Roitoina plačana v gotovtol. - Cena 25.— I|r Spediz. in abb. post. I. gr/ DEMOKRACIJA Uredništvo: Trat, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulicgi S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3« 'Goriško uredništvi Gorica, Biva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna, številka . L 25. —•; Naročnina: '■ mesečno L 100, letno L 1,200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 M Leto VII.- Štev. 11 Trst - Gorica 20. marca 1953 Izhaja vsak petek Jugoslavija Bn STO Čas je, da razjasnimo pojme in namene glede Trsta Tržaški Slovenci smo v tem povojnem času bili priča že mnogoterim presenetljivim izpremembam ,j«^oslovan6ke politike glede »tržaškega vprašanja«. Od prvotnega trmastega vztrajanja na stališču »vse ali nič« in iz tega izvirajočega sklepa o nesodelovanju z Zavezniki, smo preko Tito - Togliattijevega načrta z raznimi vmesnimi skoki v stran, naprej in nazaj, končno prišli tako daleč, da danes sploh ne vemo, kakšno je dejansko stališče uradne Jugoslavije. Verjetno ga tudi Tito y Londonu ne bo dokončno pojasnil. A da ne bi kdo mislil, da smo samo mi, ki živimo tu na meji, kjer gredo skoro vse naše sile zgolj za vztrajanje v borbi za golo narodno ohranitev, tako zaostali, da •tega ne moremo doumeti. Podobno kakor mi se namreč tudi ves ostali svet, ki kaj misli, pogostoma vprašuje: kaj je dejanski smoter Jugoslavije v tržaškem vprašanju? Bo kod je pripravljena popustiti? £ čim se bo še zadovoljila? In v podkrepitev teh svojih vprašanj so razna glasila svetovnega javnega mnenja doslej že navajala, podob-kakor smo storili mi, vse dosedanje metamorfoze jugoslovanskega zadržanja do Trsta. 2e ponovno smo izrazili misel, da to ni način, s katerim se vodi državno politiko v važnih, načel-adh vprašanjih. Tega nam seveda zastopniki današnjega jugoslovanskega režima nikdar ne bodo priznali in zato o tem tudi ne nameravamo razpravljati. Toda prišel je trenutek, ko se moramo kot Slovenci, ne glede na nazorske razlike, pa čeprav samo preko javnih glasil, vendarle pomeniti o nekaterih stvareh, ki bi jih bilo greh zjBBOižatu-S tem mislimo na razne, vesti in dvome, ki nepojasnjeni spodkopujejo odporno moč našega življa in bi jo neodstranjeni znali močno oslabiti. Nihče ne bo vpraševal jugoslovanskih diplomatov in politikov take stvari, ki bi odkrite oslabile njihove pozicije v pogajanjih za dokončno ureditev tržaškega vpra šadja, v kolikor streme pri tem za t«ko rešitvijo, ki odgovarja volji tukajšnjega prebivalstva in uteme Ijeriim splošnim slovenskim koristita. Toda v nečem imamo vendar tukajšnji Slovenci, pa naj bomo to nasprotniki ali pristaši sedanjega jugoslovanskega režima, vendarle nrarvico zahtevati jasno besedo, '.n to je nedvoumen ter obvezen od govor na vprašanje: ali ste nas pripravljeni prodati? Bodimo odkriti se ne bo nekoč v bodoče pred zgodovino po krivici obsojalo Srbov in Hrvatov za nekaj, v čemer bi morda samo ugodili slovenskemu pritisku. Ce stoje stvari tako, potem je torej samo od italijanske volje odvisno, če se kupčija sklene ali ne. Odvisno je od tega, če bi De Ga-sperija zaradi predaje istrskih I-talijanov Titu pekla vest kaj bolj, kakor pa bi pekla kakega Kidriča ali Kardelja zaradi izročitve tržaških Slovencev Italiji. Bodimo vendar enkrat odkriti in r.berimo toliko odločnosti, da se dostojno pogovorimo tudi o taki boleči stvari, kakršna je zapopadena v tem vprašanju. Pelin je treba i-tak izpiti ali pa ga odliti, kaj bi še čakali, ko je vse prikrivanje vendar najbolj škodljivo In neumno! Vprašanje, ki smo ga zastavili kroži že delj časa ne samo med po litično neopredeljenimi in pro tikomunistično usmerjenimi trže flkimi Slovenci, temveč tudi med člani Osvobodilne fronte. O njem se šepeta, podžiga se dvom, ki prikrit toliko bolj nevarno tli. To je stanje, ki ga je treba končati, če |e tistim, ki so za jugoslovansko politiko odgovorni, sploh do tega da se Slovenci v Trstu razvijajo in jačajo, ne pa propadajo. Ena izmed takih vesti, ki kroži že dalje časa in z veliko vztrajnost-ja, je, da je Jugoslavija pripravlje ■a, odreči se Trstu, če dobi v za aaeno sedanjo cono B. O tem tudi veliko pišejo in zanimivo je, da Jugoslavija tega nikdar ni odločno eanikala. Pustila si je odprta vrata.... Najbolj zanimivo pa je pri .tem, da se neprestano ponavlja, da to tezo zagovarjajo predvsem sedanji slovenski komunistični prvaki, ki se boje, da bi v primeru uresničenja Svobodnega tržaškega ozemlja Slovenija izgubila vsak lasten dostop do morja, ki ga ima danes e-dino na Koprskem. Najnovejše informacije, in to iz krogov, ki so zelo blizu titovski' podružnici v Trstu, vedo celo povedati, da so Hrvati in Srbi proti takemu stališč« in da so za to, da se v tržaškem vprašanju vodi široka državna politika ter se ne gleda na majhne sebične račune. Tudi to je stvar, ki jo je treba razčistiti, da Potrebni so jazni odgovori Ce pa stvari ne stoje tako, potem je nujno potrebno, da najvišji uradni zastopniki Jugoslavije vsako možnost kupčije, pa naj bo na osnovi etnične črte ali razdelitve 'Svobodnega tržaškega ozemlja na osnovi dejanskega stanja, kategorično zanikajo na jasen in nedvoumen način. Podobno kakor podčrtavajo danes -tržaški Slovenci ob vsaki priliki svojo odločno voljo, da ne žele več priti pod Italijo, in celo Italijani to njihovo stališče razumejo, pa čeprav je nasprotno njihovemu, prav tako bi moral tudi jugoslovanski režim ob vsaki u-radni izjavi jasno poudariti, da se ne sme njegovo voljo za sporazum in druge rešitve tolmačiti na tak način, da bi se en sam kvadratni meter današnjega Svobodnega tržaškega ozemlja lahko jutri z jugoslovanskim pristankom znašel pod italijansko vrhovnostjo. Druga stvar, ki jo je treba pojasniti, je že omenjeni dozdevni strah današnjih jugoslovanskih o-blastnikov za slovensko morje. Toda predno preidemo na to vprašanje, -bi radi vprašali nekaj drugega: ali ni to morda samo nekakšen urgdpi. izgovor, xa katerim ti "či nekaj popolnoma drugega? Posebno zatrjevanje, da so današnji slovenski uradni politiki tisti, ki silijo na razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja, medtem ko so Srbi in Hrvati za iskanje; drugačnih rešitev, daje človeku misliti! Dejstvo je namreč, da se je v Trstu zbralo sorazmerno veliko slovenskih izobražencev, ki niso komunisti. Tu so slovenske srednje in ljudske šole, tu je slovenska radijska postaja, tu so krajevno zasidrana slovenska nekomunistična politična gibanja. V mnogih od teh ustanov slovenski nekomunisti sicer ne morejo delovati popolnoma po svoji volji, toda ustanove jim dajejo vsaj možnost materialnega obstanka in nadaljnega duševnega razvoja ter izpopolnje vanja. Poleg -tega jim bližina domovine že sama po sebi omogoča, da ne izgube stika z njenim razvojem in problemi. Prav tako pa na drugi strani že sama prisotnbst tega jedra, pa čeprav se vzdrži vseh neposrednih posegov v dogodke na drugi strani meje, nujno krepi odpornost slovenskega demokratičnega vzbuja upanja ter predstavlja nekakšno skrito silo, katere obstoj današnjim slovenskim enostrankar-jem ne more biti prijeten. Ce pride v Trst Italija, bo vse to izginilo. Slovenski kulturni vpliv in prosvetno delovanje bo nato izžarevalo samo iz Kopra, ki ga bodo zastopniki režima trdo držali v svojih rokah. Tisto nekomunistično intelektualno in politično jedro, ki obstoja danes ob sami meji Slovenije, jedro, ki za Hrvate in Srbe, ki žive v večji geografski oddaljenosti, pač ni tako pomembno, bo prenehalo -obstojati. Ali ni morda to bolj otipljiv In razumljivejši razlog, ki. pripravlja današnje slovenske komuniste do tega, da so večji privrženci zamisli razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja kakor Srbi in Hrvati? Ne služi morda bojazen o izgubi slovenskega morja samo za krinko, s katero žele tovariši prikriti svoj pravi namen? Tudi na to bi bilo treba odgovoriti, ne demagoško ali zaničljivo, temveč stvarno, mirno in prepričljivo. Koroški in tržaški Slovenci se namreč še predobro spominjajo, da »stara gnila Jugoslavija« z vsemi svojimi »diktatorskimi in nasilnimi režimi« — kakor to pravijo titovci — ni nikdar stavljala svojim narodnim manjšinam v tujini politično udinjanje kot pogoj za svojo podporo. So se tudi tu časi izpremenili in se morda tudi izven meja uveljavlja geslo: kdor ni z, menoj, ta naj umre? Pri tem pa je gotovo, da bi s takim postopanjem komunisti za odstranitev manjše vrednosti neizogibno izzvali še večjo, kajti Trst Tudi fiotiuiald je umrl v italijanskih rokah ne bi prinesel pomiritve v te kraje, temveč bi se nujno razvil v izhodiščno trdnjavo italijanskega iredentizma. Brez iiudobije in jeze Ponavljamo, da se zavedamo, v trenutku ko to pišemo, da so to neprijetna vprašanja. Toda nismo prvi, ki jih postavljamo. 2e nekaj časa ta vprašanja krožijo in kljujejo, danes tukaj, jutri tam. Zavedamo se, da jih izgovarjamo tudi v imenu mnogih, ki pripadajo organizacijam tistih, katere pozivamo, da nanja odgovore. Veliko jih je, ki od teh organizacij celo žive. Oglasili smo se torej tudi v imenu vseh teh, ki i-majo zavezana usta. Te vrstice so napisane brez zlobe in jeze, v goli skrbi za stvar in vprašanje, ki je vsem Slovencem skupno. Narekovalo jih je samo spoznanje, da bi nadaljni molk In nejasnost o stvareh, ki so postala-predmet tako širokega razpravljanja, kakor smo to ugotovili za o-menjena vprašanja, bil pravi prestopek, da ne rečemo zločin. Zereližfei samo, da jih tisti, katerim so namenjene, sprejmejo kot -taka, kot prispevek, ki naj nudi priliko, da odstranimo moro, ki •tlači naš tukajšnji živelj že vse, odkar so po lanskih volitvah na jugoslovanski strani zopet pričeli slepomišiti s pred volitvami jasno dano obljubo, da od Svobodnega tržaškega ozemlja ne bodo nikdar odstopili. Pretežke so te stvari, da bi nam bilo za brezplodno polemiko. — CIN Par dni za Stalinom je umrl -tud: češkoslovaški komunistični diktator, Klement Gottwald. V ponedeljek 9. marca je še prisostvoval v Moskvi pogrebnim svečanostim po Jusipu Stalinu, v petek 13. marca pa je sam preminul po dvodnevni bolezni, pljučnici s porebrnico s srčnimi komplikacija mi. Z -Gottwaldom je izginil najzve-stejši Stalinov oproda v Evropi, človek, na katerega se je Sovjetska zveza mogla popolnoma zanesti pri izvajanju svojih načrtov zasužnje-nja evropskega Zahoda in pri tlačenju vsakega poskusa, da bi se mogli satelitski narodi otresti težkega komunističnega jarma. Gottwald se je rodil iz skromna delavske družine na Moravskem., 2e kot mlad fant se je udejstvoval v vrstah socialistične stranke v Avstriji in je od vsega začetka pripadal češkoslovaški komunistični partiji. Za časa demokratične vladavine predsednika osvoboditelja, Tomaža, G. Masaryka, in njegovega učenca, Edvarda Beneša, je -bila komunistična partija na Češkoslovaškem prepovedana. Delovala je zato ilegalno, ne da bi sploh kdaj koli dala zaslutiti svojo številčno moč in organizacijsko razpredenost po vseh velikih in majhnih industrijskih središčih mlade republike. Češkoslovaška je med obema svetovnima vojnama veljala za resnično napredno in vzorno demokratsko državo, ki jo je Masaryk uredil po demokratskih političnih izročilih zahodnega sveta, zlasti severnoameriškega. Tedaj sploh ni bilo govora o komunistični nevarnosti med Cehi in Slovaki. Ni izključeno, da je stalna nemška nevarnost blagodejno vplivala na češkoslovaške notranje prilike in tudi večji del delavstva strnila o-krog svojih demokratičnih vodite- ODGOVORNOSTI Misinovski zbor s svojimi spremnimi pojavi pripada že preteklosti in vsa podoba je, da bo imel tudi svoje koristne posledice. Na njem se je namreč pokazalo, na kako šibkih temeljih sloni tukajšnja nacionalistična agitacija. Da tukajšnji iredentisti ne verujejo v iredentizem Tržačanov, se vidi že po tem, ko ob volitvah in za manifestacije potrebujejo aktivno sodelovanje pomagačev iz Italije. K temu verjetno sedaj po 8. marcu pride še to, da bodo prireditelji takih neredov sami uvideli, kako slaba je korist, ki iz njih zanje nastane. Zato ni prav nič izključeno, da bo italijanska vlada takoj po volitvah celokupnost tržaškega vprašanja znova vzela v pretres in pri tem prišla do zaključka, ki bi mogel pomeniti likvidacijo današnjih napetosti. Toda za -temi neredi se vendarle krijejo pojavi, ki zahtevajo precei pažnje; med njimi je zelo čudno prebivalstva v domovini, mu zadržanje profesorja Diega De Ca- Titou prihod o London » NASA VLADA UPRAVIČENO OBČUDUJE OBNAŠANJE JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA V OBEH SVETOVNIH VOJNAH. TO PA NE POMENI, DA OBČUDUJEMO NJEGOVO VLADO.« »Naša vlada upravičeno občudu- so Jugoslovani slišali mnogo tudi je obnašanje jugoslovanskega ljudstva v obeh svetovnih vojnah. To pa ne pomeni, da občudujemo njegovo vlado.« S tem figovim peresom skuša po-nedeljski liberalni list »Manchester Guardian«, podobno kakor drugi britanski dnevniki, zakriti zadrego, v kateri se je znašel zaradi Titovega obiska. Pri tem seveda pozabi povedati, da je Jugoslovanom pomagala vsiliti današnji režim tudi takratna britanska vlada, kateri sta načelovala ista dva moža, ki sta svojega starega prijatelja zdaj sprejela na obali Temze. Nato pa nadaljuje: »Jugoslovanski voditelji, ki so prepričani, da so le oni edini pravi mpostolski nasledniki« (Karla Marža), bi radi vodili svetovno socia listično gibanje. To pa se jim verjetno ne bo posrečilo. Ce se bo še kakšna podložniška država iztrgala Moskvi iz rok, gotovo ne bo želela pasti v roke Beogradu. Hotela bo sama izvesti svojo narodno rešitev.« Vsekakor lepe besede, kakršnih med vojno, toda na drugi strani trpko občutijo dejstvo,, da se je Tito iztrgal Moskvi iz rok, a ga zahodni zavezniki prav zaradi tega Obravnavajo z dvojno nežnostjo. Vkljub vsemu pričakovanju in u-pom Jugoslovani še do danes niso rešeni komunističnega jarma Londonski BBC — isti, ki je med vojno nekaj časa govoril za kralja in Mihajloviča, nato pa za Tita — je namreč povedal, da so Britanci zopet začeli filozofirati, da- je treba propagando proti komunizmu u-staviti ter se je treba boriti samo proti moskovskemu imperializmu Jugoslovanski primer pa naj bi bil živ dokaz in mamilo vsem rdečim satelitskim diktatorčkom, da bodo še varneje sedeli na svojih pre stolčkih, če se le odrečejo Moskve pri kateri ne morejo biti nikdar varni, da jih bo skrajšala za eno glavo. In tlačeni narodi naj bi se za takšne »rešitve« navduševali Kakšne iluzije!' Ob teh razmišljanjih nedvomno jugoslovanski narodi z zelo meša (Konec na 2. strani) stra. On je politični svetovalec, dodeljen Zavezniški vojaški upravi. To pomeni, da spadajo v njegovo uradovanje vsa vprašanja, ki se tičejo italijanskega javnega življenja na tem področju. Njemu je dosledno temu bilo torej predloženo tudi vprašanje dovoljenja za Marsanichevo fašistično zborovanje in vse kaže, da je bilo to zborovanje dovoljeno vprav po De Castrovem nasvetu. Stvar ne bi pomenila mnogo, če bi ne bilo posledic, in prav te posledice so pokazale vso nevarnost De Castrove odredbe. Ce bi bili misinovci do sedaj pokazali korektnost pri izbiri svojih agitacijskih sredstev, če bi -se bili kazali posebno pazljivi v spoštovanju javnega reda, -bi mogli reči, da so De Castra pač prevarili v njegovih pričakovanjih. Vendar pa temu ni tako. De Castro je moral zelo dobro vedeti, da so si misinovci s svojimi bombnimi atentati pridobili že tako izurjenost ki je zanje prav svojstvena. On je torej mogel vedeti ali vsaj pričakovati, da utegnejo tudi ob tej priliki seči po svojem običajnem orožju. Ce pa je on to mogel pričakovati, zakaj si ni prizadeval, da bi te izgrede preprečil? Ne le, da on tega ni storil, ampak je s svojo baje slučajno prisotnostjo in s svojim dvakratnim posredovanjem v prilog misinovcev vso nesrečo omogočil. Njegovemu prizadevanju je torej pripisati, da so misinovci mogli spet pod okna »Fronte za neodvisnost« in je tako zanje nastala prilika, da so dali izraza svoji »razburjenosti«. Ce se ne motimo, je politični svetovalec zato tu, da bi nerede preprečil, De Castro jih je pa — vseeno če namenoma ali brez namere — povzročil! Dolžnost političnega svetovalca je, opozoriti na nevarne posledice, ki bi mogle nastopiti zaradi takega javnega zborovanja, dočim je on sodeč po dogodkih, to svojo dolžnost popolnoma zanemaril! On je kot uradna oseba šel celo korak naprej: sodeč po njegovem obnašanju, se je celo solidariziral z o-, nimi nesrečniki, katerim je neumna propaganda ubila v glavo, da je njihovo početje v korist Italije, dočim je bilo v resnici le na njeno škodo. Reči moremo še nekaj: s tem, da je De Castro to zborovanje hotel in ker je udeležencem ter priredi teljem tega zborovanja šel v toliki meri na roko,' je postal — zavestno 'ali nezavestno — sokrivec in nanj pade soodgovornost za tisto, kar je; s tem nastalo. V primeri z De Castrovim pogreškom, ki je nedvomno težje prirode, moremo pose-t pri ranjencih, ki ga je napravil župan Bartoli, smatrati za nepremišljenost človeka, ki se ne zaveda dolžnosti in odgovornosti svojega položaja. Skratka: oba, De Castro in Bartoli, sta se izkazala premalo resna in nedorasla svoji nalogi! Niti e-den niti drugi se v svoji nacionalistični zaslepljenlostji nista zjave-dala, v kolikšni meri onemogočata sprejemljivost italijanske oblasti nad našim ozemljem. To sliko nam izpopolnjuje še Au-gusto Guerriero s svojim člankom v »Corriere della Sera« od 12. t. m. Guerrieru je pač žal, da kažejo Angleži veliko zanimanje za vlogo Jugoslavije v obrambi Evrope proti Sovjetski zvezi. Zato se trudi, da bi Angležem dokazal, kako brezpomembni so Jugoslovani v vojaškem pogledu, in kako so, kar se zadržanja do Velike Britanije tiče, neiskreni in nepošteni. V ta namen jim je vse dobro in prav ta njihova naivna neizbirčnost pri iz-našanju argumentov je pač najboljši dokaz za to, kako moreta tudi sicer brihtno glavo nacionalna zaslepljenost in sovraštvo zavesti v najbolj neverjetne zablode. Guerriero se namreč prav nič ne zaveda, da bi isti argumenti, ki jih on tako brezskrbno navaja proti Jugoslaviji, mogli v mnogo izdatnejši meri služiti tudi proti Italiji. Ce naj se že nekoliko pomudimo pri vojaških nedostatkih, tedaj i-mamo tolikšno kopico italijanskih vojnih neuspehov na razpolago, da bi bilo že kar neokusno, če bi se dalj zaustavili ob njih, najsi bo že na jugoslovanskem, grškem, afriškem ali španskem bojišču. Ce bi se pa hoteli pomuditi tudi na polju politične -strupenosti proti Veliki Britaniji, tedaj je vprašanje le to, kje naj bi prej začeli, ali pri Mussolinijevih neumerjenostlh ob časi; napadov na London ali pa zopet ob čisto današnjih pojavih, kot so na primer prevzem iranskega petroleja ali pa stopapje v bližji odnos z Egiptom, ali pa na dokaj strupene komentarje o britanski politiki ki jih je poln ves italijanski tisk polslužbene smeri. Vsi ti pojavi imajo pa naslednjo skupno črto: ostro italijansko na-sprotstvo do našega naroda in kot izraz tega nasprotstva izrazito -tež-(Konec na 3. strani) ljev. Vsekakor drži, da je bila socialna politika mlade češkoslovaške republike zares temeljito zamišljena in izvajana, zaradi česar so izgubili komunisti mnogo razlogov za svoje razdiralno početje med delavci. Pa tudi češkoslovaška učeča se mladina je bila v celoti neomajno združena okrog Masaryka in Beneša ter je v Tyrševih sokolskih naukih črpala oni zdravi narodnostni zagon, s katerim je kljubovala podtalni komunistični agitaciji pred vojno, med vojno -se učinkovito u-pirala hitlerjanskemu besu, po vojni pa se srdito postavila po robu Gottwaidovemu komunističnemu totalitarizmu. Nacistična zasedba je pa vendarle opravila svoje. Poleg groznega trpljenja, ki so mu do tal uničene Lydice najzgovornejši simbol, so hitlerjanci povzročili tudi usoden razplet komunistične podtalne organizacije. Po vojni je postala — po sami Beneševi prizadevnosti — komunistična partija zakonita stranka. Ker so dobili komunisti pri prvih povojnih volitvah tretjino vseh oddanih glasov, so bili vključeni v koalicijsko vlado, v kateri so si izgovorili ključne položaje, med drugimi tudi notranje ministrstvo. To, kar ni uspelo italijanskim komunistom, ki so imeli neposredno po vojni v prvih italijanskih koalicijskih vladah prav tako važne ključne položaje, je uspelo češkoslovaškim komunistom. Ti so si tako utrdili svoje postojanke v državnem organizmu, da jim ni bilo težko, polastiti se v kritičnem februarju 1948 celotne oblasti v državi. Po Beneševi smrti in tragičnem »samomoru« Masary-kovega sina je postala komunistična oblast na Češkoslovaškem neomejena pod neizprosnim Gottwal-dovim vodstvom, ki je s svojo politično spretnostjo in brezobzirnostjo zasenčil s pomočjo Rudolfa Slanskyja svojega najnevarnejšega konkurenta, Zapotockyja. Cim si je Gotttvald utrdil oblast, je obračunal tudi s svojo ožjo skupino zarotniških pomagačev. Proti koncu lanskega leta je dal pobesiti svojega nekdanjega najzvestejšega prijatelja, Slanskyja, in vse .njegove ožje pristaše po procesu, ki je zaradi svoje tiranske krutosti upravičeno vzbudil največje presenečenje in ogorčenje v vsem zahodnem svetu. Gotttvald je ostal tako neomejem gospodar položaja! Z Gotttvaldovo smrtjo pa je v češkoslovaški KP nastala taka praznina, kakršna je po Stalinovem izginotju nastala v KP Sovjetske zveze. Danes na Češkoslovaškem ni človeka, ki bi bil za komuniste enakovreden Got-ttvaldu. Zato že, čujemo glasove, da bo prevzel formalno državno zastopstvo češkoslovaški komunistični znanstvenik prof. Nejedly, državne posle in vodstvo KP pa dosedanji Gottwaldov tekmec, Zapotocky. Ali se je z Gotttvaldovo smrtjo prikazal tudi za naše češkoslovaške brate svit nove zarje svobode? COIHISCD in Trst Od 13. do 20. marca bi morala zasedati v Trstu posebna komisija Socialistične internacionale z nalogo, preučiti bistvo našega vprašanja. Sklep o tem so sprejeli na zadnjem kongresu internacionale, ki je bil lani jeseni v Milanu, in sicer na predlog italijanskih socialdemokratov, ki so se postavili >a stališče potrebe po razpisu plebiscita za določitev usode našega o-zemlja. Datum obiska v Trstu je bil prav tako določen na italijanski pred- ' log. Verjetno se ostali člani 'komisije niso zavedali izzivalnosti tega predloga, saj bi morala komisija končati svoje delo sredi bučnih demonstracij, ki so jih nameravali u-prizoriti italijanski iredentisti, seveda v sodelovanju tudi s tržaškimi saragatovci, ob obletnici pokojne 20-marčne izjave. Komisija je pred odhodom v Trst prosila jugoslovansko vlado, naj n dovoli dostop v cono B STO-ja. Jugoslovanska vlada pa je kratko in malo odgovorila komisiji, da je njen obisk v coni B nezaželen, dodala pa je, da bo ta obisk dovolila, če bo komisija pri tem vztrajala. Komisija je nato po vsestranski preučitvi položaja v zvezi s Tr-stom sklenila, da svoj obisk na Tržaškem odloži. Datum njenega obiska bodo nanovo določili na sestanku Socialistične internacionale, ki bo 1. a-prila. V E>S T I z GORI S K EGA Samo v deželni avtonomiji rešitev gospodarske krize na Goriškem Gospodarska kriza, ki se od vrnitve italijanske vrhovnosti na go-riško ozemlje in od izvršitve mirovne pogodbe, to je od leta 1947 dalje, vedno ostreje stopnjuje in je v tem času skorajda dosegla svoj vrhunec, je vprašanje, ki ga dnevno obravnava ves tisk, in s katerim se bavijo vse gospodarske, upravne in sindikalne ter tudi politične organizacije in stranke naše dežele. Preobljudenost v goriški občini, pomanjkanje stanovanj, skoro 12 tisoč brezposelnih na komaj 130 tisoč prebivalcev vse goriške pokrajine, neuspeh uvedbe prostega carinskega pasu (.»zona franca«), visoko število trgovskih stečajev in meničnih protestov ter nujna oo-treba kapitala za obnovitvena dela javne koristi, so činitelji, ki igrajo glavno vlogo v težki gospodarski krizi. Odmevi tega položaja se porajajo tudi v goriškem občinskem svetu, ki si prizadeva rešiti uganko goriške gospodarske krize s tem, da u-gotovi vzroke njenega nastanka, sestavi in preuči načrt njene rešitve in ga predloži vladi za izvedbo. Vlada pa naj krizo reši s finansiranjem kakega javnega dela, ki utegne le začasnq položaj ublažiti z zaposlitvijo kakih dva 'tisoč brezposelnih. Do sedaj nismo slišali iz ust italijanskih zastopnikov in oseb, ki zadevo obravnavajo, še niti enega takega predloga, ki bi krizo zadel v živo in nudil tehtne pogoje za njeno rešitev. JMekdo od monarhistov je našel vzroke gospodarske krize v domnevnem begu kapitala z Goriške, namesto da bi služil velelindustri-ji, ki bi morala zrasti na Goriškem. Te »vzroke« je laški tisk zavrnil s sarkazmom, ker jih je omenjeni italijanski monarhist iztaknil le v svojih možganih, ko jih v resnici na Goriškem v taki obliki ni najti! »Nesmiselna in krivična« nova državna meja je še najpriljubljenejši predmet vsega nacionalističnega italijanskega tiska in vseh slepih italijanskih prenapetežev, pa tudi mnogih političnih zagrizen-cev. To je štrena sukna, ki ga zvijajo v klobec in iz klobca nazaj v štreno, ker ne zmorejo boljših in pravičnejših argumentov v težki zagati. Tožijo in .tarnajo, da je le izguba (slovenskega) zaledja kriva gospodarski krizi na Goriškem, in sanjajo nove pohode po slovenski zemlji, ki naj jih reši zla. ki so ga sami krivi! Avtonomija s posebnim statutom pogoj in jamstvo gospodarske stabilnosti in napredka Slovenski človek na Goriškem pa opazuje in preučuje zadevo s stališča stvarnosti in loči politični pix>blem od gospodarskega, ali pa ju zopet združi v okvir stroge in stvarne pravičnosti. Nedvomno je, da obstoja na Goriškem in v videmski pokrajini vprašanje zaščite slovenske in tudi nemške (v Kanalski dolini) manjšine, ki Je strogo političnega značaja in zajema dolžnost vlade, da izpolni vse obveznosti, ki jih je s podpisom mednarodnih pogodb in dogovorov sprejela. Gre predvsem za mirovno pogodbo, listino člove- Tito# prihod v London (Konec s 1. strani) nimi občutki spremljajo vse časti, ki se izkazujejo v Londonu človeku, ki je nedvomno »velik« samo po tem, da je znal oblast neusmiljeno pograbiti v svoje roke, in da jo zna držati. 2eleti‘je le, da bi se britanskemu narodu posrečilo dokazati in prepričati Jugoslovane, ki so posebno občutljivi, da so vse slavnosti tega obiska pravzaprav priznanje njim kot takim, njihovi državi, na katero so ponosni, ne pa tistim, ki jo trenutno predstavljajo. To pa ne bo ne enostavno, ne lahko. Titov obisk je v ostalem vsekakor politično izredno pomemben ter visoko dviga mednarodni ugled Jugoslavije .V tem smislu pa ga bo možno obravnavati šele prihodnjič, ko bodo znani vsaj njegovi glavni javni rezultati. Zaenkrat pa lahko samo ugotovimo ne glede na osebno in ideološko stran zadeve s Titovim obiskom v Veliki Britaniji, da gre pri tem dejansko za velik uspeh Jugoslavije in njenih narodov v eahodnem svetu in sploh v mednarodnem političnem življenju. canskih pravic in dogovor o pobijanju zločina rodomora. Kicer pa je vlada dolžna izda:i tale zaščitni zakon tudi po členu 6 ustave, ki je bila izglasovana že decembra 1947! Od te zahteve po zaščiti Slovencev v Italiji ne odstopimo nikoli. V interesu države in njenega ugleda v notranjosti in v tujini pa je, da z zaščito naše manjšine po vseh pravilih sodobnih človečanskih pravic ne odlaša, da nam bosta tako zajamčeni razvoj in življenjski obstanek v vsakem oziru! Deželna avtonomija s posebnim statutom, ki jo za Furlanijo - Julijsko krajino člen 116 ustave že predvideva (je pa bil začasno u-stavljen, kar se tiče njene izvedbe!), mora vsebovati tudi določila gospodarskega in finančnega značaja ,da bo dežela lahko živela, kot živijo ostale štiri dežele s jooseo-nim statutom: Sicilija, Sardinija, Dolina Aosta in Tridentinska s Poadižjem, kjer se je prav v gospodarskem in finančnem oziru taka avtonomija posebno dobro obnesla. Finančna sredstva in izvrševanje javnih del v območju deželne avtonomije 2e več let zahtevajo pristojni organi na Goriškem vladno denarno pomoč za obnovitvena dela na področju krminsko - gradiščanske ravnine, da bi ta obširna polja lahko namakali, od namakanja pa povišali pridelek pšenice in koruze pa tudi krme za živino ter drugega blaga življenjske važnosti. Ta dela, menijo, bi za dve, tri leta zaposlila par tisoč delavcev in s tem znižala odstotek brezposelnih. Toda vlada na to uho ne sliši in ne obljubi ničesar! Prav ta vlada pa je dovolila carine prosti pas v Gorici, s katerim izgubi eno milijardo lir na leto in od katerega imajo vidno korist samo goriško županstvo in nekaj velikih goriških trgovcev. In zopet prav ta vlada krije vsako leto za kakih dve sto milijonov lir primanjkljaj goriške občine. Toda Go rico je treba podpirati iz prestižnih ozirov nacionalne politike, o-stali kraji dežele in brezposelni naj pa čakajo in tudi stradajo! Odvisnost od vlade n? bi bila potrebna, če bi uživati avtonomijo posebnim statutom. To nam najbolje dokazuje na primer statut Sardinije, ki daje deželnemu zboru zakonodajno moč med tolikimi drugimi zadevami tudi v zadevah poljedelstva in gozdov, obnov 'manjšega obsega ter obnovitvenih del agrarnega in zemljiškega značaja; javnih del deželnega pomena in koristi ter stavbnih zgradb in urbanistike. Poleg tega ima sardinski deželni zbor pravico, izdajati zakonska navodila v zadevah industrije, trgovine, izkoriščanja rudnikov, kamv.olomov in solnic; obnovitev večjega in srednjega obsega ter zemljiških preureditev; ustanovitve in ureditve zavodov za zemljiški in agrarni kredit, hranilnic kmečkih posojilnic, skladov za pšenico in za zastavitve ter drugih kreditnih poslovalnic deželnega značaja in tozadevna dovoljenja. Avtonomne dežele s posebnim statutom razpolagajo z lastnimi denarnimi sredstvi in prejemajo dohodke sledeče vrste in obsega: devet desetin vsega erarnega davka na zemljišča in stavbe ter dohodninskega davka od zemljišč na območju dežele: devet desetin vsega davka na premično bogastvo (»Ricchezza mobilen) iz dežele; devet desetin vseh dohodkov od taks in kolekov, od vladnih koncesij, od davka na. vknjižbe, na pridelovanje plina in električne sile v deželi; devet desetin državnega konsum-nega davka na tobaku, prodanega v deželi; določeni delež od denarnega obtoka (»Imposta generale sull’entra-ta«) državne pristojnosti, pobranega v deželi, in ki se predhodno določi vsako leto sproti, med državo in deželo, upoštevajoč stroške, ki jih dežela mora kriti za izvrševanje svojih rednih poslov; vse dohodke od dovoljenj za hi-droelektrične koncesije; državne prispevke za obnove m za določena dela; davke in takse na turizem; vse druge davke in takse, ki jih deželni zbor lahko s svojim zakonom določi v skladu z državnim davčnim sistemom; dohodke od svojega lastnega premoženja ■ ter izredne državne prispevke za načrtna javna dela in za zemljiške obnove in preureditve. Sardinski posebni statut daje možnost deželnemu zboru, da lahko odreja oprostitev od davkov in druge olajšave novim podjetjem ter da najema deželna posojila, glede katerih lahko jamči, da lahko z njimi izvrši dela trajnega značaja za znesek, ki ne presega določenih letnih dohodkov dežele. Država se je tudi zavezala, da za dobo dvajsetih let oprosti Sardinijo vsake carine za uvoz strojev, orodja za delo in vsega materiala za zgradbe v Sardiniji, ki se tičejo produkcije in predelovanja poljedelskih pridelkov in njenega industrijskega razvoja. Usodna zaslepljenost! Iz tega sledi, kako slabo so ravnali tisti goriški gospodje odnosno tisti zastopniki italijanskih strank in organizacij, ki so leta 1947 tekli skrivaj v Rim, nagovarjat vlado in poslance, da so začasno odgodiii dejansko uveljavitev naše deželne avtonomije § posebnim statutom! Če bi 'tako avtonomijo že imeli, bi se nam danes ne bi bilo treba boriti z gospodarskimi težkočami in beračiti za pomoč pri vladi, Ki je za naše potrebe gluha! Imeli oi tako v deželi dovolj milijard za javna dela in s tem sredstva za pobijanje brezposelnosti! Te dni je neapeljski občini nakazala vlada prvih dvajset milijard lir za izredna obnovitvena dela, čeprav nima Neapelj posebnega statuta! Ta denar prihaja tudi od naših davkoplačevalcev! Ali nimamo na Goriškem in v Furlaniji dovolj brezposelnih, da uporabimo naš denar raje v naši deželi in za naše potrebe? — • j v Čudno klecanje „Soče“ V svoji zadnji februarski številki piše goriška »Soča« tudi o izidu avstrijskih parlamentarnih volitev, o zmagi avstrijskih socialistov in o glasovih, ki jih je prejela na Koroškem Slovenska krščanska demokratska stranka. Istočasno tudi pove, da so vsi demokratični in napredni Slovenci na Koroškem podprli socialistično stranko. Mi preprosti slovenski delavci vprašamo »Sočo«, katero socialistično stranko so podprli vsi napredni in demokratični koroški Slovenci; je mar to tista socialistična stranka, katero je leta 1949 ob priliki državnih volitev isto fronfa-ško g’asik> prikazovalo kot najbolj strupeno nemčursko in raznarodovalno stranko? Ce je to ista stranka, kaj pomeni, da se danes »Soča« o njej tako laskavo izraža? Se je morda avstrijska socialistična stranka poboljšala v svojih odnosih do slovenske manjšine na Koroškem? Ne, tega ne moremo trditi, ker besede in dejanja zastopnikov te strank? dokazujejo nasprotno! Spremenil se je nasprotno odnos »edine slovenske stranke na Koroškem«, to je Fronte, do te sovražnice vsega, kar je slovenskega! Ozkosrčne strankarske koristi tako velevajo, pa čeprav pri tem trpi vsa slovenska manjšina na Koroškem. Važno je samo eno: ohraniti se čim dalje na udobnih stolčkih OF na Koroškem! Mi delavci in kmetje smo postali politično bolj zreli, kot bi vi »tovariši« želeli. Ne fantaziramo: z, jasnim in resnim pogledom gledamo vašim dejanjem in besedam v obraz! Vsak dan globlje spoznavamo vašo narodno in socialistično zavest,' ki se harmonično prilaga dnevnim spremembam strankarske, koristi! Stranka, ki v zamejstvu ne podpre narodne liste, ki se pridruži tuji večinski stranki, ubija narodno manjšino! Vsi kričavi razglasi, da je edini zagovornik in branitelj slovenstva, so groba laž, v očivid-nem nasprotstvu z dejanji, dejanji. Dejanja so namreč merodajna in ne prazne besede, zato moramo priti nujno do zaključka, da je OF na Koroškem navadna podrepnica avstrijske socialistične stranke, in ne zastopnica tamkajšnje slovenske manjšine! Goriški delavec Izredna seja pokrajinskega speta Na izredni seji goriškega pokrajinskega sveta, ki je bila v soboto popoldne 14. t. m., so med drugim sprejeli sklep, da bi najeli posojilo v znesku 78,658.000 lir za kritje primanjkljaja iz leta 1950 in 92 milijonov 800.000 lir za kritje primanjkljaja iz leta 1951. b Predsednik dr. Culot je ;pojasnil, da krije država primanjkljaje za polovico, za ostalo polovico pa je treba najeti omenjeni posojili. To pomeni, da znašata primanjkljaja dvakrat toliko, kot je gori navedeno! Svet je odobril tudi najem državnega posojila po zakonu od 25. jul. 1952 za nabavo poljedelskih strojev v zneskv 1,968.750 lir in za neko napravo za namakanje zemljišča v znesko 1,125.000 lir. To bo služilo na posestvu umobolnice, ki je last naše dežele. Na seji šo še odobrili razdelitev med razne občine dohodkov od taks na tovorni promet z živino in uvedbo novih kvocientov taks na tovorni promet z živino, začenši od 1. jan. 1953. Kar se tiče vzdrževanja pokrajinskih cest, So sklenili, nakupiti potrebno orodje in material v znesku treh milijonov lir. Pri razpravi o posojilu za kritje primanjkljaja se je oglasil tudi naš svetovalec g. R. Bratuž, ki je prepričevalno dokazal, da bi se teh težkih milijonov primanjkljaja lahko otresli, če bi uvedli že določeno avtonomijo tudi pri nas na Goriškem. Ta nasvet je očividno naletel na dobra tla, saj je predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot prosil svetovalca g. Bratuža, naj svoj predlog vnese na dnevni red prihodnje seje, kjer bi lahko o zadevi na široko razpravljali. Glede prevoza knjig državne knjižence po deželi, je g. Bratuž zahteval, da se vključijo v ta prevoz tudi slovenske knjige, da bo lahko tudi 'Slovenska publika uživala lepoto pisane besede. Končno je g. Bratuž vprašal, kaj je s predlogom doberdobske občine zaradi ceste skozi vas. Predsednik mu je zagotovil, da so vprašanje že preučili. krmi rastejo iz dneva v dan, ker je krme vedno manj. 1 Vsemu temu .bi vsaj deloma lahko opomogli, če bi vendarle uresničili namakalne priprave za našo vas. S smotrnim namakanjem bi lahko zvišali pridelek krme za 50 odstotkov in s tem zvišali in izboljšali število naše živine. Dežela in država bi morali priii na pomoč naši občini, ki je v posebno težkem položaju. Vladni prispevki so za našega kmeta še nedosegljivi, morali bi jim zato priskočiti z bolj širokogrudnimi prispevki na pomoč, ker so okoliščine take, da našemu ' kmetu ne dovoljujejo v celoti izkoristiti vladne pomoči. Kot je pokrajinska uprava velikodušne pripomogla posestvu umobolnice za nakup namakalnih priprav, lako bi lahko pomagala tudi naši občini, da bi prišla do moderne narnakalnice in tako rešila pereče vprašanje namakanja suhe zemlje na območju sovodenjske občine. HoaBcstaahBrfHibSJsuBni podjEtju Prevozniki goriških mestnih avtobusov Ribijevega podjetja so stavkali štiri dni in v nedeljo 15. t. m. so zopet vozili. S podjetjem so se pogodili na naslednji podlagi: Takojšnja ureditev pravnega položaja uslužbencev zaradi pravičnega gospodarskega ravnanja; izboljšanje gospodarskega položaja za 2.000 lir na mesec od 1. marca dalje in izplačilo 12.000 lir za vse prejšnje mesece skupaj. Ribijevo podjetje se je tudi zavezalo, da se podvrže sklepom goriškega županstva v zadevi ureditve avtobusnega prometa in tozadevno izenači končni gospodarski položaj svojih uslužbencev. IZ SLOVENIJE IZVOZ V TURČIJO Industrijska podjetja Slovenije bodo izvozila v Turčijo razne kovinske in kemične izdelke v vrednosti nad 150 milijonov din. V prvi vrsti bodo izvažali razno poljedelsko orodje in papir. Italijanski dijaki so stavili V zvezi in zaradi bombnih dogodkov v Trstu od nedelje 8. t. m. so v soboto 14. t. m. poskusili stavko tudi goriški italijanski dijaki, ki pa se je udeležilo le pičlo število dijakov. V soboto zjutraj so se pred to stavko pojavili na zidovih lepaki demokrščanske mladine, ki so trdili, da je stavko napovedal sam glavni tajnik novih fašistov De Marsanich. Lepaki so zato pozivali mladino, naj pozivu ne naseda ;n naj prevzame vso odgovornost zaradi morebitnega nastopa s stavko. V nedeljo 15. t. m. so se na goriških zidovih pojavili pa lepaki novih fašistov, ki so .trdili, da ni De Marsanich izdal nobene okrožnice s jsozivom k stavki, in najavili, da bo on zaradi gori omenjene trditve demokrščanov vložil tožbo. Radovedni smo, če in kaj je goriško šolsko skrbništvo ukrenilo proti stavkujocim italijanskim dijakom, ko je za stavko slovenskih dijakov zaradi bombnega atentata na njihovo šolo ukazalo profesorjem, naj stavko preprečijo tudi s silo, kar so seveda nekateri tudi storili! Šole za popiasljence Goriško šolsko skrbništvo sporr-ča, da so osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, ki spadajo v območje didaktičnega ravnatelljstva iz ul. Croce, darovale za popiav-Ijence v severnih krajih 32.798 lir, one iz območja didaktičnega ravnateljstva iz Doberdoba pa 12.86f! lir. SOVODNJE Kljub vidnemu napredku v nekaterih poljedelskih krajih v naši državi, je pri nas poljedelstvo še vedno malo podobno sodobni poljedelski tehniki. Se vedno smo vezani kot naši stari očetje izključno na vremenske prilike in se ne moremo ubraniti ne suše in ne prevelikih nevarnih jesenskih ter pomladanskih nalivov. Koliko skrbi imamo samo zaradi prevelikega pomanjkanja krme, ki postaja sedaj še občutnejše! Cene ¥ažno za lastnike staob Goriško županstvo opozarja vse lastnike in upravitelje stavb, da je po nalogu osrednjega statističnega urada prepovedano brisati številke,, ki so jih bili postavili vsakemu prostoru v stavbah. Ce se slučajno številka obrabi ali izbriše pri prepleskanju, jo je treba takoj vzpostaviti. Pomladanski semenj Prvi pomladanski goriški semenj, t. j. veliki semenj sv. Hilarija, je šel neopaženo mimo nas. Pred leti se je na ta dan valila v mesto prava karavana kmečkih voz in avtomobilov, natrpanih predvsem s krompirjem iz tolminskih hribov. Vipavci, Brici in Furlani so prihajali in kupovali cele vozove tega žlahtnega tolminskega pridelka. Danes vsega tega ni več! Senčenj sv. Hilarjja nima nobenega poma-na več. Mesto postaja vsak dan bolj mrtvo, ker mu manjkajo življenjski sokovi šoške in vipavske doline ter pridelki sončnih Brd. Tega se prav dobro zavedajo nekdanji bogati in tako prešerni goriški trgovci.... Csebns izkaznice Goriška občina ponovno opozarja vse volivce, naj pravočasno obnove svoje izkaznice ,da ne bodo imeli sitnosti pri prihodnjih državnih volitvah. Obenem prosi, naj vsi volivci javijo morebitne spremembe naslova. temobilskE industrija»Italiji Polagoma, skoro nevidno prehaja tudi industrija avtomobilov v krizo. Proizvodnja se niža, ker pada povpraševanje na domačem in tujem trgu. Leta 1952 je znašala produkcija vsakovrstnih avtomobilov 138.412 enot ali 7.141 enot manj kot v letu 1951. Občuten je padec predvsem v proizvodnji osebnih avtomobilov. Izvoz je lani v primeri s predlanskim padel od 32.250 enot na 26.460. Obnovljena nemška industrija avtomobilov bo v bodoče še močneje konkurirala italijanskemu izvozu. Rešitev te krize je možna samo v znižanju cen. To bo pa mogoče doseči le tedaj, kadar se bodo veleindustrijci zadovoljili z manjšimi zaslužki! Souodnje in ..prosti pas" Ni dvoma, da imajo Sovodnje pravico do soudeležbe pri delitvi dohodkov od prostega pasu (»zona franca«), saj je po zakonu vključena v prosti vas do reke Vipave. Ker prejema goriška občina na ta račun okoli 130 milijonov lir na leto, zakaj ne bi dobile nekaj milijonov tudi Sovodnje? Menimo, da bi se morala občinska uprava nekoliko bolj vneto pobrigati za zadevo kot tako. Zakaj molčati, saj so višji upravni organi in tudi sodnija za to postavljeni, da v stvari sodijo in delijo pravico! o Gez zasneženi Frnpnrt iz titovega „raja“ Iz Titovega »raja« sta pribežala v Italijo inž. Marijan Kobe (ali Kob?) in mehanik Viljem Bevčar, in sicer čez 'zasneženi Mangart. Pomagala sta si na težiti poti z vrvmi in pikami. FILM O SARAJEVSKEM ATENTATU Med ameriško filmsko družbo i* jugoslovanskim podjetjem »Bosna film« so podpisali pogodbo o snemanju filma o atentatu ila avstrijskega prestolonaslednika Franc* Ferdinanda. Film bodo snemali v Sarajevu in Hamburgu ter bo izdelan .v angleščini, nemščini in srbohrvaščini. BREZPOSELNOST V NOVI GORICI Po podatkih »Slovenskega poročevalca« je bilo v začetku letošnjega leta v okraju Nova Gorica 51» brezposelnih, ki so se s prošnjo zaposlitev obrnili na posredovalnico za delo. Od teh je 348 žensk — večina deklet od 16 do 20 let — ;» okrog 100 odraslih, ki so socialn* zelo ogroženi. Zaradi skrajne omejitve sekanja gozdov je gozdna uprava v Trnovem odpustila nad 100 delavcev. Tovarna pohištva in tekstilna tovarna v Ajdovščini zaposlujeta komaj 350 žensk. DRUŽBENI PLAN MESTA LJUBLJANE ZA L. 1953 Gospodarski svet ML O Ljubljana predvideva za leto 1953 17 milijard brutto produkta ali narodnega dohodka. Od tega bo šlo 3 milijarde za amortizacijo, lep del bo na razpolago zveznemu in republiškemu družbenemu planu, nekaj ostane podjetju za samostojno razpolaganje, tako da .bo Mestni ljudski odbor lahko razpolagal, če bo šlo vs» srečno, le z 1 milijardo 338 milijonov din. Od te vsote bo šlo za: prosveto in kulturo . 348,000.000 ljudsko zdravstvo . . 28,000.000 socialno skrbstvo . komunal, dejavnost državno upravo . . . ___________ investicije........... 320^000.000 Ljubljanski mestni odbor mora za javno varnost prispevati 80 milijonov din. 267.000.000 195.000.000 169.000.000 ELEKTRIFIKACIJA PROGE REKA-PEČINE Z delom elektrifikacije proge Reka - Sušak - Pečine so že skoro na koncu in pričakujejo, da bo že v marcu poskušna vožnja. OBSOJEN JEZUIT V Mariboru je bil meseca januarja obsojen na 4 leta strogega zapora jezuit Pavel Berden. »Dokazali« so mu, da je pod krinko verske vzgoje organiziral srednješolsko mladino, kateri je« »vcepljal nezaupanje do ljudske oblasti«... UPORABA ZADNJEGA POSOJILA Pred kratkim je Mednarodna banka za razvoj in obnovo nakazala Jugoslaviji novo posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. • Od lega bodo uporabili za električne centrale, transformatorje m daljnovode 1,401.000 dolarjev; za gozdarstvo 1,626.000 dolarjev; za stroje in opremo rudnikov 1,894.000 dolarjev. Največjih zneskov bodo deležne razne tovarne, kot n. pr. tovarna brezžičnih cevi v Sisku •(4,360.000 dolarjev), tovarna roto-papirja Videm-Krško (2,346.000 dolarjev), tovarna v Svetozarevu (2,600.000 dolarjev). Nad 2 milijona dolarjev bodo u-porabili za nakup opreme za železnico, pristanišča in civilni zračni promet. IZGLEDI BODOČEGA DAVKA ZA KMETE Dopisnik ».Slov. poročevalca« je slovenskemu kmetu pogledal na dnu žepa in »ugotovil«, da so kmetje v letu 1952 prejeli za svoje pridelke kar 4 milijarde dinarjev več kot v letu 1951. Ker je bila lanska akontacija kmečkega davka približno za 1 milijardo višja kot prejšnje leto la so se razni industrijski izdelki nekoliko podražili, tako da so kme‘-je za iste izdelke lani porabili <>-krog 500 milijonov din več kot prejšnje leto, ostane v žepih slovenskega kmeta še vedno 2,5 milijardi din več kot v letu 1951. To vsoto bo treba na kak način spraviti iz kmečkega žepa. Zato o-pozarja omenjeni dopisnik vse ljudske odbore, naj. pri odmeri davka za lansko leto imajo pred očmi, koliko so kmetje v preteklem letu »špekulantsko« spravili v svoj žep! 'Leto VII. - Stev. 11 DEMOKRACIJA Stran *. Najnevarnejša narodna bolezen Vsak človek je privrženec neke modrosti in vsakdo se zavestno ali podzavestno ravna po določenih načelih, ki so največkrat plod lastne izkušnje ali pa posnetek tujih zamisli in se v nas na koncu koncev zlijejo v določeni svetovni ali življenjski nazor. Pogostokrat slišimo zatrjevanja, da so n. pr. vsi Američani optimisti. To njihovo zadržanje se mnogim našim ljudem dozdeva naravnost otročje. Optimistično prepričanje, ki zagotavlja, da je vsak svoje sreče kovač, je dozorelo v človeku iz lastnih izkušenj in je .zato tako gledanje prav za naslednike ameriških pionirjev značilno, ker se opira na preteklo in sedanjo stvarnost. Res je, zgodovinske izkušnje Evropejcev in posebno še nas Slovencev na tej zemlji ne nudijo posebnih dokazov za tak optimizem, kakršen je svojski Američanu: res je tudi, da je po prvi svetovni vojni zajel Evropo in zlasti tržaški slovenski živelj val pesimizma in pasivnosti v trenutku, ko je prenehalo pod fašističnimi udarci vse naše kulturno, politično in gospodarsko utripaiije. Vendar dozoreva čas, da se izkopljemo iz otopelosti jn da osvežimo tiste življenjske sije. ki so ustvarile nekoč podlago zahodni omiki in dvignile nas, tržaške Slovence, na zavidno raven kulturne in gospodarske pomembnosti. Največje umske in tehnične pridobitve človeštva so bile v vseh časih zasnovane na določenih svetovno- in življenjskonazorskih načelih. Nekatera načela so bila tudi vzrok nesreč, ki so se pogreznile na človeštvo, kajti nekatere modrosti vzbujajo v človeku poželenje po življenju, druge ga zavajajo v skrajno črnogledost in obup; nekatere ga krepijo k življenjskosti in ustvarjalnosti, druge ga zapeljujejo v sovraštvo, škodoželjnost in maščevanje. Morda je najnevarnejši življenjski nazor tisti, ki ga od vseh najmanj zagovarjamo, pa bi ga morali najodločneje obsoditi in ima prav tu med nami svojo domovinsko pravico in zato tudi svoje specifično ime: menefregizem. Seveda ho marsikdo ugovarjal, da je ugodneje razglabljati o modrostih, kakor pa predrugačiti pogoje, ki v človeku ustvarjajo menefregistična razpoloženja. Kaj naj torej pravzaprav storimo? Vsi ljudje na svetu — in z njimi tudi mi Slovenci — smo obdani od zakonov in uredb, ki jih največkrat smatramo za odveč, jih kritiziramo in obsojamo, kadar koli le moremo. Spomnimo se samo na fašistične zakone proti slovenski kulturi in njenemu jeziku! In vendar smo deloma, tudi mi sami ■krivi, da ti krivični zakoni še danes obstojajo in se izvajajo, ker smo zelo malo ali ničesar storili, da bi se ti zakoni spremenili. Ničesar nismo storili takrat,, ko je za take spremembe^ bila ura, ker smo vdano poslušali oblastniške lakaje, ki jih posledice današnjega stania prav nič ne brigajo, saj osebno niso pri tem nič prizadeti. Ti ljudje so bili pri ^as uradniki partije in so danes pač isti uradniki na dru- gem področju, kjer vsaj takih zakonov in uredb ni. Nezadovoljni smo z delom strank, katerim pripadamo. Zelo radi kritiziramo delo vodstva, z navdušenjem prebiramo obdolževanja, ampak s tem smo — tako vsaj mislimo — tudi opravili svojo dolžnost. Gotovo smo navdušeni nad govornikom, ki ima pogum očitno in s prstom pokazati na krivice, ki se nam godijo, posebno še, če je govornik šaljiv in ujedljiv. Dobro te tudi zavedamo, da bi bilo potrebno mnogo stvari predrugačiti, če bi razsodnost našla zadostno podporo. Ampak, kdo .bi se ukvarjal s takimi vprašanji, saj imamo itak lastnih skrbi dovolj in še čez glavo! In končno, svobodno demokratično politično življenje itak ne prinaša nobenih koristi, pač pa samo škodo. Kaj ni pametneje s komolci se prerivati tja, kjer je tudi kaj zaslužka —- po možnosti kar za vso družino — kakor pa se izpostavljati s političnim delom, da ti poberejo še tisti košček siromašnega kruha, ki si ga s trdim vsakdanjim delom služiš? Kdo pa smo mi, prepevajo premnogi kar v zboru; kaj moremo mi, saj nas itak nihče ne posluša, saj ne moremo storiti ničesar! Kako radi obrnemo pogled na drugo stran, če opazimo, da nekdo trpinči žival, otroka ali odraslega. Samo nobenega vmešavanja in ri-skiranja. Seveda, mi sami gotovo ne bi počenjali takih surovosti, vendar vmešavati se v tuje spore, ki nas prav nič ne zanimajo in nam prinašajo samo neprijetnosti, tega pa nas Bog obvaruj! Ali naj se postavimo pred .suroveža in mu pridigamo o človeških pravicah in dostojanstvu samo zato, da bi se. nam drugi smejali? Taka modrost je res žalostna, na žalost pa je pri nas že močno udomačena. Nedvomno poteka naše življenje udobneje, če se vsakemu neprijetnemu srečanju, ki leži izven naših osebnih odnosov, previdno izognemo, vendar skriva tako malenkostno naziranje v sebi pomembne in morda odločilne šibkosti, ki presegajo krog verskih in etničnih vrednotenj: pomanjkanje ljubezni do bližnjega in neolikanost srca. In tako postaja surovost čedalje predrznejša, se polašča najprej posameznika, prehaja na skupino, na del naroda in mi z nekim posebnim zadoščenjem ugotavljamo, da smo bili pred njo obvarovani. Danes morda še ne in tudi jutri še ne, mogoče pa pojutrišnjem? Mi smo vendar dobri ljudje, ki nikdar nikomur ne storimo nič žalega — ampak, da bi se surovostim, ki lahko zajamejo naše otroke, uprli, oh tega pa ne.... Mi moramo biti zadovoljni, da nismo postali žrtve teh surovosti, posebno v časih, ko so bile tako v modi. Kaj pa naj vendar storimo? Trudimo se, da bi otroke pošte- no vzgojili, delamo in se trudimo, da jih oblečemo in nakrmimo. Seveda nam je vsak trenutek očito, da se nam skrajno slabo godi in s krivim očesom gledamo na tiste, ki jim življenje lepše poteka. Tuje žepe preštevamo in zavist nas razganja ob vsakem pogledu. Vendar zakaj ne pogledamo enkrat tja, kjer sc* tisti, ki se jim še slabše godi, kot nam? Ce naša mladina greši, smo takoj polni obsodbe in zgražanja, nikdar pa se ne vprašamo, zakaj se ta mladina izgublja, kaj smo storili, da bi jo odvrnili od slabe poti!- To smo mi, množica otopelih, ki se smatra za dobre in poštene Slovence, ker se ničemer, prav ničemer ne upira pogumno in dosledno. Kot ovčice hodimo po mestnih ulicah, v večnem strahu, da bi nam ne .ušia na neprimernem mestu slovenska beseda, da ne bi kje naleteli na krivice, zasmehovanja, ponižanja svojega lastnega rodu, ki ga sami nikoli ne obrekujemo, pač pa pokažemo šila in kopita, če ta rod nasprotnik zasramuje. Tako postajamo lahek plen nasilja in surove sile, ker ni v nas nobenega odpora več. Tako radi zapiramo o-či v pričakovanju, da bo nesreč^ gotovo doletela soseda in ne nas, kajti mi itak ne moremo ničesar pomagati! To je modrost menefregizma, modrost, ki je najnevarjnejša bolezen naroda, ki hoče živeti! O TRSTU Slovenski napredni politični prvak, dr. Bogumil Vošnjak, je v »Ameriški domovini« z dne 3. februarja 1953 objavil tehten članek o Trstu, ki ga v celoti ponatiskujemo kot dokaz velikega zanimanja ameriških Slovencev za tržaško vprašanje in koristi tržaških Slovencev. Samo štiri črke, ki pa mogočno odmevajo v slovenski duši. Trst je bil in ostane za Slovence mnogo več kot samo ime nekega mesta. Trst je za Slovence okno v široki svet, to je ono mesto, ki vzbuja v slovenski duši težnjo za širokimi svetovnimi horiconti in izziva strah, da je slovenstvo posvečeno smrti, če ostane omejeno na svoj mali kos zemlje pod Triglavom. Slovenci, polni podjetnosti in energije, morajo najti možnost, da svoje sile uveljavljajo na svetovnem poprišču. Dramatičen boj vodijo Jugoslovani v obrambo Trsta. Ker je bila od zaveznikov ustoličena v Jugoslaviji totalitaristična tiranija in je postala naša domovina vsaj v, formalnem oziru komunistična država, je borba za Trst neizmerno težka, kajti Zahod po krivici vidi v jugoslovanskem vplivu v Trstu izraz, komunistične sile. Ce ne bi bil zavladal v Jugoslaviji komunizem, bi bilo vprašanje Trsta že davno rešeno tako, kakor to zahte- DCDIJCROD URADIH PORtRCt OCfl Pod tem naslovom objavlja Bogdan Radiča, bivši načelnik Titovega zunanjega tiskovnega urada, nekaj pripomb k Titovi biografij: Vladimira Dedijera v ameriški reviji »The New Leader«. Iz članka objavljamo nekaj odlomkov. To je najbolj popolno uradno poročilo o Titovem življenju, o tem, kako se je polastil oblasti in o njegovih odnošajih s Stalinom. Namen knjige je, da vzbudi pri zahodnem čitatelju dve misli: 1) da Tito in njegovi možje ostajajo ne-omejni boljševiki in 2) da uspešno gradijo »Jugoslavijo in Jugoslovane«, ne da bi se vezali niti s Stalinom niti z demokracijami. Pisec Vladimir Dedijer igra isto vlogo kot Ilija Ehrenburg za Stalina. Dedijer je urednik »Borbe«, glasila komunistične stranke, tajnik partijske zunanjepolitične komisije, ravnatelj strankinega propagandnega urada in stalen član Titovih delegacij pri ZN. Kot večina Titovih mladih pristašev izhaja 'tudi Vladimir Dedijer iz beograjske meščanske družine. Vladimir in njegov brat Stefan nista dobivala podpor samo od u-stanov, ki jih je ustanovil pokojni kralj Aleksander, ampak -tudi od ameriških humanitarnih organizacij. Stefan je promoviral na Prin-cetonski univerzi in nato postal u-rednik ameriškega srbskega komunističnega tednika »Slobodna reč«, ki je pomagal pridobivati ameriške Slovane za Sovjete. Med vojno ODGOVORNOSTI (Konec s 1. strani) njo na italijanski strani, da se lotijo vsakega sredstva, ki bi moglo napraviti neprilike Jugoslaviji, čeprav naj bi zaradi teh spletk trpela tudi obramba Zahoda, spričo vse težjega sovjetskega pritiska. V teh prizadevanjih dobiva tudi De Castrova neposredna ali posredna, namerna ali slučajna pomoč misinovskemu zborovanju svoio primerno obeležje. Misinovsko zborovanje je časovno sovpadlo s trenutkom Titovega odhoda v London in Tarchianijeve tržaške ofenzive v Washingtonu. Sodeč po tem, ni z italijanske nacionalistične strani bilo prav nezaželeno tako zborovanje, po katerem bi na tisoče zborovalcev vdrlo na korzo in tam povzročilo nerede in razdejanja, saj bi italijanski diplomaciji dalo prilike, da e-nergično intervenira v Londonu in v Washingtonu ter tako še pred Titovim prihodom doseže razširjenje italijanske udeležbe pri upravi področja A. Lani je bil nalog De Gasperijeve pisarne za manifestacije v Trstu objavljen v italijanskem časopisju; zato je lanska manifestacija 20. marca, naročena iz Rima, v zvezi z uvedbo italijanskega volilnega zakona o povezavi list, bila opisano v Wintertonovih poročilih kot italijanska polslužbena spletka. Topot se De Gasperi ni mogel odločiti za isti postopek, ampak je sebi in svojim pomagal do alibija v obliki misinovskega zborovanja s pomočjo hujskačev, ki so jih pripeljali iz Italije, da bi tržaško meščanstvo po »slučajnih« pasantih (med njimi tudi profesor De Castro in njegova sestrična) moglo izraziti svoje sočustvovanje z njimi. Ta zunanji izraz, ki je bil v toliki meri potreben za onemoče-nje Titovega potovanja in za Tar-chianijevo akcijo, je pa v žajostni meri izostal. Okoli italijanske zastave je bilo, kakor pripoveduje sam De Castro, jedva 50 mladeničev, ki so jih pripeljali iz Italije, dočim so »slučajni« pasanti in gledalci razen De Castra ohranili primerno razdaljo od razgrajačev. V takih okoliščinah nam_ je pač težko verjeti, da je politični svetovalec Zavezniške vojaške uprave, profesor Diego De Castro, čisto izven vražjega plesa letošnje misi-novske, pravzaprav maskirane pol-službene italijanske spletke. Ce pa je imel on res svoje prste pri teh dokaj nečistih poslih, tedaj ne more biti svetovalec, in če je svetovalec, tedaj more biti to edinole potokaz za to, česar Zavezniška vojaška uprava ne sme dopustiti. Vsak način, vsaka služba in vsak položaj nosi s seboj svojo odgovornost. Profesor De Castro je s svojim zadržanjem ob manifestacijah 8. marca pokazal, da se on te odgovornosti ne zaveda ali zanjo ni pristopen. Ne imeti čuta za odgovornost, obenem pa biti svetovalec, zares ne gre! Ce pomembnost tržaškega vprašanja zahteva od vseh, ki so na njem udeleženi in z njim prizadeti, reSnost in čut dolžnosti, tedaj De Castro ni pokazal ne enega in ne drugega. Njemu torej ni mesta na položaju, ki, ga nezasluženo zavzema! je bil Stefan ameriški padalec, kasneje se je pa z bratom Vladimirjem pridružil Titovim partizanom kot »izvedenec za Ameriko«; .Vladimir se je udeležil konference v San Franciscu in po vrnitvi domcv spisal »Črtice o Ameriki«, strupen protiameriški traktat. Poglavje o tisku skuša na primer dokazati, da so ameriško javno mnenje zasužnjili monopolisti: Luce, Sulzberger, Howard itd. naj bi bili polfašisti, Eastman, Lyons, Sokolsky itd. pa trockistični vojni hujskači, ki kot plačanci Wall Streeta hujskajg na vojno proti Sovjetski zvezi. Dedijerjeva knjiga o Titu je neenaka mešanica iz treh sestavin: iz Titove avtobiografije, ki jo je lani objavljala revija »Life«, iz predelanega Dedijerovega »Dnevnika« (uradnih komunističnih poročil o partizanski vojni) in iz novega poglavja o prelomu med Titom in .Stalinom. To zadnje poglavje je najbolj zanimivo, ker prinaša nekaj novih pogledov na intimne stike Stalina z njegovimi podrejenimi in ga naj bi skrbno prečitaii vsi opazovalci dogajanj na sovjetskem odru. Ostali del knjige nastavlja na žalost nepazljivemu čitatelju razne zanjke. V prvem delu poskuša prikazati Tita, kot da je bil vedno dober jugoslovanski proletarec in patriot. Tako navaja, da se je Tito mudil v Sovjetski zvezi in tujini samo deset let, medtem ko je bil v tujini v resnici 19 let. Izmišljena so štiri leta njegovega življenja v vasi Veliko Trojstvo, da se zamaši to vrzel. Dedijer tudi zatrjuje, da je Tito postal socialist že pred prvo svetovno vojno v Hrvatski. Dejstvo pa je, da je postal socialist v Rusiji pt^ zlomu avstro-ogrske monarhije v letih 1919-1920. V jugoslovansko komunistično partijo je bil sprejet leta 1920 v Rusiji in ne v Zagrebu. Tito tudi trdi, da je bila njegova prva žena delavka. Aiite Ciliga, bivši član jugoslovanskega politbiroja, ki dobro pozna to obdobje, nam pa pripoveduje, da je Tito spoznal »Polko« v letih 1928-29, in da je bila razumna, šolana žena iz »inteligenčnega« razreda. Najbolj dvomljiva poglavja knjige zadevajo imenovanje Tila /a glavnega tajnika partije. Tako navaja pisec, da je bil njegov prednik, Gorkič Stalinov, podrepnik, ki ni upošteval jugoslovanskih koristi. Med velikimi čistkami je Tito, ki je nihal med Evropo in Kremljem, skoraj edini od Jugoslovanov ušel smrti iz rok GPU. Knjiga skuša ustvariti vtis, da je imel Tito »srečo«, ker je preživel čistke. Toda Tito pozablja omeniti, da je on bil v tesni povezavi z ustrelitvijo Gorkiča v Lubjanki; ali je imel srečo, da je ostal pri življenju, ali je pa imel popolno zaupanje Stalina in Dimitrova? Edini primerni zaključek je, da je bil Tito tako previden in vesten stalinovec, da ga čistka ni zajela. Dedijer na veliko popisuje Titovo reorganiziranje jugoslovanske partije na predvečer druge svetovne vojne in vlogo partije v boju proti fašizmu. Knjiga se pri tem ne ozira na gradivo, ki zadeva peto partijsko konferenco v novembru 1940, ki ga je objavilo glasilo »Komunist« 1. oktobra 1946. Iz tega gradiva izhaja, da partija pač ni mogla govoriti v imenu delavcev in kmetov, saj navaja »Komunist«, da je partija leta 1939 imela samo okoli 12.000 odraslih članov in 30.000 naraščaja (večinoma študentov), in to v deželi s Iti milijoni prebivalcev. Iz tega gradiva tudi izhaja, da je Tito pozval člane partije k sabotaži »svetovne imperialistične vojne« popolnoma v duhu pogodbe med Hitlerjem in Stalinom. V drugem delu so podobna zavijanja resnice. Tito se ni boril proti Mihajloviču zaradi tega, ker ‘iaj bi slednji sodeloval z Italijani in Nemci, ampak zaradi tega, ker je ta srbski vodja odklonil, da bi poslal komunistična lutka. Napadel je Stepinca šele potem, ko je ta hrvatski katoliški prelat odklonil, da bi se klanjal Titovi policijski državi. I Mihajlovič i Stepinac bi stvarno lahko predložila več dokazov o kolaboraciji Tita, kot jin je ta predložil proti njima. Razlika je bila samo v tem, da je Tito zmagal v državljanski vojni. Dedijer je v svojem popisu Titovega sestanka s Churchillom v Caserti (leta 1944) izpustil razne stvari. Na strani 228 piše Dedijer: »Churchill je med pogovorom nenadoma vprašal, če je naš namen uvesti v Jugoslaviji socializem po sovjetskem vzorcu.« Stevhen Clissold je v svojem »Wihirlwindu« (London, 1949, stran 196 sled.) objavil uradni .britanski zapis tega sestanka. Churchill je Tita vprašal, če namerava uvesti »komunistični sistem«, in Tito je odgovoril: »Mi ne nameravamo u-vesti nobenega takega sistema.« Po sestanku je Churchill vprašal: »A li boste po vojni v vaši deželi dovolili osebno svobodo?« Tito je odgovoril: »Da. To je naše osnovno načelo: demokracija in svoboda po sameznika.« O vsem tem Dedijer ne piše ni česar. Na kasnejše Stalinovo poro čilo o izkrcanju Angležev v Jugfv-slaviji je Tito trdno sporočil, »da je treba nuditi odločen odpor«. Sicer je pa vse to znano Titovo prikazovanje zgodovine. Za zahod nega čitatelja imajo take stvari ta ko malo pomena kot trditve, da je Tito hotel prelomiti s Stalinom takoj po. vojni, pa da je to opustil iz' (Konec na 4. strani) NAUKI ZGODOVINE Korejski mirovni razgovori so se začeli pred več kot letom dni. Dosežen je bil že skoraj popoleri sporazum, treba je rešiti samo se. kočljivo vprašanje prisilne repatriacije severnokorejskih in kitajskih dezerterjev in vojnih ujetnikov, ki se nočejo vrniti v domovino in ki so zaprosili za zavetišče. Javno mnenje vsega sveta z grozo odklanja misel o prisilni repatriaciji. Vsi čutijo, da bi popustitev komunistični zahtevi vodila do neusmiljenega kaznovanja dezerterjev in tistih ujetnikov, ki so izjavili, da želijo ostati v južni Koreji. ■ Stvar politikov je', da rešijo to vprašanje. Pri tem bi pa bilo dobro, če bi upoštevali tudi nauke zgodovine. Sedanji položaj je zelo podoben položaju, ki je nastal leta 1834 po koncu vojne med Turčijo in carsko Rusijo. V pogodbi, ki so jo podpisali v Unkiar-Skelekhu, in ki je zaključila vojno, je Turčija pristala na to, da repatriira (z drugimi besedami izroči Rusiji) vse dezerterje, ki jih je imela v svojem ujetništvu. Tisoči teh dezerterjev so se skrivali na obmejnem ozemlju turške Anatolije. Mirovna pogodba je določala, da se morajo ti dezerterji predati ruskemu konzulatu v Tra-pezundu. Izmet Mahmed paša je po nalogu sultana Mahmuda II. polovil dezerterje in predložil svojemu vladarju dolg seznam Rusov, ki jih ,ie imel zaprte. Sultan je pregledal seznam in nato podčrtal imena dveh . Rusov, ki sta imela v pripombi označeno dolgo vrsto pre-stanih kriminalnih kazni. Odredil je, naj se ta moža izročita ruskemu konzulatu v Trapezundu s pripombo, da so odredili njun izgon iz turškega ozemlja samo zaradi njunih kriminalnih dejanj. Ostalim Rusom, ki so bili na seznamu, so izdali nove turške potne liste; ruska imena Ivanov, Pavlov aii Mihajlov so zamenjali s turškimi Ibrahim, Mahmed, Abdul in podobnimi. Tako so lahko ostali v Turčiji in bili varni pred ostrimi, posledicami repatriacije. Smel korak turškega sultana j presenetil diplomate v zahodnih prestolnicah in napovedovali so o-stre represalije carja. V tistih »starih dobrih časih« svet še ni ničesar vedel v Marxu, Leninu in Stalinu. Evropske in a-zijske države so bile še večinoma monarhije, v Rusiji je vladal car Nikolaj I., znan po svoji odločnosti in po tem, da ni trpel nobenega nasprotovanja. S strahom je zato ruski zunanji minister poročal svojemu vladarju o turškem koraku Na veliko presenečenje ministra je pa car mirno poslušal poročilo o človekoljubnih razlogih, zaradi katerih s’ultan noče izpolniti določila mirovne pogodbe o repatriaciji, in odredil, naj zaradi tega ne vložijo nikakega protesta. Zunanjemu mi nistru je celo prepovedal vsak nadaljnji korak za izročitev dezerterjev in izjavil, da smatra zadevo za zaključeno. Resnica je, da je Ni-Holaj odobraval humanitarne razloge sultanovega koraka in da ni želel biti manj prosvetljen in človekoljuben. Ta dva vladarja — velika dva svojega časa — sta napravila ta korak usmiljenja brez bahavih izjav in reklamnih diplomatskih konferenc. Upoštevala sta samo glas svoje vesti, storila to, kar sta ime la za pravično — molče, in ne da bi vprašala koga za svet. Oba sta globoko verovala v Boga, eden v nauke Kristusa, drugi pa v Moha medov koran. Težko si zamišljamo današnje sovjetske gospodarje, ki vedo toliko slabega povedati o svojih carskih prednikih, in ki so zasužnjili tretjino sveta, da bi pokazali enake čednosti človekoljubja in veli-kodušja. va pravica in politična kakor tudi mednarodna pamet. Žalostno je, da zavezniki in v prvi vrsti Amerika ne vidijo pravega czadjr. tržaškega vprašanja. V »New York Times Magazine« i e priobčil Italijan Panfilo Gentile članek: »Največji problem Italije«. V tem članku išče pisec razloge, zakaj je komunizem tako silen v italijanskem podeželju. Pravega razloga seveda Italijan noče videti. Poslal sem pismo uredniku »New York Times Magazina« in v njem rekel: »Razlog, zakaj so italijanski kmetovalci komunisti, je prav enostaven. Oni so kmetijski delavci, koloni, „mezzadri”. Oni nimajo zemlje, katero bi obdelovali kot svojo. Nasprotno pa so na Balkanu od Turkov osvobojene zemlje vodile čisto drugo agrarno politiko. Balkanski kmet je postal svobodni gospodar na svojem koščku zemlje. To je pa tudi razlog, zakaj so komunistični vodje balkanskih držav brez prave sile napram kmetski o-poziciji. Primerjajmo, kakšno agrarno reformo je izvajala Italija in kakšno Japonska po drugi svetovni vojni. Italija ima 46 milijonov prebivalcev in površine 119.000 kv. milj. Japonska pa 82 milijonov prebivalstva in površine 147 kv. milj. Italija je razdelila med kmetovalca 265.000 akrov in prevzela 650.000 akrov, Japonska je pa prevzela in razdelila 4,630.000 akrov, torej štirikrat več. Beda italijanske agrarne politike in komunistična nadmoč v vaseh ima najtragičnejše posledice. Zaradi tega vodi italijanska vlada pretirano nacionalistično politiko. Slovenci v Trstu so žrtev take krive gospodarske politike. V časih rimskega cesarstva se je reklo: „Veli-ka posestva so kriva propasti Italije”. Danes bi p2! mogli reči: ..Italijanski koloni so krivi propasti I-talije in svetovnega miru”.« Ker vodi današnja Italija pretirano nacionalistično, da, šovinistič-rfo notranjo, in zunanjo politiko, morajo tržaški in drugi obmejni Slovenci prenašati težke udare? strašnih krivic. Zaradi tega vodi Zavezniška uprava v Trstu čisto nedemokratsko politiko, ki je v popolnem nesoglasju z amerikanski-mi načeli političnega življenja. Ali ni to vnebovpijoča krivica? Slovenci, četudi rojeni v Trstu, nimajo svojih državljanskih pravic, katere jim je zagotovila mirovna pogodba, svečano podpisana tudi od Italije! Najhujše so gospodarske posledice tega nevzdržnega stanja. Slov.-nee ie povsod zapostavljen. Priseljen Italijan iz Kalabrije in Sicilije dobiva najboljše službe. V upravi STO-ja sploh ni Slovencev. Slovencu je prepovedano pred sodnijami in upravnimi uradi govoriti slovenski. V avstrijskih časih so imeli tržaški Slovenci mnogo več pravic kot danes, ko je Trst pod upravo zaveznikov. Strašna krivica se dogaja tržaškim Slovencem tudi v tem, da škoda, ki so jo storili fašisti, še ni popravljena. Tržaški 2idi so dobili vojno odškodnino, Slovenci pa ne. Tržaški Narodni dom, ponos tržaških Slovencev, je bil od fašističnih barbarov do tal požgan. Slovenci niso dobili za to niti vinarja odškodnine. Ali je to pravično? Tn za vse to nosi odgovornost tudi A-merika. Amerikanski Slovenci ste svobodni državljani velike amerikan-ske ljudovlade, najmočnejše, ki je sploh kdaj_ obstojala pod soncem. Kot državlani te ljudovlade imate pravice in dolžnosti. Imate dolžnosti, katere vestno izvršujete, imate pa tudi politične pravice, da usmerjate povezani z drugimi državno politiko po vaši uvidevnosti. Ali ste to delali doslej v dovoljni meri? Ali ste svojim bratom na ogroženi primorski zemlji v dovoljni meri ponujali svojo politično moč in svoj vpliv? Ali ste v dovoljrfi meri pritiskali na guvernerje, senatorje in kongresnike, da se krivice, ki se delajo Slovencem v Primorju, popravijo in da se onemogoči največja nesreča, ki se more zgoditi, da zavladajo ponovno v Trstu fašistični mogotci? Stvar tržaških Slovencev, ki zahtevajo samo ono, kar je danes mednarodni zakon, to je, da ostane Trst mednarodno ozemlje, je zdrava in pravična. Pa vaša pomoč, amerikanski Slovenci, je potrebna! Ce bi padel Trst zopet pod italijanske okrutne-že, ki bi vsako sled slovenstva izbrisali, bi vas mogli vaši tržaški bratje obtoževati, da niste nič napravili. 'Slovenci nič drugega ne zahtevajo kot to, da ostane Trst to, kar je danes, samostojna država, ki bo dajala svojim državljanom pravice, ki so jim zajamčene v * veljavni mednarodni pogodbi. Amerikanski, posebno pa kleve-landski Slovenci dvignite svoj glas v tej uri največjih nevarnosti za naše tržaške in primorske brate! Dr. Bogumil VOŠNJAK VESTI s TRŽAŠKEGA BORBA OKROG TRSTA Italijanska diplomacija še dalje v iaškem. Q tem pričajo ne le ljudje, ki tam živč, ampak predvsem vas sama in tiste osamele krpice •jiv, kjer je včasih mrgolelo življenja. Vas je zapuščena in zanemarjena. Redke so lepe, čiste hišice ali gospodarska poslopja. Pot je razdrapana, okoli hiš leži orodje in gradbeni material, katerega se domačini skrbno ogibajo, ko hodijo mimo. Vse to priča, da prebivalci niso navezani na svoje domačije. To je neke vrste pokvarjeni ■neščanski duh, ki prezira hišo in poslopja, kjer stanuje, iz enostav-mega razloga, ker ni njegova ’as!. Kmet pa in delavec, ki sta v potu svojega obraza zgradila svojo hišico, jo negujeta in skrbita zanjo kot za otroka... V neposredni bližini industrijskega središča, kot so Milje, trdnjava tržaških kominformistov, se Plavje vedno bolj pogrezajo v komunistični svet. Kakor po nekaterih drugih vaseh na Tržaškem, so tudi tukaj ljudje otopeli za vsako zdravo politično delo. Edina aktivna »tranke je komunistična, ki prav zaradi svoje delavnosti krepi svoje vrste. Domačini živč v nekem pasivnem pričakovanju negotovi« bodočnosti in se ne marajo politično opredeliti. Tudi kulturno delovanje je zelo •mejeno. Razen predpisanih šolskih prireditev ob zaključku šolskega leta ne nudijo izobraženci, ki de lujejo na tukajšnjih šolah, nobene kulturne hrane. Mladina je prepuščena sama sebi. Duhovnik je kakor glas vpijočega v puščavi, sam je zapuščen v cerkvi in župnišču. ite pevskega zbora ni več v cerkvi! In vepdar bi se dalo kaj napraviti, saj je vsaj mladina še dostopna idealnemu požrtvovalnemu kulturnemu delavcu, ki bi poleg *vojega uradnega dela lahko še veliko dobrega naredil med narodom... Velikega pomena za to vasico je nedvomno kmetijska šola, v katero radi zahajajo domači otroci. Domačini bi bili pa bolj naklonjeni industrijski strokovni šol‘ ker žive v bližini industrijskega središča. Zato bi bilo morda res umestno, če bi tukaj otvorili industrijska strokovno šolo in raje prenesli kmetijsko šolo v bolj izrazito kmečke kraje. Pravzaprav kar se šolstva tiče, so slovenske vasi in občine na Tržaškem še precej zanemarjene. Po zakonu so otroci dolžni obiskovati ne le pet ljudskih razredov, temveč še nekake dopolnilne tečaje. Dr-stikrat so pa naši otroci primorani, hoditi daleč v take tečaje, ker jih ni v krajih, kjer je ljudska šola. Oblast bi morala poskrbeti, da bi v vsakem središču ali vsaj v vsaki občini odprli kako tako šolo, če so že sprejeli in odobrili tak zakon. Naj dajo še možnost, da bo zakon spoštovan in upoštevan brez prevelikih naporov! imeli priliko citati tudi dokaj treznih glasov, ki so svarili italijansko javnost pred prozornimi fašističnimi nakanami. Tudi Saragatova »La Giustizia« je topot izjemoma spregovorila trezno besedo in odločno napadla fašiste in njihovo propagando glede Trsta. Ne bo odveč, če bomo tudi mi navedli navodila, ki jih je vodstvo fašističnega gibanja MSI naslovilo na vse svoje podrejene v zvezi s tržaškimi dogodki. Okrožnica fašističnega vodstva je naslednja: »Zaradi znanih tržaških dogodkov, pri katerih sta bila ranjena dva vrla strankina aktivista, odreja osrednje vodstvo, naj se v vseh italijanskih mestih priredijo protestne manifestacije s prekinitvijo pouk& v srednjih šolah in na univerzah. Pokrajinski tajniki posameznih federacij bodo morali takoj pripraviti agitacijske načrte v dogovoru s tajniki mladinskih odsekov, voditelji dijaških organizacij, s kulturnimi ustanovami itd., pri čemer naj vodijo računa o naslednjih propagandnih točkah: 1) Vrnitev Trsta in ohranitev v veljavi 20-marčne izjave po velikih silah; 2) odpoved mirovne pogodbe in vrnitev bivših italijanskih ozemelj v Julijski krajini; 3) porazna vladna politika, ki podlega ponižanjem s strani Tita; 4) sodelovanje med demokrščani in komunisti pri vzpostavljanju Narodnih osvobodilnih odborov (»Comitati Liberazione Nazionale«). Opozarjamo federalne in mladinske tajnike ter federalne voditelje na važnost, ki ga ima za MSI tržaški atentat, kateri nam nudi možnost, razviti v večji meri našo predvolilno propagando.« Besedilo in smisel te okrožnice sta dovolj jasna, zato je vsak komentar odveč! kilogramov otrobov pa stane 1.200 din! S 1. januarjem 1953 so bile znižane vojaške penzije vdovam padlih vojakov od 6.000 na 2.500 din mesečno, očetom pa od 4.400 na 1.500 din mesečno. JJaši sosedje tam preko pod Jugoslavijo morajo prodajati mleko po 6-7 din liter, izbrana jabolka po. 20 din kg in oglje im 800 din 100 kg. Plačujejo pa za vino v gostilni po 115 din liter, jabolka v trgovini po 20 din kg, najnavadnejše blago za ženski predpasnik pa stane 560 din. Zato se vprašujemo kmetje v coni B in tudi tam preko, kdaj nas bo Bog rešil teh vražjih šib. Sporočilo SDD Slovensko dobrodelno društvo je pričelo s svojo baletno šolo, in sicer je pouk vsak ponedeljek in petek od 17.15 do 18.15 za začet-aice to od 19.15 do 20.15 za napred-mejše. Vpisovanje traja še vedno na sedežu društva v Machiavellijevi u-lici št. 22-II. Proslava kongresa KF na Opčinah Z nekoliko zamude prinašamo poročilo o slavni openski proslavi IV. kongresa KiP za STO, ki je bi la prvo soboto v marcu zvečer v Prosvetnem domu. Osrednja oseba in gonilna sila te proslave je bil nedvomno openski prvak Riko Malalan. To je prijazen de.beluhast starček, pravzaprav ni še tako star, saj ima komaj dobrih 60 let, katerega vsak lahko spozna na prvi pogled, ker neprestano cuca svojo dragocen) pipico. Mož mora biti zelo hudomušen in vesele narave, saj je ob zvokih njemu tako priljubljene popevke »Molighe el’ fil che svoli«, vstal, prijel za ročico dva triletna pionirčka in z njima plesal po prostrani dvorani pred začudeno pet-desetglavo publiko. Ta prizor je bil najpomembnejši del proslave. Uradni govor v italijanščini je bil bolj postranskega značaja in je v glavnem obsegal le sporočilo o zanimanju svetovnega komunizma za tržaške »compagne« in navduševal za nadaljnjo borbo za mir in sodelovanje med narodi v smislu moskovske mirovne gonje. Poziv slovenskim učiteljem! Slovensko dobrodelno društvo o-pozarja naše učiteljstvo, da potrebuje za nadziranje otrok letošnjega mladinskega letovanja v Devinu ■adzornice za meseca julij in avgust. Kdor se želi udeležiti obmorske kolonije, naj vloži prošnjo pri SDD v ulici Machiavelli 22-11 z navedbo izmene, katere se misli ieležiti. Prednost imajo učiteljice, ki so že prejšnja leta sodelovale v kolonijah. Komunisti v Dolini »Le kaj se čudite, če komunist ne drži besede! Kadar govori komunist o miru, misli na vojno. Kadar prisega vpričo vse vasi, da nekaj ne bo vzel, pomeni, da bo to gotovo vzel. Komunist nikoli ne drži besede!« Tako mi je odgovorjl prijatelj, ko sem mu razložil najnovejšo zgodbo dolinskega kominformistič-nega župana Lovrihe. Tam v novembru je vsega zmožni župan sklical vso vas na zborovanje zaradi nove občinske hiše. Sestanka se je udeležilo zelo veliko vaščanov. Zupan je predlagal, naj bi postavili novo hišo za občinske urade, zunaj vasi pri mostu med Boljuncem in Glinščico na zemljišču Justine Ota. Razen par županovih kimovcev so bili dobesedno psi prisotni in še bolj neprisotni nasprotnega mnenja, da namreč občina ne sme iti iz vasi! Sestanek je bil zelo dolg, silno živahen in župan je s svojim predlogom popolnoma propadel. Zato je javno, vpričo vseh obljubil, da ne bo nikoli šel proti volji vaščanov in da lastnici Justini Ota ne bodo vzeli zemljišča. Imenovana je odločno proti razlastitvi in vsa Dolina ji da prav, ker ima občina več bolj pripravnih zemljišč za to delo. Sedaj pa je iz jasnega udarila novica, da je župan svoje mnenje spremenil in v teh dneh že dosegel od conskega predsedstva dekret, da lahko takoj naredijo poizkus na zemljišču Justine Ota za nameravano zidavo. Kakor vse kaže, bo Dolina izgubila svojo občinsko hišo in imenovani osebi bodo proti njeni izrecni volji vzeli zemljišče. Tako se bo dolinski kominformi-stični župan zahvalil Boljuncu, ki ga je obdržal na stolčku! O tej zadevi bomo še obveščali našo javnost, ker zanima vse naše prijatelje v Bregu. Dolinski župan pa naj si zapomni eno: če bo res spravil občinske urade na rob d*-linske vasi, mora odstopiti županski stolček, saj je tudi to izrekel v svojem velikem zagovoru na novembrskem vaškem sestanku! Tako imamo zopet en dokaz več. da komunistu ne moremo nikoli verovati, čeprav je sorodnik prizadete stranke, kakor je to žalosten primer v Dolini! DEDIJEROV uradni portret Tita (Konec s 3. strani) Raho je o coni B Davčna bremena so za nas kmete v coni B neznosljiva. Dne 4. februarja je bil dostavljen nalog za plačilo davkov, ki na; bi jih vplačali do 9. februarja. Kdor ne plača ob določenem dnevu, mora plačati za vsak dan zamude 20 dinarjev globe. Užitnina na vino znaša 30 din od litra, tudi od vina, ki ga gospodar popije z delavci preko določene količine, ki ne zadošča za družinske potrebe. Cena vinu pa je 2.80 din za stopinjo alkohola, tako da nam plačujejo vino desetih stopinj po 28 din liter. S tem ni plačano niti delo! Tam preko v odstopljenih vaseh pa prodajajo vino na gostilnah po 110 din liter. Drva prodaja kmet v Kopru po 300 do 500 din kg. Preko jugoslovanske meje (obč. Buzet) pa dobiš za 100 kg komaj 130 din. Sto Lesno zadrugo no Proseku V dopolnilo našega zadnjega dopisa o lesni zadrugi na Proseku objavljamo na prošnjo zadružnega vodstva sledeče: 1) Res je, da ima zadruga manj dela zadnje čase, a to je splošen pojav pri vseh lesnih tvrdkah na STO-ju; 2) Zadruga je odslovila samo e-nega uradnika in še tega ne zaradi pomanjkanja dela, ampak iz drugih razlogov; ' 3) Ne drži, da se zadruga maje ali nevarno nagiba. To jasno dokazujejo naslednja dejstva: lansko leto so dogradili zadružno stavbo, v kateri so kopalnice, prostori za menzo in uradi; prav tako lani so odprli zadružno trgovino jestvin kjer imajo delavci 20 odstotkov popusta; izposlovali so tudi svojim članom olajšave pri nakupu tekstilnega in usnjenega blaga; 4) Vse dosedanje zadružne bilance so aktivne; 5) Zadruga zaposluje dnevno povprečno petindvajset oseb. Prosečani so veseli in ponosni da njihovo samostojno zadružno podjetje uspešno nadaljuje začrtano pot k cilju, ki si ga je zastavilo ob ustanovitvi. • * * 'Zadnje čase je opaziti, da izginjajo dvojezični napisi, ki so doslej označevali vsak javni lokal. Kaže, da odstranjujejo gospodarji dvojezične napise iz lastnega nagiba, da se izognejo prevelikim davkom na te napise. Treba bi bilo vsekakor upoštevati pri odmeri davka na dvojezične napise, da podeželja ne smemo glede tega i-stovetiti z mestom. Otroški vrtec na Proseku še vedno spi. Izgovor za otvoritev je vedno isti: pomanjkanje primernega prostora! Ponovno smo že pisali, da prostor je, in sicer tam, kjer je bil otroški vrtec za časa Italije; ta prostor je zelo primeren in sedaj ne služi nikomur, saj je zaprt ter bo kmalu začel razpadati. Verjetno oblasti odlašajo z otvoritvijo slovenskega vrtca v upanju, da b6do lahko prej dobili toliko italijanskih otrok, da odprejo italijanski vrtec ter tako zvabijo še slovenske otroke v ta italijanski vrtec. Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 22. marca: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah, 15.00 Koncert pevskega zbora iz Rupe. — 16.00 Malo za šalo - malo zares. — 18.00 Iz delavskega sveta. — 18.10 Koncert ruskih balalajk. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. — 22.00 Verdi: RIGOLETTO, 1. dej, PONEDELJEK, 23. marca: 13.00 Slovenski motivi. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Verdi: RIGOLETTO, 2. in 3. dejanje. TOREK, 24. marca: 13.00 Glasba po željah. -— 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.30 Aktualnosti. 21.00 Citamo za vas. — 22.00 Pa-ganini: Koncert št. 1. — 22.40 Koncert saksofonista Ljubivoja Slamiča. SREDA, 25. marca: 13.00 Koncert sopranistke Vilme Bukovčeve. — 13.30 Kulturni obzornik. — 13.40 Slovenski zbori. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Koncert violinista Ljudevita Dobronyja. — 21.30 Vokalni kvartet. ČETRTEK, 26. marca: 13.00 Koncert baritonista Franceta Langusa. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Koncert zbora Jadran. — 21.00 Radijski oder - Tri japonske »No« igre. PETEK, 27. marca: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Rimski Korsakov: Šeherezada. — 19.00 Kraji in ljudje. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 20.45 Slovenski zbori. — 21.30 Čajkovski: Španski capriccio. SOBOTA, 28. marca: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.16 Melodije iz revij. strahu pred Zahodom. Dejstvo je. da je Tito pristal na prelom šele ko je bil k temu prisiljen, če se je hotel izogniti usodi Slanskega, Rajka in drugih. Sele nato je Tito nenadoma postal junak in borec »državne neodvisnosti«. Kremelj ni nikdar pričakoval, da se bo večina jugoslovanskega politbiroja postavila na Titovo stran. To dejstvo je Titu rešilo življenje, nam pa omogočilo redko sliko o tem, kako Stalin živi, dela in misli; to popisuje zadnje poglavje knjige, kar je pa našim čitateljem že znano iz titovskih listov. Zaradi bežnih pogledov na stike s Stalinom je Dedijerova knjiga zelo dragocena. Ironija je pač, da je Stalinov svet, ki ga opisujejo jugoslovanski komunisti, prav tak. kot so ga ustanovili sami doma. In končno je knjiga tudi nekako svarilo glede Tita in njegovih mož. Ce ga ni mogel obvladati Stali«, je pač dvomljivo, da bi ga mogel kontrolirati Zahod. Drznost, izdajstvo in dvoumne besede so njihovo orožje, njihov' cilj ni uničenje komunizma, ampak njegovo ponovno uveljavljenje v trenutku izginotja Stalina. Glavni cilj titoizma je, ojačiti komunistično organizacijo za napad na zahodne demokracije. Tudi če bi Češkoslovaška, Poljska itd. prenehale biti sovjetske province, bi ostale pod komunistično kontrolo, misli Dedijer. In višek uspeha titoističnih strank bo po u-panju Dedije-ra in njegovega gospodarja nov in zmagoslaven komunističen svet. POUK V TRGOVSKI KORESPONDENCI in pouk v nemščini, angleščini in srbohrvaščini d©-bite. — Naslov v upravi lista. VAJENCA 14-letnega za trgovino jestvin sprejmemo. — Naslov v upravi lista. TRGOVSKEGA POMOČNIKA išče trgovina jestvin. — Naslov v upravi »Demokracije«. SLOVENSKI DRUŽINI brez otrok da v najem v Tržiču hišo s 4 prostori, ev. tudi 5, velik vrt, garaža, klet, strojna pralnic« in ostale pritikline. —• Naslov pri upravi lista v Trstu. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v 'flr#fcu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/Iif Mizarji I kmetovalci f . ” " • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 GALEJI TRST Vial« Sonnino, 2 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.