Trd boj za uresničenje planskih ciljev
Do izteka sedanjega srednjeročnega planskega obdobja nas loči le še bora polovica leta in nedvomno /e to čas, ko lahko še precej zanesljivo razčlenimo, kakšni utegnejo biti razvojni dosežki v minulih petih letih. Vsekakor je že sedaj jasno, da bomo v nasled-nje petletno obdobje vstopili z nekaterimi uresniče-nlmi, pa tudi s številnimi neuresničeniml nalogami Iz spiska planskih predvidevanj.
Naj še enkrat opozorimo, kakšne globalne razvojne ok-vire smo si zastavili v srednje-ročnem planu. Za družbeni proizvod smo predvidevali enoodstotno letno rast, rast industrijske proizvodnje za 0,9 odstotka na leto, 10-od-stotno letno rast izvoza in 2-odstotno uvoza, 0,4-odstotno rast zaposlovanja ter zaostaja-iya vseh oblik porabe za rast-jo dohodka. Omeiyene stop-nje rasti odražajo - glede na gospodarsko strukturo in na dosedaryi razvoj občine pa se-veda glede na zožene materi-alne razvojne možnosti — pri-zadevanja za prehod iz kvanti-tativnega v bolj kvalitativno razvojno usmentev.
V začetku nikakor ni šlo
Gospodarska gibanja v ob-čini so v prvem letu srednje-ročnega obdobja prinesla naj-večje negativne premike, ko so praktično vsi globalni ka-zalci gospodarskega razvoja občine izkazali nazadovanje v. primerjavi z izhodiščnim, 1980-tim letom. Tak trend je bil značilen tudi še za leti 1982 in 1983, vendar v znatno mi-lejši obliki in ne na vsej »fron-ti«. Zlasti se je leta 1982 izbolj-šal izvoz blaga, še posebej konvertibilni, na enaki ravni pa so se odražali tudi osebni dohodki.
Ujeli smo, kar smo zamudili
V letih 1983 in 1984 kaže opozoriti na ponovno rast re-alnega družbenega proizvoda.
V letu 1983 se je dvignilo tudi število zaposlenih v primerja-vi z letom 1982. Intenzivnejšo gospodarsko  živahnost  smo zabeležili v minulem letu, too se je ustavilo fizično upary'e industrjjske proizvodiye in so zaČeli rasti izvoz, dohodek in akumulacija.
Prav zavoJjo uspešnih let 1983 in 1984 in ob nadaJjeva-ryu gibanja do.konca tega leta -lahko napovedujemo, da bo dosežena načrtovana pov-prečna letna rast družbenega
proizvoda. Kar zadeva indu-strijsko proizvodnjo, pa kaže povedati, statistika v vseh le-tih beleži negativno dinami-ko, pri čemer pa je treba opo-zoriti na metodološke po-manjkljivosti pri zajemanju podatkov, ki potencirajo re-zultate.
Neugodna industrijska struktura
V zvezi z zagotavy"anjem su-rovin in repromateriala za normalno in razširjeno proiz-vodnjo je mogoče ugotoviti, da so se razmere po določenih težavah v začetku planskega obdobja v minulem, pa tudi v tem letu, precej izboljšale. Približno polovico OZD je na-mreč poročalo o dobri pre-skrbljenosti. Ne glede na to pa je ky'učni problem tekoče-ga in prihodnjega gospodar-skega razvoja neugodna indu-strjjska struktura občine. Ve-lik je namreč delež tistih pa-nog, ki tudi v širšem gospo-darskem prostoru beležijo podpoprečen razvoj (predela-
ya papirja, tekstila finalizaci-ja, grafika). Prav v tem pogle-du je očitno, da do želenih premikov v sestavi občinske-ga gospodarstva ne bo prišlo. Delež industrije v ustvarjanju družbenega proizvoda se bo predvidoma celo znižal od 12,6 odstotka na 10,5 od-stotka.
Dobri finančni rezultati
Kar zadeva finančne vidike gospodarjenja, velja, da stfgo-spodarske OZD ob visoki stopnji inflacye dosegle pre-težno pozitivne finančne re-zultate. V letih 1983 in 1984 je gospodarstvo doseglo realno večji celotni prihodek, doho-dek in akumulacijo, povečali sta se tudi produktivnost in rentabilnost poslovanja. No-minalna rast finančnih rezul-tatov je bila v Centru celo naj-večja v Ljubljani. Delež do-hodka je od začetka planske-ga obdobja porasel od 14,6 na 17 odstotkov.
Med novejšimi dogajaryi, ki
povzročajo gospodarstveni-kom vse več glavobola, mora-mo omeniti rast zalog, ki so se od 13,6 odstotka v letu 1980 povečale na sedanjega 19,5 odstotka v celotnem prihod-ku. Vrednost zalog je dosegla več kot dvakratno vrednost akumulacye, ki pa smo jo že sicer ocenili kot visoko.
Izvažali so kar proizvajalci sami
Bilanca ekonomskih odno-sov s tujino razkriva precejš-nja nihanja. Ob pričakovanju, da bo izpolnjena letos načrto-vana rast, bo poprečna letna rast v petih letih znašala 8,6 odstotka. Med vzroki za zao-stajary'e blagovne menjave s tujino za načrtovano je razen nekaterih težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom tudi kasnitev pri določanju pogojev gospodaijenja. Zavo-Ijo sledryega se je dogajalo, da so se izvoza lotili kar proizva-jalci sami, ne upoštevaje smo-trnost takšnega ravnarya. Pre-gled konvertibilne meryave kaže, da je bil njen delež v skupnem izvozu v primeijavi z drugimi občinami znatno večji, hkrati pa so manj ugod-ni podatki o uvozu s konverti-bilnega področja. V njih se odraža specifičnost občinske-ga gospodarstva (prevladova-nje trgovine), ki uvaža razme-roma malo repromateriala pa veliko blaga široke potrošnje, s katerira zadovoljujejo tudi potrebe širšega območja.
Poraba zaostaja za rastjo dohodka
Kar zadeva delitev dohodka in družbenega proizvoda lah-ko ugotovimo, da so vse tri oblike porabe zaostajale za rastjo dohodka, tako da se je povečal delež sredstev za raz-šiijeno reprodukcijo. Žal so ob ugodnih gibanjih akumu-lacije hitro rasle tudi obresti iz dohodka, tako da je del do-hodka, ki je ostal OZD, znašal leta 1981 za akumulacijo in osebne dohodke 58,2 odstot-ka, lani pa še 54,7 odstotka.
O   zaposlovanju   povejmo, da se je gibalo zelo različno: Zaposlenost se je leta  1081; zmanjšala za 1,6 odstotka, v letu 1982 pa kar za 4,1 odstot-' ka, v letu je porasla za 0,7 din in se je lani spet zmanjšala za 2 odstotka.
J. K.