrat, ko se kapitalizem pojavlja v svo- ji embrionalni obliki v italijanskih in flamskih mestih, ko ti dve področji diktirata strukturne razlike med centrom in periferijo v Evropi, Ko kapitalizem začenja svoj zmagoviti pohod, ko torej postane svetovni produkcijski sistem, se ta notranja logika, ta nujni način eksistence kapitala, torej način dominacije in podrejenosti, način eksploatacije razme- sti v svetovnih razmerah in kot tak, seveda s svojimi preme- stitvami centra, polperiferije in perperije iz enega področ- ja na drugega, kar ne zanikuje osnovnega, namreč eksistenco centra, polperiferije in periferije, obstaja še danes, 19 ibidem, str, 87 20 ■15. stoletje je videlo vzpon velikih resta- vratorjev notranjega reda v zahodni Evropi, Louis ZI, v Franciji, Henry VII v Angliji in :^erdinaM Aragonski in Isalella Kastilska v Španiji, Glavni mehanizem pri njihovi uredit- vi so bile v tem primeru, kot tudi za njihov« manj uspešne naslednike - finance, kar pomeni vztrajno kreiranje birokracije (civilne in vo- jaške) , dovolj močne za vršitev obdavčevanja, torej za financiranje še močnejše birokratske strukture. Ta proces se je začel že v 12, in 13. stoletju." ibidem, str, 29 85 21 Bistvo je v tem, da so tisti prodiikcijski odnosi, ki defini~ rajo sistem, pi^nkcijski odnosi sistema kot celote in na tej časovni točki je celotni sistem evropska-svetovna ekonomija, (ibidem, str. 12?) 22 Tu puščam ob strani ostale metode prvobitne akumulacije, ki pa tečejo istočasno in v medsebojnih zvezah s kolonializmom. 23 Tu se bomo omejevali samo na področje produkcije materialnih dobrin, torej tudi na zahteve po materialnih produktih, kar seveda ne zmanjšuje silovitosti krize na področju zavesti fevdalne Evrope. Ta kriza nastopi, kot vemo, tako v xraetnos- ti, znanosti, religiji, filozofiji in se izteče v obdobje renessinse. 24 I. Wallerstein: The Modern ..., str, 39 25 Zaradi razlik v vrednosti zlata in srebra je morala Evropa, Če je hotela dobiti dovolj zlata, povečati produkcijo srebra, kar ji je v določeni meri uspelo, nikakor pa ne toliko, da bi zadostila potrebam po zlatu in preko njega potrebam po luk- siiznih predmetih in dišavah, ter začimbah iz Daljnega Vzhoda, Wallerstein v svoji knjigi, str, 41 navaja Perroya, ki pravi: "Ni nemogoče, da se je ekstrakcija mineralov (tu je mišljeno predvsem srebro, op, S.K,) v letih od 1460 do 1530 v centralni Evropi pove- čala za petkrat," 26 Sicer nastopa omejena preobrazba, omejena zaradi tega, ker je vezana zgolj na področje Flandrije, kjer še v 13» stolet- ju revolucionirajo kmetijsko proizvodnjo s tem, da preidejo s 5-letnega kolobarjenja na kolobarjenje. Toda to je posledi- ca določenih embrionalnih oblik kapitala, ki se razvije v flamskih in italijanskih mestih, 27 I. Wallerstein, The Modern str, 42-43 28 ibidem, str. 43 29 Kljub svoji pomembnosti pa je meso vseeno zaostajalo v svoji vrednceti za žitom, ki še vedno za večino prebivalstva osta- ne osnovno živilo. Vrednost mesa se v prehrani prebivalstva poveča šele v 18, stoletju in še to le za večino prebivalst- va industrijsko razvitih"dežel Evrope. 50 ibidem, str, 49 31 L. Vitale: L, Amerika, Gradjanska ili socialistična revolu- cija, Marksizam u svetu 9/75, str^ 77 32 K,M,Panikkar: Azija in Zahodno gospostvo; DZS, Ljubljana 1967 36 53 ibideiD, str-, 19, 20, 21 54 Pierre Сћатши, ЗетШе et L'^Amarique, Planaaarion, Paris 1977 55 ibidem, str, JO 36 ibideïs, str, 21 37 K'olišsr: Splošna, gospodarska zgodovina II, str, 283 38 P, Chaunu: Sevilla,,,, str, 31 59 ibidem, str, 52 40 Josenh Pérez: L^Espagne du XVI, siede, Armand Colin, Paris 1975' 41 ibidem, str, 78-79 42 K, Marx: Kapital I, str, 846 45 P, Chaunu: Séville.,, str, 152 44 ibidem, str, 99 45 ibidem, str, 204 46 ibidem, str, 151 47 "Rudarski sever je predstavljal 40$^ produkci- je ameriškega srebra v letib od 1550-1650, Ta Itevilka ne odseva v celoti produkcije. Nova Španija s svojo številno belo populacijo, ki je bila ekonomsko zelo aktivna, s svojo trgovin- sko ekonomijo, ki je bila bolj podjetniška, bolj odprta, bolj raznolika, je za svoje potre- te obdržala veliko ve6 bele kovine, za njegovo i^orabo kot denarja, kot pa Peru, ibidem, str, 149 48 J, Pérez, L^Espagne du XVI, siede,,,, str, 89 49 ibidem, str, 88 50 "Ogromne Arayske soline, katerih bajno bogast- vo je bilo zelo težko oceniti, so v zadnjih letih XVI. stoletja vstopila v veliko svetovno ekonomijo. Njena eksploatacija je povezana s potrebami holandske industrije. Zadeta z blo- kado iberskih pristanišč je bila Holandija kot prvi klient Sétubala, kot prvi potrošnik na sve- tu, odrezana od največje cone na svetu, ki pro- 87 izvaja sol, Filip II je računsl s solno vojno, da bi uničil uporniške sile v španski Nizozera- ski, kjer so bili njegovi kopjaniki» ?Œ VOLJE odvisno, DA Ђ1ЦЛЈ0 V STARIH OKOLIŠČINAH, KI SPLOH NISO VEC OBSTAJALE«" K. Marx; Kapital I, str. 827-828 90 North and Thomas: The Rise str, 146-147 NEKAJ UFJRABL-JENE LITERATURE Kari Marx: Kapital I, CZ Ljubljena 1961 Kritika Gothskega progreme, MEID IV Vrednostna forma, Časopis sa kritiko št, 13/14, leto 1976 ^ Vrednostna forma, členitev. Časopis ,,, št, 13/14, leto 1976 Blago, Časopis za kritiko znanosti ,,,, št, 13/14, leto 1976 Friedrich Engels: Položaj Anglije, MEID I Akumulacije kepitele, Kult\jra Beograd, 1955 P, Chaunu: Séville et l^merique, Flammarion, Paris 1977 A,G.Frank: On Capitalist UnderdevelopmentOxford University, Pres, Bombay, 1975 Pw Jeannin: Les Marchands eu XVI® siede. Seuil Paris 1957 J„ Kulišer: Splošna gospodarska zgodovina srednjega in novega ve- ka I, DZS Ljubljana 1959 J, Kulišer: Splošna gospodarske zgodovina srednjega in novega veke II, DZS Ljubljana 1959 D,C,North and R,P,Thomas: The Rise of Western World, Cambridge at the University Press, Cambridge 1976 J, Pérez: L^spagne du XVI® siede, Armand Colin, Paris 1973 K, M, Pannikkar: Azija in Zahodno gospostvo, DZS Ljubljana 1967 J, Valier: Sur l^imfrerialisne. Petit Collection Mespero, Peris 1975 I, Wallerstein: The Modern World System Academic Press, New York 19?^ 92 Članki E, Sereni: Kategorija ekonomske družtvene formacije. Marksizam u svetu, 12/74 R. Rosdolski: Joan Robinskon: "Kritika Marxa", Marksizam u svetu 12/75 L, Vitale: Latinska Amerika: Gradjanska ili socijalistična re- volucija, Marksizam u svetu 9/75 S, Žižek: Mesto teorije označevalne prakse v historičnem materia- lizmu. Časopis za kritiko znanosti št, 9/10 1975 93 ШЖ 321.01(597):301.18(597) Nada ŠPOLAR-KIRN SOCIALISTIČNA PREOBRAZBA VASI V VIETNAMU (zgodovinski pregled) Mislim, da ne moremo doianeti značaja vietnamske družbe, niti bist- va specifičnosti socialistične preobrazbe Vietnama, če ne poznamo osnovnih gibalnih sil, ki so jo vodile, osnovnih temeljev, na ka- terih sloni razvoj vietnamske družbe in proti komu je bila uperje- na glavna ost razrednega boja. Če izhajam iz materialističnega pojmovanja zgodovine, potem moram pri obravnavi vietnamske družbe nujno izhajati iz same anatomije te družbe, to pa je sam prod\akcij- ski proces in ljudje, ki v tem procesu stopajo v določene politič- ne in družbene odnose. Na kakšni stopnji razvoja proizvajalnih sil pa se nahaja Vietnam, lahko ugotovimo le iz analize konkretnih okoliščin v Vietnamu danes, tj. tistih okoliščin, ki nam povedo, kako in s kakšnimi sredstvi se dela, ("Delovna sredstva niso samo merilo za razvojno stopnjo človeške delovne sile, temveč nam razo- devajo tudi družbene odnose, v katerih se dela,")^ Začenjam z obravnavo agrikulture in sicer iz naslednjih razlogov: - Temelj človeškega življenja je prav agrikultura (kot produkcija živil), saj le-ta daje vsa tista nujna življenjska sredstva, brez katerih ne bi bilo možno nobeno drugo produciranje in mišljenje, - Različna pota v socializem potekajo tudi zaradi tega, ker so različne razredne in socialne grupacije nredstavljale glavno 2 oporo, socialnega nosilca preobrazbenega procesa, V Vietnamu predsta-vrlja kmečko prebivalstvo veliko večino (80-85i^), Prav kmetje so bili najbolj izkoriščani del ljudstva, - Vietnamske osvoboditve izpod agresije dveh imperialističnih sil in njunih vazalov ne bi mogli razumeti brez vloge kmetov v tem procesu in vloge agrarne reforme kot glavnega mobilizacijskega 94 faktorje..^ Šele, ko poz-uamo to ekonomsko osnovo (v pričujočem tekstu ne ana- liziram natančno rezvoja industrije, ker je le-te vključena v okviru širšega teksta), lahko razumemo specifičnosti boja vietnam- skega IjiJdatva, dejanske uspehe in specifične probleme; in preko spoznanja tega materialnega substratuuna lahko primerjamo, kako je razvijanje ekonomske baze dobivalo svojstven idejno-politični iz;- raz v progremih in izjavah partije in njenih voditeljev, 1, PBEDKAPITALISTIČNI HAČINI PRODUKCIJE Med predkapitalistične načine produkcije šteje Marx azijsko obli- ko zemljiške lastnine, antično obliko, germansko obliko lastnine, medtem ko R, Luxemburg bolj specifizira posamezne oblike kot npr, germansko, ki se kaže v modificiranih značilnostih pri Inkih, prav tako v Indiji in Rusiji, R, Luxemburg smatra, da se ta oblika pro- zi iisvodnje kaže v ra/.ličnih delih sveta "izredno elastično", Temelj- no izho-iišče 02, kot bazo vseh teh skupnosti je Marx v svoji opre- delitvi nakazal v "ager publions" skupna zemlja in v produkcij- skih odnosih, ki izhajajo iz različnih oblik lastnine nad to zem- ljo in določene stopnje delitve dela, V vseh teh skupnostih je smo- ter produkcija uporabnih vrednosti in reprodukcija individua, Zem- lja sama pa spada med objektivne pogoje njegove reprodukcije, brez nje ne bi bil možen njegov obstoj, (,,,)" Te različne oblike so odvisne deloma od neravnih zmožnosti plemena, deloma od ekonomskih okoliščin, v katerih je zdaj odnos plemena do zemlje dejansko od- nos do lastnika, se pravi, da si z delom prisvaja njene sadove, kar pa bo spet odvisno od podnebja, fizične kakovosti zemlje, fi- zično pogojenega načina njene eksploatacije, odnosa do sovražnih ali sosednih plemen in od sprememb, ki jih prinašajo preseljeva- nja, zgodovinska doživetje itdn,"^ "Najtrdovratneje in najdlje se nujno obdrži azijska oblika. To je v njeni predpostavki; da se posameznik ne osamosvoji nasproti 95 slcupnosti, da obstaja self-sustaining îcrog produkcije, enot- nost poljedelstva in ročne manufakture itn,"^ Seveda pa se ti pro- dukcijski odnosi slej ko prej spreminjajo, preobrazijo, propadejo tako po logiki notranjih protislovij kot zaradi inednerodne situa- cije, stalnih osvajajnih vojn, ki nasilno rušijo obledelo despot- etvo vaških veljakov in spodkopujejo piedestal starim bogovom. Za ta proces pa so bila potrebna stoletja in stoletja, da se je sta- novitnost stare družbe načela in končno propadla, S propadom te družbe pa se šele izloči posameznik ali več posameznikov, prej vedno govorimo le o skupnosti, o vasi, o skupinah, o plemenih. Prej je človek nekaj pomenil le v okviru skupnosti, le kot člen verige. Tak je bil tudi v odnosu do zemlje, ki ni njegova, ampak je last vaške skupnosti in mu pripada le kot članu te skupnosti. Ti odnosi so možni na določeni stopnji razvoja proizvajalnih sil, ko so bile družbene produktivne sile dela še omejeno razvite in kjer je bilo tudi življenje teh ljudi omejeno. Nemogoče je bilo kakršnokoli razširjanje, reprodiikcija in revolucioniranje proiz- vajalnih odnosov. Prav ta omejenost pa je tista meja« ki daje po- goje za propad te skupnosti oz. njeno razrušitev, saj kot talca ne more več obstajati. Mnogi včasih in za nekatere socialdemokrate še danes pomembni av- torji (Kautsky, Zasulič) trdijo, da so nekatere predkapitalistič- ne oblike lastništva in s tem predkapitalistični način produkcije zaradi specifičnega kolektivnega lastniškega obeležja že bolj nag- njeni k prehodu v socializem, saj se v teh sistemih proizvajalci niso odtujili v procesu dela od objektivnih pogojev dela, torej že na začetku naj bi se preseglo eno od bistvenih: protislovij ka- pitalistične družbe, tj, vzpostavljeno naj bi bilo družbeno pris- vajanje in družbena produkcija, torej da se izogne kapitalistične- mu individualnemu prisvajanju oz. bolj konkretno, preseglo naj bi se protislovje med organizacijo dela na mikrc ravni (v tovarni, delavnici ...) in anarhijo produkcije v vseh družbi. V praksi pa se poskusi presaditve takšne "omejene", na imaginarnih 96 predpostavkah gi^ajen«: teorija, kažejo v "omejenosti" le-te. Ker se jasno vidi v izjalovljenih praksah "komunitarniii" socializmov Gane, Gvineje, Tanzanije .,» Vsekakor nisem pristaš železnih zakonov o nujnosti vseh faz razvo- ja, ¿i jih mora preiti neka družba, tj. nekakšno stalinsko dogmat- sko postavljanje štirih faz zgodovine (suženjstvo, fevdalizem, ka- pit^izem, Eociolizem) in morda še katere, ker bi tako gledanje na.dr\¿^ni razvjoj kot linearno progresiven lahko ustvarilo iluzi- je o tem,* "da pač'nujno preidemo v fazo socializma, kar bi že samo po sebi uredilo vse stvari. Seveda pa se to lahko zgodi le v gla- vah nekaterih teoretikov. To, da sledi suženjstvu nujno fevdalizem fevdalizmu nato kapitalizem, kapitalizmu pa socializem so le ide- alistični preobrati v teh narobe obrnjenih glavah, ki bi paČ rade zdravorazumsko postavile stvari vsako na svoje mesto zaradi ljube- ga miru, in sicer postavile tako, da so stvari samo take in take in to od nekdaj in za vekomaj, torej nekaj kar dialektično mišlje- nje ne priznava. Bistvena lastnost dialektičnega mišljenja je dojemanje stvari, po- javov v njihovi povezanosti, protislovnosti, prepletanju, gibanju nastajanju, spreminjanju. "Metafizik misli v samih nepomirljivih nasprotjih: govori "da, da, ne, ne*, vse drugo pa je škodljivo. Zanj stvar ali obstaja ali ne obstaja. Prav tako stvar ne more bi- ti hkrati to, kai' je, in nekaj drugega. Pozitivno in negativno drug drugega absolutno izključujeta, vzrok in učinek sta si prav 7 v tako v togem nasprotju drug proti drugemu."' Ce pa bi si poblize pogledali same strukture take idilične prazgodovinske družbe, bi kaj kmalu za to fasado odkrili drugo realnost kot samo to, kar nam ti "teoretiki" ponujajo. Reprodukcija individuov je tista, ki spreminja vaško idilo. Vsaka reprodukcija, posebej pa še individuov, saj so prodixktivne sile dela na tako nizki stopnji, ogrozi nadaljnjo eksistenco vaške skupnosti, ki bi se rada obdržala kot samorasla, kot self-substai- 97 ning« Se sama "reprodukcija (individuov, op,p,) pa je hkrati nuj- no nova produkcija in destrukcija stare oblike",® "V samem aktu reprodxikcije se ne spreminjajo le objektivni pogoji npr. iz vasi nastane mesto, iz divjine izkrčeno polje itn,, ampak se spremi- njajo producenti, ko iz sebe porajajo nove kvalitete, razvijajo v produkciji sami sebe, se preobražaje, oblikujejo nove stile, nove načine občevanja, nove potrebe in nov jezik."^ Tako pride nujno do delitve dela, s tem pa do različnih oblik lastnine. Pri- mitivna prakomunistična družba "s svojim lastnim notranjim razvo- jem privede do nastanka neenakosti in despotizma. Toda zaradi te- ga ne propade, lahko tisočletja nadaljuje svojo eksistenco v ta- kih pogojih,"^® Ali kakor pravi Marx: "čim bolj je starinski na- čin produkcije (azijski), tem bolj so stanovitne stare lastnirn- 11 ske oblike in s tem sploh skupnosti"." Vendar se porajajo tudi nove kvalitete človeškega življenja. Razvijejo se nadalje nekate- re človeške potence, seveda vse v okvirih dane konkretne družbe. Tudi za Vietnam hočejo nekateri avtorji (Chaliand, Vo Quoc Thuc) predstavljati vaške skupnosti (za katere bom kasneje prikazala kako favorizirajo parazitsko in despotsko življenje) kot temelj socialistični in celo komunistični produkciji. Pri tem pa noče- jo razumeti, da so za komunistično kot tudi socialistično produk- cijo potrebne visoke razvite proizvajalne sile, da je potrebno graditi na modernem proizvajanju. Seveda se tega zavedajo tudi resnejši vietnamski avtorji (Vien, Giap, Truong Chinh), saj dob- ro vedo, da ne moremo sanjati v kameni dobi o mlinih na veter, da se socializem kot znanost ne more postaviti na tla prepojena z vraževerjem in fatalnostjo. Ne smejo prepustiti, da v njihovih mislih vladajo nezrele predstave, ki so plod nezrelih produkcij- skih odnosov. Prav tako bi se ti avtorji morali zavedati, da je temeljna determinanta sodobne družbe kapital in da je vsaka drža- va hote ali nehote vključena v to okolje, ki je podrejena njego- vemu diktatu. V takih okvirih pa lokalni komunizmi ne morejo ek- sistirati. 98 2. TEMELJ AZIJSKEGA NAČINA PSODUKCIJE - VAŠKI SISTEM "Kot prva pi^edpostavka - samorasla skupnost. Družina in v pleme razrasla družina, bodisi s intermarriage med družinami, bodisi kombinacija plemen. Zemlja je veliki laboratorij, srzenal, ki da- je tako delovna sredstva kot delovni material in bivališče, bazo skupnosti,"V večini azijskih zemljiških oblile se pojavlja TDOvzemarioČa enota, ki stoji nad vsemi temi majhnimi skupnostmi in se pojavlja kot višji lastnik, kot edini lastnik. Dejanske občine pa le kot dedni imetniki, Nad temi majhnimi občinami^^, ki so zaprte same vase, kjer so po- samezniki ujeti v skupnost in iz nje le stežka pridejo, ker bi jim to onemogočilo nadaljnji eksistenčni obstoj (zaprte so pred- vsem zaradi tega, ker so samozadostne, prevladuje naturalno gos- podarstvo) , pa kroži despotska oblast, suveren, Le-ta naj bi bi- la jamstvo za tri glavna področja C^odročje financ ali notranje- ga plenjenja, področje vojne ali zunanjega plenjenja, področje javnih del")^^. Za vse to je potrebna centx^alizirana oblast. Iz- vajanje javnih del postane nujno zaradi specifičnega podnebja in kakovosti zemlje. Da bi se zagotovil dober pridelek, morajo biti polja obilno namakana v suŠni dobi, v deževni dobi pa mora biti zgrajeno dosti kanalov, da se onemogočijo poplave. Suveren torej izhaja iz nujnosti ekonomske intervencije, "Politične oblast na- stane zaradi izvrševanja nujne družbene naloge: ona prav talco po- stane neodvisna od družbe (in s tem od lastnega porekla), vendar ostane vkoreninjena v kolektivnih potrebah, ki jim služi - tant bien que mal - med tem ko se družbeni organizem bistveno ne spre- minja in zahteva novo vrsto "superstrukture". Država je na krat- ko periferni fenomen. Država se torej pojavlja kot organizator proizvodnje - kot element "ekonomske vrhovne komande", vendar ni- ma istočasno direktne kontrole nad proizvajalnimi sredstvi niti direktne ukazovalne oblasti nad vasmi.Marx označuje to sta- nje, ki ni v čistem pomenu suženjstvo za "obče suženjstvo". To je samo oblika lastništva zasnovana na plemenu. Sam posameznik 99 je dejansko suženj tistemu, ksr doioca njegovo plemensko skupnost kot enotnost. To obče suženjstvo ne ukinja dotedanjega odnosa do objektivnih pogojev dela, s tem torej ne modificira osnovnega pro- dukcijskega odnosa. "Osnova za jemanje presežkov produktov preko agentov višje enotnosti je naturalna oblika zemljiške rente, v katere konservirajočem dejstvu je. videl Marx eno od skrivnosti rezistence azijskih družb." • (To konservirajoče dejstvo je od- rajz avtarkičnega značaja vaške skupnosti.) Temeljna družbena osnova tega sistema so bile vaške skupnosti, ki 60 imele samostojno organizacijo in lastno življenje. S cen- tralno oblastjo so povezane le preko najuglednejšega moža vaške skupnosti, ki pobira presežke proizvodnje kot dajatve za central- no oblast, da le-ta lahko izvaja javna dela in izbira može za vojaško obveznost. O političnem izgledu vasi piše Marx: "Njen zbor uradnikov in uslužbencev je sestavljen takole: potail ali prvi vaščan vodi splošne upravne zadeve vasi, miri spore med va- ščani, nadzoruje policijsko službo in pobira davek svoje vasi; za to službo je najbolj sposoben zaradi svojega osebnega vpliva in ker natančno pozna položaj in zadeve prebivalcev. Кигпгж skr- bi za kmetijstvo in pazi na vse, kar sploh spada h kmetijstvu. Potem sta še tailier in totie; naloga prvega je, da skrbi za po- izvedbe o zločinih in prestopkih in da spremlja in varuje ljudi, ki potujejo iz ene vasi v drugo, medtem ko so naloge drugega ome- jene bolj neposredno na vas, med drugim na to, da varuje žetev in sodeluje pri njeni cenitvi. Mejač skrbi, da so vaške meje v redu, in daje pojasnila, kadar nastanejo zaradi njih spori. Nad- zornik vodnih bazenov in vodnih naprav razdeljuje vodo za polje- delstvo. Brahman oskrbuje bogoslužje. Učitelj uči vaške otroke pisanja in branja v pesku. Nato koledarski brahman ali astrolog itd. Ti uradniki in služabniki sestavljajo na splošno vaško upra- vo, ki je sicer v nekih delih dežele manj številna, ker lahko opravlja nekatere izmed opisanih nalog ena sama oseba, drugod pa lahko presega navedeno število oseb. Pod tako preprosto občinsko upravo so živeli prebivalci od pradabnih časov. Vaške meje so se 100 le malokdaj spreminjale; in čeprav so bile vasi same po vojskah, lakotah in boleznih prizadete ali celo razdejane, imena meje, inr- teresi, da, celo družine so ostale po več stoletij iste. Prebival- ci se niso brigali niti za propad kraljestev niti za njih deli- tev, Dokler je bila vas nedotaknjena jih ni skrbelo, kateri obla- sti pripadajo ali kateremu vladarju so podložni, Potail je bil slej ko prej prvi vaščan in je opravljal dalje svoje delo vaške- Хб ga sodnika ali starešine in davkarja ali izterjevalca vasi," Od tod tudi izvira nespremenljivost teh skupnosti, ki so obsoje- ne na vegetiranje, na počasen ritem življenja, ki ga narekujejo le dan in noč, poletje in zima, rojstvo in smrt. Ljudi pa obvla- duje tista vera v naravno usodo, ki poraja v njih prepričanje, da je tak sistem stvari in odnosov popoln in zato nespremenljiv. Pa vendar so tu določene striktne hierarhične vrednote obnašanja, striktno ločevanje med ljudmi (v Indiji na kaste), oblike suženj- stva (npr, sinovska zvestoba v konfucijanski ideologiji), in če nič drugega je tu ločevanje vsaj po starosti, vlada sistem geron- tokracije, 5, SPECIFIČNOST PIŒBENDALNEGA SISTEMA Med teoretiki samimi obstaja vrsta razprav o tem, ali sledi azij- skemu načinu produkcije fevdalizem, ali pa fevdalizem ne more u- ničiti stare družbe, temelječe na tem prodiikcijskem načinu? Neka- teri celo zagotavljajo, da fevdalizem le eden od možnih mode- lov predkapitalističnib. produkcijskih načinov, ki pa ni nujne, da je eden od pomembnejših, saj ga celo Marx v Grundrissih med predkapitalističnimi načini sploh ne omenja. Za ne^stanek kapite°- la ni nujno, da gre človeštvo skozi shemo suženjstvo, fevdalizem. Niti nista ta dva sistema nikoli prisotna v čisti, abstraktni ob- liki. Temeljna značilnost za fevdalizem je njegova hibridnost oz. kakor navaja Srečo Kirn: "Fevdalizem ^ bila družbeno-ekonomska formacija, ki bi v svoji osnovi imela natxiralno, enotno prod-okci- jo, ampak je obstajal nek zelo izrazit dualizem med to natiiralno 101 produkcijo in pa blagovno produkcijo, ki postane prevladujoča IO v že v visokem srednjem veku," '' Ciste forme prod'jikcijskih načinov lahko obstajajo le idealno v naših glavah, vendar same konkretne realnosti ne moremo abstrahirati. Nujno je, da analizirano kon- kretne zgodovinske okoliščine possineznih družbenih sistemov, po- sameznih držav. Specifičnost prebendalnega sistema je močna, centralizirana drža- va, suveren, ki izvaja vse javne fuiikcije, priprave na vojno in pobiranje davkov, kar pa je moč zagotoviti le pod vodstvom dobro organiziranega mandarinskega aparata, to je državne administr&ci" je (birokracije). Če je ta birokracija močna, bo tudi država us- pešna, tako v svojih izterjatvah, ker ji bo omogočilo miren san, kakor tudi v skrbi za javna dela. Čim pa bi zanemarila to področ- je, bi se postavila pod vprašaj tudi njene eksistenca. Zato man- darinska kasta predvsem skrbi za boljšo organizacijo dela, za tehnično višji nivo, za čim boljšo urejenost kmetijstva. Kmetje so ujeti v svoje vaške sisteme, prehod v drugo vas ali potovanje po večjem ozemlju se izvrši le, če se nekdo poroči izven vasi, vendar pa tu naleti na velike težave, saj so druge vasi tujcem sovražno razpoložene, saj vse, kar je novo predstavlja potencial- no nevarnost, da naruši tisočletni mir, vsakdanjost in tradicije, Zato se v takem sistemu uspešno vsidra konfucijanska vera, ki natančno določa vse socialne vloge, strikten hierarhičen red, spoštovanje staršev, kjer je upor, vsaka sprememba strogo sank- cionirana in nekaj nenaravnega, I. Wallerstein se vprašuje, za- kaj tako organiziran sistem, kot je prebendalni, ni prešel na vi- šjo stopnjo načina produkcije, v kapitalistično proizvodnjo? In obenem odgovarja na primeru Kitajske, da je bila to ogromna kme- tijska družba, ki je bila notranje izredno stabilna (na to sta- bilnost sem do sedaj že večkrat opozarjala in sicer v smislu so- žitja vaških sistemov s centralno oblastjo) , prihaja3.o je do pol- ne zaposlenosti, Tu je ves razvoj zaobsežen z notranjimi proble- mi, vse delovanje je usmerjeno le navznoter, birokracija skrbi predvsem za ohranjanje tega, kar je. Bistveno za kapitalizem pa 102 ¿e ekspaïisija navzven, stalno širjenje. Zakaj prav prebendalneriU sistemu ni bilo potrebno osvajanje, da bi se obdržal? Morda bi lahko odgovorili z Msirxosn, ki takole okarakterizira z-načilnoct družbe tesaelječs na azijskem načinu produkcije: "V selí'-sustai- ning enotnosti manufakture in agrikulture, ki na njej temelji ta oblika (azijska, ope p«) osvajanje ni tako nujen pogoj kot tam, kjer izključno prevladujeta zemljiška lastnina in agrikultura,"^® V azijskih družbah obstaja le statična ekspanzija. To razliko bi si lahko pojasnili tudi 2 Wallersteinovo razlago o uporabi delovne sile v agrikulturi. Med tem ko je Evropa že po- znala uporabo živali kot delovnega sredstva, pa to Kitajska ni, "če je bil Evropi potreben prostor, je bilo Kitajski potrebno, čim več ljudi,Evropa je bila bolj usmerjena k živinoreji in žitu, Kitajska pa k produkciji riža. Produkcija riža pa zahteva več ljudi, medtem ko pi'odukcija živali in žita več presterai "Ev- 22 repa je potrebovala geografsko ekspanzijo. Kitajska pa ne." Vendar pa so se tudi prebeMalnemu sistemu videle njegove meje, to pa sta bili: birola?acija in država kot absolutni despot in j i. Njuna prosperioriteta je bazirala na eksploataciji kmetov. Ta sistem so pričeli spodkopavati posamični, a stalni kmečki upori in nemiri, kar je seveda ogrozilo stabilnost režima in status quo. Kakor vidimo, je na samem začetku nastala taka politična struktura (država - vaški sistem) kot garant za nemoten gospo- darski razvoj. Na koncu pa se izkaže, da se je prav ta sistem prelevil v svoje nasprotje, namreč da prav ta centralna oblast dobiva vse večje možnosti za zlorabo in namesto, da bi skrbela za dvig iz zaostalosti, za splošno prosper5-oriteto, raje skrbi zase, za svoje udobje, vse to na račun kmečkega življe. Iz slu- ge vaškim skupnostim, postane njihov gospod, V vaških skupnostih pa izgleda, kot da vse to ne prizadene njenega načina življenja. Naravni ciklusi niso pretrgani in zdi se, da bo še stoletja os- talo teko, kot je že stoletja nazej. Vendar se še preden prodre v tako persistentne oblike kapitalizem, že opazijo tudi tu prva 103 znamenja razkroja. Ne samo skozi najbolj manifestne oblike: kmeč- ke upore. Zahteva se nova delitev dela, to pa pomeni tudi nove zahteve po novi delitvi privatne lastnine, Frebendalna birokraci- ja, ki se je prepustila uživastvu, brssdslju, korupciji in luksu- zu, ni bila več sposobna, da bi še naprej opravljala javne funk- cije, še manj pa da bi nadzorovala produktivnost in intenzivnost dela. Pojavljal se je nov sloj drobnih privatnih proizvftja]-cev lastnikov posestev, ki je pretendiral na njihovo mesto. Družba, ki je bila prvotno zasnovana na enakosti vseh členov vasi. se je iz tega primitivnega komunizma razkrojila v despotsko organizira- no državo, kjer vlada popolna neenakost, parazitizea in izkoriš- čanje, "Toda zaradi te svoje despotsko oblike ne propade; lahko tisočletja nadaljuje svojo eksistenco v takih pogojih.Evrop- ski osvajalec, ki je prišel v sano deželo, je le pomagal naredi- ti konec že izmučenemu bolniku, seveda ta konec ni bil niti naj- manj brez bolečin. Tudi tu je bilo nasilje same v sliižbi ekonom- skega razvoja. Iztrebitev "domorodcev" je bila vedno le posledi- ca njihove nekoristnosti za večanje profitov kapitala, "Podreje- no prebivalstvo je samo delovna sila za kapitalizem, če je upo- rabljiva za ploditev kanitala, jo iskoristi, drugače pe iztreb- 24 Ija," Tu je torej skrajni konec prebendalnega sistema, kakor vsakega predkapitalističnega načina produkcije, z vstopom na sve- tovni trg, v svetovno prodtiicijo, kjei- je kapital postal glavni družbeno-skonomski odnos in kjer potisne vstran vse stare družbe- ne oblike, Prebendalni sistem je nadaljevanje eksistence azijskega produk- cijskega načina (za katerega vemo, da je n&jbolj odporen), vendar pa ga od prejšnjega navidez ''komunističnega" sistema razlikuje višja stopnja razvitosti proizvajalnih sil, delitve dela in kon- centracije privatne lastnine v rokah prebendalne birokracije (prej je bila vsa zemlja v posesti občine, ki jo je pravično raz- deljevala med Člane skupnosti, V posesti sem napisala zato, ker ni bila njena last, pač pa ji je bila zsmlja posredovana po viš- ji centralni oblasti v upravo.) Gre torej za trdoživost azijske- 104 ga iiaci.na produkcije, o katsri pišete tako Marz kot Luxemburgova, ¿a je zmožen zaradi svojih specifičnih notranjih s8kon5.tosti pre- živeti stoletje in stoletja, da izgleda neomejen, ker je"popolno- ma samozadosten. Videli pe smo že, kako in kje se zarišejo meje tega sistenia in kdaj postane ta sistem zrel, de propade in v kak- šnih okoliščinah to nastopi. V nadaljevanju teksta bi rade te splošne teoretične ugotovitve potrdila na konkretnem primeru Vietnama, oz. rada bi ugotovila, kakšne so bile specii'ičnosti zgodovinskih predpostavk vietnamske družbe, saj le preko tega lahko razximeroo specifično pot socializ- ma, po kateri stopa ta država, prav tako pa lahko lažje razumemo probleme, na katere zadeva pri modernizaciji družbenih odnosov. Pri tem je treba raziskati socialne strukture tipične za Vietnam pred kolonialnim tlačenjem, spremembe teh struktur v kolonialnem obdobju in končno v samem revolucionarnem boju za nacionalno in socialno osvoboditev, ZNAČILNOSTI VAŠiOSGA SISTEMA V VIETNA>ro Vaška skupnost (komuna, občina) je glavna socialna struktura vi- etnamske družbe. Taka organizacija obstaja od začetka vietnamske- ga obstoje. Komuna je socialno-religiozne enota, ki čisto sama zagotevlja in oprevlje razne zedeve nujne za samoohrenitev in reprodukcijo. Urejuje vsak možen socialen odnos znotraj komune, tudi vse konflikte. Glavna proizvodna enota je družina, ki ima na razpolago le najprimitivnejše orodja. Močne družina je edini garant prinodnosti, varnosti, kar je značilnost nerazvitih, зга- ralnih družb, V tem sistemu se izredno cenijo stari ljudje, to so tisti, ki vodijo politično življenje na vasi, (sistem geron- tokrecije^, Vloge ženske je v takih skxipnostih določena z njenim rojevanjem moških potomcev. Ta neenakost ženske v patrierhelno organiziranih družinah se kaže tudi v njenem splošnem podrejenem položaju v političnem življenju. Ženske so popolnoma podrejene. Tako obstaja v sami družini že razcep, delitev dela med moškim 105 in žensko« Vaške kom^one ao si vedno prizadevale imeti posebno avtonomijo na^ pram centralni oblasti. Le-to se čuti v neposrednem življenju komune le, ko pobira davke, rekruta za vojsko, na pa tudi pri drugih aktivnostih vasi, O višini davka in o tem, kdo bo poslan v vojsko, odločajo v sami komuni in sicer zbor uglednih vaščanov. Tako izgleda, da poleg centralnega vodenja obstaja čisto samosvo- je decentralizirano, slef-sustained življenje posameznih komun. To pa je bil eden od razlogov za počasnejši razvoj le-teh. Šele ko se je politika centralne oblasti preveč vmešavala v samo živ- ljenje vaai, ali pa ga močno motila, šele takrat se je vas razgi- bala, Tako je bilo za vsak vladajoči sloj najbolje, če je vzpos- tavil nekakšen status quo odnos do komune in njenega življenja in sicer tisti, ki je bil že stoletja v veljavi. Tako bi bila naj- večja napaka novovladajočih, če bi se polastili komunalne zemlje, ki je bila dodeljena komuni in ki se je razdeljevale v obliki parcel med posamezne družine. In če je bila zemlja dobrina vseh ljudi v skupnosti, je bil tudi vsak dogodek, ki se je zgodil v vasi, stvar vseh ljudi. Javno mnenje v vasi je kontroliralo živ- ljenje vsakogar, tako ni bilo moč ničesar prikriti. Vendar pa ta kohezija vaščanov ni samo plod skupnega lastništva nad proizvajal- nimi sredstvi, temveč je predvsem plod nujne potrebe po kolektiv- nosti, solidarnosti v tem smislu, da le-ta zagotavlja posebno varnost proti naravnim katastrofam, obrambo pred poplavami s skupno gradnjo jezov in kanalov. Zato se v teh komunah že zgodaj razvije skupna obra-sba in medsebojna pomoč. Ta kohezija se kaže tudi v drugih socialnih alrtivnostih. Uspeh ali sramota zadevata vso vas, čeprav se je to pripetilo le enemu iz skupnosti. Tradi- cije bojevanja so tu zelo stare, že zelo zgodaj se privaja otro- ke na vojaške veščine, obrambo pred tujci. Odbijajo kakršnekoli zunanje vplive, tudi inovacije. Rezoniranje vaščanov gre v tej smeri: najbolj gotov je tak sistem, kot je, saj nudi vse in za vse enake možnosti, čeprav se to lahko doseže šele, ko si star. Pa vendar. Seveda pa kmalu ta navidezna demokratična možnost vsa- 106 kogar, da si pridobi častno mesto, splabni. Saj se častni vaŠČa- ni le stežka nmaknejo iz privilegiranih mest, ki jim pač prina- šajo vrsto ugodnosti. Lahko organizirajo religiozne praznike, razdeljujejo občinski riž, določajo višino davkov. Sčasoma pa jim to mesto v družbeni delitvi dela daje takšno moč, da ga pri- čnejo zlorabljati. Vse to pa kmetje sami podpirajo, saj vsak če- ka sa svoj dan, ko bo tudi sem prišel na vrh hierarhije, pri tem pa se ne vprašujejo, zakej je ta hierarhija potrebna. Če je tako, kot je, potem vlada red kot vlada red v naravi, kot dnevu sledi noč, teko pa je tudi v socialnem življenju. Torej v mišljenju ljudi prevladuje tista fatalnost, ki ovira vsako spremembo, vsa- ko modernizacijo. Tako smo preko obravnavanje materialnih virov vaških skupnosti prišli do naved in tradicij vaščajjov, in s tem nujno do religioznih in magijskih predstav, ki ao obvledovale njihov ozek svet. Uradna doktrina v tradicionelnem Vietnemu od 1075 do zadnjih kon- kurzov 1919 je bile konfucijanska vera,^^ Vsaka komuna je oprede- ljena tudi kot religiozne enota. Vsaka komiina, oz, vsi njeni pre- bivalci so izhajali iz istega prednika, preko te skupne poteze so se grupirali v klane z nekaj 100 ljudmi. Znotraj klana pa je živela vsaka družina zase. Zbirališča sc bila templji, kjer so praznovali kult mrtvih, svoje heroje, svoje bogove. Tu so se zbi- rali tudi ob praznikih in od drugih priložnostih - sodnih zade- vah, debatah veljakov, pri pobiranju dajatev in drugih ceremoni- jah. Vse zadeve klana so se skupno predebatirale. Seveda je bilo potrebno svojemu pokroviteljskemu duhu dajati prispevke, kajti če je bil le-ta zadovoljen, bodo tudi v&ščani. Vse družabno živ- ljenje je vodil konfucijanski izobraženec (tisti, ki ni uspel na mandariuskili konkurzih). Opravljal je tudi fiinkcijo učitelja, ksr je bilo zelo cenjeno delo, Konfucijanstvo resda prinese nekaj novitet, nove vrednote, je uperjeno proti enostranskosti budizma in postavlja človeka v sre- dišče svojega dogajanja in ne več toga. Vendar pa strogo določa 107. vse socialne oánoss. Kot politična ideologija se izkaže kot eks- treiano konseircßtiven, saj je proti vsaki spreceisbi, gre mu le za najboljšo formulo vladanja v obstoječih strukturah. Ozira ве v preteklost in giamo oporo vidi v kralju in prebendalni birokra- ciji, Popolnoma zaneiaarja obravnavanje narave 5.n prodi^kcije, •^Znotraj te vere sta se razvili dve smori: Ly - je bila vezana na ideologe monarhije, Khi pa na ljudsko ideologijo, Y bistvu so se tu borile socialne sile, La lyjevce, ideologe absolutne oblas- ti, je bil kralj poslan na zemljo, ker mu je bil podeljen matidat neba. Bili so za zelo striktno izpolnjevanje vseh obredov. Ko je ta Sin neba stopil na zemljo, ga ni smel nihče pogledati rJ.ti upo- rabljati njegovo ime. Mandarini so vešče gojili rituale, da bi jih se bolj spoštovalo. Zelo težavna je bila socialna mobilnost zaradi večnih navad in Reda, Sinovska zvestoba je uničevala vsa- ko iniciativo, dokler so bili starši živi, se ni smelo ničesar spremeniti, ni se smelo niti potovati, V navadah družine se ni OC smelo nič spremeniti," Med ljudstvom pa propagirajo novo ideo- logije konfucijanski izobraženci. Na eni strani je postajala bi- rokracija vse represivnojša in pogoltnejša, temu pa so se pridru- žile še naravne katastrofe (kar je ponavadi sledilo zanemarjanju ja\'nih del), kar je načelo kmete, Tako se je razširjalo nezado- voljstvo med kmeti, ki se je kazalo konkretno v pridiganju kon- fucijanskih izobražencev in v vedno bolj moralističnem koniucijan- stvu,^'^ 7 družini sami se je kazala stroga hierarhija vlog. Najmanj cen- jeni so bili otroci. Ne samo v sinovski zvestobi tudi v samem si- stemu gerontokracije ee kažejo kali despotizma v družini, ki pa se je prenesel na celo skupnost. Družinska struktura je favorizi- rala parazitizem. Npr, otrokom so se nalagala najtežja dela, za- to da bi se olajšalo delo starejših. Otroci so morali ponoči le- žati goli, da so privabili komarje. Preden starši ležejo, morajo otroci zagreti s svojim telesom njihove postelje. Tako so bili otroci v odnosih služabništva do vseh starejših. Obenem pa so bi- 108 li lastnina staršev, saj so ti lahko naredili z njimi, kar so hoteli. V krizah, ob lakotah so jih prodajali za pest riža ipd. V družini sami so bile torej dane kali za družbeno izkoriščanje. 5. VDOR KOLOKIAINE SILE, RAZKROJ STARIH DRUŽBENIH OBLIK, RAZSLO- JEVANJE NA VASI (Večino dejstev, konkretnih okoliščin sem opisala v širšem teks- tu o Vietnamu, kjer sem ugotovila, kako so se pričela jasno iz- ražati razredna razmerja v Vietnamu, kako so se v Vietnamu po zakonitostih notranjega razvoja pričele oblikovati predpostavke za nastanek kapitala, kjer je zgodovinski proces privedel množi- co kmetov v tak položaj, ko lahko samo prodajajo svojo delovno zmožnosti, ko so popolnoma razlaščeni, brez proizvajalnih sred- stev, odrezani od objektivnih pogojev dela.) Na tako razkrajajoče se osnovo naleti francoski kolonizator, ki prodre v Vietnam 1858. leta. Pogoji za "evropeizacijo" so že da- ni, prebendalni sistem je zrel, da propade, implicitne komaj po- rajajoče se predpostavke kapitala pa kot da komaj čakajo, da se lahko v vsej svoji polnosti razvijejo. Njihov razvoj pa pomeni nadaljnje oplajanje tujega kapitala. Dejansko lahko zasledujemo pogoje, ki jih pozna Evropa v prvotni akumulaciji kapitala (de- lavnik za delavce na plantažah in v rudnikih traja 16 ur dnevno, plače niso v denarju, le v plačilnih listkih, na katere pa se lahko kupuje le v določenih francoskih trgovinah, ki so določale monopolne cene, smrtnost je bila ogromna, delavci niso »ineli ime- ti družin, ks^sneje pa se je izkoriščalo na ta način tudi delo otrok in žena, nasilno se je razlaščalo svobodne kmete itn.) Seveda pa ta vdor kapitalizma preko kolonialne sile ne smemo ra- zumeti togo, kot da je to enkraten dogodek, ki je odsekal z vao vietnamsko preteklostjo. Kapitalizem ni nikakršno enkratno doga- janje kot deux ex machina, ampak je predvsem dolgotrajen proces, kjer se počasi preobražaje stari natiiralni produkcijski odnosi 109 v blagovno-tržne, Hitrost tega procesa je v različnih pogojih različna. Odvisna je od pospeševalnih faktorjev a.li pa zaviral» nih, na katere lahko naleti: odvisna je od notranjih razmer, na katere naleti, od mase kapitala, od ugodnosti, ki jim jo nudijo že dane predpostavke, da lahko takoj pričnejo z eksploatacijo. In kakor smo že ugotovili za Vietnam, so bile te že prisotne. Kapital najde tu že teke pogoje, kjer lahko kupuje svobodno delo, ki je že odtrgano od svojih objektivnih eksistenčnih pogojev. Na drugi strani pa niso kapitalisti naleteli na nikala?šen odpor biv- šega vladajočega razreda (prebendalne birokracije, kraljeva dru- žina), Ti sami so se ponudili v službo kapitalu, da mu "priskrbi- jo" čim večje profite. Kot vmesni sloj med kolonialno upravo in izkoriščanim ljudstvom so še sami dodatno eksploatirali ljudstvo, ki je teko občutilo dvojni jarem, Nedeljni rezvoj Vietnama kaže na njegovo popolno odvisnost od ko- lonialne metropole, ki ga je nasilno vpeljala ne svetovni trg, v svetovno prodTokcijo, kjer ni bil niti nejmenj konkurenčen. Ne Francijo je bil vezan ves izvoz in uvoz. Domače industrija je le životarila, saj se je morala stalno spopadati s konkurenčnimi po- ceni izdelki iz Francije, Kmetijstvo se je usmerilo povsem mono- kultiimo, kar je odgovarjalo Francozom (oz, kakor so Francozi sa- mi diktirali). Povsem pa so zanemai-ili centralni sistem organizi- ranja javnih del, tako da so si vrstile slabe letine. Glavno sta- nje v Vietnamu je bila: stalna kriza. Potek procesa kapitalizacije vasi: Tu je najprej potekalo spolóv- no p:ospodarstvo in parcelizacija. Kar pomeni, da je kapitalistič- ni način produkcije slabo razvit. To kaže tudi na številčno pre- moč x-uralnega prebivalstva nad mestnim, Marx pravi, da je spolôv- ni sistem prehodna oblika do kapitalistične rente, oz, do preho- da v popolno kapitalistično gospodarstvo na vasi. Kc pa delitev dela doseže tak nivo in ko produktivnost agrarnega dela že prese- ga individualno potrebo delavca, tökrat je šele den pogoj za ka- pitalistično produkcijo, saj se čedalje večji del ljudi izločuje 110 хг te -prodvikcioe iu ¿e na raspclago za eksploatacijo v drugih pi'odukcijskih sferah. Razvije se torej blagovno gospodarstvo, ka- mor spada tuái agrikultura. Vendar pa ^е le del agrarnega pro- d^ikta na trg, saj je ostali večji del še vedno neposredno sred- stvo za preživljanje. Mars razlaga spolôvni sistem na primeru Romunije iu Poljske, V tem sistemu lastnikom zemlje manjka zado- sten kapital, da bi prešli v popolnoma kapitalistično produkcijo. Za rasslojevanje na vasi pa poskrbijo tisti državni xiradniki in privarne osebe, ki uzurpirajo skupno zemljo srenje in njen pre- sežni produirt, Tudi v Vietnamu je potekal podoben proces. Komu- nalna zemlja, ki so jo razdeljevali vaški veljaki, se je kmalu stekala заао èe v roke teh deliteljev. Če pa si je niso v celoti prisvojili, so si od.rejali zemljo z najboljšo lego (blizu namaka- lnih naprav) in z najboljše kakovostjo, tako so bili deležni sa- dov diferencialne rente, kar jim je omogočalo hitrejšo obogati- tev, ker dJTugi teh privilegije niso imeli, Z nastankom monetarne- ga gospodarstva pa se razvije tudi drug sloj na vasi - bogatih kmetov, ki so najemali delovno silo, dninarje. Komunalno zemljo pa so si prilaščali tudi prebendalni mandarini, ki so bili v po- vezavi z vrhnjim sloje® na vasi. Če ni šlo drugače, so revne kme- te, ki so životarili na eksistenčnem minimumu, razlastili. Viši- no davkov 80 določeli samo vaški veljaki skupaj z mandarini in sicer je zajemala ^Cfjb pridelka na posamezno parcelo. Kdor ni zmo- gel tega plačati (kajti plačevalo se je v denarju), je njegovo zemljo zajel mandarin ali pa vaški veljak. Poleg tega davka je bil uveden še osebni davek, saj so bile zahteve kolonialne admi- nistracije vedno večje, s tem pa tudi zahteve domačega vmesnega sloja. Ta davek je zajemal 10^ letnega pridelka, obenem pa so mo- rali plačevati davek na sol, opij in alkohol, katerih produkcija je bila monopol države (kolonialne administracije), kar so prej pridelovali sami. Vaškim veljakom pa so morali nositi ob rojst- nem dnevu, porokah, ali pa ob praznikih vasi darila, kar je še dodatne obremenjevalo kmete. Ti davki pa se niso zmanjšali niti, če je bila letina katastrofalno slaba. Ill Vse теб kmetov je tilo prisiljenih prodajati svojo zemljo, sebe in svoje družine zaradi vse večjih dolgov. Pred 2. svetovno voj- no prebendalna birokracija, ki zavzema prebivalstva posedu- je да vse zemlje. Več kot 910 000 ha obdelovalne zemlje ao si prilastili Francozi z nasilnim razseljevanjem. To zemljo so name- nili za plantaže, kjer so morali delati bivši lastniki zemlje, toda tokrat za minimalno mezdo v strahotnih življenjskih pogojih ob okrutni eksploataciji, tako da jo bila smrtnost ogrom^ae, 90^ ljudi je napadal trahom, epidemije kolere in drugih bolezni so kosile med ostalim prebivalstvom. Francozi niso niti najmanj skr- beli za javna dela, tehnika je ostala na najbolj primitivni stop- nji (bambtisni plugi ii>d,) Proces prodiranja kapitalističnih odnosov je sprožil takšno dea- grarizacijo, agrarno prenaseljenost, da je bilo delovne sile na pretek, tudi za izpraznjena mesta ne plantažah in v rudnikih. Me- sta pe so bila majhna, industrije skorajda ni bilo, prostih mest pa je bilo zelo malo. Sdina možnost zaposlitve je bi.la nekaj ča- sa služabništvo. Teh je bilo celo več kot industrijskih delavcev. Mase nasilno osvobojenih kmetov, osvobojenih vseh produkcijskih sredstev, vsake lastnine, z edino možnostjo, prodaje svoje last- ne delovne sile (pa ponavadi še te možnosti ni bilo), je bila v stalni agoniji. Vsako leto je tisoče in tisoče ljudi pomrlo od lakote. Tudi domače obrt je povsem propadle, iiničila jo je konku- renca francoskih industrijsk51i izdelkov. Tako je bil lücinjen do- datni vir dohodkov, ki je bil kmetu včasih dopolnilna dejavnost. Pavperizecije kmetov je taka, da celo francoski kolonizatorji pi- šejo v svojih poročilih, kakšno' je izkoriščanje s strani vaških veljakov in mandarinov in o strašni bedi kmetov. Pri tem seveda ne omenijo njihovega izkoriščanja. Svetovna ekonomska kriza (1929) prizadene tudi Vietnam. Na svetov- nem trgu izredno padejo cene surovinam in živilom, predvsem pre- mogu, kavčujoi in rižu. To pa so bile glavne izvozne dobrine Viet- nama, Padec dohodkov od izvoza še poslabša deficit Vietnama v 112 suiianni trgovini, T-ađi povpraševanje se zmanjša, Y Vietnamu ae občuti splošno inflacijo. Davki pa so se s tem povečali. Zdaj je bilo treba sa običajno postavljeno višino davkov prodati 3-4 krat večje količine riža, da bi si kmetje zagotovili potrebno sumo de- narja. Cena zemlje pa je padla za 10-20 krat. Kdor ni zmogel dav- ka, je prodal zemljo, îako je pavperizaciji kmetov nujno sledila koncentracija zemljiške lastnine, i V teh pogojih in razmerah pa dela od 1930 naprej komiinisticna partija, ki gre skozi fazo "otroške bolezni" (upor v Nghe Trin- hu) do stalinističnega prehoda (pod vplivom Kominterne, spopad s -crockisti) v partijo osvobojeno pritiska tutorstva KP SZ med 2, svetovno vojno in po njej. Pri tem je treba poudariti njeno izredno pomembno vlogo v tem času, ko je bilo potrebno začeti o- sveščati množice tako delavstva kot kmetstva. Kakor pravi Gram- sci: "Komunistična partija je orodje in zgodovinska oblika proce- sa notiranje osvoboditve, s katero se delavec is izvrševalca spre- meni v pobudnika, iz množice v glavarja in voditelja, iz roke v možgane in voljo; v ustanovitvi KP je klica svobode, ki se bo razvila in do kraja razcvetela, kexiar bo delavska država organi- pq zirala nujne materialne razmere," ^ Tek proces napoveduje za za- četno obdobje, ki je še polno težavnih in bolečih krčev, saj se ravno tu izkristalizirajo prve ideje, prvi koraki. In ravno v tem obdobju je izredno pomembna množična sprememba ljudi, ki mo- rajo postati zavest vsega človeštva. Glavna vloga partije pa js, da ves ta potencial masovno organizira, da uspe uresničiti dejst- vo, de je človek res sam tvorec svoje zgodovine, da mu ne vlada- jo več družbene sile, ki jih je sam ustvaril, pa so se mu odtuji- le, 6, PREHOD y "CARSTVO SVOBODE" Uvod, Pri organiziranju agrikulturne v Vietnamu me predvsem zanimajo 113 epccificna pota, specifični poizkusi Vietnama, v koliici meri in na kakšen način dosegajo socialistično preobrazbo vasi, kakšen je ta proces preobrazbe, kako poteka in kakšne so njegove najbolj vidne manifestacije, kako poteka boj proti zaostalosti na vasi, nizki prodiiktivnosti, slabi tehnični strukturi dela, ostankom ka- pitalistične ideologije - drobnolastniške ideologije in kako se razvijajo proizvodni odnosi, ki niso več zavora razvoju proizva- jalnih sil, kako se sprejemajo nova pota ekonomskih odnosov na vasi: tj. predvsem organiziranje družbenega procesa dela, s pos- topnim podružbljanjem zemlje, v tem smislu, da se ne izgubi pred očmi temeljnega principa socialistične družbe: tj. popoln in svo- boden razvoj vsakega posameznika, torej tak družbeno-politični sistem, kjer se lahko razvijejo v vsej svoji raznolikosti in bo- gatosti vse potence družbe in človeka. Če bi se hoteli uvesti v globino problema podružbljanja agrikul- ture, bi morali obravnavati teoretične pristope klasikov marksiz- ma in novejših marks ist ični]i avtorjev do tega vprašanja. Doseda- nje "prakse" socialističnih držav se med seboj precej razlikuje- jo, pa vendar lahko za vsako trdimo, ali vsaj drugi trdijo, da stopa v fazo podružbljanja zemlje. Tu ni nobene vnaprej začrtane formule, ki bi bila splošnoveljavna. "Socialistična praksa na vasi je še zelo mlada. Razen izkušenj SZ, ki so plod specifičnih političnih okoliščin, v katerih se je razvijala prva socialistična država, ni drugih. Zato je prepros- to kopiranje teh izkušenj riskantno. Pri tem je jasno, da ljudje, pa čeprav so revolucionarji, niso nezgrešljivi. Zgodovinsko zako- nisto in neizbežno je, da je socialistična praksa obremenjena z več neuspelimi poskusi in napakami v metodah, organizacijskih ob- likah in taktikah, da pa je prav tako obremenjena z ostarJci pre- teklosti in vplivom različnih interesov, ki niso vedno napredni, to so ostanki državnega kapitalizma in pa birokratsko etatistič- 30 nega monopolizma ali pa drobnolastniška omejenost."-^ 114 Marx earn ni naredil nobenega modela za socialni prevrata Vendar pa se da iz njegovih del povzeti njegov odnos do kmetov in njiho- ve vloge pri revoluciji: za male kmete smatra Маг£, da jih nji- hov produkcijski način izolira dr-ug od drugega, njihovo produk- cijsko področje, parcela, ne dopušča pri svojec obdelovanju nobe- ne delitve dele, uporabe znanosti, nobene raznovrstnosti, nobene- ga bogastva družbenih odnosov« Vsaka kmečka družina zadostuje sa- ma sebi,-'"*' iz tega Marz zaključuje: "Kmet se mora otresti zavero- vanosti v parcelo, na kateri je zgrajena državna stavba in prole- terska revolucija bo dobila nov zbor,"^^ Saj je kinetstvo prav tako kot delavski razred eksploatirano, vse bolj zasužnjevano po kapitalu in zato, ko se osvesti svojega položaja, ko v svoji be- di spozna tudi prevratno stran, ko se razvije kot razred za se- be, lahko postane močan zaveznik proletariate. Seveda pa pri tem igra veliko vlogo komunistična partija in njena zavestna pravo- časna akcija, kajti tudi kmetstvo tsko kot delavstvo v prvem ob- dobju je izpostavljeno sleparskim obljubam buržoazije, ki se pred- stavlja kot nosilka splošnega interesa, ali pa nasedejo drugim socialnim slojem in institucijam,^^ Engels ugotavlja za kmete podobno kot Marx, kako je kot razred brez moči zato, ker je razcepljen in raztresen,^^ Poljedelske dninarje smatra na najštevilnejše in najnaravnejše zaveznike in- dustrijskih delavcev.f^igü^ ¿a «g^ poljedelski delavci lahko rešijo svoje strašne bede le, če predvsem svoj glavni predmet de- la, zemljo, odvzamejo privatni posesti velikih kmetov in še več- jih gospodov in jo obdelujejo v zadrugah v skupno korist, Prav okoli tega vprašanja pa se krešejo na videz različna mnenja, ki pa si v bistvu ne nasprotujejo, Lenin smatra: "samo boj za no- vo raspodelitev zemlje ne more spremeniti proizvodnih odnosov v gospodarjenju na zemlji,"^'^ To sicer izraža napredni revolucio- narni, vendar maloburžcazni demokratizem, v boju zoper fevdali- zem, Kajti "ni kapitalistično samo tisto, kar nosi oznako zemljiš- ka gosposka posest, tudi samo kmečko gospodarstvo, "ljudska pro- 115 isvodnja^ spada k izvoroia kapitalizma."^® Zavedati se je treba, da v evojem vsakdanu proizvaja kapitalističee proizvodne odnose. najpopolnejši svobodi kmečkega gospodarstva, v najpopolnejši enakosti malih gospodarjev, ki sedijo na občeljudski ali nikogax^ šnji ali ^božji"^ zemlji, imamo pred sabo sistem blagovne proizvod- nje."^^ Zato se Lenin zavzema v prvi fazi revolucionarnega pre- vrata za izvedbo naciona3.izacije, čeprav je to zanj šs vedno del- na reforma v mejah kapitalizma (le sprememba posestnika dela pre- sežne vrednosti.) Vendar je "moralni pomen v revolucionarnem ob- dobju v tem, da proletariat pomaga "^eni obliki privatne lastni- ne"* zadati tak udarec, katerega odmevi so neizogibni po vsem sve- tu. Proletariat zagovarja najdoslednejši in najodločnejši buržo- azni prevrat, neugodnejše pogoje kapitalističnega razvoja in na ta način z največjim uspehom nasprotuje vsakemu polovičarstvu, medlosti, neznačajnosti, pasivnosti - lastnostim, ki jih buržoa- zija ne more skriti."^® Le na ta način je mogoče pomesti s sred- njim vekom v Rusiji. "Čim odločnejša bo sploh buržoazno-demokra- tična agrarna reforma, s tem večjo močjo in naglico se bo razvi- jal razredni boj poljedelskega proletariata proti bogatim kmetom (kmečki buržoaziji) Prav tako kakor Lenin gleda na agrarno vprašanje tudi Mao Ce Tung ki smatra, da je novodemokratična revolucija (takšno je njegovo poimenovanje buržoazno-demokratične revolucije) kot boj proti im- perializmu, fevdalizmu s strani širokih množic, ki jih vodi pro- letariat, nujna. Čeprav odpira prostor kapitalizmu, pa daje mož- nosti tudi razvoju socializma.^^ "Novodemokratična revolucija je neizogibna priprava za socialistično revolucijo, socialistična revolucija pa je neizogibna smer razvoja novodemokratični revolu- ciji."^^ Tudi R. Luxemburg se vključuje v te razprave o agrarni revoluci- ji v nedokončanem rokopisu "K ruski revoluciji", kjer se ne stri- nja s prvimi ukrepi boljševikov 1917 glede razlaščanja in razde- ljevanja zemlje. Sama ugotavlja tisto, kar tudi Lenin v svojih 116 teoretskih spisih in sicer» da drobno kmečko gospodarstvo ni zdru- žljivo s socialističnim gospodarstvom. Prav tako predlaga za so- cialistično preobrazbo zemljiškega gospodarstva dvoje (kar zopet ni v nasprotju z Leninovimi stališči): "Najprej je treba nacionalizirati ravno veleposest kot tehnično najbolj napredno koncentracijo proizvajalnih sredstev in metod, kar je edino lahko izhodišče socialističnega načina gospodarje- nja na vasi. Čeprav je seveda res, da malemu kmetu ne gre jemati njegove parcele in da mu je treba mirno pustiti, da sam uvidi prednosti družbenega gospodarstva in se zato prostovoljno vklj\>- či v zadružne gospodarstvo, pozneje pa pristopi k socialistične- mu gospodarskemu podjetju, pa je seveda res tudi to, da se mora vsaka socialistična gospodarska preobrazba na vasi pričeti z ve- likim in srednjim posestvom. Lastninsko pravico je treba prenes- ti na ljudstvo ali pa - kar je pri socialističnih državah prav- zaprav isto - na državo. Samo tako je namreč mogoče organizirati kmetijsko proizvodnjo po širokih, med seboj povezanih socialistič- nih načelih, Erugič pa je eden od pogojev te preobrazbe, da se ločenost kme- tijstva in industrije, kar je značilno za meščansko družbo, pi^e- seže in da se namesto tega doseže prežemanje in zlitje obeh in oblikovanje tako kmetijske kot industrijske proizvodnje po enot- nih vidikih. Za katerokoli obliko upravljanja v praksi se odloči- mo, bodisi po mestnih občinah kot predlagajo nekateri, ali pa iz državnega centra, kot mislijo drugi, vsekakor je temeljni pogoj enotna, iz centra izvedena reforma in kot njen pogoj: nacionali- zacija zemlje. Nacionalizacija velike in srednje posesti ter zdru- žitev industrije in kmetijstva, to sta temeljna vidika vsake so- cialistične gospodarske reforme, brez katerih ni socializma."^ Zato se je v ruski revoluciji revolucionarno geslo, ki je mobili- ziralo množice: "Zemljo kmetom!", izkazalo za reakcionarno, ko se ga je v praksi izvršilo. Delitev zemlje ni odpravila neenako- 117 sti, nasprotno, še povečala je razslonevanje na vasi. Uvajanje agrarnih, komun, ki jih je sestavljal proletariat ni moglo rešiti tega procesa. Ko so si kmetje "prilastili" vsak svoj kos zeailje, je bil nesmiseln vsak poskus socialističnega podružbljanja kme- tijske proizvodnje, saj bi bil v nasprotju z interesi kmetov, ki so dobili, kar so hoteli. Tako je nastale veliko nasprotje med vasjo in mestom, med kmeti in delavci. Na vasi so se zadrža- li stari odnosi, vse do kolektivizacije in postavljanja prvih za- drug v letih 1927 in 1929. Ker pa ni namen tega spisa ugotavlja- ti potek ruske revolucije, se bom tu ustavila. S tem sem skušala le pokazati, kalco se zmote in zablode dogajajo v vsaki revoluci- ji in kako naporno dela čaka revolucionarje, da spoznajo te zmo- te in jih skušajo tudi popraviti. In če se ustavim čisto na kratko samo pri bistvu, ns pe pri vseh podrobnostih, jugoslovanskega reševanja agrarnega vprašanja. Tre- nutno pri nas preko kooperacije in z velikimi socialističnimi podjetji postopno teče proces prehode v družbeno organizirano proizvodnjo. "Naša politika ni osiromašenje kmeta in čakenje, de propede, da bi se s tem cipria vrata velikim kmetijskim gospodar- stvom, pa čeprav bi bila ta socialistična. Nasprotno, bistvo na- še ekonomske politike mora biti v tem, da tudi malemu kmetu omo- goča porast življenjskega standarda, ki je izključno rezultat po- večane produktivnosti njegovega osebnega dela, kar pa v večji me- ri lahko doseže le v kooperaciji z zadrugo kot tudi rentabilnost zadruge kot celote."^^ Kmet mora videti določene prednosti in ugodnosti, ki mu jih nudi nov proizvodni odnos, ne pa da se boji, da bo cstel prevaran dn le mezdni delavec. Pri nas smo proti kakršnikoli prisilni obliki odvzema zemlje, kot tudi proti n&silnim kclektivizo.cij&E, za ker imamo še sveže izkušnje is leta 1943, ko smo se iz tega naučili, da ni zdravo presajati mehanično tuje modele, brez upoštevanja lastne specifika, pa čeprav se za temi nameni skrivajo še teko svetli cilji. 118 "Socialistični odnosi na vasi Ishko postanejo ze.res socialistič- ni, čs co ekonomsko upravičeni, to ј^, če dosegajo večjo produk- tivnost àelô hitrejši io&terialni napredek« Socializem se ne sme graditi na siromaštvu, izeaačevanju v lakoti, temveč na postopnem izenačevanju v izobilju, a& katero pe je treba šele ustvariti ma- tsrialno bazo." Ko smo si tako na kratko ogledali nekatere temeljne teoretične dileaie o procesu socialistične preobrazbe vasi, si poglejmo, ka- ko je te proces potekal v Vietnamu, kakšne so bile glavne postav- ke njihovega teoretičnega pristopa do agrarnega vprašanja in ka- ko so зе programska stališča izvajala v praksi, katere so bile specifično okoliščine, ki so opredeljevale takšne postopke, ali enostavno, kakšna je torej vietnamska pot v socializem gledano s stališča agrikulture? A) POMEE AGEARNE REFORME "Vsaka agrarna reforma ima za cilj boriti se proti težavam, na katere na3.eti r\iralno prebivalstvo pri svojih poskusih za prehod na neve pogoje njihovega življenja in dela,"^'' Če vzamemo tako široko definicijo, ki naj jo ponuja Roland Gadille, potem ima a- grarna reforma bolj ali manj korektorsko vlogo v agrarnem življe- nju, lahko čisto subtilno poseže v vas in njeno življenje, lahko pa tudi bolj korenito načenja navade in tradicije kmečhega prebi- valstva. Agrarna reforma kot edini instrument novih sil, ki se borijo za osvoboditev ljudstva, bo ve-dno nezadostna, če je ne bo- do spremljali tudi drugi istočasni ukrepi v drugih sferah družbe. "Vse agrarne reforme sploh so lahko uspešne in trdne le, če se vse države popolnoma demokratizira, tj. če se po eni strani od- pravi policije, stalna vojska in dejansko privilegirano uradniš- tvo in če po drugi strani vladala najširša krajevna samouprava, Л o ki ne bo imela nikakega nadzorstva in varuštva od zgoraj." V tem smislu pa je agrarna reforma le del splošne preobrazbe celot- ne družbe, saj samo kot taka lahko posega v radikalno spreminja- 119 nje saiaih prodiikcijskih odnoscv, Tsko bi bilo bol.jše poiinenovari- je sanjo agrarna revolucija. Agrarna revolucija bi bila le del splošne proletarske revolucije, kot taka naj bi zajela široke kmečke množice, jih mobilizirala, animirala ге nove družbsns od- nose in izbrisala atomiziranost posameznega kmečkega gospoaarst-^ va ter povezala med sabo kmete v boju za nove družbene odnose. Za sam Vietnam eem že napisala, kako pomembna je bila agrsrna reforma kot mobilisatorski faktor in to v razrednem cioislu, saj je povezala med sabo najbolj eksploatirani del kmetov, ki so se pridružili boju proletariata zoper domači vledajoči sloj, ki js sodeloval s kolonizatorjem, prav tako pa je bila učinkovito sred- stvo, oz. eno od najbolj trajnih orožij v boju proti imperialis- tičnim silam. Te agrarne reforme so bile plod boja za uveljavi- tev eksistenčnega interesa veČine kmečkega prebivalstva, ki tudi v skupnem prebivalstvu tvori večino (80-85~). V Vietnamu je bilo uvedenih in izpeljanih več različnih agrarnih reform tako s strani osvobodilnih sil (Viet-Minha, od 1946 prei- menovan v Lien Viet, in FIÍL) kot tudi s strani diktatorskega re- žima v Sajgonu (Diema in kasneje Thieuja). Vse te reforme namera- vam obravnavati kronološko, jih kritično opredeliti, uvrstiti v konstelacijo sil na samem vojnem področju, ugotoviti vpliv vojne- ga stanja na določene tipe agrarnih reform, torej obravnavanje agrsrne reforme izpeljane v specifičnih pogojih, v pogojih vojne, kontradiktornost reform obeh nasprotujočih &i strani. Pomen obrav~ 7iavanja vse glavnih značilnosti agrarnih reform je v tem, da bom preko tega skušala prikazati vietnamsko inačico prehajanja v so- cializem, njegova specifična pota podružbljanja zemlje in agri- kulturne produkcije sploh, oz. to in odnos partije do teh temelj- nih vprašanj vietnamske revolucije mi daje glavne oporne točke, na katere se lahko naslonim pri dajanju vrednostne ocene o druž- benem sistemu Vietnama danae. Seveda pa pri tem nisem pozabila, da bi bilo absurdno obravnavati agrarne reforme ločeno od drugih socialnih sprememb. Tako so potekale obenem s spreminjanjem živ- 120 lôsnôskega procese. l.judi v Icnetijstvu, tudi velike spreoerobe v vseh drtigih afereh družhenege. življenja in industrije, do šolst- vs in sd ravstva. Zate nsseravam obravnavati spremembe v agrikul- turi v tesni povezavi s spremembami ne vseh ostalih področjih, B) POTEK kQ-RÂSIŒE HEPOPJ-î 1,) Qdno3 EP do agrarnega vprašanja pred 2, svetovno vojno in med Po prvem hudem udarcu (neuspeh sovjetske oblasti v N^e Trinhu) se je partija dokaj hitro zavedla nastalega položaja in se je iz tega poraza tudi nekaj naučila. Deluje v ilegali, njeno akcijsko enotnost razjedajo notranji spopadi s trockisti. Od zunaj jih o- virajo represalije in hud teror Francozov nad komunisti, V sami deželi vlada izredno težka situacija, huda kriza. Partija skrbi v tem času predvsem za povezovanje svojih vrst, vendar je njeno delovanje zelo omejeno. Tako proletariat kot tudi sami kmetje or- ganizirajo več spontanih manifestacij, demonstracij in splošnih stavk, v katerih sodeluje veČ deset tisočev ljudi. Predvsem pro- letariat je posebno aktiven, zahtevajo sindikate, pravico do stavk 8-urni delavnik, prepoved nočnega dela za ženske in otroke, plače v denarju, 8 tedenski porodniški dopust itd. Glavni cilji kmečke- ga boja v programu KP 1937» kjer je opredeljen odnos do kmetov, so: redukcija dajatev (največ ena tretjina pridelka) - davčna razbremenitev v primeru slabe letine - pravična delitev komunalne zemlje - vrnitev zemlje tistim, ki jo obdelujejo - ustanovitev kreditnih služb, ki ne smejo izkoriščati kmetov - odprava osebnih davkov - zagotovitev osnovnih demokratičnih svoboščin, "Kovembra 1939 definira centralni komite komunistične partije 121 glavne naloge, ki naj bi izpolnjevali komunisti, (,,,) Glavna na- loga vietnamske revolucije je v boju zoper imperializem, ne gle- de ns kozo ljudi, ki ga vodijo. Nacionalna osvoboditev je prven- stvena naloga, vse druge, sem se vključuje t\adi agrarni problem, eo ji podrejene,"*^® Glavna naloga postane konstituiranje najširše demokratične-nacio- nalne fronte, ki ima samo domoljubno bazo. To je bilo na nek na- čin razumljivo, saj je boj proti japonskemu in kasneje francoske- mu fašizmu zahteval koncentriran nacionalni odpor. Partija je bi- la prešibka, da bi sama povedla vse ljudstvo v boj proti dvema okupatorjema in še proti domači buržoaziji in marionetni vladi. Zahteve po demokraciji nadomestijo zahteve po proleterski državi. Tudi kmečki program se skrči, edina naloga ostane: - konfiskacija zemlje izdajalskih lastnikov, ki sodelujejo s ko- lonizatorjem. Oktobra 1940 se zopet spremenijo glavne naloge za kmete v partij- skih programih. Zahteve niso niti najmanj radikalne, so predvsem pragmatičnega značaja, ker KP noče prestrašiti drugih slojev (kot npr, b\3ržoazijo in veleposestnike), ki hočejo sodelovati v Viet Minhu, Te naloge so: - nacionalizacija dobrin veleposestnikov, cerkve, organizacij in posameznikov, ki so izdajalci, - zmanjšanje zakupnin, odprava obveznih daril vaškim veljakom - nacionalizacija konfiscirane zemlje, razdelitev med vojake in kmete. Kakor lehko vidimo, KP ni vodila neke konstantno radikalne poli- tike do agrarnega vprašanja. Še slabše, njen odnos je bil ad hoc, in zato pragmatičnega značaja, KP ae ni spoznala pomembne vloge kmetov in to predvsem kmečkega 122 proletariata. Resda stalno potidarja zvezo delavcev s îcneti, ven- dar pa se le-ta v sami praksi ni izkazala, in ni učinkovito delo- vala. Partija je bila slabo organizirana, ni bila množična, pa tudi teoretične osnove so bile dokaj šibke, nezrele, kar je odgo- varjalo tudi nezrelim materialnim pogojem za prehod v socializem. Kot taka se ni mogla opirati izključno na lastne sile, temveč je morala pristati na sodelovanje z meščanskimi sloji, vsaj v obdob- ju, ko je bil najhujši sovražnik fašizem, in kar je bila predvsem začasna taktična rešitev, ki pa ne bi smela zamegliti strateške usmeritve partije, to je razrednega boja z buržoazijo in drugimi eksploatatorji. 2.) Avgustovska vstaja 1945 Avgustovska vstaja ni bila socialistična vstaja, niti uvod var^o ne, saj se voditelji skrbno izogibajo vsake besede ali dejanja, ki bi spominjala na razredni boj. Teko ni niti v ustavi niti v deklareciji neodvisnosti, ki jo je prebrel Ho ob osvoboditvi iz- pod japonskega fašizme in ob proglasitvi severnega dela dežele za Demokretično republiko Vietnam, niti z besedo omenjenega raz- rednega interesa. Edine politične opredelitve so: nacionalne ne- odvisnost in demokrecija. Zato, da bi se dokazalo zunanjim sovraž- nikom in da bi se izognili notranjim nesporazumom, kar bi ovira- lo nadaljni razvoj, se 11. 11. 1945 razpusti Komunistična parti- je Vietnamal Ho to razlaga: "Tedaj se je zgodilo nekaj, česar mno- gi niso mogli razumeti: partija je proglasile, da se razpušča. V resnici se je umaknile v ilegelo."^^ Gre ze ukrep, ki je bil nu- jen, saj so na jug že vdirale angleške in frencoske čete, ne se- ver pe Čsi^ajškove z namenom zrušiti ljudsko vlado. Kakor se je avgxistovska vstaja odrekla vsem razrednim ciljem, teko so se tu- di njeni, ukrepi in reforme ujeli v ta okvir, niti najmanj niso bistveno posegli v spreminjanje produkcijskih odnosov. Taki pe so bili tudi postopki v reševanju agrarnega vprašanja, kjer je bilo stanje res pereče: 805é kmečkega^ prebivalstva, od 123 tega 61,50 brez semije. Obstajalo je sicer geslo, po katerem naj bi aa vseko dr-azino prišlo $ ha zemlje, kar pa je tudi ostalo le kot geslo. Pai'tijski sekretar Truong CEinh (v tistem obdobju) razlaga, da se agrarna reforma lahko izvede ob naslednjih pogojih: ~ бе je politična stabilnost - če to kmetje sami zahtevajo - če je zadosti kadrov, ki bi jo izvedli,^^ Nobeden od teh pogojev pa v tistem času ni bil izpolnjen. Kadrov je bilo celo manj kot sloja veleposestnikov in bivših mandarinov (5oo ooo). Med kmeti ni bilo izdiferencirane zavesti, kakšna naj bi bila reforma. V tem pa je predvsem krivda partije in njene ne- avantgardne vloge. Tako je bila agrarna reforma povsem limitira- na, Vendar kritika te reforme ni kritika nesposobnosti vodij ali partije nasploh, temveč je predvsem kritika težkih razmer, v ka- terih se najde Vietnam po osvoboditvi, ko ni imel nobene pomoči od zunaj, ko hladna vojna zadane nove udarce delavskemu gibanju po svetu in ko SZ pričenja nastopati s pozicije velesile, ne pa najrazvitejše socialistične države, ki jo vodi proletarski inter^ nacionalizem, SZ v tem času nima izdelanega odnose do socialnih bojev v kolonijah, zato jih tudi ne podpira. Vsako dejanje DR Vietnama od 19^5. leta naprej je potrebno oce- njevati v luči zunanje nevarnosti in od 1946 naprej tudi okupaci- je Francozov, kot tudi v luči lovljenja notranjega ravnotežja z vsemi razredi in v nemoči partije, da bi se borila na dveh fron- tah, In kakor pravi HO: "Potrebni smo bili miru, da bi obnovili našo deželo; da bi ga obvarovali smo morali popuščati, Kljub temu pa so bili narejeni nekateri koraki v smeri demokrati- zacije države. Novi vladi je uspelo odstraniti skorumpirano vaš- ko administracijo, namesto njih pa so se volili komiteji, ki so predstavljali ljudsko oblast. Seveda pa niso čez noč opravili s 124 samovoljo, korupcijo in birokratizmom. Glavne naloge, ki jih je deklariral Viet Minh glede agrarnega vprašanja: (nekakšna 1, ag- rarna reforma, ki pa ostaja v mejah kapitalističnega sistema) - konfiskacija zemlje izdajalcev in kolonizatorjev (izvede se še- le 1949) - pravična delitev komunalne zemlje сл - zmanjšanje obveznih dajatev na - možnost obdelovanja opuščene zemlje - osebni davki in davki na sol, opij in alkohol ukinjeni. Vendar pa ostane socialna struktura nespremenjena, lastnina nad zemljo js še vedno skoncentrirana v rokah peščice ljudi, velepo- sestnikov, bogatih in srednjih kmetov. Razdelitev lastništva nad zemljo v ^ 1, 1943^^ Kolonizatorji 1 Cerkev 1,5 Komunalna zemlja 25 Veleposestniki 24,5 Bogati kmetje 7,1 Srednji kmetje 29 Revni kmetje 10 Agrikulturni delavci 1,1 Drugi delavci 0,8 Od vietnamskih avtorjev obravnava politiko KP do agrarnega vpra- šanja pred letom 1953 samo Giap, vendar ni prevoda iz vietaamšči- ne. Trucng Chinh kritizira to obdobje zaradi tega, ker so se me- hanično aplicirala izkustva kitajske revolucije leta 1937-45 iz boja proti japonski okupaciji (ko je še potekala specifična kola- boracija 8 čangkajškom). 125 3* Istočasni raavoj na jugu do ženevske konference (1945-54) Kakor sem že v uvodu dejala, nameravam obravnavati agrarne refoïv me preko kronološkega zaporedja, tako zaradi boljše preglednosti kot zaradi lažje primerjave in ugotovitve razlik med dvema avtoh- tonima razvojema na jugu in severu. Na primeru severnega Vietnama smo videli, kako je partija organi- zacijsko šibka in nemočna pri povezovanju interesov še neosvesče- nih množic kmetov. Prav tako je tudi na jugu. Tu so si lahko pri- laščali pravico do oblasti razni avanturisti kot cesar Bao Cai in njegovi pomagači iz raznih nacionalnih buržoaznih strank. Če pogledamo njegovo preteklost, vidimo, da je prav pisana. Francos- ki kolonizatorji so ga 1952 postavili za marionetnega cesarja. To "nagrado" je vietnamski narod dobil za pomoč Francozom v prvi svetovni vojni, dejansko pa je bil to vmesni izkoriščevalski sloj, ki je skrbel le za lastne interese. Merca 1945 sodeluje Bao Dai z Japonci, ki ga postavijo za cesarja Vietnama. 25. avgusta se odreče prestolu. Pretendira pa na mesto vodje Viet Minha, kjer se je vključil v koalicijo vseh strank. Vender pa hitro prekine z Viet Kinhom, ker ga smatra za komunističnega. Nato veliko potu- je na relaciji Hong Kong - Pariz, kjer se dogovarja e Francozi, Amerikanci in predstavniki Indokitajske banke. Leta 1948 znova pride na čelo Vietnama (to pot juga), kamor ga postavijo Franco- zi. "Novi imperator se odreče zvenečemu imenu v interesu "demo- kracije*" in postane samo predsednik vlade, južni Vietnam pa pos- tane republika. Republika Vietnam dobi vso neodvisnost v okrilju Francoske unije. Bao Dai pa podpiše pogodbo, v kateri potra.i pri- oriteto ekonomskih in ktilturnih interesov Francije, Izpelje pa tudi agrarno rsfonno in sicer, vea zemlja se skoncen- trira v rokah veleposestnikov, bogatih kmetov in državne admini- stracije. To naj bi bil novi vladajoči razred, ki pa obstaja lo kot marioneta v rokah Francozov, 126 agreraa risfornia v D^Yiatn^u leta 1953 Y boju proti Frâacoaore postaja Vietnamcea vse bolj očitno, da je nujen razredni boj, ce bi hoteli îïspeti, Veleposestniki so se priključevali Francosem in izstopajo iz Viet Minha, Viet Kinh pa sestavlja ker 90^ kmetov» Vse bolj se tudi odraža politično dalo partijskih kadrov med sinožicami. Partija dobiva vse pomembnejšo vlogo v Viet Minju. Leta 1950 priznajo boj vietnamskega ljudstva LR Kitajska, SZ in druge socialistične države. Vse bolj postaja nujna motivacija bojujočih se kmetov, saj so morali imeti pred sabo realne cilje, da se borijo za spremembo lastnega položaja v družbi, ne pa zato, da se nič ne spremeni in ostanejo še naprej eksploatirani, Шако se je pred partijo postavila najvažnejša na- loga: radikalna agrarna reforma, Že 1951 se na osvobojenem ozem- lju sprovaja agrarna reforma, obdelovalne zemlje se razdeli med 20^ vseh kmetov, med 505é vseh vasi, 1, 12, 1953 se izglasuje zekon o agrarni reformi. Najprej so klasificirali kmete v posa- mezne kategorije (podobnost z Leninovo klasifikacijo kmetov v ka- pitalistični ureditvi)^ in sicer: - kmetje brez zemlje - revni kmetje (tisti, ki imajo košček zemlje, vendar to ne za- došča se preživljanje družine) - srednji kmetje (ki imajo košček zemlje, kar zadošča za preživ- ljanje družine) - bogati kmetje (ki delajo sami, veiidar pa najemajo tudi dodatno delovno silo) - veleposestniki (ki. žive od eksploatacije drugih) "Cilji te agrarne reforme so: 1, zatreti režim fevdalcev, ki si lastijo riževa polja, in ures- ničiti pravilo: "zemljo tistemu, ki dela", osvoboditi proizvejel- ne sile na deželi, povečeti proizvodnjo in zmegovito voditi odpor neprej, 2, splošne politične linije: nesloniti se brez predsodkov na rev- ne kmete in dninarje, tesno se povezeti s srednjimi kmeti, spora- 127 zxiBîeti 6« a bogatiaii, postopoma zatirati izkoriščevalski favdsini režim, razvijati proizvodnjo in nadaljevati z odporcm,"^'^ •Ta agrarna reforma je bila izpeljana v specifičnih razmerah voj- ne, kjer je bilo nujno potrebno motivirati množice za nadaljnji boj, obenem pa je bilo potrebno osvoboditi proizvajalno sile ti- stih ovir, ki so preprečevale njihov hitrejši razvoj. In v.oá te zaviralne sile je spadal razred veleposestnikov, ki je izrabljal delovno silo v lastno korist. Uničijo naj ss okovi velike zemljiš- ke lastnine. Seveda je razlastitev razlaščevalcev nujne. Yendar pa je to samo prvi korak. Drugi korak pa ni bil teko revoluciona- ren, saj so se usmei-ili na drobno lastniško gospodarstvo (zemljo vsem), kar je še vedno temelj kapitalističnemu gospodarstvu. To- rej je ta ukrep lahko le prehoden, le stopnja, preko katere se mora preiti na veliko socialistično proizvodnjo, kjer je zemlja v kolektivni lasti in kjer je kolektivno upravljanje nad proiz- vajalnimi sredstvi. To pa je možno na višji stopnji razvitosti proizvajalnih sil. Kako pa je ta prehod v družbeno organizirano proizvodnjo potekal, bomo videli v nadaljnjem razvoju Vietnama po osvoboditvi 1954. Ta agrarna reforma je zajela 6% obdelovalne zemlje: 810 ООО ha, 107 ООО živali, 1 846 ООО orodij, ksr je bilo razdeljeno med 2 200 ООО družin, tj. 9 ООО ООО prebivalcev ali ruralne po- pulacije, Bernard Fall trdi, da gre tu le za razporeditev revšči- ne, saj pride na vsako družino pol ha zemlje, 1 žival in po 1 orodje na 13 družini Razdelitev zemlje pred in po reformi 1933^^ 128 Na koncu te reforme :јв bilo več obdelovalne zemlje, pridelek na he povečan za globalna produkcija na glavo za (21 kg) individualne konsumacija za 15,5^ (26,5 kg riza). 5. Napake y sprovajanju agrerne reforme 1953, upor v Nghe Anu 1956 "Del naših političnih delavcev nI v celoti dojel politike agrar- ne reforme, ali pa ni sledil liniji množic. Vodstvo centrelnega komiteja partije in vlade je pogosto premalo konkretno in ne upo- števa dovolj pomembnosti kontrole in inicietive."^^ Teko izveja semokritiko Ho Ši Minh. Kaj ss je torej zgodilo? Agrarna reforma 1953 se je brutalno uvajale, povsem administrar- tivno, mehaničnoe Ljudski tribunali in Komite agrarne reforme so imeli velika pooblastila, delovali so birokratsko, togo, z zlora- bami svojega položaja. Politični kadri na vasi so morali določi- ti ji lastnikov v vasi. Ta % je moral doseči 30$ìé, Če v neki vasi ni bilo veleposestnikov, so v to kategorijo tivrstili ksr bogete kmete, ponekod pa tudi srednje in celo revne kmete. Prišlo je cio čisto osebnih obračunavanj, do čistega subjektivizme političnih kadrov, ki niso upoštevali nobenih zeslug posemeznikov. Po podat- kih Nhan Dena (glasilo Delevske partije) je bilo 30$é kmetov obso- jenih kot veleposestnikov, čeprev to niso bili. Izvršilo se je 5o eoo eksekucij, loo ooo ljudi pa so poslali ali v kampe ne pri- silno delo, ali pe v zapore, (Te so kasneje vse po vrsti izpusti- li!) 2, 10, 1956 ee je v stebru obrambe Viet Minha (IV intercona) Nghe Anu (rojstno mesto Hoje) začel kmečki upor kot posledice neprimernege izvejenja eterne reforme. Vleda je poslela divizi- jo, ubitih 6 000 kmetovi^® To pe je bil hud uderecl Hude zmotel Temu sledi evtokritike paartije. Takoj ukinejo ekorumpirane Ljud- ske tribxmele in Komite egrerne reforme, spustijo zapornike. Od- 129 stremijo sekretarja partije îruong Chinha, isto doleti Bo Viet a?hariga in Le Van Lvonga kot odgovorna sa kmetijstvo. Vendar pa se ni iskalo sajao grešnega kozla. To je bila predvsem kolektivna krivda. Ns. 10. seji GK EPV so na progr-amu samo zmote reforme 1955« Ugotovijo naslednje: - Voluntarizem in subjektivizem pri določanju, v katero kategori- jo spadajo posamezni kmetje, - velika škoda tudi v odnosu do religioznih sekt in do manjšin, katerim se je v tej reformi precej omejila svoboda, Giap piše o tem: "Napačen odnos do srednjih in bogatih kmetov in tudi do veleposestnikov, ki so delovali v osvobodilnem boju. Na- stajali so centri osamosvojeni od vlade. Kršili so se principi KP in države, Dušila se je iniciativa, uporabljale so se avtori- tarne metode, CK priznava, da je sam odgovoren za vse zmote," Zato prehaja partija v novo obdobje: demokratizacije. Nguyen Khac Vien opravičuje te zmote s specifično situacijo, v kateri se je znašel Vietnam: na eni strani zunanji sovražniki in vojna, na drugi strani pa notranji sovražniki in razredni boj. Če je to lahko opravičilo, je pa seveda vprašanje. Edina pozitivna stvar, ki jo vidim v tem, je ta, da so odkrito priznali svoje napake, poiskali krivce, toda ne samo krivce, temveč preko popravljanja napak skušali odpraviti tudi vzroke, ki so povzročili to krivdo. Sledi obdobje popravljanja napak od 1956 do 1958, začenja se de- mokratizacija ali vietnamskih "sto cvetov", O tem pa več v nada- ljevanju, 6, Proces podružbljanja agrikulture od 1959 пат>ге.ј na severu V letu 1959 institucionalizirajo zadrugo ali kooperacijo. Proces uvajanja zadrug poteka že prej. Na začetku je bilo izredno veli- ko nasprotovanj, V prve zadruge so prostovoljno stopili le par- tijski kadri, da bi dali zgled drugim, s tem ko bi se njihova 130 proizvodnja z bolje organiziranim delom dvignila. Po agrarni re- formi 1955 je vsaka družina dobila pol ha zemlje, kjer pa se ne izplača uvesti strojne proizvodnje. Tako je pridelek odvisen še naprej od slučaja in vremena. Veliki problemi so še vedno s hid- ravličnimi deli, pomanjkanjem gnojil. Prvo tovarno umetnih gnojil zgradijo s sovjetsko pomočjo šele 1962, Tehnika je povsem neraz- vita, v uporabi so še leseni in bambusni plugi, V takšni situaci- ji je bila edina možnost zvišanja prodtiktivnosti prehod na koope- rativno delo. Ustanavljanje zadrug poteka po treh fazah: 1, faza: težko je kar takoj preiti na višjo obliko kooperacije, posebej še, če je prej obvladovala kmetovo zavest tisočletna tradicija. Na začetku še prevladuje drobnolastniška miselnost. Kot prvi korak h kolektivnosti so ekipe za medsebojno pomoč, kjer se povezujejo družine med sabo. Tu ni skupna ne zemlja ne pridelek. Le ob žetvah in drugih skupnih delih si med se- boj pomagajo, si razdelijo delo po kvalifikacijah in delijo deleže po vloženem delu, 2, faza: če bi bile te ekipe zadovoljne z uspehi in če hočejo preiti v zadruge višje stopnje - polsocialističnega tipa, po- stane eksploatacija zemlje skupna, prav tako upravljanje, vsak ima še pravico, da obdrži lastno zemljo. Bohodki se delijo: 80^ po vloženem delu, 20^ pa od rente glede na zemljo, 3, faza: to so že socialistične zadruge, zemlja, orodje in druga produkcijska sredstva so skupna last. Ni več pravice do indi- vidualne lastnine nad zemljo, razen majhen kos ohišnice. Nagra- da jo odvisna od vloženega dela. Delavci so razdeljeni po de- lovnih brigadah po 60 ljudi, na razne ekipe po 12 do 15 ljudi. Vsako delo se točkuje. Vsakodnevno delo ima 10 točk. Točke se zvišujejo glede na kvalifikacije in težavnost dela. Poprečje za družino je 5000-ЛООО točk na mesec, ker odgovarja 1 550 kg riža. Prestop v to fazo je možen, če se je upravljanje izbolj- šalo in če se je mišljenje kmetov spremenilo in ni veČ drobno- 131 lastniške zavesti. Prvo pravilo pri zadrugah je: svobodno odločanje o pristopu k njej, pomembno je prepričevanje, ne pa prisila. Ti prehodi so na las podobni kitajskemu prehodu v zadruge leta 1956, O tem piše več Mao,®" Vendar pa Kitajska preide leta 1958 v sistem ljudskih komun. Vietnamski avtorji pa trdijo, da so jim za vzgled sovjetski kovhkozi. Prvo leto prehoda v prvo fazo so bile prednosti združevanja sla- bo vidne, saj produkcija ni dosegla višjega nivoja kot produkci- ja individualnih proizvajalcev. Razen tega so le-ti lahko na svo- bodnem trgu prodajali svoje presežke, kar jim je omogočilo dokaj varno življenje. Na skupnih posestvih pa so se vrstile napake, saj kadri niso imeli nobenih izkušenj v organizaciji dela. Kmet- je pa so dobivali iste navade kot prej, ko so delali za velepo- sestnike, Dirugo leto pa zadruge že dosežejo nivo individualnih proizvajalcev, obenem pa se že kažejo prve prednosti: podpora dr- žave pri nabavi semena, tehnike, prednost pri uporabi hidravlič- nih del, tako so že lahko prešli na več letin v eni sezoni. Tudi svobodni trg se omeji, S tem se zajezi socialna diferenciacija na vasi. Vse več kmetov pa se vključuje v zadruge. Zadruge 1955 1956 1957 1958 1959 1960^ SKUPAJ 7 37 44 4722 28875 ^l^ol Na začetku 1961 je že 85$lí vseh družin v zadrugah, od tega 10^ v socialističnih. Produkcija pa raste od 4-5Çlé, čemur se vsi čudijo. Povsem so uspeli zajeziti poplave, (Do leta 1969 so izkopali kar 57 855 kanalovi) Leta 1965 se zadruge reorganizirajo, se med seboj združujejo gle- de na isto proizvodnjo kultur. Tako njihovo število pade na 29824, v njih pa sodeluje 87,75^ družin. 152 Leta 1962 pa deluje tudi 55 kooperacij po vzgledu sovhkozov (na 55-1ћ dela vojska). Produkti od teh gredo za vojsko. Tu dela oko- li 6o 000 agrikulturnih delavcev na 2oo ooo ha. Proizvodnja je mehanizirana. Tudi ta proces združevanja posameznih zadrug zelo spominja na ki- tajskega, kar Vietnamci zanikujejo. Ves sistem zadruge predstav- lja avtohtono, tudi samozadostno enoto, povezano v gospodarskem, socialnem in kulturnem smislu,(take pa so tudi kitajske komune). Vendar je ta sistem prilagojen na specifične razmere vojne, ko se je taka organizacija nujno morala doseči. O tem več kasneje. Glavne težave pri uveijanju zadrug: Kar 503^ dohodka posamezne družine tvori ohišnica, na njej proiz- vajajo sadje (ananas, banane, limone, kokos) in zelenjavo. Vsako gospodinjstvo pa goji še race in eno ali dve svinji, ali pa bivo- la, s tem si priskrbe tudi gnoj. To državi za enkrat odgovarja, saj sama ni sposobna zajeziti revščine. Davki za državo pa znaša- jo pridelka. To pa je bil vir za izgradnjo industrijske baze in obnove domovine ter rezistence pred okupatorjem. Kar površine se še obdeluje ročno! Proizvodnja riža angaži- ra v Vietnamu 100-120 ljudi (na Japonskem 44, v ZDA pa 1,31!)^^ Stroje, ki 80 jih dobivali kot pomoč iz socialističnih dežel še niso znali uporabljati, saj ni bilo zadosti tehničnega kadra. Ni bilo agronomov, ne tehnikov. Na 90^ vlagi so se stroji hitro po- kvarili, Zato 80 skušali na sejah vaških komitejev (zadružnih) predebatirati vse dobljene izkušnje, predebatirali so plan in skušali premostiti tehnično neznanje z izkušnjami. Tako so na primer odkrili rastlino "azolle", ki so jo uporabljali kot narav- no gnojivo, poleg tega je kvaliteta te rastline tudi v tem, da ščiti riž pred dehidracijo in pozebo. Ponekod pa so komiteji tudi izrabljali svoj položaj, ae pustili 133 podkupovati. Naravni ritem menjavanja sezone ee je podrl, saj so prešli na večkratno letino. Kljub temu je bilo jesno, da brez tesne zveze z industrijskim napredkom ne bo napredka agrikulture. Vaški administrativni komiteji so bili sestavljeni: Ljudski svet, v njem je bilo 30 ljudi, od tega polovice žensk, v administrativnem komiteju pa 9 ljudi, od tega 4 ženske, volje- ni so za 2 leti. Skrbijo za vse zadeve, ki se tičejo vasi, eks- plicirajo politiko vlade, 7, Agyarne reforme na .jupu od 1933 naprej (ali napake Piemovega režima) V strategijo boja proti gverili spada tudi Tboapsonova doktrina, ki bazira na njegovih izkušnjah v Maleziji in Vietnamu. Zagovar- ja administrativne metode, ki naj bi vzbujale neomajno vero v dr- žavo, Predlaga: 1, da vlada, ki se sicer stalno bori proti upornikom, sprova ja reforme za pospešen razvoj. Drugače vjiiči le par upornikov, ne pa tudi žarišča upornikov, 2, državni plan mora biti v celoti pojasnjen, mora biti ofenzi- ven, da gverila ne more tako hitro reagirati na vse spremembe, 3, ne uničuje gverile same po sebi, ampak subverzijo, potrebno je \iničiti celotno strukturo, ^ vlada se mora obnašati častno, da spoštuje zakone, da ne izgle- da, kako se poslužuje svoje moči, ki jo ima zaradi položaja.^ 25, junija 1955 je proglašen za novega predsednika na jugu Ngo Dinh Diem, Bao Dajev notranji sekretar, ki pravi zase, da edini on lahko predstavlja interese narc-da. Bao Dai pa se že sonči na Ažurni obali v svojem gradu, V skladu s Thompsonovc doktrino se tudi novi diktator zaveda, da je treba začeti z reformami, če se 134 hoče utrditi na oblasti» Pri kreaciji teh reform je razen" viet- namskega ekonomista, glavnega ideologa Biemovega režima Vu Quoc Thuca, sodeloval tudi anioriški svetovalec Ladejinsky, Ti so sma- trali, naj se Biem nasloni na 7oo ooo begunskih katolikov iz se-- vera, na katolike z juga, na veleposestnike s severa, na svoje prijatelje in na svojo veliko družino. Seveda ob pomoči ZDA. Ta- ko je izvedel agrarno reformo, katere glavni moto je: "Zemljo veleposestnikomî" Ustanovila naj bi se "agrovilles" (agromesta), v katerih bi bili kmetje prisiljeni opustiti tradicionalno živ- ljenje in si ustvariti novo domačijo, dodelili bi mu nekaj zem- lje, ki si je ne izbere sam, odkupiti jo mora po visoki ceni. Še pred francosko okupacijo je razdelil Viet Minh 2 miljona ha zem- lje, Diem vso to zemljo konfiscira in ukine vse reforme Vietmin- ha. Zemljo razdeli sleju bivših mandarinov-veleposestnikov, med prijatelje in družino. Katoličane je ta delitev obšla, saj jih na jugu čakajo le prazne obljube, strpajo jih v ograjena naselja, kjer žive kot v prisilnih kampih, Diem si nakoplje sovražnike tudi pri ostalih meščanskih strankah, saj jih postavi izven zako- na, prepove vsake shode, uvede pa teror in represalije proti ver- skim sektam, manjšinam, komunistom, vietminhovcem, borcem proti japonskemu in francoskemu fašizmu itd. Leta 1962 postane jasno, da tata politika, kjer vladajo le bombe in dolarji, ne more obroditi sadov. Tega leta uvedejo eksperiment ki je uspel v proti-gverilski vojni v Maleziji - "strateške vasi" ali hien hoi. Te vasi so v bistvu koncentracijska taborišča, ven- dar je razlika v tem, da so ograjene cele vasi, zunaj vasi pa so njive, kamor hodijo kmetje na delo pod nadzorstvom sajgenskih vo- jakov, Pri tem ne sme biti ne v vasi, ne v bližnji okolici nobe- nih dreves, ničesar, kar bi lahko služilo kot skrivališče za par- tizane, Ra ta način naj bi se odsekala vez ljudstvo - partizani, kar pomeni, če se izrazim po "maoevsko","odtočiti morje, da riba ostane na suhem". Vendar pa je bilo to dejanje zadnje, kar je uspel izvesti Diemov režim. Ta zadnja reforma odvrne od Diema ce- lo tiste, ki so do sedaj najbolj omahovali, Diema ubijejo leta 135 1965 (osem dni pred Kennedyjevo smrtjo, zato ta smrt tudi pade hitro v pozabo). Južni Vietnam je v hudi ekonomski krizi, V zuna- njetrgovinski bilanci imajo kar 20 milijard dolarjev deficita. Izvoz je udeležen v uvozu le 8^. Kmetijska in industrijska pro- izvodnja upadata. Stroški za armado in državo se povečujejo. Voj- ska je vedno večja. Od 1. novembra 1965 pa do 19. junija 1965 sledi kar 15 uspešnih in neuspešnih državnih udarov, ki jih vodi- jo večinoma generali, dokler se končno ne formira vlada, kjer je predsednik vlade Bguyen Kao Ку, general-major letalstva, šef dr- žave pa postane Nguyen Van Thieu. ZDA se zavedajo, da ji taka notranja gospodarska in politična nestabilnost niti najmanj ne koristi. Tako predlagajo nov program, ki bi moral biti uveden že leta 1955» če bi se hotel zajeziti napredek osvobodilnih sil. Predlagajo torej program, v katerem naj bi se pospešil razvoj zdravstva, šolstva, vaške administracije, komunikacij, transpor- ta, več možnosti kreditov za kmete, izboljšava namakalnih naprav, boj proti insektom, zmanjšati nezaposlenost in pospešiti indus- trijski razvoj. Vendar je leta 1964 zmaga PNL pred vrati. Le neposredno vmešanje vojaških sil ZDA, je uspelo podaljšati oz. prestaviti zmago za nadaljnih 10 let, 8, Agrarna reforma, ki jo sprovaja FNL na osvobojenem ozemlju (na jugu) Tu je že od vsega začetka boj pod glavnim vodstvom KP, ki pa ne odreka zavezništva buržoazije v času nacionalne osvoboditve, KP je izvajala iste naloge, kakor DR Vietnam na osvobojenem ozemlju. Tako sta oba Vietnama ohranila vezi, med sabo. Jug ni prav nič zaostajal v prizadevanjih za socialistične odnose. Partija podpi- ra predvsem kmete in to revne. Leta 1969 že 70-985^ vaških družin prizna kooperativno gospodarstvo v kmetijstina. Zakaj taksna šte- vilka? Vietnam je bil dejansko osvobojen na dveh tretjinah povr- šine. To ozemlje je bilo izpostavljeno stalnim bombardiranjem i136 z vsemi mogočimi uničevalnimi sredstvi, ob žetvah pa so vdirali vojski sajgonekega režima in jo uničevali« Področja, ki so bila "de iure" pod sajgonskim i-ežimom, pa niso bila bombardirana, ali če so bila, so lahko kmetje zahtevali od.škodnino. Tako se je v nekem obdobju bolj izplačala vsaj navidezna "neosvobojenost", De- jansko pa BO tudi na teh področjih delovale celice FNL takorekoč "integrirane s sovražnikom". Leta 1968 je FNL razdelila že 809é obdelovalne zemlje. Tudi tam, kjer bi se naj to šele izvedlo in tudi vojakom sajgonskega režima, saj so jih s tem skušali odvrni- ti od nadaljnjega boja, Vietnamska taktika je bila, da so vsega krivi tuji imperialisti, domače pa se bo še dalo prevzgojiti. Novice, da FNL deli zemljo tudi tistim kmetov v sajgonski vojski (mai'sikdo je šel v vojsko zaradi visoke in stalne plače, da mu ni bilo treba plačevati visokih davkov, če je delal na zemlji, da se je izognil stradanju), so se hitro razširile, kar je vpli- valo na večje število dezertiranje, 9, Agrarna reforma Thieujevega režima Uspehi agrarne reforme, ki jo je izvedel FIíL, je spodbudil tudi Thieujsv režim ot, njegove svetovalce iz ZDA, da tudi oni prične- jo 3 kontra-reformo. Ta naj bi se izvedla tako, da bi se formiral nov kmečki sloj - sloj bogatih kmetov, ti naj bi bili glavna opo- ra državi. To pa je bila umetno izzvana in vsiljena politika, ki se ni obnesla, saj ni izhajala iz specifičnih razmer Vietnama, To je bil tuj model, kakor tudi poizkus urbanizacije Vietnama, ko so ZDA hotele napraviti iz Vietr^a potrošniški raj, sama za- bavišča, kjer bi se kcnsumirali samo ameriški izdelki, (Kakor jim je uspelo na Tajskem in še kje,) Prebivalstvo pa se ni dale več preslepiti, saj je imelo pred sabo čisto otipljive uspehe na os- vobojenem ozemlju, obenem pa tudi okrutnost tako vsakdanjih bom- bardiranj kot stalnih vojaških akcij Amerikancev in njihovih paj- dašev. Na drugi strani pa na osvobojenem ozemlju že proizvedejo presežek riža, ki je namenjen za vojsko. 137 10. Specif ika razvcia obeh Vietnaaoy od leta 1963 v popro.iih stal- ne pripravi,leaostl na vo.jno oziroma v pogo.iih vojne (vo.ini komunizem kot bistveno obeležje tega obdobja) Vse ekonomske in socialne strukture so bile podrejene vojnim raz- meram. Vojska je držala vse niti v svojih rokah. Tudi partija je bila pod njenim vplivom, v njej je vladala stroga disciplina, važna pa je bila dobra organizacija. To pa je bilo moc sprovesti le kot strogo centralizirana. Regionalna oblast se je stekala v rokah armade in partije. Ni bilo več razlike med vojaškimi in ci- vilnimi nalogami. Dejansko postane vojna tisto prisilno sredstvo, ki stalno sili ljudi, da se skupno organizirajo, ker bodo le s skupnimi močmi lahko premagali sovražnike. Tako se je izvajala kolektivizacija na vseh področjih, celo hitreje zaradi neposred- ne vojne nei'^arnosti, ker so bili strožji ukrepi in splošni ukazi laže razumljivi in tudi hitreje izvajani. Čeprav je bila že prej značilna dokaj velika stopnja solidarnosti med ljudmi (predvsem zaradi groženj stalnih poplav in suš, ki so prizadele vse enako). Po samih regijah pa ee je kazala nujnost decentralizacije in sa- mozadostne proizvodnje, kar je značilno za vsak vojni komunizem. Vsaka pokrajina, distrikt je predstavljala samozadostno celoto tako v gospodarstvu kot tudi na vseh drugih področjih družbenega življenja. Mora imeti urejeno šolstvo in zdravstvo, tudi uprava je dislocirana, (Seveda je tak sistem tudi dvorezen, saj ni pra- ve koordinacije. Npr, vsaka pokrajina je imela svoje merske eno- te, kar je kasneje oviralo napredek produkcije). Odnos do centra je bil le posvetovalen, kajti center ni mogel razen nasvetov nu- diti nobene materialne pomoči. Tudi najosnovnejša celice družbe - družina je bila podrejena obrambi. Prav tako vasi. Te so bile organizirane tako, da so imele svoje enote za samoobrambo, mili- co, Podnevi so se vasi morale zakamuflirati. Vasi so bile včasih tudi do 18 km dolge, saj je bilo na taki distanci lažje prikriti hiše, pa tudi ni bilo take nevarnosti, kot če bi bile postavlje- ne bolj zgoščeno. Okoli vasi so bili skopani rovi, preko keterih 138 je bil шогеп hiter ujnik v drugo vas ali v gosd, saj so bili na- rejeni celi sistemi podzemne povezav© med vasmi. (To je bila iz- kušnja vzete iz bojev Kitajcev proti Japoncem, 02. iz korejske vojne) V rovih pa зо bili tudi eksplozivi, ki se jih js delo ak- tivirati, ce je vanje vdrl sovražnik. ?saka vas je imela ttidi ve- liko število varnih zaklonišč, obvezna so bila vsaj tri na enega človeka.(In sicer na polju, v službi, doma, v šoli, na cesti, kjerkoli), V mestih so bile cale tovarne preseljene pod zemljo, da ве ne bi izgubilo preveč delovnega Časa, oz. da ne bi bilo preveč žrtev, ko bi ljudje bežali v zaklonišča. Tudi pod cesto, na vseh ulicah so morala biti zaklonišča in to vsaj tri metre pod zemljo, saj so Amerikanci metali bombe težke 500 fiuitov, kar je imelo velik rušilni učinek, proti šrapnelekia bombam, ki pov- zročajo hude notranje poškodbe in ki so jih odmetavali večinoma na polja, da bi tako pobijali predvsem ljudi, so bila najboljša površinska zaklonišča. Na vasi je prihajalo do bombardiranja vsa- kih 50 minut, toda delo je moralo teči, kot da se ni nič zgodi- lo, V zaklonišča pa so ae zatekale kače, insekti, atalno je bilo treba črpati vodo ob deževni dobi. Proti kačsm so sadili berAgal- ski fikue, katerega vonj jih preganja. Zaklonišče eo bila utrje- na z bambusom, ki je izredno prožen, dokler je svež, zato eo ga morali stalno polivati. Ponekod pa so bambus napadli termiti, ta- ko da 30 ga mazali še s strojnim oljem. Nikjer ni smelo biti od- prtih tržnic in velikih zborovanj, ker bi ob alarmu prihajalo do velike zmede in žrtev. Življenje družin зе je ponoči in tudi ve- čji del dneva preselilo v rove pod zemljo. Tu so imeli skupne Icuhinje, velikorakt pa so si zgradili tudi spalnice pod zemljo. Najbolj intenzivno bombardiranje je bilo v "držalu od ponve" os, ob 1?, VEporednikUc Tu je bil večji del aktivnosti kmetov vezan na noč, vstajali so ob dvc-h zjutraj ia delsli na riževih pcljii- do zore, drugače pa so se morali skrivati pod zemljo. Vse to je zahtevalo od vsakega posameznika veliko potrpljenja, veliko odre- kanj, vzdržljivosti, pa tudi visoke morale in odgovornosti, (Tu- di zaradi stalne ameriške propagande) 139 Prvi uîcrep DR Vietn&iiife (sever') ob začetku vojne z ZDA (1965) je biia splcšaa mobilizacija, Mobilizirajo vse razpoložljive sile za vojsko in za druge dejavnosti vezane na vojske in vojne razme- re, Odprla öS je Ho Ši Miabova pot, ki poteka preko Laosa na jug kjer so vsak dan potovali kamioni, kolesarji, nosači s sloni, mu- lami, rasličniiii tovornimi živalmi, vojaki za pomoč FI'ÎL, partij- ski kadri, ženske kot vodnice po džungli, edine logistične zveze so bili znaki z vejami po tleh (saj se je pot za cesto vsak dan spreminjala in to je bilo treba v naprej vedeti, posebej je bilo to važno ponoči, saj se kamioni vozili brez luči in bi se zlahka zgubili). Ti so prenašali tovor, saj so bile dnevne potrebe juga za nemoten potek vseh operacij 60 ton različnega materiala od hrane do orožja. Ob vsaki uri, vsak dan 10 000 kamionov, ob ces- ti pa je delale 28 ooo vojaških delovnih enot in 5o ooo delavcev, na mesec pa je prešlo v južni Vietnam do največ 15 ooo vojakov (po ameriških podatkih), ZDA so to ceste in to zvezo hotele na vsak način uničiti. Še danes se poznajo sledovi tega strašanske- ga bombardiranja, saj je večji del prej cvetoče in bujne džungle danes puščava, Vietnamci pa se nisc ugnali, vsak dan znova so premeščali traso, jo kamuflirali, tako da je navzven izgledala kot dž-angla, ZDA niso nikoli uspeli prekiniti tega prometa, kljub temu, da so se posluževale tudi takih metod, kot so npr,: postav- ljanje borab imenovanih "destructors", ki so eksplodirale le« če je ob njih zadelo težko telo, kot je kamion, (S tem so namerava- li demoraJ-izirati voznike). Vsepovsod so bile nastavljene mine, ki so jih postavljali južnovietnamski plačanci, ki so odlično po- znali teren, ti ao nastavljali tudi črne škatle, posebne elektroï>- ske sisteme, ki so dajali signale, če se opazili večje premike ljudi ali kamionov. Da bi se vse nevarnosti odstranile, so ob ce- sti stalno dežurale vojaške enote. Pod cesto pa je bilo pravo me- sto, z več deset tisoč prebivalci. Pod zemljo so bile bencinske Črpalke, zaklonišča, skladišča za hrano in municijo, prenočišča, zabavišča, kino, prostori za kulturne prireditve (obiskovale so jih dramske skupine; te je posebna taktika Hoja, ki se zaveda, kako pomembna je zabava in sprostitev vojakov), trgovine ,,. 140 Moški so se večinoma bojevali (5oo ooo vojakov). S tem pa so se odprla vrata za promocijo žensk, saj je bilo potrebno prestruktu- riranje delovne sile. Primanjkovalo je tehničnega kadra, saj so francoski strokovnjaki v celoti zapustili deželo. Od 6,5 miljona kmetov je bilo kar 705^ žensk. S permanentnim izobraževanjem so si sčasoma priborile kvalifikacije in so s tem prešle na odgovor- na mesta v produkciji. Vse več žensk je bilo na vodilnih mestih v zadrugah in tovamih. Delujejo povsod od šolstva, zdravstva, vrtcev, knjigovodstvo in do industrije. Kjer je З-С^ zaposlenih žensk, mora biti nujno ženska pomočnik direktorja, če pa jih je pa mora biti direktor ženska. 1967 so že 4 ženske podsekre- tarke v ministrstvu za zdravstvo, delo in lahko industrijo, 15^ žensk pa je v sestavi Narodne skupščine. Dovoljuje se ločitev, večja svoboda, obvezni so zdravstveni pregledi in higiena za žei>- ske, lahko svobodno odločajo o omejevanju rojstev. Gradi se vse več kopalnic. Ženske so delale tudi v posebnih udarnih brigadah, ki so poprav- ljale ceste, porušene mostove in zgradbe. Seveda so bile tudi moške delovne brigade. Velik delež pa so prispevale tudi mladin- ske delovne brigade, v katerih je bilo kar 60-70^ žensk. V teh brigadah so morali ostati 5 leta, kasneje pa so imeli določene prednosti pred ostalimi tako glede možnosti zaposlitve kot pri prošnji za stanovanje. Njihova placa na mesec je bila zelo majh- na (1,5 dolarja). Te enote so morale biti, poleg tega, da so bi- le borbene, tudi visoko produktivne. Imeti so morale lastno pre- skrbo s hrano. Tako je nekaj članov gojilo riž, zelje, se ukvar- jalo ž živinorejo ipd. Na pohodih so si sami priskrbeli streho nad glavo in vse najnujnejše za lastne potrebe. Te brigade so i- mele izreden uspeh, saj so same leta 1965 zgradile 26 ooo milj poti in to brez buldožerjev, z najpreprostejšimi orodji. Pri tem so jih stalno ovirale ZDA. Metale so bombe s počasnim delovanjem, ki so lahko eksplodirale v različnih časovnih obdobjih, te enote pa so dobile navodilo, da očistijo cesto ali zgradijo nov most v roku enega dneva ali manj, Tako so delale • do tik preden je 141 boŒba eksplodirala in se skrili v zaklonišče, nekateri pe so jih celo sami deaktivirali, ZDA pa so uničevale pokrajino tudi s "super-trdnjavami" B-52! Brigade so prav tako poglabljale struge rek, da bi jih osposobi- le za plovbo. Posebno ob deževni dobi se je po rekah odvijal ce- lo večji promet kot po železnici ali pa po cestah. Zato so briga- de razširjale potoke, delale rečno strugo tajn, kjer jih je zasu- la zemlja nametana od bomb, čistile pa so tudi rečna korita, ki so bila polna min, ki so jih metale ZDA, Poleg teh bomb so ZDA uporabljale t\idi druge prepovedane po mednarodnem pravu, tj, pro- tipešadijske, katerih cilj je ubiti čim več ljudi. Uporabljali so napalm, žive bakterije, ki so napadale ljudi in rastline, tro- sili beli fosfor, v vodnjake metali glavne okuževalce, ki so bi- li okuženi s kozami, kolero ipd. Včasih pa je v avionski pošilj- ki priletelo tudi kakšno darilo, ki je imelo čisto manipulativne namene, češ, naj se Vietnamci pridružijo sajgenskim silam, pa bo- do dobili vse, kar je bilo v paketih. Tako so metali baterije sa transistorje (baterije so se v trgovini lahko k^ipile samo s potrdilom, da imaš kupljen transistor po predhodnem priporočilu partije. Namreč zelo močna je bila postaja "Voice of America", ki je prenašala napačne informacije in prekinjale vietnamske po- staje, prav tako pa je včasih oddajala na valovih radia PNL in vznemirjala prebivalce z lažnimi novicami), šivanke, gumbe, bla- go vseh barv in cel kup potrošnih dobrin, ki jih na severu ni bilo moč dobiti, pa tudi igračke ipd. Tako vidimo, de so uporab- ljali prav prefinjene metode z najbolj manipulativnimi nameni. Na severu so izvedli kot pasivno obrambo in da bi zreducirali ta- ko človeške kot materialne izgube, evakuacijo mest in demontežo industrije« Celotno industrijo so preselili na kraj, od koder eo prihajale surovine ali pa, kjer so lahko najbolj zagotovili ne- moten potek proizvodnje. Tako se je izvedla popolna decentrali- zacija gospodarstva, kai» je po eni strani zaviralo razvoj, po drugi strani pa so se industrisúLizirela področja, ki so veljala 142 kot; povssiü nera?-vita» Vëasih so bila ssjso v înestib (večjih jç saruo 5) -ncvöj.-nee Po letu 1965 pa öo delavci ekupaj s tovar^iami odšli V2B, tâkiî da je postal® àe tesnejša zveza med njimi in kffieti. Mesta pa so -¿јрг-еј morali zapustiti otroci in staj.-! lju- dje. Ksto pe mater-fij obrtniki, učitelji, trgovci, upravni kadx-i, delavcie Ti so se napeljevali eli pri svojih sorodnikih ali so si gradili nov£. nsselja ali pa živeli v velikih ksmpih. ïo je povzročalo hxtde probleme, saj so bili otroci odvojeni cd svojih staršev, kvalitet« šolanja jo upadla, saj je bilo manj učiteljev na uiancs (pred evekuacijc 1:57, po njej 1:115), Poleg tega je bdlo dni na teden obveznega dela na poljih (v mestih ostane le 1/5 iji2di, ki so prej t&c živeli). 7 prvem obdobju to "nomad- stvo" prizadene prcduktivncst, pa vendar se kasneje izkaže, da produkcija v latu 1965 celo naraste za 8,9^ Seveda je to treba vzeti v odnosu na nizko stopnjo razvitosti proizvajalnih sil, Verjetno pa si t^jga porasta ne bi mogli razlagati samo z velikim entuziazmoK množic pri grsdnji, kakor tudi no s odlično organiza- cijo^ temveč čisto iz stvarne pomoči, ki зо jo Vietnamu nudile socialistične države, зај znaša 5Шпо sovjetska pomoč 1,5 ni lijar- as dolarjev letno, kar ja ogromno, če primerjamo dohodek sever- nega Vietnasi.a od kmetijstva, ki je prav tol5.kšeti. Vendar ps je uspfth te decentralizacije v tem, da se je vsaj na zunaj odpravila razlika med mestom in vasjo, kako to dejansko izgleda danes, verjetne ne morem ocenjevati v taki oddaljenosti od VietnajES., odrezema od baze za konkretno analizo. Tudi zdravstvo iñ šolstvo sta organizirana za vsako provinco po- sebej ^ Pï'ovince morajo biti samozadostne tako glede šolskih kot tudi zdravstvenih potreb. Vseka provinca mora imeti svojo bolni- co, pcleg nje pe ee množico majhnih poljskih bolnišnic, v vsaki vasi pa mora biti sanitetni oddelek, vsaka vas pa ima svojega zdravnika, lahko je to tudi sa-ao "bosonogi" zdravnik (ki so v ve- liki meri uporabljali zdravljenje z zelišči) svojo medicinsko se- stro in babico, tako ima vsaka vas tudi porodnišnico. Šole mora^ 143 jo t'jài biti prilagojene na vojne razmero* Pod vsako klopjo шога biti ssklonisče, kamor se skrijejo otroci ob preplehu. ?o-ik je organiziran v nacionalnem jeziku (pišejo v latinizirarii pisavi quoc i^), poudarek dajejo političnem izobraževanju (to je poz- navanje političnega sistema Tietnaroa in njegova zgodovina) tar ne tehnično znanje in agronomijo. Veliko šol pa je tudi takih^ kjer lahko ljudje na hitro zvedo vse o prvi pomoči in o najbolj pogostnih poškodbah od bomb in najbolj pogostnih boleznih ne va- si, Po dveletnem šolanju se lahko usposobijo za pomožne z'iravni- ke, Vietnamci ao dosegli izredne uspehe na področju šolstva že v prvi agrarni reformi, ko jim je uspelo ekoraj v celoti odpra» viti nepismenost. Obvezno šolanje traja 4 lete, vendar so prej obvezno vsi v vrtcu od 5» do 6, lete, druga stopnja šolanja tra- ja 7 let, nato pe sledi različno dolge šolanje za posaraezne pro- fesije (npr. 5 let pedagoških kurzov, če hooeš dokončati tretjo stopnjo.) Zdravstvo je tako organizirano iz preventivnih razlogov, saj so ranjeni lahko kadarkoli in kerkoli, komunikacije in transport za ranjence pa so ponavadi onemogočene ali pa zelo težavnee Največ- krat je treba ukrepati takoj. Tako so poljske bolnišnice (to ve- lja za jug, kjer je pod.obna organizacija kot na severu) oddalje- ne za 1-2 uri hoda, Vsal: ranjenec je zato prenešen ša pravočasno in tsm operiran. Tako je kar 90%' uspešno pozdravljenih! ! Leta 1955 je prišel 1 zdravnik na 15o eoo ljudi, leta 1965 pa 1 zdrav- nik na S7oo in 1 pomožni zdravnik na ISpo ljudi. FîiL je izvedla na osvobojenem ozemlju na jugi.i celo vekcinacijo (brezplačno) proti koleri, ko je grozila epidemija. Uspelo jim je izkoreniniti trahoa, tifus, črne koze in druge infekcijske bolezni. Sami proizvedejo večino zdravil, saj so dobave zdravil od socialističnih dežel neredne in večkrat prestrežene od ZBA, Zdravila proizvajajo iz domačih zelišč, poznajo celo sdravi.lo proti kačjim strupom v tabletah, imajo učinkovito sredstvo proti malariji, tako da je je le še v pokrajinah, ki so bile prej 144 stalno okužene skore,j v c-íjloti, Тшадо tudi sdrsTìla proti-revma- tizmu, rešili so \?px'a»s:aóft gangrene aiišic in kosti ipd. Zdravlje- nje je brezplačno« Brez vseh teh okoliščin, ki jih je sprožila vojna ne bi cogli razumeti specifičnega razvoje obeh Vietnamov, Dialektika eskala- cije ZDA n^i Vietnamom je prav v tem, da je prinesla po eni stra- ni strahoto uničenja, na drugi strani pa je kot posledica in kot upor proti takâjn razmeram ekalacija vzpodbudila večjo stopnjo zavesti pri ljudeh, večjo kohezijo in slogo, več žrtev in več pripz^avljenosti na odrekanje. Tako si je ameriška politika pos- lal bumerang v glavo, saj prav njo ta politika najbolj prizadene. In kakor pravi Ho: "Mi bomo vzdržalil", kar se je tudi res zgodi- lo, Vietnam je preživel nasilje najmočnejše imperialistične sile. 11, Vietnam kot osvobojen in združen od 1973 naprej Ker mi niso bili dostopni najnovejši avtentnični viri (iz letoš- njega leta) Vietnama, mi ostaja kot zadnji vir informacij bilten iz leta 1977 (junij) in pa glavne teze predsednika Delavske par- tije Vietnama (Lao Dong) Le Duana o usmeritvah in nalogah parti- je, V izgradnji socializma po osvoboditvi ima pertija prvo nalogo, da se utrdi diktatura proletariate in da se izvede trivrstna re- volucija, Bazredni boj se nadal.juje, proizvajalne sile so na niz- ki stopnji razvitosti, materialni pogoji za razvoj socializma so se slabi, torej je še možna eksploatacija, Drobnoblagovna produk- cija bi se morala spremeniti v veliko socialistično. Nujnost po- stajajo tri revolucije: - v tehniki, - v proizvodnih odnosih, - ideoloških in kulturnih odnosih. Med industrijo in kmetijstvom pa mora obstajati tesna zveza, tako centralno kot regionalno, os- nova pa je težka industrije. Produktivnost kmetijstva se ne bo povečala, čs se kmetijstvo ne mehanizira. Nujna naloga partije pa je tudi skrb za dvig materialnega stanja prebivalstva. Vse 145 bolj pa se morajo naslanjati na lastne sile, povečati morajo аЗги- ffiulativno zmožnost, zboljšati prometne in komunikacijske zveze« Vse to pa se паћаја podrobneje in konkretneje razloženo v drugi petletki, ki jo izvajata tokrat oba Vietnama za obdobje od 19?6 do 1980, OPOMBE 1 Kerl Marx: Kapital I, str, 204 2 Branko Pribičević: Savremeni socijalizam. Kultura, Beograd 1974, str. 278 3 André Gros trdi v svoji knjigi "Tegobni socializem" pa še več, saj pravi, da je bila agrarna reforma v južnem Vietnamu celo glavno orožje, brez katerega ne bi PNL (Front National de Liberation) nikoli uspela zmagati, oz, je prav le-ta ključ ra- ziîmevanja tako dolgega in uspešnega upiranja dvema razvitima kapitalističnima državama, 4 Rosa Luxemburg: Uvod u nacionalnu ekonomiju, str, 122 5 Karl Marx: Obdobja ekonomskega formiranja, str. 65 6 Ksrl Maia: ibidem, str, 63 7 Friedrich Engels: Razvoj socializma od utopije do znanosti, MEID IV, str, 605 8 Kari Marx: Obdobja ,,,,, str, 72 9 Kari Marx: Ibidem, str, 75 10 Rosa Luxemburg: Uvod u nacionalnu ekonomiju, str, 151 11 Karl Marx: Obdobja ,.., str, 75 12 Karl Marx: Ibidem, str. 51 13 Karl Marx: Ibidem, str, 52 14 Poimenovanje vaške skupnosti v teoriji ni enotno. Tako Marx uporablja največkrat pojma vaški sistem in občina, lahko pa se uporabljata tudi izraza vaška skupnost in komuna, 15 K, Marx: Britansko gospostvo v Indiji, str, 580 146 16 Claus Leggewie: Azijski način proizvodnje i nerazvijenosti, Marksizam u svetu, broj 4, 1976, str, 41, 17 Claus Leggewie: ibidem, str, 42 18 Karl Marx: Britansko gospostvo v Indiji, str, 582, 585, 19 Srečo Kirn: Nastanek kapitalizma kot svetovnega procesa (tipkopis), str, 75 20 Kari Marx: Obdobja ,,,, str, 71 21 Immanuel Wallerstein: The Modern World System, str, 57 22 I, Wallerstein: ibidem, str, 65 25 R, Luxemburg: Uvod u nacionalnu ekonomiju, str, 151 24 R, Luxemburg: ibidem, str, 152 25 Nguyen Kbac Vien: Experiences vietnamiennes, str, 2o2 26 Nguyen Khac Vien: ibidem, str, 219 27 Çekateri avtorji celo povezujejo ta moralizem z marksizmom. Ces, da imata skupne točke in sta zato združljiva, (G, Cha- liand) Drugi pa dokazujejo, da je mit strička Hoa konfucijan- ski relikt in da je tudi v samih delih Eo Ši Minha čutiti konfucijanski moralizem, 28 glej Kari Marx: Kapital III, CZ, Ljubljana 1975, str, 895 29 Antonio Gramsci: Izbrana dela, CZ, Ljubljana 1974, str. 112 50 Edvard Kardelj: Problemi socijalističke politike na selu. Kultura, Beograd 1959, str, 9, 10, 51 glej Kari Marx: 18, brumaire Ludvike Bonaparte, ÎŒID III 52 Karl Marx: 18, brumaire .,., str. 569 55 Znan je primer Vendée, ki predstavlja sinonim ze reakcionar- ne upore, 54 Tode njegova moč pozna vlada prav dobro, saj ga pušča v ne- vednosti, s tem de dopušča propadanje šolstva7 55 Friedrich Engels: Nemške kmečke vojne, MEID III, str, 189, 190 56 Friedrich Engels: ibidem, str, 189 147 37 Vladimirillič Lenin: Agrarni program socialne demokracije v prvi ruski revoluciji v letih I905-I907, (tipkopis, prevod Ne Križajeve), še nepublicirano, leto 1978. - Str. 19 38 V.l. Lenin: ibidem, str. 24 39 Vel.Lenin: ibidem, str. 80, 81 40 V.I.Lenin: ibidem, str. 113 41 V.I.Lenin: VII ("aprilska") vseruska konferenca RSDDP(b), Izbrana dela, III. zvezek, CZ 1949, str. 54 42 Mao Ce Tung: Kitajska revolucija. Mladinska knjiga, Ljublja- na, 1969, str. 57 43 Mao Ce Tung: ibidem, str. 62 44 Rosa Luxemburg: Izbrani spisi, CZ, Ljubljana 1977, "K ruski revoluciji", str. 754, 755 45 Edvard Kardelj: Problemi socijalistiÔne politike na selu, str. 295 46 Edvard Kardelj: ibidem, str. 299 47 Po Rolsjad Gedillu: Les politiques agraires, PUP, Paris 1972 str. 5 48 Vladimir Ilič Lenin: VTI. ("anrilska") vseruska konferenca RSDDP(b), str. 5^ 49 Nguyen Khac Vien: Histoire du Vietnam, Edition s sociales, Paris 1974 » str. 173 50 Nguyen Khac Vien: ibidem, str. 177 51 Ho Si Minh: Politično poročilo na II, narodnem kongresu de- lavske partije Vietnama, iz "Spisi, pisma, govori", str, 199 Partija ostaja ilegalna v okviru Indokitajske asociacije za marksistične študije, leta 1951 ps se preimenuje v Delavsko partijo ali Lac Dong, 52 Nguyen Khac Vien: Experiences vietnamiennes. Editions socia- les, Paris 1970, str, 83 55 Ho Si Minh: ibidem, str, 200 54 Bernard Fall: Les deux Vietnam, Payot, Paris 1967, na strani 166 piše, da so v prvi fazi skušali narediti celo tak megalo- manski ukrep kot \jkinitev vseh davkov, država pa naj bi se financirala iz carin, mednarodne menjave pa sploh ni bilo! 148 55 Podatki vzeti iz Gerard Ghailiand: Les paysans du Nord Viet- nam et la guerre, Francois Maspero, Paris 1968, str. 31 56 Gle.-j Jean-Charles Szurek: Les pazsans chez Lénine: "classe" ou "strate", iz revije L"*homme et la societë, leto 1977, št. 45-46, str. 165 57 Ho Ši Minh: Poročilo na III. zasedanju narodne skupščine De- mokratične republike Vietnam, iz knjige "Spisi, pisma, govo- ri", str. 270 58 Podatki po G, Chaliand: Les paysans ..., str. 33 Ti podatki so vzeti po vietnamskih virih, sovjetski viri so manj natančni in se delno razliku.^ejo. B. Fall trdi, da viet- namski podatki niso točni, ker hočejo olepšati situacijo, njihove strokovne statistične službe so slabe in krojijo po- datke po svoje. Zato je potrebno vsak podatek jemati z rezer- vo. Po drugi strani pa so tudi ameriški viri enostranski, preveč ideološko tendenciozni. Tako da je treba vzeti srednjo pot. 59 Hc ŠI Minh: Pismo kmetom in političnim delavcem po uspešni agrarni reformi na Severu, iz knjige Spisi, pisma, govori, str. 311. 60 glej B. Fall: Les deux Vietr^, str. 187, kjer navaja podat- ke kanadske komisije OZN, ki je bila tu prisotna, 61 Glej Mao Ce Tung: Ecrits choisis en trois volumes III, Sur le problême de la coopération agricole, str. 142-150, Masne- ro, Paris 1976. 62 Podatki po Gerard Chailiand: Les paysans .,., str. 36 63 Jon E. Van Dyke: Severnovijetnamska strategije preživljava- nje, Vojnoizdevečki zevod, Beograd 1975, str. 207 64 Gerard Cheiliend: Mythes revolutionneired du tiers monde, Seuil, L^histoire immediete, Peris 1976, str. 131 149 CDK 7.01(44):501,19(44) Aleš ERJAVEC ESTETSxKE KONCEPCIJE LUCIENA GOLDMANNA"*" Pričujoči spis se omejuje predvsem na tematiko zajeto v njegovem naslovu; to pomeni, da so izpuščene določene komponente Goldman- nove teorije (npr, strukturacija/destrxikturacija kot najvažnejša izmed njih), katerih vključitev bi zahtevala še dodatno razširi- tev obsega spisa ter nas odvedla na druge (znane) teme in težave (npr, prehoda iz ene strukture v drugo), ki pa za neŠo tematiko niso neposredno relevantne, predvsem pa niso relevantno obravna- vane pri samem Goldmannu (to zadnjo trditev bomo dokazovali v kakšnem drugem delu). Cilj spisa je analiza in ocene Goldmannove umetnostne teorije, med drugim tudi zato, ker je imela njegova teorija kot celote ali kot del svoje odmeve tudi v Jugosleviji, Res je sicer, da je bil ta vpliv navzoč predvsem v šestdesetih letih, ko je nedvomno imel tudi nezaobidljivo družbeno - in po učinkih sodeč tudi teoretsko - relevantnost (tako kot npr, Frommov vpliv, ki pa se pri nas še vedno "uspešno" nadaljuje). Skušali smo torej raziskati temelje Goldmannove teorije glede na estetsko tematiko in njena nasprot- ja: šlo nam je za njeno teoretsko relevantnost, I, UVODNE OPOMBE Goldmann zavzema v francoskem in tudi evropskem prostoru posebno mesto med marksističnimi iimetnostnimi teoretiki. Po eni strani je njegov "genetični strukturalizem" na meji med sociologijo in filozofijo in skuša teko ohranjeti povezavo med empiričnimi ana- Spis je del raziskovalne naloge (projekta) "Sodobna zahodnoev- ropska marksistična estetika"^ ki jo financira Raziskovelna skupnost Slovenije, 150 lizami in filozofsko "teorijo", po àrugi strani pa je bil ravno Goldinann eden od redkih francoskih teoretikov, ki je razmeroma zgodaj odkril "drugo", t,j, hegeljensko stran Marxa (čeprav, pa- radoksno, mino Hegla, oziroma preko Lukâcsa). Zaradi prvega vzroka je težko določiti Goldmannovo mesto v novej- ši marksistični estetiki ali umetnostni teoriji, poleg tega pa takšno določanje še otežkoča pomembna vloga Lukácsa, ki ga pod nobenim pogojem ne moremo odmisliti iz Goldmannovih spisov ("Lu- kács je najvažnejši filozof XX, stoletja" - Kant, XÎI), saj Lu- kácseva teorija in njegova interpretacija totalnosti, odnosa sub- jekta ter objekta, reifikacije in njegova teorija romana uteme- Ij^DSjO večji del Goldmannove teorije. Vlogo in vpliv Lukácsa na Goldmanna bi lahko določili na dva načina: (1) Lukácsa bi obrav- navali samostojno in nato primerjali njegove analize in stališča z Goldmamiovimi ali pa (2) bi Lukácseve analize in stališča upo- števali znotraj Goldmannove lastne teorije. Ta zadnji postopek se nam zdi še najbolj pripraven, kajti že sedaj naj poudarim, da js po mojem mnenju Goldmannov pristop in uporaba, oziroma aplika- cija raznih (filozofskih, psihoanalitičnih, psiholoških) teorij mnogokrat eklektična. To je še en dokaz, da je izredno težko, če ne celo nemogoče, le delno prenašati globalne postavke nekega filozofskega sistema ali filozofema oz, teorije na druga področ- ja, ne da bi pri tem preostala primerno nadomestili ali arg\imen- tirano vikinili, V našem primeru velja to predvsem za Lukácsa, za Marxa pa le v meri, v kateri lahko Goldmannu očitamo nerazumeva- nje Marxovega priznavanja in poxidarjanja individua (kar pa ponov- no izvira iz Goldmannove inteirpretacije Lukácsa), To vprašanje bomo razjasnili med samo obravnavo Goldmannove teorije. Naš cilj ne bo niti primerjava Goldmanna in Lukácsa, niti primer- java Goldmanna in Piagete, Girarda eli Freude, rezen v primerih (to velje predvsem ze Freude, ozirome ze psihoenalizo), kjer so te teorije v temeljnem nesprotju z Goldmennovo in nem zeto takš- ne primerjeve lehko omogoči boljše rezumevenje semege Goldmenne, 151 Za Golàmanna je genetični strukturalizem sociologija (".,osocio- logijo imenujemo vso znanost o družbi, ki hoče biti objektivna in neodvisna od raziskovalčevib praktičnih stališč - KSH, 135), To pomeni, da genetični struktiiralizem ni uporabljiv le v raziskovanju literature in njene zgodovine, marveč je nanjo le apliciran (FSR, 557)« (Zaenkrat ne bomo načeli problemov, ki iz- virajo iz take določbe.) Od tradicionalne sociologije se genetič- ni strukturalizem razlikuje v tem, da enakovredno upošteva ima- nentno in klasično sociološko raziskavo (rsuslaganje in rasumeva» nje), tradicionalna sociologija vztraja namreč le na zunanjih vplivih in "zunanji" raziskavi, zaradi česar uspe raziskovati le slaba in povprečna literarna dela, Genetični strukturalizem naj bi imel svoja izhodišča že pri Heg- lu in Магзш (GS, 10), kasneje pa naj bi bila genetična stiuktu:- ral ista tudi Lukâcs in Freud (GS, 12 in HS, 125), Genetični strukturalizem je znanost, pri čemer pa znanosti n^ sme- mo razumeti v smislu francoskega strukturah.izraa in francoske epi- stemološke tradicije (Bachelard, Ganguilhem, Brunschvicg), marveč v Goldmanaovi interpretaciji, ki s® v marsičem pokriva z Lukác- sevo, Genetični strukturalizem je dntžboslovna znanost in kot ta- ka konkretna le pod pogojem, da je histerična (HVF', 3), Daljnji cilj je, da bi znanost postala filozofska in filozofija znanstve- na (ES, 125), Ker so trije temeljni principi dialektične mi- sli - enotnost teorije in prakse, enotnost ugotovitev in vredno- tenj, enotnost (po našem mnenju delna) subjekta in objekta - ,,, strogo neločljivi (MSH, 180), to pomeni, da obstoječe nara- voslovne znanosti v bistvu niso dialektične (in v primeini naravo- slovnih znanosti Goldmann nikjer ne govori o njihovem "objektiv- no" dialektičnem značaju). Humanistične znanosti (torej tiîdi ge- netični strukturalizem) so nujno vedno vrednostne in so tako ne- kje vmes med filozofijo in naravoslovnimi znanostmi. Zdi se, da navkljub mnogim nasprotnim trditvam Goldmann naravoslovne znano- sti vseeno razume v smislu opisnih znanosti, ki izključujejo ka- 152 kršnekoli vrednosvre sodbe, in v nasprotju s filozofijo, ki jo določi kot pojmovni in abstraktni odgovor na osnovne človeške probleme (RB, JO) in ki naj bi tako izhajala iz vrednot, hmnani- stične znanosti pa naj bi tvorile svojevrstno kombinacijo obeh. Te tezo potrjuje Goldmannova metoda, ki je kombinacija detaljnih analiz in splošnih ugotovitev, Ngravoslovne znanosti so po eni strani najmanj dialektične (saj ne vsebiijè jo enotnosti ugotovitev in vrednotenj), po drugi stra- ni pa"proglaša Goldmarn svojo metodo za "pozitivno" (HS, 109), kar torej pomeni, da je pravzaprav nedialektična. Predvsem pa je pomembno to, da si Goldmann genetičnj. strukttrralizem zamišlja kot empirično znanost v smislu pozitivnih znanosti, ki naj bi jo razvijale skupine znanstvenikov (Ilić, SSR, 15) ter izvajale "ra- zumevanje" in "razlaganje" literarnih oziroma kulturnih del, Os- ï5ova njegovih r&zi8ka\'' je množica empiričnih analiz (nekatere od teh je opravil Goldmann sam, druge pa s sodelavci), ki naj bi na- to služile za osnovo teoriji. Vodilo njegove metode je: od poseb- nega k splošnemu in od splošnega k posebnemu; ali povedano druga- če: deli razlagajo celoto in celota dele (RS, 170), kar je tudi osnova dvojice razlaganje - razumevanje, O od tu izvirajočih pro- blemov bomo več povedali kasneje; zaenkrat se omejujemo le na ugotovitev, ki se zdi, da velja za večino Goldmannovih "dvojic": vse te dvojice (individualni in kolektivni subjekt, umetnikova popolna svoboda pri izbiri vsebine in njegova popolna determini- ranost glede "vizije sveta", ki jo njegovo delo izraža itd,) ka- žejo na to, da upošteva Goldmann le posamezno in obče brez dialek- tičnega prehoda med obema poloma. Tako se zdi, da empirične raziskave literature služijo predvsem temu, da izrazijo "homološko" povezanost literature in globalne družbe, kar bi pravzaprav lahko pomenilo kombinacijo empirične sociologije in politične ekonomije, če ne bi tudi tu Goldmann: (1) odločujoče vloge ekonomije omejil le na kapitalizem, (2) raz- rede bolj ali manj zreduciral in zamenjal z družbenimi sktçinami 153 in (3) ekonomsko bazo vsaj funkcionalno zamenjal z globalno druž- bo. Zdi se, da genetični strukturalizem ves čas niha med dvema znanstveno-filozcfskiffle tradicijama - tradicijo francoskege pozi- tivizma in tradicijo nemške klasične filozofije ali vsaj hegel- janskega marksisma 2X. stoletja. Do neke mere je to razumljivo, sej Goldmann v osnovi ni filozof, zaredi česar se mu je v njego- vo interpretacijo Lukácsa še toliko ležje prikredle zamisel "po- zitivne" znanosti. To nasprotje izraža tudi vprašanje Goldmannove terminologije: Goldmann zavrača definicije, kajti definicije so statične (KSH, 42-5)t medtem ko je realnost dinamična: izrezi se spreminjajo s časom in ne nosijo več iste vsebine in pomena (ES, 109); vendar pa to našega problema ne rešuje (podobne težave najdemo tudi pri Lefebvreu, le da so pri njem razumljivejše, saj se navezuje nepo- sredno na Engelsa), kajti pri Goldmannu nikakor ne gre za Engel- sovo eli Leninovo (oz, Heglovo) kritiko definicije, ne gre za kritiko popolne ali absolutne definicije, marveč že za kritiko oziroma razvrednotenje relativno točne določbe. Zdi se, de se skuša Goldmann na ta način predvsem izogniti bolj - in nujno - filozofskim določbam temeljnih kategorij, ki se jih poslužuje v svojih delih kot so npr, "človek", "zgodovina", "bistvo", "umet- nost" ali "ustvarjalnost" itd, S tem, ko se izogne omenjeni mož- nosti nsadekvatnosti vsebine pojma in realnosti (in pri Goldmanr- nu gre ves čes za pojem in ne ze besedo kot pri kesnejšem struk- turalizmu, zaradi česer je zanj tudi važna le "govorica" ne pa tudi "jezik") nas pušča v nejasnosti, kar je še toliko bolj važ- no, ker pridobijo nekateri od teh izrezov v evoluciji njegove teorije različno vsebino (proleteriat) ali pa ostenejo do konca nejasni (značaj religije), (Morda zasledimo tu vpliv K, Korsche, kejti tudi Goldmann poudarja, da je Marx nepisal kritiko politič- ne ekonomije.) Zdi se tudi, de Goldmenn močno omejuje empirično sociološko perspektivo in to predvsem ne račun historične, sej gre pri njem za precej ozke zgodovinske izseke (jenzenizem, med- vojne francoska literatiuca in neketere povojna dela) in to pra^ 154 viloma iz kapitalistične družbeno-ekonomske formacije, kar pa ne zadošča za "globalno" perspektivo, kajti če se omejimo le na to obdobje, ostajamo sicer konkretni, toda meščanski kozmos ostaja za nas celoten kozmos, ravno ta meščanski kozmos pa je tudi po Goldmannovem mnenju nezgodovinski} predvsem pa gre za sledeče: tudi tu ponavlja Goldmann že omenjeno redukcijo: omejuje se na frangmente in izseke (lehko bi rekli sinhrone preseke), ki jih združuje predvsem od Lukâcsa prevzeta razlaga geneze in zgodovi- ne, kar pa gotovo ne more zadoščati za celovito sliko sodobnosti. Seveda velja ta kritika predvsem s stališča filozofije; s stali- šče sociologije je Goldmannov vidik nedvomno zelo širok, vendar pa nam gre v tem spisu za filozofsko relevantnost njegove teori- je. Goldmann si svojo teorijo predstavlja kot model realnosti, torej kot približevanje mišljenje reelnosti (in do te mere je njegovo zavračenje definicij utemeljeno). Predmet genetičnega struktura- lizma je proces strukturecije in destrxikturecije totelnosti, za- radi česer je eevede možen le "modelerni" pristop, V neposrednih delih pe se ob tem znove pojevi temeljni problem, (ki ge lehko konkretiziramo le ne primeru litereture), nemreč s tem, da nje- gove teorije v precejšnji meri (in to se ji očitno dogaja neze- vedno) ponevlje povsem "nestrukturelistične" odnose in trditve: Goldmann govori pri zgodnjem Lukâcsv o formi, ki ",,, nekoliko korespondira temu, ksr danes imenujemo struktura ,,," (KY, 127). Vendar pa se kasneje pokaže, da struktura dejansko mnogokrat ne pomeni odnose delov, marveč mestoma vsebino in mestoma formo v klasičnem pomenu, ob čemer navadno prevladuje forma. Zdi se, da te težave izvirajo iz temeljne Goldmannove zmote: skli- cevanje na Lukácsevo heglovsko teorijo po našem prepričanju ni združljivo s struktxiralizmoffi, kajti odnos fenomen - bistvo, ena od temeljnih Heglovih kategorij, je temeljno zavezan strukturi- renosti same realnosti, s čemer pa nikakor ni združljiva trditev: "Toda očitno je, da neposredna dejstva nimajo strukturalnega zna- 155 čaja" (MSH, 85). Če neposredna dejstva niso stridctiirЗЈгапа, to po- meni, da strukturo ali "strukturalni model" ustvarja le človek, da torej v kaos realnosti vnaša red miselnih kategorij, ki pa tej realnosti niso imanentne. Gre namreč za to, da hi morala ime- ti po Goldmannu tudi neposredna dejstva str\ikturalen značaj ali pa bi morala vsaj nakazovati to struktioro kot fenomen, ob čemer ne smemo pozabiti tudi tega, da so neposredna dejstva empirična dejstva, ravno ta pa so predmet Goldmannove analize, pa naj bo to literatura ali konkretna realnost. Neposredna dejstva niso strt:ikturirana, stri^turirano je le samo bistvo, oziroma, to bistvo je sama struktiira (SM, 546), Če skuša- mo združiti vse te izjave, bi lahko rekli,da po Goldmannu nepo- sredna dejstva niso strukturirana zato, ker niso bistvena za sa- mo strukturo, saj so le "akoidenca" v nasprotju s strukturo, ki je tisto "bistveno", obče, tako kot je kolektivni subjekt subjekt zgodovine, individualni subjekt pa je le nosilec vizije sveta. Nepopolnosti te sheme se (vsaj na antropološki ravni) zavede tu- di sam Goldmann in jo zato dopolni z izjavo o tem, da vsi ljudje ustvsrjajo zgodovino, toda tudi ta trditev po našem mnenju neve- denege probleme ne ovrže, kajti tudi tu osteja nejasno eli so ti "ljudje" individui eli družbene skupine, eli gre za individualni ali ze kolektivni subjekt. Glede ne mnoge druge izjeve lehko sj>- gumentireno sklepamo, de tudi tu obČe prevleda in določe posamič- no in da torej določi bistve in kolektivnege subjekta povsem sov- padate. II. TOTALNOST IN REIFIKACIJA Obe temi je Goldmann prevzel od Lukácse ter ju deloma spremenil, ozirome delno vskledil z genetiČnim struktirrelizmom, ki ge lehko vsaj ne zečetku rezumemo predvsem kot metodo. "Ketegorije totelnosti, univerzelne in določujoče prevlede ce- lote nad deli, predstavije samo bistvo metode, ki jo je Merx pre- 156 vzel od Hegla in jo spremenil na ta naöin, da je iz nje ustvaril originalno osnovo povsem nove znanosti ..e" (Lukâcs, cit. po RD, 28). To je osnova Goldmannove predstave totalnosti: vsi deli so medsebojno odvisni pod prevlado celote. S tem, ko raziskuje Gold- mann strukttiro, raziskuje bistvo totalnosti, ker pa pomeni totsüL- nost več kot enostaven zbir posamičnih delov in predstavlja kva- litativno drugačno entiteto kot posamični deli, so s tem njegove raziskave "globalne" in temeljne raziskave obstoječe družbene re- alnosti. Zdi se, da se na tem mestu vračamo k omenjeni diskrepanci med heglovskim pristopom in strukturalnim modelom realnosti: Goldmann prevzame Piagetovo definicijo strvikture ("Pravimo, ... da obsta- ja struktura /v najsplošnejšem smislu/ kadar so elementi v totel- nosti združeni, predstavljejoč določene lestnosti kot ta totalnost in kader so lestnosti elementov povsem ali delno odvisne od teh snečilnosti totelnosti" (Pieget, cit. po MSR, 220), Problem je snove v tem, da po našem mnenju s stališče strukturalne teorije pravzaprav ne bi smeli govoriti o važnejših in manj važnih delih ali elementih struktiire (konsekvence te teze najdemo pri Althus- ser ju) , marveč bi morali govoriti o enakovrednih elementih, Kon- kretizirejmo to vprašanje s primerom odnosa baze in nadgradnje; Goldmaim rešuje to vprašanje na več načinov: (1) "Od konca anti- ke pa do naših dni predstavljejo družbeni rezredi spodnje gradnje svetovnim nezorom" (НУР, 100); (2) "Pomenski rezvoj je razvoj glo- balne družbe, ne pa razvoj tega ali onega posebnega področja, ki je zelo redko avtonomen in ki ima svojo avtonomnost zelo redko in v zelo specialnih področjih" (LH, 148); (5) ravno tako obstaja vpliv zavesti ne družbeno in ekonomsko bazo, kot vpliv te baze nazaj na zavest, a ta medsebojni vpliv ni nedoločen kom- pleks, ki bi ga lahko definirali z eno besedo. To je zbir povsem strukturalnih odnosov, katerih zakone in specifično strukturo je potrebno vsakič znanstveno ugotoviti in razsvetliti" (RD, 4Д). Goldmarai funkcijo družbene beze v klesiČnem merksističnem smislu 157 naáonesti z "globalno družbo" družbenih skupin in razredovr., ksj? povzroča nejasnosti in onemogoča koherentno razlago navedenega razmerja. Ta težava je očitna tudi pri Goldmannovih kritikih: Su- pek npr, Goldmannu očita, da ne upošteva odpora nadgradnje glede na bazo (Supek, 14-5), kar je sicer upravičeno, če upoštevamo ce- loto ali "duha" Goldmannovih del, a ta ožitek (in to delosa vel je tudi za našega) izgubi svojo težo ob soočenju z eksplicitnimi Goldmennovimi trditvami, ki poudarjajo dielektičen odnos med'be- zo in nedgradnjo, (Nej dodam, da se s povsem enako težavo sreča- mo tudi pri vprešenju umetnikove ustvarjalnosti: umetnik po eni strani soustverje svet, po drugi pa le izraža že obstoječo vizi- jo svete.) Če skušamo navkljub navedenim nejasnostim zajeto Goldmennovo pred- stevo odnosa baze in nadgrednje, bi lahke rekli, da po Goldmannu ekonomska beza ni več "temelj" nadgradnje, marveč ,ie teiselj "glo- balna družba", katere nadstavbo tvorijo umetnost^ religija, filo- zofija itd,, torej oblike družbene zavesti. Klasična shema odnosa ekonomske beze in družbene nadgrednje velja v delni obliki le za določeno obdobje zgodovine, za kapitalizem, kjer je ekonomska de- javnost prevladujoča (cd tu izvire tudi Goldmannovo poudarjanje avtentičnih vrednot, ki naj bi očitno prevledovale pred kepitali- zmom, morda pa ta težnje sovpade tudi z nedoločenim značajem re- ligije) in to navidezno kvelitativno prevladujoča, medtem ko je poprej prevledovala le kvantitativno in ns nezakrit način: "Ker- xova teorija ... implicira misel, da z ene strani, ne obstoji zgo- dovina avtonomna od ekonomije, misli, religije itd., a ravno tako tudi, da z druge strani ne obstaje primat, ki po pravici in nuj- no pripada temu ali onemu posebnemu sektorju družbenega življenja. Ponavljamo, on vedno tvori struktižrirano totalnost, vendar s tem zadržkom, da se določene vrsta YBslce posebne strukture spreminja bolj ali manj hitro. Kaj je torej s tisto slavno prevlado ekonom- skih faktorjev? Vzeta v celoti, kot teorija zgodovinske revoluci- je, pomeni ta pri Msrxu le, da so v toku celotne pretekle zgodo- vine, ali zaradi sjjomaštva primitivnih družb eli zaradi rezdelit- 158 ve kasnejših družb na družbene razrede, bili ljudje prisiljeni, da posvetijo največji del svoje aktivnosti reševanju problemov, ki se tičejo produkcije in razdelitve materialnih bogastev, t.j« tega, kar običajno imenujemo ekonomske probleme. Tako v meri v kateri predstavlja človeško življenje enotnost, ki teži h kohe- rentnosti, kvantitativna prevlada ekonomskega v misli in obnaša- nju posameznika zagotavlja na koncu primat le-tega kot dinamič- nega faktorja zgodovine (RD, 67), Po Goldmannu je sfera produkcije le kvantitativna določba in kvantitativni ne pa tudi kvalitativni "faktor" družbenega razvo- ja, Izjemo predstavlja le kapitalizem, kjer postane produkcija odločujoča, postane torej navidezna kvaliteta (s stališča enotno- sti striikture) in dejanska kvaliteta (s stališča zgodovine). Ven- dar pa to povzroči krizo avtentičnih vrednot, ki so v primeru re- mena uporabne vrednosti produktov, ne pa njihove prometne vredno- sti, £ tem ee po drugi strani vračamo k strxikturiranosti total- nosti: e tem, ko postane dominanten "ekonomski faktor", postane- jo podrejene avtentične vrednosti, kar pa bi seveda lehko tudi pomenilo, da "ekonomski faktor" kot produkcija in ustvarjalnost ne more biti uvrščen med "avtentične vrednote", marveč bi to lah- ko veljalo le za potrošnjo, "V principu religija, morala, umetnost in književnost niso niti avtonomne realitete, neodvisne od ekonomskega življenja, niti njegovi običajni odrazi, V kapitalističnem svetu oni vseeno pre- tendirejo, de to postanejo s postopnim praznjenjem svoje evten- tiČnosti od znotrej zaradi pojave neke evtonomne ekonomske celo- te, ki teži ze tem, de bi si ne izključen nečin prisvojile vse menifestacije človeškege življenje" (RD, 68), Osnovni očitek pre- vladi "ekonomskege faktorje" je, da prevzeme mesto in funkcijo vseh drugih sfer človeškega življenje in zevesti ter s tem poru- ši zeželjeno revnovesje in povezanost. "Ekonomski faktor" je le kvantitetivne določba in produkcija le nuja (in to ne velja le ze kepitelizem), medtem ko so evtentične vrednote kolektive izre- 159 žene v religiji, morali ali ximetuosti. Fo Goldmannu je očitno e- dini problem le v tem, da зе je v kapitalizmu ta kvantiteta spre- menila v kvaliteto, da je postala središčna - toda vprevrnjena - vrednota družbe. Tako po Goldmannu "ekonomski faktor" sploh ne more predstavljati baze družbe, marveč lahko tc predstavlja le globalna dru-žba dru- žbenih skupin in ne kot je to pri Maiocu, skonomska baza v nas- protju in povezanosti z družbeno nadgradnjo. Na videz se zdi, da predstavljajo "religija, morala, umetnost in književnost" pri Goldmamiu isto kot v klasični Marxovi shemi, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti, da so tvorci te "religije, morale, umetnosti in književnost" veliki ustvarjalci in miselci, npr, teologi, poli- tični vodje in umetniki, da gre torej predvsem za individualna dejanja (ta so odločujoča), da gre za individualno, ki pa je po- vsem podrejeno občemu in ima v njem vee svoje bistvo: v tec smi- slu je "globalna družba" odločujoča osnova. Vsekakor takšno "rav- notežje elementov" totalnosti zahteva njihovo enakovrednost in Goldmann to enakovrednost dejansko tudi potrjuje, saj če postane nok element dominanten, lahko postane tak le na račvin drugih ele- mentov, ki pa so vsi nujni za celoto totalnosti, (Naj cb tem po-^ udarim, da tu ne gre za totalnega človeka v Marzovem smislu, ач^ pak za totalnost družbene skupine.) V nasprotju z Karxcrn "eko- nomski faktor" (i) ne le da ni odločilen, marveč je sedaj odlo- čilna zavest členov globalne družbe. Ne gre le za izenačevanje elementov strukture, marveč za nadomestitev "ekonomskega faktor- je" s sociološko ketegorijo globalne družbe. S tem seveda ponov- no vznikne vprašanje "temelja", te nestrukturalističns kategori- je,ki jo Goldmann ves Čas zagovarja in poudarja^ Sodimo, de Gold- mann ne tem mestu ni premislil konsekvenc svojega združevanja Lu- kácsa in Piagete. Zdi se, da izhaja ta nedoslednost in izključno ornejevenje na dru- žbo in zavest iz Goldmannovega temeljnega izhodišča, to je socio- logije, kot je bila določena na začetku tega spisa, ki pa izklju- 160 cu,i6 naravo (kot družbeno-zgodovinsko kategorijo) in vprašanje cdnoöa človeka in družb« do Materialnega sveta. Filozofski temelj te nedoaledccsti je v Goldmanaovem sprejemanju Lukâcsevega vklju- čevanja odnosa subjekta in objekta v sam subjekt, kar je sicer pravilne, kar pa pri Goldmannu povzroči - v povezavi z njegovo sociologijo - hiatus med duhom in materijo, kajti čeprav govori Goldmann le o delni identiteti subjekta in objekta, o tem, da se kategorije mišljenja le delno pokrivajo z realnostjo (kar tudi pomeni, da ne more iti le za kvantitativno prevlado ekonomskega v mislih in obnašanju posameznika" - prim. str. tega spise, podčrtal A.E. - kajti to bi pomenilo, da v realnosti in v objek- tu ta prevlada dejansko ne obstoji, oziroma, da se kategorije mi- šljenje ne pokrivajo z realnostjo) in to pomeni, da se tega pro- blema zaveda, kategorija nareve in meterielnosti nikder ni pred- met njegove reziskeve, mai-več je njegovo izhodišče vedno le druž- ben fenomen, ki pa je seveda nujno že objektiviran, kar pomeni, da se že tu postavlja vprašanje korespondence subjekte in objek- te. To vprašanje je Goldmann obravneval predvsem v svoji kritiki Freudovega koncepta individua, zato bomo to analizo nadeljeveli v zadnjem delu tega spise. Goldmann izheje iz temeljnih Lukácsevih izhodišč: Lukâcs poudar- ja zgodovinski znečej reifikecije ter jo proglasi za temeljno strukturo sodobnosti. V skladu z Lukâcsem Goldmann tudi govori predvsem o reifikaciji in manj o fetišizmu, alienecijo pe ozna- či ze nejesen pojem (HS, 111). Ze rezjesnitev osnov koncepta fetišizma se vrnimo k Merxu: "Ko- likor je blago uporabne vrednost, ni na njem nič skrivnostnega, ne glede ne to, ali s svojimi lestnostmi zadovoljuje človekove potrebe eli pe dobi te lestnosti šele kot produkt Človeškega de- la" (Kapitel I., 83). "Nespretno pe blegovno oblika in tisti vrednostni odnos med pro- dukti dela, v katerem se predstevlje, nime absolutno nič opravke 161 z njeno fiziÒno naravo in z odnosi med stvarmi, ki od tod izvira- jo. Samo določeni družbeni odnos med ljudmi samimi je tisti, ki tukaj v njihovih, očeh privzame fantazmagorično obliko odnosa med stvarmi. Če hočemo zato najti analogijo, se moramo zateči v me- gleno področje verskega sveta. Tu so produkti človeške glave vi- deti kot samostojna bitja, ki so obdarjena s svojim lastnim živ- ljenjem in so v odnosih i med seboj i z ljudmi. Tako je v blagov- nem svetu s produkti človeške roke. To imenujem fetišizem, ki se prilepi produktom dela, brž ko se producirajo kot blago, in ki je zato neločljiv od blagovne proizvodnje" (Kapital I., 85). "Velika zasluga kla^sične ekonomije je, da je razkrila ta lažni videz in prevaro, to osamosvojitev in okostenitev različnih druž- benih elementov bogastva, to poosebljanje predmetov in popredme- tenje družbenih odnosov, to religijo vsakdanjega življenja"(Kapi- tal ÏII,, 925). Že iz navedenih odlomkov iz Kapitala je razvidno, da fetišizem ne pripada izključno kapitalizmu, marveč pripada le-temu predvsem blagovni fetišizem, v nasprotju z npr. srednjim vekom, ki mu lah- ko pripišemo religiozni fetišizem. "Reifikacija" kot ekvivalent blagovnega fetišizma je seveda dominantna v kapitalistični produk- ciji in razdelitvi produktov, ko postane tudi séme delo blago v najvišji možni meri. Sodimo, da bi moral Goldmann nujno analizirati sam fetišizem ali bolje, analizirati samo alienacijo, namesto da se omejuje le na reifikacijo, ki sicer lahko razloži eno obliko odtujitve, vendar pa takšno osredotočanje le nanjo povzroči njeno absolutizacijo: Goldmann označuje reifikacijo za osnovno komponento sodobnega življenja, ki tvori edino bistveno posredovanje med subjektom in objektom« Goldmannu lahko pritrdimo, da reifikacija zamenjuje kon- kretno z abstraktnim in kvalitativno s kvantitativnim (RD, 92)» vendar pa se moramo tudi vprašati zakaj naj bi bil konkretni od- nos boljši od abstraktnega in kaj je tista osnovna vrednota, ki 162 po Goldmannu opravičuje boj za "avtentične" vrednosti in na čem temeljijo te vrednote, Goldmanu pomeni končno vrednoto skxjpnost, osebne vrednote pa so zanj svoboda, sreča, upanje in vera (RD, 14). Zdi se nenavadno, da Goldmann nikjer ne govori o tem, kaj je osrednja differente specifica človeka ali družbe. Sodimo, da obstaja za to določen razlog, ki pa ga je težko utemeljiti: argu- mentiramo ga laže s prazninami v Goldmannovi teoriji kot pa z njegovimi eksplicitnimi trditvami. Govorimo o vprašanju religije: Goldmann jo postavlja na eno od osrednjih mest v svoji teoriji in analizi (v navedenem citatu govori o veri v neposredni poveza- vi z religijo - prim. RB, 14), teologe uvršča med ustvarjalce vi- zije sveta, govori o "religiji, morali, iimetnosti in književno- sti" itd,, vendar pa njenega bistva nikjer ne analizira. Seveda Goldmannu nikakor ne bi mogli pripisati apologije religije, mar- več kvečjemu "realno" upoštevanje obstoječe dano^, ki ne izvira toliko iz zanikanja osnovnih marksističnih stališč, kot iz Ì2ha= jan j a iz sodobne družbene "danosti" in iz Goldmannove metode«, Zdi se nam, da se morda ravno pri tem vprašanju najgloblje razkriva Goldmannova nezmožnost združevanja opisovanja in vrednotenja: Goldmann sodobno družbo opisuje, pri tem pa vrednoti le blagovni fetišizem oz, reifikacije, kar znova potrjuje tezo o redukciji "ekonomskega faktorja" na enostaven in povsem enakovreden element med elementi strukture, Z aksiološkega stališča je tako stališče lahko upravičeno, toda zavedati se moramo, da te vrednote niso samostojno in avtonomno področje, ki je enkrat aa vedno dano, mar- več da je to dinamičen druzbeno-zgodovirxSki sistem, ki poleg tega ni le dan, marveč tudi ustvarjan, kar pa pomeni tudi, da "ekonom- ski faktor" ne more biti le faktor med faktorji, marveč je - zgo- dovinsko vzeto - temelj, K istemu problemu se lahko z druge sme- ri približamo s problematizacijo Goldmannove teorije in s.nalize proletariata in revolucije, 'v Dialektičnih raziskavah (1, 1959) vidi Goldmann v proletariatu silo, ki S6 znotraj kapitalističnega sveta le-temu upira (RD, 95), kajti preletar-iat naj bi bil najmanj r.eificiran del kapitalistič- 163 ne družbe (RD, 105). Skladno temu govori tudi o "proletarski li- teraturi" (Racine, 147). Nasprotno pa se kasneje taksna lulcécsev- ska interpretacija proletariata drastično spremeni: Goldmann zah- teva opustitev teorije o pavperizaciji in teorije o revolucionar- nosti proletariata, kajti reificiranost je splošna (PSR, 57) in proletariat se ni ukinil kot razred (LH, 155)* Res je sicer, da omejuje Goldmann potrebo te revizije le na razviti industrijski svet, kajti v nerazvitih deželah naj bi še vedno veljala klasič- na teorija. Ne da bi se spuščali v upravičenost ali neupraviče- nost te revizije - to ni predmet tega spisa - moramo dodati, da tu očitno ne gre za samostojno argumentacijo te revizije, ampak za sprejemanje Marcusejevih teorij iz Enodimenzionalnega človeka (1. 1964), pri čemer pa Goldmann zanika Marcusejeve nosilce spre- memb. Seveda se je sedaj zastavilo vprašanje, kdo je lahko nosilec na- daljnjega avtentičnega zgodovinskega razvoja, ¥ tej situaciji se je Goldmann oprl (budi) na jugoslovansko samoupravljanje. Sodi- mo, de tu ne gre za temeljno razumevanje jugoslovanske teorije, saj Goldmann upošteva le kolektiv po eni strani in izjemne posa- meznike po drugi in ne govori o dialektični povezavi obeh, ki bi edina lehko ukinile nasprotje elite - mase. ïo je še toliko bolj nemogoče, ker so ti izjemni posamezniki določeni kot ustvarjalci že obstoječih vizij sveta, kar pomeni, de sploh niso ustverjelci novega, Tode Goldmennovo zanikanje ozirome zevrnitev revolucionarnega in nereificiranege znečaje proletariata ime tudi drugo posledico, ki je pomembne ze njegovo sociologijo romene: sedej se proti rei- fikaciji ne bori več proletariet, merveč "problemetični posamez- niki" (PSR, 46-8 in delno že RD, 54), ki so sedej tisti, ki hT&- nijo in zegovarjajo evtentične vrednosti. Te vrednosti so v sodob- nem kepitalističnem svetu uporebne vrednosti, torej vrednosti, ki lehko ostenejo "nereificirene" ozirome neposredovene le pod pogojem, de je ukinjeno denerno gospoderstvo, družbene delitev 164 dela itd. Sodimo, da te "avtentične vrednosti" pomenijo nesklad- nost znotraj Goldmannove teorije, kajti če je njegova teorija genetični str\ikturalizem, ki je, tako kot naj bi bili tudi Маа>- xova in Heglova teorija, brez "prvih principov" (PJ), 130), ne mo- remo govoriti o avtentičnih vrednostih kot temeljnih vrednotah, saj ni ničesar, kar bi laliko to njihovo izjemnost opravičevalo, oziroma jih kvalitativno ločevalo od posredovanih. Razlog temu je v že opisanem konceptu genetičnega strukturalizma: če so v totalnosti deli enakovredni, potem označuje tudi totalnost druž- bene skupine ravnovesje vseh delov oziroma vseh potreb; če ge te- mu tako, potem materialne in blagovne vrednosti ne smejo privze- ti pomembnosti, ki pripada drugim elementom totalnosti, kar se ravno dogaja v reifikaciji, ki hoČe celoten človekov svet omeji- ti na "abstrakten in kvantitativen odnos". Toda v tej shemi pov- sem manjkajo antropološke osnove, ki bi lahko utemeljevale "kva- liteto" avtentičnih vrednosti, osnove, ki so lahko le zgodovin- ske, ne pa izpeljive - vsaj v Goldmannovi interpretaciji ne - iz zaključenega sistema strukture. Ob vsem tem lahko postavimo vprašanje kaj bi .se zgodilo, če bi avtentične vrednosti prevzele celotno področje dmžbenega življe- nja? Verjetno bi lahko odgovorili, da se to ne bi moglo zgoditi, kajti potem sploh ne bi bilo več družbe kakršno jo poznamo, mar- več bi bil le "ali komunizem ali barbarstvo". Tc bi torej pomeni- lo, da so "avtentične" vrednosti kot "authentikos" bistveno za- vezane izvenzgodovinskim človekovim potrebam in vrednotam in da so povsem onemogočene znotrej tržne produkcije in delitve dela, da je torej edini način, da postanejo ali ostanejo te vrednosti avtentične ali v komunizmu ali pri osamljenem posamezniku ali skupini, v nobenem primeru pa ne znotraj obstoječe družbe oziro-^ ma ene od njenih oblik. Vendar pa Goldmann ob tem pozablja, da avtentična vrednost ni odvisna izključno, niti ne izvira is upo- rabe in porabe, empak izhaja tudi že iz produkcije in produkcij- skih odnosov in da je za o.ipravo reifikacije vsaj enakovredno po- membna tudi produkcija kot ustvarjelnost. če hočejo biti vredno- 165 sti avtentične tudi v smislu človeško "vredne" vrednosti. "Avten- tično" bi lahko preinterpretirali v "neodtujeno" s čemer se pos- redno vračamo k navedenemu citatu iz Kapitala I., kjer Мегзс raz- laga uporabno vrednost in k njegovim zgodnjim delom. Če ta naša razlaga drži, potem bi lahko sklepali, da verige "av- tentično-neodtujeno-reificireno-fetišizireno" povezuje Goldmanna preko Lukácse in Girarde (ki izhaja iz Heideggra) z Marsom in njegovimi opredelitvami človeka in človekovega dela. Vendar pe. bi bil tak zaključek zmoten. Če namreč stojimo le na stališču po- trošnje, nikakor ne moremo priti do temelje kvalitativne razlike med avtentično vrednostjo in posredovano: v obeh primerih gre le ze potrošnjo, ne pe za značaj in smisel te potrošnje in predvsem preko tega za opredmeteno delo. Lahko rečemo, da je v tem pogle- du Goldmannove teorije nezgodovinska. Tudi za blagovno prodxikci- jo namreč velja zakonitost, da ",,, produkcija ne producira le predmeta za subjekt, marveč tudi subjekt ze predmet" (MEID IV,, 24 in dalje), kar pomeni, da ne gre le za preoblikovanje uporab- ne vrednosti v prometno, marveč da tudi prometna vrednost vpliva nazaj ne uporebno, da je torej to dialektični proces. Po Gold- mannu deluje te proces le enosmerno, pri čemer se z Marxom raz- haja tudi v tem, da za izhodišče ne jemlje individua, ki je si- cer družbeni človek, a navkljub temu predvsem subjekt in indivi- duum in da se že v tej osnovi pojavije osnova odtujitve, v samem produkcijskem procesu, keterege posledice (navkljub vzvratnemu vplivu) je tudi reifikacija kot posledica te temeljne odtujitve, ki pe je znotrej zgodovine in torej zgodovinska kategorija, ne pa le znotraj sinhronega prereze. Zato Goldmann lahko govori le o "problematičnih posameznikih", ki izražajo evtentične vrednote s tem, da brenijo avtentične vred- nosti, Poleg tege zanemari odtujevelno moč sseíg družbene razcej)- Ijenosti na razrede in razredni boj: ne gre le ze. vprašanje celot- ne osebnosti, iz katere izvajamo razredno pripadnost, marveč za vprašanje funkcije, ki jo individuu, ali družbene skupine in raz- 166 rsdi igrajo in ki se lahko spreminjajo; to pomeni, da lahko ista skupina in isti individuum igra več funkcij, da v različnih situ- acijah deluje na različne načine, ima različne in celo nasprotne razredne funkcije. Goldmann se nasprotno omejuje na sociološko kategorijo družbene skupine (status "razreda" ostane nejasen). Verjetno ob tem ne smemo zanemariti in pozabiti dobe, v kateri je nastajala Goldmannova teorija: petdeseta in šestdeseta leta in to pod močnim vplivom frankfurtske šole. Tako lahko tezo o "problematičnih posameznikih" razumemo prej kot zavedanje skraj- ne nujnosti obstoja nosilcev "avtentičnih vrednot". V tem pogle- du se tudi zdi, da pri Goldmannu ne moremo govoriti o "inteligen- ci kot o lebdečem sloju" v smislu Mannheimove teorije (prim. Ma- jer, 78), ki jo Goldmann poleg tega eksplicitno zavrne (HVIr, 40), oziroma le delno, kajti gre le za del inteligence in tudi ne le za inteligenco: (1) iz te skupine "problematičnih posameznikov" izpade tehnična intelig-enca in sploh področje prirodoslovja in se omejuje (v sferi "inteligence") le na družboslovce in umetni- ke; (2) tu gre aa "vodje", za nosilce in izraževalce "vizije sve- ta", ne glede na njihov razredni ali medrazredni status in objek- tivni položaj. Zato je seveda jasno, da prirodoslovci nikakor ne morejo biti zajeti v to skupino, saj oni ne ustvarjajo vizij'sve- ta niti jih ne izražajo. Vrnimo se k vprašanju reifikacije. Kot je bilo omenjeno, deluje po Goldmannu ta proces povsem enosmerno, ob čemer se nam postav- lja vzporednica z odnosom literature in družbe: tudi tu je vpliv le enosmeren, kajti le družba vpliva na \imetnost, ne pa ttidi ta nazaj na družbo. Zdi se, da je temelj tej nezadostnosti in zmoti Goldmannovo sprejemanje trditve c človekovi "akomodaciji in asi- milaciji", ki pomeni, da se človek - in pravzaprav tudi družbena skupina - le prilagaja obstoječim razmeram. Vendar pa ob tem na- letimo na težave, kajti Goldmann izrecno poudarja (v svoji inter- pretaciji 3. teze o Feuerbachu (npr, MSE, 151 in dalje) aktivno vlogo človeka pri preoblikovanju eveta. Sodimo, da ostajajo take izjave izven celote Goldmannove teorije, oziroma da znova repro- 167 ducirajo Goldmannovo polarizacijo na posaiaično in obče, na indi- viduum in družbo, na psihoanalizo in genetični strukturalizem, na determiniranost in svobodo itd. Po Goldmannu co ti in podobni peri komplementarni, kar pa seveda še ne more pomeniti, da so tudi polarni, kajti prave zveze med njimi ni. Konkreten primer teh dilem bomo navedli ob problemu kolektivnega subjekta« Sodimo da izvira te temeljna pomenjkljivost iz dejanskega omejevanja na individualno in obče ter iz absolutize.cije občege, Ábsolutizeci- ja občega je verjetno posledica sprejemanja Lukácseve teorije, ob Čemer pe je vprešljivo takšno delno sprejemanje Lukácse kot ge izveje Goldmenn, Vprašanje je tudi, če lehko govorimo o kolek- tivni zevesti kot svojevx-stni "razredni zavesti", če ob tom rav- no to teorijo resredne zevesti s njenimi temelji in posledicami v bistvu zavržemo. Očitno ishaje absolutizecije občega iz Heglove filozofije. To bi pomenilo, da je Goldmann (ne glede na to, da se tega zaveda eli ne, kajti sam Hegla praviloma ne enelizire, čeprav ga mnogokrat omenje; posveti mu le krejši odlomek na začetku DielektičnLh raz- iskav, kjer pa ga ostro kritizira in ostro ločuje od Marxa - gl. RI>, 15 in dalje) preko L\ikâcsa sprejel vrsto Heglovih (ali Heglu podcbnilj stališč, od določbe umetnosti kot čutno izražene vizije sveta in prevlade občega do genijev, ki pa so le slepa sile za izrežanje vizije svete. Večima v tem poglavju obravnevanih težev Goldjr.annove teorije iz- vira tudi iz Goldmennovih lastnih ali od drugod prevzetih izho- dišč njegovega genetičnege strukturalizma, če je zanj strukture bistvo totalnosti, oziroma sama te totalnost in jc kot taka mo- del, je seveda upravičeno priznavanje relativne samostojnosti različnih elementov strukture, vendar pa so ti elementi v našem primeru ljudje, subjekti, in če jih obrevnavaino kot elemente to- talnosti, ta totalnost pa je družbena skupine ali razred ali glo- balna družba, je kolektiv, je nujno, da so njeni elementi podre- jeni celoti kolektive. To pomeni, de hoče biti takšen pristop 168 pribtnp pozitxvaiii snanosti, kjer izključujemo specifičuoat indi- vidua, ne&reč to. da on ni le "element", marveč je enakovredno "kolektiv" element njega samega - če se zaenkrat omejimo le na zavest in mišljenje, in za zavest in mišljenje Goldmannu gre - da individui niso sestavni deli neke celote, marveč so tudi saLii celote. (Spomnimo se že - če pri tem odmislimo utemeljevan- je morale, ki od tu izvira - Kantove ugotovitve o človekovi majh- nosti" .in "veličini", ki izraža to osnovno vprašanje in bistvo nasprotij med npr. Schellingom in Kierkegaardom ter Heglom, mc-d . eksietencialisti in stalinizmom itd.) Od tu izvira tudi omenjena nezadostnost Goldmannove "antropologi- je": če je dejaven le kolektiv, je edini kriterij odtujenosti in neodtujenosti (ali reificiranosti in avtentičnosti) le potrošnja in vsaj hipotetično morda še produkcije "nasploh", nikakor pa ne tudi individualno delo ter s tem individualne (ob predpostevki družbenega človeka) - in. s tem tudi družbena ustvarjalnost. Sodimo, da izjave o kolektivu, ki je subjekt "v končni instenci" te ugotovitve ne ovrže, kajti ne moremo vzpostaviti take enostav- ne analogije med ekonomsko bazo in družbeno nadstevbo na eni stra- ni in kolektivnim subjektom ter individui na drugi. Poleg tega je ta odnos tu sprevxnjen: zavedna dejanje so dejanja individuov, svobode je predvsem njihove individuelne svobode, ne pe svobode in smotrnost kolektive (v najširšem smislu). Poleg tega pomeni "subjekt" (vsaj glede na Goldmannovo kritiko Preudovega subjekte) personificireno svobodo in evtonomnost, ki pa jo v tej obliki pri "globelni družbi" ne moremo najti. Če je cilj kolektivne sreča in svobode, sta njun predpogoj in sopogoj individualna sreča in svoboda v skladu s trditvijo o svobodi vsakege posameznika kot pogojem za svobodo vseh. Ker pa pri Goldmannu ni tako, so pri njem individui (in to navkljub mnogim njegovim eksplicitnim drxî- gečnim trditvem) le elementi in se torej le "akomodirajo in esi- milirejo" ter le "izrežejo", so v jedru pesivni, kejti s steliš- če pozitivne znenosti je ustverjelnost le "element" med drugimi 169 elementi je torej kvantifioirana ( in to točno tako, kot poudar- ja in za MarxoE ponavlja Goldmann, da postane delo blago, posta- ne kvantificirana entiteta ne pa tudi kvaliteta), ki jo lahko u- poštevamo tako kot vse druge elemente. III. Ш-ÎEPNOST "Ali materialistični in dialektični humanizem vsebuje tudi este- tiko? Mi smo o tem prepričani, a problem je preveč kompleksen, da bi ga tu načeli. Zadovoljimo se s tem, da rečemo, da ta este- tika jemlje za kriterij totalnost umetniškega dela, njegovo no- tranjo koherentnost in skladnost forme in vsebine. Prav tako re- cimo, da ee nam zdi, da ona implicira, da bo, tako kot pravo, ekonomija ali religija, tudi umetnost kot avtonomni fenomen, lo- čen od drugih področij družbenega življenja, pripeljan do tega, da izgine v brezrazredni družbi. Verjetno ne bo več umetnosti lo- čene od življenja, kajti soffio življenje bo imelo nek stil, neko formo, v kateri bo našlo svoj odgovarjajoči izraz" (RD, 24), Mnoga Goldmanno\-a stališča izvirajo neposredno iz Marxovih spi- sov, kar je iz navedenega citata tudi povsem očitno. Vendar pa imamo k njegovi teoriji umetnosti kot je razložena v tem citatu dve pripombi: (1) po našem mnenju odnos forme in vsebine ni zdru- žljiv s strukturalno teorijo pa naj bo to v prostorskem smislu ("negenetični" strukturalizem) ali v Goldmannovi varianti genetič- nega strukturalizma, ki je, če upoštevamo njegovo "striikturalis- tično" plat, prej linearen kot prostorski; (2) "religija" in "u- metnost" ne moreta biti enakovredni drugim področjem ali "elemen- tom" str\ikt;ire, kajti po Goldmannu je njuno bistvo v tem pogledu v tem, da sta konkretizirani viziji družbenih skupin (t,j,, v primeru posamičnih del in religij), da sta torej drugačne narave kot npr, ekonomija. Umetnost ne pripada isti sferi in istemu re- du kot ekonomija (v pomenu ekonomike, tako jo uporablja tudi Goldmann), kajti ekonomija ni fenomen, ni akcidenca, marveč osno- va in temelj družbene totalnosti. 170 "Ne obstaja zgodovina prava, slikarstva ali književnosti. To bi pomenilo, da verjamemo kako je na primer zgodovina književnosti predmet, katerega razvoj je imanenten in ki ga lañko razumemo na imanentan način ,,, Dejansko je pomenski razvoj razvoj globalne družbe" (LH, 148), Če strnemo: osnova je globalna družba, ki ig- ra pri Goldmannu vlogo ekonomske baze, pri čemer deluje le eno- smerno, to je, področja kot so umetnost ali pravo niso avtonomna ali relativno avtonomna (razen "redko in v zelo specialnih pod- ročjih" - LH, 148), marveč so izpeljiva in zvedljiva na "global- no družbo", ki jih določa, ta globalna družba pa je družbena sku- pina, razred ali človeštvo v najširšem smislu (v tej zvezi govo- ri Goldmann predvsem o družbenih skupinah). Izrazi želja in pred- vsem odgovorov na probleme družbene skupine so vizije sveta, kot se kažejo v filozofiji, umetnosti itd,, ki pa so pomembne le kot funkcija v družbeni totalnosti, (Ob tem dodajmo, da se nam zdi vzporednica med pravom in umetnostjo ali napačna ali pa zelo po- menljiva: pravo je mnogo bolj neposredno zvedljivo na bazo kot umetnost; ali to pomeni, da je umetnost istega reda? Ta problem izvira iz Goldmannovega zanemarjanja razlike med družbeno zavest- jo in pravno-politično nadgradnjo,) Filozofija daje pojmovne in abstraktne odgovore na osnovne člo- veške probleme, praktične odgovore daje akcija, čutne in konkret- ne pa umetnost (RD, 30), Kaj je skupni imenovalec vseh treh pod- ročij? To, da dajejo odgovore, da odgovarjajo na zastavljena гфга- šanja oziroma probleme, vprašanja, ki so se zastavila kot "da- nost" , vprašanja na katera lahko subjekt le odgovarja in se to- rej le asimilira. Sodimo - in to je poudarjal tudi del francos- kih marksistov - da je za filozofijo enakovredno pomembno postav- ljanje vprašanj, torej odpiranje problemov, ne pa njihovo re- ševanje, kajti le~to predpostavlja znova le enosmerno človekovo dejavnost. Zanimivo je, da Goldmann podobno stališče zasledi pri Althusserju, a ga ostro kritizira. Ce so človeška dejanja le "odgovori", potem je iz njih izključe- 171 na ustvarjalnost (in tu ne gre za ustvarjalnost ex nihilo, ampak za dialektično povezanost postavljanja problemov in odgovorov na- nje, pri čemer je tudi individuum tisti, ki predvideva probleme, ki se jim izogiba z načrtovanjem ipd.), ali povedano drugače, to pomeni, da je takšno stališče stališče popolne sukcesije niza vzrok - posledica. Instruktivna je Goldmannova razlaga znanosti zgodovine: zgodovi- nar ostaja v območju abstraktno-empiričnih fenomenov, ki jih raz- iskuje do najmanjših podrobnosti, na osnovi le-teh pa pride zgo- dovinar^filozof do njihovega pojmovnega bistva (VG, 17). Tako o- staja zgodovinar izključno na stopnji opisovanja, v katerega zgodovinar-filozcf vnese vrednotenje oziroma vrednosti. To meto- dološko stališče sovpada z (1) metodološkim izhodiščem klasične- ga strukturalizma (najprej opis in nato razlaga) in (2) z Goldman- novo metodo v sociologiji kulture: razlaga sledi raz\imevanju. Se- veda pa je to pravilna metoda (vsaj shematske vzeto) in to še to- liko bolj, saj Goldmann poudarja prepletanje obeh metod, a nav- kljub temu sodimo, (1) da Goldmann v konkretnih raziskavah tega principa ne izvaja dosledno in predvsem (2) da ostajajo v nizu, ki ga predstavljajo vedno širši krogi okoli predmeta raziskave, npr. literarnega dela, nekateri krogi vedno in nujno izvzeti. Te- oretsko vzeto naj bi bila za Goldmanna osnova analiza konkretne- ga literarnega dela ali celo njegov odlomek, temu pa naj bi sle- dila vključitev tega dela ali odlomka v kontekst piščevih del in v kontekst di^šbene skupine, ki ji pripada. V nekaterih primerih se ta raziskava nadaljuje na širše področje - večje družbene sku- pine ali celo razreda - vendar pa je v tem primeru le še raz\ime- vajoča, ne pa več tudi razlagajoča (s tem bi morala zajeti še širši krog). Čim dlje prodira taka raziskava, tem bolj "globa- len" je njen predmet in končna stopnja, ki bi še lahko postala njen predmet je globalna družba. Širše entitete ali kategorije ni, čeprav govori Goldmann o "človeški skupnosti" (HTTP, 16), in o potrebi antropologije (VG, 21), oziroma o tem, da je filozofi- ja v končni instanci antropologija (VG, 21 in HS, 115). Da bi 172 utemeljil to zadnjo vrednoto, bi moral Goldmann analizirati (1) človeštvo in s tem njegove cilje, potrebe in bistvo in/ali (2) v primeru, da ne priznava nekega večnega bisvva človeka ali Člo- veštva (to labko sklepamo na osnovi njegove izjave, da za Marxa ni avtonomnih niti prvih principov - RD, 131)í preoblikovanja človeka oziroma njegovih skupnosti ali skupin skozi zgodovino ali vsaj skozi ključne stopnje kapitalistične družbeno-ekonomske formacije. Goldmann je to nalogo deloma izvedel v delu Za socio- logijo romana, toda tu za prirođen in zdrav odnos velja tisti od- nos ljudi do dobrin, v katerem se produkcija zavestno regulira v skladu z bodočo potrošnjo, konkretnimi lastnostmi predmetov in njihovo uporabno vrednostjo (PSR, 36), ksr pa je možno le v manj- ših - in izoliranih - družbenih skupinah. Tako Goldmann tudi raz- laga "naraven in zdrav odnos": človeku je bila potrebna hiša in zgradil si jo je sam ali s pomočjo prijateljev in sorodnikov (PSR, 37); pri tem mu je seveda jasno, da je takšna oblika pro- dukcije onemogočena z družbeno delitvijo dela in s pojavom pro- d-okcije za tržišče, to je na stopnji, ko menjava preneha biti sporadična. (V mnogočem se Goldmannova analiza prekriva z nekate- rimi stališči Lêvi-Straussa (Divja misel je izšla 1, 1962, delo Za sociologijo romana pa je nastajalo v letih 1962/3) ; mord.a je to eden od možnih vplivov, ki bi nam lehko pojasnil nekatere Goldmannove trditve.) Vprašanje je, če lahko govorimo o takšni obliki produkcije in to- rej o netui-alnem gospodarstvu (ali vsaj delni obliki le-tega) kot o "naravnem in zdravem", naraven je namreč predvsem v toliko, v kolikor še ni pripeljan do svojih konsekvenc, pri čemer pa tudi predikat "naraven" ne more veljati za kriterij celotnega družbe- nega razvoja, t, j,, ne more imeti normativne vrednosti glede na "družbenega". Na tem mestu ne bi ponavljali številnih kritik uto- pičnega socializma ali romantizma, ki se jima Goldmann tu močno približa. Zdi se nam, da tudi navedeni odnos zgodovinarja in zgodovinarja- 175 filozofa v mnogočem ponavlja Goldmannovo nedialektično ločevanje posamičnega in občega in to pod prevlado občega, kajti če je na- loga zgodovinarja-filozofa ovrednotiti podrobne zgodovinerjeve izsledke, mu je to v praksi skoraj nemogoče storiti, če ћосе po~ stopati predvsem kot zgodovinar ne pa kot filozof zgodovine. Kot na mnogih drugih mestih t\adi tu pri Goldmannu manjka kategorija posebnega, ki bi lehko ohranila specifičnost posameznih relativ- no avtonomnih področij, ne da bi pri tem zbrisala ali podrobno- sti ali najbolj abstraktno-pojmovne opredelit-ve. Na nek način se pri Goldmannu ponavlja Lévi-Straussova dilema zgodovinske zna- nosti. Goldmann določi umetniško delo kot napetost med skrajno enotnost- jo in skrajnim bogastvom in to na nepojmovni revni (MSH, 46-7). Ta določba v bistvu ponavlja dvojico forma (skrajna enotnost) in vsebina (skrajno bogastvo). Na drug, tradicionalen način, bi Goldmannovo definicijo lahko preformulirali v "enotnost vsebine in forme". Poleg navedenih določb dodaja Goldmann še, da je umet- niško delo pomenska struktura-(SM, XIII) in de vsebine ne moremo ločevati od forme (SM, 544). Tu ne gre za strukturo, ki je ima- nentna umetniškemu delu, (razen kot strukturirenost elementov de- la (vsebine in forme)) in ki bi jo lahko rezložili kot avtonomno strukturo, marveč gre nasprotno - vsej po nešem mnenju - za struk- turo umetniškega dele kot funkcije v globalni družbi, S tem se vračamo na omenjeno mesto iz dela Lukács in Hei.degger (Ш, 147), kjer Goldmann zanika zgodovino književnosti. Umetnost naaireč ne more imeti svoje samostojnosti zato, ker je s stališče Goldmanno- ve teorije v vsem odvisna od kolektiva (podobno kot lahko govori- mo o popolni odvisnosti umetnosti od ekonomske beze pri ekonomiz- ffiu), Zeto so tudi družbene skupine v končni instanci, in preko ustvarjalca kot posrednike, pravi subjekt ustvarjanja (prim, PSR, 545)» To mesto ostaja nejasno, oziroma razložljivo le iz celote Goldmannove teorije, ki razkriva nereflektirenost zd^raževanja me- todoloških in teorijskih postavk: Goldmann tu ne ločuje realnih nosilcev in "operativnosti" raziskave, tako kot tudi ne utemelji 174 rednega vzroke primate strxikttire, ki, kot smo že omenili, po njem deloma sovpada z Lukácsevo formo in ki dejansko pomeni pred- vsem formo» kajti le-to lahko raziskujemo, medtem ko je "bogast- vo" ïimetniskege dela preveč mnogoznačno (prim. MSH, 48 in naš spis, spodaj). Umetnost tudi nime svoje semostojnosti glede ne imeginarno real- nost in realnost, ki jo ustverje delo kot umetniško delo, sej je le izrez vizije (v najboljšem oz. ideelnem primeru popoln izrez vizije svete neke skupine. To je tudi rezumljivo: če umetniške dejevnost ze individuum ni dejenske ustvarjalnost in produkcije, tudi ne more tistverjeti nove imaginerne realnosti in ima delo la- hko le "družbeno funkcijo", ne pe tudi družbene reelnosti« ki bi šele lehko omogočila vplivenje dele ali del ali umetnosti nasploh na^aj na globalno družbo. Vendar pa Goldmann pri tem ni dosleden: npr, v delu Za sociologi- jo romane nej bi šlo za odnose, vendar pa govori Goldmann o "ju- naku", kar pa je vsebinska označbe (Merkiewicz, 254), Sodimo, de je tudi to dokaz ze to, de pri Goldmennu v osnovi ne gre ze strukturalizem in (vsaj v tem primeru) za struktxjrelno enelizo dela, marveč ze tradicionelno polerizecijo ne vsebino in formo. Poleg tega tudi ne gre predvsem - ali celo izključno - ze odnose znctrej dele, marveč predvsem ze enosmerne odnose dele in družbe- ne skupine, ôe je temu tako, tudi lažje rezumemo Goldmannovo vz- trejenje pri metnikovi svobdi izbire vsebine in pri popolni de- terminiranosti vizije vsete: to bi pomenilo, de umetnik izbira tematiko, motiv, fabulo, medtem ko je "duh" in delo kot celote element širše strukture in le-tej teko podrejen. Vender pa Gold- mannova formulacije povzroči povsem nepremostljive ovire: če je vsebine povsem svobodne, je pe istočesno bogastvo večznečnosti in torej ne more biti predmet reziskeve, keko lehko potem govori- mo o neločljivi povezenosti vsebine in forme? Ali gre torej ze realno ali le za metodološko ločevanje in v primeru, da gre ze zadnje, ali niso torej vse genetično strutturaiistične raziskeve 175 že po definiciji le parcialne oz« polovične? Goldirannov strul vo o neki stveri, ki bi se je moral zavedati, da bi jo dejansko imel," (Marx) 201 "Vse ideologije, miti in simboli bi bili neupo- rabni, če bi njihovi privrženci vedeli, da so dejansko le sredstvo za dosego drugih ciljev - takrat namreč ne bi bilo privržencev ideolo- gije." Pojem mita in njegova nejasnost Termin mitologija je grškega izvora. Mithos pomeni v grščini be- sedo, zgodbo, pripoved. Logos je prav tako grška beseda, pomeni pa misel, гш, pomen. Po svojem izvornem pomenu je torej mitologi- ja znanost, ki proučuje mite, njih poreklo, vsebino, obliko in pomen. Lahko pa služi tudi za označevanje skupine mitov določenih družbenih skupin. Tako so v zgodovini znane številne mitologije, ki so se ohranile v pisani obliki: kitajska, indijska, perzijska, egipčanska, grška, rimska, keltska, slovanska, germanska ,,,; poleg teh pa so antropologi odkrili, proučevali in živo opisali številne mitologije primitivnih plemen. Za razliko od pravljic in legend so miti pripovedi o svetih bit- jih (bogorih in božanstvih) in o polbožjih herojih ter o izvoru stvari, ki so običajno posledica delovanja svetih bitij,^ Nasta- li so kot specifična oblika ljudske ustvarjalnosti, izročila in verovanja, s katerimi si je človek na še zelo nizki razvojni stop- nji materialnih produkcijskih sil poskušal razložiti nastanek na- ravnih pojavov in bitij, lastnosti in odnose med stvarmi in poja- vi, "Miti govore zlasti o tem, kako je neobljuden svet postal ob- ljuden, keko je kaos postal kozmos, kako so nesmrtniki postali smrtni, kako so letni časi nadomestili večno enako podnebje in kako se je prvotno enotno človeštvo razdelilo na številna pleme- na in narode,Izražajo torej primitivni pogled ljudi na svet, kar je izraz dejanske nemoči takratnega človeka pred naravo. Po eni strani so izraz človekove imaginativne ustvarjalne sposob- nosti, oblika njegove potrditve in afirmacije, so projekcija nje- govih želja in upov v neko imaginativno obličje, po drugi strani 202 pa kot specifičen spoznavni medij, ki se po svoji težnji po raz- laganju in razumevanju stvari in pojavov često približajo zamet- kom znanosti in filozofije, predstavljajo tudi predznanstveno ob- liko mišljenja. Popolnoma nov pomen dobi termin mit v sodobni družbi: a) Če se nanaša na osebnost, pomeni podeljevanje raznovrstnih, često izredno nadnaravnih lastnosti neki osebnosti na katerem- koli področju. Tako se formirajo miti o političnih ljudeh (kult osebnosti pomeni mitologiziranje osebnosti), filmskih in glasbenih zvezdah, športnih asih itd. Roger Caillois jih imenuje "sezonska božanstva".^ b) Z miti se izenačujejo tudi družbene in politične teorije, ki težijo k ostvarjanju nekih ciljev, v katerih se izražajo racio- nalni, iracionalni in ideološki elementi. Pojem mita se uporab- lja tako za označevanje določenih idej, vrednot in programov, katerih namen je prikrivanje in opravičevanje obstoječega. c) Najčešče pa pomeni mitologizirati - nekaj izkrivljati, misti- ficirati, pobožanjati, kar se poleg že omenjenega nanaša na široko paleto pojavov, specifičnih za naš čas, od takšnih kot so KLP, Bermudski trikotnik, danes živeče predpotopne pošasti (Nessie, Yeti ipd,), ekonomska propaganda in design, horoskop in poplava priročnikov za ekspres srečo, prodor vzhodnjaške modrosti (filozofije, športi in načini življenja), preko kul- ta osebnosti, standarda, tehnike in znanosti, do vere v svo- bodo posameznika v sodobni družbi. Gre za specifično mitologijo visoko razvite industrijske, urbani- zirane potrošniške civilizacije, v kateri miti, tako kot vse ob- like namišljene kolektivne zavesti, ns služijo za ohranitev druž- be kot celote, ampak za ohranitev oblasti določenega razreda. Pre- računani so na "pomračitev uma" sodobnega Človeka in ga v službi 205 določenih "višjih" (razrednih, rasnih, nacionalnih itd.) intere- sov pretvarjajo v goli objekt in sredstvo politične manipulacije. Iz tega je razvidna tudi njihova od prvotnih mitov drugačna funk- cija: služenje določenim ožjim družbenim skupinam (interesom) je postalo njihova bistvena naloge. Z- odvračenjem ljudi od bistvenih eksistenčnih problemov, z vismerjanjem k menj pomembnim, celo ne- pomembnim, z izkrivljenjem, mistificirenjem stvemosti, to je z aktualizacijo odtujitve, ustvarjejo podložno vedenje širokih mno- žic, s tem pe dejejo "kepitelu" vedno nove krvi, ki jo le-te še kako potrebuje, če se hoče ohreniti pri življenju. Tode če hočemo govoriti o neki specifični mitologiji denešnje ci- vilizacije, je nujno potrebne neke pojmovno terminološke rezjes- nitev. Kejti iz vsege dosedej povedenege se vsiljuje vtis, kot da gre za inflatorno uporabo našega termina ali celo za nekakšen modni izraz, ki ga številni avtorji uporabijejo ze oznečitev ze- lo široke palete pojavov. Morda bi celo lahko rekli, de obstaje IL toliko konceptov mita, kolikor je evtorjev. In kje je potem re- šitev? Ena možnost je v tem, da se omejimo na en sem koncept ter zavržemo vse ostale, druga pa je ta, da si skozi diskurz 'ostvari- mo lastni referenčni okvir. V nadeljevenju tekste bom zato posku- šal postaviti nekakšne temelje meterielističnege pojmovanja mita ter s tem potrd.iti morebitno znenstveno uprevičenost obstoje ter- mine, kakor tudi njegovo uporabnost ze proučevanje sodobnih druž- benih pojavov. Grška filozofska kritika mite Če sprejmemo tezo, de je mitološko mišljenje predhodnik filozof- skega, potem sege kritične misel o mitu prev ne seme zečetke po- javljanja filozofije. Moje mnenje namreč je, da se je človek mo- ral najprej znebiti jarma svete tredicije, če je hotel o njej sploh razmišljati na razumski način.^ In kakšno je bilo mitološko razmišljanje? Človek, ki je rezmiš- 204 Ijal na tak: način, je bil prepričan, da je on eaa božja stvaritev, da so bogovi sila izven njega, ki upravlja z naravo in človekoa. Ker so bogovi predstavljali zanj realnost, se prav nič ni moglo zgoditi brez njibove prisotnosti.^ Z njimi je moral računati vod- no, na vsakem koraku in ob vsakem času. Ker niso bili iluzija, je bilo treba z njimi najti nek modus vivendi. Filozofija, ki se je pojavila na tleh stare Grčije, je pomenila osvoboditev izpod jarma takšne tradicije in dvignila človeka na višjo raven. Po eni strani ga je osvobodila tisočletne prikovano- sti na svet bogov, po drugi strani pa naredila za edino odgovoj>- nega. Svet ni razlagala kot božji prodiikt, razlagala ga je iz nje- ga samega, kar je pomenilo predmetno in metodološko nasprotje do- tedanjega mišljenja. PrapoČela jonskih filozofov (Tales, Anaksimander, Anaksimenes) predstavljajo ta kopernikanski preobrat. Usmerjenost k bogovom pomeni materialistu Demokritu nerazumevanje lastne biti in zato mitologija ne more razlagati sveta pa tudi ne bistva bogov; raz- log verovanja je videl v strahu in človekovem neznanju. Sofist Protagora je postavil človeka za edino merilo vseh stvari. Poseb- no razlago religije je dal Kritija. Zanj so religiozne predstave učinkovito sredstvo za vladanje in zavestna tvorba modrega posa- meznika. Ksenofan je religijo zvedel na atropologijo itd. "Tako se je filozofija pokazala kot človekova obveza, kot dolžnost torej kot nujnost, s katero dosega svojo stopnjo človeškosti ... Enkrat prevladani mit ni mogel biti veČ to, kar je pomenil v predfilozofskem mišljenju... Sam začetek filozofije je bil tako pripravljanje teoretičnega mišljenja, ki so noče vrniti na tla mitološkega življenja, ker bi s tem ukinil tudi sebe kot specifič- nost človeške biti."*^ Kit s tem resda ni bil prevladan, toda tisti, ki so začeli razmiš- ljati na drugačen način, so hkrati začeli gjraditi temelje novega 205 odnosa do sveta, v katerem je verovanje in željo po odrešitvi sčasoma zamenjala želja po spoznanju in kritični um; večni mir in varnost verovanja, metodični dvom znanosti; vrače, svetnike in preroke - filozofi, znanstveniki in raziskovalci; svetišča in cerkev pa znanstveni instituti, laboratoriji in šole. A človeštvo je kaj kmalu zabredlo v enega nejmračenjši)! obdobij svoje zgodovine in največji dosežki antične civilizacije so pod težo izkrivljenih strasti vojn in izkoriščanja, počasi tonili v pozabo. Mislim, da bi tukaj lahko pritrdili misli Edvarda Glbbo- g na , ki pravi, da so jih zastrle barbarstvo in religija. Posledi- ca tega je bila skoraj tisočletna stagnacija človekove misli v razumevanju in razlaganju sejnega sebe. Stvari so se začele obračati na bolje šele z obdobjem bumenizma in renesanse, ko je takrat revolucionarni buržoazni razred, ki je začel nikati iz nedrja fevdalne Evrope, proti cerkveni ideolo- giji nastopil z idejami človekovega dostojanstva in z obujanjem stvaritev stare Grčije, To je bilo ustvarjanje klime, v kateri se je človek od boga začel ponovno obračati k sebi, Kamesto nje- ga je sedaj želel prodreti v skrivnostnost samega sebe. Vse bolj se je začel spraševati po svojih izvorih in predpostavkah, po svojih možnostih in svoji prihodnosti. Razvoj novoveške filozofi- je in znanosti (od Descarta парзгеј) je potekal v znamenju: ne več boga, ampak, človek je öd.ini subjekt sredi stvarnosti. Nekateri primeri pristopa k mitologiji v 18, in 19. stoletju V 18, in 19, stoletju, ko se je iskanje porekla sveta, življenja in človeka pomnožilo, se srečamo tudi s prvimi resnejšimi posku- si, da se preseže dotlej še vedno prevladiijoče pojmovanje mita kot neresnice in fikcije. Namesto tega se želi prodreti v njiho- vo skrivnostnost s pomočjo ugotavljanja sdekvatnosti mišljenja in predmeta ter odgovoriti na vprašanje, kako je do tega sploh prišlo. Poglejmo si nekaj primerov': 206 Johan Gotfried Herder je büprepričan, da je nerazumevanje mito- logije pogojeno s okoliščinami, v katerih se te vsebine interpre- tirajo. Tožeč se po morju leta 1769, je občutil novo možnost nji- hove razlage in v svojem Reise Tournai je zapisal, da grška mito- logija ni mogla temeljiti na peščenih pustinjah, kot arabska in egipčanska, ampek so Grkom religijo prinesli pomorščaki. Na pri- mer - opazovanje delfinov je oblikovano v nimfe, sirene ipd. Ksrl August Böttinger je v svojem delu "Ideen z\ir Kunstmytholo- gie" (1826-1856) poskušal pojasniti grške mite iz grškega sliker- stva in prišel do ugotovitve, da se čista plastika grške umetno- sti nikoli ne bi mogla razviti po alegorični poti, ker je bit nji- hove mitologije v tem, da ljudje postajajo bogovi (bogovi se pri- kazujejo kot ljudje). Kari Otfried Müller ("Prolegomena zu einer wissenschaftlichen My- thologie", 1825) razlaga tezo, da miti niso nauki o stari modro- sti, niti iznajdba svečnikov, алфак proizvod naroda. Podobno stališče do izvora mitov imata tudi Jakob Grim in Otto Gruppe. Jakob Grimm ("Deutsche Mythologie, 1844) poudarja, da je mit pesem celega naroda in ne proizvod svečenikov ali filozofov. Njihovo poreklo je zato večstransko, saj združuje fizične^ moral- ne in estetske motive. Otto Gruppe ("Die greichische Culte und Mythen in ihren Beziehungen zu den Orientalischen Religionen", 1877) pa piše, da se vsebina mite lahko prenaša iz enega narode v drugega. Ze Schellinga ("Philosophie der Mythologie", 1857) bi lahko rek- li, da je edini filozof mitologije. Mit zanj ni spremenjena zgo- dovina, kot misevhemevisti, niti neka vrsta primitivne razlege nereve. Alegorična razlaga mitov tako ne more odkriti njihov pra- vi smisel, апфак jih je treba razlegati iz njih samih t,j. tav- togorično. Prvi politeizem je po njegovem bil astralna religija in ljudje so bogove raziimeli kot zvezde, ne pa zvezde kot bogove. 207 Hcmerjevi bogovi so mišljeni kot bogovi in ne kot alegorične raz- lage ali personifikacije alegoričnih sil. V tem času pa naletimo txìdi na števiD.ne poskuse razlagaroja mitov s pomočjo naravnih pojavov. Na primers Ludwig Prellex' ("Griechi- sche Mythologie, 1845) zagovarja tezo, da je narava izvor vseh predstav c bogovih; Max Möller ("VergleicheinSe Mythologie in Es- says") pravi, da je na oblikovanje fantazije vplivala zora in za- hod sonca, za Paula Ehrenreicha ("Die allgemaina Mythologie und ihre etnologische Grundlagen", 1910) je najvažnejši pojav, ki je vplival na njih oblikovanje, bila luna itd. Prispevek antropologije Medtem, ko je večiriS navedenih avtorjev proučevala mitologije po- sameznih etničnih skupin (omenil sem jih na začetku) predvsem v njihovi pisani obliki, je antropclogija"^*^, zahvaljujoč svoji ne- posredni metodi dela na terenu, dala neko povse?: novo dimenzijo v njihovem raz^imevanju. Izpostavilo se js naisreČ, da mit kot eve- ta zgodba (tradicija) ni zgolj mrtvi, že preseženi čas, ampak stvarnost, ki se oživlja. Mit, so ugotovili antropologi, ne živi le na papirju, елпрек v življenju ljudi in opredeljuje njihovo vsakdanje bivanje in delovanje. Bronislaw Malinowski (1884-1942), edan največjih antropologov, je oslanjajoč se na ugotovitve Jamesa Frazerja^^ in svoja lastna proučevanja kulture Melanesije, ugotovil, da je mit predvsem kul- turna sila, ki se močno zajeda v življenje doinoro»icev. Mit zanj 12 ni niti rapsodijsko razlaganje neravnih pojavov , niti neka vr- sta primitivne znanosti^^, ampak neke vrste listine (ustava), ki v primitivni kulturi vi-ši funkcijo sui generis povezano z naravo tradicije in kontinuiteto kulture, z odnosom aed starimi in mla- dimi in človekovim stališčem do preteklosti. Domorodci ga ns do- življajo le ob pripovedovanju, temveč tudi v določenih običajih, moralnih navodilih, ritualih in konkretnih napotkih. 208 "Na kratko, funkcija mita je, da ојаба tradicijo in da ji da več- ji pomen in prestiž, odkrivajoč jo v višji, boljši nadnaravni 14 stvarnosti prvotnih dogodkov," Glavni razlog, da vemo o njem tako malo, je po avtorjevem mnenju v tem, da je mit največkrat iztrgan iz svojega življenjskega oko- lja in zveden na kabinetsko delo, kar onemogoča, da bi ga spozna^ li kot stvarnost, za katero se veruje, da se je zgodila v daljni preteklosti in od takrat deluje s svojim vplivom na svet in usodo ljudi, ampak se nam kaže zgolj kot zgodba, podobna današnjemu ro- manu, "Omejevanje proučevanja mita samo na proučevanje teksta je bilo \xsodno za pravilno razumevanje njegove narave. Oblike mitov, ki 80 prišle k nam iz klasične preteklosti in starih svetih knjig Vzhoda in drugih sličnih izvorov, so izven konteksta žive vere, brez možnosti, da se od pravih vernikov dobijo komentarji, brez primernega poznavanja njihove družbene organizacije, brez njiho- ve morale in narodnih običajev. Te zgodbe so v svoji današnji književni obliki doživele znatne spremembe s strani zapisovalcev, komentatorjev, učenih svečenikov in teologov ,,, Ko se mit upo- rablja kot živ, ni le pojasnjevanje, ki zadovoljuje znanstveno radovednost, temveč negativno vstajenje davne preteklosti, ki se pripoveduje, da se zadovolji globoka religiozna potreba, moralne želje, družbeno podrejanje, potrjevanje in celo praktične zade- ve, Sistematično pa je obdelal fenomen in družbeno funkcijo mita Mir- cea Eliade"^ v svojem delu "Aspects du Mythe"^*^ (v prevodu Mit i zbilja). Srž tega dela je v ideji, da mit daje pomen svetu in človekovemu bivanju, in da se prav zahvaljujoč mitom, svet šele 18 ^ lahko resume v svoji totaliteti. Sele z njihovo pomočjo, pravi avtor, je moč osvetliti neko etapo v razvoju človekove misli in tudi bolje razumeti naše sodobnike, "Kajti razumeti pomeni priz- nati jih za človeška dejstva, proizvod kulture, ustvarjalnost du- 209 ћа - ne pa patološki izliv instinkta, živalskosti in otroškosti."^^ Podobno kot Malinowski tudi on proučuje mit kot kulturni pojav, ki je za arhaičnega človeka resnična zgodba, sicer pa fikcija, iluzija ali posvečena tradicija, ki se doživlja preko rituala in na magično religiozni način obnavlja in ohranja zavest o nekem drugem transcendentnem svetu (bogov) in njihovi ustvarjalnosti. Kot živa sila, za arhaičnega človeka "resnična" zgodba, pravi av- tor: 1, tvori mit zgodovino del nadnaravnih bitij, 2. ki se smatra za resnično (ker se nanaša na stvarnost) in sve- to (ker je delo nadanaravnih bitij). 5« T-a zgodba se vedno nanaša na ustvarjanje in govori o tem, ka- ko je neka stvar (način življenja, ustanove, način dela ...) začela obstajati. Spoznavanje izvora stvari daje človeku možnost obvladovanja in upravljanja z njimi. 5. To spoznavanje ezoterične vrste, ki se doživlja preko ritua- la, spremlja neka magično-religiozna sila. Človek, ki doživlja mit, je prevzet s sveto zanosno silo dogodkov, ki se jib spo- minja in jih doživlja. Takšno mitološko-ritualno obnavljanje sveta in celotne skupnosti z oživljanjem svetega časa začetka in ixstvarjalnosti nadnaravnih bitij daje primitivnemu človeku zavest o obstoju nekih absolutnih vrednot (ki lahJco dajejo njegovemu življenju nek pomen) in model dejavnosti, ki mu omogoča, da se postavi poleg bogov ter tako po- maga k njegovemu dvigu. Avtor pa tudi pravilno ugotavlja kontinuiteto mita in filozofije. Ko govori o demitizaciji, išče njene začetke v stari Grčiji, kjer pootajajo miti sčasoma osvobojeni religiozne^ pomena in postaja?- jo zgolj legende. Filozofija, ki se takrat pojavlja kot napor, da se preseže božanska zgodovina in prodre do resničnih izvorov 210 stvarnosti, je do biti bivajočega prihajala ne več z mitološkim vračanjem nazaj preko obreda, ampak je to poskušala storiti s pomočjo mita. Toda takratna filozofija je bila še preslaba, da bi popolnoma uničila mitološko misel, kajti še vedno je obdržala eno temeljnih obeležij mitološkega mišljenja, idejo o večnem, cikličnem vračanju stvari, kozmosa in življenja. Tako se resnič- no vračanje v arhaiske čase, človekova resnična perspektiva zst- čenja šele z razcvetom historiografije in z velikimi napori za- hodnega sveta, da bi spoznal celotno preteklost človeštva - tj. z vrtoglavim širjenjem zgodovinskega horizonta - s pomočjo resnič- ne historiografske anamnesis. Ker je vprašanje konca mitologije po njegovem povezano z vpraša- njem premagovanja teže človekove histeričnosti, kot ene njegovih bistvenih komponent, se ob koncu svojega dela sprašuje: "Vpraša- mo se ali bo ta želja preseganja svojega lastnega, osebnega in zgodovinskega časa in potapljanja v neznani čas, ki je eksisten- čen ali imaginaren, sploh kdaj izkoreninjena. Vse dokler bo obs- tajala ta želja, lahko rečemo, da sodobni človek ohranja vsaj ne- katere ostanke mitološkega vedenja." Pojmovanje mitologije pri Maracu Ker se bom v nadaljevanju teksta v veliki meri opiral prav na Marxa, bi ob koncu tega dokaj okrnjenega prikaza razvoja kritič- ne misli o problemu mitološkega, na kratko podal še njegovo poj- movanje mitologije. Vendar moram takoj opozoriti, da Marx ni po- dal nobene celovite teorije mita, niti nekih obširnih podatkov o kakršnikoli mitologiji, da pa je n^jegov doprinos k proučevanju našega problema kljub temu zelo velik: prvič - brez dialektično materialistične metode dejanske (praktična) kritika religije (to- rej tudi mitologije) sploh ni možna (ker estaje kritika religije iz religije same) in drugič je Marx v svojem Uvodu v Očrte kriti- ke politične ekonomije termin mitologija povsem eksplicitno opre- delil in mu kot takemu v svojih analizah tudi odstopil določeno mesto. 211 Preiáifflo sedaj na tekst« Ko Marx v njem govori o odnosu med grš- ko umetnostjo in grško mitologijo, ugotavlja, da je slednja baza grške umetnosti ter odraz določene (nerazvite) razvojne stopnje družbe. Temelj grške mitologije vidi v premagovanju in obvladova- nju narave in družbenih odnosov v domišljiji in z domišljijo. "Grška umetnost predpostavlja grško mitologijo, to se pravi nara^- vo in družbene oblike, ki jih je ljudska fantazija predelala na nezavedno umetniški način. To je njeno gradivo. Ne vsaka poljub- na mitologija, tudi ne vsaka poljubna nezavedno umetniška prede- lava narave (tu je v to vključeno vse predmetno, torej tudi druž- ba), Egipčanska mitologija ne bi mogla biti nikoli baza in naroč- je grške umetnosti. Vsekakor pa mora biti neka mitologija. Torej nikakor družbeni razvoj, ki izključuje vsakršen mitološki odnos do narave, vsakršen mitologizirajoči odnos do nje, ki torej od 21 umetnika zahteva fantazijo neodvisno od mitologije," Tukaj vidimo, da Marx loči na eni strani mitologijo, ki je prede- lava narave in družbe na nezavedno umetniški način in na drugi strani umetnost, ki ima za svojo osnovo mitologijo. Razlika med njima je razlika med zavednim in nezavednim načinom produkcije: 1) Pri mitologiji gre za ljudsko, na kolektivni zavesti temelje- čo nezavedno produkcijo, ki ima svojo podlago v nerazvitih družbenih oblikah produkcijskih sil, 2) medtem, ko gre pri umetnosti za konstituirano dejavnost, ki nastopi v fazi razvite delitve dela in zavestno preoblikuje to, kar je v lj\jdskem izročilu prisotno kot nezavedno umetni- ška tvornost. Umetnostna produkcija kot taka, je torej značilna za dobo, ko ljudje dobivajo naravne sile pod svojo oblast, mitologija pa za dobo, ko je človek zaradi lastne nemoči lahko obvladoval naravo le v domišljiji in z domišljijo, ne da bi se ob tem sploh zave- dal, kaj pravzaprav počne. 212 IdeoloKi.ja in relisi.je kot sorodna družbena pojava Pustimo to sedaj ob strani (k temi se bomo še vrnili) in si og- lejmo dva sorodna družbena pojava, s katerima se mit najčešće enači in zamegljuje - to sta ideologija in religija. 1) "Termin ideologija je leta 1796 ustvaril de Tracy^^da bi s tem poimenoval filozofijo, ki je pripravila revolucijo." Sil je na čelu skupine francoskih filozofov in znanstvenikov, ki so svojo filozofijo poimenovali z ideologijo in sebe z ideologi (Garat, Vainey, Cabanis, Chenier itd.). Zanje je bila ideologija znanost o idejah, njihovih oblikah, zakonih in še posebej o vzrokih in izvoru. V svojih elementih ideologije je dc Tracy poskušal poka- zati, kako so vse splošne ideje nastale iz občutkov, ki dajejo osnovo celotnemu našemu spoznanju. "Napoleon je dal terminu negativen prizvok.Z njim je poimeno- val svoje nasprotnike, ki so bili kritični napram njegovim ceza- rističnim in osvajalskim posegom. Nekaterim mislecem pa je očital, da se xjkvarjajo z abstraktnimi problemi, ki nimajo nobene zveze s stvarnostjo, pri čemer je mislil predvsem na politično stvarnost. Na ta način se pojem ideologija često uporablja še danes. Popolnoma nov pomen je dal terminu Marx. Pojem ideologije in ideo- loškega pomeni zanj izključno sprevrnjeno, izkrivljeno, lažno za- vest. Delitev dela je namreč privedla do tega, da je človek pos- tal nesposoben, da bi razumel zvezo svoje glave z družbeno prak- so - svojo osebno in razreda, ki mu pripada. In vse dokler bo ob- stajala posebna družbena skupina, ki se ukvarja s teoretiziranjem, oddvajanjem od materialne prakse, dokler bo človek fetišiziral svoje lastne proizvo'de, dotlej bo obstajala ideologija v njegovem smislu. Y polemičnem spisu Nemška ideologija Marx pravi, da "je zgodovi- no mogoče opazovati iz dveh strani, razdeliti na zgodovino nara- 213 re in zgodovino ljudi. Od kar obstajajo ljudjs, se ti dve n^dse- bojno dopolnjujeta. Zgodovina narave so tu nas ne tiče, v zgodo- vino ljudi se bomo pa morali spustiti ker je ideologija le ena od strani te zgodovine. Skoraj vsa ideologija se zreducira bodisi na spreobrnjeno pojmovanje te zgodovine ali na popolno ab- strakcijo oti nje."^^ Ko je na določeni stopnji razvoja produktivnih sil prišlo do de- litve dela na materialno in duhovno dejavnost, ki je dala povod z8. prekinitev zveze med družbeno bitjo in družbeno zavestjo"^, za zamegljevanje in mistificiranje dejanskih odnosov» za epreo- brnjen odsev biti v zavesti, za pojav iluzorne izkrivljene zave- sti - ko si je zavest dejansko začela umišljati, da je nekaj dru- gega kot zavest obstoječe prakse, da je dejansko nekaj predstav- Ijala, ne da bi predstavljala nekaj dejanskega'" , je bila ustvar- jena možnost ideološkega mišljenja. Ker se je globalna družbena skupnost razdelila na ožje-, parcialne socialne grupe, katerih in- teresi si medsebojno nasprotujejo, je člove?-?: začel izgubljati zavest o družbi kot celoti in jo doživljati preko svojih poseb- nih interesov. Dejanskost razcepljene družbe se je začela kazati kot razcepljenost v družbeni zavesti, Tak pojem ideologije (ideologija sploh) je zelo širok in ne ozna- čuje kakšne posebne oblike družbene zavesti, niti ni skupno ime za vse oblike družbene zavesti, ampsk kaže na določeno značilnost ali lastnost (sprevrnjenost, izla-ivljenost, ležnost) mišljenja, ki so ji zaradi spravrnjenost vsakdanjega življenja izpostavlje- ne prav vse oblike človekove kulturno dtihovne dejavnosti (beri družbene zavesti); tsko, da lahko govorimo o idcoloikosti znano- sti, filozofije, umetnosti itd, V vsakdanjem govoru, tisku, radiu in televiziji pa se pojem ideo- logije poleg pravkar omenjene Marstove opredelitve uporablja naj- češće kot sinonim za način tsišljenja nek© skupine ljudi (razreda, sloja, poklicne skupine ipdt)} ki se kaže skozi statute, progra- 214 me, publikacije in ne nazadnje skozi praktično dejavnost svojih nosilcev. Vendar si bomo mi pojem ideologija v zvezi s pridevnikom politič- na, tedaj "politična ideologija", uporabljali samo v kolikor je na nek določen način mišljenja - ki vsebuje določen pogled na svet; način vrednotenja; trditve, ki določajo pogoje pod kateri- mi lahko skupina realizira temeljne vrednote ter direktive oz, napotke za akcijo, in ki v skladu z nekim posebnim ožjim intere- som dane skupine daje njenim pripadnikom občutek pripadnosti, za- gotavlja trajnost in ustvarja kohezivnost skupine, vrednoti ter programira akcije in mobilizira -zavestno oblikovan s strani ak- tivnih, konceptivnih ideologov skupine, medtem ko se večina nje- nih članov obnaša do njega bolj pasivno in receptivno. Na ta na^ čin "politična ideologija" namreč ne bo izgubila svojega osnov- nega vsebinskega obeležja - to je izkrivljenosti, 2) Religija se v literaturi najčešće opredeljuje kot najsplošnej- ši pojem, ki v abstraktni obliki obsega skupek koherentnih, raz- novrstnih, med seboj razlikujočih se individualnih in družbenih predstav, stališč, pojavov, obnašanj, procesov in odnosov, ki so religiozne narave. Dogaja pa se, da mnogi ne razlikujejo različ- nih vidikov religioznega, pojava ter jih ne povezujejo v določeno kulturno zgodovinsko obliko. Kajti vedno gre le za konkretne re- ligije, ki obstajajo v določenem družbenozgodovinskem prostoru. Te religije pa niso homogene, ampak heterogene in strukturirane. To pomeni, da religija kot družbeni pojav predstavlja kompleksno celoto, ki jo sestavljajo različni konstitutivni elementi, oz, različne komponente, različne razsežnosti ali različni vidiki, glede na to seveda, kako to kompleksno celoto opredeljujejo raz- lični avtorji. Zato bi navedel nekaj dokaj subjektivno obarvanih definicij, ki sicer ne dajejo celovite podobe religije, so pa zanimive kot ilu- stracije, Tako Spencer pravi, da je religija impresija, občutek 215 potapljanja v neko morje mistericznosti. Po Schleiermacherju je ta - občutek odvisnosti od bitja, ki nas presega. Einstein se nav- dušuje za kozmično religioznosti, katero bistvo je v tem, da sku- ša dojeti obstoječe kot nekaj smiselnega in enotnega; najgloblje čustvo ob tem pa je občutek skrivnostnosti. Schoppenhauerju se zopet zdi religija podobna dobrotniku, ki vzame slepca pod roko in ga vodi, ter ga želi pripeljati do cilja, ne da bi ta med pot- jo kaj videl. Že iz teh nekaj definicij lahko razberemo, da gre pri religiji za neko misterioznost in skrivnostnost, odvisnost od višjega bit- ja, za neko prevaro in iluzorno uteho. To pa nam že narekuje, da se je treba problema religiji lotiti dokaj široko in večstransko, Ka večpomenskost religije in različne razlage opozarja tudi Esad Čimić, ki pravi, da religija ni niti ze analizo niti za kritiko enostaven predmet, ampak pojev z več pomeni in več rezsešnostmi, katerega se lahko lotimo iz različnih znanstvenih področij. Na splošno (najpogosteje) se religija opredeljuje kot posebne ob- lika družbene zavesti, avtorji pa poskušajo poiskati tisto znar- čilnost, po kateri naj bi se ločevala od drugih oblik družbenih zavesti, Ponavedi se poudarja ideološkost, fantastičnost, mistič- nost. Vendar je njene specifičnost v podvejanju sveta na tostran- skega in enostranskega. Za Marxa pa religija ne predstavlja le posebne oblike družbene zevesti, ampek jo, teko kot družino, državo, moralo, znanost, \imetnost itd, smatra semo ze poseben nečin proizvodnje - človeko- ve kulturne dftjavîiosti. Ne ustvarja religija človeka, ampak člo- vek religijo. Kritika religije je zato vedno le kritika sveta, ki jo proizvaja, kajti človek je evst človeka, je država, je družba, "Ta država, ts družba producirata religijo, sprevrnjeno zavest sveta, zato ker sta eprevrnjeni svet, Heligija je obča teorije tega sveta, je njegov enciklopedični kompendij, njegove logike 216 Y popularni oblikiç njegov spiritualistični point de honneur (vprašanje casti), njegov entuziazem, njegova moralna sankcija, njegova slavnostna dopolnitev, njegov obči razlog za tolažbo in opravičilo. Religija je fantastično udejanjenje človekovega bist- va, ker človeško bistvo nima nobene prave dejanskosti. Boj proti religije je torej posj?edno boj proti tistemu svetu, katerega d\>- hovna aroma je religija «28 Torej ne gre pri religiji zgolj za izraz neznanja ali za zablodo, ampak za človekov produkt, prodtikt njegove praktične zgodovinske dejavnosti, produkt, ki sam po sebi sploh nima nobene vsebine, ker ne živi od neba ampak od zemlje. Zdaj, ko vidimo, da je vsebina religioznih predstav družbeno po- gojena, si bomo na kratko ogledali še njeno zgradbo in družbene fiinkcije. Kot kompleksen fenomen predstavlja religija enotnost in medsebojno pogojenost večih elementov: a) vera v nadnaravr« sile, za katere je človek prepričan, da vpli- vajo na dogajanja v naravi; b) čustva, ki jib goji človek proti nadnaravnemu, c) religiozni simboli (osebe in stvari), ki predstavljajo nad- naravno , d) rituali, s pomočjo katerih komunicira z nadnaravnim, e) religiozna organizacija in religiozni funkcionarji f) ter teologija kot religiozna teorija (ideologija) oziroma nje- na apologija in racionalizacija,^^ Izmed njenih fxinkcij pa lahko omenimo naslednje: a) Religije daje verniku določen pogled na svet^®, kar pomeni, da mu daje odgovore na vprašenje o nastsnku svete in človeka, mu pove, kdo je, kekšne je njegova vloga in pomen v svetu ipd, b) Praktično, emociona?ao - eksistencialno funkcijo-opravlja s tem, da sredstvo psiihološkege obvledovenje eksistenčnih prob- lemov, de je nekakšria filozofija utehe in oblika tolažbe. 217 c) Često se smatra, da predstavlja religija tudi fuiikcijo povezo- vanja družbene skupnosti, da je integrativni faktor družbe,^^ d) In slednjič daje religija človeku tudi neka moralna navodila o tem, kaj je dobro (dobro je to, kar je v skladu z nadnarav- nim) in kaj je zlo (kar ni v skladu z nadnaravnim). Zgodovinskost razmerja med religijo, mitologijo in ideologijo Če so religija, mitologija in ideologija družbeni pojavi, potem to pomeni, da ne smemo govoriti o njih le na splošno, ampak jih moramo proučevati v njihovem gibajiju, nastajanju in spreminjanju, tako kot proučujemo v njeni dinamiki tudi družbo samo. V ta namen sem si kot uvod v sintezo in posplošitev dosedanjega razmišljanja ustvaril nekakšno pomožno shemo, ki sicer res kaže le grobo zgo- dovinski presek v razvoju dejanskega razmerja naših treh pojavov, vendar sem ob razmišljanju o mitih skozi zgodovino prišel do za- ključka, da so za naše razumevanje ključni predvsem tile momenti: - prvič nas zanima mit v odnosu do prvotne človekove zavesti (za- vesti prvotnega človeka), - drugič, spremembe, do katerih je prišlo z delitvijo dela in nastankom privatne lastnine, - in tretjič spremembe, ki nastanejo ob procesih desakralizacije v sodobnem svetu. Ad 1) "Družbeno detinstvo človeka" si danes že skoraj ne moremo več predstavljati kct obdobje, v katerem so naši davni predniki, v dobroti in miru svoje duše in okolja, lahko srečno preživljali nemoteno izpolnjevanje svojih nagonskih potreb in želja ter svo- bodno pohajajoč po deviško neomadeževani zemlji, vdihovali opoj- ne hlape rajskega življenja, V nasprotju s takimi miti o nekoč davno izgubljenem rajsem kral- jestvu, gledamo nanj vse bolj kot na neko zgodnjo, nerazvito in nedozorelo fazo v razvoju človeštva, v kateri si je moral člo- 218 vek - divjak, prav tako kot civiliziranec (in to prav v vseh foi^ mah družbe in pod vsemi možnimi načini produkcije) boriti s na- ravo, da bi zadovoljil svoje potrebe, da bi obdržal in reprodu- ciral svoje življenje. Delitve dela na umsko in fizično še ni, in neizdeferencirana, eno- tna ter nezavedno domišljijska oblika prod\jkcije je - zaradi ne- dozorelih pogojev resničnega delovno predmetnega obvladovanja na- rave - skupaj z magijo in ritualom pri našem daljnem predniku močno vtkana v vsakodnevnost njegovega življenja. Opis tega pre- žemanja dejanskega in mitološko domišljijskega življenja (produk- cije) pa najdemo v tekstu Nemška ideologija. Glasi se takole: "Zavest je seveda najprej zgolj zavest o najbližji čutni okolici in zavest bornirane povezave z drugimi osebami in rečmi zunaj osveSčajočega se individua; istočasno je zavest narave, ki v za- četku stopa človeku nasproti kot vseskozi tuja, vsemogočna in ne- dotakljiva moč, do katere se ljudje obnašajo čisto živalsko, od katere si puste ukazovati kot živina; in torej čisto živalska za- vest narave (naravna religija)^^ - in na drugi strani zavest o nujnosti stopiti v zvezo z individui okoli sebe, začetek zavesti o tem, da sploh živi v družbi. Ta začetek je teko živalski kot družbeno življenje te stopnje sploh, je gola Čredna zavest in Člo- vek se tu razlikuje od ovna samo po tem, da mu zavest zavzema me- sto instinkta ali da je njegov instinkt zavesten,"^^ Ad 2) Zaradi stopnjevane produktivnosti, množitve potreb in mno- žitve prebivalstva se ta začetna zavest razvija dalje, in ko se iz prvotne delitve dela (ki ni bila nič drugega kot delitev v spolnem aktu) razvije dejanska delitev dela, to je, ko nastopi delitev materialnega in duhovnega dela, lahko zavest preide k tvorbi čiste teologije, filozofije, morale in tako naprej, torej ideologije. "Frva oblika ideologov, farji, sovpada s tem."^^ Njihova ideologija (teologija) je konsekventna mitologija^^, ki 219 se ukvarja z dokasovanjera eksistence boga. Razlika med primitiv- no (naravno religijo ali mitologijo) ter razvito religijo (oz. njeno teologijo kct apologijo) se nam kaže zato kot razlika med nezavedno in zavedno produkcijo - kajti farji se, zato ker jim to omogoča določena razvojna stopnja družbene delitve dela, lab- ko ukvarjajo z mislimi, kot samostojnimi, nad vsako resničnost (dejansko življenje) povzdignjenimi vsebinami. Takšno zavestno in konsekventno dokazovanje obstoja boga (ideje, predstave) pa ne pomeni nič več nezavedne produkcije, ampak zavestno dokazova- nje in opravičevanje gospostva nekih misli, ki se jim običajni verniki morajo podrejati, ker imajo objektivno manj časa in mož- nosti, da bi si ustvarjali iluzije in misli o samih sebi. Z nastaiikom tistih objektivnih pogojev, ki so omogočili nastanek ideološkega mišljenja, je torej mitologija poniknila. Najprej jo je absorbirala religiozna ideologija, z nadaljnim širjenjem pro- cesa zavestnega, a z lažno zavestjo obremenjenega mišljenja na ostala področje družbene zavesti, pe so posemezne prvine mitološ- ke misli lehko ebsorbirele še filozofije, znenost, morele, umet- nost, politike itd. Ad 5) Medtem, ko je še v srednjem veku religije suvereno vledele ned mišljenjem in delovenjem ljudi, priheje ob procesih desekre- lizecije in sekularizecije^^ do slebitve vplive religije kot ne- čine življenje in mišljenje, ob istočesnem slebljenju religiozne orgenizecije. Zaredi tege se zdi, de izginje religija nasploh, Ба pe temu ni teko, nem dokezuje ekspenzije tekšnih oblik religi- oznosti, ki zaredi svoje nevidne vtkenosti v celotni družbeni si- stem, izgledajo teko, kot de z religijo sploh nimejo nobene zve- ze, To so pojevi zemeljskih boženstev in kultov, nove oblike ri- tualov, fenetizem, preznoverje ipd,, ze označitev katerih smo iz- brali izraz parereligije,^'^ Med takšne oblike religijoznosti bomo vključili tudi sodobno mi- 220 tologijo, ki ni več niti teologija, niti neka konsekventna izde- lana politična ideologija (čeprav je lahko tudi to) in še manj tista domišljija, ki je nekoč pomenila človekovo afirmacijo, dvig in upor, ampak nekaj črnega in temnega, kar človeka ob femtastič- nem vzponu znanosti in tehnike ter nenehni vprašljivosti in ne- varnosti njegove nadaljnje eksistence, nikakor ne more več osvo- bajati, ampak ga kot ena izmed alternativnih oblik (para)religi- oznosti, katere temelj predstavlja kapitalski način produkcije, lahko le negira in zasužnjuje ter tako pomeni oviro nadaljnega družbenega razvoja. Kot ene izmed učinkovitih sredstev vladanja je mitološke vsebine sedaj mogoče proizvajati popolnoma zavestno in jih potem vešče izdelanih metod indokritnacije posredovati širokim množicam. In ker mit dobi svojo pravo družbeno moč šele na ravni te množič- ne kolektivne zavesti, predlagam, da se glede njegove opredelit- ve v sodobni družbi, poslužujemo antropološkega pojmovanja mita kot žive sile ob istočasnem upoštevanju kriterija nezavednosti, ki ga najdemo pri Marxu. Tako bomo lahko odkrili tisto resnično, praktično - življenjsko vsebino neke zatemnjene havzočnosti, za katero smo, ob takorekoč brezmejni veri v neskončno moč "гша" dvajsetega stoletja, tako radi prepričani, da pripada neki dalj- ni, že preseženi preteklosti. Na vprašanje, kolikšno moč razlage pa sploh utegne imeti takšno proučevanje mita za proučevanje sodobne družbe, odgovarja P. Jam- brek: "Tem večjo, čim bolj prepričljivo uspemo dokazati 1. da imajo sodobni družbeni pojavi (zlasti pravo, moralne predstave ter politične ideologije) isto eli podobno funkcijo kot so jo i- ineli miti v starožitnih Časih (v Mertonovem izrazoslovju bi rek- li, da so "f'onkcionalni ekvivalenti" ali "substituti") ; 2. in pa, na določena področja družbenega življenja še vedno regulirajo simboli, ki imajo več skupnega s prvotnimi mitologijami kot pa s sodobnimi religijami, pravnimi redi in ideološkimi programi."^® 221 Izvor altov Naslednja stvar, ki se nam v kontekst\i tega raznišljanja pojavlja je vprašanje o njihovih izvorih in vzrokih - na katerega bomo, sklicujoč se na nekatera Marxova spoznanja, poskušali odgovoriti iz dveh vidikov: 1) prvič bo to zgodovinsko določen način produkcije 2) in drugič, potrebe kot družbeno zgodovinski produkt, ki je ne- posredno vezan na produkcijo. Ad 1) "Ne določa zavest življenja, ampak življenje določa zavest", kar pomeni, da so tudi miti kot oblika duhovne produite! j o vedno vpleteni v neko obliko dejanskega življenja, v neko povsem dolo- čeno obliko človekovega odnosa z naravo (in ljudi med seboj)c Vsak zgodovinsko določen način materialno produkcije, ki pomeni tudi določeno stopnjo čovekovega gospostva nad naz'avo (tako zuna- njo kot tudi svojo lastno) ima svojo lastno specifično mitologi- jo ali z drugimi besedami, vsaka mitologija izraža nek način pro- dukcije - tako starogrška, egiptovska, perzijska, židovska, krš- čanska ali pa mitologije raznih plemen, kakor tudi sodobnega, vi- soko razvitega kapitalskega sveta. In kakšen način produkcije omogoča sodobno mitologijo? Vemo, da je današnji prevladujoči način produkcije šo vedno enak kot v Marxovih časih. To je svet blagovne produkcije, totalni bla- govni svet, ki je od Marxa do danes dobil le novo obleko (spreme- nila se je le zunanja forma, videz proizvodnje), medtem ko je nje- govo bistvo ostalo isto: produkcija, ki ima blagovni značaj in v kateri se v naključnih in vselej nihajočih menjalnih razmerji):, kakor kakšen naravni zakon, nasilno uveljavlja generalni zakon blagovnih odnosov zakon vrednosti. 222 "Naše raziskovanje se zeto začenja z analizo blaga"Blago, pre^- vi Maorjf, oe najprej px'odukt z uporabno vrednostjo - koristna etvar ki «3 svojimi lastnostmi zadovoljuje Človeške potrebe. Kakor hit- ro pa stopi v menjavo , se pretvori v čutno - nadčutno, naravno - nadnaravno, konkretno in abstraktno, vidno in nevidno stvar. Vrednost (delovni čes) te se izrezi v denerju, ki nato "snovno zastira družbeni karakter privatnih del in s tem družbene odnose privatnih delavcev". Redukcija medsebojno neodvisnih zaisebnih del na njihovo propor- cionalno mero (torej tudi redukcija konkretnega na abstraktne de- lo) ostaja Ijtadem Mvidna. Zeto se jim njihovo menjalno razserje ne kaže kot to, kar dejansko je - postvarela oblika odnosa med ljudmi - ampak kot odnos med stvarmi, za katere se pozablja, da so le produkt človekovega dela, V tem je skrivnost blaga^^, ozi- rome njegov fetišizem, ki ga Marx imenuje tudi religija vsakda- njega življenja. Gre ze vsekodnevno faktično mistifikacijo, zaradi katere se 1јгзн dem njihovo delo izraža preko posrednika, Le-ti namreč ne vidijo sebe kot ustvarjalce lastnege življenja, ampek se jim njihove vsekdenje življenje keže kot funkcije logike nekega "nevsaScdan^je- ge", ebsolutnege subjekte. Vsa skrivnost tega pa je brž razkri- kakor hitro sestopimo iz neba na zemljo. Tedaj se nam kri- tika njegove skrivnostnosti pokaže kot kritika vsesplošne blagov- ne produkcije, v kateri subjekt ni več človek s svojim delom kot generičnim bistvom, ampak njegovo abstrektno (mrtvo) delo sli ka- pital v obliki avtometičnege fetiša, do keterege se človek vede 44 kot do boga, ne da bi se tega sploh zavedal, "Samo določeni družbeni odnos med ljudmi je tisti, ki tukaj v nji- hovih očeh privzema fantezmegorične oblike odnosa med stvarai. Če hočemo zato najti anelogijo, se moramo zeteči v megleno področ- je verskege svete. Tu so produkti človekove gleve videti kot sa- mostojne bitje, ki so obdarjene s svojim lestnim življenjem in 223 so v odnosih i med seboj i z IjiJdmi, TaJco je v blagovnem svetu s produkti človekove roke."^^ Naš zaključek bi zato lahko bil, da je kapitalski svet v svojih temeljih religiozni svet in, da imajo zato vse oblike duhovne mistifikacije (religija kot družbena zavest) - seveda le toliko, v kolikšni meri vsakdanje življenje vpliva na (omogoča) obstoj in vsebino duhovne produkcije - svoj temelj v vsakdanji faktični mistifikaciji ali blagovnem fetišizmu. To pa velja tudi za (ne) zavedno (re)produkcijo mitoloških vsebin našega časa. Ad 2) Ker noben mit ne bi obstajal, če ljudje ne bi imeli potre- be po njem, moremo najti še odgovor na vprašanje: od kod in čemu človeku potreba po svetih stvareh in potapljanju v imaginarne svetove, ki jih nudi vsake mitologija? Edmond Preteceille predlaga, de potrebe definjjremo "kot subjektiv- no obliko objektivnih deterrcinecij družbenih postopkov"^® in se na te način znebimo dveh najpogostejših nepek v njih pojmovenju: a) Prve zeblode je, de so potrebe enkret ze vselej dene komponen- te nespremenljive človekove nereve, da so večne in nesx'remenlji- ve, Mi pa vemo, de človek ni nobeno končno bitje, marveč, de je kot bitje prakse odprto bitje - bitje možnosti, ki skozi preobli- kovanje sveta preoblikuje samega sebe. Torej ni le naravno bitje, ampek predvsem Človeško bitje, kakor tudi njegove čutila, občut- ki niso neposredno neravni, temveč predvsem izrezito človeški. "Ne le pet čutil, empek tudi tako imenovena duhovna čutila, prak- tična čutila (volja, ljubezen itd.), z eno besedo človeška čuti- la ali človeškost čutil, nesteja šele s pomočjo obstoja njegove- ge predmeta, s pomočjo počlovečene prirode, Stverjenje petih ču- til je delo celotne dotedanje svetovne zgodovine. b) Druga zeblode pe je v pojmovanju, da je vse, kar se želi, po- 224 treba. To ¿e tako imenovani subjektivizem potreb, Le-te se v vsakdanjem Življenju razumejo kot subjektivne katego- rije v obliki želja, celotna proizvodnja pa kot, da služi njiho- vemu zadovoljevanju. Kako se s takšnim pojmovanjem le mistifici- raj o družbeni odnosi (ki jih ona determinira) in s tem tudi raz- redni karakter potreb samih, o tem ni dvoma. Proizvodnja se kaže kot proizvodnja zaradi potreb (žsljal), medtem ko mi vemo, da ka- pital sploh nima posluha za resnično človeške potrebe, ampak le za tiste, ki prispevajo k višku vrednosti - k njegovemu oplajan- ju. Če sedaj našo ugotovitev, da potrebe predstavljajo le posredni vir mitov (ker imajo same osnovo v načinu prodiikcije), ter da 48 gre ob tem za lažne, neresnične potrebe , apliciramo na dani (kapitalski) način produkcije, potem lahko ugotovimo, da iz te- ga lažnega - sprevrnjenega sveta (ki se kaže ljudem kot resnično človeški), v katerem človekovi produkti zadobivajo podobo boga (subjekta), človek pa podobo vernika in častilca (objekta), iz- haja potreba po svetih stvareh, in da je to v svojem bistvu re- ligiozni svet, ki lahko obstoji le v kolikor producira religioz- ne potrebe, ki mu ustrezajo (njegovemu bistvu) in ga omogočajo. Prav te potrebe predstavljajo tvidi enega izmed virov sodobne mi- tologije. Družbena vloga in pomen mita Ker se miti ne kažejo kot zgolj preteklost, ampak kot družbeno kulturni pojav, ki se začenja pojavljati v daljni preteklosti in trdoživo spremlja družbo na njeni razvojni poti vse do danes, se nam ob zaključku tega diskurza zastavlja še naloga, da na kratko opozorimo na njih družbeno vlogo in pomen: 1) V ta namen se moramo najprej znebiti tega, da jih pripisujemo zgolj ustvarjalnosti posameznikov, saj jih je večina nastala ali 225 bolje - nastajala in se razširjala (bodisi v govorjeni ali pisme- ni obliki) med ljudmi, se na ta način širila od ust do ust, iz roda v rod ter se izpopolnjevala in bogatila pod vplivom drugih kultur. Sele ne takšni podlagi so jih potem obdelali in dogradi- li izobraženi in nadarjeni posamezniki,^*^ 2) Nadaljna stvar je ta, da se znebimo enostranskosti v njih poj- movanju, ker pomeni, de moremo sleherno mitologijo, ki se je lo- tevemo, proučeveti s stališča njene družbeno-ekonomske in kultur- no-zgodovinske pogojenosti, tako konkretne družbe in posameznikov v njej, kakor tudi s stelišča družbenege rezvoje na sploh, Ï0 zahteva: a) da pristopimo h kritiki mitov vedno s stelišča kritike dejan- skega življenja (da jih postevimo v širši družbeni kontekst), b) da ne podlagi tako ugotovljenih izvorov in predpostevk ugoto- vimo, v interesu katerih grupacij oz, slojev dane družbe se dogeje indoktrinecija besednih simbolov oz, ritualizecije sim- boličnih dejenj c) ter šele nato ugotavljamo njih funkcioniranje v deni družbi s stelišče legitimecije in utrditve teh posebnih interesov, 5) In slednjič moramo vedeti, da svojo pravo družbeno moč (da po- stanejo gibalna sila široke množice ljudi) dobijo miti šele pre- ko rituala oz, na ritualen način, "Skupni posvečeni predmeti in obredi namreč ne pomagejo semo, de posemeznik dxihovno občuje z ^višjim"" svetom, ampak hkrati pove- zujejo posameznika s skupnostjo. Posameznikovi duševni nemiri se z obredi izgubijo v nečem širšem in višjem - v kolektivnem dxÄu. Z obredom je individualno prizadevenje potrjeno kot prizadevenje, ki ima objektivno kolektivno vrednost. Kolektivna čaščenja, molitve, žrtvovanja, petje in meditiranje se zato kažejo kot simbolična ekspresivne dejenje, ki povezujoč 226 posëUEeznika s skupnostjo, oiEOgočajo, da lô-ta na nevsakdanji, dramatično skrivnosten način izstopi iz vsakdanjega časa.in komu- nicira s svetim; miti pa kot njihova racionalizacija. Glede na to, da takšno koœunicirenje s svetim (za mite "bi prav tako lahko rekli, da opravljajo svojo družbeno vloge le preko ko- municiranja s svetim) preprečuje pomembnejša predrugačenja druž- bene strukttire^^ in pogojuje le spremembo znotraj legitimnega si-- stema, bi svoje splošno teoretično izvajanje o mitih zaključil B terni besedsjEii "V družbi obstoje številni besedni simboli (predstave, iluzije, 3iti, ideje) ter simbolična dejanja, ki so ena izmed sredstev sa ustvarjanje splošnega družbenega soglasja ter za utrjevanje ob- stoječe družbene ureditve. Kiti in rituali torej součinkujejo le v spletu drugih sredstev za vzdrževanje reda (vojska, policija, podkupovanje). Vendar pa so sredstva neposrednega ekonoiaskega in političnega prisiljevanja prvotnejŠa in pogoj za uspešnost ideo- loških (indoktrinacija, moralna in religiozna prisila). Ker sta družbeno ravnotežje in stabilnost vedno v interesu vladajočih slo- jev in razredov, torej tistih, ki so ekonomsko in politične pri- vilegirani, služijo v prvi vrsti njihovim (ne pa splošno družbe- nim) interesom tudi simboli, ki dajejo splošno legitimiteto dolo- čenim ustanovam, 227 OPOMBE 1 InternatioELal Encyclopedia of the Social Sciences 2 Ibidem, glej tudi Sveto pismo - stara zaveza, predvsem 1. knji- ga^Mojzesova, ki se imenuje Genesis, kjer se na mitološko mis- tičen način razlaga nastanek in poreklo sveta, prirode in člo- veka» 3 "obstaja stalna osmosa med sezonskimi božanstvi in množico nji- hovih oboževalcev ..." (Roger Caillois: IGRE I LJUDI, str. 158) U- Poglejmo si še nekaj konceptov: Mit je za Cas s ir ara izvor in začetek duha, določen način razumevanja sveta, ki ga ïaspers postavlja nasproti abstraktnemu mišljenju ,,, (po V. Jerotič: PSIHOANALIZA I KUI.TDRA). R. Gravea pravi, da grški miti^pred- stavljajo religiozno politično zgodovino (R, Graves: GRČSI MI- TOVI). R, Barthes med seboj ločuje pojma mit in mitologija. Medtem ko je ait drxigostopenjski jezik (metajezik) , ki izkriv- lja stvarnost, je mitologija znanost, ki se ukvarja z miti (r, Caillois: KNJIŽEVNOST, MITOLOGIJA, SEMIOLOGIJA), "Miti", ugotavlja C.L.Strauss, "niso izraz svojevoljne igre človeške fantazije, empale nujna lastnost vsakega duha". To so metode opazovanja in razmišljanja, ki je zelo podobno domačemu mojs- trovanju (domači mojster se mora vedno znajti s priročnimi sredstvi). Zato je lastnost mitološke misli, da izgrajuje strukturirane celote s pomočjo ostankov in odpadkov dogodkov, s čimer se tudi loči od znanosti, ki ustvarja svoja sredstva in rezultate s pomočjo struktur, ki jih sama neprekinjeno iz- grajuje. Ob tem pa ne gre za dva nivoja znanja, ampak za dve popolnoma enakovredni metodi. (C.L.Strauss: DIVJA MISAO), Psi- bo^.aliza se je zainteresirala za mitologijo, nahajajoč v njej motive kastracije, incesta itd. kar je razxiœela kot neko vrs- to kolektivnega sna; odkrivajoč veliko podobnost med otroštvom otroka in ljudi (glej: V.Jeroric, op, сit,),,. 5 Bistvo vere je v verovanju in dokler ni bilo prevladano tako stališče duha, je bil kriterij resnice zelo subjektiven in ču- stveno obarvan. 6 "Olimp kot realiteta vnaša tudi svojo teologijo delovanja. To pomeni, da je človek orodje bogov in to mora tudi vedeti. Po Homerju bogovi upravljajo s človekovim delovanjem, Tako so npr, Trojanci bili prepričani, da bi Tidejevega sina morala zadeti strelica, toda če se to ni zgodilo, pomeni, da jo je odvrnil bog." (b,Bošnjak: GRČKA FILOZOFSKA KRITIKA BIBLÍJE, str. 15) 7 B, Bošnjak: ibidem, str, 21 S Velik angleški zgodovinar, ki je živel v 18, stoletju in napi- sal za svojo dobo izredno delo z naslovom VSPON IN PROPAD RIM- SKEGA CESARSTVA, 228 9 ïukaj na^f^edeni primeri so vzeti iz citiranega dela B, Boš- njaka, neposredno pa izhajajo iz študije Jean de Vriesa: FOPiSCHUKGSGESCHICETE DER ETHOLOGIE. 10 Posebna znanstvena disciplina, ki se je začela pojavljati še v prejšnjem stoletju in doživela svoj razmah šele v današnjem kot znanost o človeku v vseh njegovih dimenzijah, o njegovih podobnostih in razlikah, o njegovem nastanku, razvijanju in spreminjanju, 11 James Georg Frazer (1854-1904) je oče britanske antropologi- je, ki je izšolal celo vrsto antropologov, Malinowski ga jav- no priznava za svojega učitelja, 12 Malinowski okarakterizira takšno razlaganje mita kot pretira- vanje, ko na osnovi svojih lastnih proučevanj ugotavlja, da * je čisto umetniški in znanstveni interes primitivnega člove- ka za naravo zelo omejen, ter da je v njihovih idejah malo prostora za simbolizem. Miti tako niso neka jalova rapsodija ali brezciljno fantaziranje, ampak zelo pomembna kulturna si- la, 15 Malinowski zavrača tudi teorijo, ki trdi, da je mit v bistva razlaganje, zgodovinski opis preteklosti, kajti smatrati, da je mit le kronika px'eteklosti, je prav tako napačno, kot mne— nje¿ da je mit le produkt sanjarjenja primitivcev. Primitiv- ni človek se res zanima za preteklost, toda njegovo življenje je veliko bolj prežeto s borbo za obstanek - z njegovimi vsak- danjimi praktičnimi dejavnostmi. Celotno njegovo mišljenje je v znamenju tega pragmatičnega odnosa do svets, 14 B, Malinowski: MAGIJA NAUKA I RELIGIJA, str, 126 15 Ibidem, str, 9^ 16 Mircea Eliade, po poreklu Romun, rojen 190? v B-okarešti, štu- dent filozofije v rojstnem mestu in Indiji, danes profesor religije na chichaški univerzi, sodi med največje poznavalce zgodovine religije, S svojimi dokaj poljudno pisanimi študi- jami: Tehnika joge. Mit o večni vrnitvi, Ssmanizeiu in arhaj- ske tehnike ekstaze, Slike in simboli, O magično religioznem, Joga, nesmrtnost in svoboda, Kovači in alkemiki. Sveto in pro- fano, Miti in misteriji. Mistična rojstva in Razprsva o zgc^- dovini religije - je dal nedvomno pomemben prispevek k razjas- nitvi fenomena religije, 17 V tem delu se je v veliki meri posltiževal primerov primitiv- nih družb Avstralije, Nove Gvineje, Polinezije in afriških plemen ter njihove kulture. Močno se je opiral na ugotovitve antropologov, katerim jc tudi po svojem izvajanju in načinu pisanja zelo blizu. 229 18 Številni človeški postopki паш nikoli ne bi bili razumljivi, če ne bi razumeli predhodne mitološke primere, ki jih pojas- njujejo in jim dajejo religiozno obeležje, "Vloga nitov je dominantna v odkrivanju priioero^ vseh običajev in vseh člo- veških aktivnosti: prehrane, poroke, dela, vzgoje, uisetnosti ali razuma," (MIT I ZBILJA, str, 11), 19 Ibidem, str, 6-7 20 Ibidem, str, 171 21 Kari Marx: UVOD V OČRTE KRITIKE POLITICîîE EKONOMIJE, str. 22 Mihajlo Markovič: NAUKA I IDEOLOGIJA, NaŠa stvarnost, št. 7/8-1959 25 Ibidem 24 Marx-Engels: NEMŠKA IDEOLOGIJA, str. 17 25 Ibidem, str, 25 26 ",,, od tega trenutka dalje je zavest sposobna, da se emanci- pira od sveta in preide k tvorbi čiste teorije, teologije, ria.ozofije, morale itd, (Ibidem, str. 57) 27 Termin ideologija ne smemo uporabljati tudi za poimenovanje revolucionarnih teorij, kajti če паш služi ideologija tudi kot sinonim za revolucionarno teorijo delavskega razreda, se s tem le zsuEegljuje njen izvirni Marsov pomen. Njenu je revo- lucionarna teorija delavskega razrede vedno predstavljale le zevest razrede, ki nima nobenih posebnih interesov, eicpak je njegov interes interes vse družbe. To je razred, katerega in- teresi so povezani s težnjami nadeljnjega družbenega razvoje. Njegova revolucionarne teorija ne temelji na spreobrnjenem pojmovanju zgodovine, niti ne popolni abstrakciji od. nje. Nje- gova zavest je revolucionarna zevest, ki se zavede svojega izvora, svojih osnov in predpostavk. To ni nobene ideologije, empak od nje osvobojena in nenehno proti njej bojujoča se za- vest, Le v kolikor delavskemu razredu to ne uspeva, postaje njegova zavest žrtev ideoloških iskrivljanj, zgublja svojo revolucionarno ostrino in v skrajnem primeru celo preneha biti revolucionarna, 28 In naprej: "Religiozna beda je israz dejanske bede in hkreti protest zoper dejansko bedo. Religija je vzdih ogrožene krea- ture, Čustvo brezsrčnega sveta, kot ^e tudi duh brezdušnih razmer. Religija je opij ljudstva," U.Mai^x: PRISPEVEK H KRITIKI HEGLOVE PRAVîŒ FILOZOFIJE - Uvc-d, 3tr. 192) 29 Seveda pa vsi ti elementi niso enako zastopani pri vseh reli- gijah, kskor tudi niso izraženi pri vseh ns enak način» Ke- toliška religija ima npr, izrazito rezvit verski neuk in or- 230 pri ssrbski. pravoslavni cer3cvi j s poudarek na ri- tualu, Dudizois favori?:ira predvsem religiozno moralne občut- ke itd. 50 To ¿e teocentrični pogled na svet, za katerega je značilno, da si svet predstavlja kot božje delo oziroma manifestacijo božje ideje, ki je obstajala že nekje pred svetom* Eog je zanj tisto J iz Čessr vse iznika in vanj tMi ponika, 51 Vendar poleg integrativne, igra religija tudi dezintegrativ- no fonkcijo, ki prihaja do izraza v konfliktih med religioz- nimi in nereligiozniai institucijami ali pa med različnimi vercispovadmi. 3? "Tu taîcoj vidimo. Ta naravna religija ali to določeno obnaša- nje do nara\-e, je pogojeno z družbeno obliko in nasprotno. Tu kot povsod se pojavlja identiteta narave in Človeka tudi tako, da bornjJ:^вno obnašanje Človeka do narave pogojuje nji- hovo bornirano obnašanje drugega do drugega in njihovo bor- nirano obnašanje drugega do drugega pogojuje tudi njihov bor- niran odnos do narave, ravno zato, ker je naravna religija še komajda zgodovinsko modificirana." (Marxova pripomba na robu) 33 KEMŠKA IDEOI/OGIJA, str. 36 Ibidem, Msrzova pripomba na robu. 3$ Medtem, ko je bit mitologije v tem, da nosi v sebi vai^iabil- nost, je teologija dosledna mitologija, ki se ukvarja z doka- zovanjem eksistence boga, torej apologija, S tem pa se ne ukvarja nobena mitologija, pravi Kari Kereny (po B. Bošnjak op. cit,). 36 Bistveni pokazatelji teh dveh, takorekoč identičnih procesov, so naslednji: a) emancipacija politike od religije, b) emar>- cipacija morale od religije, c) cerkev postaja vse manj re- prezentant družbe in se spreminja v servis za svete stvari, d) spi'ememba tradicionalne religiozne prakse (participacija v obredih upada, feminizacija obredov, abstinenca proletaria- te) in e) sprememba individualne religioznosti (obnašanje, kot da boga ni, se vse bolj širi; soglasje z verskimi dogma- mi je VSS bolj le verbalno), 37 Iz grškega - pera (poleg, pri, ob, pròti,glede na), kar v zloženkah označuje nekaj nepravilnega, spremembe, nasprotje. Po naše^bi tako parareligija lahko pomenila "neko drugo", preobraženo ali megleno religijo. Sam termin pa паи pomaga ločiti klasični pojem religije od vseh tistih sodobnih druž- benih pojavov, ki nosijo religiozno obeležje le glede na ne- katere od prej omenjenih elementov, in ki so tako vešče vtka- ni v celotni družbeni sistem, da se popolnoma izgublja njiho- va religiozna podoba. 231 58 P.JambT-ek, op, cit,, str, 10 59 Kapital I, str, 40 40 Da bi koristna stvar post&ls blago, isora stopiti v nô5:c raa- •легје, mora se postaviti nasproti drugi koristni stvar-i, v kateri se meri. Razmerje, v katerem se primerjajo (aeri~o) uporabne vrednosti ene vrste z uporabnimi vrednoetmi druge vrste, na je od uporabne vrednosti popolnoma neodvisno. To ge količinsko rasmerje, ki kaže družbeno potrebni delovni cas za izdelavo posameznih uporabnih vi'ednosti, 41 KàPI'IAL I, str, 88 42 "Skrivnost blagovne oblike tiči todaj kratkcmslo v tcm.j ds zrcali ljudem družbene značaje njihove^ra lastnege dela kot družbene znečaje produktov samih in zeto tudi družbeni od- nos producentov do skupnega dela kct dinižceni odnos med pred- meti, ki obstoje izven producentov. Po takem quid proquo' (sasienjavi) postanejo delovni produkti blego, "čutno nâdcutne ali družbene stvari," (Ibidem, str. 84-8$) 45 "Odkritje te skrivnostnosti odpravi vidas^ kakcr da se veli- kost vrednosti delovnih produktov določa zgolj slučajno, nikekor pe ne odpravi stvarne oblike te vrednosti." (Ibidem, str, 88) 44 "Ko svoje raznovrstne produkte drugega z drugim - v menjavi enačijo kot vrednosti, enačijo svoje raznovrstna dela druga z drugim kot človeško delo« Tega ne vedo, toda to delajo," (Ibidem, str, 86) 45 Ibidem, str, 85 46 Edmond Preteceille: DRUŽBEIffi POTREBE IR SOCIAIJZACIJA POTROŠ- NJE, Tc nam tudi omogoča, da kl,^ubnujihovemu prijuarnc družbe- nemu karakterju ne zancmerjamo človekovo individualnost gle- de okuse, razlik in pretenzij po zavračanju denega sistema vrednot in eforaeciji višjih, bolj humanih potreb, 47 Marx-Engela: RANI RADOVI, str. 281: "Osjetilo koje jo obuze- to praktičkom potrebom iißa samo ograničeni sreisao. Za izglad- njela čovjeka ne postoji ljudski oblik ћгале nego samo njeno abstrelrfcno postojanje kao hrane dakle opredip.ecenjc čo- vjekova biča kao u teorijskom tako i praktiČkoTi pogledu, bilo je potrebno, kalto zato, da čovjekovo osjetilo učini ljudskim, tako i'da stvori ljudsko osjetilo koje odgovara celokupnom bogastvu ljudskog in prirodnog bica." 48 Vkolikor gre ze tiste potrebe, ki prispevajo k uresničevanju človeke kot človeka, k ustvarjanju pogojev, kjer se človek ne bo prizneval po posredniku, kjer ne bo več nobenih feti- 232 šev, tò, talcih pogojev, ki prispevajo k njegovi emancipaciji ozo dezslienaciji, lehko govorimo o resničnih človeških pot- rebah» Tkolikor pa gre za potrebe, ki tega ne omogočajo, ali od tega celo odvračajo, so to potrebe, ki omogočajo perpetui- ranje kapitalske produkcije» Zato govorimo o nepravih, neres- ničnih ali lažnih potrebah. Zadovoljitev takih potreb pa lah- ko ugaja človeku, zaradi česar le-te lahko postanejo njegove lastne potrebe, "Neprave družbene potrebe so tiste, ki so vsiljene 3 strani posebnih družbenih interesov, in ki perpe- tiirirajo težaško delo, agresijo, revščino in krivice," (H. Marcuse: ČOVJEK JEDNE DIMENZIJE, str, 24) 49 Kircee Eliade pravi, da "so večino grških mitov pripovedova- li in s tem spremenili, oblikovali in sistematizirali Hesoid, Homer, rapsodi in mitografi. Mitološke tradicije bližnjega vzhoda in Indije so skrbno obdelali in razgradili teologi in ritualisti," (M,Eliade, op, cit,, str, 8) 50 E, Čimič: DRAMA ATEIZACIJE, str. 42 51 Njihov družbeni pomen je predvsem v tem, da kot "izjemne in hkrati dobro strukturirane družbene situacije vnaprej dolo- čajo okvire družbenega razvoja in tako vedno znova vzpostav- ljajo družbeno ravnotežje,,," ",., rituali torej zapečatijo, objaviQo in utrdijo nastalo dnažbeno spremembo, se pravi, da na družbeno priznan in ustaljen način urejajo predvidljive dogodke," (P, Jambrek, op, cit,, str, 9) 52 Ibidem, str, 20 233 UDK 82-022(47):800.2(47) Didier CASTAGNOÜ In memoriam 0. Gastagnou AVTEKTIČNOST PESNITVE "SLOVO O POLKU IGOEEVE" IN AKADEMIK RAJKO NAHTIGAL Uvodne besede avtorje k tekstu IN MEMORIAM RAJKO NAKTIGAL On the importance of. R. Nahtigel*s work: In generelj the prosecutor mekes short work of gremmeticel questions es if the grenmier of the Slovo bed never been deelt with by speci- elists, end even the monogreph of the promi- nent Slevic philologist Rejko Nehtigel, Staro- ruski ep Slovo o polku Igoreve (Ljubljene, 195^), indispenseble for enyone who touches upon the lenguege of this Tele, evidently re- meined outside A. Ziminas scope of knowledge. Romen Jekobson, Selected V/ritings T.IV, p, 694-5. Slovo end Provencel poetry The greetest difficulties fece the student ep- proeching the literery monuments of the finel phese of the pre-Mongol period ... All v/orks od this epoch ... ere rich in intricete puz- zles, eccording to the trend of the time, which required speaking in riddles ... Otherwise the synchronic internetionel correspondences ere strikingly obvious. It is enough to evoke the Golden ege of the French medievel litereture under Louis VII end Philip Augustus with its meridionel poésie recluse (Provencel trober Clus) of Reimbeut d^Aurenge end Arneud Daniel de Ribérec ... Idem, p. 582 Dne 14. eprile 1977 je preteklo -^to let, odkar se je rodil ekede- mik profesor ljubljanske univerze Rejko Nehtigel. Predaval je slo- vensko filologijo in ruščino. Bil je prvi deken in kesneje rektor univerze, predsednik Slovenske akedemije znanosti in umetnosti. Umrl je lete 1959. 234 Spričo svetovnega ugleda prof. Nahtigala je Filozofska fakulteta počastila stoletnico rojstva s štiridnevnim simpozijem (50.5 - 5.7.), ki so se ga xideležili številni strokovnjaki iz Jugoslavi- je in tujine, med njimi tudi iz ZDA in SZ. V okviru tematike, ki jo je slovenski jezikoslovec raziskoval, je bilo eno predavanje posvečeno razpravi z naslovom: "Staroruski ep Slovo o polku Igo- reve" (SAZÜ 1954). Znano je, da je bilo delo - predmet^te razpra- ve - že večkrat v središču ostrih, navzkrižnih in vročih disku- sij in polemik v svetovni slavistiki; za nekatere raziskovalce je to le "goli" kasnejši "ponaredek"! Temu stališču je sloveriski slavist nasprotoval in odločno zagovarjal avtentičnost epa. Pre- davanje je imelo namen pokazati, kako aktualni so dandanes dosež- ki Nahtigalovega raziskovanja za utemeljitev izvirnosti mojstro- vine staroruske književnosti. Zaradi kočljivosti tega perečega vprašanja prinašajo "MOSTOVI" celotno besedilo predavanja, katerega krajši odlomek je bil pred- stavljen na simpoziju 50. 6. 1977. S to objavo se bomo zares od- dolžili spominu velikega slovenskega znanstvenika. (Sa ostala predavanja glej "Rahtigalov zbornik", ki je izšel v začetku leta Ì978 - urednik dr. F. Jakopin - glej "Ljubljanski dnevnik" z dne 15. 2. 1978.) Da bi slovenski bralec bolje razumel prevod in predelavo izvirni- ka, ki mu ju "Časopis za kritiko znanosti" predlaga, je potreben kratek historiat omenjenega perečega vprašanja. Žal od vsega začetka se je spor oz. polemika o Slovu spremenila v konfrontacijo včasih s političnim ozadjem in obeležjem. Že v času Katarine druge, ko so našli Slovo (v 90. letih 18. stoletja), je ta'^rosvetijena" vladarica gotovo slutila, da to najdbo lahko izkoristijo nasprotniki vladajoče ideologije "tretjega Rima" (i četviortogo nie byvat), ideologije, ki je težila k izgraditvi ruske močno centralizirane države. Zato ni dala dovoljenja, da bi širše občinstvo obvestili o obstoju neobjavljenega spomenika, ki je preveč zgovorno pričeval o visoki stopnji kijevske kulture. Sele po smrti "prosvetljene" despotinje (v času kx-atkotrajnega vladanja bolj kulturi naklonjenega Pavla prvega) je Karamzin kon- čno dobil možnost obvestiti evropsko javnost o najdbi spomenika, čigar objava se je uresničila šele leta 18001 L. 1812 je na ža- lost zgorel zbornik, ki je vseboval razen Slove druge nič manj pomembne spomenike, ne da bi jih utegnili medtem pravočasno na- 235 tisûiti leti preozko pojinovani državni interesi (Raison d^Etat!) pojas- njujejo nadaljno napetost med nasprotujočimi si stališči. Nasprot- niki Slova, ki so se oglasili v sami Rusiji že v začetku prejšnje- ga stoletja, t,j. "Literaturnozgodovinska šola"; glej str. 155 Nantigalovega dela, so vsi bili uradno in nazadnjaško usmerjeni ter tesno povezani s carsko oblastjo. Isto velja, mutatis mutan- dis, za njihovega sodobnega somišljenika, zgodovinarja A. A. Zi- mina, skozi katerega se čuti velikoruski šovinizem, kot ga je poj- moval Lenin. Medtem ko so zagovorniki avtentičnosti Slova bolj oddaljeni od uradne ideologije (npr. pesnik Puškin) ali se celo čutijo duhovne naslednike kijevske Rusije (velja za Maloruse oz. Ukrajince Potebnjo, Pereca in druge). Zakaj seveda ni treba pose- bej razlagati ,,, Tuji slavisti, ki so kasneje začeli s svoje strani zavračati pri- stnost spomenika izključno na podlagi argumentov prevzetih od rus- kih predhodnikov, so tudi predvsem politično ali versko, če tudi različno motivirani, kar se da v vsalcem posameznem primeru dolo- čiti, Njihova zanikajoča stališča nosijo pečat kakršnih koli po- litično- verskih predsodkov, dobivajo torej uradno obeležje in kot taka se "splačajo". Mer je naključje, da med nasprotniki avten- tičnosti najdemo Francoza André Mazona, ki je bil kasneje izvo- ljen med francoske Akademike, njegovega učenca André Vaillanta, ki se je tako povzpel na katedro splošne slavistike na Collège de France, Poljaka Juliana Krzyzanowskega, ki je dosegel visoko čast enega izmed glavnih organizatorjev 7. HSK v Varšavi? Kar za- deva francoska slavista, lahko rečemo, da sta, nevede in seveda nehote, delala ne v prid svoji domovini, paČ pa predvsem "za prus- kega kralja". Ta francoski izrek, iz časa, ko je napačna usmeri- tev francoske zunanje politike veliko pripomogla k vzponu Prusi- je v 18, stoletju, se v danem primeru dobesedno potrjuje. Kajti v zadnjem času posebno aktivni nemški nasprotniki avtentičnosti Slova izražajo interese.nemške Vissenschafts - in Geo-politik, 236 ki težita k omalovaževanju slovanske kulture in znanosti. Poleg njihove Flüsterpropagande, glej članek Klausa Trosta (Anzeiger für slavische Philologie, Band VII) pod naslovom "Karamzin und das Igorlied", kjer Nahtigalcve raziskave sploh niso omenjene,.. Oh takih pogojih je popolnoma razumljivo, da si nobeno oficialno priznano slavistično glasilo ne drzne objaviti Članek, v katerem se lingvistično dokazuje pristnost Slova ,.. Spričo tega še posebej izstopajo izredne zasluge akademika Rajka Nahtigala, ki je bil v svojih raziskavah Slove izključno znan- stveno motiviran! (Glej tudi "Pesnitev o pohodu Igorjevem" - Si- vi Kondor 1968, priredila prevajalec M. Avsenak in Ljubljančanom dobro znana pokojna Vera Brnčič), Tema "Avtentičnost Slova" je tudi "tabu" na mednarodnih zborova- njih kot so slavistični kongresi. V zvezi s tem glej odlomke iz poročila tov. Vere Pejovič (Radio Študent): "Mednarodni slavistični kongres je bil kongres zaprtega tipa, kar pomeni, da so bili povabljenci označeni s kongresnimi znaki, ki so jim omogočili dostop v stavbo Filozofske fakultete v Zagrebu, kjer je mednarodni slavistični kongres potekal. /.,,/ Organizatorji so bili zelo strogi in so vse nepovabljene oziroma nezaželene slaviste odklonili oziroma, jim onemogočili, da bi bili prisotni na kongresu. Odklonili so tudi Didiera Castagnouja, ki je slavist, ki že šti- ri leta dela in šivi v Ljubljani, Zahtevali so potrditev tega, da je slavist, da ja povabljen. Šele posetnica Leningrajskega akademika Alekseeva je nekoliko zalegla. Didier Castagnou je a\'-fcor razprave: ''Rajko î^shtigai in ax^tentic- nost Pesnitve о Igorjevem pohodu". /.../ Predavanje, ki ga je imal D, Ccstagnou na Nahtigalovem simpozi- ju 50, б, 1977 oziroma razprava, ki je izšla kot priloga revije Mostovi (glasilo tehničnih in znanstvenih prevajalcev v Sloveči- ji) in jo je avtor še posebej izdal za 8« Mednarodni slavistič- ni korigres, je imela za cilj, da bi prikazala, kako so še danda- nes dosežki Nahtigalovega raziskovanja aktualni za obrazložitev originalne umetnine staroruske književnosti - Pesnitve o Igorje- vem pohodu, Didier Castagnoli je po zaključnem plenarnem nasedanja v Ljubljani vsem udeležencem razdelil izvlečke svoje razprave v več jezikih. Tako vprašanje avtentičnosti Pesnitve o Igorjevem pohodu kljub pretehtanim dokazom R, Nahtigala še vedno ostaja odprto, Nedalj- na slavistična raziskovanja se bodo morala ukvarjati s to teme in izreči svoje strokovno mnenje, če ne prej, pa na prihodnjem mednarodnem slavističnem kongresu, ki bo v Kijevu 1985« leta," I 0,0, Pomen Nahtigalovega dela L. 1954 je izšla v založbi SAZU Nahtigalova knjiga "Staroruski ep Slovo o polku Igoreve", posvečena znameniti staroruski epski pesnitvi. To je pomemben prispevek k znanstvenemu proučevanju te- ga dela, ki je že od svojega odkritja dalje vzbujalo veliko po- zornosti v znanstvenih krogih, ki so si prizadevali, da njegova razmeroma številna, težavna, nejasna mesta čifiibolj razvozlajot Odločilen korak naprej v določenih vprašanjih ns področju teh raz- iskav pomeni prav omenjena kritične izdaja in razprava pokojnega akademjJca R, Nshtigala. S pomočjo njegove študije lahko bralec končno dobi celovit vpogled v to srednjeveško mojstrovino in lah- ko ob njej estetsko uživa. To je opazil pokojni dunajski slavist Rudolf Jagoditsch v svojem članku "R.Nahtigals Beitrag zur Igor- 257 238 lieá-Forechung" 1957. leta. Torej nam ni treba ponavljati, kar je iačrpno ugotovil spomina vredni dunajski profesor. Želeli bi sa- mo nakazati, podprti z nekaj natančnimi primeri, kako pogloblje- na in dolgotrajna, po Jagoditschevem mnenju več kot dvajsetletna iîabtigalova raziskovanja besedila omogočajo morebitni dokaz nje- gove avtentičnosti, kolikor je sploh še sporna. Naloga pričujoče študije bo: osvetliti z določenega zornega kota Nahtigalova pri- zadevanja in tako dopolniti profesorja Jagoditscha na pomembnem področju; saj je pustil morebitno vprašanje sporne avtentičnosti dela docela ob strani, 0.1. Mar je mogoče še dvomiti o pristnosti Slova? Najprej nekaj besed o tej morebitni spornosti. Menimo, da nas ta navidezen skok vstran (ali digr-esija) od predmeta ne oddalji, temveč obratno, vanj prav naravnost uvaja. L, 1937 á© Poljak Alexander Brückner začel posebno študijo "Die Echtheit des Igor^ liedes" (Avtentičnost pesnitve o Igorju) z ugotovitvijo: "Der Le- ser fragt erstaunt, gibt es denn einen vernünftigen Menschen, der sie bestreitet?" (Bralec se začudeno sprašuje: Mar obstaja sploh kalcšen pameten človek, ki jo zanika?) Štirideset let kasneje se to vprašanje bolj kot kdaj koli žgoče postavlja spričo uspeha ne- kiJi proti-Igorjevskih kampanj. Gre kajpada samo za relativen us- peh, ki ga vseeno ne smemo prezreti, še manj pa podcenjevati, če- prav bi ga prej mogli pripisovati zgolj "mnogostranski in razsež- ni manipulaciji duhov", kakor pa resnemu znanstvenemu dokazovanju saj je ta uspeh predvsem zadeva sklicevanj na veljavne avtorite- te, odetih s prebrisano izbranimi formulami, ki včasih že zveni- jo kot zakljinjevalni obrazci. Tako se je v neki razpravi v beo- grajskih Prilozih za književnost (I960, I-II, str. 38) o sporni etimologiji neke redke besede, ki jo najdeš tudi v Slovu, André Vaillant nenadoma pognal v tolejbirado: "A kaj naj napravimo s "poganskimi Tolkovini" v Slovu o Igorju? To ksr bo kdo hotel in isto velja tudi za njegove "Gotske Deve" ... njegovo poganstvo in njegovega "veščega pesnika Bojana, Velesovega vnuka", Apollo- novega nečaka (verjetno posledica zmotne interpretacije francos- kega učenjaka, saj vnvik pomeni v francoščini petit-fils, a ne 239 neveu (пебаЈс), Filologi, ki ве ukvarjajo s stax'oiniscino, nimajo kaj iskati v Slovu o Igorju, zato naj se ne obremenjujejo s pro- blemi, ki jih zastavlja to čudno besedilo. Saj imajo drugih, važnejših opravkov dovolj." Drugi članek istega pisca v Prilozih za književnost, isti letnik, str. 273, se začne s temle kategoričnim imperativom: "Slovo o I- gorju se mora pozabiti! ..." Ni zgolj naključje, da takšnih za- klinjevalnih obrazcev, hkrati z grobimi napakami л' obsežni lite- raturi, naperjeni proti Slovu, ker mrgoli. Z njimi se kfatkonalo ljudi začara, zastraši, ohromi v upanju, da si nihče ne bo drznil prekršiti prepovedi, izražene s tolikšno silo. Navkljub vsem, ki se takšnim zaklinjanjem puščajo zapeljati, pa smo lahko srečni, da Rajko Kahtigal ne le da Slova nikakor ni pozabil, temveč se je z njim "obremenjeval" več kot dvajset let. Ne bomo se spušča- li v globje vzgibe anti-Igorjevskih operacij, mimogrede pa želi- mo ovreči argument, na katerega se neprestano sklicujejo nasprot- niki Slova, kadar so pritisnjeni ob zid: najnreč, argument "ab absentia", ki naj bi bil dokončno neizpodbiten, kajti rokopis je izginil. "Kakorkoli že, rokopis je bil uničen, torej njegove av- tentičnosti ni mogoče dokazati. Le čemu si tedaj tako vztrajno prizadevate, da bi nam oporekali?" Nasprotniki sedaj prikličejo na pomoč Zadonščino." Tej seveda ne gre ugovarjati, saj rokopis vendar imamo i"(sic). Ta navidezno tako lep "dokaz" pa je kaj lah- ko ovreči» 0,2 Poučen boj okrog čeških rokopisov Opraviti imamo s skrajno nezrelim dokazovanjem, ne-^/rednin znanov sti. Ko bi ga sprejeli, bi jezikoslovju odrekli samo njemu dano kompetenco ter priznali, da moreta zgolj kemija in paleografije, da bi v našem primeru mogli le ti dve znanosti dokončno razreši- ti spor. Brez strahu pa smemo reči, de ni nič bolj zmotnega. 7 V razvpiti diskusiji o slovitih rokopisih češkega ponarejevalca Václeve Hanke smo imeli priložnost videti, kako ste se ti dve 240 znanosti, ki veljata za eksaktni, vseskozi in prav do konca spo- ra motili, in sta trdovratno vztrajali pri svojem, da bi s čimer koli dokončno obranili tezo, da so rokopisi res avtentični, O terc se vsekdo lahko sam prepriča, če prebere izvrstno knjigo Mi- roslave Ivanove: "Tajemstvi RKZ" (Skrivnost čeških rokopisov), zlasti tisti dve poglavji, ki sta posvečeni kemiji in paleografi- ji (5), Poglavje, ki obravneve z Lavoisierom utemeljeno vedo, no- si razodevejoč neslov: "Kemija verjeme v evtentičnost rokopisov". Dejstvo je, de tik pred drugo svetovno vojno nihče izmed nejvid- nejših kemikov ni mogel niti pomisliti, de bi utegnili biti roko- pisi ponarejeni v zečetku 19, stoletja. Kajti kemična aneliza do- kvimentov jim tega ni mogla pokazeti. Ekspertize frencoskih in itelijenskih peleografov, ki so jim bili rokopisi predloženi ne- kaj pred prvo svetovno vojno, je prav tako tudi "odločilno" po- trdila njihovo avtentičnost. Kot je znano, pe ti dve obrembi nis- te vzdrželi proti obtožnici, ki jo je izreklo jezikoslovje. Jezi- koslovje je proces kejpeda dobilo, sej ime pri detirenju besedi- le vselej zednjo besedo, pe če rokopis obsteje eli ne, (4) Rokopis torej niti ni potreben in neobstejenje rokopise Igorjeve- ge Slove sevede še ni zedosten rezlcg ze dvom o avtentičnosti pes- nitve, Ker je jezikoslovje sámo sposobno presojati, razprevljen- je tudi ni potrebno prenešeti ne področje kake druge vede, ne primer obče, politične eli voješke zgodovine, literarne zgodovi- ne, estetike, poetike, stilistike itd. Izvedenci v teh strokah nej se vsak s svojega gledišče po mili volji zenimejo ze litere- rnc mojstrovino ruskege srednjege veke, e niker nej ne poskušejo omejeti tistege, kar je območje jezikoslovce, sej jim grozi zne- menito reklo: Sutor, ne supre crepidaml (5) II 0,0 Patronimične oblike s končnico -vlič^ kot ključni argument in konjiček v sporu okrog avtentičnosti Slove Prev zeto, ker je rezpreve Rejke Nehtigele predvsem delo jeziko- 241 slovca, prinaša razsvetlitev ljudem nepokvarjenega in hkrati treznega razuma, ki bi še nad.alje "dvomili" bona fide ter se vara- li z iluzijami, da je vendarle "mogoče" postaviti pod vprašaj avtentičnost Slova.Z jezikoslovnim dejstvom, ki je sprožilo raz- hajajoče razlage, namreč tvorjenje patronimikov v Slovu, naj po- nazorimo, kako Rajko Nahtigal razblinja takšne iluzije. Spor se vrti okrog moških patronimičnih oblik s končnico - vlič, v pri- merih Vjačeslavlič^ (Iz), Svjatoslavlič^ (10x) ter Mstislavič^ (1зс), tem pa bi lahko pridali še enkratno pojavljanje Gorislav- lič^ kar je izpeljanka iz ženskega imena Gorislava ,,, Tem ob- likam stoje v samem Slovu nasproti patronimiki s končnico -vič^ kot so: Igorevič^(lx) in Olgovič^ (lx) ter končno še obče ime sokolič, s pomenom majhen sokol, kjer je pripona -ič' ohranila svojo prvotno diminutivno ^тednoßt, (6) Oblike ne -vlič' so sprožile mnogo razleg, L,A,Bulechovskij jih je v rezpravi iz leta 1950 (7) označil za potvorbe. To stališče, ki ga najdemo v Besedišču Igorjevega Slove (Glossery of the Igors Tele) Tetjene Čiževske, v prevodu se glesi: "oblike ne -lič' je popečene, nejdemo je samo kot izjemo v Ipetjevskem letopisu," Bu- lachovskij nedvomno namiguje ne drugi -1- v sestevljeni priponi -slevlič^ (8), Sicer pe more biti enekege mnenje prav gotovo tu- di Romen Jekobson (glej P,S,), sej v vseh svojih rekonstrukcijah izvirnega jezika Slove sistematično nedomešče oblike ne -vlič^ z njihovimi ekvivalenti na -vič, se pravi, da nemesto Svjatoslav- lič' piše SvjatoslaviČ^, Te variante je Tatjene Čiževske potrdi- la v svojem sicer dragocenem Besedišču Igorjevega Slove iz lete 1966, kjer je netisnjen tudi poslednji Jekobsonov rekonstr\ikcij- ski poskus (in znova se vse oblike na vlič^ iz prve izdaje spre- minjajo v -Vič), Patronimične oblike, o katerih teče beseda, so navsezadnje navdi- hnile še razprevo glevnege urednike revije Onomestice, rojeke Alexandra Brücknerja, Lete 1957 nepisana razpreve je bila dve le- ti kasneje izdana v pariški "Revue des études slaves" z naslovom 242 "Les formes patronymiques insolites dans le Slovo d^'Igor", nakar je 1. I960 izšla tudi poljska različica v Onomastici pod-avtorje- vim uredništvom, (niezwykle formy patronimiczne w Slowie o wypra- wie Igora). Gre za isto razpravo v francoskem prevodu, ki domala povsod zelo zvesto sledi poljskemu izvirniku. Najprej pisec ses- tavi seznam spornih oblik, pri čemer si je nedvomno pomagal z Nah- tigalovim besediščem, Patronimične oblike na -vlič^ nato označi kot neobičajne (niezwykle) , kot nepravilne variante (nieregulama odmiana), kot drugotne oblike (formy wtôrne), ki se menda niso ni- koli in nikjer posplošile"; normalne in pravilne patronimične ob- like (normalne ali r-egularne formy patronimiczne) so bile po piš- čevem mnenju tiste na -vič^, brez epentetičnega -1-. Sporne obli- ke naj bi bile torej posledica "odklona" (vykolejnie), izid "sov- pada" (powiazanie) patronimičnih oblik na -vič^ (kot Svjatoslavič*) s svojilnimi pridevniki (pridevniki pripadanja) tipa Svjatoslavl*. Vse kaže, da ima pisec ta sovpsd za nezakonitost, do katere je mo- ralo priti kasneje, čeprav tega nikjer izrecno ne navaja. Glavni trrednik Onomastice zaradi teh oblik v Slovu sklepe, da je "potrje- na" teza o poznejšem nastenku tega besedile, v keterem neketeri znenstveniki (niektôrzy bedecze) do dejsdenes (po dzis* dzien*) vi- dijo starodavno stvaritev staroruske kuO-ture in literature, (9) Glavni urednik Onomastice torej namiguje, češ da so sporne oblike nepristni arheizmi, ki izdajajo ponaredek. Vendar- piše Jean Delo- bel v svojem poročilu o razpravi iz Onomastice v Revue internatio- nale d ^Onomastique, 1, 196?, str, 25? takole Omenimo naj, da sme- mo v aberacijskih (odklonskih) oblikah v Slovu, na katere je opo- zoril W, Taszycki, videti dodaten dokaz za avtentičnost besedila.,," Presneto1 Mogoče bi torej bilo, da bi bile sumljive oblike vendar- le avtentični arheizmil Ze jasen vpogled v to imamo le eno rešitev: pomegejmo si z delom Rejka Nahtigels, Nebtigelovo stališče o spornih patronimičnih oblikah V nesprotju z Jakobsonom Nahtigal v svoji rekonstrukciji izvirne- 243 ga ¿ezika Slova ohranja, in kadar je potrebno, postavlja patro- nimike v prvotno obliko - vlič^. V opombi pe svoj postopek razla- ga: "Patronimik Svjatoslevlič"' (otčestvo), in teko praviloma (pod- črtel D,C.) v "Slovu" tudi v drugih primerih^ je izveden iz pose- sivnege edjektiva Svjatoslevl^, kakor je Igorevič' pri drugem te- kem sufiksu," Ne gre torej niti ze odklon niti ze potvorbo, kakor bi želeli prikezeti prej nevedeni pisci, marveč kretkomalo ze normelno obliko, ki je nestele po regulerni izpeljevi, Svojilni (posesivni eli pripednostni) pridevniki tipe Svjetoslevl' so v celotnem besedilu zastopani z 22 primeri. Vzemimo Bojen^ in Bojen ki ga Čiževske v svojem "Besedišču" preveje z Bojen''s (1 primer) dalje Trojen^, svojilni pridevnik iz Trojan, eko skupej z Liche- čevom v njem gledamo stero rusko pogensko boženstvo (10) (4 pri- meri), Enkret se pojavije V^sevolož^ (iz V^sevolod) v prevodu V'sevolod^'s; Jaž^bož (iz Dež-^bog) = Dežbog'"^s; Stribož' (iz Stri- bog) (1 primer); kn.iež^ (iz knjezO « engl, princely, frc, prin- cier, slov, knežji, moderno rusko «= knježeskij; (2 primere); in končno (2 primere) V'seslevl' (iz V'^'seslev) « Vseslev^'s; ter Po- stislevl^ (iz Rostislev) « Rostislev^s (1 primer; Svjetoslevl^ (iz Svjetcslev) «= Svjetoslev^s; Jeroslevl^ (iz Jeroslev) » Jero- slav's (5 primeri). Vsi primeri so vzeti iz Nehtigelovege bese- dišče, (11) V vseh teh oblikeh je končni soglesnik peletelizirel -j-, ki povzroče prehod n>n', d in g v ž in končno, to pe se nas od vsege nejbolj tiče: v'^ vi'. Ako je bil te tip pridevnike v Slovu skrejno žive kategorije, mer je res teko čudno, de je bil sile pogost tudi tip petronimike, ki je iz njege izpeljan? Dejstvo, de gre izključno za oblike, ki vsebujejo epentetični -1-, ki je Teszyckemu in Bulechovskemu povzročel toliko "pregle- vic", je preprosto rezložiti, kejti glevne junake v pesnitvi Igor ter njegov brat Vsevolod sta sinove Svjetosleve, torej ste Svje- toslevliča! A tip Svjetoslavl'' se je kej kmelu izgubil iz rebe, zeto je tudi upadal in končno popolnoma izginil odgoverjejoči izpeljani petronimik. Zgolj zečasno zrehljenje obstoječe zveze med petronimikom in odgoverjejočim svojilnim pridevnikom (pri- merjejo stanje v moderni ruščini) omogoči vznik oblike -slevič^ 244 namesto -slavlič^ po analogiji z drugimi patronimici na - viž^, kot so Igorevič^, OlgovičGlebovič-' itd,, kar so še pospešili fonetični razlogi: izginotje drugega -1- zaradi disimilacije in redukcije končnice, tako kot v modemi ruščini, kjer v hitrem go- voru preide Ivanovič v IvanyČ ter Andrejevič v Andrejič, Od tod izvira velika pogostnost sekundarnih oblik na -vič v besedilih, in od tod tudi dejstvo, da so prvotne oblike na -vlič v njih red- ke, ali pa jih sploh ni, (12) Vendar to še ni vzrok, da ne bi bil način tvorbe patronimikov iz starega tipa svojilnega pridev- nika še vedno živ v moderni ruščini v občem imenu knjažič - sin kneza, ki je tvorjen tako -kot stari knjaž*- svojilni pridevnik od knjaz'' (oblika knjaž''' pa je v Igorjevem slovu izpričana). Eaj- ko Nahtigal je popolnoma upravičeno domneval, da so oblike na -vlič^ starejše od oblik na -vič^, čeprav je Roman Jakobson v različnih poskusih rekonstrukcije izvirnega jezika Slova siste- matično dajal prednost zadnjim. Še več, domala vse govori v prid možnosti, da je način tvor jenja Sv j at oslavlič-^ toliko star kskor sama raba patronimikov pri vzhodnih Slovanih. Predpostavljati smemo, da je običaj - zgodovina nam takšno hipoteze vsekakor do- voljuje - zašel mednje iz skandinavskih dežel in sicer od Varja- gov. Tezo o "normanskem" izvoru uporabe patronimikov, oziroma, da se izrazimo kot jezikoslovci, razlago s pomočjo vareŠkega "superstrata" podpira dejstvo, da je bila ta raba ter pripona -ič dolgo rezervirana le za plemstvoI Kolikor na to hipotezo pri- stanemo, je Svjatoslavlič^ povsem lepo razložijiv z navajanjem skandinavskih tvorjenk, ki so služile za zgled. Zlaganju v Audun- sson, sin Auduna » (audun + s) + son, normalno ustreza za Slova- ne specifična izpeljava. Tako denimo v (Svjatoslav + 1^) + ič'= Svjatoslavlič''; pripona -ič s prvotno funkcijo diminutiva, kakor v sokolič, drugotno označuje odnos filiacije (sinovijenja) samo, če je pridana podstavi svojilnega pridevnika in ne neposredno ob- liki Svjatoslav (prav tako kakor son pride za Audims in ne Audun), 0,2 Nahtigalovih stališč ne poznajo niti zagovorniki niti napa- dalci avtentničnosti pesnitve Po zaslugi Rajka Nahtigala z gotovostjo vemo, da so patronimiki 245 na -vlič v Slovu avtentnični arhaizmi, nikakor pa ne pseudo arha- izmi, kakor predlaga Taszycki, niti potvorbe, kot trdi Bulachov- skij. Tega dejstva ob spraševanju po avtentičnosti besedila ne kaže zanemarjati, kar je pravilno doumel Bolcbel v svojem poro- čilu o članku glavnega redaktorja Onomestice, Zastavlja se паа vprašanje: ali pisci, ki smo jih citirali prej, res niso poznali Nahtigalovih pogledov? Njihov greh bi bilo tedaj samo neznanje. Za Taszyckega in Čiževsko ne moremo brez pridržkov odgovoriti pritrdilno. Prvi namreč citira Nahtigalovo delo v dveh svoj ili razpravah in v opombi zapiše: "Že P-, Nahtigcl je mimogrede (polj- sko: mimochodem) opozoril na ta pojav (patronimike, c katerih je govora v razpravi) v komentarju svoje izdaje Slova ,,, na str, 65," Vendar niti vsebine tega komentarja niti "rekonstrukcije"} ki jo je ponudil Nahtigal, Brücknerjev rojak ni nikjer upošteval« Zdi se, da se je držal le francoske izdaje iz 1, 1948, New Tork, ki jo pripisuje Jakobsonu in v manjši ¡seri tudi ruske iz 1, 195o (v redakciji V.P, Adrianove-Perec)» Upravičeno si lehko mislimo, da se je Taszycki pri sestavljanju liste patronimikov v Slovu kretkomalo okoristil z Nahtigelovim besednjakom, Tatjane Čižev- ske pa se v uvodu svojega nedvsem dragocenega "Glossary of the Igor* Tale" iz 1, 1966, ne izmika in nevede že obstoječi Nelati- galov besedr^sik. Označi ga za: "strnjenega in uporabnega", seveda pa je Nahtigelove izdaje omenjene v obsežni bibliogrefiji pred samim "Glossary", Vendar so ta sklicevanje prejkone formalnega značaja, kajti razen navajanja "Glossary", ne vsebuje niti sledu kakršnega koli direktnega preverjanja ob Nehtigalovem delu, kar je sámo po sebi sicer vredno obžalovanja, sej bi tâko preverja- nje preprečilo mersiketero izpustitev in celo mersikakšno nepako v podrobnostih. Ali bi nepoznevanje Nehtigelovege dela, ki ge rezkriveta ti dve obravnavi, smeli pripisati jezikovni berieri? Tega si ekoraj ne upemo pomisliti! Kekorkoli že, človeku se ob tekom nepoznevanju kar milo stori, še zlasti glede na poskuse, ki jih krone celo nekakšen uspeh, četudi so dolgoročno gledano iluzorni, namreč, patronimiki služijo za ^ključni argument in konjiček pri sporu okrog avtentičnosti", Nej bo ne robu rečeno. 246 da se ob primerjanju patronimikov v Slovu in onih v Zadonščini potrdi avtentičnost Slova, Ta primerjava je izredno poučnal Raz- lični rokopisi Zadonščine, ki so dostopni v izdaji Jana Prčka iz leta 1948 (14), ne poznajo nobenega svoji3.nega pridevnika s končnico -j-, če izvzamemo poseben primer samostalniške sklanjat- ve pridevnika Božij (ali bolje Bo9), imamo opravka s kategorijo, ki je bila že mrtva v Času nastajanja Zadonščine, V tej zadevi so še zlasti zgovorne preobrazbe oblike iz Slova: Bojan^ v Zadon- ščini, Ker tedaj ni bila več razumljiva, se je pojavila v popače- ni obliki kot bujnyi ali bujani (15). Prav tako Zadonščina ne pozna nobenega patronimika na -vlič, Svjatoslavlič^-u pa enkrat ustreza Svjatoslavič, in drugič Svjatoslavjč, ki je zelo blizu moderni ruski obliki, -vjč. Nedvomno predstavlja kontrakcijo -ovič v hitrem izgovoru, kakor dà danes Ivanovič>Ivanyč, To je do- kaz, da je jezik Slova v primerjavi z Zadonščino starejši. In ta- ko je Delobel imel prav, ko je ugotavljal, da je to še dodaten ergument v prid avtentičnosti besedila Slova, (16) III 0,0 Izražanje prihodnosti s pomočjo nedoločnika v Slovu in Nahtigalova razlaga Jezikovno dejstvo, na katerega želim, sledeč Rajku Nahtigalu, se- daj opozoriti, je izražanje prihodnosti s pomočjo nedoločnika. Ta način se je ohranil v moderni ruščini zlasti v zanikanju: prim.,: etogo boljše ne vidat = tega ne bo več videti, z naklon- skim odtenkom nemožnosti, V Slovu je ta tip prihodnjika, le da brez zanikanja, izpričan v številnih odlomkih, eden med njimi jih vsebuje célo zaporedje. Gre za verze 44-45-46 v francoski izdaji New York (1948), Tole je odlomek v prevodu, z ruskimi glagolski- mi oblikami v oklepaju: Črni oblaki gredo z morja, hočejo (idut), (chot^at) 247 zakriti štiri sonca, a v njih trepečejo si- (trepeščut) nji bliski. Biti je grmenju ve- (byti gromu,,.) likemu, iti dežju pu- (iti dožd^u) ščic z Dona Velikega! Tu se bodo kopja lomila (s"*a kopi jen prilamati) tu se bodo sablje tolkle (s*a sabljam poturčati) ob šleme polovške na reki Kajali pri Donu Velikem. O ruska zemlja! Že ai za slemenom! če naj verjamemo prevodu Henrija Grégoira, izražajo nedoločniki byti, iti, prilamati, poturčati prihodnost, Nahtigal pri razla- gi tega odlomka, (ki po njegovi razdelitvi sega od 3» do 15. vrstice 12, kitice) (17) piše: "byti in drugi infinitivi izraža- jo nujnost". Nato nam navede poglavje "Sintaksis" v ruski slovni- ci F, Buslajeva, Nahtigal podaja v svojem prevodu prva dva nedo- ločnika s slovenskima nedoločnikoma, druga dva pa z ustreznima prihodnjikoma (bodo lomila; bodo tolkle). Vendar pa smemo kljub temu trditi, da je Nahtigal, tako kot Grégoire, v vseh štirih ne- določnikih videl prihodnjike z naklonskjjn odtenkom nujnosti. Upo- števajoč hkrati sobesedilo in razlago slovenskega učenjaka, ki sodi zraven, bi sam želel dodati le, da gre ee za naklonski odte- nek skorajšnosti, (IBl Navsezadnje je potrebno tudi obliko oho«' t^at, ki stoji tik pred nedoločniki, zelo verjetno razumeti kot prihodnjik, kar bi nem lahko dalo takle francoski prevod: "ils (les nuages) vont couvrir les quatre astres," Ali sloven^ sko: zdaj, zdaj bodo oblaki preki-ili štiri sonca. Raba glagola "hoteti" kot pomožnike ze izražanje prihodnosti v stari ruščini je običajne. Vrh tege pa je tudi pomen rezvidnejši, če si tu ze-^ mišijamo teko rabo. Glede nedoločnika v vlogi prihodnjika pe ve- lje pripomniti, de ge v Slovu nejdemo tudi ne drugih mestih, zle- 248 sti v zanikan j-u, ker dejes izi'azu naklonski odtenek neziaožnosti. Pomudiino se ob nekaterih primerih: 80, verz A Igorjeve hrabre vojske ni obuditil (ne kresiti) V 83. verzu si sledijo kar štirje nedoločniki: "Že nam ni moč svojih milih mož ni z mislijo zemisliti, (ni mysliju smysliti) ni z umom doumeti, (ni du^moju sdumeti), ni z očmi uvideti, a zlata iiTsrebra ni malo ne pogladiti." (19) Domnevati smemo, da je Nahtigal nedoločnik v vlogi prihodnjika moral poznati iz besedila, ki mu je bilo gotovo vsaj tako dobro znano kot ruska slovnica, ki jo navaja: namreč iz Brižinskih spo- menikov, kjer je na enak način rabljenih kar deset nedoločndkov in je le eden med njimi zanikan. Za ponazoritev se bomo omejili le na dva primera, ki ju Eamovš prevaja v sodobno slovenščino kretkomalo kot prihodnjika: ... veruju, da mi je ... iti že na on svet, peki že vstati na sodni dan" - mi je iti in vstati je Ramovš prevedi kot: bom šel in vstal. (20) Opozorimo lahko na značilno razliko med staroruske in staro slo- vensko zvezo: v Slovu nedoločniki nikoli niso rabljeni skupaj s kopulo (glagolom nepopolne predikcije), medtem ko v Brižinskih spomenikih prav povsod najdemo nedoločnik v zvezi z jest oziroma je. 0.1 Gramatikalizacija opisane rabe nedoločnika v Slovu v skladu s teoretičnimi premisami Kurylovicze; Križkovi in drugi tege postopka ne poznajo Nahtigalova razlage, pojavljanje enake zveze (razen kopule) v Slovu in v Brižinskih spomenikih, konec koncev pa zlesti dejstvo, da je dobršen del nedoločnikov v prevodih Grégoire in NahtigeLla ne eni ter Eemovša na drugi strani podanih s prihodnjiki, nam vsiljuje vprašenje o grematikalizaciji postopka. Menimo, de v odgovoru ni niti sence dvoma: to ni izjemno jezikovno dejstvo ni- ti osamljen in obroben pojev niti posemeznikova domislica, ki bi jo smeli pripisati bog si ga vedi kateri "pesniški svoboščini". 249 msjrveč tipična raba. Na tsJc način izražanja prihodnjika moramo gledati torej kot na pojav, ki je v "ruščini" 12, stoletja po- polnoma gramat ikal iz ir an (oziroma uvrščen v jezikovno struktviro), Gramatikalizacija, ki jo ugotavljamo, je popolnoma v skladu s teoretičnimi premisami, ki jih je v zvezi s prihodnjikom razvil Jerzy Kiirylowicz v svojem referatu o "Jezikovnih univerzalijah" na 11, mednarodnem kongresu jezikoslovcev, v Bologni 1972, (glej stran 22-23 Kongresnih dokumentov), Poljski znanstvenik najprej ugotavlja, da v slovcmščini (pojav zasledimo tudi v drugih jezi- kih, tako v germanskih in semitskih) nekako manjka (ali se je iz- gubila) neka posebna oblika prihodnjika. Ko pisec opisuje postop- ke, 6 katerimi vsak jezik nadomešča ta primanjkljaj (z rabo pomo- žnika " hot et i" , "morati", "iti", "postati", z želelnim naklonom ali z dovršnim sedanjikom), ugotavlja, da sega zametek prihodnji- ka v stari sedanjik, (da se izrazimo z avtorjevimi besedami: "ge- neza prihodnjiških oblik je posledica tolmačenja fizičnih in psi- hičnih stanj, sočasnih s trenutkom govorjenja"), nato pa navaja "pol temporalni in pol naklonski značaj prihodnjika", ki je po- vezan s tem, da naše "tolmačenje" (na primer "volja ali primora- nost" aktanta) potiska govorčevo prepričanje, da se bo dejanje res izvi-šilo, na stransko ravnino. Vsa ta metodološka opažanja veljajo seveda za naše nedoločnike: l€J-ti dobro nadomeščajo manj- kajoče specifična oblike prihodnjika. Izraz, v katerem se pojav- ljajo, sega v staro sedanjiško obliko (primerjaj navzočnost kopu- le je ali jest, ki spremlja nedoločnik v starem slovenskem bese- dilu nasproti nedoločniku brez kopule, ki je ekvivalenten seda- njiku v stari ruščini). Naklonska obarvanost nedoločnikov je kona- čno v tem, da izražajo nujnost, kakor v svojem komentarju poudar- ja Nahtigal, T'o pa jim nikakor ne onemogoča, da ne bi bili pravi prihodnjiki (gramatikslizirana oblika prihodnjika), kajti "ker je nujnost dejanja sočasna s trenutkom govorjenja, se dejanje sámo lahko izvrši le pozneje in je torej prihodnje dejanje". Slovnična kategorija, katere obstoj smo dognali, specialistov za staro ruščino sploh ni pritegnila in to je najmilejša sodba, ki jo lahko izrazimo. Omejimo se le na en primer, ki pa je sila 250 zgovoren. V monografiji z naslovom v/vo,j opisného futinr-a v .jazy- oxch slovansk^ch, zvl&štŽ v ruštini, Praga I960, ki je posvečena izražanju prihodnosti v stari ruščini, avtorica Helena Križkov& ne nameni niti vrstice kategoriji, ki nas tu zanima. To je sira- ptomatičen in obžalovanja vreden izpust, ki nedvomno odraža neko- liko nepoznavanja vrednosti Slova, kot jezikovne priče stare ru- ščine, kar potrjuje dejstvo, da H. Erižková Slova, kot se zdi, posebej ni ekscerpirala. Res je, da ga omenja le enkrat mimogre- de v zvezi z rabo oblike "hoču" kot pomožnik futijra, ne da bi na- vedla konkreten primer. (21) Nepoznavanje in nezaupanje, ki se ob tem razkriva kakor pri H. Križkovi tako tudi pri ruskih in drugih raziskovalcih pred njo, katerih dela je češka avtorice uporabijele, utegne za nekatere postati prava "fobija". Zatega- delj se staroruski ep postavlja nekako na "črni spisek": ne gle- de ne svojo evtentičnost ali neavtentičnost naj bi bilo Slovo izven jezikoslovnih raziskav, zeto ker je bil njegov jezik krat- komalo in ze zmeraj označen kot sumljiv. Z drugimi besedami, Igor- jevo slovo nej bi bilo "ponaredek 12. stoletje", kakor se je je- drnato izrazil Boris Unbegaun leta 1948 v poročilu o francoski izdaji iz New Torka. (22) Ta zgoščena krilatice, ki meri ne sofističnost ali pe na izumet- ničenost (engl, "sophisticeted"), ki jo je Unbegeun prilepil li- tererni mojstrovini ruskega srednjege veka, zlasti jeziku v njej, je gotovo blesteča, vendar paredoksalne, predvsem pa, recimo brez strahu, zmotna. Kaže, da strokovnjak ze fleksijo ssmostelnikov v ruščini šestnejstega stoletje, ne ve kaj dosti o starejši stop- nji stere ruščine. Tistim pe, ki bi jih Unbegeunov čarobni obra- zec le premotil ter jih nevdel z navdušenjem, pa odvrnimo z nji- hovim lestnim argumentom: "Ni sofističen jezik Slove, marveč vaš obrezec." Prepričajte se in berite pesnitev v Rahtigalovi izda.- jil" 251 0.2 "Pisati mi" dokaz avtenticnoati Slova? Nahtigalova izdaja lepo pokaže kolikšno škodo utrpi staroruska filologija, če Slova ne upošteva. Brez ovinkarjenja lahko reče- mo: prav zato, ker je H. Križkova Slovo zanemarila, ni našla, kar je iskala, namreč genezo ruskega perifrastičnega (opisnega) prihodnjika tipa hudu pisat^. (23) Slovnična kategorija v Slovu, ki je zametek tipa "hudu pisat" in se v njem nedvomno še ohranja prihodnjik pisati mi -je res zelo stara, kar izpričujejo poprej citirani primeri iz Brižinskih spomenikov. Tudi Zadonščina vse- buje odlomek: "Byti stuku i gromu veliku mež'u Donom^ i Neprom*" (stran 198 izdaje Jana Prčka) nekakšen odmev in reminiscenco 45 verza v Slcvu: "Byti gromu velikomu". Prihodnjiku v prevodu Een^ rija Grêgoira (Ahl un grand tonerre va tonner) pa stoji nasproti sedanjik v prevodu Prčka: Jest lomoz a hrmot velikf mezi Donem a Bn^prem. Na razpolago imamo dve možnosti. Ali je byti v Zadon?- ščini prihodnjik, tedaj je rojak H. Križkovž tu zagrešil malce nezvest, a sicer opravičljiv prevod, ali pa ta oblika ni prihod- njik, kar je po našem mnenju bolj verjetna predpostavka, temveč čisto navaden sedanjik, kakor v Prčkovem prevodu. Tedaj bi bilo "nezvesto prevajanje" pravzaprav dejanje ponarejevalca iz konca 14, stoletja oziroma iz srede 19, stoletja), ki si je bil v Slo- vu izposodil takrat že arhaično, nič več rabljeno besedno zvezo, ne da bi v njej doumel njeno ne pol temporalno in na pol naklon- sko vrednost, "Imemo" torej še dodetni dokez, de je Slovo stsrej- še od Zadonščine in potrdilo evtentičnosti, (24) 0,0 Rezlege freze "tsar Selomon", ki ne mah preseke njeno zlore - bijenje v sporu Avtentičnost je mogoče preveriti tudi s pomočjo nekege drugege odlomke is Zadonščine, Rokopisi nem ponujejo kar štiri različice odlomka, kjer je beseda šelom^e iz Slove povsod zamenjana z lest- nim imenom Solomon, Komenter Rejke Nehtigele osvetljuje fonetič- ne zekonitosti te substitucije: šelom^e nej bi bile spremenjene 252 pravilna oblika solomja, izpričana v staroruskera slovarju Sreznsv- skega, Miklošičev cerkvenoslovanski slovar pa navaja solomena v istem pomenu "gorsko sleme". Obe obliki bi lahko primerjali s slo- venskim sleme. Prehod -s- v -š- je mogel nastati po kontaminaci- ji s šelom^Cčelada, šlem). (25) Ko je Nahtigal na ta način naka- zal pot, po kateri je prišlo do prehoda od šelom^a do Solomona z vmesno obliko solom^a, je tako kot komentatorji A. Brückner He Grégoire, R. Jakobson itd. prav v tem da gorskemu "slemenu" iz Slova odgovarja v zadonskih rokopisih "tsar Salomon" (rusko Solomon), videl dokaz, da je ruski ep starejši in pristen, (glej str. 156 Nahtigalovega dela). Ker pisarji niso razumeli besedne zveze "za šelom^anem" oziroma "za sclom^anem", saj je bila bese- da šelom^a (solom'^a) že izpadla iz rabe, so jo popačili v "za So- lomonom". To ni prepričljiva (ali vsaj ne zadostna) razlaga. Člo- vek ne razme, čemu bi morala čisto nehotena (nezavedna) zamenja- va pripeljati prav do kralja Salomona, ki je vrhu vsega ob tej priložnosti imenovan za carja. Ali ne gre morda prej za dobro premišljen naklep parodirati? Za nekakšen namig starozavezno na- strojenega meniškega pisarja? Vsa štiri mesta, kjer se pojavlja izraz "za Salomonom" v štirih zadonskih rokopisih očitno ponuja^ jo to hipotezo. Tri variante (26) se naslanjajo na eno izmed ver- zij Slova, ki jim je morala služiti za zgled in jo lahko takole obnovimo: O Ruskaja zemlje! to ti jest* to per^voe kako za salom* anem pobjvati (obliko je predlagal Nahtigal) (O ruska zemlje, zdaj boš nekaj Časa kakor skrita za gorskim slemenom). Ta rekon- strukcija se skoraj ujeme z Jekobsonovo (glej str« 556-557 fren- coske izdaje iz New Torka), Toda Jakobson v "est* pobyvati" vidi perifrastični optetiv, zato tudi prevaje "Zemlà ruske, naj bo s teboj odslej tako, kot de bi živele pod carjem Salomonom", Vendar je težko dojeti s čim bi lahko utemeljili hipotezo o optativni vrednosti izraza "est pobyveti", ko pe vendar vse govori za pri- hodnjik tipa "piseti mi", ne katerege je opozoril že Nehtigel in je za Slovo tolikanj značilen. Te tip prihodnjika je tedej iz splošne rabe že odmiral in zato ge je posnemovalec izkoristil ter zaiaenjel s preteklim "esi pobyvale", hkreti pe iz solom*a. 253 ki se »u je zdel nejasen, napravil lastno ime Solomon, Parodit^a- nje je s smešnim vlsderjevia naslovom, našemili so ga v carja, Se bolj izstopajoče. Spremembe, ki se vrstijo druga za drugo, je napravil posnemovalec, ki se je moral presneto dobro zavedati svojega cilja, kot pravi Taszycki, in niso, naj mi Roman Jakobson to oprosti, le pisarski spodrsljaji. Misel, ki jo trije rokopisi le nakazujejo, postane povaea očitna v četrtem; tam je "teper" - sedaj zamenjano z "doseleva" - doslej, zlasti zanimive pa je, da se carju Salomonu postavlja nasproti Dimitrij Ivanovic. čigar prihod si želijo (raba optativa "budi"). Od tod različica: Sdmlja ruska, kot si bila doslej, carja Salomona, bodi odslej velikega princa Dimitrija Ivanoviča. (27) Kaj nea je besedna igra norčave- ga klerika všeč ali ne, njegovo sporočilo јз preprosto razbrati, kajti namig je tako prosojen, da se ni mogoče zmotiti. Romanu Jakobsonu navkljub, ki v tej različici besedila ne vidi nič dru- gega kot da "verzija Eir e svojim zatrjevanjem, da je Rusiji do današnjih dni gospodoval kralj Salomon (je le) klavrno popačenje." (glej stran 556 francoske izdaje). Hipoteza o namernem parodira- nju s satiričnim podtonom, s katero se razlaga nenaden nastop kralja oziroma carja Salomona, seveda podpira trditev, da je Slo- vo nastalo prej kot Zadonščina, kajti domneva, da bi bilo parodi- rajoče besedilo starejše od parodiranoga, je s krepkimi Kahtiga- loviai besedami povedano, preprosto "smešna" (glej stran 156: "Trditev, da bi "Slovo® bilo nastalo pod vplivom tako imenovane "Zadonščine" ,,, se izkaže z enim samim mestom kot smešna, ako se primerja ,,, itd,(28), Zasluga naše domneve (skoraj bi rekli več kot domneva, gre za neizpodbitno dejstvo) jo, da maboma pre- kine zvijače, ki bi hotele spet obuditi "spor" okoli Slova, upo- rabljajoč pri tem "carja Salomona" kot argument, medtem pa ko Ja- kobsonova trditev o "klavrnem popačenju" odlomka še naprej vzdr- žuje zmedo, ki prav ta zvijačenja omogoča ,,. 0,0 Zaključek Gotovo Eajko Nehtigel ni zaman več kot dvajset let razglabljal o 254 Slovu. A' vendar današnja mednarodna znanstvena javnost sadovom njegovD±L razglabljanj še ni priznala prave veljave. Želimo si in nedvomno se bo tO tudi zgodilo, da priznanje slejkoprej pride. Lahko je tako prerokovati in biti, gledano dolgoročno, o tem ce- lo prepričan; Nahtigalovemu prispevku bo končno le priznan ključ- ni in bistveni pomen, zlasti zato, ker utemeljuje avtentičnost in razen tega pomeni odločilen, s tem pa tudi najboljši, odgovor na vse poskuse široko-potezne manipulacije duhov, ki hoče, da dobrovoljno in brez razburjenje "požrejo" to ker jim skeptiki oz. diletenti podteknejo Sicer pe nes ne preseneče, da te prispe- vek zanemarjajo, da ne rečem popolnoma molče gredo mimo njega ti- sti, ki "novačijo" ali se dajo "novačiti" pod geslom proti-igor- jevskih gibanj. Ni naključje, de Nahtigala na primer ne pozna, da ne rečem ignorira, K. Trost v že omenjenem članku, čeprav ga je podnaslovu "Ein Beitrag zur Kontroverse um die Echtheit des Igorliedes" Saj nimajo globlji vzgibi teh kampanj - brez stra- hu se lahko spustimo v te podrobnosti - pravzeprev nobenege zna- čaja znanstvenosti. Le kako naj ne bi bili presenečeni, ko vidi- mo, kako ce prav v to zaroto molčanja podajajo tudi nekateri vne- ti pristaši avtentičnosti? ,,, 0,1 Rajko Nahtigal se*v svojem delu resnično nikoli ne odreče in nikjer ne odmakne od umirjenega tona, (23) Nedopustno bi bilo, ko bi pozabili poudariti, da njegovo delo ne vsebuje niti potez olepševanja niti popačenja prispevkov gorečih pristašev avtentič- nosti, kar njihovi nasprotniki sicer vse preradi počenjajo. Mer je z njimi v tem sploh vredno tekmovati? Nalitigalovemu delu je trajnost zagotovljena tudi zato, ker se izogiba tovrstne polemi- ke, ki se je ob "sporu" tako razbohotile, Zemen bi v njem iskeli ergtmentov "ed hominem", osebnih napadov, obračunavanj, lahko do- seženih zmag, sarkazmov in kar je še temu podobnega. Kajti Nahti- gal je bil izkušen in preudaren jezikoslovec, prepričljiv in mi±r~ jen v svojih sodbah, kot učenjak izrednih sposobnosti pe je lah- ko ostal semo ne strogo znanstvenem polju. Zapustil nam je delo, ki je hkreti zenesljiv in nepogrešljiv delovni pripomoček, saj 255 predstavlja skupek in pregled jezikoslovnih znanj in njegova na- tančna obdelava pomeni pravcati znanstveni podvig, ki v celoti dosega raven velikih dejanj, ki jih opeva staroruski trubadur iz 12. stoletja. Pripis Jezika v Slovu pa vendarle ne bi mogli imenovati "stara ruščina". Neizpodbitno panonski izvor slovanskega koine, ki je tu rabljen, se pravi starocerkveno slovanščine, kot uradnega jezika prvih iz- pričanih slovanskih krščanskih držav tako na jugu kot na severu, na vzhodu in zahodu, panonskega izvora, ki so ga dokazovala dela J. Kopitarja, P. Miklošiča, R. PColariča navkljub vsem pristašem stare bolgarščine iz češke šole (P.J. Šafarik in drugi) ter nem- ške šole (A. Leskien, Archiv für slavische Philologie, Wien-Ber^ lin), ta izvor se je v naši študiji znova potrdil, (glej: "soko- lič", izražanje prihodnosti,"za slemenom"); pri ugotavljanju av- tentičnosti se še zlasti pokaže pomen slovenščine! Vsako domnevanje o izvoru jezika staroruske pesnitve, ki bi te- meljilo na hipotezi, da je v knjižni jezik povzdignjena govorica ruskih prebivalcev (v velikoruskem smislu) iz 12. stoletja, bi bilo deležno le minljivega uspeha. Temu ne more uiti niti sám Nahtigalov poskus, (primerjaj že navedeno Jagoditschevo poroči- lo.) Priznati moramo, da je prav to šibka točka njegovega dela. Enako velja za tiste, ki skušajo izhajati iz "izvirnika" v 'okra- jinščini. Narečne poteze, ki so v Slovu cepljene na panonsko pod- lago, pripadajo večidel vzhodni slovenščini, (na primer izpušča- nje kopule v nominalni frazi, kar je skupna poteza vzhodne veje slovanskih jezikov (ruščine, beloruščine, ukrajinščine). 256 OPOMBE 1 Slavistična revija, 1957, str. 506-514 2 Zeitschrift für slavische Philologie, 1957, XIV, str. 46. 5 Praga 1969, založba "Mladá Fronta". 4 To je dobro predvidel T. G, Masaryk, prvi predsednik češko- slovaške republike. Zaradi svoje vsestranske in svetovljanske razgledanosti je lahko slutil, da res obstojajo neke skrite delavnice (oficine) ponaredkov, ki gim nista bili kos niti kemija niti paleografija tega časa (kar zadeva obstoj teh pe- nare j evalnih^ of ic in, preberi še enkrat slovenski prevod "Tvu?- bine" Karla Čapka). Odhajajoč v boj proti manom ponarejeval- ca Hanke, je bodoči predsednik lehko "prerokoval" že leta 1886, da bo v dokazovanju ponaredbe levji delež pripadel lin- gvistiki, Naštevaje torej znanstvene veje, ki so prihajale v poštev, je izločil kot premalo kompetentne in neprepričlji- ve humanistično-družbene discipline kot so politična, vojaš- ka, literarna stilistika, zgodovina, estetika itd. Predvsem pa je že vnaprej videl, de utegne biti ponaredek tako spre- ten, da ga ne bodo mogle razkriti niti kemijske niti peieo- grefske r2L3iekave,^razen tega datiranje nekega dokumenta ni- česar ne pove o točnem obdobju nastenke besedila, ki ga ome- njeni dokument vsebuje. Verodostojnih argumentov, ki bi kaj dokazovali, je po Masaryku bilo mogoče pričakoveti le od lin- gvističnih reziskev. Prevaro bo mogoče dokezeti le ne podla- gi "nepek", ozirome odmikov od jezikovnih norm, ugotovljenih z lingvističnimi metodami. Lingvist Geheuer, mnogo menj rez- gledan kot Meseryk, je bil priprevljen ukloniti se kemiji, ce bo dokezele eutentičnost (v tem slučeju bi lingvistike morele revidireti svoje zeključke in se odreči svojih pomi- slekov (glej pričevanja M. Ivanove, passim). 5 Nevedimo nekej prijnerov, keko je mogoče zlorebiti ne jezikov- ne discipline, oz. keko si strokovnjaki teh disciplin lasti- jo previco odločeti nemesto lingvistov. Predromentično ozrač- je dele bi bilo v 12. stoletju nemogoče; Slovo bi bilo semo slabo, poprečno posnemanje Ossiane eli pe, nasprotno, preveč lepa mojstrovine za 12. stoletje; takšne in drugačne zgodo- vinske podrobnosti iz Slove bi ne bile izpričane drugod ali bi tam celo bile ovržene! Vsi takšni poskusi jalovege dokazo- vanje in poseganja v področje lingvistike so seveda obsojeni ne neuspehi 6 V besednjaku Čiževke (Glossary of the IgorAPale, Mouton, 1966) je besede "sokolič" nevzoče semo kot petronimik ne -ič in evtorice pripisuje končnici -ič petronimični pomen. Po drugi pleti neveje mnenje Bulehovskege, češ de te besede ni- kekor ne nejdeš v^"steri ruščini" in de nima enakovredne ni- kjer v^srbščini. Ce bi bila Čiževske upoštevele Nahtigalovo 257 delo, bi morala omeniti obstoj slovenske besede, medtem ko bi^nakazala prvotni memjšalni (deminutivni) pomen sufiksa ^^ič, ki je prav zaznaven v besedi Slova, (gl, si, sokolič v slovarju Pleteršnika), 7 Slovo o polku Igoreve, kak pam^atnik drevne-ruskogo jazyka (str, 147) v "Slovu o polku Igoreve, Sbornik stat ej", v re- dakciji V. P, Adrianove-Perec M, L, 1950, 8 Tatjana Čiževska: Glossary of the Igor "'Tale, Mouton and co. The Haugue, 1966, 10 Slovo о polku Igoreve v uredništvu V, P, Adrianova-Perec, A- kademija znanosti SSSR, 1950, glej str, 585-6 12 Razume se, da o pjrvotnosti (primarnosti) oz, kasnejšem izvo- ru (sekundarnosti) dane oblike ne more odločati statistika. Prav^zato ker se je Bulahovski in za njim drugi opiral iz- ključno na njo, je-zabredel v svojo napako, V zvezi s tem glej polemiko med J, Kurylowiczem in W, MaAczakom (Biuletyn Polskiego Towarzystwa Jezykozawczega, Cracow, BPTJ 1959) v kateri je slednji zagovarjal statistiko, kot najvišjo instan- co v jezikoslovju, 15 Glede rabe patrcnimikcv pri Skandinavcih glej tudi zgodovin- ska romana Sigrid üdsetove: "Kristin Lavransdatter" (Kristi- na, hči Lavrenta) in "Olav Audunsson"I Naslova ne potrebujeta razlage, 14 Jan Frček: Zádonščina, Praga 1948, 16 Francoski učenjak, Jean Delobel, u, leta 1968, ne da bi se uspel do polne mere uveljaviti, saj je šel proti uradni sla- vistični usmeritvi ,,, Belobel je avtor v petdesetih letih objavljene razprave o germanskih izposojenkah v slovanskih jezikih. Bolj točni bibliografski podatki o tej njegovi raz- pravi nam žal v Ljubljani niso bili na razpolago, zato jih slovenskemu bralcu ne moremo posredovati,,. Med neiiradne francoske slaviste so se uvrstili s svojim pomembnim delom učenjaki takega formata kot blesteč puškinist Mcynieux, na- dalje izdajatelj učbenika "Manuel de l^Antiqui^é slave", slavist Movse ^ cigar francoski prevod tega dela je izšel v Parizu že leta 1926, medtem ko se je češka verzija tega nad- vse imenitnega temeljnega dela Lubora Niederleja pokazala šele leta 1955 (Riikovet slovanskych starožitnosti) ,,, Med temi neuradnimi francoskimi slavisti naj ne pozabimo omeniti (last but not least) danes končno mednarodno priznanega Lu- ciena Tesniére-a, saj ima njegovo delo tudi posebej velik po- men za^Slovence ,,, Kar zadeva francosko izdajo Slova o I- gorju ("La geste du Prince Igor", épopée russe du 12ême siè- cle - AIPhos Nev/-York-Bruxelles, 1448) h kateri so svoje prispevali: poljski pesnik Julian í'uwim, ameriški slavist 258 S.E.Cross, prišleca iz Moskve R. Jakobson in G.V.Vernsdski ter drugi sodelavci, predstavlja torej rezultat kolektivnih prizadevanj, katerih pobudnik in vodilna (gonilna)sila je bil akademik Henri Grégoire. Preciairajmo, da je bil ta bel- gijski bizantinolog okcitanskega porekla ... Delobelova dom- neva o normanskem izvoru vzhodnoslovanskih patronimikov^ s katero sovpada Nahtigalova interpretacija suTiksa - vlic, se popolnoma ujema s slovansko mitologijo, sa je besedotvorni model, izpričan v Slovu, in ki sta ga tako bistrovidno odkri- la Kahtigal in Delobel, že prisoten v imenu vseslovenskega "poganskega" boga Svarožiča - ki je bil seveda sin boga Svaroga - (glej Manuel de l^AnticLuité slave, str. 141 druge- ga dela Moysove izdaje - pod naslovom "la civilisation", Pa- ris 1926 - medtem ko prvi del je izšel že leta 1Я23 pod nar- slovom "L^histoire"; glej tudi str, 296 češke verzije iz le- ta 1953). Y primeri z zaslugami zgoraj omenjenih znanstveni- kov seveda bledijo dosežki raziskovalcev uradnega in nasprot- nega kova. (Mazon, Taszycki itd.) 18 Modalni odtenek teh prihodnjikov je dobro podal angleški pre- vod S.H.Crossa: shall come, shall fall, shell be dulled, (shall in ne will). Glej francosko new-yorško izdajo Slova iz leta 1948. 19 Nedoločnik v funkciji futura brez nikialnice se še nahaja v verzu 169: O, stonati Russkoj zemli, the Sïïssian land shall moan (S.H.Cross), 0, stokati je ruski zemlji (Nahtigal), 20 F. Ramovš in M. Kos: Brižinski spomeniki, Ljubljana 1937. 21 Na str. 124 razprave E. Kíizkové: "'Так napr. Slovo о polku Igoreve má choču s inf. jen v presenté historickêm, podobne Zadonščina" (sic). Kot je razvidno iz naše pripombe k verzu 44, je ta historični sedanjik verjetno le prihodnjik ... 22 Ta dvoumni izrek oksfordskega preročišča, v kolikor nem je znano, je omenjen v strokovni literaturi dvaki-at: prvič v časopisu Le Flambeau, leta 1948 in nato ponovljen istega le- ta v Revue des Etudes slaves, V obeh primerih gre za гесегк zijo francoske new-yorške izdaje Slova. Kje je sam Boris ün- begatin ta izrek objavil, če ga sploh je, ostaja odprto... 25 Vendar pa je vestno delo Križkovž pripravilo tla za kasnej- še raziskave. Hokazala je pozni izvor ruskega futura tipa "budu pisat"". In gradivo, ki ga je podala v svoji knjigi, dopušča utemeljitev hipoteze o nastanku futura tira "budu pisati" (kontaminacija "Budu pisal" in "budet mi pisati").., 24 Ker ni monografije o jeziku Zadonščine, ne moremo več o tem govoriti. Frčkova monografija o jeziku Zadonščine, ki jo av- tor^ni uspel zaključiti, ni bila iz tega razloga priključena praski izdaji iz leta 1948 .., 259 25 Pod geslom "selomna" so se v besednjaku Tatjane Čiževske na- kopičile številne napake, ki bi se jim lahko avtorica ognila, če bi zares upoštevala Nahtigalovo delo. Ustavimo se samo pri dveh ... Avtorica pripisuje leksemu moški spol, čeprav gre seveda za neutrum tipa vrem^a v moderni ruščini. Nadalje učenka Romana Jakobsona pozablja nakazati, da se je v prvi izdaji šelom'^anem pisalo z veliko začetnico, ker tega apela- tiva niso razumeïi in ga zato razlagali kot toponim oz. kot ime neke obmejne vasi. Glej BrUcknerja, str. 19 omenjenega dela, glede pomembnosti"zmote" za utemeljitev avtentičnosti Slova! 26 Odlomke-variante glej v Frčkovi izdaji. Za rekonstrukcijo izvirne verzije Slova se naslanjamo na Jakobsona (str. 556 francoske new-7orške izdaje). 27 Ta,^četrta bolj dognana in razvita varianta, je tista iz ro- kopisa L ali Kir. Glej ü. variante na straneh 205 in 202 Pr- čkovega dela. V L (Kir) se nasprotje med Šalomonem in D, Iva- novičem ujema z antagonizmom med staro zavezo, simbolom јгзг- dovstva, in novo zavezo. Da izluščimo pomen iz fraze, je po- trebno razumeti prislov "doseleva": prav do zdaj (doslej) in ne nekoč, kot bi hotel Mazon, in za njim Frcek, ki prevaja s češkim "drîv^" (prej) čem\ir upravičeno Jakobson ugovarja na str. 536 francoske newyorške izdaje, in razen tega je tudi treba dobro doumeti besedico "i", ki je členek za okrepitev optativa, želelnika oz. velelnika (tak budi i nyneca, si,: bodi zdaj zares, prim, moderno rusko: "tak i"), in nikakor pa ne vezniK in. Frčkov prevod "Tak hud''i nynî" (slov. bodi enako zdaj) je smiselno napačen: bralec bo lahko razumel, da D, Ivanovič nadaljuje Salomona, medtem ko mu nasprotuje, (glej Frčkov prevod na 15. str. njegovega dela). 28 Smešnost, ki se za njo ni bal prevzeti odgovornost André Vail- lant se nahaja v prej omenjeni njegovi razpravi, imenovani "Za Solomonom carem". Zares težko je slediti francoskemu sla- vistu pri njegovem praznem pisarjenju ... Sicer pa smo lahko hvaležni Mickiewiczeveœuposrednemu nasledniku na Collège de France za duhovito pojasnilo opustitve "slemena" iz Slova v Zadonščini: Rusi naj bi se namreč bali priznati Icršitev bož- jega zakona (Gospodi, ne povelel esi v čužd predel stupati ... žiti povelevyj ne prestupaja v čužaja časti: trdita Poro- čilo kronik in Zgodovina Aleksandra Nevskega) glej André Vaillant, RES, 1961, del 39. Bož.ii ali ne. ta ukaz^bi morale spoštovati vse dobe! Spričo tega preseneča stalisče Romana Jakobsona v 4. knjigi njegovih'Selected >,TÌtings^(str: 558 v razpravi "Za šolom''anem/ Za Solomonom" pisani že februarja 1965), po katerem avtor Zadonščine ni mogel ohraniti oblike svojega literarnega prototipa iz upravičenega razloga, saj se bitka na KulàJcovem polju nikakor ni bila na kraju or^aj "slemena", ampak na ruskem ozemlju - v predelih Russkoj zem- li (sic). Jakobson torej ne upošteva zgodovinskih virov, ki 260 vsi potrjujejo, da je bilo Kulikovo polje prav na sovražnem ozemlju. Glej Vaillanta PJ;S T. 39, str. 70: "Dmitrij se opra- vičuje, da je prisiljen kršiti sovražnikove meje". Glej pred- vsem Frčka, ki tako povzame ruske kronike: "Poté dává Dmi- trij Ivanovič r-ozkaz k prekročeni Donu i vniknuti do Mamejo- VT zeme ... Ruské vojsko piekroči Don a postoupi dále do ze- me tatarské ... na tak zvané pole Kulikovo" str. 62-65 Frčko- ve razprave. Religiozna tendenca Zadonščine je povzročila iz- krivljanje dejstev in zamolčanje teh kršitev meje, ki so jih pogrešili Koskali, da na bi moglo biti nobenega dvoma "o ta- tarski agresiji". Ali ni anahronizem, da hočejo sankcionira- ti to "pobožno laž" v 20. stoletju? Obe pojasnili: ta o odklo- nitvi priznanja za kršitev in druga o besedni igri s satirič- nim namigom med vrsticami, se ne izključujeta^ pač pa se dopol- njujeta in potrjujeta avtentičnost Slova. 29 Ta umirjeni ton, ki se z njim tako odlikuje Nahtigalova knji- ga, bi na primer zaman iskali v zadnji šolski izdaji Slova, ki jo je leta 1975 priredil A.K.Jugov. Zanimivi dosežki, do katerih je pri svoji interpretaciji prišel ta vneti privrže- nec Slova in zagovornik njegove avtentičnosti, so žal obteže- ni s pretirano in včasih nedopustno polemiko ... P. S. V delu Selected Writings Romana Jakobsona, na str, 520-526, najdemo njegovo ne preveč prepričljivo študijo "O morfologičes- kom eoatave drevne-russkih otčestv". Mar je mogoče lingvistični odraz rabe patronimkov çri vzhodnih Slovanih skrčiti v formule 1+2 in 2+1? Ta matematicno-strukturalistična interpretacija bi gotovo izzvala prizanesljiv nasmeh velikega slovenskega slavista.. 261 UDK 7.036(73):75.04(73) Sergej KAPUS ANALIZA KUBISTIČKEGA IN POLLOCKOVEGA SLIKARSKEGA POSTOPKA Uvod Upoštevajoč naravo slikarskega postopka, po kateri se sočasno uravnavajo mentalne predstave in njihovo znamovarije tako, da pred- stavlja osmišljevanje perceptivnega procesa na temelju hkratnega razbiranja in razvrščanja vizualnih enot formuliranje zveze zna- menj, ki ni identificirano s kakšno drugo obliko projekcije miš- ljenja, ampak je določljivo le na ravni, ko postane berljiva nje- gova lastna in posebna sistematika, sem se poskusil usmeriti ob raziskovanju kubističnega in karakterističnega abstraktnega sli- karstva Jacksona Pollocka predvsem na razbiranje in opredeljeva- nje principov vizualizacije. Prav tako, kot slikarska aktivnost ni nosilec osmišljenosti perceptivnega procesa, ampak je postopek ki ne poseben način neprestano evocira le projekcijo klasifikecij- ske sheme perceptivnega procesa'^, mora tudi interpretacija sledi- ti - in pristajati na - pozicijo, v kateri se perceptivni proces kaže kot povsem nerazkrit in kot nekaj, kar se šele ponuja oemiš- Ijevanju, saj lahko edino teko zares upošteva posebno, avtonomno in hkreti rezumljivo pozicijo slikarstva in njegov operativni ka- rakter. Veličina občinstva slikarske umetnosti je, kar je osuplji- vo, privajajoč se njenim oblikam, zožile svoje usmerjenost na us- klajevanje vizualne sestave formuletivnih polj z že vnaprej dolo- čenim pojmovnim sestavom, ki je izdelan na temelju povsem drugih izvorov informacij, kot pa jih predstavljajo pozitivne vrednosti slikarskih del, S tem se je slikarska produkcija znašla v pozici- ji zgolj navidezno rezjasnjene vizualizecije, saj se je tovrstno občinstvo izognilo dejanskemu vzpostavljanju polja opazovanja, ki jo za vpraševanje po posameznih interprétâtivnih poljih slikarskih del odločujoče, s čimer je hkrati zavrglo možnost dostopa in ude- ležbe v akceptiranju slikarskega avantgardizma: evantgerdne situa- 262 cija v slikerstvTi pomeni vsakokratno izpostavitev operativnega karakterja kombiniranja elementov slikovne znamenjske struktxire, ki razkriva nesklsdnost postavk perceptivnega procesa in še pred- stavljenega principa vizualizacige tako, da terja aktualizacijo prinçipa,ûkrati pa realizacijo novih pravil kombiniranja znamenj, ki so podvržena radikalizaeiji analize tako izpostavljenega per- o ceptivnega procesa. Ha ta način pomeni avantgardna slikarska si- tuacija vsakokratni dogodek, v katerem se slikarska govorica naj- bolj razločno sooča s svojo posebno artificialno lastnostjo, saj z nasprotovanjem izdelavi formulacij z aparaturo razjasnjene vi- zualizacije in po že prepoznani klasifikacijski shemi perceptivne- ga procesa očitno zanika misel, da bi bila umetnost nosilka osmi- šljenoati perceptivnega procesa. Vendar pa takšna vloga slikarski govorici ustreza, sej se ravno z njenim operativnim karakterjem - ta razkrivajoč distanco med aktualnimi postavkami perceptivnega procesa in predhodnih principov vizualizacije, zamenjuje in onemo- goča angažiranost razvidna klasifikacijske sheme percepcije - po- tr j a njen posebni in svojski položaj preko katerega dejansko šele lahko predstavlja uresničevanje potreb po komunikacijah,^ Kubističzia diferenciacijska shema perceptivnega procesa Risba konfiguracije vizualnih vtiskov se je v tradiciji renesanč- ne foxiBulacije kot prenosnice iluzije globinske koncentracije v celoti uravnavala s konceptom linearne perspektivistične mreže. Robovi predmetov upodabljanja, ki so z&znavani v kontinuiteti va- riiranja zornih kotov, so organizirani v skladu s projekcijo žar- kov linearne perspektive, ki potekajo is enega samega, negibnega zornege kota. To nasprotje je v strukturi renesančne formulacije pogoj evokacije njene diferenciacijske sheme perceptivnega proce- sa: izkušnja gibanja ni ponazorjena z vlogami reproduciranih seg- mentov predmetnega dogodka, ki naj bi ustvarjale projekcijo neke- ga zaporedja variiranje zornih kotov, ampak je vpeljana preko vz- postavljanja anelogi.ie zeporednih segmentov stetično upodobljene scene. Iluzija globinske koncentracije, ki je dosežena preko utr- 263 .jenosti kontur, plastičnega modeliranja in intervalov perspektive, vpeljuje identifikacijo vizualnega sledenja predmetnega dogodka od segmenta do segmenta s konceptom izenačevanja in prilagajanja različnih zornih kotov zornemu kotu, ki določa projekcijo pers- pektivičnih žarkov. Hipostaziranje perspektivne zveze med segmen- ti videne predmetnosti vpeljuje v strukture renesančne formulaci- je izkušnjo gibanja tako, da vmesni postopek vizualnega sledenja od segmenta na segment, ki zahteva variranje zornili kotov, ni no- tiran, ampak je formulativno v celoti prilagojen projektivnemu po- stavljenju perspektivne zveze segmentov. Zveznost perspektive je v strukturi renesančne formulacije konceptualni ekvivalent zvezno- sti segmentov vizualnega: renesančna formulacija ne evocira зето onega trenutka reproduciranega dogodka, saj se vrednost kontinui- tete izkazuje kot izgrajevanje statične enotnosti scene. Izkušnja kontinuirane variabilnosti svetlobe kot osamosvojene fi- zikalne realitete je v impresionistični slikarski praksi pogojila tematizacijo iluzomosti sovpadanja perspsktivičnega koncepta in vizualne zveznosti segmentov predmetnega dogodka. Svetloba je v impresionizmu klasificirana kot temeljna struktura formulacije, ki je usklajena s svetlobno strukturo v predmetnih situacijah; gre torej za iluzijo formuliranja svetlobe, vendar pa svetloba ni kot katalizator ločena od videnja, ampak je prav ona tista, ki formulira predstavo situacije predmetov v atmosferičnem okolju.^ S tem se je spremenila tradicionalna klasifikacija predmetnega prizora, vzporedne s to spremembo pa se je istočasno relativizi- rala tudi sajaa delovna metoda tradicionalna Štafelajne prakse. Predmet ne nastopa več - v naravi in na platnu - kot središče po- zornosti, ampak kot lastnost zazanave svetlobne situacije« ki je glede na kontinuiteto svetlobnih variacij fragmentarnega značaja. Vztrajanje na diskurzu fragmenta perceptivnega procesa je postopo- ma izrinilo izročilni postopek iluzicnietičnega reproduciran ja, saj prikaz impresije vzpostavlja zgolj osnovo, izvirno idejo tran- skripcije , ne pa tudi končevanja, ki je odvisno od konstrukcije dopolnjevanja, prilagajanja in integriranja z izkušnjo predhodno 264 beleženih in zapomnjenih variacij vizueiinosti. Neposredna vezanost na absorpcijski proces vizualnih vtiskov in njihova transkripcija, ki se ni usklajevala z ničimer, kar ravno tako ni bilo trenutno videno^, sta razstavili nedinamiČno shemo per4ïeptivne izkušnje, ki je bila v tradiciji renesančne formulacije omogočena z dodelo- vanjem statične enotnosti notirane scene. Zveznost linearne pers- pektivične mreže nadomestita zveznosti absorpcije in transkripci- je primarnih strukttir vizualnih vtiskov. Koncept sovpadanja konti- nuuma variiranja vizualnih vtiskov s kontinuumom variabilnega pred- metnega sveta je izpostavil izkušnjo dinamičnosti perceptivnega procesa: s tem ko je impresionistična fragmentacija - ta razkriva časovno močno omejen presek perceptivnega procesa - zavračala kon- cept zaokroževanja in kompletiranja objekta ter njegove implikaci- je vsebinskega opredeljevanja dogodka, je zaznamovala veliko šir- še vizualno polje in tako odprla pot k iiniverzalnejŠi predstavi sveta. Z impresionizmom postane nosilec formuliranja specifičen tretman barve, ki ni več podrejen konceptu linearno perspektivične mreže, kljub temu, da z nekaterimi postavkami sicer ostaja navzočen. Se- lekcija svetlobe iz repertoarja vizualnih izkušenj je vodila k raz- krivanju lokalnih barvnih odtenkov in k spremembi utečene iluzio- nist ične scene kubičnega prostora v iluminističen prostor, v kate- rem ae barve dopolnjujejo preko samostojnega pojavljanja odtenkov, ki se nanašajo z majhnimi, približno enakimi potezami. Posamezne- mu barvnemu odtenku je tako mogoče prehajati v prostor odtenka, ki je drugačne intenzitete, ne da bi morala biti pri tem formuli- rana retardacija njegove intenzivnosti: takšno zamegljevanje ko!>- tur in razpiranje površine dela upodobljene predmete samo še feno- mene svetlobnega - barvnega konteksta. Z vpeljano podrejenostjo tradicionalnega ločevanja svetlobe in teme svetijenju, ki se ena- komerno pretaka po celotni površini slikovnega polja - plastično modeliranje se vse bolj spreminja v različne funkcije barvne po- javnosti - je bila sugerirana nova konstrukcija prostorskega mode- la. Impresionizem je sicer ohranil notacijo plastenja različno od- 265 daljenih planov, vendar pa je tradicionalni kubični prostor zazna- movan samo še po vlogah nekaterih posameznih barvnih potez, ki naj bi pomenile trodimenzionalno projekcijo upodobljenega predmeta,^ Prostorski plani niso več podrejeni linearno perspektivični mreži, ampak direktnemu razmerju vrednosti potez, ki jih ne blokira pla- stično modeliranje« Iinpresionistična formulacija nastaja v termi- nih fiankcije barve, preko katere je odslikovana predmetnost orga- nizirana kot vloga interferiranja samostojnih bsirvnih nanosov, ki se razprostirajo v enaki gostoti čez celotno površino slike. Ute- čeni kubični model iluzionističnega prostora je zamenjalo sprošče- no svetlobno - barvno modeliranje, ki je bilo rabljeno tako očit- no, da je konstituiralo novo razdelitev slikovnega polja in omogo- čilo premik k funkcionalni perpleksiji aluzivne in nealuzivne she- me formuliranja. Spoznanje impresionizma o subjektivnosti perceptivnega procesa in istočasno razkritje, de formulacija, izdelana po kriteriju aluziv- vnosti, direktno cdslikuje sestavljeni vzorec predmetnosti in ne predmetnosti ssme^, ste ne drugi etreni omogočile koreletivno spo- znanje o subjektivnosti in relativni semostojnosti umetnikove no- tecije, Slikerska imeginecija je zedobile iz stališče do eluzivno- sti svobodnejši status, ki je določeval nadeljnjo produkcijo tako, de je bila čedalje manj vezana na tradicionalne iluzionistične previla, kako transponirati predmet upodabljanje v likovno struk- turo, in je postejela vedno bolj vezena ne določile konceptuelne- ge modele formuléeijskege polje, v katerem se interferirete in koa- plementirete aluzivne in neeluzivne sheme. Nove oblike \imetniške imaginacije, ki jih je pobudilo spoznanje o reletivni semostojno- sti alikerskege jezika pe nisc neposredno izšle iz strukture im- presionističnege prostorskege modele, empek so temeljile ne kritič- nem odnosu do njegovih postevk. Odločilni dejavnik razhode kubistične in impresionistične sliker- ske prakse je zehteve po problemetizirenju in tematizeciji p:eomet- ričnege bistve predmetov^, ki se formalno sicer izkezujejo kot do- 266 cela spreminjavi in nekompletni, »Naravno odsivajoS se na begotnost elementov v rabi pri iicpresio- nistih, 30 slikarji čutili potrebo, odkriti v predmetih, ki naj bi jih prikazali, manj nestalne prvine. In izbrali so si tovrstne prvine, ki ostajajo dojete v dvihu, ne da bi se venomer spreminja- le, Trenutne učinke svetlobe so na primer nadomestili s tistim, kar se jim je zdelo lokalna barva predmetov. Vidni vtis oblike so nadomestili s tistim, kar so imeli za dejansko lastnost te oblike," D, Sahnweiler, Juan Gris: Eis Life and His Work, New Tork 194'?, V strukturi analitično kubistične formulacije je dinamična vloga repertoarja vizualnih izkušenj zaznamovana s strukturo totalne ge- ometrične transpozicije predmetnih for-m, ki ustvarja projekcijo perpleksije variiranja zornih kotov. Potek totalne geomstrične transpozicije je v celoti podvržen aktualizaciji kodeksa spomin- sko vtisnjenih vizualnih informacij tako, da se tematizacija zvez- nosti dinamično koncipirane vizualne izkušnje v struktiiri formula- cije razkriva kot merilo in vodilo predmetnega razpoznavanja, Ku- bistični prostorski model zavzame obenem odnos do impresionistič- ne in tradicionalna štafelajne prakse. Zveznost dinamično koncipi- rane vizualne izkušnje - ta je bila sugerirana že z impresionistič- no izkušnjo o dinamičnosti perceptivnega procesa - ne pomeni saino kritičnega odnose do koncepta izenačevanja različnih zornih kotov z žarki linearne perspektive, ampak tudi do zveznosti impresioni- stične transkripcije, ki je zavračala dopolnjevanje s izkušnjo spominsko vtisnjenih vizualnih informacij, Eubistična formulativ- na praksa z&nikuje upodabljanje statične scene, prav tako kot za~ nikuje z gledišča izkušnje tudi impresionistični koncept o sovpa- danju kontinuiranega variiranje vtiskov s kontinuusom vardebilne- ga predmetnega sveta. Impresionistični segment vizualnega nadomeš- ča kubistična segmentirana vizualnost, ki je v cslcti uravnana z zveznostjo dinamične vizualne izkušnje, s tem pe se je temeljno spremenila relacija vizualnega in formuljjranega, ki strnikturire eluzivno jedro formulecije. Dinamična, osebna vloga vizualne iz- 267 kušnje kontinuiranega veriiranja predmetnega sveta nadomešča impre- sionistično neposredno vezanost na absorpcijski proces kontinuira- no 'v'ariabilnih vizualnih -vtisov predmetnosti. Izkušnja gibanja je vpeljana v strukturo kubistične formulacije neposredno; vzpostav- ljanje analogije zaporednih segmentov statično upodobljene scene nadomešča notacija perpleksije geometrično transponiranih predmet- nih form, ki preko vzporejanja z izkušnjo variabilnosti zornih ko- tov vzpostavljajo in razveljavljajo koncentracijo bežišč zornih kotov, tako da se bešišča selijo po površini slikovnega polja. To pomeni, da se je koncept izenačevanja in prilagajanja različnih zornih kotov zornemu kotu, ki je določeval projekcijo linearne perspektive, spremenil v konceptualni preskok med vzpostavljanjem in razveljavljanjem koncentracije bežišč izbranih zornih kotov, ki nastaja preko vzporejanja z osebno, notranjo predmetno izkušnjo umetnika. Postopek vizualnega sledenja od segmenta na segment pred- metnega dogodka je prenehal biti nenotirani kriterij formuliranja, sej je bil očitno prenesen v samo konstituiranje in branje formu- lacij. Razumljivo je, da za izpostavitev kontakte postevk vizuelne izkuš- nje in predmetov upodabljenja ni nujno, de bi se koufiguracije vi- zualnih informacij v vseh ozirih skledele z njo, empek je dovolj le nekaj karakteristik - te so v primeru kubizmci. geometrizirane - ki navajajo na predmetno identifikacijo'^. Pri tem je bistveno prav to, de kcnfigxarecije vizuelnih informacij niso v svoji neposredni vizuelnosti kriterij formuliranja, sej gre za temetizecijo pred- metnega prepoznavenja, ki je v celoti vodeno s strukturo dinamič- no koncipirane vizualne izkušnje. Temetizecije dinemičnosti vizu- elne izkušnje, ki poteke preko totalnega geometričnega segpmentira- nje in transponiranja forme predmete, postene v striikturi enelitič- no kubistične formulecije odločilni dejevnik pri projiciranju pos- tevk geometričnege bistve predmetov. Prepoznevni elmenti odsliko- vanja predmeta so v strukturi formulecije vključeni v model totel- ne geometrične trenspozicije predmetnih form, ker ustvar je preko aktiviranje recipročnege odnose med pričakoveno zeključenostjo 268 konfiguracij vizualnih informacij in njeno odsotnostjo - odnos poteka v skledu s projekcijo toka vizualne izkušnje - dinamično konfliktno razmerje med zastavljenim konceptom predmetnega bist- O va in kontinuiteto variacij vizualnosti predmetov. Odločilno je to, da formoiliranost elementov prepoznavanja predmeta, ki jih po- lagoma odkrivamo skozi strukturo totalne geometrične transpozici- je, konstituira s to strxikturo recipročen odnos, preko katerega predstavljata enotno imaginativno dejanje, saj se interferirete in kong^lementirata, in ju ni mogoče razdružiti in pojesniti kot zvezo dveh vnaprej opredeljenih shem, ne da bi s tem bistveno krčili njuno dejansko fuiikcijo. Koncept postavk geometričnega bistva predmetov se v stzrukturi analitično kubistične formulaci- je v celoti \iravnava s predmeti upodabljanja in ne predstavlja apriorno razjasnjene funkcije formulacije, ampak je nekaj ker ae šele sestavlja in izloča preko istočesnege razbiranje interferen- ce in vključenosti elementov prepoznavanja pr-edmeta v plasti struk- ture totalne geometrične transpozicije. To je obenem tudi razlog specifičnega kriterija za selekcijo motivike: kubistična formule- cije previlome odslikuje zelo znane predmete vsakdanje vizualne izkušnje, saj v premem sorazmerju do količine kontaktov s predme- ti raste število možnih vizualnih opor in ključev, ki navajajo na predmetno identifikacijo, S tem je omogočena selekcija vizual- nih opor, ki se uravnava v skladu s potrebo po intenzivnem geo- metrijskem abstrahiranju, saj bi preštevilne vizualne opore delo- ma razvrednotile kreativni konflikt med pričakovano zaključenost- jo konfiguracije vizualnih informacij in njeno odsotnostjo,^ Zna- ni predmeti so torej vključeni v kubistični repertoar odslikove- nje zaradi tege, ker dopuščajo popolnejše abstrahiranje in inten- zivnejši diskurz kompletne predstave predmetov ter kontinxxiteto variacij njihovih form. Analitično kubistične formulacije nasto- pajo z abstrahirenjem predmetov upodabljanja kot dejavniki vpelje- vanja abstraktnega slikarstva, aaj je postalo evidentno, da upo- dobljeni predmet integrira elemente, ki se med seboj razlikujejo glede in izvir in stopnjo relacij do predmeta upodabljanja, s či- mer je bilo potrjeno razkritje, da znamenjska struktura upodobije- 269 nega predmeta direktno odslikuje vzorec predmeta upodabljanje in ne predmeta samega, spoznanje, ki je navedlo na misel - tokrat docela drugače kot v impresionizmu - o avtonomnosti likovne govo- rice. Temetizacija vizualne izkušnje poteka v strukturi analitične ku- bistične formulacije tako, da formuliranje ravnin pianov istočas- no vzpostavlja in opredeljuje formuliranje armature kot sredstva ze vpeljevanje konceptualnega preskoka med uveljavljanjem in raz- veljavljanjem koncentracije bežišč izbranih zornih kotov.^^ Ilu- zionistične sceno kubičnega prostora, ki zajema vsebinsko oprede- ljevanje predmetnega dogodke skozi orientacijski kriterij predmet- ne kontrole, je v strukturi kubistične formulacije v celoti zame- njalo formuliranje iluzionistično plitvega prostora prelomljenih ravnin. Formulativni kriterij širjenje iluzije plitvega prostora je spojitev barvno vrednostno modelirenih ravnin, z arßeturo, pri čemer omenjeni recipročni odnos konstituira optično koncentraci- jo seljenja bežišč v centru formulacije. Minimalna razlika med projicirenim ozadjem in ospredjem je en&logna rezveljavljenju kon- centracije recimo n- tege bežišča zornega kote in vzpostavljsrnju koncentracije (n+1) - tega bežišča novega zornega kota - te je uveden in zeznemoven v skladu s tekem vizualne izkušnje kontinui- renege variirenje zornih kotov - spojitev z ernieturo, ki je po- goj imaginativne enotnosti rezveljavljanja in vzpostavljenja, pa istočasno producira optično koncentracijo tako doseženega selje- nja bežišč v centru formulacije. Risba, ki se je v tradicionalni štafelajni formulaciji podrejala lineerni perspektivični mreži, se je umaknila razločevanju in po- vezovanju prelomljenih ravnin planov, ki niso organizirani v skls- du 3 projicirano globinsko koncentracijo, ampak v skladu s postav- kami njenega vzpostavljanja in razveljavljanja. Paralelno s tem se je risba začela uravnavati z robovi slikovnega polja: tradi- cionalno iluzijo globiïiske koncentracije, ustvarjeno z intervali perspektive, zamenjuje z robovi slikovnega polja kot funkcionel- 270 nini linij srd га projekcijo odnosa z armat\jro, kontrolii-ano iluzionistično plitvo in centralizirano struktui'o seljenja pla- nov, Notranjost analitično kubističnega foraulativnega polja je izdelana tako, da sa razveljavljanje in vzpostavljanje koncentra- cije beaišc 'uravnavata z robovi slikovnega polja, Formuliranje iluzije globine kot odločilnega dejavnika vizualne koherence pri tradicionalni štaielajni formulaciji je torej zamenjal recipro- čen iaaginativni odnos armature, vzpostavljanja in razveljavlja^ nja koncentracije planov, frontalnosti in robov slikovnega polja, s čimer robovi vstopajo direktneje v sámo struktxiro formulativne- ga procesa kct robovi tradicionalne Štefelajne slike in postaja- jo eden od elementov kriterija za koherentnost formulativnega po- lja, Organizacijski princip zgodnjega kubizma je na ta način pov- zročil radikalno destrukcijo izročilne klasifikacijske sheme pred- metnosti in obenem ustvaril razmere za avtonomijo slikarskih sred- stev. Postopek zgodnjega kubističnega formuliranja ne omogoča aplikaci- je intenzivnih razločkov med barvnimi odtenki, saj ne bi pripo- mogli k delovanju reliefne konstrukcije prelomljenih ravnin, шп- pak bi jo zamenjevali. Dinamično konfliktno razmerje med zastav- ljenim konceptom predmetnega bistva in kontinuiteto variacij pred- metnosti poteka na zgodnjih - analitičnih - kubističnih formula- cijah teko, da je projekcija prostorskega modela dosežena s kohe- rentnim in neprekinjenim razdeljevanjem celotne slikovne površi- ne ла. juksteposir&ne in superponirene bervno vrednostno modelira- ne ravnine, Z gledišča odnosa do impresionizma je notacijsko struk- turo enotnef:;a pritoka svetlobe - ta je na impresionističnem for- mul at ivnem polju omogočila spremembo tredicionalnege plastičnege modelirenja v različne funkcije barvne materije - zamenjala kubis- tične strukture enotnega senčenja, ki poteka na mestih, kjer rav- nine bodisi paralelno eli neparalelno superponire drugo, in na mestih, kjer se jukstapozirane ravnine stikajo, Z aplikecijo !>• tensivnege razločevenje med barvnimi odtenki bi bila porušene koherence zgodnje kubistične formulacije, saj bi morale ravnine 271 planoT, ki so v celoti integrirane v projicirani plitvi globini, zavzeti do tako obarvanih površin dodaten in poseben odnos. For- muliranja geometriziranih ravnin, ki naj bi potekalo po kriteri- jih intenzivnega razlikovanja barvnih odterlccv, bi пијво vodilo k razveljavljanju interference zj^odnjekubističnih planov in k nji- hovi izolaciji, saj bi struktura formulacije spričo reduciranega senčenja - črnikasto modri odtenek na primer ne bo zasenčil zare- če oranžnega - delovala od enega barvnega polja do drugega. Funk- cija intenzivne razlike roed barvnimi odtenki bi z uvajanjem ce- zt^ razrahljala in razstavila s strukture enotnega senčenja pove- zane plane, s tem pa bi bila onemogočeca metoda organizacije zgcd- njekubističnega prostorskega modela. Z avtonomizacijo geometrizirane ravnine od zgodnjekubistično sli- kane okolice perpleksiranih dimenzij volumna, ki je ustvarjala projekcijo prelomijenosti plitve globine, so ravnine same posta- la osnova kubistične formulâtivne metode. Interakcija enot sinte- tično kubistične formulacije ni več opredeljena s konturami in strxikturo enotnega senčenja, ampak z nepoudarjenimi mejami, tek- sturo in medsebojno velikostjo neprelomljenih ravnin, ki so obar- vane uniformno, in preko aplicirane funkcije intenzivne razlike med barvnimi odtenki. Problem koherentnosti, ki bi nastajal z ap- likacijo intenzivnih razločkov med barvniüii odterü na zgodnjih kubističnih formulacijah, je bil v striikturi sintetično kubistič- ne formulacije načelno rešen: ravnine so organizirane tako, da vzpostavljajo in potrjujejo različne ni-^roje iluzionistično plit- ve in nepreloml jene globine, s čimer je formulativni postopek zsr- dobil ne sßmo možnost dopuščanja intenzivne raslike med barvnimi odtenki, ampak jo je celo konstituiral kct inherentno funkcijo projiciranje distane med ravninami, Istočesno in v skladu s she- mo potrjevanja različnih nivojev projicirane globine sta glede na zgodnji kubizem potekala tudi postopka povečsvenja ravnin in redxxkcije njihove količine, saj bi nespremenjena velikost in ko- ličina spričo ukinitve kontxir in senčenje ter- vzpostevit-- ffixilativni postopek nedreelietov, sej gre v resnici se vizualno tematizacijo iluzomoati edekvetnosti sestavljenega vzorca odsli- kovene predmetnosti in predmetnosti same in ne zgolj za nadomeš- čanje téme, kot se izkazalo v mnogih primerih nadrealističnega slikazTstve. 2 druge strani pe lehko opešamo ob primeru formula- cij in izjave slikerje Andreja Massone, ki ga je Breton označil ze enega izmed nadrealizmu nejbližjih, da je bila prav lingvistič- na doktrina, ki je koncipirale avtomatistični postopek kot posto- pek kontrontacije vrednosti same aktivnosti v procesu kreacije in racionalne kontrole, osnovni razlog, zakaj se evtoicatističen postopek, ko je deloval kot pobudnik in vodilo formuliranje, ki je izključilo tek6 eluzivno shemo kot tudi renesančni model evo» kecije prostorskih rezmerij^, ni mogel spremeniti v postopek, ki 275 vizualne ßtriiktiire ne bi obremenjeval e hierarhičnim sistemom simbolnih vrednosti njenih enot, ampak jo je tu in tam celo do- datno prekrival s ponovno vključeno aluzivne shemo, "Začenjam brez podobe ali zasnutka v mislih, marveč kar naglo ri- šem ali slikam, kakor mi veleva nagib, V znamenjih, ki jih obli- kujem, postopoma videvam nekaj, kar bi utegnile biti postave ali predmeti. Spodbujam jih, da bi se izluščili, skušaje prikazati njih medsebojnost - celo zdaj, ko zavestno vnašam red v kompozi- cijo,"^ William Rubin: Arshile Gorky, Surrealism and the New American Painting; Art International, letnik VII,, št, 3,, februarja 1963, Nadrealistične metode avtomatistične klasifikacije slikovnega materiala - frontaža, decalcomania, polivanje in kapljanje barve - se iz tega stališča še vedno izkazujejo kot dejavniki koncepta konfrontacije ekskluzivnih formulativnih možnosti slikarske dis- cipline in za njo neobveznih implikacij, ki ne dopušča radikalnej- še izpostavitve entitetnega obravnavanja slikarskih sredstev: av- tomat ist ični postopek, ki je potekel preko uporabe naštetih metod, ni bil v nadrealistični slikarski praksi nikdar docela usmerjen v aktivnost, ki bi identificirala slikarska sredstva direktno, kljub temu da je s svojim karakterjem vsaj v začetni razvojni stopnji formuliranja k temu navajal, marveč jo je v nadaljevanju formulâtivnega procesa prekrival z vzporedno shemo reproduktivne kontrole - ta je bila lahko vpeljana le kot hierarhičen sistem simbolnih vrednosti nealusivnih enot, ne da bi bila uporabljena tudi njena možnost aluzivnega nareka - ki je delovala na temelju povsem drugih izvirov vizualnih informacij kakor postopek identi- fikacije ekskluzivnega karakterja slikarskih materialov. Ko je Pollock povezoval problematiko nadrealizma s postavkami avtonomije in integritete slikarskih sredstev, mu iz navedenih razlogov sama likovna praksa nadrealizma ni mogla biti za opera- tivno vodilo, ki bi ustrezno kontroliralo avtomatizem izdelovanja 276 barvnili enot. Neposreden napotek v smeri abstrakcije^ je črpal iz temeljev kubističnega form-aliranja, kar glede na omenjeno ana- logijo nadrealističnega mentalnega avtomatizma in kiibističnega razgrajevanja racionaliziranega "zunanjega" predmetnega kriteri- ja nikakor ni naključno in protislovno. Pollockova integracije dveh različnih reproduktivnih konceptov, ki je dopuščala povsem novo vzpostavitev kvalitet radikalnega vpogleda v sem proces iz- ključno slikarskega formuliranja, je temeljila na invenciji pos- topke, v katerem je apliciral kubistične mehanično metodo konti- nuirenege vzpostavljanja in razveljavljanja koncentracije smeri na avtomatistično nastale barvne linije, s čimer se je reproduk- tivne kontrole, ki je blokirala eksplicitno izpostavitev same ak- tivnosti, v procesu formulirenja spremenila v neposredno kontro^ lo klasifikacije slikovnega materiale. Kekrakteristične Pollocko- ve form-olacije so v konfrontaciji z nadrealizmom prav tako, kot je nadrealizem v konfrontaciji z abstrekcijo, eaj Pollockova vi- zualna predstava s tem, ko je opredeljene le z razvidno, vredno- stno nehiererhično interekcijo bervnih enot in s kritično eneli- tiČnim vpogledom v avtonomno obarvana slikarska sredstve in ak- tivnost, zeznamuje mnogo širše perceptivno polje kot nedreelistič- no slikerstvo, ki je evokecijo predstave omejevelo a dodatno vpe- ljano reproduktivno shemo. Glede na Pollockovo akcijo - model formuliranje, ki direktno odpire vpogled v samo strukturo slikar- skega procesa - so vsi ostali pojmi in pojavi egelizirani, saj se v primerjavi z izredno visoko ovrednoteno pozicijo akcije raz- like med njimi izkazujejo kot minimelne in nepomembne.^ Reproduk- tivne shema kot shema notiranje vrednostnega razlikovanja in hie- rarhije se izpostavi kot neobvezna implikacija formuletivnih mož- nosti slikarske discipline in je iz nje izključena. Gre torej za izključno slikarski analitični postopek, ki ga izpopolnjuje raz- mislek o ireduktibilnem pomenskem statusu barvnih enot, in nji- hovem multiplikacijskem pomenu - miiltiplikacijsfcem postopku je pridana fuTikcije projiciranja lastnega pomena v strxíkturo enot - torej reamislek o vrednostih sajaega barvnega nanosa, slikovne- ga polja in o perpleksiji risarskih in barvnih vrednosti enot ter 279 njihove interakcije. Pollockovo karakteristično slikarstvo evo- cira - preko izpostavljanja kvalitet direktnega vpogleda v samo strxikturo slikarskega procesa - neko celovitejšo in mnogo bolj univerzalno opredeljeno diferenciacijsko shemo perceptivnega pro- cesa, kot je bila nadrealistična. "V nekem trenutku so ameriški slikarji, drug za drugim, začeli gledati na platno kot na areno, v kateri naj bi delovali, names- to kot na prostor, v katerem naj bi reproducirali, preslikavali, analizirala ali *izražali* konkreten ali umišljen predmet. Plat- no jim ni bilo več nosilec podobe temveč dogodka." H. Rosenberg, The Tradition of the New, New York, 1959. Pollockova tematizacija vizualne izkušnje se izkazuje kot kriti- čen analitičen postopek, ki določa strukturo formulacije s konti- nuiranim ohranjevanjem trenutnih identifikacijskih razmerij avto- matično izdelanih barvnih enot, ker pomeni, ds gre pri njej za časovno uskladitev ohranjevanja napetosti klasifikacije slikovne- ga meteriela in napetosti egelizacije pomensko vredcostnih razlik s čimer vseke bervne enote zehteva skrejno objektivno projektiv- no odločanje, ki ga je trebe v trenutku njenega ustvarjanje nuj- no obvledeti. Avtometično nestejenje barvnih enot, izključevanje reproduktivne sheme in usmerjanje enalitičnege vpoglede v samo striitturo aktiv- nosti izključno slikerskege imaginetivnega procesa, pa so isto- česno terjele intenzivno prestrukturirenje repertoarja metod kla- sif ikecije slikovnih materielov, s katerin? je bila opredeljece tredicionelna preksa štafelajnega slikerstva: "Moje slike ne nestajajo ne stojalu. Ko se lotim dele, redlcokdej raspnem platno. Reje ge kar tako, brez okvira, pričvrstim na zid ali položim ne tie: potrebna mi je odpornost trde po%TŠine, Ne tleh se počutim bolj sproščen; zdi se mi, de sem podoDi bližji, da sem njen ^del*, ker se lahko gibljem okoli nje, jo obdelujem 278 tako rekoč z тевћ štirih strani in sem dobesedno bolj V njej*« Takšno meto-lo uporabljajo Indijanci, ko slikajo po peska« Opuš- čam običajni slikarski pribor, na primer stojalo, paleto in čopi- če, Raje imam paličke, zidarske in jedilne žlice, ali pa kratke male pustim tekoči barvi kapljati ali brizgniti; uporabljam tudi gosto pesknato pasto, motno steklo ali kak drug nenavaden mat©- n rial,"' Aldo Pellegrini, New Tendencies in art, New York, junija 1969. Kot karakterističen primer Pollockove slikarske produkcije bom obravnaval formulacijo "Eden" (1950» Buco, Bev-o-lak in alumini- jaste barve, platno, 270x535 ce« New York, zbirka Bena Hellerja). Barvne enote formixlacije po slikovni površini niso distribuirane tako, da bi tvorile kakšne posebne skupine, ki bi bile podrejene enemu centru, ampak tvorijo mobilno opozicijsko razmerje. To raz- merje je določeno z enakomerno distribucijo kompresije avtomatič- no izdelanih barvnih enot, ki navaja na célostno organizacijo for- mulât ivnega polja, "Moje podobe nimajo središča, vsak njihov del je enako zanimiv," Aldo Pellegrini, New Tendencies in art. New York, junija 1969, Glede na postopek redukcije monocentričnega razvrščanja barvnih enot, se ob pregledovanju in preverjanju formulacije "Eden", kSf- že pomembna karakteristika, ki je določen s Pollockovim razume- vanjem in prestrukturiranjem osnov kubističnega formuliranja. Od- ločilni dejavnik te zahteve, ki je preko delovanja multiplikacij- skega postopka, v katerega je nameščen, obeležil vse nivoje orga- niziranja formulacije, je kontinuirano vzpostavljanje in razve- ljavljanje koncentracije smeri, ki jih drugače kot pri kubistič- nem modelu formuliranja ne opredeljuje sistem pigmentiranih, ne- transparentnih ravnin, empak le perpleksije avtometično izdelanih bervnih linij - mej nepigmentiranih in transparentnih revnin, S tem ni mišljeno, de je predel slikovne površine, ki ge zevzeme nepigmentirana ravnine, nepigmentiran, nasprotno, sej je revno 279 pìgisentiranost tega predela slikovne površine tisti dejavnik, ki sploh določa transparentnost ravnine» Termin nepigmentirancsti Pollockova ravnine je metcxiicnega sna-Заја, ki sledi iz primerja- ve karakterističnega Pollockovega in kubističnega modela forrnuli- ranja in se tiče postopka projiciranja aodele psnetriranoöti sli- kovne površine» S tega gledišča js torej odločilni dejavnik oce- njene zahteve izključitev netransparentnosti kubistične ravnine,^ Posamezne avtomatično izdelane barvne linije Pollockovc formulsr- cije nastopajo preko interakcije z ostalimi v najrazličnejših konfigaracijali, tako da menjaje opredeljujejo različne transpa- rentne ravnd,ne, s tem pa tudi različno, sektorje projicirane pene- triranosti slikovne površine « Izključitev netransparentnosti ku^- bističnih ravnin je z gledišča postopka projiciranja penetriranc- sti slikovne površine odredila povsem drugačno vpeljevanje kohe- rence strukturalnih delov formulativnega polja, kot ga je predpi- soval kubistični princip formuliranja: koherenca barvnih enot Pol- lockove formulacije ni vpeljana s kontinuiteto armaturnih pasaž, ki so preko iluzije plitve globine konstituirale koncentracijo seljenja smeri ravnin proti centru kot mestu največje kompresije enot, ampak s kontinuiranim in enakomernim pretakanjem integraci- je barvnih linij, ki nastopajo kot meje transparentne ravnine in ustreznega pigmentiranega predela slikovne površine, na katerega ss transparentna ravnina nanaša. Integracija se pretaka po vsej površini slikovnega polja, ne da bi pri tem konstituirala center kot hierarhični vrh distribucijske sheme. Vzpostavljanje integra- cije je sicer dejavnik, ki uvaja centripentelno kompresijo enot, kar pomeni, da navsezadnje le gre za določeno uveljavljanje cen- tra, vendar pa se ta analogno s vzpostavljanjem iu rasveljavlja- njem smeri avtomatično izdelanih barvnih enot sproti razveljavlja in nanovo vzpostavlja na drugeîs -ne e tu slikovnega polja. Center Pollockove formulacije drugače kot center kubističnih formiilacij torej ni fiksen in hierarhičen, ampak mobilea in nehierai'hicen. Postopek vzpostavljanja in razveljavljanja integracije se izkazu- je kot osmišljajoč način kontinuiranega poteka, ki kontrolira av- 280 töinatises izdelave ir-eduktifcilnih informacijskih nabojev barvnih enot, saj nastopa kot pobudnik specifične organizacije projicira- nja penetriranosti slikovne površine: iz vidika formili at ivne ga procesa bi vzpostavitev integracije uvedla fiksen in hierarhičen center, ko ne bi bila preko multiplikacijskega postopka ponovno avtomatično izvedena bervna linija, ki vzpostavljene centripetal- ne kompresije ne stopnjuje do konstituiranja hierarhičnega vrha distribucijske sheme, ampak jo razveljavlja s potrjevanjem fron- talnosti in netransparentnosti slikovne površine. Na ta način de- luje multiplikacijski postopek kot pogoj ponovnega vzpostavljanja, s tem pa seveda tudi sektorskega premeščanja integracije. Centri so torej mobilni zaradi tega, ker se določeno število barvnih li- nij, ki sestavljajo pigmentirani predel slikovne površine, na ka?- terega se nanaša transparentna ravnina razveljavljene, recimo n-te integracije, preusmeri in priključi na dodano barvno linijo, s čimer postane hkrati pogoj in sestavine (n+l)-te integracije, ki jo upravlja dodana barvna linija, saj se skupaj z njo spremeni v meje novo vzpostavljene trarisparentne ravnine; medtem ko posta- ne določen del barvnih linij, ki so nastopale kot meje transpa- rentne ravnine s^te integracije, element pigmentiranega predela slikovnega polja, ns. katerega ee nane.ša transparentna ravnina (n-f-l)-te integracije. Ka ta način se znotraj multiplikacijskega postopka vzpostavljata recipročni relaciji, saj avtomatistično proizvajanje barvnih enot določa sektorsko premeščanje centrov, ki se istočasno izkazuje kct njegova kontrola. Pollockov multiplikacijski postopek se dopolnjuje in uravnava e formulativnim delovanjem robov slikovnega polja. Čeprav se dolo- čeno število bervnih linij formulacije "Eden" ne zaključuje na slikovnem polju, empak so odrezane s njegovimi robovi, vendarle ostaja - kot posledica kontinuiranega pretakanja integracije bar- vnih mej transparentne ravnine in ustreznega pigmentiranega pre- dela slikovne površine, na katerega se transparentna ravnina na- 281 naše - neka predstave saprtosti in cêlosti formulacije j ki je še potencirena s tem, da barvne enote ob robovih slikovnege polje diferencirajo površino z reducirano pogostnostjo in številom. Iz- ključitev netransparentnosti kubističnih ravnin, ki je vzpostevi- la inteçx-ecijo ermaturne risbe in barvnege modelirenja, je kljub ohranjevenju centripetelne orgenizecije slikovne površine kot e- nege od dejavnikov kubističnega vizualnege principa zahtevele in- tenzivno prestruktxn?irenje kubističnege formulativnega delovenja robov. Delovanje robov slikovnega polja poteka v struktiiri ku- bistične formulacije preko posredništva armaturne risbe in z na- menom, da bi vzdrževali kontrolo ned bervno meso netrensperentnih ravnin. Pri tem predstevlje ermeturna risba kriterij širjenje iluzionistično plitvege prostore kot rezultate superponirenje in medsebojnega rezanje revnin, ki so podrejene hierarhičnemu centru. Opravilo robov anelitično kubistične formulecije se izkezuje kot kontrola usklajevanja števila, velikosti, oblike, teksture, raz- like v barvni vrednosti in odtenke osredotočenih prelomljenih rev- nin, s tem pa kot kontrole širjenje iluzionistično plitvege in centaliziranega prostore. Pri Pollockovi formulaciji "Eden" se je kontrola previdnega kubističnege formili ir en j e ravnotežje in veriecij v gostoti enot iluzionistično plitvega prostora spričo vzpostevljene integracije ermatiurne risbe in barvnega modeliren- je umaknila povsem drugačni imaginativni funkciji robov slikar- skega polja: ti delujejo kot kontrola kontinuiranega in enakomeiv nega pretakanja integracije bervnih mej transperentne revnlne in ustreznega pigmentiranege predele slikovne površine, kot kontro- la mobilnosti in koherentnosti nehierarhičnih centrov formuleci- je. Glede na že omenjeno pravilo orgenizecije projicirenja pene- triranosti slikovnega polja pa to pomeni, de robovi slikovnega polja vstopajo v strukturo formulativnega postopke direktno, saj kontrolirajo sektorsko premeščanje centrov, ki poteka na površi- ni slikovnega polja. Tako je v sami strukturi formulativnege op- ravile robov slikovnega polje formulecijo "Eden" nevzoč karekte- rističen konflikt Pollockovege formuletivnege postopke: ne eni štreni robovi omogočejo vzpostevljenje integrecij bervnih mej 282 transparentne ravnine in ustreznega pigmentiranega predela slikov- ne površine in se dopolnjujejo z njihovim uvajanjem centripetal- ne kompresije, ki vpeljuje projekcijo penetriranosti slikovne po- vršine; na drugi pa se robovi spričo kontinui'canega raz vel j avl j Si- nja integracij izkazujejo kot meje slikovne površine, ki je pov- sem potrjena v njerd frontalnosti in netransparentnosti. Robovi slikovnega polja formtilacije "Eden" ne predstavljajo več mejnih stranic, ki bi bile podrejene pirojiciranju penetrativno hierarhič- nega prostorskega principa ampak stopajo preko kontrole vzpostav- ljanja in razveljavljanja centripetalne kompresije barvnih enot - te nikakor ni več mogoče preveriti z utečenimi kategorijami penetrativnega branja formulacij - z zaporedjem barvnih enot v formxilativno enakovreden odnos. Izključitev netransparentnosti kubističnih ravnin je istočasno odredila prestrukturiranje analitično kubističnega postopka barv- no vrednostnega modeliranja, Eot je mogoče zapaziti na Pollccko- vi formulaciji "Eden", razlika v barvni vrednosti ni več določe- valka modeliranja barvne mase ravnin - to se je v analitično ku- bističnih formulacijah izkazovalo kot eden izmed prenosnikov pred- stavljanja iluzionistično plitvega prostora - saj so Pollockove ravnine transparentne, marveč je hipostazirana v izmenjujoči se superpoziciji svetlejših in temnejših barvnih linij. Pri tem po- samezne barvne linije ne vsebujejo pramena barvno vrednostnih raz- ločkov, ampak so nosilci enega samega barvno vrednostnega odten- ka, Nadaljnja posebnost barvno vrednostnega modeliranja formula- cije "Eden" je ta, da opozicijska menjava barvnih vrednosti ne vpeljuje barvnih linij v tradicionalno iluzionistični sistem vo- dilnih in podrejenih pozicij, preko katerih bi bile barvne lini- je usmerjene proti centru kot hierarhičnemu vrhu njihovega zapo- redja, ampak pozicije barvnih linij opredeljuje nehierarhično, Pollockovo opozicijsko razmerje barvno vrednostnih razločkov je - preko delovanja multiplikacijskega postopka kot določevalca raz- veljavljanja in istočasnega uveljavljanja integracij barvnih mej transparentne ravnine in ustreznega pigmentiranega predela sli- 283 kovne površine - obravnavano kot mobilno razmerje, ki se kontinui- rano in enskomerno pretaka po celotni površini slikovnega polja. S tem se izkazuje - čeprav nastopa poleg razmerja barvnih odten- kov, ki pa mu je očitno podrejeno, in oscilacijskega razmerja različnih velikosti barvnih linij kot dejavnik, ki uvaja preko dopolnjevanja z robovi slike centripetalno kompresijo - kot dejav- nik sektorskega premeščanja centrov, ki poteka na površini slikov- nega polja. Naslednja pomembna.karakteristika Pollockove formulacije "Eden", ki se povsem ujema z inventivnostjo njene organizacije, so velike dimenzije slikovnega polja. Odmik od povlečene in kontrolirane linije k liniji, ki nastane s polivanjem, metanjem barve na sli- kovno površino, je analogen Pollockovi težnji po izključevanju reproduktivnega predstavljanja vizualnega, ki naj bi dopuščalo direkten vpogled v sam proces zgolj slikarskega formuliranja. Na ta način izdelane barvne linije - v njih so preko delovanja mul- tiplikacijskega postopka projicirani fragmenti pomenske obreme- njenosti z visoko ovrednoteno pozicijo eksplicitne aktivnosti - pa zahtevajo veliko površino slikovnega polja. Površina slikovne- ga polja Pollocku eksplicitno postavlja pogoje formuliranja vi- zualne predstave, saj formuliranje ne poteka več na tradicional- no transparentnem polju, ampak je konfrontirano z direktnim odno- som med slikovno površino in vizualno predstavo, nastajajočo iz nje. Integracija barvnih mej transparentne ravnine in ustreznega pigmentiranega predela slikovne površine so kot pobudnice proji- ciranja penetriranosti površine kontinuirano kontrolirane z enti- tet nim obravnavanjem slikarskih sredstev; s potrjevanjem frontal- nosti in netransparentnosti slikovne površine, s poudarjenim en- titetnim karakterjem barve avtomatično izdelane linije in z nje- no poudarjeno nepravilno obliko. Integracije so torej razveljav- ljene s potrjevanjem lastnosti slikarskih sredstev, ki istočasno vzpostavlja vzrok za ponovno integracijo in s tem za premeščanje integracij. To pa pomeni, da zahtevajo integracije v skladu s tendenco po realiziranju njihovega enakomernega pretakanja svojo 284 pogostnost na slikovni površini, s tem pa povečanje tradicional- nih dimenzij površine, da bi bila spričo povečane velikosti barv- ne linije ta pogostnost mogoča. OPOMBE Uvod 1 Glej Braco Rotar, Likovna govorica, Ljubljana, Maribor, 1972, str. 15« 2 Razhod različnih pravil kombiniranja elementov slikovne zna- menj ske strukture se dogaja v odločujoči zvezi s potekom vi- zualne diferenciacije, akumulacijo novosti v repertoarju vi- zualnih izkušenj in s spremembo pojmovno smiselnega sestava. 5 Orientacija gledalca, ki je zožena na usklajevanje formulativ- ne sestave slikarskih del z že vnaprej opredeljenim pojmovnim sestavom, vzpostavlja redukcijo posebnega znamenjskega sesta- va formulacij na drugo obliko projekcije mišljenja, s čimer povsem neupravičeno navaja na odvečnost slikarske produkcije v sistemu komunikacij. Kubistična diferenciacijska shema perceptivnega procesa 1 Z impresionizmom barve nič več ne pripadajo predmetu upodablja- nja kot apriorne prepoznavne lastnosti, saj je postalo jasno, da svetloba ni le enostavno odbijanje od materije, ki je po- krita z barvo. 2 Glej Tomaž Brejc, Vid govora, študije o modernem slovenskem slikarstvu, Maribor 1972, str. 3% 5 S tem je mišljen izvirni impresionistični model v katerem so vrednosti posameznih figuralnih simbolov, tšm nekodificirane in se v okviru upodabljanja izkazujejo kot nefunkcionalne. Vrednost motiva je tako predvsem optičnega značaja, saj us- treza interesom analiziranja svetlobno - barvnega konteksta. 4 Glej Tomaž Brejc, Vid govora, študije o modernem slovenskem slikarstvu, Maribor, 1972, str. 14. 5 Glej Braco Rotar, Likovna govorica, Ljubljana, Maribor, 1972, 6 Glej Charles M, Rosenberg, Cubist Object Treatment: A Percen- tual Analysis, Artforum, april 1971, str. 54. 285 7 Ibid., str. 51, 52. 8 Ibid., str. 52. 9 Ibid., str. 5^, 56. 10 Omenjena dvojnost je metodičnega značaja, saj se armatura v strukturi analitično kubistične formulacije kaže kot inherent- ni del barvno vrednostno modeliranih ravnin planov s katerimi konstituira enotno formulativno dejanje. 11 Glej Valter Darby Bannard, Hofmann^s rectangles, Artforum, po- letje 1969, str. 58. 12 Ibid. Jackson Pollock 1 Termin "slikai'stvo akcije" (action painting) je vpeljal H. Piosenberg v razpravi The American Action Painters, Art News 1952. 2 Glej Barnett Newman, Art of the South Seas, Studio Internatio- nal, februar 1970, str. 71. 5 S tem so mišljene nekatere formulacije Andreja Massona in Ma- xa Ernsta. 4 Izjava Andreja Massona, glej poglavje Villiama Rubina, Arabi- le gorky. Surrealism, and the New American Pointing; v knjigi Henrija Geldzahlerja, New York Fainting and Sculpture: 1940 - 1970, str. 596. 5 Pojem abstrakcije tu ni opredeljen z razmerjem aluzivnost - nealuzivnost, ampak z razmerjem reprod'oktivno predstavljanje - nereproduktivno predstavljanje. 6 Glej Braco Rotar, Likovna govorica, Ljubljana, Maribor, 1972, str, 270, 7 Pollockova izjava, 8 Pollockova izjava, 9 Glej »'alter D, Bannard, Touch агЛ Scale: Cubism, Pollock, New- man and Still, Artforum, junij 1971» str. 65, 287 LJUBLJANSKA PODSTREŠJA - IDEJA IN STVARNOST, ZAL SE ENKPAT 1) Opravičilo Opravičujem se tov. Frelihu za objavo v nadaljevanju citiranega dela Članka Ljubljanska podstrešja - ideja in stvarnost v št. 19/20 te revije in preklicujem žaljive trditve v istem delu član- ka ter se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. "Pobudnik odpora v Rozmanovi 12 je bivši podpredsednik SO Ljubljar- na Center in član ZK, ki so mu težnje naše družbe nedvomno pozna- ne, ki pa je kljub temu zastavil ves svoj družbeni vpliv, da bi nameravano adaptacijo preprečil. Ker smo smatrali, da to^Tstna dvoličnost presega okvire samega problema adaptacije podstrešje, smo o njegovem delovanju obvestili osnovno organizacijo ZK, Komi- te občinske konference ZKS Ljubljane Center in Komite mestne kon- ference ZKS." Milan Pajk 2) Nekaj misli ob članku "Druga stran ideje in stvarnosti" tov. Frelihe v št, 25 te revije Tovariš Frelih mi sevede ni posebno ljub človek in mi tudi taki pismeni stiki z njim niso v veselje, da o onih na sodišču sploh ne govorim, vendar je njegov članek teko poln protislovij in nau- kov ex cathedra, da le terja odziv. Mnenja samega tov, Freliha nes seveda ne morejo kdo ve keko zanimati, če ne bi šlo za miselnost, lastno tisti družbeni strukturi, ki z "ščitenjem" družbenih inte- resov in neivno interpretacijo samoupravnih idej, pokriva teorijo nedotakljivosti privatne lestnine in privatnih interesov. Tov, Frelih pove v svojem članku to, ker je povedal žs večkrat javno in privetno, Adeptacije podstrešja nad stenovenjem, kjer biva, ne bo dopustil. De se prikrije takšno e priori stelišče, je 288 najbolj enostavno uporabiti preizkušeno sredstvo in proglasiti celo akcijo za saiaoupi*avno sumljivo in v bistvu družbi škodljivo. Družbene akcije za izrabo podstrešij v Ljubljani po mnenju tov. Preliba nikoli ni bilo. Kot pravi, v eedmih letih, ko je bil od- bornik "Џр Ljubljana Center, niso o tem nikdar razpravljali, niti načelno niti konkretno. Saj tu pa je problem, tov, Frelih! To mea- da zaradi nerazčiščenih pravnih pojmov in tehničnih ter ekonomskih pomisle^v. Kaj pa ste tovariši odborniki storili, da bi jih raz- čistiiif Skrbi ga dejstvo, da se za ta stanovanja zanima le ožji krog občanov in kaj se bo zgodilo z vsemi temi adaptiranimi pros- tori, ko jih bodo začeli stanovalci zapuščati. Pravi, da je pet let kot podpredsednik SO Ljubljana Center pokrival poslovanje od- delka za gradbene in komunalne zadeve. Ce bi si kdaj vzel čas in preštel prošnje za gradbeno dovoljenje adaptacije podstrešja, bi omenjene skrb hitro odpadla. Govoriti v današnji stanovanjski si- tuaciji, da ni ljudi, ki bi hoteli stanovati na urejenem podstreš- ju, meji na norčevanje, Sevede je tov, Frelih družben človek in kljub vsem pomislekom ze akcijo semo je, vender ne v hiši, kjer stenuje. Če že kdo edaptira podstrešje, ge more le s soglasjem vseh stanovalcev. Glede ne število ljudi, ki mislijo tako kot on, ne boso zgradili dosti podstrešnih stanovenj. Za svoje nasprotova- nje ima objektivne vzroke. Na pomoč je poklical vse od kenalizeci- ј8 do potrese, posiljuje nejs z neivnimi stetičniai izračuni, skr- bi ga tudi cena, kar je poleg tega, de ge to prav nič ne briga, prav ganljivo ob dejst-vu, de so se gredbene storitve medtem ko se on z nami tožari, že skoraj podvojile. Upira se mi vse te stvari kar naprej ponevijeti, vendar tov. Fre- lih peč more vedeti, de živimo v urejeni državi z vsemi potrebni- mi strokovnimi institucijemi, ki svoje delo opravijejo kot je tre- ba, čeprav on o tem dvomi, in ki bodo pred, med in po gradnji be- dele nad strokovnimi problemi. Žal pa zaredi njegovega ravnenja še niso mogle pričeti z delom. Na koncu članka mož vendarle reče bobu bob in pove, da bo s predvideno gradnjo moten v mirnem uživa- nju stanovanjske pravice. Kaj pa problemi drugih? Imamo samouprev- ne pravice, ker on istoveti s pravico veta, imamo pa tudi dolžno- 289 sti in to ne samo kot "dobri gospodarji hiše", temveč tudi kot občani samoupravne družbe, ki pozna tudi pojme, kot so solidar^ nest in medsebojna pomoč. Rešen stanovanjski problem odtehta ne- kajmesečni "glavobol" zaradi umazanih stopnic. Namesto da bi raz- mislil malo o tem, igra tov, Frelih preganjanega občane, brenilce pravic hišne samouprave in celo hišne vernosti, ko z neprestanimi pritožbemi na višje instance išče pravico (mirnega uživanja ste- novenjske previce), obenem pe piseri o psihičnem nasilju. Ob vsem tem postane misel, ki sem jo napisel v prvem članku, de je potrebna organizirane akcije ne nivoju meste ze reelizecijo projekta adeptecij ljubljanskih podstrešij, še bolj jasne. Žel je miselnost nekaterih ljudi tekšne, de neše demokrecijo izkoriščejo za svoje nedemokratično vedenje. Ali je rešitev v nedemokratično- sti? Milan Pajk SINOPSISI 293 UDK 550.148,001.1(100):525.5(100) zgodovina, kapitalizem, kolonializem Srečo KIEN: PRVOTNA AKUMULACIJA Časopis za kritiko znanosti 27-28/ 1978 Prisçevek predvsem odpira zgodovinske utemeljitve nastanka in po- znejšega razvoja kapitalizma kot univerzalnega produkcijskega si- stema. Pri tem se opira na družbene okoliščine v fevdalni Evropi in na okoliščine sočasnega procesa oblikovanja svetovnega trga. Problematika je postavljena v okvir razvoja, ki je vodil v iber- ski kolonializem « ta pa je zajel obsežne dele Amerik:e in Azije v nastajajoči svetovni sistem kapitalistične produkcije. Proble- matika zadeva tudi spreminjanje denarja v kapital, ki se kaže z nastajanjem maniifaktume industrije, nazadnje pa z nastajanjem "svobodne" delovne sile, ki je nujen pogoj za nastanek in delova- nje kapitalističnega sistema produkcije. Tako zastavljen prispevek, po avtorjevem mnenju, omogoča vključe- vanje zgodovinskega materiala v razredno analizo sodobnega kapita- lističnega sistema, UDK 550,148.001,1(100):525.5(100) L*Histoir>e, le capitalisme, le colonialisme Srečo KIRN: L'ACCUMULATION PRIMAIRE Časopis za kritiko znanosti 27-28/ 1978 Ce traité se propose, avant -cou-c, a'ouvrir la problématique de fondation historique de la naissance et de l'évolution ultériere du capitalisme en tant qu'un systeme universel de production, en se srvant des circonstances sociales en Europe feodale et du pro- ces simultané de formation du marché mondial, La problématique y est située au cadre des évolutions amenant au colonialisme ibé- rique qui incorporait de vastes parties de l'Amérique et de l'Asie eu systeme mondial de production capitaliste en formation. Elle se situe sussi dens le chengemnent de l'ergent eu cepital, mani- festé per l'epperition des industries meniifacturils, et enfin dens le formation de le meir^-d'oeuvre "libre" constituant une confition indispenseble à le neissance et au fonctionnement du système capi- taliste de production. Ainsi structuré, ce traité, selon l*auteur, rend possible une. incorporation du metériel historique â une enalyse de elesse du système cepitaliste contemporain. 294 UDK 321.Ol(597): 301.18(597) specifična pot v socializem, reTolucionarni boj, agrarna reforma, agrarna revolucija KIRS«SPOLâB Nada: SOCIALISTIČNA PREOBRAZBA VIETNAMA Časopis za kritiko znenosti 27-2S/ 197S V tekstu je podan prikaz materialne produkcije neposrednega živ- ljenja in prod\:ikcijskih odnosov v vietnamski družbi, vendar ne lo- čeno od razvojnih oblik. Glavni cil^ obravnave konkretne prakse Vietnama je poizkus analize specifičnosti njegove samostojne poti v socializem, tako preko spoznanja revolucionarnega boja vietnam- skega naroda, na čelu s proletariatom in njegovo avantgardo KP in posebnost te poti od postopnega reševanja agrarnega vprašanja s pragmatičnim dnevnopolitičnim pristopom pa do agrarne revoluci- je (prikazano kronološko), kakor bi lahko imenovali ukrepe v so- cializaciji zemlje in podružbljanja lastnine nad di'ugimi proizva- jalnimi sredstvi. UDK 321.01(597)-.301.18(597) La voie spécifique au socialisme, la lutte revolutionaire, la reforme agraire, la revolution agraire KIRN-ŠPOLAR Nada: LA TPJLNSFORÎIATTOW «SOCIALISTE DU VIET-NAM Časopis za kritiko znanosti 27-28/ 1978 Ce texte esquisse la production matérialle de la vie quotidienne et des rapports de production dans la société vietnamienne dans leurs formes évolutives. L'objectif principal du traité est une analyse de la spécificité de sa voie autonome au socialisme. Pour cette raison, on traite de la lutte révolutionnaire du peuple vietnamien, menée par son prolétariat et son avant-garde - le Par- ti communiste - aussi bien que d'une particularité de transition, à savoir: une solution progressive de la question agraire à par- tir de la tactique politique pragmatique ñusqu'a la révolution agraire (ainsi poxirrait-on désigner ces decisions de socialisa- tion de la terra et des autres moyens de production). 295 UDK 7.01(44):301.19(44) teoriáa genetičnega strukttiralisma, totaliteta, reifikacija, umetnost in subjekt, sociologija literature Aleš ERJAVEC: ESTETSKE KONCEPCIJE LUCIENA GOLDMANNA Časopis za kritiko znanosti 27-28/ 19T8 Avtorjev cilj je aneliza in JcrxTiKa uoldmannove teorije genetične- ga strukturalizma, pri čemer se osredotoča predvsem na Goldmanno- vo umetnostnoteoretsko delo in rezultate njegovih raziskav, ki predstavljajo ključen del njegove teorije in ki so imeli v celoti te teorije svoje čase precejšen odmev tudi v Jugoslaviji» Preko raziskave konceptov totelnosti in reifikacije, umetnosti in subjekta, pride avtor do sklepa, d& lehko predstavlja Goldmannova teorija predvsem relativno uspešno sociologijo literature, medtem ko je kct celota nevzdržna, saj večina njenih temeljnih izhodišč ne vzdrži teoretske kritikee Ta pomenjkljjvost se najočitneje raz- kriva v GoldBiannovem nezavednem spregemanju hegeljanskega genetič- nega koncepta, ki ga vedno znova znisi koncept strukture, v nera- zumevanju Marxovega pojmovanje odnosa individue in droižbe ("kolek- tive"), nerasumevenju psihoenelitičnega koncepta subjekta ter v nihanju med scientisticno ali positivistično in "kritično" teori- jo. Vse to ne pomeni, da je bilo Goldmannovo delo v celoti njegovih učinkov irelevantno, marveč predvsem to, de ni teoretsko utemelje- no, kar tudi pomeni, da je bil njegov geneticni strukturalizem - Pstoda - uspešen v empiričnih raziskevah, medtem ko je bil ^ot teorija, ki naj bi utemeljevala in razlegela ugotovitve teh razisKev, povsem nezadosten. UDK 7.01(44):501,19(44) théorie du structuralisme génétique, la totslité, la réification, l*ert fel le subjet, la socialogie de la littérature Aleš ERJAVEC: LES CONCEPTION ESTHÉIQUES DE LUCIEN GOLDMANN Časopis za kritiko znanosti 27-28/ 1978 Le but de l'auteur est l'antu-joc ow j^a critique du "structuralis- me génétique" de Goldmann, étudié avant tout en ce qui concerne sa théorie de lârt et les résultats de ses recherches, lesquels constituent une part essentielle de sa théorie et, en leur temps, en lugoslavie également ont rencontré une certaine audience comme partie intégrante de la théorie dans son ensemble. Par l'étude des concepts de totalité et de réificetion, d'art et de sujet, l'euteiir arrive â la conclusion que le théorie goldman- 296 nienne peut Stre encisagée avant tout comme une sociologie de la littérature relativement efficace, mais qu'elle ne tient pas dans son ensemble, du fait que la plupart de ses principes fondamentaux ne résistent pas t un examen critique. Cette insuffisance est la plus flagrante quand Goldmann accepte inconsciemment le concept génétique hégélien gui se trouve constamment perturbé par celui de stricture, quand il ne comprend pas la facon marxienne dénci- sager le rapport entre l'individu et la société (la collectivité), quand il ne'comprend pas le concept psychanalitique du sujet, агк fin quand il oscille entre une thoorie scientists ou positiviste d'iine part, et une théorie "critique" de l'autre. Tout cela ne veut pas dire que l'oeuvre de Goldmann dans son ensem- ble ait été dépourvue d'intérêt quand à ses effets, mais cela sig- nifie avant tout qu'elle n'ait point justifiée théoriquement, au- trement dit que le "structuralisme génétique" de Goldmann, s il a pu être efficace comme méthode, dans des recherches empiriques, en tant que théorie, susceptible de fonder et d'expliquer les ré- sultats de ces recherches, se révèle tout à fait insufisant. 297 ÜDK 29e001.1(100):141.82(497.12) mit, sodobna mitologija Ciril KLANJŠČEK: NEKATERI VIDIKI SODOBNE MITOLOGIJE Časopis га kritiko znanosti 27-28 /1978 Miti (mitologija, mitologiziranje; niso zgolj preteklost, ampak družbeno kialturni pojav, ki se začenja pojavljati v daljni pretek- losti in trdoživo spremlja družbo na njeni razvojni poti vse do danes, ko smo na tleh visoko razvite industrijske civilizacije priče pojavljanja neslutenih oblik neke nove mitologije, ki ni več niti teologija niti neka konsekventno izdelana politična ideologi- ja (čeprav je lahko tudi to) in še manj tista domišljija, ki je nekoč pomenila človekovo afirmacijo, dvig in upor, ampak nekaj čr- nega in temnega, kar človeka ob fantastičnem vzponu znanosti in tehnike ter nenehni vprašljivosti in nevarnosti njegove nadaljne eksistence, nikakor ne more več osvobajati, ampak ga kot ena izmed alternativnili oblik (para)religioznosti, katere temelj predstavlja kapitalski način produkcije, lahko le negira in zasužnjuje ter ta- ko pomeni oviro nadaljnjega družbenega razvoja UDK 29.001.1(100):141.82(497.12) Mythen, moderne Mythologie Ciril KLANJŠČEK: EINIGE ASPEKTE DER MODERKEN MYTHOLOGIE Časopis za kritiko znanosti 27-28 /1978 Die Mythen (Mythologie, mythwxugxs xox' en) sind nicht nur Vergange- nes, sondern Stollen eine gesellschaftliche Kulturerscheinung dar, deren Auftritt in die weite Vergangenheit fUllt in die hartknäckig die Gesellschaft auf ihren Entwicklungsweg bis heutzutage beglei- tet, wo wir auf dem Boden der hochentwickelten Industriezivilisa- tion einer ungeahnten Erscheinung von Gestalten einer neuen Mytho- logie beiwohnen. Diese ist weder bloss Theologie, noch ist sie eine konsekvent ausgearbeitete politische Ideologie (obwohl sie auch das sein kann) und noch weniger ist sie jene Phantasie, die einst die Afirmation des Menschen, seine Erhebung und seinen Wi- derstand bedeutete. Sie ist vielmehr etwas Schwarzes und Dunkles, das den Menschen bei dem phantastischem Aufschwang der Wissen- schaft und Technik und der steten Fraglichkeit iind Gefahr seiner weiteren Existenz keinesfall mehr befreien kann, sondern ihn als eino der alternativen Foraander (Para)religiositSt, deren Grund- lage die kapitalistische Produktionsweise bildet, nur noch negie- ren in unterjochen kann, womit sie ein Hindernis der witeren ge- selschaftlichen Entwicklung darstellt. 298 Ш)К 82-022(47):800.2(47) Didier CASïAGNOU; AVTENTIČNOST PESNITVE «SLOVO O POLKU IGOSEVE" IN AKADEMIK RAJKO KAHTIGAL Časopis za kritiko znanosti 2T-28 / 1978 Kot neobhodno dopolnilo k recenziji R. Jagoditscha ("Nahtigals Beitrag ziir Igorlied-Forschung, 1957) naj osvetlimo in podčrtamo Nahtigalov prispevek v zvezi z vprašanjem avtentičnosti "Slova", To vprašanje sodi v kompetenco jezikoslovne znanosti, kar je po- stalo očitno že ob dolgih in razburljivih diskusijah o izvirnosti Čeških rokopisov - ponaredkov, kjer je odločujoča sodba pripadle jezikovni raziskovalni metodi proti peleografskim in kemijskijn raziskavam, katerih rezultate so zagovorniki čeških rokopisov vse do konca uporabljali kot navidezno neizpodbiten dokaz v korist svoji tezi. Glej: "tajemstvi RKZ" Miroslava Ivanova, Praha 1969. Iz tega sledi, da se v primeru "Slova" ni mogoče opirati na ergt>- ment "ab absentia manuscripti", ni mogoče trditi, da je spričo izginotja rokopisa diskusija o avtentičnosti "Slova" brezizhodna. Sufiks -viič *. ki se pojavlja v Slovu (npr, Svjatoslavlič»), je bil po sodbi cele vrste raziskovalcev označen kot neobičajen, ne- pravilen, neregularen, odstopajoč od norme, torej sumljiv, izna;- kazen itd, (L,A,Bulachovskij 19^ç W, Taszycki 1959-1960, T, Ci- ževska 1966, R. Jakobson passim;, R, Nehtigal je na ta pojav gle- dal povsem drugače, razen tega pa »e pristna arhaičnost tega sufi- ksa dà podpreti še s hipotezo Jeana Delobela o normanskem porek- lu običaja rabe "otčestva" (patronimika) pri vzhodnih Slovanih, Ka podlagi te domneve je francoski raziskovalec Že leta 1967 pra- vilno slutil, da bo obstoj sufiksa -vlič^ tehten in še dodaten dokaz v korist avtentičnosti Slova, (Glej "Revue Internationale d'Onomastique", 1967). V nasprotju s Slovom se obrazilo -vlič* v Zadonščini ne pojavlja. Dokaz avtentičnosti Slovel V Slovu izražen futur z infinitivom (konstrukcija nisati ai) - glej prevode H. Grégoirea, R, Nahtigala in druge -se pojavlja tudi v Brižinskih spomenikih (glej izdajo in prevod F, Ramovša), Po Sahtig&lu je za ta futur značilen modalni pomenski odtenek neobhodnosti, Gramatikalizacijo te delno modelne, delno časovne konstrukcije je mogoče razložiti iz teoretičnih predpostavk J, Kurylovicza, Zdi se čudno, da H, Krlžkova te konstrukcije v svo- ji monografiji o perifrastičnem futuru v ruščini (budu pisat') ne upošteva (l960)j saj je prav ta modalni futur v Slovu vseka- kor njegov prvi zametek. Glej: G, Nocíante, Mélanges Grégoire 1950, "The origin of the Russian periphrestix future". Naj si dej- stvo, da je Križkovt ta pojav v Slovu prezrla, razlagamo kot ne- zaupanje v Slovo? Ali pomeni to, da je Slovo za Krlžkovo v neke® smislu "na indeksu", če samo spomnimo na sloveče "krilatico" Bo- risa Unbegaune: "Cest un faux du 12^шв siècle," (19^) - to je ponaredek iz 12, stoletjal Raziskave R. Nahtigala so vsekakor te vrste skepticizam razpršile. Napačna raba konstrukcije '^pisati 299 mi" r Zadonščini, ki je izpričana tudi v Frčkovem prevodu tega dela, nam daj® še en dokaz o avtentičnosti Slova, "Car Solomon" v Zadonščini je večkrat služil zagovornikom skep- tične šole kot dokaz proti avtentičnosti Slova (v zadnjem času glej A, Vaillant, I960), Ali naj 50 Jakobsonu razumemo zvezo "Car* Solomon" le kot nehote popačeno obliko besede "šelom'a" (primerjaj s slovenskim "sleme")? Kaj pa če ni to raje le zlob- na šala, potegavščina mistifikatorja, ki si je tako privoščil parodijo?! Do celotnega konteksta, v katerem se pojavlja zveza "za Carjem Solomonom" je namreč ponarejevalec, zavedajoč se cilja, prišel s pomočjo postopnih in zavestnih transformacij, ki jih je mogoče zaslediti in rekonstruirati, Ta očitna pojasnitev baje "temnega mesta"v Zadonščini prvič: zavrača in povsem ovrše Jakob- sonovo sodbo, da je to mesto posledica klavrnega popačenja ("une altération pitoyable") in drugič: enkrat za vselej onemogočiti pristašem skeptične šole nadaljnje špekulacije s "Carem Šalomo- nem", Na podlagi te osvetlitve so argiimenti A, Vaillanta v pris- pevku "Za SOLOMONOM C-AREM" (Prilozi za književnost ,,, I960) brez vsake znanstvene vrednosti. Kot zaključuje tudi R, Nahtigal v svoji knjigi, bi bilo "smešno razlagati "šelom'a" iz Salomona, ksr je povsem avsurdno sklepati, da je parodirajoči tekst (Zadon- ščina) starejši od teksta, ki je izzval parodijo (Slovo), Slovenski jezik je kot ariera do neke mere omejil zasluženi odmev Nahtigalovega dela v širšem znanstvenem svetu; ne glede na to, da je ta knjiga najbolj učinkovit odgovor nanipiilacijem vseh vrst, ki težijo k razvrednotenju knjižne umetniške mojstrovine ruskega srednjega veka, (prev. L, Uršić) 300 Раико Нахткгал и вопрос подлинкости "Слова o полку Игореве" /доклад Дкдве КастанБв/ Б дополнекие к р.ецензии Р. Нгодича /"Nahtigals Beitrag zMr i Igorlied-Poreehung, 1957/, mbi хотим рассмотретв вклад Нахткгала 3 утверждение подлинностк "Слова", Подлинноств может бнтв устанс- злена искличителвно лингвистическими методамк. Ср. "случаи" гор- нчих сражении и споров вокруг Краледворскок рукописи и других чешских подделок, прекратеннвгх и "вмигранкнх" лингвистикои, но не палеографиеи и химиеи, которне пошли no ложному пути и служи- ли неизменно основннм козвфем в руках сторонников подлинности "древнечешских рукописеи". См."tajemstvi RKZ" Мирослава Ивано- ва /Praha 1969/. Из зтого следует, что в случае co "Словом" не- зозмокно полвзоватБсл аргументом "ab absentia manuscripti": нелвзн утверждатБ, что из-за отсутствин рукописи дискуссин не приведет к сднозначнвш резулвтатам. Суффикс -вличБ, встречагошиисл в "Слове" /капр. СвлтославлмчБ/, считалсл, почему-то, необмчнвш, неправилБним, отклоннилцимсн от Hopwbi, подозрителБннм, "испорченнкм" и так далее, рлдом иссле- дователеи /Л. A. Булаховскии 1950, В. Ташицкии 1959-1960, Т. Чи- •^евскан 1966, Р. Лкобсон, passim/ . P. Нахтигал смотрел на зто совсем иначе. Древноств зтого суффикса может бктв подкреплена гипотезои Жана Делобелл o варлжском /норманском/ источнике упо- требленин отчества y восточннх славлн. Ha зтом осковании еше в Г967 году ДелобелБ предполагал, что отчества на -вличб могут по- служитБ сервезнкм аргументом в полБзу подлкнности "Олова", см. "Revue Internationale d'Onomastique, 1967* /Ср. в противополож- ностБ зтому полное отсутствие зтих форм в "Задокцине"!/. Б.з^душее времл, внражекное инфинитивом /конструкцки писати итл/ в "Слове" /см. переводн Г, Грегуара, Р» Нахткгала и др»/ встре- чаетсн также в Брижиксккх /Фреизикгенсккх/ отрнвках /см. изда- ние Ф. Рамовша/. Согласно Нахткгалу такое будуадее имеет моделб- кни оттекок необходимости. Грамматикализацид зтои полу-?лодалБ- нок, полу-временнои конструкцкк может бнтв обгнснена на основа- нии теореткческих предпосмлок Е. Куркловича. Следует призкатБ 301 страннБш забвение зтои конструкции Е. КржижкоБОи /Iv60/ в ne ис~ следовании развитин русского сложного будушего /б.уду пксатБ/^ тем более, что ero происхождение можно свлзатБ с тхспом "п;1сати мк", засвидетелвствованном кменно в "Слове" /Сц. Д:-. Бонфанте, "Mélanges Grégoire", 1950/. ОбЂлсннетс.ч ли зто забвение недове- рием к "Слову"? Значит ли зто, что и длл Е. Кркикковои '•Слово" попадает в число "запрешеннвк" книг, если вспомкитв крмлатое, нашумевшее слово Б, Унбегауна; "C'est un Гаггзс du 12ème siècle" /19^8/? Ксследованин P. Нахтигала рассеивагот такои скептицизм. Форма типа "писати ми" нвллетсл также ценнвЈм аргумеиток в полвзу древности "Слова". См. непонимание зтои формн в "Задоншкке" и eë кздателем, Фрчком. "Царв Соломон" в Задоншине бнл кеоднократно исполвзован скепти- ками как аргумент против подлинности "Слсва" /в последнее вр, см. A. Вакан I960/, Зтому исполвзованикз способствует обстонтелБство, что Р. Лкобсон и другие в словах Задоншинк "за Соломоном" усмб- тривакзт лишБ испорченкне "за шеломннем" Слсва. Нс зто предполо- жение врнд ли облзателБно. Гораздо веронткее "Царв Соломон" обт,- нсннетсн шуткои, которуго себе позволнет мистифккатор-подражателБ, переходнтии в пародикз ради развлеченик, И дошел он до зтои шутсч- нои фразм nyxëM постепенннх, последователБнвгх и цепеустремлеккнх траксформацпи, которне легко подвергаЈотсн реконструкцик, Зто оче- видное разЂнснение места, до сих nop считагсвдегосн почемз--то "тем- ннм", во-перзвпс опровергает толкование Лкобсока, кот. в даннои фразе видел исклкчителБно "жалкое кскехение" /une altération pito- yable/ , BO-BTopux раз и навсегда кл£д0т кснец спекулнцилм с "царем Соломоном" co сторонк скептикоз. Бмло би "смешно", ввтра- жапсБ словами самого Нахтигала, обглскктв "шеломл" из "Соломона", т.к, совсем нелепо предполагатБ, что пародиру101ции текст /Задон- шина/ может бмтБ старше пародируемого /Слова/. Ввиду зтого внзн- вагот улибку рассужденин A, Ваиака в статве "За Соломоном ЦареЈл" /Прилози за ккБкжевност...I960/. ЛзикоБмк барвер помешал шкрокому научному обсужденкк блестншеи книги Р. Нахтигала o "Слове". Ho кменно она может послукитБ нам разлшим оружием против разнБОС маккпулнции, ставнш11х свсеи целБм развенчатБ литературнни chef-d'oeuvre русского Средкевековвл. 3o2 UDKî e2~o22(47)î8oo.2(47> Didier Castügnou: RAJEO NAHTICAL ET L'AUTHENTICITE DU SLOVO D'IGOR Časopis £a kritiko znanosti 27-28Д9Т8 Un complément indispensable au compte-rendu de R. Jagoditsch (R* Nahtigals Beitrag zur Igorlied-Forschung, 1957): montrer la contribution de ITahtigai au débat sur l'authenticité. Celui- ci relève de la compétence exclusive de la linguistique, Cf, le "précédent" de la bataille des "manuscrits de Bohême", gagnée par las diciplines liguistiques, et non par la paléographie et la chimie qui f ont fait "fausse route" en servant jusqu'au bout d'argumeiît-maesue eux partisans de l'authenticité des "manuecrits de Bohême", Lire: "tajemetvf RKZ" de Miroslav Iva- nov, Praha 1969. D'où Inefficacité, dans le cas du Slovo, de l'argument "ab absentia manuscripti": il n'est point vrai que le débat scit sans issue, le manuscrit n'étant plus, La désinence -vliS'du Slcvo (ex. Svjatoslavlic), einomale et suspacte selon L. A. Bulachovskij (195o), W Taszycki C1959) (1960)» ainsi que d'après' T. îizevska (1966) et R. Jakobson Cpaesim). Le point de vue, tout autre, de R, ITahtigai. L'ancieimeté de la désinence confirmée par la conjecture de Jean Delobel sur l'orgine "normande" (varègue) de la coutume des patronymes chez les Slaves de l^Sàt. D'où, chez Delobel, en 1967, le pressentiment que les patronymes du Slovo seraient un ar^ment suplémentaire e"n faveur de l'authenticité. Absence to- tale de la désinence dans la"Zadonëôina"! L'expression du futur par l'infinitif (construction pisati mi) deuis le Slovo (cf. les traductions d'H. Grégoire, de Kahtigal, etc.), comme , à la copule près, dans le plus ancien texte elovène, les Brizinski SP. (cf. tr, de Ramovâ), Valeur modale de ce futur, selon Kahtigal. Crammatiçalisation de cettercon- struction mi-modale, mi-temporelle, d'après les fondements théoriaues de J. Kurylowicz. Oubli patent du type "pisati mi" dans l'étude (i960) de Krizkova sur l'évolution du futur péri- phrastique en russe (budu pisat) dont pourtant ce futur du Slovo est sans doute l'amorce. (Cf. Bonfante Mélanges Grégoire, 195o "The orçine of the R..futo"), Une mefiance à l'éçard du Slovo dont tamoiçnage serait récusé? Le Slovo mis â 1 index, selon le mot célébré de B. Unbegaun: "C'est un faux du 12ème siècle." (1948) Une formule incantatoire dont les investigations de Kahtigal montrent l'erreur foncière. Attestee par la tradu- ction de J, ?r5ek, la mé sinterprétetion vraisembable de "pi- sati mi" dans la "Zadonscina", une autre preuve de l'authen- ticité? "Le Tsar Salamon" de la "Zadonscina" utilisé comme ar^ament par les adversaires de l'authenticité (cf. A, Vaillant 19bo). ?aut-il n'y voir, avec Jakobson, qu'xine forme involontairement estropiée du mot "Selom 'a " du Slovo? Et si c'était aussi une galéjade d'un mystificateur en veine de parodie? La phrase àlaquelle le contrefacteur a abouti par transformations su- ccessives, toutes voulues et faciles a reconstituer, ne pourrait alors être qualiftée d une "altération pitoyable", n'en déplaise ЗоЗ à Roman Jakobson. Une hypothèse qui coupe court à l'exploita- tion du "tsar Salomon** dans la contreverse. D'où la grotesque du "ZA SOLOMONOM CAREM" de Vaillant (Prilozi, za književnosti i960). Il serait "ridicule", pour parler comme ..^ahtigal, de su- pposer que le texte parodié puisse etre plus recent que le texte parodiant. L'obstacle de la langue explique, sans le justifier, le peu d'echo, relativement, du livre de Nahtigal dans le monde sci- entifique international. Cet outil de travail indispensable et sûr est pourtant la meilleure riposte è toutes les manipulations visant à discréditer le chef-d'oeuvre littéraire du Moyen-Age russe. 3o4 UDS 7.056(75):75.04.(73) umetnost, analiza, kubistično slikerstvo, akcijsko slikarstvo Sergej KAPDS: ÁRALI2A ICÜBISTIÖNEGA IN POLLOCKOVEGA SLIKARSKEGA POSTOPKA Časopis za kritiko znanosti 27-28/1978 Upoštevajoč avtonomno in hkrati razumljivo pozicijo slikarskega postopka, po kateri predstavlja osmišljevanje perceptivnega pro- cesa oblikovanje zveze znamenj, ki ni identificirano з kakšno drugo obliko projekcije mišljenja, ampak je določljivo le na rav- ni, ko postane berljiva njegova lastna in posebna sistematika, se poskuša tekst, ko analizira kubistično in Pollockovo slikar- stvo, usmeriti predvsem na razbiranje in opredeljevanje principov vizualizacije. Modernistično abstraktno slikarstvo v ZDA je pos- tavilo v središče fomulativne dejavnosti zahtevo po hipostasira- nju specifično slikarske predstave, ki naj bi bila opredeljena % radikalnim postavljanjem entitetnih značilnosti sliarskih sredstev tako, da bi bil odprt in prikazan le nepsreden vpogled v samo strukturo izključno slikarskega postopka, V tekstu so analizirane pozicije in vloga te temeljne zahteve ameriškega modernizma, kakor jih je mogoče opazovati v slikarstvu Jacksona Pollocka, Da bi ni- x'o avtonomnosti Pollockove slikarske govorice postal bolj razvi- den, se je zdelo potrebne najprej preveriti zamisel o avtonomnem statusu slikarske"imaginacije v odnosu do odlikovanja, kakršno je uporabljal kubistični vizualni princip. UDK 7.056(73):75.0^(75) art, analysis, cubistic painting, action painting Sergej K&PUS: THE ANALYSIS OF CUBISTIC AND POLLACK'S PAINTING PROCEDURE Časopis za kritiko znanosti 27/1978 This text, analising cubistic and Pollock's painting, tries to direct itself primarily to the selection and'stipulation of visur- slization principles, considering the autonomous and at the same time understandable position of art proceedings after which gi- ving sence to the perceptive process introduces formulation of connecting signs, which is not identified with any other form of thought projection but ia indicated only on the level when his own and special sastematics become readable. Modernistic abstract painting in USA put in the center of formulâtive activity the need for solidification of the specific painting' s vision, which should be declared with radical settings of entitative characte- ristics of painting's resource so, that it would be open and show only the imminent insight into the solely structure of painting proceedings. The text analyses the position and parts of this fun- 3o5 dasiental demazid of American modernism, as it can be observed in the Jackosn Pollock's painting. So that the level of autonomisy of Pollock's painting discourse should bevome more evident, it was considered necessary to ascertain his notion of autonomous state of painting imagination in connection to the reflection as he applieated the cubistic visual priciple.