Book Reviews venske zgodovine. Če nam je bila že doslej severna A m erika in Slovenci v njej že zelo dobro poznana, nam bo odslej zaradi njegovega prispevka še bolj. H krati je dal tistim, ki skrbijo za »spomin« naroda dom a in po svetu in imajo za to potrjeno družbe­ no vlogo, zgled, kako je to nalogo mogoče uresničevati. Bogdan K olar B r e d a Č e b u l j S a j k o , ur., Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 39 (1999), št. 3 ,4 , 121 str. Nas življenje izseljencev sploh še zanima? N ostalgičen in mogoče celo nekoliko bo­ leč klic, na široko razgrnjeno pismo ter zaskrbljen pogled ženske v nejasno prihod­ nost z naslovnice zadnje številke Glasnika Slovenskega etnološkega društva drugega tisočletja hote ali nehote povzem ajo besede urednice te tem atske številke. Breda Če­ bulj Sajko se v uvodniku nostalgično spom inja časov, »ko je bil položaj tovrstnega raziskovanja v etnologiji, v primerjavi z današnjim, na zavidljivi ravni« ,1 ne čisto brez dlake na jeziku okara današnje stanje in zaskrbljeno, toda ne brez poti in cilja, zre v prihodnost (etnološkega) raziskovanja izseljenstva. Na deseti in enajsti strani nam odpre še svoje pismo - fotokopijo izvirne prijave izbirnega predm eta etnologija in izseljenstvo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, ki... preprosto preseneča. Lahko jo označimo za »nostalgičarko«, a ne m oremo ji očitati, da se s tem vinom sum ljive kvalitete omamlja. Ravno nasprotno, zdi se, da j i prav to arhivsko vino pom aga zbrati slino, da ji uspe »pljuniti v roke«. Kot je tudi tokrat, ko je pri vsebinski pripravi te številke Glasnika opravila »levji delež« dela. Vrnimo se v prašne čase, kjer se skriva uredničina nostalgija, in iz leta 1982 potegnim o prav tako etnološkemu raziskovanju slovenskega izseljenstva posvečeno sam ostojno tematsko številko Glasnika} Razlika je očitna, bi rekli v reklam i, toda tokrat bomo za trenutek reklam irali oblačila iz omare. Zadnji glasnik tisočletja je v prim erjavi s svojim sedemnajst let starejšim vrstnikom glede na znanstvene in druge prispevke etnologov mnogo skromnejši. Le trije prispevki etnologov v Glasniku iz leta 1999 so nastali kot sad obsežnejših raziskav bolj svežega datuma; v zaprašenem Glasniku iz začetka osemdesetih najdem o osem takih prispevkov. Tudi iz izbrane bibliografije virov in literature na temo etnološkega preučevanja slovenskega izse­ ljenstva v letih 1926-1993, ki jo je urednica objavila na straneh Glasnika iz 1999, je brez naočnikov razvidno, d a je večina teh besedil nastala v prvi polovici osem desetih let. Ali kakor tudi sama ugotavlja v svoji knjigi:3 »Preučevanje slovenskega izse­ ljenstva je v slovenski etnologiji zavzelo vidnejše m esto le v prvi polovici osem dese­ 1 Breda Čebulj Sajko, Etnološko raziskovanje slovenskega izseljenstva - tema, ki lahko združuje, Glasnik SED, 39 (1999), št. 3, 4, str. 4. 2 Glasnik SED, 22 (1982), št. 3, str. 61-100. 3 Breda Čebulj Sajko, Etnologija in izseljenstvo, Ljubljana: Slovensko etnološko društvo (Knjiž­ nica GSED), 1999, str. 5. 347 Knjižne ocene tih let. Pred tem in od tedaj dalje je bilo zanimanje zgolj občasno, v zadnjem desetlet­ ju pa je m očno upadlo tako med pedagoško raziskovalnim kadrom kot med študenti.« In kaj nam sploh prinaša druga tematska številka Glasnika z izseljensko vsebino, če v zadnjih letih ni bilo veliko narejenega? V prvi vrsti predvsem prispevke razisko­ valcev izseljenstva iz štirih sorodnih hum anističnih in družboslovnih strok, kar naredi ta Glasnik v prim erjavi z predhodnikom iz leta 1982 pestrejši. Z Inštituta za slovensko izseljenstvo nam tako sociologinja M arina Lukšič Hacin predstavi heterogenost etnične identitete na prim eru Slovencev na Švedskem. Sode­ lavec, antropolog Zvone Žigon nam razkrije male in velike skrivnosti svoje m etodo­ logije dela, zgodovinar M arjan Drnovšek nam razkaže Am eriko v očeh Friderika Ba­ rage in Jurija Trunka in kot zadnja izpod strehe zgornjega inštituta se prikaže literar­ na zgodovinarka Janja Žitnik, ki »le« - brez kakršnegakoli pejorativnega predznaka - razm išlja ob koncu priprave monografije Slovenska izseljenska književnost 1, 2, 3. Številka iz leta 1982 se tudi neposredno v prispevkih ne loteva m etodoloških vprašanj, k ij ih v zadnjem Glasniku najdemo v zapisu okrogle mize na tem o avtobio­ grafske m etode v okviru historičnega sem inarja ZRC SAZU. Ta objava mnenj in iz­ kušenj etnologov ter raziskovalcev migracij iz drugih strok je tudi nek »vm esni pro­ stor« med »etnološkim i« prispevki iz prvega dela in »neetnološkim i« iz drugega dela. N ova in še povsem sveža je tudi že omenjena bibliografija virov in literature na temo etnološkega preučevanja slovenskega izseljenstva v letih 1926-1993, ki na eni strani nudi pretres narejenega in pom aga vsakemu nadebudnežu poiskati, kje naj kaj najde in kaj lahko sploh najde. Z listanjem publikacije od zadnje proti prvi strani se znajde­ mo med »čistim i« etnološkim i prispevki, kjer prednačijo poročila in predstavitve et­ noloških in sorodnih inštitucij, ki se občasno in povečini posredno dotikajo tudi vse­ bin izseljenstva in ki hranijo gradivo o izseljenstvu. Tako nam M arko Terseglav pred­ stavi preučevanje ljudske duhovne kulture slovenskih izseljencev v okviru Glasbeno- narodopisnega inštituta ZRC SAZU. Daša H ribar in Alenka Simkič se nam oglašata iz Slovenskega etnografskega muzeja, od koder nam prinašata takorekoč ekskluzivno novico - od septem bra 1999 je v tem m uzeju na novo začel delovati kustodiat za slovenske izseljence in zamejce, pripadnike narodnih manjšin ter drugih etnij v Slove­ niji - in nam v naslednjem besedilu zelo skopo in ekspresno orišeta dokum entacijsko gradivo o izseljenstvu v njuni inštituciji. Zato pa je obsežnejše in predvsem natanč­ nejše poročilo Jane Cvetko in Ksenije M edved o raziskovanju izseljenstva in zdom s­ tva v Baragovi m uzejski knjižnici in arhivu Slovenskega verskega m uzeja v Stični. Ta prvi del »etnoloških« prispevkov zaključi urednica Breda Čebulj Sajko s predstavi­ tvijo delovanja in vloge njenega dom ačega Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. V tem prvem sklopu se znajde še prispevek M arije Stanonik z dovolj poved­ nim naslovom: Prizadevanja, da bi v zbirki Glasovi tudi slovenski izseljenci dobili svojo knjigo. Žal pa v tem delu ne najdem o prispevkov pokrajinskih m uzejev (z izje­ mo zgoraj pohvaljenega) o vključevanju izseljenskih vsebin v njihovo delovanje ter o izseljenskem gradivu. Prav tako ni takega prispevka z Inštituta za slovensko narodo­ pisje, od koder se sicer samostojno oglašajo kar tri raziskovalke. Z zapolnitvijo sled­ 348 Book Reviews nje vrzeli in z nekoliko bolj poenoteno obliko teh prispevkov ozirom a poročil bi ta številka glasnika lahko bila krasen pripom oček in takorekoč začetni kažipot vsem raziskovalcem izseljenstva. Ostane nam le še nekaj konkretnih bolj ali manj sodobnih prim erov etnološ­ kega preučevanja slovenskega izseljenstva. Članek spodaj podpisanega z bahavim naslovom poskuša opredeliti vlogo »izvornega« prostora med slovenskim i izseljenci v M endozi v Argentini. Sledijo štirje članki ženske posadke: M ojca R avnik odkriva povezave med družino, sorodstvom in m igracijami ter raziskovalcem migracij pred­ laga, naj posvetijo več pozornosti opazovanju družine, sorodstva in sosedstva, ki po njenem m nenju lahko pom agajo razumeti identiteto, asimilacijo, akulturacijo in po­ dobne pojave. Ana Barbič in Inga M iklavčič v najobsežnejšem in dobro strukturira­ nem članku predstavita občasne migracije podeželskih žena na Goriškem in vredno­ tenje ženskega dela v posam eznih obdobjih in krajih priseljevanja. Polona Šega zelo na kratko v slogu redukcijskih politik oriše rešetarja iz Ribniške kotline na Dunaju. Sledi še pripevek Nives Sulič Dular, ki bi po svoji vsebini najustrezneje spadal m ed ocene knjig, toda ker se avtorica ob ocenjevanju knjige Otroci dveh domovin pogosto dotika teoretskih in m etodoloških vprašanj raziskovanja izseljenstva, urednici ne m o­ remo očitati, da s e je članek znašel na neprim ernem mestu. In v čem se ta sklop prispevkov razlikuje od prispevkov sedem najst let starejšega glasnika s prav tako izseljensko vsebino? N a žalost je konkretnih prim erov etnološke­ ga preučevanja slovenskega izseljenstva v zadnjem Glasniku premalo, da bi bilo m o­ goče opraviti resnejšo prim erjavo besedil. Dobro in prem išljeno konceptualno zastavljena tem atska številka zadnjega Gla­ snika Slovenskega etnološkega društva iz drugega tisočletja, toda žal s povečini pred­ vsem skopimi in neštevilnim i prispevki etnologov. Ali nas življenje izseljencev sploh še zanima? Jernej M lekuž F e r d o G e s t r i n , Slovanske m igracije v Italijo, Ljubljana: Slovenska m atica, 1998, 295 str. Pokojni zgodovinar akadem ik prof. dr. Ferdo Gestrin je bil vsestransko ustvarjalen in izredno ploden znanstvenik in pedagog. M ed vsem drugim je bil zelo priljubljen in uspešen univerzitetni učitelj, eden tistih, ki svojega velikega prigaranega zgodovin­ skega znanja ne zapirajo v svoje kabinete, ampak ga nesebično delijo z zgodovinski­ mi »vajenci«, ki so jim zaupani v pedagoško skrb. Ob vsem tem pa so prav njegove pionirske študije migracij slovanskega prebivalstva v Italijo tisto področje njegovega dela, pri katerem se je ime dr. Ferda Gestrina neizbrisno zapisalo v slovensko zgodo­ vinopisje. Prav dr. Gestrin je bil tisti, k i je s svojimi dolgoletnimi raziskavam i v us­ treznih italijanskih arhivih na drugi obali Jadrana, predvsem v njem u tako ljubi po­ 349