Št. 70 (16.107) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober-.jvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-Ho 1. maja 1945 v tiskarni "Slove-•! r :, . .r, Mri" do 7. maja 1945 pa v ' w ! r z - ja številka. ■ 'Ja- sužnierti c. TRST - Ul. Montecu GORICA - Drevaed 24 maggb 1 - Tel, Oto 1/533382 ČEDAD - Ul. Ristoi 28 - Tel. 0432/731190_______ •_ M POSTMNA PLAČANA V GOTOVM | 5C/C/ LIK Spedizione in abbonamento poslale 45% •FARCO FlfME CHEMICALS PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA TOREK, 24. MARCA 1998 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax(040)363918 Popravni izpit m stranke Vojmir Tavčar Utemeljevanje je strogo tehnično, vendar ima tudi politično vsebino, predvsem pa odraža tenkočutni posluh predsednika republike za javno mnenje. S strogo formalnega vidika je Scalfaro vrnil parlamentu zakon, ki bi strankam priznal predujem na prispevke, samo zato, ker ni bilo ustreznega kritja v državnem proračunu. Toda tehničnemu izvajanju je Scalfaro dodal tudi politično razmišljanje. Izhajal je iz ugotovitve, da so italijanske stranke izpostavljene vse večjim napadom in blatenju z najrazličnejših strani. To je po mnenju predsednika republike zelo nevarno, saj so politične stranke nezamenljiv dejavnik v demokraciji, nujni posrednik med javnim mnenjem in državnim ustanovami. Toda - in v tem je mogoče dojeti kritiko predsednika republike strankam in parlamentu -kritični odnos javnega mnenja do strank je mogoče »zdraviti« in preseči samo z zelo doslenim spoštovanjem veljavnih določil in prav tako transparentnimi ukrepi. Zato je treba dosledno spoštovati 81. člen ustave o finančnem kritju zakonov, saj samo z doslednostjo in transparentnostjo politiki lahko spet pridobijo zaupanje ljudi. Stranke so se zavedale, da pri javnem mnenju niso Priljubljene in so zato »skrile« ukrep o predujmu v ^akon, Id je obravnaval tudi druga finančna, vpra-sanja, ukrep pa so sprejele komisije, ki so zasedale na Zakonodajni ravni. Sedaj, kot predpisujejo pravila, se bosta morala oba doma Parlamenta o določilu iz-feci na plenarnem zasedanju, ki ima nedvomno Večjo odmevnost in preprečuje »bližnjice«, kakrš-J}a je bila tista, ki jo je Scal- laro zavrnil. Vprašanje finansiranja Politike je problem, ki ga je r(;ba rešiti, saj brez sred-slev stranke ne morejo ži-veti in delati in niso kos Svojim nalogam. Toda Prav zaradi razlogov, na 'dere je opozoril predsed-dik republike, pa tudi za-T^di podkupninske afere, 10 j? toko oddaljila ljudi od Politike in od strank, mora j1 ^lament pokazati v kanju drugačne rešitve ®tiko občutljivost. Scalfa- zakona ne bo mogel več t dyrniti, kakršenkoli bo, da politiki bi naredili ne-Pdpravljivo napako, če Pomb predsednika re-; ‘Ike in razpoloženja ..T^ddga mnenja ne bi upoštevali. ITALIJA / »PENDOLINO« SILOVITO TRČIL V LOKALNI VLAK Železniška nesreča pri Firencah spet pretresla italijansko javnost En mrtev in petdeset ranjenih - Za tragedijo najbrž kriva človeška napaka FIRENCE - Spet črn dan za italijanske železnice. Sinoči nekaj pred 19.uro je pri postaji Castello v bližini Firenc prišlo do silovitega trčenja med hitrim vlakom ETR 460 (Pendolino) in lokalnim vlakom, ki je vozil na progi Firence-Viareggio. V nesreči je ena oseba izgubila življenje, približno petdeset potnikov pa je bilo ranjenih. »Pendolino«, ki povezuje Rim z Bergamom, je trčil v potniški vlak, ki je vozil v nasprotno smer. Lokomotiva hitrega vlaka je udarila v predzadnji vagon lokalnega vlaka ter iztirila, pri čemer je potegnila za sabo še pet vagonov, s proge sta šla tudi vagona krajevnega vlaka. Tukaj so našteli največ ranjenih in tukaj je umrl tudi nesrečni potnik. »Pendolino«, če lahko tako rečemo, ni spoštoval prednosti, kar gre pripisati okvari na kretnicah ali pa tudi napaki strojevodij, ki morda nista upoštevala rdečega signala. Da gre po vsej verjetnosti za človeško napako priča tudi prva izjava sindikata strojevodij. ETR 460 je s hitrostjo približno sto kilometrov na uro privozil na postajo Firence Castello, kjer je stal lokalni vlak. Do tukaj dogodki, kdo je v resnici odgovoren za nesrečo pa bo dokazala šele preiskava. Na 2.strani ITALIJA / KER NI IMEL KRITJA Scalfaro vrnil parlamentu zakon o finansiranju strank Predsednikov poziv k transparentnemu upravljanju državnega denarja - Umirjene ocene strank RIM - Predsednik republike Scalfaro je vrnil parlamentu zakon o finansiranju strank, ker nima ustreznega kritja v državnem proračunu. Predsednik republike je v utemeljitvi poudaril, da samo zelo dosledno spoštovanje veljavnih določil in velika trasparentnost lahko preprečita, da bi se med ljudmi stopnjeval odpor do političnih sil. Odmevi na predsednikovo potezo so bili različni. Parlamentarne stranke, so podčrtale, da so bile pripombe predvsem tehnične, medtem ko je Pannela dejal, da je bil »preprečen rop«. Na 2. strani RUSIJA / JELCINOV SKLEP_____ Čemomirdin odšel Marca inflacija samo 0,1 odst. RIM - Po dveh zaporednih mesečnih porastih, je marca inflacija ustavila svoj trend: podatki prvih vzorčnih mest kažejo, da je mesečni porast znašal 0,1 odstotka oz. 1,8-odstotno inflacijo na celoletni osnovi. V Trstu je februarja porast cen znašal 0,4 odstotka, marca pa samo 0,1 odstotka. Na 25. strani MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj odstavil premiera Cer-nomirdina in njegovo vlado. V kasnejšem televizijskem nagovoru je neprepričljivo opravičil svoj sklep, češ da je Čemomirdi-na zadolžil za priprave na predsedniške volitve leta 2000. V resnici mu sta bila kot kaže na poti Cemo-mirdin in notranji minister Kulikov, ki je bil prav tako odstavljen. Jelcin je odstavil tudi podpredsednika Cubajsa, ki pa trdi, da bo ostal v predsedniškem štabu. Za začasnega vršilca premierskih dolžnosti je imenoval dosedanjega ministra za energetiko Kirijenka, ki je človek prvega podpredsednika Borisa Nemcova. Jelcin je tudi zagotovil, da ne bo spremenil dose- danje politike, le da mora postati uspešnejša. Na 24. strani Chirac obsodil pakte s skrajno desnico PARIZ - Francoski predsednik Jac-ques Chirac se je včeraj čutil dolžnega, da spregovori o zadnjih političnih zapletih, ki so pretresli Francijo, ker je Le Penova fašistična Nacionalna fronta omogočila izvolitev petih deželnih predsednikov iz vrst republikanske desnice UDF-RPR. Svojo desnico je pozval, naj spoštuje vse svoje obveze in naj ne pristaja na kompromise s fašisti. Resnici na ljubo, se položaj postopoma umirja, saj je jasno, da so preprečili legitimacijo Nacionalne fronte. Na 24. strani ŽENSKAC^PRICCI VABIMO VAS v Ulico delle Torri 1 v Trstu, kjer boste spoznale modne novosti za zenske Plus v merah Plus. Pri nas bogate obline naravno zaživijo z izbiro oblek in modnih dodatkov nad mero 46 Vsem strankam nudimo 10% popust ob nakupu med 14. marcem in 28. marcem ^jPRICCI Ul. Torri 1 Levi demokrati so bili v Ljubljani TRST - Delegacija Levih demokratov, ki jo je vodil poslanec v rimskem parlamentu Umberto Ranie-ri, v njej sta bila še Miloš Budin in Steho Spadaro, se je včeraj v Ljubljani srečala z voditelji ZLSD in LDS. Na 3.strani Učeja naj ostane mednarodni prehod VIDEM - Mejni prehod pri Učeji mora ostati mednarodni prehod. Tako piše v skupnem stališču, ki so ga podprli upravitelji Rezije, Terskih dolin in Posočja. Samo mednarodni mejni prehod lahko zajamči zadostno propustnost meje in vez med italijanskim in slovenskim obmejnim območjem. Učejo 'bi hotela prekvalificirati v prehod 2. kategorije Italijanska stran. Na 4. strani V Gorici odprli palačo Alvarez GORICA - Začetek tedna znanstvene kulture je bil včeraj priložnost za odprtje prenovljene palače Alvarez, kamor bodo v kratkem preseliti vse tečaje Videmske univerze v Gorici, Pokrajinski arhiv in knjižnico ter druge kulturne in znanstvene ustanove. Predsednik Pokrajine Brandolin je izrazil željo, da bo pridobitev primernega sedeža dala večji zagon znan-stveno-izobraževalnim inštitucijam na Goriškem. Na 23. strani Nasilje nad ženskami, odnos »pristojnih« TRST - Odnos »pristojnih« do nasilja nad ženskami: to je glavna tema znanstvene raziskave, ki sodi v okvir evropskega projekta Dafne. Pobudnice tržaške raziskave so tržaške nevladne organizacije v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem. Na 5. strani Skedenj počastil Ksenijo Vidali TRST - V Skednju so počastiti 60-letnico umetniškega ustvarjanja operne pevke Ksenije Vidali, ki je po rodu Skedenjka. O njenem delu sta govorila Gojmir Demšar in Fabio Vidali, nastopiti pa sta pianistka Neva Merlak in pevka Nora Jankovič. Na 7. strani Revija otroških in mladinskih zborov TRST - V Kulturnem domu je v nedeljo potekala revija otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov. V nabito polni dvorani Kulturnega doma so se zbrati številni otroci, pa tudi njihovi starši in sorodniki. Na 6. strani FIRENCE / VČERAJ ZVEČER PRI KRAJEVNI POSTAJI CASTELLO »Pendolino« trčil v lokalni vlak Eden mrtev in petdeset ranjenih FIRENCE - Spet Cm dan za italijanske železnice. SinoCi nekaj pred 19.ura je pri postaji Castello v bližini Firenc prišlo do silovitega trčenja med hitrim vlakom ETR 460 (Pendolino) in lokalnim vlakom, ki je vozil na progi Firence-Viareggio. V nesreči je po še neuradnih podatkih ena oseba izgubila življenje, približno petdeset potnikov pa je bilo ranjenih. »Pendolino«, ki povezuje Rim z Bergamom, je trčil v potniški vlak, ki je vozil v nasprotno smer. Lokomotiva hitrega vlaka je udarila v-predzadnji vagon lokalnega vlaka ter iztirila, pri čemer je potegnila za sabo še pet vagonov, s proge sta šla tudi vagona krajevnega vlaka. Tukaj so našteli največ ranjenih in tukaj je umrl tudi nesrečni potnik MarceTlb Mannucci, ki je bil star 53 let in je bil doma iz okolice Firenc. »Pendolino«, če lahko tako rečemo, ni spoštoval prednosti, kar gre pripisati okvari na kretnicah ali pa tudi napaki strojevodij, ki morda nista upoštevala rdečega signala. Da gre po vsej verjetnosti za človeško napako priča tudi prva izjava sindikata strojevodij, ki govori o tragični človeški napaki. ETR 460 je s hitrostjo približno sto kilometrov na uro privozil na postajo Firence Castello, od koder je komaj odpotoval lokalni vlak. Do tukaj dogodki, kdo je v resnici odgovoren za nesrečo pa bo pokazala šele preiskava. Da je trčenje zahtevalo smrtno žrtev in petdeset ranjenih predstavlja skoraj neke vrste čudež, saj so se reševalci, ki so prvi prehiteli na kraj nesreči, bali hujših posledic. »Pendolino« se je namreč dobesedno zagozdil v lokalni vlak. Prvi so ranjencem priskočili na pomoč železničarji, katerim so se takoj pridružili prebivalci sosednjih hiš, saj se postaja Castello nahaja v predmestju toskanskega glavnega mesta. Cez nekaj minut so iz Firenc, Prata in drugih toskanskih mest prišli rešilci in gasilci. Ranjencev je, kot rečeno, približno petdeset, polovica jih je v dokaj kritičnem stanju. Železniška proga je zaprta v obe smeri, kar je takoj spravilo v hude težave vse železniške povezave med Severom in Jugom. Prva neuradna poročila železniške uprave so zelo previdna. V Rimu se je takoj po nesreči sestal t.i. krizni štab, ki ga sestavljajo funkcionarji železnic in prometnega ministra. Uradnih stališč ni objavil, tudi zato, ker je morda človeški napaki botrovala tehnična okvara na kretnicah. Proga, kjer je prišlo do nesreče, je bila vsekakor pred kratkim obnovljena, zato je sinočnja nesreča toliko bolj nerazumljiva, saj bi morala morebitna napaka strojevodij sprožiti avtomatični zastoj hitrega vlaka, kar pa se ni zgodilo. Nesreča pri Firencah bo po vsej verjetnosti imela politične posledice za vodstvo železnic in tudi za samega ministra Claudia Burlanda. Prizorišče strahovitega frčanja med hitrim in lokalnim vlakom pri Firencah (AP) RIM / KER V FINANČNEM ZAKONU NI BILO USTREZNEGA DENANRNEGA KRITJA Scalfaro vrnil pariamentu zakon o finansiranju strank RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki se je včeraj vrnil na Kvirinal po nekajdnevni odsotnosti zaradi bolezni in zdravniških pregledov, ni podpisal zakona za javno finansiranje strank. Scalfaro je vrnil parlamentu zakon z dolgo utemeljitvijo, v kateri poudarja, da zakon nima ustreznega finančnega kritja, namiguje pa tudi na neustreznosti ukrepa, ki ni ravno v skladu z duhom izida referenduma, s katerim so italijanski volil-ci zavrnili prejšnji zakon o javnem finansiranju političnih sil. Določilo o finansiranju strank je samo del obsežnejšega zakona z dokaj nevtralnim naslovom »Odredbe za poenostavitev finančne uprave in drugi ukrepi finančnega značaja«. Določilo, ki zadeva stranke, pa je zaobjeto v 30. členu. S tem določilom bi morala država dati političnim strankam predujem v višini 110 milijard lir, na prispevke za finansiranje politike, ki so jih davkoplačevalci lahko dali strankam na osnovi zakona iz leta 1997. Zaradi ne dobro zasnovanega obrazca 740 so imeli davkoplačevalci precej težav za dodelitev morebitnega prispevka strankam. Predsednik Scalfaro je upošteval vse te okoliščine in je v prvem delu sporočila, s katerim je utemeljil sklep, da zakona ne podpiše, poudaril, da sporno določilo ni v nasprotju z ustavo, saj naj bi šlo v bistvu za predujem strrankam, ne pa za denar, ki ga država daje tem strankam. Kljub temu pa bi predujem pomenil dodaten strošek za državo, ki pa nima ustreznega kritja v državnem proračunu. Na ta način bi kršili 81. člen ustave in določila o finančnem poslovanju države. Predsednik republike meni, da mora biti tolmačenje tega člena zelo linearno in niso dovoljene izjeme s priporočilom, naj bi jih v prihodnje ne kršili več določila. Izjema bi v bistvu pomenila, da bi prezrli negativno razpoloženje ljudi do političnih strank. Predsednik republike je prepričan, da je stalno blatenje političnih sil lahko nevarno za demokracijo, ker so stranke demokraciji potrebne, saj bi s strankami zmanjkal tudi potrebni posredovalec med državljani in državnimi ustanovami. Prav zaradi tega pa je po Scalfarovi oceni nujno, da »vsakdo, ki ima javne zadolžitve, ščiti v vsakodnevnem političnem delu, doslednost in transparentnost delovanja. Sedaj e bo o zakonu moral spet izreči parlament in sicer na plenarni seji, medtem ko so določila, ki jih Scalfaro ni podpisal, sprejeli v komisijah, ki so zasedale na zakonodajni ravni. Včerajšnji je bil peti zakon, ki ga je Scalfaro vrnil parlamentu v svojem mandatu. Umirjeni odmevi med političnimi strankami Predsednik Scalfaro se je včeraj vrniul na Kvirinal (telefoito Ap) RIM - Odmevi na sklep predsednika republike so bili različni. Stranke, ki so podprle zakon, izpostavljajo predvsem dejstvo, da so pripombe predsednika republike izrazito »tehnične«, medtem ko tisti, ki so spodbudili referendum proti finansiranju strank, podčrtujejo predvsem politični aspekt ukrepa. Predsednik poslancev Levih demokratov Fabio Mussi je poudaril, da Scalfarova odločitev temelji na tehničnem izja-vanju, čeprav je priznal, r BREZPOSELNOST IN JUG / DANES SREČANJE VLADE S SINDIKATI Optimizem vlade, zahteve sindikatov Vlada napoveduje vrsto konkretnih pobud, industrijci kritično o »35 urah« RIM - Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL zahtevajo vsebinsko in časovno natančno opredeljene posege, tajnik Stranke komunistične prenove Bertinotti poziva, naj se vprašanju dela posveti ista pozornost kot zmanjševanju zadolžitve, predstavniki Cerkve opozarjajo, da je na jugu zaradi brezposelnosti položaj izredno napet, združenje industrijcev pa vztrajno odklanja predlog o 35 delovnih urah tedensko. Vlada je pred današnjim srečanjem s sindikati z raznih strani prejela številne zahteve in pozive, predsednik Prodi pa je ponovil, da bo nadaljeval z zastavljenim načinom, ker so pp njegovem mnenju potrebni dolgoročni načrti, ne pa obljube. V pripravo na današnje srečanje s sindikati CGIL, CISL in UIL se je včeraj sestala tudi vlada, ki sindikatom namerava predstaviti, je bilo rečeno, konkretne predloge. Petkov protest v Neaplju pa je ponovno opozoril na nadvse zaskrbljujočo raven brezposelnosti: nad dva milijona in pol oseb je brez delovnega mesta. Državno povprečje je lani preseglo 12 ods., vendar je v štirih južnih deželah (v Kampaniji, na Siciliji, v Apuliji in Kalabriji) odstotek krepko višji. Zaskrbljenost vzbuja tudi položaj na industrijskem področju, saj se je število zaposlenih v velikih obratih občutno znižalo, čeprav se je upad v zadnjem času zaustavil. Predsednik vlade Prodi je na včerajšnjem srečanju lombardskega združenja industrijcev zagoto- vil, da bo vlada znala učinkovito poseči na področju dela, kot se je zavzela glede evropske integracije. Po njegovem mnenju se sedaj začenja obdobje učinkovitega boja proti nezaposlenosti in za razvoj južnega predela države. Na včerajšnjem milanskem posvetu pa ni prišlo do pričakovanega srečanja med Prodijem in Fosso. Na izid današnjega srečanja s sindikati vlada gleda z velikim optimizmom in zavrača možnost vsedržavne stavke. V imenu sindikatov je Cofferati (CGIL) še enkrat odločno ponovil zahteve sindikatov, združenje industrijcev pa se je glede 35 delovnih ur tedensko še enkrat izreklo proti »enostranski potezi vlade«, se pravi proti zakonski ureditvi vprašanja. da bi lahko imela tudi politične posledice. Zavrnil pa je trditev Marca Pasn-nelle o »preprečenem ropu«. Umirjena sta bila tudi Fausto Bertinotti (SKP) in Lamberto Dini (Italijanska prenova), ki sta dejansko menila, da bo mogoče tehnične nedoslednosti preseči, medtem ko je predsednik Ljudske stranke Gerardo Bianco dejal, da bo treba opustiti prakso nejasnega kritja. Predstavnika Adolfo D’Urso in CCD Carlo Giovanardi sta menila, da je tehnične težave mogoče preseči z drugačnim kritjem, medtem ko je predsednik posla-necev FI Beppe Pisanu ocenil, da Scalfarova odločitev ustvarja »praznino, ki jo je treba zapolniti«. Dodal pa je, da njegova stranka ne bo predložila nobenega ukrepa v tem smislu. Povsem različno so predsednikovo potezo tolmačili Mario Segn1 (»ni mogoče obiti sklepa 90% državljanov), me tem ko sta somišljenik3 Marca Pannelle Benedet-to Della Vedova in Marc° Taradash menila, da je Scalfaro podprl tiste, so skušali preprečiti g° ^Edini, ki je kritizira1 predsednika repubn > je bil predstavnik ne lige Maurizio hi, po katerem je zaKo* -f EVROPSKA MONETARNA UNIJA Članstvo Italije ni več v dvomu Evropska komisija bo jutri priporočila 11 članic za vključitev v skupino, ki bo uvedla evro BRUSELJ - Po napovedih virov v Bruslju in ocenah številnih analitikov bo Evropska komisija jutri najverjetneje za vključitev v skupino držav, ki bodo prihodnje leto uvedle evro, priporočila 11 Članic Evropske unije. Ugibanja je precej pomiril tudi evropski komisar za finance Yves-Thibault de Silguy z izjavo, da poročilo ne bo vsebovalo »nobenih pretiranih presenečenj«. Med priporočenimi državami po lastni izbiri ne bodo Velika Britanija, Švedska in Danska, zaradi neizpolnjevanja konvergenCnih kriterijev pa tudi Grčija. Med ustanovnimi Članicami Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) bo torej najverjetneje tudi Italija, ki je bila zadnje mesece sicer tarča kritik nekaterih kolegic iz petnajsterice, predvsem Nizozemske in Nemčije, saj njen javni dolg dosega vrednost 122 odstotkov nacionalnega dohodka, kar je precej daleč od ciljne 60-od-stotne vrednosti. Vzporedno s komisi-jinim poročilom bo izdano tudi konvergen-Cno poročilo Evropskega denarnega inštituta (EMI), predhodnika Evropske centralne banke (ECB). EMI sicer ne bo izdal neposrednih priporočil, v kon-vergenCnem poročilu monetarnega instituta pa analitiki pričakujejo opozorilno pripombo pri Italiji in morda tudi pri Belgiji, ki jo prav ta- ko pestijo problemi glede na maastrichtske kriterije daleč previsokega javnega dolga. Glede na italijanske vire, bo EMI Italiji dal na voljo deset let za znižanje javnega dolga na ciljnih 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. Zadnja beseda o ustanovnih Članicah EMU sicer pripada voditeljem petnajsterice, ki bodo odločitev sprejeli na vrhunskem zasedanju v Bruslju 2. maja letos. Da se unija pripravlja na 11 Članic monetarne unije, je precej jasno tudi po neformalnem srečanju finančnih ministrov EU minuli konec tedna v Yorku. Na zasedanju je nemški minister za finance Theo VVaigel predstavil naCrt za pospešeno manjšanje javnih dolgov in strožjo proračunsko disciplino prihodnjih Članic EMU. Cilj naCrta je prepričati nemško javnost, ki je še vedno nezaupljiva do zamenjave marke z evrom, in v tej luči zagotoviti stabilnost na finančnih v prehodnem obdobju med potrditvijo članic EMU 2. maja letos ter uvedbo evra 1. januarja prihodnje leto. Mihela Zupančič / STA Prodi: Pogoji nemškega ministra nas ne razburjajo MILAN - Vlada sploh ni zaskrbljena zaradi stališč, ki so bila predstavljena kot dodatni pogoji nemškega finančnega ministra Thea Waigla. Tako je med drugim povedal italijanski premier Romano Prodi novinarjem, ki so ga spraševali, kako ocenjuje zaključek srečanja evropskih ministrov v Yorku. »Zmanjšati državni primanjkljaj in okrepiti pakt stabilnosti je tudi v programu italijanske vlade, je dejal Prodi. »Nismo se tako potrudili, da bi zadostili maastrichtskim merilom samo zato, da bi jih jutri kršili. To je novi cilj vlade. Vedeli smo, da bomo morali zmanjšati pri-, manjkljaj, ne da bi nam tega priporočil VVaigel,« je dejal Prodi. Po njegovem mnenju pa je vsekakor pozitivno, da »sprejemajo italijansko politično usmeritev, ki je bila že znana«. Zunanji minister Lamberto Dini pa je dejal, da so sicer zahteve nemškega finančnega ministra legitimne, »saj je zdrava gospodarska politika jamstvo, da zagotovimo trgom, da bo evro vsaj tako stabilna in močna deviza kot je marka«. Dini je nato polemiziral s podjetniki in njihovo evropskepso, obenem pa tudi naslovil sporočilo evropskim partnerjem in jih opozoril, da »Italija ne bo več sprejela dodatnih izpitov in ne bo dajala dodatnih zagotovil, ki jih od ostalih članic Eu nihče ne zahteva«. ITALIJA-SLOVENIJA / LEVI DEMOKRATI PRI ZLSD IN LDS »Prijateljstvo pospešuje reševanje problemov« Delegacijo iz Italije je vodil posl. Umberto Ranieri TRST - Vse boljši odnosi med Italijo in Slovenijo bodo pospešili reševanje vseh še odprtih dvostranskih problemov med državama, ki se pripravljata na skupno evropsko bodočnost. To je bil smisel včerajšnjega obiska delegacije Levih demokratov v Ljubljani, kjer je imela pogovore s tradicionalnim političnim partnerjem Združeno listo socialnih demokratov, ter z Liberalno demokracijo Slovenije, s katero je bila že DSL v velikih prijateljskih odnosih, ki jih namerava nova stranka dosledno gojiti. Zastopstvo LD je vodil poslanec Umberto Ranieri, ki v vsedržavnem vodstvu stranke odgovarja za mednarodne odnose, v njem pa sta bila še podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin in tržaški tajnik stranke Ste-lio Spadaro. V pogovoru š predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem je tekla beseda o odnosih med državama in med strankama, ki sta obe članici socialistične Internacionale. Izražena je bila skupna želja po Se tesnejšem sodelovanju med strankama, medtem ko je Pahor seznanil goste s pripravami na letošnjo programsko konferenco ZLSD. Sprejet je bil tudi dogovor o obisku predsednika Pahorja pri voditelju DL Massimu D’Alemi. O odnosih med državama in med strankama so govorili tudi na sedežu LDS, kjer sta goste iz Italije sprejela podpredsednik stranke in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter vodja Poslanec Levih demokratov Umberto Ranieri, Stelio Spadaro in Miloš Budin odbora za varnostno politiko LDS in predsednik odbora državnega sveta za mednarodne odnose Jelko Kacin. Kot poroča slovenska tiskovna agencija STA so se pogovorili dodatknili tudi položaja narodnih manjšin ter o redni izmenjavi pogledov na krizo v jugovzhodni Evropi. Sogovorniki so se tudi strinjali, da bi bilo potrebno pripraviti srečanje predsednikov obeh strank, Janeza Drnovska in Massima D’Aleme, ter pospešiti sodelovanje pri mednarodnih aktivnostih na parlamentarni ravni. Ranieri, Budin in Spadaro so kasneje na novinarski konferenci v Trstu zelo pozitivno ocenili ljubljanske razgovore, do katerih je prišlo le nekaj dni po italijanski ratifikaciji pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. Poudarili so, da bo imelo vključevanje Slovenije v EU pozitivne učinke zlasti v Furla-niji-Julijski krajini ter v obmejnem prostoru Slovenije. To velja za gospodarsko in kulturno sodelovanje, nenazadnje pa tudi za izvajanje schen-genskega dogovora, ki, kljub oljašavam iz dvostranskega sporazuma, povzroča še vedno precej težav obmejnemu prebivalstvu. Vključevanje Slovenije v EU bo po mnenju Rani-erija in somišljenikov pozitivno vplivalo tudi na izboljšanje položaja Slovencev v Italiji ter Italijanov v Sloveniji. Levi demokrati bodo po svojih močeh pospešili parla- mehtarno obravnavo zakonske zaščite slovenske manjšine v prepričanju, da bo usklajeno besedilo (pripravlja ga poslanec Oljke Domenico Maselli) čimprej šlo v obravnavo poslanske komisije za ustavna vprašanja. Glede napetega položaja na Kosovu so se na ljubljanskih pogovorih zavzeli za miroljubno in politično rešitev problema, za čimširšo avtonomijo pokrajine, a brez sprememb sedanjih državnih mej. Levi demokrati so tudi prepričani, da bodo sproščeni odnosi med državama spodbudili trezno in objektivno soočenje o zgodovinskih dogajanjih, pri krepitvi kulturnega in znanstvenega sodelovanja pa si mnogo obetajo od vloge tržaške Univerze. MILAN / NA ZASEDANJU ODBORA ZA PROMOCIJO »VISOKE HITROSTI« Prodi odločno podpira 5. koridor Z izgradnjo povezave Lyon - Milan - Ljubljana bi se zoperstavili konkurenci na progi Strasbourg - Muenchen -Dunaj - Zasedanja sta se med drugimi udeležila tudi tržaški župan llly in predsednik deželnega odbora Cruder MILAN - Italija se mora odločati hitro, potreben je takojšen odgovor glede vprašanja »5. koridorja« Lyon - Milan - Ljubljana, sicer bomo težko zdržali konkurenco na povezavi Strasbourg - Muenchen -Dunaj. Predsednik vlade Romano Prodi, ki se je odzval vabilu na sestanek odbora za promocijo »visoke hitrosti« v Milanu, je bil jasen, za Italijo je povezava zahod -vzhod življenjskega pomena: seve-roiValijanski vzhod izvaža na Vzhod kot Francija in Velika Britanija skupaj, zato je srednjevzhodna Evropa »naše obzorje, za Italijo je bodočnost«. V imenu odbora sta njegova sopredsednika Sergio Pi-ninfarina in Riccardo Illy izrazila zadovoljstvo ob Prodijevih besedah, a sta obenem iznesla tudi vrsto prioritet. Pininfarina je zahteval čimprejšnjo izgradnjo proge Milan - Brescia in Padova - Mestre. Delno zadovoljen je bil tudi tržaški župan. Illy je sprejel na znanje, da je 5. koridor na vladini agendi in je zagovarjal hipotezo o veliki železniški pmgi, tudi z vidika varstva okolja, saj bi 5. koridor po njegovem mnenju omogočil znatno zmanjšanje cestnega prometa. Tudi predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder, ki se je udeležil milanskega zasedanja, je z zadovoljstvom naglasil obvezo vlade, a je obenem zahteval natančne in konkretne pobude. Za valorizacijo ne samo izvoza iz Furlanije-Ju- • lijske krajine, temveč severovzhoda in Italije, če ne celo sredozemskega industrijskega sistema, je treba dati prednost pomorskemu in železniškemu prometu tako, da »nemudoma početverimo progo Ronke - Trst (ki je za poverjenega upravnika železnic Cimolija osnovnega pomena), 23 km proge, s katerimi bomo dali novega kisika tržaškemu pristanišču in ga povezali s Koprom, ter z investicijami onstran meje, s sodelovanjem s slovensko vlado za realizacijo nove železniške proge med Trstom in Ljubljano, saj je sedanja izven časa in zgodovine.« Na milanskem zasedanju, ki so se ga udeležili tudi predsednik deželnega sveta Veneta Giancarlo Ga-lan, vodstvo federacije industrijcev iz Veneta in FJK (Luigi Arsellini in Andrea Pittini), turinski župan Valentino Castellani, minister za prevoze Claudio Burlando, je Prodi naglasil tudi namen, da z deregulacijo, ki je dala izjemne rezultate, nadaljujejo tudi pri železnicah: »Lažje je bilo pri letalskih prevozih, a hočemo nadaljevati tudi pri cestnem in železniškem sistemu.« Ob zasedanju je svoje nasprotovanje povezavi med Lyonom in Ljubljano, ki naj bi odgovarjala zahtevi po privilegirani mobilnosti, »za redke«, ne pa za milijone delavcev, študentov in upokojencev, ki se vlaka poslužujejo vsak dan, izrazila SKP. Njeni predstavniki so tudi delili bankovce fac-simile po 100 tisoč lir, s podobo predsednika zveze industrijcev Giorgia Fosse. VIDEM / SKUPEN DOKUMENT UPRAVITELJEV BENEČIJE IN POSOČJA Učeja mora ostati mednarodni prehod Italija bi ga hotela spremeniti v prehod 2. kategorije BARDO - Upravitelji Terskih dolin in gornjega Posodja so v teh dneh podpisali skupen dokument, s katerim najodločneje protestirajo proti predlogu za spremembo kategorije mejnega prehoda Učeja. Protest se nanaša na zasedanje krajevnih organov mejnega nadzora, predvidenih po Videmskem sporazumu. Na sestanku pristojne mešane komisije, ki je bil 26. februarja letos v Vidmu, je namreč italijanska stran predlagala, da se cestni mejni prehod Učeja iz prve uvrsti v drugo kategorijo. Na izrecno slovensko zahtevo je italijanska stran utemeljila svoj predlog na dveh razlogih: »tehnične in strukturne težave, ki ne dopuščajo zagotovitve informacijskih povezav, predvidenih po Schen-genskem sporazumu in zelo redek promet«. Slovenska stran ni bila istega mnenja. Poudarila je specifičnost tega mejnega prehoda, saj je najbližji naslednji prehod za mednarodni promet oddaljen celih 50 kilometrov. Prav tako je slovenska stran osporavala argument o redkem prometu in navedla podatke, da je lani preko omenjenega mejnega prehoda potovalo približno 150.000 potnikov. Od teh jih je kar 125.000 prešlo mejo s potnimi listi in le manjši del s prepustnicami. Januarja letos pa je bilo zabeležnenih 6000 prehodov, od ka- terih je bilo 5000 v mednarodnem prometu. Iz navedenih razlogov slovenska stran ni sprejela italijanskega predloga in je predlagala, naj se odločitev prenese na naslednje zasedanje LOMK (Lokalni organi mejne kontrole). Sedaj se je temu stališču pridružil energičen protest obmejnih upraviteljev z obeh strani meje. Dokument so podpisali župani občin Rezija (Luigi Palet-ti), Bardo (Maurizio Mazza), Centa (Lucio Tollis) in predsednik Gorske skupnosti Terskih dolin Romano Gri-maz, s posoške strani pa župani občin Bovec (Robert Trampuž), Kobarid (Pavel Gregorič), ST. POLTEN - Nedeljske deželnozborske volitve v Nižji Avstriji, največji zvezni deželi, ki ima nad dva milijona prebivalcev, so utrdili položaj vladajoče ljudske stranke (OVP), največ glasov in sedežev pa so pridobili Haiderjevi svobodnjaki. Uspešen je bil tudi nastop Zelenih, katerim je prvič uspelo prestopiti prag deželne hiše. Velika poraženca volitev sta socialdemokratska stranka (SPO) in Liberalni forum (LIF) predsedniške kandidatke Heide Schmidt. Social- Tolmin (Ivan Božič) in načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar. Svoj protest upravitelji utemeljujejo z že navedenimi podatki, iz katerih jasno izhajajo pomen mejnega prehoda Učeja in izredno škodljive posledice njegove morebitne prekategorizacije za krajevne razmere na obeh straneh meje. Med drugim upravitelji navajajo, da je Učeja edini mejni prehod med občinami v Reziji in v Terskih dolinah ter Bovško, kjer se zelo razvija letni in zimski turizem. Prav tako je na obeh straneh razvit nakupovalni turizem, zelo tesne pa so tudi prekomejne sorodstvene in prijateljske vezi. demokrati so izgubili 3, 5 odstotka in dva sedeža, Liberalni forum pa v prihodnjih petih letih ne bo več prisoten v deželnem žboru. Ljudska stranka z glavnim kandidatom deželnim glavarjem Ervvinom Pro-llom je na volitvah zbrala 44,8 odstotka glasov (+ 0,5) in 27 sedežev (+1), socialdemokrati 30,5 odstotka (-3, 5) in 18 sedežev (-2), svobodnjaki 16,1 odstotka (+4,1) in 9 sedežev (+2). Zeleni so s 4,4 odstotka glasov osvojili dva sedeža, Liberalni forum pa je z 2,2 odstotka glasov Upravitelji se tudi pritožujejo nad dejstvom, da je prehod odprt le od 8. do 19. ure v zimskem in od 8. do 20. ure v poletnem času. Zato zahtevajo, naj se na naslendjem sestanku lokalnih organov mejne kontrole upošteva skupni predlog upraviteljev, naj prehod Učeja ostane v 1. kategoriji, kar nedvomno odraža dejanske interese ljudi z obeh strani meje, obenem pa naj se čas odprtja podaljša tako zjutraj kot zvečer vsaj za dve uri. Dokument so upravitelji poslali na vse pristojne državne in deželne organe Italije in Slovenije. (D. U.) v primerjavi z volitvami leta 1994 izgubil skoraj dve tretjini glasov. Voli-lilo je 71, 3 odstotka upravičencev. Ljudska stranka je izid volitev tolmačila tudi kot uspelo »generalko« za predsedniške volitve (OVP podpira Klestila), socialdemokrati pa so menili, da so na (negativen) rezultat vplivali predvsem regionalna vprašanja. Haider je dejal, da je Nižja Avstrija bila nadaljnja uspešna etapa na poti k zmagi svobodnjakov na državnozborskih volitvah leta 1999. (I.L.) _________AVSTRIJA / DEŽELNE VOLITVE___________ Haider uspešen v Nižji Avstriji Svobodnjaki pridobili 4 odstotke glasov - Poraz socialdemokratov ZGODOVINA / VIOLANTE POJASNUJE »Antifašizem je naša svetla stran« Predsednik zbornice odgovoril na pismo voditelja tržaškega odbora SKGZ Jazbeca RIM - Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante se je v nedeljskem intervjuju rimskemu dnevniku Repubblica spet povrnil na svoje tržaško soočenje z vodjo Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Fini-jem. »V Trst naju je povabila Univerza in odgovarjala sva na vprašanja študentov, ki so pravkar poglobili problematiko nacionalne identitete, je poudaril Violante. Ob tej priložnosti sem dejal, da v politiki nihče ne more trditi ”Ego te absolvo". Vsakdo se legitimira po svojih vrednotah, po svojem obnašanju in po konsenzu, ki ga uživa. Obojestranska legitimacija je vulgarnost, ki jo popolnoma zavračam in ne odgovarja temu, kar mislim in niti temu, kar sem v Trstu v resnici povedal«. Na obtožbo, da skuša razprodati Odporništvo in celo enačiti preganjanje Židov s fojbami, pa je predsednik poslanske zbornice takole odgovoril: Tisti, ki si bo hotel natančno prebrati moj tržaški poseg, bo prišel do popolnoma nasprotnih zaključkov.' Poudaril sem, da ni mogoče na noben način enačiti tistih, ki so se borili za Osvoboditev in za ustanovitev demokracije s fašisti. Tako tudi nihče ne more misliti, da je mogoče enačiti holokavsta s fojbami. Ob teh temeljih ugotovitvah pa obstaja danes možnost civilnega soočenja, s katerim bodo lahko brez cenzur in dogmatizmov spoznamo našo zgodovino, vključno s tistimi stranmi, za branje katerih nismo doslej imeli dovolj poguma. -Slovenska kulturno gospodarska zveza je medtem objavila odgovor predsednika poslanske zbornice na pismo, ki mu ga je sredi januarja poslal tržaški predsednik Branko Jazbec. V njem je govor o objektivnem tolmačenju tukajšnje polpretekle zgodovine in tudi o pričakovanjih slovenske manjšine v zvezi z vsestranskim razvojem tukajšnje stvarnosti. Violante v pismu zastopniku SKGZ potrjuje svoje zaupanje v politiko sožitja in sodelovanja, ki nikakor ne pomeni brisanja zgodovinskih odgovornosti fašističnega in nacističnega režima. Nihče ne more in ne sme pozabiti na nasilno fašistično raznarodovanje Slovencev, kot tudi ne italijanskega zadržanja v okupirani Sloveniji. Predsednik zbornice nadalje označuje kot nesmiselno in zmotno kakršno koli enačenje Rižarne in fojb. Ob teh temeljnih ugotovitvah, meni Violante, moramo sedaj stremeti po skupni bodočnosti, ki glede slovenske manjšine pomeni, da ji mora država priznati enakopravnost in vse pravice, ki ji po republiški ustavi pripadajo. Predsednik zbornice omenja neizpolnjene obveze tretjega in šestega člena ustave, ki trajajo preveč let, ter prizadevanja za odobritev zakonske zaščite, s katero se trenutno ukvarja ustavna komisija poslanske zbornice. Kot izhodišče za razpravo je posebni ožji odbor te komisije vzel zakonska osnutka, ki sta ju predložila poslanca Antonio Di Bisceglie in Luciano Caveri. Violante nadalje omenja tudi razne zakonske predloge za zaščito drugih manjšinskih jezikov in kultur. Popolnoma zaupam - zaključuje Violante svoje pismo Jazbecu - da bo razvejana družbena stvarnost slovenske manjšine, ki je že vrsto let angažirana na področju dialoga in sožitja, znala prispevati svoj delež k procesu ponovnega združevanja, ki zadeva v enaki meri zgodovino in bodočnost Trsta, kot vse Italije. NOVICE KOROŠKA / V DOBRLI VASI LIGNANO / OPERATIVNOST Zakon o ostarelih na dnevnem redu deželnega sveta TRST - Danes, jutri in v četrtek bo spet zasedal deželni svet. V skladu s sklepom načelnikov skupin je predsednik Antonione odločil, da svetovalska vprašanja in odgovori odbornikov nanja ne bodo več v prvem delu seje, ampak se bo svet takoj lotil zakonskih ukrepov. Deželni svet bo delal dlje kot doslej, saj so začetek popoldanskega zasedanja anticipirali za pol ure, debata pa bo trajala skoraj uro več kot običajno. Danes zjutraj bo kot prva točka na dnevnem redu zakon o ostarelih. Predlogu, ki ga je pripravil deželni odbor, je Severna liga dodala svojega. Večinska poročevalca bosta Claudio Čudi (LS) in Giampiero Fasola (SL), manjšinska pa Alberto Tomat (CDU) in Anna Sdraulig (FI). Takoj po zakonu o ostarelih bodo svetovalci nadaljevali z razpravo o zakonu, ki je povezan s finančnim., Doslej je deželni svet odobril približno polovico členov, preučiti mora še drugo polovico in se izreči o okoli 200 predlaganih popravkih. Rop v Huminu: 80 milijonov lir plena HUMIN - Bandita, ki sta v nedeljo zvečer oropala Bravi market v Huminu, sta se polastila okoli 80 milijonov lir. Tako je sporočila videmska kvestura. Bandita, ki sta bila zakrinkana in oborožena (eden je imel puško, drugi bodalo), sta napadla lastnika marketa Liviana Bravija, ko je zapiral trgovino. Potem ko sta pobrala denar, sta zvezala Bravija in ga zaprla v skladišče, nato pa pobegnila z njegovim avtomobilom. Lov za banditi se je začel takoj, toda roparja sta zabrisala vsako sled. Včeraj zjutraj so avtomobil, s katerim sta pobegnila, našli v Majanu. Proti dvojezičnemu vrtcu Ogorčenje Slovencev zaradi nezaslišanega sklepa občinskega sveta CELOVEC - Slovenska manjšina na Koroškem je bila tarča novega primera diskriminacije: občinski svet dvojezične občine Dobrla vas v okraju Velikovec je s sklepom večine odklonil nakup prostorske opreme za dvojezično skupino v javnem občinskem vrtcu. Predstavniki Slovencev so odločno protestirali in zahtevali takojšnjo razveljavitev škandaloznega sklepa. Obrnili so se tudi na zveznega kanclerja Viktorja Klimo in ga zaprosili za posredovanje. Občinski svet je nakup potrebne infrastrukture in s tem ustanovitev dvojezične skupine odklonil z glasovi socialdemokratskih občinskih odbornikov in odbornice svobodnjaške stranke, medtem ko so odborniki ljudske stranke (OVP), ostali svobodnjaki in oba odbornika slovenske Enotne liste glasovali za. Čeprav je občinski svet že jeseni lanskega leta sklenil, da se ustanovi dvojezična skupina, je po najnovejšem zapletu povsem odprto, ali bo dvojezična skupina lahko še ustanovljena. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je odoločitev občinskega sveta v Dobrli vasi označil za »sramoto za celo Koroško« ter poudaril, da se koroški politiki očitno niso ničesar naučili od škandalznega primera v Borovljah, kjer je občinski svet prav tako odHo-nil dvojezično skupino v javnem vrtcu, tako da si je morala manjšina pomagati z ustanovitvijo zasebnega vrtca. Olip kot tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm sta ob najnovejšem primeru diskriminacije slovenske manjšine na Koroškem zahtevala meditev vprašanja dvojezičnih otroških vrtcev z deželnim zakonom. Izkušnje v zadnjem letu da so pokazale, da tega vprašanja ni mogoče prepustiti samovoljnim politikom na občinski ravni, sta poudarila predsednika obeh osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev. Predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, koroški Slovenec Marijan Pipp, pa je v izjavi za tisk pozval zveznega kanclerja Klimo, naj odločno posreduje v lastni stranki na Koroškem, da se škandalozni sklep čimprej umaakne. Pipp v izjavi za tisk tudi poudarja, da je sklep občinskega sveta v Dobrh vasi hud udarec kandidaturi treh dežel za ZOI 2006 »Senza confini - brez meja - Ohne Grenzen« in v nasprotju s težnjami o manjšinski zaščiti na evropski ravni. Ivan Lukan Prva deželna konferenca komponent civilne zaščite LIGNANO - V ospredju prve deželne konference civilne zaščite je bila operativnost strukture, ki jo sestavljajo razne komponente. Kot je poudaril deželni odbornik Gianfranco Moretton, ki je prinesel pozdrave predsednika deželnega odbora Giancarla Crude-rja, konferenca ne predstavlja zaključnega trenutka, temveč etapo na poti, ki se bo končala septembra, ko bodo primerjali analize predstavnikov univerzitetnega sveta in prispevke delovnih skupin, ki so jih ustanovili prav v nedeljo. Tako bodo prišli do potrebnih napodtkov, na podlagi katerih bodo lahko izboljšali učinkovitost in operativnost, po katerih je civilna zaščita iz naše dežele zaslovela po vsej državi. Kot sta poudarila Moretton in deželni ravnatelj Giorgio Verdi, je pri tem glavno vlogo odigral sklep, da občinam poverijo odločilno vlogo pri upravljanju mreže vo-luntariata, pri čemer so prehiteli strategijo decentralizacije, ki jo danes zasledujejo v javni upravi. Moretton je še zlasti naglasil preventivo, ki mora postati osnova za civilno zaščito, govoril pa je tudi o koordinaciji posegov, ki mora biti samo »ena«, zanje mora skrbeti deželna direkcija. Nadalje je načel vprašan) oportunosti izdelave občinskih načrtov za civilno za ščito in financiranje dejavnosti prostovoljcev, za ka tere morajo skrbeti dežela in občine, naglasil pa J tudi potrebo po večji angažiranosti šole in sredste informiranja. Po pozdravu župana iz Lignana Stefana Trabaiz in pokrajinskega odbornika Piermaria Zanina so po segli razni univerzitetni profesorji (Fabio Severi, y ovanni Delli Zotti, Bruno Tellia, Mauro Pascolin1 Nicoletta Tessarin in Marcello Riuscetti), v pop danskih urah pa je sledil sestanek delovnih skupim ol' TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / RAZGIBANO ZASEDANJE NASILJE NAD ŽENSKAMI / RAZISKAVA Soočenje o težavah krajevnega zdravstva No koncu bo mordo prevlodol politični kompromis Osvetliti odnos »pristojnih« Tržoško študijo sodi v okvir projekto Dofne Tržaški občinski svet se je na sinočnji seji spet ukvarjal z znanimi težavami krajevnega zdravstva, ki razdvajajo Illyjevo večino in desno opoziciji. Pristojni odbornik Gianni Pecol Cominotto je uvodoma podrobno opisal vse znane težave in položaj, ki je nastal po obvezni ločitvi pristojnosti med novoustanovljenim zdravstvenim podjetjem in ustanovo, ki upravlja bolnišnice. Upravitelj je skušal nekoliko omiliti politično po- lemiko med večino in Kartelom svoboščin, tako da se na obzorju pojavlja možnost skupnega političnega dokumenta. To je pot, ki jo je sinoči, med drugim, predlagal tudi nekdanji listar-ski župan Giulio Staffieri. Razprava o težavnem položaju krajevnega zdravstva se je začela na prejšnji občinski seji, ko so bili postavljeni temelji za skupno politično stališče večine in opozicije. Soglasje med Oljko, Illyjevo listo in Kartelom Knjiga o goriški Cerkvi V konferenčni dvorani Vile Primc (Reber za Greto 38) bodo v Četrtek, 26. marca ob 17.30 predstavili knjigo »Cerkev in družba na Goriškem ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj«. Publikacijo sta uredila France M.Dolinar in Luigi Tavano. Predstavitev prirejajo Deželni inštitut za odporniško gibanje, krožek za družbene vede Virgil SCek ter goriški inštitut za družbeno ter versko zgodovino. Po uvodnih besedah predsednika Inštituta za odporniško gibanje Giampaola Valdevita bodo o knjigi spregovorili ravnatelj tržaškega liceja »France Prešeren« Tomaž Simčič ter profesorja Giuseppe Battelli in Tomaž Simčič, ki poučujeta na tržaškem vseučilišču. svoboščin pa je postavilo v dvom Nacionalno zavezništvo, ki je nekajkrat zelo ostro napadlo tako pristojnega občinskega odbornika Pecol Cominot-ta, kot njegovega kolego na Deželi Cri-stiana Degana (Ljudska stranka). Zaostritev je presenetila Illyjevo večino, ki podpira potrebo po odkriti razpravi o stanju tržaškega zdravstva, ne more pa sprejeti stališča, da sta vsega kriva Degano in Pecol Cominotto. Na muhi desnice so tudi nekateri znani in priznani zdravniki, kot npr. psihiater Giuseppe Dell’Acqua, ki vodi servise za mentalno zdravje. Nacionalno zavezništvo v bistvu oCita krajevnim zdravstvenim ustanovam ter strukturam, da so pod odločilnim vplivom levice. Oljka in Hlyjeva občanska lista menita, da sta odbornika Degano in Pecol Cominotti, kljub objektivnim težavam, veliko naredila na področju javnega zdravstva, kjer ima v vsakem primeru glavno besedo zdravstveno podjetje (naslednik Krajevne zdravstvene enote). SREČANJE / ZGODOVINA 20. STOLETJA SODIŠČE / DVE LETI ZAPORA Resna zgodovinska knjiga Knjiga Furlanija-Julij-ska krajina: Zgodovina 20. stoletja je dober pripomoček za italijanske Profesorje zgodovine. Tako je vec kot 500 strani obsežno delo, ki ga je izdal Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine, ocenila profesorica zgodovine na liceju Franceta Prešerna Marta ivašic na včerajšnjem ječanju v dvorani italijanskega znanstvenega liceja Galileo Galilei, na katerem izrekli svoje nrnenje o knjigi še ravnatelj šole-gostiteljice Gianfranco Hofer, predsednik zavoda IRRSAE Cesare Scalon in profesor zgodovine Franco *-*el Čampo. Ivašičeva je poudarila, na posveča knjiga pozornost Slovencem, ki jih Priznava kot pomembno komponento deželnega *kiva. Poudarila je še nekaj drugih važnih aspektov: pozornost do-s,ei premalo obravnavanem obdobju 1918-1922, Partizanski boj se je v naših krajih začel že leta ®4l, in ne šele leta ^43 po italijanski kapi- Slovenska profesorica Pa je omenila tudi nekaj nedoslednosti. Na pri-er oceno, da je fašistič-n raznarodovalna poli-Jka doživela neuspeh. ni ni bilo tako, saj je le-va l918 obiskovala slo-^6nske šole četrtina vseh .Pisanih učencev, po s^ngi svetovni vojni pa n ]e odstotek znižal na 6no desetino. udi drugi udeleženci ska* Pecei skromno obi- Kaj socialno-zdravstve-ne ustanove narede v zvezi z nasiljem nad ženskami oz. česa ne naredijo, to je osnovna tema široko zasnovanega projekta, ki ga bodo izvedle strokovnjakinje na pobudo kulturnega združenja Settima onda (Sedmi val) v sodelovanju in s finančno podporo tržaškega zdravstvenega podjetja. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci naglasile predstavnice združenja Settima onda in krajevne zdravstvene ustanove, sodi tržaška raziskava v okvir projekta Dafne, pobude, ki jo je Evropska komisija namenila boju proti nasilju nad otroki, najstniki in ženskami. Pobudnice tržaške študije so še posebej ponosne na dejstvo, da je bil med 428 predstavljenimi projekti izbran tudi tržaški (posebna komisija je odobrila 47 projektov, od teh pet italijanskih). Večina sredstev (raziskava bo stala 40 milijonov lir) bo prišla iz evropskih fondov, 10 milijonov pa je projektu dodelil deželni odbor iz posebnih sredstev za družinske posvetovalnice. Kot je povedala predsednica združenja Settima onda Gabriella Taddeo, so projekt predstavile septembra lani, po odobritvi pa so ga februarja že začeli izvajati, ko je voditeljica tržaške študije Patrizia Ro-mito izdelala glavne smernice. Do maja naj bi izvedle prve analize, julija predstavile že prve podatke, novembra organizirale posvet, do februar j a-marca naslednjega leta pa naj bi pripravile že publikacijo in to v raznih jezikih. Med osnovnimi značilnostmi tržaške študije, ki je odraz jj. *°sa srečanja na-(^ienega solnikom )□ e8a 18 prisotnih) so v g®avnem poudarili, da gj. pouaarni, aa p.., T',resno in temeljito °dn- aciio, ^ končno letje a, vP°gled v sto-’v katerem živimo. čebelarji iz naših krajev na srečanju v Poreču Problemi čebelarstva so bili tema srečanja v Poreču, ki so se ga udeležili predstavniki Slovenije, Hrvaške in naše dežele. Za tržaško pokrajino so se srečanja udeležili pokrajinski odbornik za kmetijstvo in okolje Giulio Marin, predstavniki tržaške ustanove ENAIP in pokrajinski predsednik čebelarjev Dorigo. Kot so ugotavljali udeleženci srečanja, doživlja Čebelarski sektor dokaj delikatno in kritično fazo zaradi stalnega krčenja števila čebel. Ugotavljali so tudi, da bi bilo treba poenotiti normative, ki urejajo čebelarski sektor v treh deželah, ne da bi pri tem okrnili specifičnosti posameznih krajev. V ta namen so tudi sklenili, da bodo v čim krajšem času ustanovili poseben observatorij za čebelarstvo, ki bo skupen za vse tri dežele. Izkoriščal je labilna dekleta Procesa proti dvema domnevnima posiljevalcema so odložili je menil, da je prenizka in jo je zavrnil. S tem primerom bodo zadolžili drugi sodni zbor, ki bo primer obravnaval že jutri. Passanteja so aretirali prav na 8. marec, dan žena. Zgodaj zjutraj, okrog 6.30, je na Korzu Italija srečal neko starko, bila je namenjena na pokopališče, na grob svojega moža. Prisilil jo je, da mu je sledila v bližnjo Ul. degli Artisti, in imela z njim oralni spolni odnos. Njegovo nečloveško početje je nekdo opazil, poklical je agente, prihiteli so karabinjerji in ga prijeli. Zerisko so odpeljali v bolnišnico, kjer si je nekoliko opomogla od strahu in grobega ponižanja. Nasilnež je sprva trdil, da se je vse dejansko dogajalo z njenim privoljenjem, kasneje je svoje stališče spremenil, začel je praviti, da je popival in da se ne spominja, kaj se je pravzaprav pripetilo. Kriv naj bi bil torej alkohol. Derrag, ki je običajno čistil avtomobilske šipe na križišču z Ul. Marconi, pa je dva dni prej v Ul. Giulia neki 74-letni ženski najprej iztrgal iz rok najlonsko vrečko, nakar jo je začel otipavati in jo silil, da gresta k njej domov. Ženska je klicala na pomoč, neka dvojica, ki je tedaj šla mimo, se ni ustavila, priskočil pa je agent finančne straže v civilu in nasilneža zadržal. Proces proti 36-letnemu Marinu Ole-niju, ki je svojčas prebival z Giuliano Regelli, katero obtožujejo umora (svojo mater Mario Maiorano je lani porinila skozi okno), se je končal z dogovorno kaznijo dveh let zapora in 800 tisoč lir globe. Olenija so obtoževali navajanja k prostituciji in izkoriščanja prostitucije: nekatere ženske, med katerim je bila tudi Regellijeva in ki so bile v oskrbi centrov za umsko zdravje, naj bi bil v svojem stanovanju silil k prostituciji. Od njih je zahteval po 300-400 tisoč lir mesečno kot najemnino za sobe, kjer je prihajalo do srečanj. Sodišče se je včeraj ukvarjalo še z dvema primeroma nasilja nad ženskami. Obravnavo proti 39-letnemu Mau-riziu Rodolfu Passanteju, ki je obtožen spolnega nasilja nad neko 82-letno žensko, so na zahtevo njegovega odvetnika Sergia Mamelija odložili na ponedeljek, 30. marca. Dotlej naj bi tudi zbrali potrebni znesek denarja, deset milijonov lir, ki naj bi jih izplačali prizadeti starki, tako da bi bila kazen milejša. Odložili so tudi proces proti drugemu domnevnemu posiljevalcu, Maročanu Mustafaju Derragu: v tem primem je bila med javnim tožilcem in Derragovim zagovornikom Alessan-drom De Mitri jem kazen že domenjena (eno leto in dva meseca), a sodni zbor sodelovanja med nevladnimi organizacijami in javnimi institucijami, je tudi mednarodno sodelovanje, saj bo raziskava predstavila tudi primerjavo med položaji v Italiji, Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji. Na povsem samoumevno vprašanje, zakaj so se odločile za takšno temo, pa so pobudnice (že vnaprej) odgovarjale z zaskrbljujočimi podatki po eni strani, po drugi pa z navedbo vrste že izvedenih pobud in zbranega materiala. Najnovejši podatki, ki jih je navedla Patrizia Romito, so namreč nadvse zaskrbljujoči: 20-30 ods. žensk doživi v življenju v dvoje več oblik nasilja, 20-25 ods. žensk in 10-20 ods. deklic je žrtev spolnega nasilja. Vendar pa ni osnovni namen študije ra- ziskovati nasilje nad ženskami, temveč odnos, ki ga imajo »poklicane« ustanove (policija, sodstvo, so-cialno-zdravstvene službe) do tega vprašanja. In tudi glede tega ugotovitve niso spodbudne, ker se v splošnem minimizira te pojave. Vendar prihaja tudi do inovativnih pristopov in tudi te po raziskava obravnavala. Odgovorna za projekt Žensko zdravje v okviru zdravstvenega podjetja Daniela Gerin pa je tudi novo študijo uokvirila v to, kar se na tem področju že dela oz. kaj je mogoče v kratkem storiti. Izpostavila je pomen zaključkov pekinške konference OZN o zenski, ki jih je v lanskoletnem dokumentu povzel predsednik vlade Prodi. bip NOVICE Potrdili današnjo stavko osebja Trgovinske zbornice Danes od 8.30 do 9.30 bo osebje Trgovinske zbornice stavkalo na pobudo sindikatov Cgil in Snalc, ki združujeta največ uslužbencev te ustanove. Na včerajšnji tiskovni konferenci so stavko potrdili, čeprav je kazalo, da bo lahko prišlo do pričakovanega dogovora. Sindikata zahtevata prenovitev politike do osebja in odnosov z vodstvom ustanove, ki danes potekajo samo prek generalnega tajnika, s katerim pa so nastali številni spori in nesporazumi. Natečaj za poletne redarje Občina devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo novih občinskih redarjev za poletno obdobje. Sprejem v službo bo na osnovi listin, testa in razgovora za sprejem v službo za določen čas in s polnim službenim umikom. Kandidati za redarje morajo izpolnjevati splošne zahteve za opravljanje javnih služb, imeti diplomo višje srednje šole, vozniško dovoljenje kategorije B, ustrezno fizično in zdravstveno stanje. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 12. ure prihodnjega 24. aprila. Razpis selekcije je na razpolago v kadrovskem oddelku - urad za osebje de-vinsko-nabrežinske občine, telefon 2017314. Oropali trgovino Odnesli so obleke znanih firm, škoda pa naj bi presegala 100 milijonov lir: do nove tatvine je prišlo v butiku »Anna Maria« v Ul. Mazzini 22/B. Tatovi so si izbrali noč na ponedeljek, nihče jih ni motil in tudi nihče ni opazil, kaj se dogaja. Najprej so vdrli skozi dvojna notranja vrata, preko katerih je možen dostop na bližnje notranje dvorišče, nakar so podrli še blindirana vrata. Agenti s komisariata od Sv. Sobote so posegh šele okrog 12. ure, ko za tatovi ni bilo več ne duha ne sluha: očitno so se lastniki zavedeli z zamudo, saj so trgovine z oblačili v ponedeljkih običajno zaprte. Znamke na urah ponarejene Na mednarodnem mejnem prehodu pri Pesku so agenti finančne straže pri kontroh nekega vozila s poljsko registrsko tablico našli okrog 100 ur in ustreznih pasov. Ure so bile skrbno skrite, bile so znanih znamk (Rolex, Nike, Adidas, Leviš, Time master, Sharp itd.), vendar so bile znamke ponarejene. Odkrito blago so zaplenili, imetnika pa so prijavili sodnim oblastem. D’Onofrio o vlogi Trsta Predsednik senatorjev krščansko-demokratskega centra CCD Francesco D’Onofrio je na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu naglasil, da v dvodomni parlamentarni komisiji, katere je podpredsednik, podpira zamisel o posebni vlogi, ki naj bi jo v okvira prenovljene državne ureditve dodelili Trstu kot metropohtanski občini. Pomazali spomenik Sissi Poleg »pohtičnih« in »pornografskih« mazačev, so se pojavili še »erotično-romantični«. Znesli so se namreč nad spomenikom avstrijske cesarice Elizabete. Na cesaričinih erogenih conah so z rdečo barvo narisah odtise ustnic. S tem so tudi povzročili za tri milijone lir škode. NOVICE Glasbena spomladanska ponudba (ne samo) za mlade Sedem koncertov različnih zvrsti širokega področja tako imenovane lahko glasbe: to je ponudba, ki jo je na pobudo in v sodelovanju z občinskim odbomištvom za kulturo in klubom Triesti-na Calcio pripravila družba Promoservice. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci naglasil tržaški odbornik za kulturo Roberto Damiani, se s tem bogatejšim nizom po posamičnih koncertih v prejšnjih sezonah Trst ponovno vključuje v mrežo koncertov lahke glasbe. V nizu, ki se bo zaključil 30. maja, bo prva nastopila Giorgia, ki se bo tržaškemu občinstvu predstavila že jutri v športni palači. V petek bo na vrsti vse bolj priljubljena Loreena McKennit (v dvorani Tripcovich), za njo pa skupina Yes (1. aprila v športni palači), Toquino (17. aprila v športni palači), skupina bon Maiden (6. maja na nogometnem igrišču Gre-zar), Alan Parson’s Project (23. maja v športni palači) in za zaključek skupina Simple Minds (30. maja na Grezarju). Zainteresbani morajo pohiteti lil REVIJA PESEM MLADIH / V PRIREDBI ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Pravi praznik otroškega in mladinskega petja Množičnost in kakovost revije, ki se obnavlja že 28 let zaporedoma V nedeljo, 22. t. m., je bila v Trstu revija otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, ki jo je že osemindvajseto leto priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. V nabito polni dvorani Kulturne- z nakupom vstopnic, ker za vse koncerte vlada z^ra^ veliko zanimanje, po nizu sedmih pa bodo v obdobju julij-september še štirje koncerti. Srečanje s predstavnikom zapatistov iz Chapasa Jubi ob 10. uri bo v sedežu združenja Acli v Ul. S. Francesco 4 tiskovna konferenca Jesusa San-cheza, glasnika gibanja Frente Zapatista de Libe-racion Nacional, ki se v mehiškem Chapasu bori za pravice campesinosov, tamkajšnjih zapostavljenih kmetov. Jesus Sanchez bo poročal o o dogajanju v Chapasu in na splošno o boju zatiranih v Mehiki. Srečanje prireja združenje Ya Ba-sta, ki se bori proti neoliberizmu in podpba ljudska gibanja po državah tretjega sveta. Vstop na srečanje je prost, ker bo tiskovna konferenca odprta tudi za publiko. Tečaj za prostovoljce Združenje za starejše občane Auser prireja tečaj za prostovoljce: 10 srečanj bo ob sobotah ob 9. uri v sedežu združenja Srebrna nit na Stari mitnici 15. Informacije nudi dr. Bastiani na tel. številki 639664. * vilni otroci, pa tudi njihovi starši in sorodniki, tako da je bilo tisto nedeljsko popoldne res živahno. Kot je v svoji uvodni misli povedala pevo-vodkinja LuCka Križ-mancic, je namen revije v tem, da se ohranjajo vrednote glasbene preteklosti in se posredujejo novim rodovom. Poudarila je pomen, ki ga ima glasba (in z njo seveda petje in ples) pri oblikovanju celostne vzgoje otrok in mladih. Le-ti potrebujejo namreč prav celostno vzgojo, da se lahko soočijo s svetom, v katerem vedno bolj prednjači globalna komunikacija. Spored, ki ga je povezoval Marijan Kravos, je SKUPINA IVAN GORAN KOVAČIČ V BOLJUNCU »Kultura ne pozna meja« Ge je bil petkov nastop Študentskega kulturno umetniškega društva ”Ivan Goran Kovačič" iz Zagreba v Zgoniku res lepo doživetje, pa se je sobotni v gledališču "France Prešeren" v Boljuncu sprostil v pravi val navdušenja izredno številnega občinstva. Tako elani folklorne skupine kot elani moškega pevskega zbora in godci na narodne inštrumente so se namreč predstavili v še bolj sproščenem in tehnično brezhibnem izvajanju sporeda (istega kot v Zgoniku) in ga sklenili skupaj s pevsko vošCilno novoletno kolednico, ki je izzvenela zvočno mogočno in domaCe obenem. V imenu gostitelja je goste najprej pozdravil predsednik Tržaškega okteta Boris Pangerc, v imenu dolinske občinske uprave pa jih je nagovoril podžupan in odbornik za kulturo prof. Aldo Stefančič. »Kultura ne pozna meja, še zlasti ne ko gre za pripadnike bratskega naroda,« je dejal med drugim in poudaril pomen medsebojnega kulturnega oplajanja in spoznavanja ljudskega izročila drugih narodov. Gostom je zaželel še novih uspehov v njihovem poslanstvu. Med gosti veCera je bil tudi konzul za kulturne odnose hrvaškega konzulata v Trstu dr. Nada RužiC, ki je med večerjo svoje rojake prisrčno pozdravila in izrazila svoje zadovoljstvo nad njihovim gostovanjem na Tržaškem, kakor tudi Tržaškemu oktetu za go- stiteljstvo. Seveda pa je tudi slovo poteklo v znamenju petja. Na odru je Boris Pangerc izročil predsedniku gostujočega društva iz Zagreba spominsko darilo - umetniško izdelan keramični krožnik, delo umetnice Oz-biceve iz Boršta, in pa konfekcijo vin podjetja Pa-rovel. Občinstvo je bilo najbolj navdušeno nad slikovitimi bunjevskimi plesi in nad zaključnim spletom plesov iz Moslavine v prekrasnih nošah, zbor pa je še posebej ogrel s pesmijo »U boj, u boj« iz hrvaške narodne opere »Zrinski«, pri kateri so se mu pridružili tudi elani Tržaškega okteta. (j.k.) ^ ZNANOST / ŠTEVILNE PRIREDITVE hj Osmi teden znanstvene in tehnološke kulture V razstavnih prostorih nekdanje konjušnice v Miramarskem parku so vCeraj odprli razstavo o znanstvenih posnetkih z naslovom Zoomln/Zoo-mOut: znanstveno oko, posnetki iz sveta. Razstava spada med številne pobude, ki jih bo Laboratorij za znanstveni imaginarij priredil ob letošnjem 8. vsedržavnem tednu znanstvene in tehnološke kulture, ki se je zaCel vCeraj in bo trajal vse do nedelje, 29. marca. Do tistega dne bo tudi odprta razstava v Mi-ramam, in sicer vsak dan od 9. ure do 17.15. V okviru tedna znanstvene kulture je že vCeraj steklo nekaj prireditev. Tako je center za permanentno vzgojo o okolju pri tržaški občini priredil srečanje za učitelje in vzgojiteljice o zvočnem onesnaževanju. Solniki so izkoristili izpovedno moC gledališke govorice in pomočjo pravljice o »čarovniku Hrupu« seznanili otroke o kvarnih posledicah tega tipa onesnaževanja. Popoldne je bil na zavodu za geometre Max Fabiani študijski dan, na katerem je dr. M. Stoppa z oddelka za zemljepisne in zgodovinske znanosti Tržaške univerze nakazal učiteljem in profesorjem pripravo didaktičnega načrta o ambientalni vzgoji. Danes bo Laboratorij za znanstveni imaginarij priredil dve pobudi. Dopoldne (ob 9.30) bo v veliki dvorani visoke šole za uporabne študije predavanje o posnetkih neba, o katerih bosta govorila Mauro Messerotti in Margherita Hack. Popoldne (ob 17.30) bo na visoki šoli za moderne jezike okrogla miza o oblikah in funkcijah molekul, o čemer bodo govorili Arturo Falaschi, Doriano Lam-ba in Oscar Burrone. vseboval nastop dvanajstih otroških in mladinskih zborov. V prvem delu so nastopili zbor didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu pod vodstvom Lučke Križ-mancic in ob spremljavi Stefana Joba (violina) in Tamare Ražem (klavir), dekliški pevski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Franca PohajaCa ter ob spremljavi Martina Vremca (klavir) in Lorenza Štefanija (kitara), otroški pevski zbor A. M. Slomšek iz Bazovice pod vodstvom Zdenke KrižmanCiC in ob klavirski spremljavi Tamare Ražem, OPZ Zvonček z Repentabra pod vodstvom Toneta BedenCiCa in ob klavirski spremljavi Loredane Guštin, OPZ celodnevne osnov- ne šole Mara Samsa od Domja pod vodstvom Davida Žerjala in ob kla- virski spremljavi Alenie Zobec ter OPZ Vesela pomlad z OpCin, ki ga vodi Zdenka KrižmanCiC. V drugem delu so nastopili uCenci osnovne šole France Bevk z OpCin, ki so pod vodstvom Ane Lokatos uprizorili Ples klic dobrote, sledili pa so jim OPZ OS Fran Milčinski s Katina-re pod vodstvom Nico-lette Stanco in Annama-rie Batič ter ob spremljavi Beatrice Zonta (klavir) in Mateja Nadliška (harmonika), OPZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Žerjal in ob spremljavi Vesne Zuppin (klavir) in Marka Mattiettija (bobni), OPZ Vigred iz Sempolaja pod vodstvom Eve Ciuk in ob klavirski spremljavi Gorana Obada, OPZ Kresnice od Sv. Ivana pod vodstvom s. Karmen Koren in ob klavirski spremljavi Bogdana Kralja ter mladinski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Martina Vremca in ob klavirski spremljavi Jane DrasiC. Revija se je zaključila s skupno pesmijo. Združeni otroški in mladinski zbori so pod vodstvom Suzane Žerjal in ob spremljavi elanov orkestra Synthesis 4 zapeli pesem Veseli ringaraja, ki jo je na besedilo Ljubke Šorli uglasbil Zorko H ar e j (Klavdij Furlan pa jo je pripravil in instrumentalno priredil). To je bil tudi primeren zaključek za letošnjo revijo Pesem mladih, ki jo je označevala množičnost (Kulturni dom je redkokdaj tako poln), kakovost (določeni zbori so pokazali res lepo petje), predvsem pa živahnost, ljubkost in simpatičnost, tako da mirne duše lahko govorimo o pravem prazniku petja, otrok in mladih. (iž) V NEDELJO / MESTO BREZ PROMETA Praznik zraka v središču Mestno središče je v nedeljo izgledalo tako, kot bi moralo biti: po meri človeka in ne avtomobila. Zasebni promet je namreč bil prepovedan do 18. ure od Terezijanske Četrti do Starega mesta, od Nabrežja do Ul. Carducci, po katerih so sicer lahko peljala vsa vozila. Miren sprehod po ulicah pa je samo del tega, kar je mesto nudilo izdanega v nedeljo: odprti so bili vsi občinski muzeji, na ogled so bile nekatere zanimivosti, ki so običajno nedostopne navad- nim občanom, kot sta sinagoga ali palača zavarovalnice Ras, na trgih so se odvijale številne animacije (Na sliki - foto KROMA), predstave in netekmovalne športne dejavnosti, nekatere ne prav zelo številne trgovine so se tudi poslužile dovoljenja, da so na nedeljo bile odprte. Predv' sem pa je center prepl3' vila množica ljudi, ki s° se lahko sprehajali P° ulicah, s katerih so bili enkrat izgnani avtomobili in druga vozila. ObraCun »praznik3 zraka«, ki se je odvil v Tr stu in 13 drugih italij311^ skih mestih, je nadvse P0^ zitiven, ugotavljajo org3 nizatorji, občinska upi'aV^ in naravovarstveniki Leg ^ ambiente. Druga naravo^ varstvena organizacij Wwf pa je v nedeljo omogočila ogled zavarovani oaz pri Miramarju in nieja pri Devinu. . Pobuda za cisti zrak) torej lepo uspela in razmišljajo o tem, da jo Cez Cas ponoviti- iv da pa je to bila sain° vaja, s katero je obcinsk3 uprava uvedla ob^311 .0 skorajšnjo reorganiz3 prometna, s katero drastično sklestili ni . nosti za zasebni pr° v središču. OB 60-LETNICI UMETNIŠKEGA USTVARJANJA Skedenj je počastil operno pevko Ksenijo Vidali O njenem delu spregovorila prof. Gojmir Demšar in prof Fabio Vidali Z lepo in pomembno prireditvijo, ki se je je v nedeljo popoldne udeležilo veliko Skedenjcev (pa tudi drugih) je KB Ivan Grbec počastilo 60-letnico umetniškega ustvarjanja operne pevke Ksenije Vidali, po rodu Skedenjke, ki je na to, kot je tudi sama poudarila, še posebno ponosna. Sama prireditev je obsegala slavnostna govora glasbenih pedagogov prof. Gojmira Demšarja in prof. Fabia Vidalija. Oba sta se spomnila pevke kot velike umetnice, ki je ponesla svoje lepo petje od Ljubljane in drugih mest bivše Jugoslavije do gledališč v Italiji, Španiji, Portugalski, Avstriji in Tuniziji. Vlogo Manon je pela z znanim tenoristom Baniaminom Giglijem. Uspeh je bil tako velik, da ju je občinstvo priklicalo na oder kar 18-krat. Z Giglijem je pela tudi v operi I Pagliacci, nato pa je nastopala še z znanim tenoristom Giuseppejem di Stefanom. Govornika sta se spomnila njenih srečanj v Ljubljani in njenih nastopov v gledališču Verdi v Trstu ter vsega tistega, kar je ta velika pevka posredovala publiki iz svoje bogate zakladnice, nato pa še njenega neprecenljivega dela kot ■glasbeni pedagog v Ljubljani in pri tržaškem Verdiju. Iz njene šole so izšli danes uveljavljeni operni pevci. Kljub ogromnemu delu in številnim nastopom pa ni nikoli pozabila, da je Skedenjka, da ljubi svoj rojstni kraj in da je ponosna na njegovo kulturno ustvarjalnost, sta še poudarila govornika. Lep in posrečen govor je na prireditvi imela tudi njena prijateljica Alma Godina - Ghirardi, ki se je spomnila tistih mladostnih let, ko si slavljenka še zdaleč ni zamišljala svojega življenja kot operna pevka, je pa upoštevala nasvete prijateljice in drugih, da se je prijavila na natečaj za sprejem v ljubljansko opero, kjer se je tudi zaCela njena briljantna kariera. Lepim besedam se je pri- družil še glasbeni in pevski program, ki sta ga ob velikem navdušenju poslušalcev izvedli pianistka Neva Merlak in mezzosopranistka Nora Jankovič, ki je s svojo interpretacijo ter s svojim glasovnim potencialom dokazala, da je še vedno pevka vredna vsega spoštovanja in občudovanja. Zapela je skladbe Saint Saensa, Ponchiellija, Gotovca, Bizeta in nato dodala, jubilantki na Čast, še kratko špansko skladbo. VeCer je v lepi slovenščini in italijanščini napovedovala in povezovala gledališka igralka Nikla Pa-nizon. Društvo je umetnici, ki se je zahvalila svojim prijateljem in občudovalcem, poklonilo skulpturo iz lesa in kamna; obdarilo pa je tudi vse ostale interprete tega lepega veCera. Neve Merlak in Nore Jankovič se je spomnil tudi rajonski svet za to območje, ki jima je posvetil priznanji. Za to priložnost je domaCe društvo izdalo tudi brošuro, pri katere oblikovanju je imela glavno besedo Luisa Antoni, glasbena kritičarka, pianistka in Cembalistka na ljubljanski filozofski fakulteti. Slike in gradivo so prispevali Skedenjci in Mario Magajna, članke pa predstavnice društva: Nadia Milievich, Devana Pizzi-ga, Luisa Primossi, kratek spomin pa tudi podpisana. Ta bogat veCer, ki ga Skedenjci, pa tudi slavljenka, ne bodo kmalu pozabili, je obogatila še razstava o življenju in delu umetnice, ki je na ogled občinstvu še danes. Prireditvi ■je sledila še družabnost, med katero je vrsta udeležencev Čakala, da jim je Vidalijeva podpisala njej posvečeno brošuro. Neva Lukeš ZA CANKARJEVO PRIZNANJE RICMANJSKI TEDEN Tekmovanje dijakov v znanju slovenščine Z vseslovenskim tekmovanjem za zlato in srebrno Cankarjevo priznanje se je v soboto, 21. marca, zaključilo večmesečno izpopolnjevanje dijakov v znanju materinščine. Finalnega tekmovanja, ki se je v organizaciji Zavoda za šolstvo in Slavističnega društva Slovenije odvijalo istočasno v nekaj središčih Slovenije, so se v velikem številu udeležili tudi dijaki iz Trsta in Gorice, ki so se najbolje uvrstili na obeh deželnih tekmovanjih, ki sta potekali 4. februarja. Zamejski dijaki so se preizkusili v znanju slovenskega jezika skupaj s svojimi zelo številnimi vrstniki v Ljubljani, kjer jih je gostila Srednja šola za elektroniko in računalništvo. Dijaki, ki so se v pripravah na tekmovanje poglobi-n v umetniško delo Cirila KosmaCa, so najprej pisati nalogo objektivnega tipa, nato pa so mlajši pisali doživljajski spis, ostali pa razpravljali esej. Na prvi stopnji je tekmovalo 20 naših dijakov, na tretji 8, Četrti pa 11 (druga stopnja je namenjena dijakom poklicnih šol). Ocenjevalne komisije bodo Pogledale in ocenile naloge v Cim krajšem Času, rezultati bodo dosegljivi tudi po Internetu. Najbolje Uvrščeni dijaki bodo nagrajeni z zlatim priznanjem preja na Vrhniki, srebrna in bronasta priznanja pa Uodo podelila deželna slavistična društva. Naj povemo še, da je ljubljansko Slavistično uruštvo nudilo mentorjem možnost, da so si v Času ektnovanja lahko pod strokovnim vodstvom ogle-ali v Mestnem muzeju zelo zanimivo razstavo, Posvečeno politiku in gospodarstveniku Ivanu Hri-arju, dolgoletnemu ljubljanskemu županu na Prehodu iz prejšnjega v to stoletje. (Re) Tudi godba sv. Jožefu v čast Nedeljski nastop v Babni hiši, ker je bilo na odprtem prehladno Da sodi sv. Jožef med posebno Čislane svetnike, dokazuje tudi veliko kulturno dogajanje, ki se ob njegovem godu razvija v Ricmanjih: po uspelem nizu prireditev, ki jih domače društvo ponuja z vsakoletnim Ricmanjskim tednom, ob bogoslužju v župnijski cerkvi in razstavni ponudbi tudi v Baragovem domu, je v nedeljo popoldne v Čast vaškemu zavetniku zaigrala še Godba na pihala (na sliki -f. KROMA). Pod vodstvom Marina MarsiCa so se elani tega zamejskaga pihalnega orkestra predstavili v dvorani Babne hiše. Koncert je bil sicer napovedan na vaškem trgu, zaradi še prehladnega vremena pa se je občinstvo zbralo pod streho ricmanjskega doma, kjer je domača godba kot vselej žela navdušenje z vrsto skladb: izbira sporeda je kot običajno zadovoljila različne okuse, žamsko je namreč zaobjela umirjene in živahne ritme, segla v modernejše in klasične melodije, pretežno tujih, pa tudi slovenskih avtorjev, (dam) Ml PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 97/98 - Deutscher Hilfsve-rein, ul. Coroneo 15 - danes, 24. marca, ob 20.30: Corrado Rojac - harmonika in Eva Mabellini - mezzosopran. Na sporedu: Frescobaldi, J.S. Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Doni-zetti 3) obveščajo, da bo ponovitev musicola Andrevva Lloyda VVebbra JESUS CHRI-ST SUPERSTAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcev in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob 20. uri v MušiCevi cerkvi v Dravljah. V KRALJESTVU PALČKOV - Združena dramska skupina iz Brega vabi v občinsko gledališče France Prešeren v Boljunec na ogled glasbene pravljice Josipa Ribičiča in Ivana Grbca, v režiji Bože Hrvatic in Suzi Bandi. Premiera bo v soboto, 28. marca 1998, ob 20. uri, ponovitev pa v nedeljo, 29. marca 1998, ob 18. mi. KD ROVTE-KOLONKO-VEC - Ul. Monte Samio 27 -vabi v soboto, 28. t. m. na VECER NAREČNE PESMI IN GLASBE. Sodelujejo Atilij Kralj s svojo novo zbirko UOCE NAS, Oskar Kjuder -violina in Andrej Pegan - klaviature. ZaCetek ob 19.30. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče iz Čedada z igro JUR, ZANKAN MOŽ. Po Moliero-vem besedilu je komedijo v narečje prelila in predelala Marina Čemetig. Za režijo je skrbel Marjan Bevk. Vsi ste toplo vabljeni na približno 80-minutno prijetno zabavo! t Sporočamo, da nas je zapustila naša draga Margherita Cobeglia vd. Hrovatin o Žalostno vest sporočajo sin Silvo z družino, sestri in nečaki Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev. OpCine, 24. marca 1998 t V krogu svojih dragih je preminula ljuba mama Paola Benulic vd. Resinovič Žalostno vest sporočajo hčeri Mariuccia in Luciana s Pierom in Paolom, vnukinje Elena, Giulia in Angela ter sestra Maria Pogreb bo v četrtek, 26. marca, ob 10.40 iz kapelice v UL Costalunga v cerkev pri Sv. Jakobu, kjer bo maša ob 11. uri. Nato bomo pokojnico pokopali na pokopališču pri Sv. Ani. Iskrena hvala zdravniku dr. Vinku Miliču. Trst, 24. marca 1998 Žalovanju družine Kuzmič se pridružuje družina Vecchiet t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Ivan Kuzmič Žalostno vest sporočajo žena Olga, sin Giordano z Modro, hči Livia z Marjanom, vnuki Damjan, Aljoša in Sandi, brat in sestri z družinama, svakinja, nečakinja Morena in ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 25. marca ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Prebeneg, Trebče, 24. marca 1998 Ob smrti Ivana Kuzmiča izrekajo občuteno sožalje sinu Giordanu in svojcem Nevio in Vesna, Milan in Gordana, Boris in Gabriella, Egidio in Cvetka, Vilko in Jožica, Mario in Marija, Lojze in Neva Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in tasta izrekamo ženi Olgi, Kiviji, Modri ter ostali družini iskreno sožalje Zveza žena Prebeneg Ob težki izgubi očeta Ivana izrekamo občuteno sožalje sinu Jordanu in ostalim sorodnikom Gasilsko društvo Breg Ob nenadni smrti dragega moža in očeta Ivana Kuzmiča izreka ženi Olgi, sinu Giordanu, hčeri Liviji in ostalim prizadetim svojcem najgloblje sožalje SKD Jože Rapotec Ob smrti Antona Švare izreka sožalje bratu Vladu Svari in svojcem Deziderij Švara in družina Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Edvini iskreno sožalje vsi od Didaktičnega ravnateljstva v Dolini SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev knjige Alda Rupla in Hijacinta jussa- SKICE GORICE Danes, 24. t.m., ob 20.30 ___ v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20) ob navzočnosti avtorja VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 24. marca 1998 DRAZISLAV Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide ob 3.45 in zatone ob 13.59 Jutri, SREDA, 25. marca 1998 BREDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6 stopinj, zraCni tlak 1029 mb ustaljen, veter 13 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 13-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila se je Francesca Galvani. Umrli so: 92-letna Gio-vanna Sinigoi, 75-letni Alfredo Popenda, 87-let-na Giorgina Furlan, 87-letna Carmela Pasini, 59-letni Giuseppe Rosato, 59-letna Margherita Co-beglia, 68-letni Lucio Canziani, 91-letna Ermi-nia Valentinčič, 90-letni Remo Scrazzolo, 85-letni Giulio Lasca, 86-letna Anna Ragusin, 75-letna Paola Benulic, 69-letna Maria Martini, 68-letna Renata Desillia, 90-letni Giovanni Gulich, 90-letni Giuseppe Valentin. [] LEKARNE Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. marca 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Son-nino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekafna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. mre. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Will Hunting - Genio ribelle«, i. Robin VVilliams, Matt Damon. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Toto che visse due volte«, r. Daniele Ci-pri in Francesco Mare-sco. Prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Catta-neo, i. Robert Carlyle. AMBASCIATORI -15.20, 18.40, 22.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio, Kate VVinslet. NAZIONALE 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »Amistad«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Flubber«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.15 »The Game«, i. Michael Douglas, Sean Penn. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.45, 22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. MIGNON -. 15.30, 17.45, 20.00, 22.20, »L. A. Confidential« i. Kirn Basinger. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Alien - La clonazione«, i. Sigourney VVeaver, in VVinona Ry-der. ALCIONE - 17.45, 20.15, 22.00 »Crimini in-visibili«, r. Wim Wen-ders, i. Bill Pullman, An-die McDowell, Gabriel Byrne. B_____________IZLETI MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARDA-LAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUN-CHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4. ), v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRATISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5. ), v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3. 5.), v PARIZ (SOU, 24. - 30. 4.), na KONCERT ROL-LING SONESOV (SOU, 28. 5.). Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka). KRIŠKA SEKCIJA VSE-DR2AVNEGA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ITALIJE organizira 30. in 31. maja dvodnevni izlet v Iseo in Lumezzane. Za vpis se lahko javite Zofici Sirk (tel. št. 220251), najpozneje do 15. aprila. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 97/98 C0RRAD0 R0JAC harmonika EVA MABELLINI mezzosopran danes, 24.3., ob 20.30 v Deutscher Hilfsvereih, ul. Coroneo 15 3 OBVESTILA SK vabi na predstavitev knjige Alda Rupla in Hijacinta Jussa SKICE GORICE danes, 24. t.m., ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) ob navzočnosti avtorja. ODBOR KULTURNEGA DRUŠTVA PRIMORSKO vabi svoje člane na sestanek, ki bo danes, 24. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. Dnevni red: priprava na prireditve ob 100-letnici društva. SKD VIGRED vabi jutri, 25. t.m., ob 20.30 v društvene prostore v Sempolaju člane in prijatelje, na informativni večer o bodočem delovanju društva in predstavitev dokončnega načrta za obnovo »Stalce«. Na razpolago bodo tudi društvene izkaznice za leto 1998. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja v četrtek, 26. marca, ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini javno debato na temo »Skrčeni delovni čas 35 ur«. Vabljeni! SKD GRAD - Bani vabi v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v zadružno dvorano na predstavitev knjige, ki govori o težkih razmerah povojnih let v Benečiji z naslovom »Gli anni bui della Slavia«. Knjigo bo predstavil g. Božo Zua-nella. OBČINA ZGONIK obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - srečanje v četrtek, 26. marca 1998, ob 20. uri. Rafko Dolhar: KRAŠKA SIMFONIJA - knjigo bo ob prisotnosti avtorja in založnika predstavila prof. IVANKA HERGOLD. Ob zvokih kitare Aljoše Sakside bodo odlomke iz »kraških« črtic brali Drago Gorup, Kostanca Filipovič, Olga Lupine, Lidija Sosič, Armando Skerlavaj in Loris Tavčar. Veselila nas bo vaša prisotnost. MOSP vabi na ogled 6. filma serije Learning En-glish with Films. V četrtek, 26. t.m., bo na vrsti film The Fifth Element (režira Luc Besson, igra Bruce VVillis). Začetek ob 20. uri. FOTO TRST 80 sklicuje OBČNI ZBOR v petek, 27. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z Klapa iz Brega Čestita Betki in Sančotu in jima voSCi veliko sreče za tako pričakovanega Brežančka. Srečno! običajnim dnevnim redom. OBČINA REPENTA- BOR obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. STARŠI, ki nameravajo vpisati otroke v slovenske jasli, nas lahko obiščejo do petka 27. marca, od 16. do 17. ure v Ul. Val-maura 69, tel.: 826464. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. marca t.l. bo na vrsti še tretje srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanje se bo odvijalo v Gregorčičevi dvorani od 16. do 19. ure, tokrat bo posebej posvečeno improvizaciji mi-zanscene. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 28. marca, na predavanje z naslovom KOSOVO - ZGODOVINSKE OSNOVE SEDANJE KRIZE. Govoril bo univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Začetek ob 18.30. NA LETALIŠČU v Ronkah razstavlja tržaški slikar Miha Renko. Razstava KRAŠKI MOTIVI bo odprta do 31. marca 1998. VABILO K POSTNIM SREČANJEM - Župnija sv. Jerneja na Opčinah, družinska in duhovna skupina vabijo v petek, 3. aprila, ob 20. uri v cerkev, kjer bo govoril župnik iz Pirana g. Bajan Ravbar s sodelavci o duhovnem gibanju Marijino delo. ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešča, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici št. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA V TRSTU prireja tudi letos poletne kolonije za otroke, in sicer v sodelovanju s centrom za šolske in obšolske dejavnosti pri ministrstvu za šolstvo republike Slovenije. Prva izmena bo od 26. junija do 5. julija, druga pa od 5. do 15. julija, ko bodo otroci od 6. do 14. leta starosti letovali v Medvedjem Brdu. Tretja izmena bo od 27. julija do 5. avgusta v obmorskem domu v Fiesi, in sicer za otroke od 6. do 17. leta starosti. Vpisovanja do zasedbe razpoložljivih mest sprejemajo v Dijaškem domu. Letos pa bo odpadlo tradicionalno dvojezično poletno središče zaradi prenavljanja domskih prostorov. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka do sobote od 10 <,015 ure 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo. Hvala. Informacije na tel. 228422. KMEČKA ZVEZA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih zveze v Trstu, UL Cicerone 8, tel. št. 362941, in v Gorici, Ul. Malta 1, tel. št. 531644 v delovnem urniku. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. KMEČKA ZVEZA ob- vešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Roja- 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM belo in črno domače vino. Tel. 822884. MIZE 80x80, upogljive, primerne za dvorišče, terase ali poletne šagre prodam po ugodni ceni. Tel. 040/575145. ŠTEDILNIK na drva s pečjo, 60 cm prodam. Tel. 040/575145. STANOVANJE pri Sv. Jakobu (Čampo S. Giaco- mo), 3. nadstropje, dvigalo, avtonomno ogrevanje, 68 kv.m. Za informacije tel. 572585 v opoldanskih urah. PRODAM ALFA ROMEO GIUT.IFTTA 1.8 letnik ’82 v dobrem stanju. Taksa za leto '98 poravnana. Cena po dogovoru. Tel.: 040/213518. IŠČEMO VZGOJITELJE IN ANIMATORJE z znanjem slovenskega jezika. Tel.: 040/410161, od 8.30 do 13. ure. SLOVENEC, tvoja zemlja je blaga. Za njega 63/66-letnega, resnega, ekonomsko dobrostoječe-ga, prostega družinskih obveznosti, je lega prava. Išče te sreča, mn ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »ZASPAN«. PRODAM VOLVO 460 SE v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik ’92 za 11.000.000,- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajnica). PSIČKE SAMOJEDO cepljene z rodovnikom nujno iščejo novega lastnika. Tel. 040/228006. PRODAMO stanovanje v Tržiču (S. Polo) z dvema spalnicama in sprejemno sobo, kopalnico in garažo. Tel.: (0481) 711772 od 12. do 13. ure in od 16. do 19. me. PRIVATNI ZBIRALEC išče stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na št. 040-634941 od 18. do 20. me. IŠČEMO uslužbenca/ko za pomoč v knjigovodstvu. Lastnoročno napisane prošnje oddajte v upravi Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslom »Sara«. STANOVANJE blizu trga Volontari Giuliani, VI. nadstropje, dvigalo, avtonomno ogrevanje, 55 kv. m. x 1,5. Tel. št. 0335-6303270. 26-ETNO DEKLE išče delo kot tajnica ali trgovka, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine, vešča uporabe personal compu-terja, aktivna, dinamična z izkušnjami v trgovini z oblačili. Tel. na št. 211941 od 13. do 14.30 in od 19. do 21. me. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO sta odprla v Sa-matorci št. 17 Mario in Ondi-na Gruden. OSMICO bo odprl 27. marca Markuza, Trnovca 9/A. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO sta odprla v Dolini št. 147 Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in črno vino. OSMICO so odprli Sanci-novi v Puljah pri Domju. V MEDJE VASI imata odprto osmim Bojana in Gian-na. OSMICO je odprl Antonič Ivan, Cerovlje 34. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRISPEVKI V spomin na Mirana Hrovatina, ob 4. obletnici smrti, daruje Luigi Solvi 50.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D Angelo, Hrovatin. V spomin na Stanka Milkoviča in Maičela Stiick-lerja daruje N.N. s Padrič 50.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. Ob 11. obletnici smrti dragega Branka Grahonje daruje družina 50.000 lir za cerkev na Pesku in 50.000 lir za spomenik na Gročani. Ob rojstnem dnevu (22.3.) drage sestre Elde Se-gina daruje brat Dino 300.000 lir za obnovitev Stadiona 1. maj. V spomin na drago Ma- tejo Fachin darujejo bivši sošolci 265.000 lir za občinsko knjižnico v Zgoniku. V spomin na Milko Meula daruje Vera Vidmar 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago Paulo Gorjup vd. Bradassi daruje Adriana Cernigoi 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Eldo Ukmar daruje Lida Turk 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marto Križman por. Husu darujeta Vera in Rado Starec 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob pok. Marte Križman por. Husu darujeta Albin in Olga 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Marte Križman por. Husu in Stanislava Milkoviča darujeta Franc in Viktorija Cemjava 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na dragega prijatelja Matije Posege darujeta Augusta in Pepi Malalan 50.000 lir za župnijski dom Andreja Zinka. V spomin na Mileno Glavina darujeta Bianka in Lidija Cok 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V isti namen darujejo Marija Luxa 20.000 lir in družini Močilnik 50.000 lir. Za popravilo novega sedeža Godbenega društva DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. Nabrežina darujeta Emi-dio Gratton 50.000 lir in Silvio Veronese 60.000 lir. V spomin na Matijo Posege daruje družina Krašelj 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Milko Meula darujejo družini Meula in Žigon 100.000 lir za Dijaško matico, družina Škerl 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine, Santina Meula 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Milk0 Meula darujejo mož Mario, sin Franko in hči Vera z družinama 100.000 hr za Skupnost Družina Opčine. Krevatin Lice daruje 30.000 lir za Zadrugo Ban in 40.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. Namesto cvetja na gr° pokojnih Josipa Švare, Maria Jurkiča, Milke Meu la, Valerije Žerjal Marafa -to daruje družina Antona Koršiča 200.000 lir za P°' stavitev spomenika skl® datelju Ubaldu Vrabcu Trstu. V spomin na Oskarja - Rafka Grgiča daruje Grgič z družino (Padriče Škota) 50.000 lir za Slovan. . V spomin na- mam0 nono Mileno Glavina P° _ Leban daruje družin3 50.000 lir za spomeniK Lonjerju, 50.000 za Lonjer-Katinara, 50.000 h za katinarsko cerkev . 100.000 lir za gradni len0 TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA DANES V PRILOGI Kaj se kuha v Volovem kotlu? Športni vodja Ivan Plesničar o bodočih načrtih našega goriškega odbojkarskega drugoligaša. Stran 12 Štirikrat prvak Mladi slovenski plavalec Matjaž Zacca-ria je bil osrednji junak deželnega prvenstva za začetnike v Tržiču Stran 15 Lonjerc na japonskem mostu Naš lonjersJd hitrohodec Fabio Ruzzier se bo v Kobeju vnovič potegoval za naslov svetovnega prvaka med veterani, tekmovanje pa se bo odvijalo na zelo slikoviti progi... Stran 15 Obetaven obračun Na občnem zboru JK Cupa so se lahko pohvalili z uspešno tekmovalno in organizacijsko dejavnostjo * St$an 17 V Neapelj po medalje Sonja Milič nam je povedala, kaj si od državnega prvenstva pričakujejo v Kraševem namiznoteniškem taboru. Stran 18 na slikah ZGORAJ: Moravean Primož Peterka je četrti smučarski skakalec v 19-letni zgodovini pokala v smučarskih skokih, d je dvakrat zapored osvojil svetovni pokal. Na zadnji tekmi v Pla-nici je zasedel sedmo mesto, kar ^d je bilo dovolj za končno zma-9°' ker je njegov najnevarnejši °nkurent, Japonec Funaki bil šele etrti (foto Srdjan 2ivulovič/Bobo) teORAJ DESNO: al°vi odbojkarji so se morali na delnem finalu mladincev v Trstu ddovoljiti s končnim 2. mestom. V lnalu so izgubili z videmskim VBU. ^PODAj DESNO: i ^dolenjskem Kulturnem domu s, 1127. redni občni zbor Združenja Venskih športnih društev v Italiji. Skrb za Vodstvo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je v prvem letu svojega mandata glavnino sil usmerilo v tkanje stikov z oblastmi in političnimi silami na obeh straneh državne meje s ciljem, da Športu zagotovi mesto pod (menda res vse bolj bledim) manjšinskim soncem, kar mu po pomenu in razvejenosti dejansko tudi pripada. Tako izhaja iz predsedniškega poročila Jurija Kufersina na petkovem rednem občnem zbora ZSSDI v sovodenjskem Kulturnem domu. Gre seveda za iskanje osnovnih finančnih sredstev za delovanje ne samo struktur Združenja, ampak predvsem njegovih številnih čla- nic, ki se otepajo s hudo finančno in organizacijsko krizo, zaradi katere sta ogrožena tako obstoj kot delovanje. ZSSDI je lahko v minulem letu računalo na dobrih 400 milijonov lir prejemkov, sodi pa, da bi jih za izpolnitev vseh svojih obveznosti do članic ter za uresničitev nekaterih strateških načrtov (skrb za obnovo kadrov in rešitev socialnega statusa vsaj omejenega števila športnih strokovnjakov) potrebovalo veliko več. Svojo »vidljivost« izraža šport glasno in mestoma tudi polemično do ostalih družbenih in političnih komponent naše skupnosti, katerim še vedno očita, da gledajo nanj zviška in - ko gre za sredstva in zakonska določila - radi »pozabljajo« na njegovo vlogo v naši družbi. Na tej poti je vsekakor ZSSDI doseglo nekaj pomembnih rezultatov, saj, kot je pokazalo blagajniško poročilo, je dogovorjeni dotok sredstev iz SSO in SKGZ reden, Združenje pa bo od letos lahko računalo tudi na stalno podporo iz deželnega proračuna. Pri iskanju dodatnih virov pomoči iz Slovenije pa se očitno zatika in odsotnost na občnem zboru športnih in političnih predstavnikov iz matične domovine je vzbudila razočaranje in zaskbljenost. »Skrb za preživetje« je na petkovem občnem zboru dejansko potisnila v ozadje vsebinsko plat. Mogoče ima prav predsednik Kufersin, ko je pomanjkanje prave razprave pripisal dejstvu, da si športniki pojme med sabo razčiščujejo na ravni posameznih panožnih komisij Združenja (ali res vse delujejo?), vendar pa se kljub temu zdi, da letna skupščina športnikov ne more pasti na raven neprivlačnega obreda, še manj pa je lahko vloga Združenja samo v tem, da postane zgolj finančni in administrativni servis za članice. Nasprotno, mora biti predvsem spodbujevalec krešenja mnenj o vsebinskih vprašanjih, za kar mora skušati nuditi inovativne predloge, istočasno pa bi moralo seveda prejemati z »baze« tudi primerne sugestije. Na občnem zboru smo pogrešali oboje, čeprav iz predsednikovega poročila izhaja, da bo Združenje poslej namenilo večjo pozornost preučevanju vprašanj združevanja (v določeni meri je to še vedno samo geslo brez prave vsebine) in dela z najmlajšimi, kar sta v sedanjih razmerah tudi najpomembnejši vprašanji za obstoj in bodoči razvoj našega športa. Aleksander Koren Promocijska liga IZIDI 25. KOLA Capriva • Manzano 2.2, Lucinico - Juven-tina 2:0, Monfalcone - San Canzian 4:1, Muggia ■ Primorje 2.1, Ponziana - Mara-nese 0:0, San Luigi - Aguileia 1:0, Trivi-gnano - Rumignano 1:0,Zarja • Aiello 3:1. LESTVICA San Luigi 25 17 5 3 52:16 56 Monfalcone 25 15 8 2 38:13 53 Capriva 25 9 11 5 2222 38 ZarjaGaja 25 9 10 6 38:24 37 Lucinico 25 10 7 8 32:28 37 Primorje 25 9 10 6 33:31 37 Manzano 25 8 11 6 2925 35 Ponziana 25 9 8 8 24:24 35 Rumignano 25 7 9 9 21:21 30 Maranese 25 7 9 9 24:28 30 Muggia 25 7 9 9 2439 30 San Canzian 25 6 9 10 17:24 27 Aguileia 25 5 10 10 28:36 25 Juventina 25 3 12 10 20:34 21 Trivignano 25 4 8 13 25:44 20 Aiello 25 4 6 15 24:44 18 PRIHODNJE KOLO Aiello - Ponziana, Aguileia ■ Monfalcone, Flumignano - Zarja, Juventina -Capriva, Manzano - Sluigi, Maranese - Muggia, Primorje - Lucinico, San Canzian- Trivignano. l.amoteiskaliga IZIDI 25. KOLA Futura - Rncančeri 2:0, Isonzo - Gonars 1:1, Opicina - Ruda 33, Pro Fiumicello -Vesna 2:0, Pro Romans - Edile 4:1, San Giovanni - Ugnano 30, San Lorenzo - So-vodnje 0:2, Staranzano - Casčonese 0:1. LESTVICA Vesna 25 15 7 3 42:22 52 Isonzo 25 13 8 4 30:18 47 Pro Romans 25 12 10 3 37:20 46 Futura 25 14 4 7 34:21 46 Lignano 25 11 9 5 30:21 42 Ruda 25 11 7 7 2426 40 Sovodnje 25 10 8 7 26:16 38 San Giovanni 25 10 6 9 29:19 36 Pro Rumicello25 9 7 9 28:27 34 Gonars 25 8 8 9 21:19 32 Opicina 25 6 9 10 24:30 27 San Lorenzo 25 5 9 11 18:31 24 Edile 25 5 6 14 26:54 21 Casčonese 25 4 8 13 15:25 20 Staranzano 25 4 7 14 16:32 19 Rncančeri 25 2 9 14 12:31 15 PRIHODNJE KOLO Casčonese - Fiumicello, Edile - Futura, Rncančeri - S.Giovanni, Gonars - Opicina, Ugnano - Isonzo, Ruda - Staranzano, Sovodnje - Romans, Vesna - San Lorenzo. 2. amaterska liga IZIDI 23. KOU Medeuzza - Chiarbola 1:1, Mladost - Pri- moreč 1:2, Poggio - Isonzo 33, Roianese - Portuale 1:1, Sagrado - Natisone 1:2, Villanova - Villesse 2:1, Zaule - Breg 2:1. LESTVICA Zaule 23 13 5 5 33:23 44 Natisone 23 12 6 5 28:16 42 Villanova 23 12 5 6 30:22 41 Roianese 23 11 7 5 34:25 40 Primorec 23 11 5 7 35:28 38 Portuale 23 8 11 4 26:19 35 Poggio 23 9 6 8 2528 33 Mladost 23 8 7 8 24:21 31 Chiarbola 23 7 8 8 2121 29 Medeuzza 23 6 8 9 26:27 26 Isonzo 23 5 8 10 28:35 23 Breg 23 4 9 10 17:26 21 Villesse 23 3 7 13 24:35 16 Sagrado 23 4 4 15 23:48 16 PRIHODNJE KOLO Breg - Medeuzza, Chiarbola - Sagrado, fsonzo - Zaule, Natisone • Mladost, Por- tuale - Villanova, Primorec - Roianese, Villesse - Poggio. 3.amateiskaliga IZIDI 23. KOLA Breg B - Servola 2:2, Cus -SanfAndrea 1:2, Kras - Union 5:0, Mont.D.Bosco - Pieris B 9:0, Venus - San Vito 3:2, Zarja/Gaja - CGS 0:1, Campa-nelle niso igrale. LESTVICA Campanelle 21 17 1 3 6422 52 SanfAndrea 21 15 4 2 60:15 49 Kras 21 14 4 3 43:16 46 CUSTs 21 13 6 2 46:13 45 San Vito 21 11 3 7 3722 36 CGS 22 9 8 5 3122 35 Mont.D.Bosco21 10 4 7 5435 34 Breg B 21 7 6 8 32:35 27 Venus 22 5 4 13 16:42 19 Servola 21 4 3 14 29:56 15 Pieris B 21 3 5 13 27:67 14 Zarja/Gaja B 21 4 1 16 19:50 13 Union 22 1 1 20 7:70 4 PRIHODNJE KOLO Campanelle - Venus, Pieris B - Kras, S.Vito - Breg B, S.Andrea -MontD.Bosco, Servola - Cus, Union -Zarja, CGS ne igra. PROMOCIJSKA LIGA / V 25 KOLU 1. AMATERSKA LIGA Le Zarja/Gaja se je tokrat veselila zmage Praznih rok pa sta ostala Primorje in Juventina Lep podvig Sovodenj Poraz Vesne v Fiumicellu Zarja/Gaja - Aiello 3:1 (0:0) STRELCI ZA ZARJO/GAJO: Ribarich 2, Deste ZARJA/GAJA: Faletti, Grgič, Gregori J., Cotterle, Martinuzzi (Križmančič), Kalc (Sulcic), Deste, Sclaunich, Kariž, Di Do-nato, Tognetti (Ribarich). Zarja/Gaja je premagala nevarnega nasprotnika iz Aiella, ki se na vse kriplje bori za obstanek, zmaga pa ni bila tako prepričljiva, kot kaže rezultat. V prvem delu se je igra v glavnem odvijala na sredini polja, čeprav z rahlo pobudo domačinov. Dobro zgrajeni napadi »mmeno-modrih« so se razblinili ob trdno postavljeni obrambi gostov, priložnosti za zadetek pa sta zapravila vseprisotni Di Do-nato in Sclaunich. V povsem drugačni obliki se je začel drugi del: ekipi sta zaigrali pole-tavno ter ustvarili kar nekaj lepih priložnosti. Povsem nepričakovano so povedli gostje, zadetek pa je zbudil domačine in Ribarich je kmalu nato z lepim strelom izven kazenskega prostora izenačil. »Rumeno-modri« so še naprej napadali in prešli v vodstvo z Destejem po kolektivni napaki gostujoče obrambe. Furlani so se takoj množično podali v napad in bi kmalu remizirali, vratarja Falettija pa je rešila vratnica. Kmalu zatem je v protinapadu Ribarich ponovno zatresel mrežo Aiella in tako zapečatil izid tekme. Ce upoštevamo dejstvo, da je ekipa trenerja Tula že spet zaigrala v zelo okrnjeni postavi, se lahko zmage veselimo, čeprav igra ni bila najboljša. Tudi tokrat bi pohvalili mladince, ki so vnovič dokazali, da dosledno nastopajo v tej ligi. (j.g.) Muggia - Primorje 2:1 (1:0) PRIMORJE: Babich (Sa-varin), Crocetti, Bazzara, Laurica (Norbedo), Lovrečič, Leghhissa, Stoka, Mislej, Miclaucich, Lan-do, Dagri, Štolfa. STRELEC ZA PRIMORJE: Leghissa. Po šestih zaporednih zmagah je prošeko Primorje prekinilo pozitivno serijo, ki je trajala kar deset kol. Zadnji poraz je namreč doživelo na domačem igrišču proti Mon-falconeju. Tokratni nasprotnik je stopil na igrišče bolj motiviran in koncentriran. »Rdeče-ru-meni« pa so začeli nastop v popolnem black-outu, ki jih je drago stal, kajti pogojevl je nadaljevanje tekme. Prvi napad je sicer Primorje dobro izpeljalo. Štolfa je lepo podal Legiši, ki se je znašel pred vratarjem, toda slendji ga je zaustavil. Za tem so se uvrstili napadi Muggie, ki so spravili v ogromne težav proseško obrambo. Domačini bi lahko spravili rezultat na varno, toda zgrešili so nekaj ugodnih priložnosti. Vseeno so utegnili doseči gol, ki je bistveno spremenil tekmo. »Rdeče-rumeni« so se prebudili, Muggia pa je skrbela predvsem na obrambo in je skušala presenečati v protipadu. Gostitelji so se dobro branili, tako, da je bila tekma precej izenačena. V drugem polčasu je Primorje zaigralo bolj odloč- no in je stalno' napadalo. Ko je uspelo remizirati z Legišo, približno na polovici polčasa se je zdelo tekme konec, toda le nekaj minut kasneje je Muggia ponovno povedla. Sodnik je dosodil 11-metrovko zaradi prekrška in Savarin le za las ni ubranil. Domačini so se seveda zaprli v obrambo in niso preustili gostom ničesar. (Braini) Lucinico - Juventina 2:0 (0:0) JUVENTINA: Comelli, Kaus, Marassi, Go-mišček, Trampuž, Sta-cul, Costa, Tabaj, Esposi-to, Montina (Balabben). Juventinci so odigrali eno najslabših tekem doslej. Odpovedali so skorajda vsi od obrambne vrste do napada. Niso znali reagirati in samo občasno so se prikazovali pred nasprotnikova vrata. Edino resno priložnost v prvem polčasu je imel mladi Esposito, a strel je bil prešibak. Prvi polčas pa se je končal brez zadetkov. V drugem polčasu pa se stanje na igrišču ni menjalo in sodnik je že v 5. minuti dosodil dvomljivo enajstmetrovko za Lucinico, s katero so domačini povedli. Gostov pa skorajda ni bilo na igrišču in tekma je bila enosmerna. Kmalu nato so domačini podvojili z avtogolom Marassija. Zgledalo je, da se bo v Ločniku vsula prava toča golov, a na srečo ni bilo tako. Samo Tabaj je poskušal nekajkrat ogrožati domačega vratarja, a brez uspeha. Tabaj pa je bil edini, ki se je boril in igral požrtvovalno, ostali pa so popolnoma odpovedali. Na sliki KROMA: Ribarich (Zarja/Gaja) v akciji. San Lorenzo - Sovodnje 0:2 (0:1) STRELCA: Businelli v 35. min. in M. Peteani v 95. min. SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Sambo F., Bregant, Interbartolo, Zotti, Cescutti (Bastiani), Devetak (Peteani M.), Fajt, Businelli (Peteani V.). IZKLJUČEN: Sambo. Sovodenjci so prišli z nelahkega gostovanja s celotnim izkupičkom, saj je San Lorenzo krvavo potreboval vse tri točke, odnesel pa ni nobene. Domačini so hitro začeli zelo agresivno, sovodenjska obramba pa je bila vedno na mestu, tako da ni pustila nasprotnikovim napadalcem do živega. Domača obramba pa se je zelo odpirala, tako da so bili Sovodenjci večkrat nevarni s protinapadi. V 35. minuti pa je gostitelje doletela hladna prha, potem ko je Businelli z glavo preusmeril žogo v vrata. Drugi polčas pa je bil ves v znamenju Sovodenj-cev, ki so stalno imeli pobudo v rokah. Domačini so se izključno branili in reševali nemogoče. Na pomoč San Lorenzu pa je priskočil še sam sodnik, ki je stalno sodil v korist domačinov in poleg tega še izključil Samba, zaradi dvomljivega prekrška. Tudi dolg podaljšek ni služil, da bi San Lorenzo izenačil, saj je v 95. minuti zadel Peteani, ki je dokončno pokopal upe San Lorenza, da bi vsaj izenačili. Na koncu tekme je bilo vzdušje na igrišču precej napeto, saj domačini niso bili zadovoljni z neuspehom, ki jih potiska v nevarne vode. Predsednik Sovodenj Davorin Pelicon pa je takole izjavil: »Zadovoljni smo tega skoraj nepričakovanega uspeha, saj smo pričakovali nedvomno več od San Lorenza, ki se bori za obstanek in potrebuje točke, o sami tekmi pa nimam kaj dosti povedati, le sodnik me je nekoliko presenetil, ko je po nepotrebnem izključil Samba. »(j.g.) Pro Fiumicello - Vesna 2:0 (0:0) VESNA: De Rota, Bandel, Giovini, Sambaldi, Soavi, Grassi, Lakoseljac (Visentin), Kriscjak, Sirca (Šušteršič), Versa (Ellero), Kostnapfel. Kriška ekipa si gotov ni zaslužila poraza v Fiiimicel-lu, naletela pa je na tako sojenje zelo mladega sodnika, ki je povsem spravil ob živce Vesnin tabor. Gostje so do 17. minute drugega polčasa imeli premoč na igrišču in tudi številne priložnosti za gol. Tedaj pa je sodnik dosodil v korist domačinov povsem izmišljeno enajstmetrovko in poleg tega še izključil Sambaldija. Čeprav so ostah v desetih, so se Križani požrtvovalno vrgli v napad. Odprli pa so se tako v ohrambi. Gostitelji go imeli odprot pot s protinapadi. V enem izmed teh je prišlo tudi do drugega gola. Vratar De Rota je zrušil domačega napadalca izven kazenskega prostora. Sodnik pa ni opazil, da kriški vratar ni bil zadnji mož v obrambi in ga je vseeno izključil. Iz prostega strela so gostitelji dali še drugi gol in tako je bilo tekme konec. Vesnina prednost na lestvici pa je ostala skoraj nespremenjena, saj je drugiuvrščeni Isonzo igral le neodločeno doma z Isonzom. 'WS£“ S1BMKE ZBIRA B. RUPEL Štiri zmage, en neodločen izid: to je nedeljski izkupiček naših ekip, ki so osvojile skupno 13 od 30 točk. Treba pa je tudi upoštevati, da so v Doberdobu igrali derbi med Mladostjo in Primorcem.V promocijski ligi je zmagala le Zarja/Gaja in s tem verjetno tudi obsodila na izpad Aiello, ki pa je v Bazovici prvi pvoedel. S tem zadetkom pa je predramil domačine, ki so odločno reagirali in prišli tako do 9. uspeha in zasedajo sedaj 4. mesto na lestvici. Juventina, kljub desetemu porazu, tokrat v Ločniku, še ni izgubila upanja. Tudi Aguileia, ki bo v Sandrežu gostovala prav v zadnjem kolu, je namreč ostala praznih rok. Oglejčani pa imajo na lestvici štiri točke prednosti. Bo Juventini v štirih tekmah (doma s Caprivo in Monfalconejem, v gosteh pa proti S. Luigiju in S. Canzianu) uspelo znižati zaostanek pred spopadom z Oglejčani? Kaže, da je letos miljska ekipa zelo neugodna za Primorje. Na Proseku so Miljčani prekinili pozitivno serijo nastopov Primorja na domačih tleh, ki je trejala kar 29 prvenstvenih tekem. V Miljah pa se je po dveh mesecih končala »zlata« serija Prosečanov, ki so v 10 tekmah (7 zmag, 3 remiji) osvojili kar 24 točk. Predčasno so si tako zagotovili obstanek v ligi, ki je po nedeljskem rezultatu postal tudi »matematičen«. V 1. AL so Sovodenjci presenetljivo, a povsem zasluženo zmagali v Slovrencu, Vesna pa je v Fiumicellu doživela tretji prvenstveni poraz. Vseeno pa je ohranila lepo prednost (5 točk) nad Isonzom, ki je po dveh zaporednih porazil tokrat igral neodločeno z Gonarsom. So morda to prvi znaki krize ali utrujenost ekipe iz Sv. Petra ob Soči? Tudi pri Vesni, kjer se hudujejo zaradi slabega sojenja, ne gre sicer vse po olju. V 2. AL se je 10. derbi med Mladostjo in Primocem končal v korist trebenske ekipe, ki je tako prvič zmagala v Doberdobu. V prejšnjih štirih derbijih so dvakrat zmagali Doberdobci (vedno z rezultatom 2:1), dvakrat pa sta ekipi igrali neodločeno (2:2 in 0:0). S tem se nadaljuje uspešna serija Primorca, ki je v 10 tekmah drugega dela prvenstva osvojil kar 26 točk. Brežani so, kljub porazu, ohranili pet točk prednosti nad neposrednimi tekmeci za obstanek v ligi (Villesse, Sagrado). STRELCI NAŠIH EKIP 19 golov: Di Donato (Zarja/Gaja); 12: Sirca (Vesna); 11: Blanos (Primorec); 9: Pe-scatori (Primorje); 8: Sambaldi (Vesna), Mosca (Kras); 7: Miclaucich (Primorje), Silvagni (Kras), Vrše (Zarja/Gaja B); 6: P. Gergolet, Viturelli (Mladost), Asselti (Breg B), Brce, Coccolutto (Kras); 5: Deste (Zarja/Gaja), Businelli (Sovodnje), Versa, Silvestri (oba Vesna), Canelli (Breg), Sor-rentino (Primorec), Blair, Delise (oba Breg B); 4: Leghissa (Primorje), F. Sambo (Sovodnje), Soavi (Vesna), Srebernich (Primorec), Vodopivec (Kras). 3. AMATERSKA LIGA / V 25 KOLU Krašovci dali pet zadetkov Premagali so Union - Breg B izenačil doma - Smola Zarje/Gaje Kras - Union 5:0 (1:0) STRELCI: Silvagni 2, Coccoluto, Mosca 11-m in Gombač. KRAS: Nardin, Chies, Gombač, Marchesi (Ba-stianelli), Angelini, Brao-tivch, Mosca, Suc, Coccoluto, Norbedo (Silvagni), Vodopivec. Proti zelo skromni ekipi Uniona so krasovci dosegli lahko zmago, čeprav so v prvem polčasu dosegli le en zadetek. Tudi v prvem delu so gostitelji imeli absolutno premoč in številne priložnosti za zadetek. Pri zaključevanju na vrata pa niso bili najbolj prisebni. V drugem polčasu je Silvagni dosegel še drugi zadetek in tekme je bilo že tedaj konec. Krasovci so namreč še trtikrat zatresli nsprotnikovo mrežo in tako dosegli visoko zmago. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Ravla Gombača, ki je dobro igral in poleg tega dosegel tudi zelo lep gol. Breg - Servola 2:2 (1:1) BREGOVA STRELCA: Luisa in Delise. BREG: Gregori, Braico, Luisa, Babudri, Camassa, Blau, Asselti, Biodni, Ve-snaver (Fiorido), Gargio-lo, Delise. Brežani tokrat niso igrali najbolje in so se morlai doma zadovoljili s točko proti Servoli, ki gotovo ne sodi med boljše ekipe v tej ligi. Končni rezultat je, glede na prikazano igro obeh ekip, pravičen. Le škoda, da pri vodstvu 2:1 za Brežane je bil izključen Luisa. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Blaua in Vesnaverja, ki sta zelo požrtvovalno igrala. Zarja/Gaja B - Cgs 0:1 (0:0) ZARJA/GAJA B: Žagar, Peric, D. Gherbassi, Renčelj M. (Leban), Milkovič, Gregori (A. Tomh), Metlika (Crissani), Carli (Tomazetič), Emili, A. Kalc, Vrše. Naši nogometaši so si tokrat zapravili res lep0 priložnost, da bi na domačem igrišču iztrži*1 vsaj točko proti solidnemu nasprotniku. V uvodnem delu je vzhodno-kraška ekipa zaigra|a zbrano in ni dopuščala gostom, da bi ogrožali vratarja Žagarja. Tudi v nadaljevanju se stanje na igrišču ni spremenilo, domačini so se dobro upiraj li Tržačanom in zapravi i ugodno priložnost z Vrše^ tom, čigar strel je 8° stujoči vratar mojstrsk0 ubranil. Ko je že kazalo* da se bosta ekipi ražS ^ prineodločenem izidUil gostujoči napadalec izk0^ ristil veliko napako do mače obrambe in rea^l2ni ral. Točk tako ponovno bilo na bazovsken igrišču, z igro, ki so 1 predvajali naši Pre^S m0 niki v nedeljo, pa s ^ prepričani, da se njihova serija negativa rezultatov kaj kina končala, (j.g.) NOGOMET Torek, 24. marca 1998 2. AMATERSKA LIGA MLADINSKA PRVENSTVA / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Primorec dobil derbi Premagal je Mladost Mladost - Primorec 1:2 (0:0) STRELCI: Vitturelli, Blanos in Sorrentino. MLADOST: Pischedda, Argentin, Pellicani, Kobal, Zin, Sita, D. Gergolet, Marušič, Blason, Mania, Vitturelli. PRIMOREC: Spadaro, Cisilin, Santi, Parovel, Polli-cardi, Naperotti, Pagliaro (Savino), Sorrentino, Sreber-nich, Ferluga, Blanos. Trebenski Primorec ne pozna zastojev. V nedeljo je namreč trebensko moštvo osvojilo nove točke in tako Se izboljšalo svoj niz zaporednih pozitivnih rezultatov (8 zmag in 2 neodločena izida). Bil je to pravi derbi, na katerem se je kar nekajkrat precej iskrilo, na koncu tekme pa je prišlo do razburjenja duhov med nekaterimi igralci. Na sreCo pa se je vse kaj kmalu pomirilo. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, Čeprav so imeli vec od igre Trebenci, ki so med drugim s Sreberni-chem s prostim strelom zadeli tudi prečko. Vseskozi Pa je bila igra dokaj trda, skoraj groba. Gostitelji so v glavnem osredotočili igro na sredini terena, saj so bili v napadu moCno okrnjeni. Odsotna sta bila najboljša strelca Peter Gergolet in Caiffa. Tudi v drugem polčasu so gostje imeli pobudo v svojih rokah, povedli pa so Doberdobci z lepo solo-ak-cijo Vitturellija. To je v začetku kar zmedlo Trebence, ki pa so si kaj kmalu opomogli in najprej izenačili z le-Pim golom Blanosa, nekaj minut pred koncem pa so s Sorrentinom dosegli še zmagoviti zadetek. O nedeljski tekmi nam je predsednik ŠD Mladost pano Zanier takole povedal: »Brez pravih napadalcev )e bilo težko igrati, vseeno pa mislim, da smo zadovoljivo igrali. Tekma je bila bila zelo trda in na koncu Se razburljiva.« Primorcev trener Ludano Leone pa meni: »Bila je to Zelo težka tekma in zelo trda. Imeli smo večji del tek-de pobudo v svojih rokah, Mladost pa je prva povedla. Tedaj nam ni preostalo drugega, kot da se vržemo v aapad in da skušamo stanje Cimprej izenačiti in nato [udi zmagati. Le z zmago bi lahko še naprej ostali v boju za napredovanje. Na sreCo nam je to tudi uspelo, ^al pa mi je, da je po koncu tekme prišlo do dogodka, ^ gotovo ne sodi na športna igrišča.« (bi) Zaule - Breg 2:1 (0:1) STRELCA: Canelli v 35. min in Bazzara v 67. in 75. din. , BREG: Cecchini, Paoletti, Maiorano (v 87. Rocchet-uj, Švab, Vuk, Sancin (v 5. min. Botteri), Canelli, Sabi-ni. Prašelj, Mami (v 65. min. Pangher), Buzzi. Samo z laskavimi ocenami za igro se lestvica ne gPreminja. Tako bi lahko ocenili nedeljsko tekmo re2anov in vsega prvenstva naše ekipe sploh. . Proti prvouvršCenemu moštvu Zaule so Brežani grali solidno in prvi povedli. Zadetek je dosegel Ca-e'li z glavo, potem ko je Vuk podal do Buzzija, ki se 2našel sam pred vratarjem in streljal. Vratar se je žo-°e dotaknil, a meter pred vrati jo je Canelli preusmeril rarezo. Varovanci trenerja Castra bi lahko povečali i dstvo, a proti koncu polčasa so domačini zaigrali °jie in zadeli tudi vratnico, via začetku drugega polčasa so se Brežani dobro Q“brali, nato pa so igralci Žavelj močno odgovorili in v ra tv udnutah je morala Bregova obramba kar dvak-sa' 'b°nrd. Izid pa je bil vprašljiv do končnega žvižga, TwiSta °t,e ekipi nadaljevali z napadi in zgrešili vrsto priložnosti. j. lib koncu tekme so bili domačini seveda zelo vese-pJ.Triznali pa so, da je bil Breg trd oreh, in so bili preliti •anb da se bo Breg rešil pred izpadom. To seveda rali v Bregovom taboru, saj se zavedajo, da bodo mo-* trepetati« do zadnje minute tega prvenstva. (E.B.) .? sliki: trenutek s tekme v Doberdobu med Mla-imorcem. dost)°inPrir Mladinci: Zarja/Gaja visoko premagala kriško ekipo Vesne V deželnem prvenstvu tesen poraz štandreške Juventine s Sangiorgino Najmlajši: Sovodenjci povsem zadovoljili - Uspešna tudi Zarja/Gaja DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - Sangirogina 0:1 (0:0) JUVENTINA: Zagato, Crainich, Devetak, Florenin, Della Mora, Venturini, Scacco, FerletiC, Federi-ci, Costa, Peresutti; Mikulus Štadnrežci so se enakovredno upirali moCni Sangiorgini do sedem minut pred koncem tekme. Odbro so se branili in zlasti je zablestel vratar Zagato, ki je bil brez dvoma najbojši mož na igrišču, saj je nekajkrat prav mojstrsko posegel. Izidi: Capriva - San Sergio 2:0, Itala SMarco - Ronchi 0:3, Juventina - Sangiorgina 0:1, Manzanese -San Canzian 3:0, Muggia - Pro Ro-mans 4:2, Ponziana - Monfalcone 0:2, San Luigi - Rivignano 1:0, Se-vegliano - Pro Gorizia 4:1. Vrstni red: Manzanese 67, Sevegliano 62, Monfalcone 56, Ponziana 53, Sangiorgina 46, Muggia 42, San Sergio 41, San Luigi 39, Pro Gorizia 34, Ronchi 32, Capriva 28, Itala S.Mar-co 24, San Canzian 23, Pro Ro-mans 17, Rivignano 16, Juventina 10. Prihodnje kolo: Juventina -Ponziana POKRAJINSKO PRVENSTVO Vesna - Zarja/Gaja 1:4 (1:3) STRELO: Ban 2, Manzin 2, La-ghezza VESNA: Gruden, Blasina, Germani, Martincich, Esposito, Merkuza, Bovo, Laghezza, Urdih, Šušteršič, Martellozzo. ZARJA/GAJA: D.Gregori, Zor-nada, Altarac, KrižmanCiC, Sulcic (Jan Gregorij, Ban (Kariš), Coceva-ri, Furlani, Bavazzano (Milkovič), D.Gregori, Manzin. Slovenski derbi v Križu je bil povsem enosmeren, saj je vzhod-no-kraška enajsterica popolnoma nadigrala Vesno. MoCna burja je nekoliko ovirala potek srečanja, saj so bile vse visoke žoge praktično neuporabne. »Rumeno-modri« so takoj dokazali, da hoCejo odnesti ves izkupiček in povedli z Banom, ki je z glavo zaključil lepo izvedeno akcijo. Reakcije Vesne ni bilo in razigrani Manzin je z lepim volejem drugič premagal sicer nekrivega Grudna. KanCek upanja je domačinom kmalu zatem vlil Laghezza z lepim zadetkom po nezadržnem prodoru z desne strani, vse sanje o izenačenju pa je razblinil Manzin z uspešno izvedeno osebno akcijo. V drugem delu se je igra nekoliko umirila, za ponoven zadetek gostov pa je poskrbel Ban. Tokrat moramo pohvahti celotno ekipo Zarje/Gaje, posebno še oba strelca, pri Vesni pa se je poleg Šušteršiča izkazal Laghezza, ki je bil stalno trn v peti gostujoče obrambe, (gr.jan) Opidna - Primorje 3:1 (2:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Ber-nobi. PRIMORJE: Cappel, De Simon, Palaskou, Bianco, Franco, Ambro-si, Ostrouška, Slocovich, Kuk (Buakvec), Rossone, Bemobi. ProseCani so igrali z dokaj okrnjeno postavo in povrhu še brez standardnega vratarja. Če dodamo še, da so igrah poprečno, potem je jasno, da so proti Opicini zasluženo izgubih. Vsi »primorjaši« so tokrat igrah pod svojimi sposobnostmi. Izidi: Lucinico - Edile Adriatica 0:2, Costalunga - Chiarbola 6:0, Do-mio - Foghano 7:0, Opicina - Primorje 3:1, Latte Carso - Mossa 1:3, Vesna - Zarja/Gaja 1:4, Portuale -Mont./D.Bosco 4:0. Vrstni red: Latte Carso 52, Mossa 51, Zarja/Gaja 44, Costalunga 43, Portuale 37, Do-mio 36, Opicina 32, Vesna 30, Primorje 29, Lucinico 28, Edile Adriatica 23, Foghano 18, Chiarbola 10, Montebello/Don Bosco 3. Prihodnje kolo: Portuale - Vesna, Primorje - Domio, Zarja/Gaja - Latte Carso. NARAŠČAJNIKI GORIŠKA SKUPINA Primorje Telita! - Pro Romans 4:2 (3:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Cemjava 2, Strajn, Špacapan PRIMORJE: Jaš Gregori, Guštin, Longo, Primosi (Špacapan), Škabar, Zomada, Martini (Mase), Giral-di (Kapun), Berce, Cemjava, Strajn (Tolentino). Kljub slabi igri je združena ekipa Primorja premagala solidni Pro Romans. V uvodnih minutah so gostje presenetili domačo obrambo in povedli, naši fantje pa so odločno reagirah in izenaCih z 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Cemjava. Isti igralec je samo nekaj minut pozneje s prostim strelom povedel Primorje v vodstvo, ob koncu polčasa pa je Strajn izkoristil napako obrambe in potrojil. V nadaljevanju so gostje v protinapadu zmanjšah izid na 3:2, kmalu zatem pa je Špacapan dosegel Četrti gol in zapečatil rezultat, (gr.jaš) Izidi: Audax - Como 6:0, Esperia - Lucinico 3:0, Primorje - Pro Romans 4:2, Latte Carso - Cgs 5:2. Vrstni red: Esperia 9, Latte Carso 7, Primorje 6, Lucinico, Audax 4, Pro Romans 2, Cgs 1, Corno 0. Prihodnje kolo: Cgs - Primorje. NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Zarja/Gaja - Esperia 4:2 (1:2) Strelca za Zarjo/Gajo: Pavletič (3), Kante ZARJA/GAJA: Meriggjoli, Mihe, David Gregori, Kante, Raseni, Pilat, Merlak, Aleš Gregori, Pavletič, Vitomir KrižmanCiC, Milkovič (Stoka). Ob koncu prvega polčasa nihče ni pričakoval tako izdatne zmage naših, saj so Tržačani, po uvodnem zadetku Pavletiča, zasluženo vodih z 2:1. Varovanci trenerja Zežlja so namreč spet nastopili v zelo okrnjeni postavi in tudi menjav na klopi ni bilo veliko. Po odmom pa je prišlo do pravega preobrata: razigrani PavlehC je v uvodnih minutah s dvema dobro izvedenima protinapadoma povedel Zarjo/Gajo v vodstvo, medtem ko je v končnici tekme Kante s solo akcijo rezultat zaokrožil, (d.gr.) Izidi: Domio A - Latte Carso 1:0, Zarja/Gaja - Esperia 4:2, Chiarbola -Roianese 0:4, Mont./D.Bosco - Ponziana B 2:1, Cgs - San Luigi B 1:1, Zaule - Domio B 1:1. Vrstni red: Mont./D.Bosco 49, Cgs 45, San Luigi B 38, Ponziana B 37, Zarja/Gaja 34, Roianese 31, Domio B 30, Esperia 25, Latte Carso 19, Domio A 17, Chiarbola 11, Zaule 6. Prihodnje kolo: Roianese - Zarja/Gaja. Jutri na Padricah ob 16. uri Zarja/Gaja - Domio A (zaostala tekma). NA GORIŠKEM Sovodnje - Piedimonte 2:1 STRELCA ZA SOVODNJE: Pa-dovani in Pintar SOVODNJE: Francescotto, Fer-lec, Vižintin, Roner, Pellegrina, Špacapan, Semolič, Tadej Devetak, Padovani, Stjepanovic, Pintar. V soboto je bila v Doberdobu za Sovodnje zelo važna tekma. S to zmago so naši nogoemtaši ohranili šesto mesto na lestvici in zmanjšah razdaljo nad petouvrščeno ekipo. Tekma je bila v prvem polčasu dolgočasna, saj se je igra odvijala predvsem v sredini igrišča. Sovodnje so imele le nekaj priložnoh za gol, kljub temu pa so imele tudi premoč na igrišču. Nasprotniki so se le redkokdaj približali vratom Francescotta, saj so naši igrah zelo dobro, tudi v obrambi. Drugi polčas so domači odigrali bolj urejeno. S hitrim protinapadom si je Padovani kmalu priskrbel prosti strel in ga zelo lepo izvedel. Gostje so po tem zadetku igrah bolj zmedeno, a vseeno dosegli gol po nesporazumu domače obrambe. Sovodenjci pa so še naprej napadah, dokler ni Pintar še zadnjic zatresel vrata Piedimonteja, po krasni samostojni akciji. Pohvala gre vsej ekipi, predvsem pa Pintarju za važen in lep gol. (P. Špacapan) ZAČETNIKI San Seigio - Breg 0:3 (0:1) STRELCI: Pipan, Stoka, in Mihelčič. BREG: Kante, Ota, Ghezzo, Mihelčič, Stoka, Sancin, Franco, Pipan, Bath, Bemehch, Mihe (Slavec, Cecchi, Cheber). To je bila že tretja zaporedna zmaga Brežanov, ki so fizično šibkejšega nasprotnika pritisnili v njegovo polovico in imeli veliko priložnosti za zadetek. Najprej je bil uspešen Pipan, potem je Stoka po prostem strelu neubranljivo premagal nasprotnikovega vratarja, Mihelčič pa je v solo akciji preigral dva nasprotnika in dosegel res lep zadetek. Christian Sancin, ki je v obrambi pokrival najmočnejšega nasprotnikovega napadalca, je prvič v »karieri« dobil rumeni karton. Na sliki spodaj: Andrej Stranj (Primorje, naraščajniki) Goran KrižmanCiC (Zarja/Gaja, mladinci) Strelci naših moštev MLADINCI. 12 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 10: Bemobi (Primorje), Costa (Juventina), 8: Bovo (Vesna), 7: Cocevari, Ban (Zarja/Gaja), 6: Ostrouška (Primorje), Šušteršič, Laghezza (Vesna), 4: Bonavitacola (Juventina), Germani (Vesna), Kariš, Furlani (Zarja/Gaja), 3: KrižmanCiC (Zarja/Gaja), LovreCiC (Primorje), Florenin (Juventina), 2: Padoan, Lorenzi, D. Gregori (Zarja/Gaja), Sirca, Martinchich (Vesna), Esposito, Federici (Juventina), Kuk, Slocovich, Romano, Bergamini (Primorje). NARAŠČAJNIKI. 12 golov: Stranj (Primorje), 10: Giraldi (Primorje), 9: Cemjava (Primorje), 8: Berce (Primorje), 7: Todde, (Sovodnje), 6: Bagon (Sovodnje), 5: Špacapan (Primorje), 3: Pavšič, Piras, Tomšič (Sovodnje), Batti, Martini (Primorje). 2: Grgič, Masb, Primosi (Primorje), Cotič (Sovodnje), 1: Škabar, Tolentino (Primorje), Pintar (Sovodnje). NAJMLAJŠI. 16 golov: Švara (Zarja/Gaja), 13: Pauletic (Zarja/Gaja), 8: Padovani (Sovodnje), 7: Pintar (Sovodnje), 6: Pilat, Kante (Zarja/Gaja), 5: Merlak (Zarja/Gaja), 3: V. KrižmanCiC (Zarja/Gaja), Semolič, Pellegrino (Sovodnje), 2: Bachi (Zarja/Gaja), 1: Špacapan, Visintin (Sovodnje), Meriggioli (Zarja/Gaja). r B2 LIGA / PO SOBOTNEM KOLU Obe ekipi bližji izpadu Dekleta razočarala na odločilnih tekmah Slogini ekipi, ki nastopata v B2 ligi sta po 19. kolu z desetimi točkami obe na 12. mestu in jima vedno bolj grozi izpad. Dekleta so sicer v prvih štirih kolih povratnega dela prvenstva igrala zelo dobro in nanizala tri zmage ter se nekoliko povzpele na lestvici (po prvem delu so bile zadnje), po tesnem porazu z vodilno Vignolo, pa se jim je očitno nekaj zataknilo. V soboto so po porazu v Coneglianu izgubile še proti Dolu, ki je prav tako njihov tekmec v boju za obstanek in si tako še dodatno zakomplicirale pot do obstanka. V primerjavi s preteklim tednom znaša sedaj njihov zaostanek za desetouvršCeno ekipo že štiri točke, saj je Giovolley nepričakovano premagal Albatros. Zmaga Giovolleya je še toliko bolj presenetljiva, ker se Albatros bori za napredovanje in si takega poraza zato ne bi smel privoščiti. Ob tem pa imata Conegliano in Dolo, za katera je pred dvema tednoma zglodalo, da jih lahko DrasiCe-ve varovanke še dohitijo, že šest točk več od naših igralk. Vsekakor bodo morale igralke in trener Cim prej razčistiti, kateri je vzrok za zadnja dva poraza, ki bi znala biti na koncu odločilna, in najti ustrezno rešitev. Ze naslednjo soboto jih namreC Čaka še ena pomembna tekma, in sicer z BariceUo, ki v gosteh še nikoli ni zmagala. Upajmo, da bo tu- di po sobotnem kolu tako. Naj še omenimo, da je v soboto Castenet-to Sedie, pri katerem igra tudi Erika Brisco, premagal Vignolo ter se ji približal na sami dve točki. Fantje so imeli po prvem delu prvenstva dosti boljši izhodiščni položaj kot dekleta (prvi del so sklenili na desetem mestu), toda začetek povratnega dela prvenstva zanje ni bil ugoden, tako da imajo sedaj šest točk manj kot Cor-denons, Noventa in San Miguel ter štiri manj od Sisleya. Z zmago proti Moglianu je Koimpex na lestvici prehitel Pon-telongo (oba imata deset toCk, Cacevi fantje pa imajo boljši količnik v nizih), s čimer pa se ni bistveno približal obstanku. V zadnjih kolih pa Koimpex nima najlažjega sporeda, saj igra naslednji teden proti tretji sili prvenstva, v zadnjih dveh kolih pa z najboljšima ekipama v ligi. Proti tem ekipam verjetno nima možnosti za uspeh, zato pa mora absolutno zmagati ostale štiri tekme in upati na spodrsljaje njegovih tekmecev, to se pravi, da so njegove možnosti minimalne. Lahko pa upa na ponovno vključitev v ligo, zato pa mora doseči cim višjo uvrstitev, to pomeni, da se mora odlepiti od Pontelonga in skušati dohiteti Sisley. Kar se ostalih rezultatov tiCe, je edina pomembna vest zmaga Oderza proti Laguna Lightu v derbiju za prvo mesto. INTERVJU / ŠPORTNI VODJA OK VAL IVAN PLESNIČAR »Člansko ekipo bi lahko tudi izselili iz Gorice« Vse bolj profesionalno ekipo bi lahko še okrepili, toda samo, če to ne bo ogrozilo delovanja na mladinski ravni Odbojkarji La Goriziane Kmečke banke so bili v preteklem kolu prosti. Premor smo izkoristili za pogovor s športnim vodjo Ivanom Plesničarjem. O tem, v kolikšni meri je Valova sezona uspešna, je tudi znotraj samega društva slišati različne ocene. Katera je prava? »Ocene včasih pogojujejo trenutni občutki. Za nekatere poraze nam je še sedaj žal. Lahko bi imeli na lestvici nekaj ve C parov toCk, kar samo po sebi pomeni, da bi bili lahko tik pod vrhom. A velja tudi obratno, lahko bi bil naš položaj bolj kritičen. Zato lahko reCem, da smo zadovoljni. Ne, smo zelo zadovoljni. Se posebno sta nas razveselili zadnji zmagi. Dokazali smo, da si nastopanje v tej ligi dejansko zaslužimo. Mislim, da smo si v Mantovi zagotovili obstanek, recimo 90-odstotno. Če bi oni v preostalih osmih kolih dosegli pet zmag, zadostujeta nam dve. Ko bosta prišla igrat v Gorico, pa bosta Mestre in Due Castelli že obsojena na izpad.« Lahko torej govoriva že o bodočih programih. Menda je marec mesec, ko imate pri Valu že začrtane vse programe za naslednjo sezono. Lahko reCemo, da je prav pravočasno programiranje naslednjih sezon glavni kljuC Valovega uspeha zadnjega desetletja... »Program je delno res že pripravljen. Navezali smo veliko stikov. Zaceli smo se pogovarjati z našimi igralci, pa tudi z drugimi. V odbojkarskih krogih smo na dobrem glasu. To velja zdaj tudi že za državno raven. Odkar je Matej Černič poletel v Al ligo, vsi vedo tudi za obstoj Odbojkarskega kluba Val. Lahko reCem, da so bodoči cilji odvisni bodisi od finančnih možnosti bodisi od stališč, ki jih bo zavzelo društvo. V igri je zato veC variant. Čeprav kljub pojasnilom še vedno poslušamo kritike na ta raCun, bi želel vnovič poudariti, da Val je in ostaja slovensko društvo in da svojo privrženost k naši stvari tudi vsak dan dokazuje na terenu, deluje pa v skladu s principi ZSSDI in jih upošteva. Naše sile so usmerjene v delo z mladimi. Pod našim okriljem vadi preko 100 mladih, Ce upoštevamo tudi ženski sektor, ki je zdaj pomemben del naše stvarnosti. Skrbimo za otroško telovadbo, v mladinskih ekipah je prostora za vse, saj je osip izključno posledica nedelavnosti, ne pa načrtne selekcije. Skupaj s Kulturnim društvom Otonom Zupančičem gojimo rekreativno dejavnost, smo odprli sekcijo rolerjev, prirejamo odmeven poletni turnir odbojke na mivki. Vse to je težko vsklajevati s člansko ekipo, ki vsako leto postaja bolj profesionalna, zato se pred nami spet postavlja vprašanje, ali zmoremo imeti oboje, ali je to navidezno protislovje še smiselno. Če bomo prisiljeni izbirati, se bomo vsekakor brez obotavljanja opredelili za delo z mladimi, tudi za ceno, da se odpovemo članski ekipi. Prav zato, ker svojih korenin ne bomo nikoli zatajili.« Omenil si veC variant... »Ob najbolj Črnogledi so seveda še druge. Lahko reCem, da mrzlično iščemo sponsorja, ki bi se pridružil podjetjem Imsa, La Goriziana in Kmečka banka, ki so nam že dolgo v veliko oporo. Obstaja pa tudi zelo konkretna možnost, da se izselimo iz Gorice in da ustanovimo nov klub, na Cisto profesionalni bazi, v katerem bi imeli kot Val samo večjo ali manjšo partecipacijo. VeC o tem za zdaj ne morem povedati, lahko pa rečem, da nas v takšna razmišljanja sili tudi ugotovitev, da smo razočarani zaradi maloštevilnih gledalcev na tekmah ekipe, Čeprav smo v propagando vložili veliko truda. Ne mislim tu toliko na slovensko odbojkarsko javnost, ker so paC igralci in odborniki istočasno zaposleni s svojimi tekmami na drugih igriščih. V mislih pa imam italijansko Gorico, ki nas sprejema hladno, to velja tudi za Občino. Pallacanestro Gorizia, ki upravlja dvorano, pa je do nas korekten.« Kaj pa trener De Marchi? »Z njim smo se ustno že sporazumeli. On je pripravljen ostati v Gorici, kar pa še ne pomeni, da bo tudi ostal. Se vedno.se lahko zgodi, da dobi kako boljšo ponudbo. Odvisno je seveda tudi od naših ciljev. Vsekakor nameravamo izdelati dveletni program, konCni cilj pa mora biti A2 liga. Med drugim kaže, da Združenje prvoligašev pritiska v smeri razširitve obeh A lig, tako da bi lahko bile možnosti za napredovanje še večje. Meni se zdi, da smo doslej uspevali predvsem zato, ker smo si vsako leto zadali za stopnico višji cilj in da tu ni vmesnih poti, sicer je boljše, da pričnemo vse znova.« (ak) DEŽELNE LIGE / STOODSTOTEN USPEH PRI ŽENSKAH Moška BI liga IZID119. KOLA Occhiobello - Red Level 2:3 (15:7,1:15, 15:5,9:15,18:20), Valdagno ■ Concesio 1:3 (15:11,10:15,10:15,12:15), 2 Castelli-Lugo 3:1 (15:8,7:15,15:5,15:10), Mirandola - Mantova 3:0 (15:12,15:12, 15:10), Viserba - Sassuolo 3:1 (17:15, 15:7,13:15,15:7), Boomerang - Mestre 32 (13:15,15:13,15:7,13:15,15:11), La Goriziana Kmečka Banka ni igrala. LESTVICA Boomerang Sassuolo Lugo Red Level Concesio Mirandola Valdagno La Goriziana KB Viserba Occhiobello Mantova 2 Castelli MN Mestre 18 13 5 43:24 26 17 11 6 3725 22 17 11 6 37:29 22 18 11 7 4228 22 17 10 7 37:30 20 18 10 8 39:34 20 18 10 8 38:34 20 17 9 8 37:31 18 18 9 9 31:39 18 18 7 11 34:37 14 17 6 11 24:37 12 18 5 13 27:44 10 17 2 15 11:45 4 PRIHODNJE KOLO Red Level - Valdagno, Lugo - Occhiobello, Concesio - Mirandola, Sassuolo - La Goriziana Kmečka Banka, Mantova - Viserba, Mestre - 2 Castelli, Boomerang ne igra. Moška B2 liga IZID119. KOLA Koimpex - Mogliano 3:0 (15:7,15:11, 15:6), Sisley - Riviera Brenta 1:3 (17:15, 5:15, 6:15, 13:15), Ideal Volley -Mec&Gregoiy's 0:3 (7:15,13:15,12:15), San Miguel - Pontelongo 3:1 (8:15,15:6, 15:10,16:14), VBU-Noventa 3:0 (15:10, 15:9,15:11), Debei Bonacic - Futura 3:0 (15:5,15:11,15:2), Oderzo - Laguna Ligi^ (10:15,3:15,15:7,15:13,15:11). LESTVICA Oderzo 19 17 2 52:18 34 Laguna Light 19 16 3 52:16 32 Mec&Gregor/s 19 14 5 4925 28 Debei Bonatic 19 13 6 4527 26 VBU 19 12 7 4531 24 Ideal Volley 19 9 10 33:38 18 Riviera Brenta 19 9 10 3338 18 Futura 19 8 11 3437 16 San Miguel 19 8 11 36:48 16 Noventa 19 8 11 36:48 16 Sisley 19 7 12 31:47 14 Koimpex 19 5 14 28:46 10 Pontelongo 19 5 14 28:46 10 Mogliano 19 2 17 16:54 4 PRIHODNJE KOLO Mogliano - Sisley, Mec&Gregory's -Koimpex, Riviera Brenta - San Miguel, Noventa - Debei Bonacic, Futura - Oderzo, Pontelongo - VBU, Laguna Light -Ideal Volley. Dekleta Olympie sama na drugem mestu Sobotno kolo v deželnih ligah je bilo uspešno zlasti za Zenske ekipe, saj so zmagali vsi naši predstavniki (Sloga Sava je bila prosta), pri moških pa je pričakovano zmagal Val Koim-pex, za nov podvig pa je poskrbela SoCa, ki je premagala še vodilni Eltor. Ostala tri moška moštva, to sta 01ympia Agraria Terpin in Bor v C ligi ter Naš prapor v D ligi so poražena zapustila igrišče. V ženski C ligi, kjer še naprej kraljuje Manzano, je 01ympia Kmečka banka po tem kolu sama na drugem mestu, saj je Vi-vil nekoliko nepričakovano klonil proti Fiume Venetu. Prav ta ekipa, ki je očitno zadnje tedne v zelo dobri formi, saj je po gladkem porazu proti Valu nanizala tri zaporedne zmage in ob Vivilu premagala še Porcio, bo skušala prihodnji teden zaustaviti zmagovito serijo GoriCank. Varovanke Silve Meulie ne popuščajo, tako da bodo ob kon- cu sezone skoraj gotovo naša najbolj uspešna ekipa. Val Imsa Zadružna kreditna banka So-vodnje pa se je z gladko zmago proti pepelki Juvenilii 2000 še dodatno oddaljil od nevarnih voda. Na dnu lestvice je že prava gneCa, saj je ob Juvenilii, ki je s samima dvema točkama že obsojena na izpad, kar pet ekip, ki ima 12 toCk, Torriana pa jih ima 14. Dve izmed teh Goriški ženski derbi C lige bo že v torek, 31.3. Ker bo SZ 01ympia v nedeljo, 5. aprila gostitelj pokala Trive-neta, na katerem bo nastopilo kot zmagovalec pokala FJK med ženskami, bo prvenstveni derbi zenske C lige med 01ym-pio Kmečko banko in Imso BCC že v torek, 31. marca v Slovenskem športnem centru, s pričetkom ob 20.30. šestih ekip bosta naslednje leto igrali v D ligi. V moškem delu tega prvenstva je za edino presenečenje poskrbela SoCa, Čeprav lahko trdimo, da je postava, s katero trenutno igrajo GotiCevi varovanci, med najboljšimi, Ce ne celo najboljša, v prvenstvu. Zato bi se morali Klede in tovariši kmalu veseliti matematičnega obstanka. Eltor je kljub porazu ohranil prednost štirih točk pred San Vitom, saj je slednji klonil proti 11 Pozzu in tako zamudil enkratno priložnost, da bi se odilnemu približal. Če gre soCanom vedno bolje, pa se prav obratno dogaja z igralci 01ympie, ki so sedaj le bleda senca ekipe, ki je bila v prvem delu prvenstva strah in trepet vseh moštev. Kaže, da so sedaj Goričani povsem demotivirani in so se že,sprijaznili s tem, da je napredovanje splavalo po vodi. Vseeno pa ne bi smeli tako popustiti, saj bi morali ciljati na Cim boljšo uvrstitev. Borovci, ki so proti skromnemu Rojaleseju igrali v okrnjeni postavi, bi lahko z bolj konstantno igro mogoCe celo osvojili prvi par točk. Lahko bi jim pa to uspelo v prihodnjem kolu, ko se bodo srečali z Ri-guttijem. V prvem delu prvenstva so proti tej ekipi povsem zatajili, upajmo, da bo tokrat drugače. V ženski D ligi so borovke še drugič premagale Codroipo in so zdaj le korak od matematičnega obstanka, katerega bi si lahko zagotovile že v soboto, ko bo ha sporedu povratni derbi med njimi in slogašicami. Ce bi zmaga v derbiju pomenila za borovke gotov obstanek, pa bi se zato poslabšal položaj Ma-verjevih varovank. Codroipo, s katerim se borijo proti izpadu, ima namreC v zadnjih treh kolih nekoliko lažji razpored. V moški D ligi je položaj valov-cev še naprej kritičen (matematično vseeno še niso izpadli), poslabšal pa se je tudi položaj Našega prapora, ki mora v naslednjem kolu nujno premagati Travesio, ki bi ga sicer na lestvici dohitel. Vsekakor pa imajo brici precej večje možnosti za obstanek kot valovci. Na sliki: SoCanizdaj nezadržni, na sliki Mitja Feri in Diego Petejan Ženska B2 liga IZID119. KOLA SGM Consulting ■ Granarolo 2:3 (8:15. 10:15,15:11,15:11,10:15), Albatros -Giovolley 2:3 (15:6,15:2,12:15,11:15’ 10:15), Otlica Tomasini - Gamsi 3.1 (15:9,15:5,13:15,15:9), Corlo-Teodora 3:1 (15:11,15:8,7:15,15:4), Castenetto- Vignola 3:1 (15:7,14:16,15:8,15:12)' Dolo - Koimpex N.Kredilna 3:0 (15.2> 15:5,15:7), Baricella 2000 - Conegliano 0:3(6:15,12:15,9:15). LESTVICA Vignola 19 16 3 5129 32 Castenetto Sedie 19 15 4 48:26 3 Albatros 19 14 5 49:20 28 Otlica Tomasini 19 13 6 47:29 Granarolo 19 12 7 45:30 2* Corlo 19 11 8 40:29 22 Camst 19 10 9 45:33 Conegliano 19 8 11 37:40 » ■Dolo 19 8 11 29:40 5 Giovolley 19 7 12 29:43 Teodora 19 6 13 30:47 * KoimpexN.Kreditna19 5 14 30:47 " Baricella 2000 19 5 14 25:47 ^ SGM Consulting 19 3 16 18:53 PRIHODNJE KOLO Granarolo - Albatros, Cam5 SGM Consulting, GiovolleV Corlo, Vignola - Dolo, KoirrP® N.Kreditna - Baricella 2 Teodora-Castenetto, Coneg" no - Otlica Tomasini. MLADINCI / DEŽELNI FINALE V TRSTU Val Koimpex se je moral zadovoljili z 2. mestom V finalu z VBU preveč napak, premalo homogenosti Boris Jelen imenovan za najboljšega igralca turnirja Za glavnino igralcev letošnje Valove ekipe mladincev se je pot v mladinskih odbojkarskih kategorijah končala brez osvojenega deželnega naslova. Za generacijo letnikov 1980 in 1981 velja namreč, da je sicer večkrat nastopila na deželnih finalih, a ni nikoli prišla do končne zmage, kar je denimo uspelo nekaterih prejšnjim generacijam. Nepremostljivo oviro na poti do naslova jim je v nedeljo v Trstu postavil VBU. Videmčani, ki jih vodi bivSi Valov podajač in trener Fa-brizio Marchesini, so v finalni tekmi za 1. mesto v dvorani Sole Suvi-ch prepričljivo in zasluženo zmagali. Potem, ko so valovci v jutranjem polfinalu na šoli Volta brez večjih težav (razen kot v prvem setu) odpravili tržaški Rigutti, so v odločilni tekmi zaigrah pod svojimi sposobnostmi, na drugi strani mreže pa je stala ekipa, ki sicer ni bila kdove koliko boljša, a je naredila občutno manj napak. Goričani so hib premalo homogeni, njihov 'elementaren napad z visokimi podajami na krilu je bil lahek plen nasprotnikovega bloka, ogromno žog so udarih naravnost v out, servis je bil premalo učinkovit, blok je puščal v obrambi velike vrzeli. Valovci so si veliko obetali od doprinosa Gennara Vi-sciana. Čeprav redno trenira s člansko ekipo, se je pokazalo, da še ne more sprejeti nase dodatnih odgovornosti, saj ga je prevelika želja, da bi se izkazal, v bistvu pogubila, da je skupaj z ostalimi tudi on potonil v morju napak. Najboljši v Valovih vrstah je bil tako Boris Jelen (na sliki), ki je bil na koncu tudi imenovan za najboljšega igralca turnirja. Rado Lavrenčič (trener Vala Koimpexa): »Zal smo pričakovali več a pokazali smo premalo. Nikoli nismo našli prave postave. V bloku smo bili premalo agresivni, poznalo se je tudi, da so bili nekateri fantje med tednom bolani.« Fabrizio Marchesini (trener VBU): »Blok, kontinuiteta, volja do zmage so bila naša orožja. Res sem zadovoljen za dober nastop. Prisilih smo jih, da so začeh menjavati postavo, tako da se niso več znašli.« Izidi, polfinale: Val Koimpex -Rigutti 3:0 (15:13, 5:7, 15:6); VBU -Cordenons 3:0 (15:2, 15:4, 15:7). Za 3. mesto: Rigutti - Cordenosn 3:0 (15:8,15:8,15:6). Za 1. mesto: VBU - Val Koimpex 3:0 (15:10, 15:10,15:8) VAL KOIMPEX: Marko Černič (k) 1+0, Orel 1+4, Jelen 2+12, Prinčič 5+1, Visciano 2+7, Mitja Černič 0+1, Figelj 0+0, Faganel 1+1, Prichiazzi 0+1, Frandolič, Sergo, A. Černič. Finale je dobro organiziralo društvo Rigutti, med številnimi gosti in pohtičnega in športnega sveta pa sta bila tudi podpredsednik deželnega oziroma pokrajinskega odbora FIPAV Boris Žerjal in Pino Rojc. Naj omenimo še, da je naslov med ženskami pripadel Juvenilh iz Bagnarie Arse. POKRAJINSKA PRVENSTVA / NA TRŽAŠKEM Mirna Eurospin B v play offu začela s porazom 7. ŽD: uspešna Breg Altra Trade in Sloga Pizz. Veto 1. MOŠKA DIVIZIJA Play off SanfAndrea - Mirna Eurospin B 3:1 (12:15, 17:16,15:7, 15:13) MMA EUROSPIN B: Dra-sič, Jagodic, Jercog, Kralj, Miot, Zgubin, Spetič, Veljak V prvi tekmi v skupini, ki bo odločala o napedovanju, Eurospinu B ni uspelo, da bi slavil na gostovanju pri ekipi, ki je v svoji izločilni skupini osvojila prvo mesto. Tekma je bila zelo iznečena in polna preobratov. V prvem setu je takoj povedel SanfAndrea, a so ga slogaši ujeli in set tudi osvojili. Za zmago je bil verjetno odločilen drugi niz, v katerem so bili vseskozi v prednosti domačini, ki so celo že povedli s 14:7. Vendar se igralci Eu-rospina niso hoteli sprijazniti s porazom in so z zelo odločno igro nadoknadili zaostanek. Od izida 14:14 se je začel boj za vsako točko, vendar so bili v končnici le prisebnejši domačini, ki so potem bez težav osvojili tudi druge set. V četrtem je dalj časa vodila naša ekipa (do izida 13:10), vendar so tokrat spet manj grešili igralci SanfAndra, ki so tako osvojili zaslučeno zmago. (Inka) Ostala izida: Pallavolo TS -Juha 3:0, Prevenire - Volley Club A 2:3. Vrstni red: Pallavolo TS, S. Andrea in Volley Moška C liga IZID119. KOLA Buia - Agraria Terpin 3:0 (15:11,15:8, 15:8), Finvolley - Vivil 3:2 (13:15,15:7, 15:6,8:15,15:7), II Pozzo - San Vito 3.2 (9:15,15:10,15:13,8:15,15:11), Soča Unitecno - Eltor 3:2 (9:15,15:7,15:12, 13:15,21:19), Mossa-Faedis 2:3(9:15, 15:11,159,12:15,10:15),Rojalese-Bor 3:1 (15:8,11:15,156,15:3), Rigutti-Prevenire 0:3 (5:15,3:15,4:15). Eltor Tubac San Vito Buia II Pozzo Agraria Terpin Brevenire Vivil Latt. Friulane Finvolley Eaedis Soča Unitecno Bojalese Rigutti Mossa Bor LESTVICA 19 16 19 14 19 14 19 12 19 12 19 12 19 11 19 11 3 54:16 32 5 49:22 28 5 46:25 22 7 44:29 24 7 41:30 24 7 40:30 24 8 42:30 22 8 41:34 22 8 11 35:42 16 8 11 31:39 16 7 12 26:41 14 5 14 17:46 10 3 16 25:53 6 0 19 3:57 0 PRIHODNJE KOLO Agraria Terpin - Finvolley, Eltor - Buia, Vivil - II Pozzo, Eaedis - Rojalese, Bor - Ri-Sutti, San Vito - Mossa, Pre-venire - Soča Unitecno. Ženska C liga IZID119. KOLA Tomana - Asfjr 3:0 (15:5,15:10,15:10), Delser - Tarcento 1:3(11:15,4:15,15:12, 4:15), Cassacco - B Meters 0:3 (2:15, 6:15, 7:15), Juvenilia - Val IMSA 0:3 (3:15, 9:15, 2:15), Farra - Porcia 3:1 (15:5,12:15,15:1,15:6), Vivil - Furlanina 13 (8:15,13:15,15:7,13:15), Kmečka Banka - Alimentaria 3:1 (15:10,15:9, 6:15,15:13). LESTVICA B Meters 19 18 1 55:14 36 Kmečka Banka G0 19 15 4 52:24 30 Tarcento Vivil Domovip Porcia Lib.Furlanina Val IMSA BCC Torriana Asfjr (-2) Libertas Delser Alimentaria GO Farra Cassacco Juvenilia 19 14 5 50:23 28 19 14 5 48:24 28 19 12 7 43:30 24 19 12 7 43:32 24 19 9 10 37:34 18 7 12 28:40 14 7 12 27:42 12 6 13 26:42 12 6 13 25:42 12 6 13 27:46 12 6 13 26:45 12 1 18 5:54 2 19 19 19 19 19 19 19 PRIHODNJE KOLO Asfjr - Delser, B Meters - Torriana, Tarcento - Juvenilia, Porcia - Vivil, Furlanina - Kmečka Banka, Val IMSA - Farra, Alimentaria - Cassacco. MLADINSKA PRVENSTVA / NA TR2ASKEM Derbija Boru in Bregu Obakrat je bila »žrtev« Kantove! B - Dečki Multinvesta praznih rok DEČKI Vollejr Club - Sloga Mul-tinvest 3:0 (15:7,15:4,15:0) SLOGA MULTINVEST: Bogateč 0+2, Cauter 0+1, Furlan 2+2, lozza, Kosmina 0+1, Kržmančič 0+0, Peterlin 0+0, Privileggi 3+1, Re-becchi 0+0, Zupan 0+2. Tudi tokrat so naši dečki naleteh na premočnega nasprotnika, kateremu so se dokaj solidno upirali le v prvem seut. V drugem so poputili, v tretjem pa je na igrišče stopila ekipa samih naraščajnikov, vendar je bila naloga, da se zoperstavijo kar nakej let starejšim nasprotnikom le pretežka. (Inka) Ostah izid: Rigutti - Trie-stina 0:3, Virtus ni igral. Vrstni red: Triestina 12, Virtus in Vohey Club 8, Sloga Multinvest in Rigutti 2. Ženska D liga SKUPINA B IZID115. KOLA Gonars - SGT 33 (15:3,15:5,153), Mo-rarese - Staranzano 2.3 (15:7,15:12, 3_15, 4:15, 7:15), Tecnoinox - Favento P0 05:13,15:4,15:13), Del Doge - Bor ^*xport 13 (15:5,1:15,12:15,14:16), ^ ni igrala. Eavento Sferanzano Gonars ®orFriulexporl recnoinox r'apneumatici t^Doge Morarese Sgt LESTVICA 14 13 14 10 1 39:12 26 4 36:21 20 4 30:20 18 5 26:24 16 6 3132 14 8 20:26 10 8 22:30 10 3 10 17:33 0 14 9:42 De| PRIHODNJE kolo sg „ °9e" Tecnoinox, Favento - Morare-"^ava^soj’10" G°nars’ B°r ErtrtaP^t Moška D liga SKUPINA A IZID115. KOLA Acli Ronchi - Remanzacco 2:3 (15:11, 13:15, 8:15,16:14,14:16), Azimut - De-mar3:1 (8:15,15:12,15:13,15:7), NPT-Torriana 3:1 (15:5,11:15,15:3,15:11), VBU - Naš Prapor 3:2 (15:10,15:8, 14:16,12:15,15:9), Travesio ni igral. LESTVICA Demar 14 11 3 36:12 22 NPT 13103 32:18 20 VBU 13 10 3 32:22 20 Azimut 13 9 4 3131 18 Torriana 14 8 6 3131 16 Naš Prapor 13 4 9 17:31 8 Travesio 13 3 10 19:35 6 Remanzacco 14 3 11 18:36 6 Adi Ronchi 13 2 11 15:35 4 PRIHODNJE KOLO VBU - NPT, Torriana - Azimut, Demar - Acli Ronchi, Travesio - Naš Prapor, Remanzacco ne igra. Moška D liga SKUPINA B IZID115. KOLA Casarsa - Fiume Venelo 03 (9:15,2:15, 10:15), Futura - Corno 2:3 (15:6,1:15, 15:8,8:15,11:15), Maniago - Club Altura 0:3 (7:15,5:15,12:15), Sup. Europa-Val Koimpex 0.3 (6:15, 6:15,12:15), Buffet Toni ni igral. LESTVICA Fiume Venelo 14 12 2 38:10 24 C.AItura 14 10 4 34:16 20 Buffet Toni 13 9 4 30:18 18 Como 14 9 5 34:21 18 Casarsa 13 7 6 25:23 14 Maniago 13 7 6 22:23 14 Val Koimpex 13 5 8 18:27 10 Futura 13 1 12 10:37 2 Sup.Europa 13 0 13 3:39 0 PRIHODNJE KOLO Sup. Europa - Maniago, Club Altura - Futura, Corno - Casarsa, Val Koimpex - Buffet Toni, Fiume Veneto ne igra. NARASCAJNICE Skupina A Vrstni red: Virtus 11, S. Andrea in Orna A 8, Altura C 3, Ricreatori A 0. Skupina B Vrstni red: Altura A 10, Ricreatori B 8, Oma B in Reppublica dei Ragazzi 3. Skupina C SGT 84 - Koimpex A 2:1 (15:6,9:15,15:10) KOIMPEX A: Bogateč, Dessi, Gantar, Kralj, Poh-len, Sossi, VVehrenfennig. V tem kolu so Koim-pexove naraščajnice povsem nepričakovano proti ekipi SGT osvojile eno samo točko. Poudariti velja, da je naša ekipa nastopila v okrnjenem sestavu, vendar smo kljub temu od nje pričakovali povoljnejši izid. Razplet na tej tekmi pa je slogašicam praktično zaprti možnosti za uvrstitev v play-off. (Inka) Ostali izid: Altura B -Npt 0:3, tekmi Sgt ’84 -Kontovel A in Kontovel A -Altura B sta bili preloženi na 27. marec in 3. april. Vrstni red: Npt 11, Koimpex A in Kontovel A 7, Sgt ’84 5, Planet B 0. Skupina D Kontovel B - Bor 1:2 (3:15,10:15,16:14) KONTOVEL: Lisjak, Bukavec, Stocca, Doglia," Reggente, Starc, Sne, Nanut. Trener: Hrovatinova. BOR: Desco, Kuret, Zompicchiati, Legovich, Semec, Pugliese, Degrassi, Savarin, Torre. Trener: Debenjakova. Borovke so si prva dva seta priigrale z nekoliko bolj stabilno in natančno igro, čeprav so bile vseskozi živahne Kontovelke stalno nevarne. Razburljiv je bil tretji set, v katerem je Borova trenerka Debenjakova, kot ponavadi, poslala na igrišče tudi nekaj mlajših igralk. Po hudem boju so častno točko dosegle domačinke. SGT 85 - Koimpex B 0:3 (5:15,9:15,11:15) KOIMPEX B: D’Ercole, Jovanovič, Križman, Lupine, Manola, Purič, Sobani, Sossi, Starec, Šinigoj, Veljak. Obe ekipi, ki sta se v soboto pomerili med sabo, sestavljajo izključno igralke letnika ’85. Tudi tokrat so bile boljše slogine predstavnice, ki so pokazale boljšo tehnično pripravo tako na mreži kot v polju, kjer so nas tudi presenetile z nekaj dobrimi posegi v obrambi. Z novimi tremi točkami pa je naša ekipa še bolj trdno zasidrana na odličnem drugem mestu v skupini. (Inka) Breg - Kontovel B 3:0 (15:4,15:1,15:1) BREG: Koren, Capponi, Plettersech, Spetič, Ferlu-ga, Zerjul, Blasevich, Cre-vatin, Berzan, Žerjal, KriZ-mančič, Vodopivec. KONTOVEL B: Nanut, Suc, Starc, Reggente, Doglia, Bukavec, Lisjak. Derbi med Bregom in Kontovelom B so gladko osvojile domačinke, proti katerim so bile Kontovelke povsem brez moči. Tako so Brežanke spet dokazale, da so v tej skupini najboljše, na dobro uvrstitev pa lahko računajo tudi v play-offu. Vrstni red: Breg 12, Koimpex B 11, Kontovel B in Bor 4, Sgt ’85 2. Club A 2, Prevenire, Mirna Eurospin B in Julia 0. Play out Mirna Eurospin A - Rigutti 3:0 (15:12,15:7,15:4) MMA EUROSPIN A: Grilanc 0+1, Jančar 10+4, Mikolj 8+6, Mihe 4+1, Pečar 4+1, peterim 1+4, Spetič 0+0, Stopar 0+1. Igralci Mirne Eurospina A bi si sicer glede na izide iz kvalifikacijskega dela prvenstva zaslužili igranje v skupini boljših ekip, ki se borijo za napredovanje, vendar jim je to onemogočil pravilnik, ki ne dopušča dveh ekip istega društva v play-offu. V tej »to-lažhni« skupini pa zdaj seveda startajo na najvižjo možno uvrstitev. Zmaga naših proti Ri-guttiju ni bila nikoli v dvomu, niti v prvem setu, v katerem so sicer gostje dosegli sorazmerno visoko število točk. Naše fante moramo pohvalih, ker so igrali dobro, skušah pa so izvajah tudi kombinacije na mreži, kar jim je velikokrat uspelo. (Inka) Ostah izid: Old Cats - Volley Club B 3:0, Le Volpi ni igral. Vrstni red Old Cats in Mirna Eurospin A 2, Le Volpi, Rigutti in VolleyClubB 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA CRS Julia - Breg Alta Trade 1:3 (2:15,3:15,15:10,11:15) BREG ALTA TRADE: D. Zeriali, U. in I. Pettirosso, Starman, Družina, Mauro, Carboni, Rodella, M. Zeriali, Zerial, Bet, Mingot. Brežanke so se pomerile s šibkejšo ekipo. V prvih dveh setih se je igra iztekla še kar dobro, nasprotnice so zelo malo napadale, zato so Brežanke z lahkoto gradile igro. Trener Stefanuto je tokrat nekoliko spremenil postavo zaradi odsotnosti nekaterih standardnih igralk. Nadomesile so jih mlajše igralke, ki so se kljub neizkušenosh, dobro odrezale. V tretjem seta so se nasprotnice prebudile. Izvedle so nekaj učinkovitih napadov in spravile Brežanke v težave, predvsem v sprejemu. Izgubile so ritem igre in si zapravile set. V četrtem seta so Brežanke spet vodile, nasprotnice pa so bile z majhno razliko točk za njimi. Rešile so se s servisi. Upamo, da se bo drugič igra boljše iztekla, kajti čaka jih močnejša ekipa. (I.D.) Pallavolo Trieste - Sloga Pizzeria Veto 1:3 (2:15,12:15, 15:5,3:15) SLOGA PIZZERIA VETO: Ban 0+1, Canziani 5+3, Cauter 0+2, Coretti 18+10, Crissani 7+0, Felruga 1+4, Kalc 2+0, Pretifilippo 2+2, Mara Sossi 0+0, Tanja Sossi 0+0, Žagar 7+4. Slogašice so brez večjih težav premagale predzadnji Pallavolo in se utrdile na sredi- ^ ni lestvice. Takoj v prvem seta so začele zelo odločno in domačinkam praktično niso dopustile, da bi zaigrale. V drugem je trener Peterlin poslal na igrišče postavo, v kateri so bile same deklice, ki se pripravljajo na nastope v play-o£fu treh najboljših ekip v tej kategoriji. Po vodstvu v setih 2:0 so naše igralke povsem popustile. V tretjem so odpovedale, zlasti v sprejemu in obrambi in Pallavolo je brez težav set osvojil. V četrtem pa so so slogašice zopet vzpostavile pravilno razmerje sil na igrišču in tako povsem zasluženo zmagale. Tudi tokrat se je v ekipi Sloge Pizzeria Veto dobesedno razigrala Martina Coretti, ki je bila zlasti na mreži neustavljiva. (Inka) S. Andrea - Kontovel Nuo-va Kreditna 3:0 (15:10, 15:9, 15:7) KONTOVEL fJUOVA KREDITNA: Čeme, Bogateč, Švara, L in V. Sossa, N. in J. Milič, Bukavec, Batttgelh, Starc, Vitez. Tekma med vodilno ekipo S. Andrea in Kontovelkami je bila izenačena samo v prvi polovici setov, medtem ko je v končnici prevladala večja izkušenost domačink, ki so še enkrat potrdile svojo premoč v tem prvenstvu. Kušarjeve varovanke so se sicer borile, čeprav so tokrat igrale nekoliko slabše kot ponavadi, a zmaga domačih igralk ni bila nikoli pod vprašajem. Ostah izid: Altura - Killjoy 0:3, tekma Virtus - Prevenire je bila preložena. Vrstni red: S. Andrea 28, Killjoy 24, Virtus 20, Kontovel Nuova Kreditna 18, Sloga Veto 16, Breg Alta Trade 14, Prevenire 10, Juha 6, Pallavolo TS 2, Altura 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A Sloga Pizzeria Veto - SGT 0:3 (15:17, 7:15,12:15) SLOGA PIZZERIA VETO: .Alessio, Bianchi, Hrovatin, Kovačič, Možina, Sossič, Sossi. Tudi v zadnjem kolu prvega dela mladi ekipi ni uspelo, da bi prišla do prvih točk. V prvem, izredno izenačenem seta, sb bile slogašice že zelo blizu delnega uspeha, prav tako pa tudi v tretjem, ko so nadok- Odločilni boji za naslov med »deklicami« Za naslov pokrajinskega prvaka med »deklicami« na Tržaškem se bodo v prihodnjih dneh na troboju borile ekipe Kontovela, Sloge Pizze-rie Veto in Triestine Volley. Spored finalnih tekem je sledeč: 25.3 Triestina - Sloga Veto (Petrarca ob 20.30); 29.3 Tristina - Kontovel (Petrarca ob 11.00); 1.4. Sloga Veto - Kontovel (Opčine ob 19.00); 3.4. Sloga Veto - Triestina (Opčine ob 19.30); 6.4. Kontovel - Sloga Veto (Prosek ob 20.009; 8.4. Kontovel - Triestina (Prosek ob 20.00). nadile zaostanek 3:14. Vendar so v ključnih trenutkih bile manj pazljive, še zlasti pa se jim je poznalo, da imajo premalo zaupanja v svoje sposobnosh in da zaradi tega na tekmah še zdaleč ne pokažčejo vsega, kar znajo. (Inka) Kontovel - Triestina A 0:3 (13:15,5:15,2:15) KONTOVEL: Žužič, Anto-nini, Milkovič, Kocjan, Pic-ciola, Hrovatin, Visintin, Te-gacci, Prašelj. - Mlade Kontovelke so ponovno stopile na igrišče zelo napete in brez prave motivacije, tako da nasprotniku, ki sicer ni dosti boljši od njih, niso nudile velikega odpora. Ostah izid: Le Volpi - Alta-ra 2:3, Npt ni igral. Vrstni red: Npt 12, Triestina A in Altura 8, Le Volpi 6, Kontovel 4, Sgt 2, Sloga Veto 0 (Triestina A in Sloga Veto s tekmo manj). Skupina B Ostala izida: Triestina B -S. Andrea 3:0, Prevenire - Cus 1:3. Vrstni red: Cus 10, Triestina B in S. Andrea 6, Prevenire 4, Oma 2, Bor 0 (Triestina B in Oma s tekmo manj). 14 Torek, 24. marca 1998 ZGODOVINA NOGOMETNIH SP - BRAZILIJA 1950 rTipVcIVIJcI Brazilska tragedija: »Orientales« prvaki! JUGOSLAVIJA / RAJKO MITIČ Soigralci so mislili, da se mu blede Jugoslavija je bila na brazilskem SP aktivna tudi na “politični” sceni. Organizatorji so ji namreč za začetne tekme dodelili igranje v zelo oddaljenih mestih, kar je terjalo veliko Časa in napora. Vodstvo je zato protestiralo in doseglo, da so program spremenili tako, da so bile vse ekipe prisiljene opraviti približno enako število (sto) kilometrov. Eden najboljših jugoslovanskih nogometašev je bil tedaj Rajko MitiC. S “plavimi” je odigral 59 tekem: prvo proti Češkoslovaški v Pragi (2:0, dal je tudi en gol) in zadnjo proti Romuniji v Bukarešti (2:2). Za Crveno zvezdo je odigral zadnjo prvenstveno tekmo 29. 11. 1958 proti mostarskemu Veležu. Mitič je sedaj eden od podpredsednikov Crvene zvezde, aktivno sledi nogometu in občasno tudi piše. Njegovi spomini o odločilni tekmi proti Braziliji: »Iz slačilnic smo stopali na igrišCe. Prehod je bil razmeroma nizek. Mislil sem, da sem že na prostem in se vzravnal. MoCno sem z glavo udaril v oster rob in oblila me je kri. Moral sem se vrniti v slačilnice, kjer se je zdravnik dalj Časa ukvarjal z razkuževanjem in obvezo-vanjem. Na igrišče sem se vrnil po kakih 9 minutah.« Ste potem igrali normalno? »Popolnoma normalno. Igra pa je bila zelo intenzivna, da nisem niti utegnil misliti na rezultat. Po prvem polčasu sem videl tovariše, ki so bili zelo zaskrbljeni. 'Zakaj pa ta nejevolja, ’ sem jih vprašal. 'Igrati pred 200 tisoC gledalci in doseči 0:0 proti Braziliji ni vendar sramota.’ V resnici pa je bilo že 1:0, kajti gol je padel preden sem se vrnil na igrišCe. Tovariši pa so mislili, da se mi zaradi udarca v glavo blede. V veliki vnemi, da bi takoj stopil na igrišče nisem niti pomislil na rezultat.« Katere tekme se najraje spominjate? »Teh je bilo veliko. Morda pa bi izpostavil zmago s 7:3 proti Švici v Beogradu, ko sem dosegel štiri gole.« Rajko MitiC ima danes 75 let. Po vojni vihri je bilo v Braziliji vse pripravljeno za popolno slavje domače "selecao auriverde”. Se prej so za organizacijo SP 1.1942 kandidirale Brazilija, Argentina in Nemčija. Brez vojne bi ga zanesljivo dodelili Nemčiji. Pred dokončnim sklepom se je umaknila Argentina in Brazilija je z neverjetno mero optimizma in veselega domoljubja pričakovala dogodek, ki bi ji lahko prinesel zmagoslavje. Kronike iz tistih časov pišejo o pripravah, ki so bile še bolj impozantne od tistih za sloviti pust. Za odločilno tekmo je bilo najetih 11 luk-susnih limuzin, ki naj bi v center Ria prepeljaje 11 herojev takoj po tekmi. Nalašč za SP je bil zgrajen stadion, ki je še danes najveCji na svetu. Maracana ima uradno zmogljivost 180 tisoč gledalcev, baje pa jih lahko sprejme tudi 220 tisoC. Finalno tekmo si je ogledalo 200 tisoč ljudi, največ v zgodovini nogometa. Prvenstvo 1950 je bilo važno tudi zaradi krstnega nastopa Anglije na tem tekmovanju. Italija, ki se je uvrstila neposredno kot svetovni prvak, ni uživala v svetu kot država dobrega glasu, na nogometnem polju pa je bila še kar upoštevana. Kot vedno so bili Italijani optimisti, čeprav se je leto dni prej v letalski nesreči ponesrečila celotna ekipa Torina, ki so jo tedaj skoraj v celoti istovetili z reprezentanco. Jugoslavija si je sodelovanje zaslužila po dodatni tekmi s Francijo v Firencah. To je bil zametek ekipe, ki je v naslednjih letih postala prava velesila, za Madžarsko najmočnejša. Zanimivo je, da se Argentina, ni udeležila svetovnega prvenstva zaradi stavke domačih poklicnih nogometašev. Prva tekma in zmaga s 4:0 domačinov proti Mehiki je samo utrdila njihovo prepričanje, da jim zmaga ne more uiti. Odlično je začela tudi Jugoslavija, ki je najprej premagala Švico s 3:0 in nato Mehiko s 4:1, izgubila pa je odločilno tekmo z Brazilijo. Za poraz proti Švedski, ki je dejansko že pomenil izločitev, so Italijani našli grešnega kozla v organizaciji. Krivdo so naprtili dejstvu, da so potovali z ladjo, kar jim ni nudilo možnosti pravega treninga. Pot Cez Atlantik je dejansko le omehčala mišice nogometašev. Nič bolje ni šlo niti Angležem, ki so morali priznati, da niso edini mojstri v nogometu. Uvodoma so brez težav odpravili Čile, nato pa so jih amaterji iz ZDA pripeljali na realna tla. Španija je nato še dokončala delo in podložniki Njegovega veličanstva so se predčasno vrnili na Otok. - * Turnir je bil kot običajno razdeljen v štiri kvalifikacijske skupine iz katerih se je v od-. ločilno fazo uvrstila le zmagovalka. Program je bil sestavljen tako, da sta se v finalu srečali ekipi, ki sta edini lahko resno računali za naslov. Brazilija je pred zadnjo tekmo vodila s 4 točkami, Urugvaj pa je imel točko manj. Ustvarilo se je tako vzdušje, da so bili Urugvajci, ali "orientales”, dobesedno preplašeni in tudi vodstvo ekipe se je že nekako vdalo v usodo. Baje je vodja odprave nekaj ur pred tekmo izjavil, da bo poraz s samo dvema goloma razlike že zelo Časten rezultat. Takemu malodušju se je uprl kapetan Varela, ki je na lastno pest zbral igralce in jih prepričal, da se mora tekma šele začeti in da si bodo glave obvezovali šele po njej, če bodo seveda razbite. Nastop Varela v vlogi politkomisarja je očitno obrodil sadove. Ob slikoviti koreografiji na tribunah so na igrišCu začeli prevladovati Urugvajci in že v prvih minutah je domačine rešil drog, nato pa je brazilska obramba dvakrat zrušila Ghiggio tik pred odločilnim strelom. Po prvem polčasu brez golov so Brazilci takoj povedli s hitrim protinapadom. Štiristo tisoč rok se je s tribun stegnilo proti pokalu Rimet, misleč, da jim ne more več uiti. Četrt ure kasneje je Schiaffino izenačil. Neodločen izid je še vedno ustrezal domačinom, ki pa so si želeli zmago. Vendar jim ni šlo od nog, medtem ko je predstavljala vsaka urugvajska akcija nevarnost za brazilska vrata in 11 minut pred koncem je Ghiggia zamrznil stadion: 2:J za "orientales”. Kronika je po porazu zabeležila več srenih infarktov, več samomorov, nešteto pretepov, požigov in podobnega. Nekaj ljudi je celo noč prebilo na stadionu in jokalo do onemoglosti. Iz Urugvaja so v Italijo tri leta po SP uvozili Ghiggio, ki je nastopal za Romo in tudi za “az-zurre”. Kasneje je prišel v Italijo tudi Schiaffino, ki je osvojil tri državne naslove z Milanom in nato zaključil svojo športno kariero pri Romi. Tudi Schiaffino je igral za italijansko reprezentanco. ŠVICA 1954 Ko so Nemci presenetljivo (sumljivo?) premagali »nepremagljive« Madžare Svetovni prvak 1. 1954 je postala Zahodna Nemčija! Kako je sploh prišlo do tega? 2e več kot štiri leta je bila Madžarska za vse nepremagljiva ovira. Predvajala je lepo in izredno napadalno igro. Kocsisu, Puskasu in Hi-degkutiju ni bila kos nobena obramba in 25. novembra 1953 so Madžari v slovitem Wembleyu zadali Angležem prvi poraz na njihovih tleh. Tekme niso samo zmagali, domačine so s 6:3 dobesedno pregazili. Leto prej so Madžari osvojili tudi olimpijsko zlato. Zadnji poraz je moštvo utrpelo 14. maja 1950 in nihče ni dvomil, da bo Madžarska na SP v Švici postala svetovni prvak. Strokovnjaki menijo, da je to prvenstvo najboljše v zgodovini nogometa. Taki oceni pa je v znatni meri prispevala televizija, ki je takrat prvič prenašala tekanje za usnjeno žogo. Sicer v vseh državah še niso imeli televizije in tudi predvajali so samo nekatere tekme. A kar je najvažnejše, na razpolago je bilo zelo malo televizorjev. Le tu pa tam se je našel kak bar, ki je med predvajanji mastno zaslužil. Sloviti Ferenc Puskas Ljudje so se kar gnetli v lokalu in kdor ni našel mesta v notranjosti je skušal slediti tekmi s ceste. Madžari so bili pravi mojstri in so bistveno priporno-' gli k uspehu prvenstva. Njihov najboljši mož je bil Ferenc Puskas, sicer polkovnik madžarske vojske. Puskas je nastopal za ekipo Honveda, ki je bila dejansko stvar vojske. Z njim so igrah še Kocsis, Czibor in vratar Grosics, da omenimo le najbolj znane. Kocsis je bil izredno spreten napadalec in njegova odlika so bili udarci z glavo. Znal je izbrati pravilen trenutek in hitrost ter točnost sta mu dovoljevali strele neverjetne moči. In Madžarska je začela v pričakovanem slogu. Prva njena žrtev je bila nebogljena Koreja, kateri so nasuli kar 9 golov, nato pa se je ”aranycsapat” (zlata ekipa) spoprijela z Nemčijo in jo premagala z 8:3. Na tej tekmi je nemški branilec poškodoval Puskasu gleženj. Tekem, ki so se končale z visokim številom golov v Švici ni manjkalo: Brazilija-Mehika 5:0, Turčija-Koreja 7:0, Urugvaj-Skotska 7:0, Anglija-Belgija 4:4. Italija je v svoji skupini z 1:2 izgubila proti domači Švici. Seveda je za poraz bil kriv sodnik, kar je bilo morda tudi res, ker je domačin vedno “svet”. Naneslo pa je, da sta morali ekipi odigrati še dodatno tekmo za uvrstitev v četrtino finala. Izid je bil 4:1 za Švico in spet je bil kriv sodnik. Dodatno tekmo sta morali odigrati tudi Nemčija in Turčija. Po prvi zmagi s 4:1 so Nemci drugo osvojili s 7:1. Jugoslavija je naletela v četrtini na Nemčijo in izgubila z 0:2. Bil je to najskromnenjši izkupiček te faze. Urugvaj in Madžarska sta s 4:2 odpravila Anglijo in Brazilijo, Avstrija in Švica (7:5) pa sta odigrali tekmo z največjim številom golov. Edini, ki se je lahko kosal z Madžarsko je bil vsaj po igri Urugvaj, ki je imel v svoji sredi nekaj pravih umetnikov. Ekipi sta se srečah v polfinalu. Madžari so igrali brez poškodovanega Puskasa in proti bivšim prvakom precej tvegah. Malo pred koncem so Urugvajci izenačili in le v podaljških je Kocsis z dvema goloma v samo petih minutah postavil pravo razmerje moči. V drugem polfinalu je Nemčija s teniškim 6:1 nadigrala Avstrijo, igra "Natio-nalmannschaft” pa je bila bistveno boljša kot v prejšnjih tekmah in Madžari s poškodovanim Puskasem so bili nekoliko v skrbeh. Do odločitve je prišlo 4. julija. Na hitro pozdravljeni Puskas je stopil na igrišče na čelu svojih. Z goloma v 6. (Puskas) in 10. minuti (Czibor) je izgledalo, da bo po pričakovanjih slavila Madžarska. Nemci pa se ni- so dali kar tako in v naslednjih štirih minutah je padel še tretji gol, tokrat nemški. V 18. minuti pa je bilo stanje že izenačeno 2:2. V drugem polčasu je Puskas zgrešil dve stoodstotni priložnosti, Czibor pa zadel vratnico. V 84. minuti se je zgodilo nemogoče! Na razmočenem igrišču so se bolje znašli nemški panzerji. Rahn, tedanji Klinsmann, je z močnim strelom iz srednje razdalje povedel Nemce v vodstvo. Puskasu so nato razveljavili gol, ki se je večini zdel regularen. Bil je to pravi šok za vso športno javnost in hipoteze o vzrokih so kar deževale. Najbolj nedolžna je krivila sodnika, druga pa je govorila o pravi kupčiji. Madžari naj bi bili prodali tekmo v zameno za lepo število modernih nemških traktorjev. Najbolj verjetno pa je, da je prišlo do uživanja nedovoljenih sredstev, ker je malo po finalni tekmi večina nemških igralcev zbolela za zlatenico. Skoraj na dlani je, da so se Nemci poslužih še neznanega in za kazenski postopek nepredvidenega dopinga. Kaj so dali nogo- Množice pred prvimi malimi ekrani Spomini pisca: Vseh tekem nikakor ni bilo mogoče videti. Enostavno ni bilo mogoče najti prostega mesta v kakem baru ali gostilni. Finalne tekme nisem videl, pač pa obe med Švico in Italijo. Na Opčinah sta bila dva glavna "centra". Eden v baru "Central" (obstaja še danes), ki se je neuradno imenoval tudi "Soča". Tu so ze zbirah tisti, ki so navijali proti Italiji, ne glede proti komu je igrala. Leta 1954 so bile ločitve zelo ostre! V kavami Micel (pravkar so tam zgradifi novo gospodarsko poslopje) pa se je lahko navijalo le za ”az-zurre". Micel je bil tudi večji, a vseeno si moral veC ur pred tekmo zasesti mizo, si naročiti steklenico moškatele s 15 kozarci in Čakati. Uro pred tekmo je bilo že vse nabito. Na stolicah ob steni so ljudje sedeli in za njimi tudi stah. Čudno za današnji Cas, ko na enem televizorju gledamo tekmo, na drugem pa film. Prvo tekmo proti Švici so Italijani izgubili. Po vodstvu Švice je 12 minut pred koncem Boniperti izenačil. Kavarno Micel je dobesedno streslo in s stropa se je na ljudi usulo nekaj ometa. Na srečo brez škode za gledalce, bilo pa je nekaj zmede in v prahu nihče ni opazil drugega švicarskega gola, ki je padel takoj potem. metašem ni prišlo seveda nikoli na dan, pokal Rimet pa je nepričakovano končal v Nemčiji. Ge so si štiri leta prej Brazilci nadejah, da jim naslov ne more uiti, ker jih je v to silil njihov latinski optimizem in navdušenje, pa je šlo tokrat za pravo krivico. V zgodovini nogometa menda nikoli ni bilo tako moCne ekipe kot tedanja Madžarska. Nihče od Nemcev se ni v naslednjih letih posebno uveljavil, nasprotno pa je nekaj Madžarov nadaljevalo kariero v tujini po ljudsken1 uporu na Madžarskem le a 1956. Puskas je na primer igral za Real Madrid in tu za špansko reprezentanc0’ Kocsis pa za Barcelono in 194 tekmah dal kar 141 g0" lov. . Statistično je Kocsis lZIJ den primer: v 68 mednaro rtih tekmah je dosegel kar golov! Bil je prvi strelec OI 1. 1952 in na SP L 1954; Za reprezentanco je bil ^ krat uspešen po dvakra 7-krat po trikrat. Pr Nemčiji je v predtekm vanju dosegel kar štiri g° PLAVANJE / DEŽELNO PRVENSTVO ZAČETNIKOV Matjaž Zaccaria štirikrat prvi Konec tedna nastop FJK v Trentu Slovenski plavalec tržiškega kluba Adria Matjaž Zaccaria je na zimskem deželnem finalu »začetnikov« v Tržiču dosegel popolno zmagoslavje. Trinajstletni Matjaž je namreč osvojil kar štiri naslove deželne prvaka. Slo je pravzprav za »en plein«, saj je zmagal na vseh tekmah, na katerih je nastopil. Naslov prvaka si je prisvojil na razdaljah 200 hrbtno (2:31, 1), 400 m prosto (4:42, 40), 100 prosto (1:02, 30) in 100 hrbtno (1:11, 3). V vseh teh disciplinah, razen 400 prosto, je tudi izboljšal svoj osebni rekord. Velja poudariti, da bi Matjaž lahko sodeloval kar na osmih finalnih preizkušnjah, a je bil prisiljen izbirati med Štirimi, mirno pa lahko zapišemo, da bi lahko osvojil še marsikateri naslov. Njegov velik uspeh v Tržiču sicer sploh ni presenetljiv, saj je kraljeval že na kvalifikacijskih preizkušnjah. Na deželnem finalu je bil Zaccaria vsekakor deležen še enega priznanja, prejel je namreč tudi nagrado za najboljšega tekmovalca v kategoriji začetnikov A. Lestvica naju-spešenješih posameznikov je upoštevala kakovost doseženih rezultatov na podlagi posebnih vrednostnih lestvic. Od elanov Adrie si je pravico do nastopa na finalu priborila tudi Nicole Collovatti, ki je tekmovala na razdaljah 100 hrbtno in 200 pro-sto. Nicole v tej staro- Matjaž Zaccaria stni kategoriji tekmuje šele prvo leto, zato od nje ni mogoCe pričakovati vidnejših uvrsti-" tev, je pa s svojim nastopom zadovoljila. Naj povemo še, da je ekipni naslov osvojila Triestina. Na drugo mesto se je uvrstil por-denonski Gymnasium, tretja pa je bila tržaška Edera. Konec tedna bo izbrana vrsta plavalcev iz FJK nastopila na Mednarodnem mladinskem tekmovanju v Trentu, kjer bo konkurenca predvidoma zelo ostra. Barve naše dežele bodo na tem tekmovanju branili tudi Matjaž Zaccaria in Vlasta Ušaj (Asdria) ter Matteo Fefuglio (PK Bor). Zacaria bo nastopil na razdaljah 100 prosoto in 10 hrbtno, Ušajeva na 100 hrbtno, Feruglio pa v prsnem slogu. HITRA HOJA / SVETOVNO PRVENSTVO ZA VETERANE Fabio Ruzzier v Kobeju novim naslovom naproti Tekmovanje se bo odvijalo na več kot tri kilometre dolgem mostu, ki japonsko mesto povezuje z otokom Ahaši Fabio Ruzzier bo Cez nekaj dni na Japonskem naskakoval nov naslov svetovnega prvaka v hitri hoji med veterani. Doslej jih je osvojil že sedem (posamično in ekipno), tem lahko doda letos še dva. Prvenstvo bo v Kobeju, ki je v športnem svetu poznan kot nekdanji gostitelj univerziade, bo pa v dneh prvenstva spet v središču svetovne javnosti, saj bodo tam slovesno odprli prometu' najdaljši most na svetu, ki s 3, 910 kilometra dolžine mesto povezuje z otokom Ahashi. Prav na tem mostu se bo odvijalo prvenstvo (30 km), ki bo tako še pridobilo na slikovitosti. Ruzzier bo letos, prvič nastopal v kategoriji tekmovalcev med 45. in 50. letom starosti. V teoriji bi morala biti torej njegova naloga celo lažja kot v preteklih letih, Čeprav lonjerski atlet v Kobeju ne bo nastopil optimalno pri- pravljen, ker se ga je v preteklih dneh lotevala mrzlica. Na Japonsko se bo odpravil skupaj s tovarišema iz moštva Pia-nura Bergamasca Robertom Cervijem iz Cremo-ne in Pierangelom For-tunatijem iz Milana. Ekipno štartajo kot favoriti za naslov. Po Ruz-zierjevi oceni bo v posamični konkurenci njegov najnevarnejši tekmec prav Cervi. Preteklo nedeljo je Ruzzier sodeloval na mednarodni tekmi v Albisoli pri Sa-voni. Tam je zasedel končno 7. mesto v konkurenci 50 tekmovalcev, a Cervi je bil šesti, zmagal pa je nekdanji svetovni prvak v Stuttgartu, 24 let stari Didoni. Prednost za Ruzzierja v Kobeju bo ura tekmovanja, ki sovpada s 23. uro po našem Času. »Takrat sem jaz v službi, zato bom prav gotovo dovolj buden,« pravi Ruzzier, ki je zaposlen pri tiskarskem podjetju Edigraf, kjer tiskajo tudi naš dnevnik. Stroške za pot in bivanje na Japonskem si morajo Ruzzie in ostala elana italijanskega moštva plačati sami, samo povratna letalska vozovnica pa (s popustom) stane milijon 100 tisoč lir. V Kobeju bodo poleg prvenstva za hitrohodce (500 prijavljenih) organizirali še mali maraton in tek na 10 km. Skupno je prijavljenih 17 tisoC tekmovalcev, povečini gre za japonskle rekreativce. TENIS / NA STARTU DRUGO LIGAŠKEGA PRVENSTVA Gaja začela s spodbudno zmago Trener in igralec Jaka Božič VilMranca - Gaja 2:4 Božic - Falchi 6:3, 6:2, Aleš Plesničar - Ciccolini 6:3, 6:2, Zonaro - Bomt Plesničar 6:2, 6:1, Leoni - Ruzzier 7:5, 6:2, Božic/Ruzzier -Ciccolini/Leoni 7:5, 6:2, A. Plesničar/B. Plesničar - Fal-chi/Rovetti 0:6, 6:4, 6:1. Gajini tenisaCi so začeli letošnje prvenstvo s pomembno zmago v gosteh proti Villafarnci, ki je bila na papirju enako močna kot naša ekipa. Prav tako jo namreč sestavljata po dva igralca B2 in B3 kategorije. »Zato smo s Startom zelo zadovoljni. Za nas je bilo želo važno, da začnemo z zmago proti ekipi, ki je po igralcih tako močna kot mi. Ta zmaga predstavlja veliko spodbudo za naslednja kola,« je po srečanju povedal Aleš - Plesničar. Tekmo sta v Gajini vrsti začela Jaka Božič in Borut Plesničar. Medtem ko se je takoj videlo, da bo Božič (B2) brez večjih težav ugnal Falchi j a (B2), pa je Borut Plesničar (B3) takoj zašel v težave proti enako postavljenemu domačemu igralcu Zonaru. Boratu se je poznalo, da je letos zaradi študijskih obveznosti manj treniral, manjka pa mu tudi uradnih nastopov, saj je bil to zanj dejansko prva Ostala izida 1. kola: Coop Forli - ST Como 5:1; TC Portogruaro -Club Ati. Faenza 0:6. Prihodnje kolo (29.3.): Gaja - Portogruaro. .ŠPORTNO RITMIČNA GIMNASTIKA / POKRAJINSKO PRVENSTVO UMETNOSTNO KOTALKANJE Borovke »povozile« vse nasprotnice Petra Dilli osvojila zlato medaljo, Katja Starec pa je bila druga - Smola Meggy Mauri Na pokrajinskem prvenstvu v športno ritmični gimnastiki v Trstu so borovke v promocijski ligi skoraj povsem »povozile« vse svoje nasprotnice. V zelo številni konkurenci (skupno se je potegovalo za točke veC kot 30 telovadk) so dosegle izreden uspeh, saj so osvojile na skupni lestvici zlato in srebrno kolajno in le smoli je treba pripisati, da niso pospravile vsa tri odličja. Najbolje se je odrezala Petra Dilli, ki je tako s kolebnico, kot z žogo dosegla najvišji oceni tekmovanja in je z odlično izvedenima vajama veC kot zasluženo osvojila prvo mesto. Tik za njo se je uvrstila njena klubska tovarišica Katja Starec. Tudi ona je v obeh res dobrih nastopih (žoga in obroč) prekoračila osmico, kar ji je prineslo sbrebrno kolajno. Vse je kazalo, da bo uspeh borovk popoln, saj je imela po prvem nastopu tudi Meggy Mauri zelo dobro izhodišče, celo za naskok na prvo mesto. V vaji z obročem je namreč delila prvo mesto s Starčevo, ki ji je v zahtevnem elementu druge vaje z žogo (katero je zaCela vaditi šele pred kratkim) orodje padlo iz rok in se je morala na skupni lestvici zadovoljiti le s petim mestom. ObraCun nastopa naših telovadk je bil zelo pozitiven tudi glede na dejstvo, da ni nobeni drugi tekmeci, razen borovkam uspelo priti do osmice, kar kaže na njihovo trenutno res dobro pripravljenost. -boj- Na sliki (od leve); Meggy Mauri, Petra Dilli in Katja Starec Polet brez medalje Prosto: Hrovatinova 4., M. Milič (Gioni) 1. Na pokrajinskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju za začetnice je Polet nastopil z dvema tekmovalkama. Boljšo uvrstitev je dosegla Daša Hrovatin, v bistvu pa je bolj zadovoljiva Mateja Piccini. Hrovatinova (na sliki) namreč ni nastopila na višku svojih sposobnostih. Po obveznih likih je bila deveta, v prostem programu pa je zasedla Četrto mesto. Soliden nastop z dobrimi piruetami je delno pokvarila zaradi napake v salkovvu (dvojni skok, kar jo je stalo zmagovalni oder, ki je bil vsekakor v njenem dometu. V kombinaciji je pristala na končnem 8. mestu. Mateja Piccini je s svojim nastopom zadovoljila. V obveznih likih je bila enajsta, v prostem programu pa osma (10.) v kombinaieji. Lepo uveljavitev je dosegla bivša polefovka Mateja Milic, ki od letos tekmuje za Gioni. Zmagala je v prostem programu, ostala dva naslova pa sta pripadla La Bian-covi (Gioni) v obveznih likih, in Ventinovi v (PAT) v obveznih likih. Skupno je na prvenstvu nastopilo osemnajst tekmovalk. uradna tekma v novi sezoni. Podobna ugotovitev velja tudi za Ruzzierja (B3), ki je po izenačenem prvem nizu nato v nadaljevanju pobudo in s tem zmago prepustil Leoniju (B3). Aleš Plesničar (B2) je imel za nasprotnika Ciccolinija (B2) in je brez večjih težav slavil. Zaigral je normalno, ni blestel, vendar pa je takrat, ko je bilo to najbolj potrebno, zaigral zbrano in dosegal točke. V obeh setih je takoj povedel in odvzel servis nasprotniku, nato pa je prednost enega (v prvem) oziroma dveh (v drugem setu) breakov brez večjih težav obdržal do konca. Po izenačenem stanju v posamičnih dvobojih sta o zmagi odločala dvoboja dvojic, ki sta se oba končala z zmago gajevcev, čeprav njihovo delo ni bilo tako lahko. Aleš in Borut sta zaCela slabo, pa tudi nasprotni par ju je presenetil z zelo dobro igro. To velja še posebej za Rovettija (C3), ki v posamičnih dvobojih ni igral in njegove igre niso poznali. Tako sta brata Plesničar prvi niz izgubila po hitrem postopku v 15 minutah, pri čemer nista uspela osvojiti niti igre. Toda v nadaljevanju sta se le ujela in po razmeroma izenačenem boju v drugem nizu, ki sta ga dobila s 6:4, nato v odločilnem nizu zanesljivo slavila. Tudi drugi Gajin par Božic/Ruzzier je imel na začetku nekaj težav in je prvi set dobil šele po hudem boju s 7:5. V drugem pa sta gajevca zaigrala veliko bolj zbrano in nasprotnikoma oddala samo dve igri. Nekoliko manj zanesljiva igra v dvojicah je tudi posledica tega, da pare manj trenirajo, kar se gotovo pozna V drugem kolu bo Gaja v nedeljo (ob 10. uri) na Pa-dričah gostila Portogruaro. Glede na sestavo nasprotne ekipe, bi moralo biti srečanje lažje kot prvo, zato v Gajinem taboru pričakujejo, da bodo vknjižili drugo prvenstveno zmago. C LIGA / SAMOSTOJNO TRETJE MESTO C2 LIGA / OBSTANEK DOMA ROB ROV AGOREST Pregarc-Samec Jadran spet OK A/ova poraza Fagagne in Don Bosca L Semolič: »Nagrada za ekipo izlet v Budimpešto« »Zaenkrat pa še mislimo na zadnji dve tekmi« D liga: Bor Radenska premagal še eno težko oviro Zmagovita pot košarkarjev združene ekipe Jadrana Nuova Kreditna v C ligi se nadaljuje. S sobotno zmago na težkem gostovanju v Castelfrancu so jadra-novci utrdili tretje mesto na lestvici, za sabo pa so pustili tudi Fagagno, ki je ta teden nepričakovano »spodrsnila« v Gorici, in Don Bosco, ki se je doma prav tako nepričakovano predal Istrani. Na vrhu nadaljuje pozitivna serija dvojice Cit-tadella-Italmonfalcone, ki pa sta za naše v bistvu nedosegljiva. Za Vatovčevo moštvo bo v preostalih petih kolih vsekakor pomembno ohraniti tretjo stopničko, ki omogoča prednost domačega igrišča v prvem kolu konCnice »playoff« za prestop v B2 ligo. Če se povrnemo na sobotno tekmo, bi omenili predvsem dober izku-' piCek točk, ki so ga ja-dranovci zabeležili na zunanjem igrišču (81), še posebej pa splošen napredek v igri in kontinuiteto v rezultatih. Za Jadran je bila to že peta zaporedna zmaga, pri kateri sta bila najzaslužnejša Stefan Samec in David Pregare, ki sta prispevala 29 oziroma 27 točk. Pohvalo za dragocen uspeh pa gre seveda razdeliti med vse, ki so stopili na igrišče, saj je vsak dal svoj doprinos h Stefan Samec spet najboljši končnemu uspehu. Prihodnji teden se ja-dranovcem obeta vsaj na papirju nekoliko lažja preizkušnja, saj bodo sprejeli v goste šibko ekipo iz Humina, ki deli s Servolano zadnje mesto na lestvici in je tokrat doma klonila pred vodilno Cittadello z 68:94. C LIGA IZIDI 24. KOLA Caorle - Latte Carso 90:86, Castelfranco - Jadran N.Kreditna 77:81, Conegliano -Ferrara 81:75, Don Bosco - Istrana 73:83, Bravimarket - Cittadella 68:94, Ar-dita - Fagagna 92:77, Italmonfalcone -Rovigo 98:86, Bassano ni igral. LESTVICA Cittadella 24 20 4 1889:1643 40 Italmonfalcone 23 19 4 1883:1740 38 Jadran NTKB 23 16 7 1754:1671 32 Fagagna 24 15 9 2087:1814 30 Don Bosco 23 15 8 1737:1691 30 Ferrara 24 14 10 1941:1866 28 Conegliano 23 13 10 1785:1778 26 Bassano 23 9 14 1877:1880-18 Castelfranco 23 9 14 1769:1803 18 Ardita 23 9 14 1749:1797 18 Rovigo 24 9 15 1836:1918 18 Istrana 23 9 14 1617:1770 18 Caorle 23 8 15 1822:1843 16 Bravimarket 23 5 18 1727:1947 10 Latte Carso 24 5 19 1719:2031 10 PRIHODNJE KOLO Cittadella - Castelfranco, Don Bosco - Ardita, Fagagna - Caorle, Istrana - Italmonfalcone, Jadran N.Kreditna - Bravimarket, Rovigo - Conegliano, LCarso - Bassano, Ferrara ne igra. Naši najboljši strelci C LIGA: Stefan Samec 378, David Pregare 333, Dean Oberdan 276 C2 LIGA: Marko Čorsi 360, Renzo Di Cecco 323, Fa-brizio Campanello 276 D LIGA: Stefan Persi (Cicibona) 331, Mauro Simonič (Bor) 264, Marko Uršič (Cicibona) 260, Andrej Zup-pin (Cicibona) 231, Maurizio Susani (Bor) 224 PROMOCIJSKA LIGA: Marko Salvi 287, Borut Klabjan 249, Paolo Kralj 198 DRŽAVNI KADETI: Denis Doglia (Kontovel) 488, Roby Paoletič (Kontovel) 360, Danilo Bosari (Bor) 338 r D LIGA / SKUPINA ZA OBSTANEK Andrej Vremec: »Položaj je vedno bolj nevaren« Termoidraulica -Kontovel 74:58 (31:32) KONTOVEL: Križman 7 (1:1), Turk 15 (1:1), Emili 2, Starec 11 (1:1), Gulič 5 (3:8), Starc 1 (1:2), Černe 4, Godnič 13 (2:3), Riz-zante, Vodopivec. 3T: Starec 2, Godnič 1. Z nedeljskim porazom proti Termi drauli-ci, neposrednemu tekmecu v boju za obstanek, si je Kontovel nepotrebno zagrenil življenje. Trenutno je namreč stanje na lestvici, kot nam je povedal Pavel Križman, zelo negotovo, saj ima kar 5 ekip enako število točk, s tem porazom pa si je Kontovel zapravili lepo priložnost, da bi se končno odlepil od te skupinice in obenem od dna lestvice. Tekma je bila v začetku izenačena, ampak že v drugi minuti prvega polčasa se je poškodoval Boštjan Starc, ki -kot nam je povedal trener Vremec - je v tem trenutku izmed vseh Kontovelovih igralcev najbolj v formi. V drugem polčasu pa je domače moštvo prevzelo igro v svoje roke in prehitelo Kontovel. Iz minute v minuto pa se je prednost domačinov večala, Kontovelci pa niso uspeli prodirati pod nasprotnikov koš, saj jih je Termoidraulica zaustavljala z dobro consko obrambo. Trener Vremec je bil po porazu nekoliko razočaran, saj si ni pričakoval, da bo ekipa z odsotnostjo mladih negativno reagirala. Poleg tega pa je v drugem polčasu zaznal velik padec bodisi v kondiciji bodisi v koncentraciji. Vremec je mnenja, da igralci niso razumeli pomembnosti vsake tekme v tem delu prvenstva in upa, da se bodo Cim-prej zavedali svojih odgovornosti, kajti če do tega ne bo prišlo, tvegajo izpad iz lige. Končno je trpljenja in težav za Domovo ekipo v C2 ligi konec. Goričani so v soboto z zelo lepo predstavo še drugič ugnali tržaški SGT in si matematično zagotovili status tretjeligaša tudi za prihodnje leto, kar je bil seveda njihov glavni cilj v letošnji sezoni. Pot do obstanka v ligi pa je bila za varovance trenerja Semo-bča vse prej kot lahka, ob koncu pa je ravno v odločilnem delu prvenstva (od januarja dalje) prišla na dan velika borbenost in sposobnost Corsija in soigralcev. Trener Livio Semolič je bil včeraj upravičeno zadovoljen: »Končno smo si zagotovib obstanek v izredno napornem prvenstvu, na sobotni odločilni tekmi pa smo zaigrali res izredno zrelo in premišljeno. Uspeh smo iztržili z učinkovito in borbeno obrambo, medtem ko smo v drugem polčasu ob-držab pridobljeno prednost z umirjeno in pametno igro v napadu. Zmagi in doseženemu cilju je seveda sledilo veliko praznovanje, res pa lahko rečem, da smo po tolikih težavah odločno reagirali in se zdaj upravičeno in zasluženo veselimo obstanka v C2 hgi« Športno združenje Dom je sklenilo, da ta uspeh košarkarjev poplača s posebno nagrado. Igralci članske ekipe bodo tako po končanem prvenstvu od- potovab na daljši vikend v Budimpešto. »V društvu smo sklenili, da na ta način nagradimo ne le izpolnjen cilj, temveč tudi resnost in prizadevanje fantov ter njihovo navezanost na Domove barve. Se prej pa ne smemo pozabiti, da prvenstva še ni konec, zato nameravamo na preostalih dveh tekmah nadaljevati z nespremenjenim pristopom«, je zaključil trener Livio Semolič, ki ima seveda velike zasluge pri uspehu ekipe in je v društvu pravi »fac-totum«. Tokrat je ob pomembnemu podvigu Doma Rob Roy D liga nekoliko potisnjena v ozadje, ne moremo pa mimo nove zmage Bora Radenske v dvoboju proti nevarnim Perteolam. Poraz Arteja je našim fantom omogočil nov priključek z vrhom, med ostalimi ekipami pa zgleda, da je najnevarnejša Go-riziana. Ravno prihodnji teden bo splošni položaj v »rdeči« skupini za napredovanje bolj jasen, saj bo spopad v Gorici proti Gori-ziani za Svetoivančane skorajda odločilen. V »beb« skupini za obstanek v D hgi pa je Cicibona doma izgubila proti vodilni (še nepremagani in že rešeni) Legi Nazionale. Poraza pa ne gre jemati preveč tragično, saj ohranjajo cicibonaši dve točki naskoka nad skupino petih zasledovalcev. Promocijska liga IZID117. KOLA Al Giolello - Momo G16 65:75, Petrolchi-mica - San Vito 74:86, Planet - Mediterra-nea 70:76, Skyskrapers - Stella Azzurra 94:98, Soul Team - Breg 76:64, Virtus -Romanelli 90:81. LESTVICA MomoGio 17 14 3 1340:1183 28 Soul Team 17 12 5 1335:1196 24 Skyskrapers 17 11 6 1484:1399 22 San Vito 17 11 6 1291:1233 22 Petrolchimica 17 11 6 1212:1220 22 Mediterranea 17 10 7 1155:1174 20 Virtus 17 7 10 1270:1257 14 Breg 17 7 10 1228:1240 14 Romanelli 17 6 11 1251:1311 T2 St. Azzurra 17 6 11 1174:1257 12 Planet 17 4 13 1156:1244 8 Al Giolello 17 3 14 1120:1302 6 PRIHODNJE KOLO Breg - Planet. D LIGA RDEČA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE IZIDI 7. KOLA Bor Radenska - Perteole 85:73, Inter 1904 - Forum Juli! 86:87, Arte - Goriziana 67:84, Sangiorgina - Virtus Ud 61:64. LESTVICA Bor Radenska 7 6 1 585:520 12 Arte 7 6 1 505:463 12 Goriziana 7 4 3 547:533 8 Inter 1904 6 3 3 509:485 6 Perteole 7 3 4 514:543 6 Virtus Ud 6 2 4 421:425 4 Forum Juli! 7 2 5 520:575 4 Sangiorgina 7 1 6 504:561 2 PRIHODNJE KOLO Arte - Sangiorgina, Forum Juli! - Virtus, Goriziana - Bor Radenska, Inter 1904 -Perteole. C2UGA BELA SKUPINA ZA OBSTANEK IZIDI 3. KOLA Dom Rob Roy - SGT 108:88 Palmanova-Cus 95:86 LESTVICA Palmanova 4 4 0 380:331 8 Dom Rob Roy 4 3 1 361:329 6 SGT 4 1 3 324:342 2 Cus 4 0 4 330:393 0 PRIHODNJE KOLO Cus-SGT Palmanova-Dom Rob Roy D LIGA BELA SKUPINA ZA OBSTANEK IZIDI 7. KOLA Romans - Duke Pub 94:62, Cicibona Marsich - Lega Nazionale 58:63, Bennl gan's - Isontina prel., Termoidraulica -Kontovel 74:58. LESTVICA Lega Nazionale 7 7 0 508:424 14 Cicibona Marsic 7 4 3 458:448 8 Termoidraulica 7 3 4 467:429 6 Bennigan's 6 3 3 438:423 6 Romans 7 3 4 '462:453 6 Isontina 6 3 3 381:423 6 Kontovel 7 3 4 428:477 6 Duke Pub 7 1 6 492:557 2 PRIHODNJE KOLO Bennigarfs - Kontovel, Duke Pub - Cicibona Marsich, Isontina - Lega Nazionale, Termoidraulica-Romans. DRŽAVNI KADETI /11. POVRATNO KOLO Kontovel La nuova edile ponovno uspešen, Nesrečno gostovanje za okrnjene borovce Doglia (29 točk) in tovariši potrdili odlično formo, zvrhana mera smole za Svetoivančane denis Doglia, kot vedno, zelo učinkovit Codroipese-Kontovel La nuova edile 70:83 (36:42) KONTOVEL: Sibelja n.v., PaoletiC 10 (4:8; 0:4; 2:4), Šušteršič 19 (1:3; 6:15; 2:3), Doglia 28 (5:9; 10:14; 1:2), Hrovatin n.v., Kocjančič 7 (1:4; 3:4; -), Nabergoj n.v., Rogelja n.v., Budin 6 (-; 3:6; -), Semec 7 (1:2; 3:5; -), Žagar 2 (-; 1:2; -), Gregori 5 (-; 1:2; 1:2). Trener: Brollo PM: 12:26 3 TOČKE: PaoletiC in Šušteršič 2, Doglia in Gregori 1 Forma Kontovelcev se v zadnjih kolih nezadržno stopnjuje, v Codroipu pa so v nedeljo osvojili Četrto prvenstveno zmago. V prvem polčasu so naši fantje pridobili do 10 točk prednosti, proti koncu polčasa pa so gostitelji nadoknadili skoraj ves zaostanek. Odločilen je bil začetek drugega polčasa, ko so varovanci trenerke Marine Brollo, ki je nadomeščala Andreja Vremca, odločneje poprijeli v obrambi in si kmalu priigrali odločilno prednost 12 točk, ki je domači košarkarji niso uspeli veC spreobrniti. Zelo spodbudno je, da so naši predvajati dopadljivo skupinsko igro, treba pa je povedati, da so bili domačini pri metu zelo nerazpoloženi. Vsekakor gre za zmago pohvaliti vso ekipo, zlasti pa se je izkazal Matej Budin, kijev teku sezone že veliko napredoval. Birinicco-Bor Friulexport 84:68 (38:33) BOR: Pison, Smilovich 20 (8:12; 0:4; 4:7), Gaburro 6 (-; 0:4; 2:3), Stokelj 22 (7:11; 3:6; 3:7), Preram,KrCaliC 2 (0:2; 1:6; 0:1), Bosari 8 (2:2; 3:4; -), Romano 10 (0:4; 5:8; -). Trener: Martini PM: 17:31 SON: 25 PON: Bosari (28’) in Stokelj (39’) IZKLJUČEN: Bosari (28’) 3 TOČKE: Smilovich 4, Stokelj 3, Gaburro 2 Borovci so v Bicinicco odpotovali v skrajno zdesetkani postavi, v popolni zasedbi in brez nekaterih nesrečnih okobščin pa bi najbrž odnesli novo zmago. Poleg Santija, Kafola in Krnica, ki so že dalj časa poškodovani, sta za to tekmo zmanjkala še Lovriha (gleženj) in Kodrič (šolske obveznosti), tako da je zadnji trenutek moral trenerju Martiniju priskočiti na pomoC mladi Premru (letnik 1983). Naši fantje so se vseskozi odbCno upirali telesno močnejšim domačinom, ki pa so stalno rahlo vodili. Tudi po odmoru so Svetoi-vanCani držati korak z nasprotniki, pri katerih je bil najboljši Nardini s 25 točkami. Sredi drugega polčasa (54:49 v 28’) pa je Danil0 Bosari zakrivil peto osebno napako, in stroga sodnika sta ga po nepotrebnem še izljučila-Tu je bilo dejansko tekme konec, prav vse borovce pa gre pohvaliti, ker so se požrtv°' valno borili do konca in zelo uspešno metal1 za tri točke (9:18). (nš) OSTAU IZIDI: Arniči del Basket PN-Ge-nertel 75:83, Libertas-UBC Videm 71:90, P°( bsigma-Pozzuolo 115:55, Fiumicello-Ac!l Ronke 80:82, Don Bos.co-Galassini Gradiš06 95:83 . VRSTNI RED: UBC Videm in PolisigU3 42, Don Bosco 38, Galassini Gradišče 36, Bicinicco 34, Genertel 32, Fiumicello 22, B° Friulexport, Acli Ronke in Intermuggia 2 > Libertas 14, Arniči del Basket in Codroipese 12, Kontovel La nuova edile 8, Pozguolo 4. Drevi derbi mladincev V telovadnici srednje šole Levstr na Proseku bo drevi, s pričetkom 0 20; uri, povratni derbi mladincev m° Kontovelom in Borom Friulexportom DOMAČI ŠPORT Torek, 24. marca 1998 SESLJAM / REDNI OBČNI ZBOR JK CUPA Organizacijski in tekmovalni uspehi Društvo bo maja proslavilo 25, obletnico KOŠARKA / DEŽELNI KADETI Gledalec vdrl na igrišče Dom bo zmagal brez boja V prostorih turistične ustanove v Sesljanu se je ob polnoštevilni navzočnosti elanov v petek odvijal 26. redni občni zbor Jadralnega kluba Cupa, ki je obenem sovpadal s 25-letnico društvenega obstoja in delovanja. Pomembno obletnico bo društvo primerno proslavilo konec maja v Se-sljanskim zalivu. Po izvolitvi Vesne Sandalj za predsedujočo skupščini je Marino Košuta podal predsedniško poročilo, v katerem je uvodoma izpostavil spodbudno in obetavno dejavnost celotne mladinske tekmovalne ekipe v razredih optimist, europa, laser ter tudi odraslih, ki so na kajut-nih jadrnicah dosegli številne zmage na krajevnih regatah. »Zavedati se moramo, da predstavlja mladinska dejavnost velik organizacijski in finančni napor, vendar je tudi najboljša investicija, brez katere bi bila ogrožena bodočnost naše prisotnosti ob in na morju« je dejal Košuta ter navedel, da v lestvici po številu clanov-mla-dincev zaseda Cupa solidno 9. mesto med 29 društvi XI. italijanske jadralne cone. V nadaljevanju se je predsednik zaustavil na kočljivo vprašanje novega občinskega regulacijskega načrta, ki postavlja ponovno v ospredje vprašanje dokončnega in primernega društvenega sedeža. V tem smislu je društevno vodstvo obiskalo župana Voccija, Pristaniško poveljstvo, Coni ter seveda ostala društva v sesljanskem prostoru. Spričo izrednega Uspeha regate vsedržavnega obsega Coppa Pri-rnavela‘96, ki jo je Cupa soorganizirala s sorodno Pietas Juho, je vsedržav-na jadralna zveza FIV domačim jadralcem letos zaupala organizacijo Trofeje Topolino v sodelovanju s Pietas Julio in džaskim Adriacom. »Ta oblika sodelovanja z dm-gimi krajevnimi klubi predstavlja dragocen moment aktivnega in enakovrednega vključevanja slovenskega društva v širšo tržaško stvarnost in ima poleg športnega tudi elemente mednarodnega dialoga, sožitja in medsebojnega spoštovanja« je zaključil Košuta. Predsedniškemu poročilu je sledil referat športnega direktorja Andreja Križnica, ki je podal podrobno sliko društvene športne dejavnosti. Slednjo tvorijo začetniška jadralna šola za optimiste, teCaj za deskarje, tekmovalna ekipa optimistov, ekipa jadralcev na lahkih jadrnicah, skupina trenerjev, skupina regantantov na kajut-nih jadrnicah ter tehnic-no-organizacijska služba. Devet Članska ekipa optimistov se je v minuli sezoni odeležila 22 regat po Italiji, v Sloveniji in na Hrvaškem, tako da sta si Daniel Picullin in Jaro Furlani z odlično sezono zaslužila stalno mesto v italijanski mladinski ra-prezentanci. V razredu Europa sta v lanski sezoni tekmovali Gerta Meucci in Johana Križnic. Tudi KrižniCeva si je z doseženimi rezultati zagotovila mesto v vsedržavni raprezentan-ci. Z jadrnico tipa Europa je tekmoval tudi Cupin trener Maurizio BenCiC, ki je na malem evropskem prvenstvu osvojil odlično 2. mesto. Dobre rezultate so dosegli tudi tekmvalci kategorije Laser. PriCa prijateljskih odnosov med Cupo in Pietas Julio sta Alessio Pincin in Joel Mrvcic, ki sta skupaj nastopala v razredu 420 medtem ko sta najvidnejše rezultate na kajut-nih jadrnicah dosegali ekipi FrandoliCeve »Isa-dore« in Rebulove »Brawn Sugar«. Med petkovim občnim zborom je med drugim potekala tudi krajša slovesnost, ko je odgovorni za mladinske dejavnosti XI. cone Tullio Sain nagradil Jara Furlanija s trofejo »Bruno Marži«, ki jo že Četrto leto trenerji podeljujejo najbolj zglednemu tekmovalcu v razredu Optimist. Pozdravu devinsko-nabrežinske podžupanje Marize Skerk Kosmina je sledilo poročilo blagajnika Klavdija Cibica, ki je med drugim napovedal malenkostni povišek Članarine. (GB) Goriziana - Dom Sprin-tauto 63:74 prekinjena v 38. minuti. Tekmo sta sodnika prekinila dve minuti pred koncem, ker je oeden od staršev igralca nasprotnikove ekipe vdrl na igrišče napadalno razpoložen do sodnikov. Domovci, ki so zasluženo vodili, bodo zmagali brez boja. NARAŠČAJNIKI Dom KmeCka Banka -Kontovel 65:92 (36:40) DOM: JuretiC 1, De Luca 2, Blasina 13, Premier 20, Romano 22, Marini 1, Fo-schian 2, Lorenzut, Marušič 4. Trener: Quai PON: Marušič KONTOVEL: Starec 3, Zavadlal 6, Budin 13, Ražem 13, Nabergoj 27, Rogelja 16, Emili 4, Matiacic 10. Trener: Meden 3 TOČKE: Nabergoj 1 Derbi prvenstva naraščajnikov med združeno ekipo Doma in UGG ter Kontove-lom se je končal z zasluženo zmago Kontovelcev, ki so vodili od prve do zadnje minute. Prvi del tekme je bil uravnovešen in bolj dopadljiv, medtem ko je v nadaljevanju prišla na dan boljša fizična in tehnična pripravljenost Mednovih varovancev, tako da o zma- govalcu ni bilo nikoli najmanjšega dvoma. Vsekakor bi pohvalili košarkarje obeh ekip, ki so dah vse od sebe. Pri Domu sta izstopala Premier in Romano, medtem ko je pri Kontovelu ob običajnemu strelcu Nabergoju več igralcev doseglo vidnejše izkupičke točk. Servolana-Bor Friulex-port 46:90 (24:37) Bor: Posar 18, Floridan 12, Miloševič 14, Sunjerga 4, Jevnikar 9, Premru 10, Družina 15, Krčalič 2, Pitac-co 6, Mirceta. Trener: Jogan Na majhnem igrišču se borovci niso najbolje znašli, saj so v prvem polčasu le s težavo pridobili zadostno prednost. V drugem delu so vendarle reagirab, toda tudi ta tekma ni predstavljala za Joganove fante večje ovire, tako da so z lahkoto zmaga-b. Med posamezniki je bil spet najuspešnejši Diego Posar, ki je kraljeval pod obema košema. V prihodnjem kolu čaka Borove naraščajnike pomembna tekma z ekipo Italmonfalcone (nš) VRSTNI RED: Bor Friu-lexport in SGT 26, Italmonfalcone 24, DLF 22, Polet Meha 20, Santos A 14, Kontovel in Santos B 10, Servo-lana 6, Pallacanestro Gorizia 4, Dom Kmečka Banka 0. Cilji Čupine tekmovalne sezone OPTIMIST: Letošnjo ekipo, ki jo bo še naprej vodil Maurizi Benčič, sestavljajo 4 kadeti in 4 senjorji s dljem v uvrstitvi na prvih mestih obeh kategorij, tako na krajevnem kot državne merilu. EUROPA: V pričakovanju na izbiro razreda mlade Barbare Pikulin. ki iz optimista prestopa na derive je Johana Križnič edina redna tekmovalka v razredu Europa. Ciljala bo na boljše uvrstitve na conskem in državnem prvenstvu ter potrditev mesta v italijanski raprezentanci na evropskem prvenstvu. LASER: V razredu Laser je predviden nastop na vseh osmih conskih regatah in državnih regatah za juniorese under 19. Cilj je zmaga conskega prvenstva v obeh kategorijah, saj so Cupini lazeristi v minulih sezonah vselej zasedali najvišja mesta. Tekmovalno ekipo bo vodil Mitja Bužan. Sijajni Lokar ni uspel Košarkarski A2-ligaš Cirio iz Avellina je kljub odličnemu nastopu našega košarkarja Marka Lokarja izgubil za pičli dve točki proti tržaškemu Genertelu s 80:82. Marko Lokar je dosegel celih 34 točk in bil zdaleč najboljši in obenem tudi najbolj natančen strelec srečanja (met za 2T 4:8, met za 3T 6:8, prosti meti 8:8). Černič ponovno poškodovan V nedeljo je v zadnji tekmi rednega dela itabjanskega odbojkarskega prvenstva Al bge bolonjski Jeans Hatii, za katerega igra tudi naš Matej Cemic, gladko izgubh proti Časa Modena s 3:0 (15:7, 15:6, 15:3). Tokrat pa Matej sploh ni stopb na igrišče, kajti kot nam je sam povedal, si je na petkovem treningu zvil gležen in bo moral počivati deset dni, tako da sploh ne ve, če bo lahko sploh prihodnjo nedeljo odigral prvo tekmo play-offov proti Al-pituru iz Cunea. Kalc ni izgubil vseh upanj V soboto se je koprski Kemiplas, ki ga letos trenira naš trener Marko Kalc, pred domačim občinstvom oddolžil Ljutomeru za neroden poraz v gosteh. Končni izid je bil 3:2 (9:15, 15:5, 11:15, 15:12, 15:10) za domače moštvo, ki ni še povsem izgubilo vseh upanj za nastopanje v play-offih. Trenutno Koprčanke zasedajo tretje mesto na lestvici in samo dve točki jih ločujeta od drugega mesta in hkrati od nastopanja na play-offih. Trener Kalc je bil z zmago zadovoljen, zaradi tega ker je na igrišče moral poslati precej spremenjeno postavo zaradi poškodb nekaterih ključnih igralk. Poleg tega pa je bil to tudi prvi osvojeni tie-break letošnje sezone za koprski Kemiplas. Zidarji že na pragu Četrtine finala V prvem srečanju osmine finala državnega prvenstva je Kraški Zidar v gosteh visoko premagal domžalski Helios s 73:97, povratno srečanje pa je bilo sinoči. Sežanča-ni so zaigrali agresivno in domačemu moštvu niso pustili iniciative. Tudi tokrat se je pri Zidarjih izkazal Jan Budin, ki je dosegel 16 točk.. Fučka tik pod vrhom, Arena pa skoraj »rešen« V Al ligi je bolonjski Teamsystem premagal Benetton iz Trevisa s 90:75 in se tako pribljižal vrhu lestvice. Gregor Fučka je dosegel 15 točk. V B2 hgi pa je v skupini za obstanek Gesteco iz Čedada, pri katerem igra tudi Christian Arena premagal Scame s 71:68 in si tako priboril prvo mesto na lestvici in obenem skoraj matematično gotovost obstanka. Arena je v začetnih minutah srečanja zagotovb svojemu moštvu visoko prednsot. Skupno je Christian dosegel 16 točk. KOŠARKA / DEČKI Lahka zmaga Kontovela Genertel premočen za Breg Kontovel - Dardi 96:54 (45:23) KONTOVEL: Starec 11, Sirk, Budin 12, Ražem 20, Turco 14, Trampuš 2, Schillani 9, Matiacic 20, Zavadlal 4, Nabergoj, Daneu 4.'Trener: Meden Kontovelci so tokrat naleteti na šibkejšega in manj izkušenega nasprotnika, ki zanje ni predstavljal večje ovire. Tekma je bila odločena že po prvem polčasu, ko so naši visoko in suvereno voditi. V dragem delu so prišli na svoj račun tudi rezervni igralci, ki običajno manj igrajo. Najboljša sta bila tokrat Žiga Ražem in Andrej Matiacic, ki sta dala po 20 točk. Genertel - Breg 133:19 (65:10) BREG: Corbatto 1, Bandi, Damin, Zeriali 14, Sancin, Mahne-Kalin, Coletta, Barazzutti 2, Strajn 2, Mikol. Trener: Jakomin Genertel je bil za Bregovo ekipo objektivno premočen tekmec, tako da rezultat seveda ni bil nikoli v dvomu. Domačini so bili v vseh elementih igre boljši od mladih Brežanov, pri katerih se je edini hrabro upiral gostiteljem Sandi Zeriali. VRSTNI RED: Bor Friulexport* in SGT A** 24, SGT B 20, Don Bosco 18, Kontovel* 16, Genertel 14, Intermuggia 10, Barco-lana 6, Dardi 2, Breg 0. ‘tekma manj (Bor Friulexport-SGT jutri, 25.3. ob 17.30 na Stadionu »1. maj«) m mum m NAJLEPSE KUHINJE S POPITOM DO POSLAJo 1 ZERIAL Ci MOBIL! Q U A L I T A CRTRIESTE HANCA SPA SPE TRST, UL. SETTEF0NTANE 62 - TEL. (040) 94.45.05 Torek, 24. marca 1998 DOMAČI ŠPORT NAMIZNI TENIS / PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM n NAMIZNI TENIS / TROFEJA AVIS S. Milič: »Dvojice z več možnostmi« Vanja Milič, ne bo nastopila - »Forma je dobra, a na rezultat vpliva več faktorjev« Pred vami je državni finale. Na sporedu je precej zgodaj (dva meseca prej kot druga leta) in nastopi takoj po zaključku ekipnih namiznoteniških pr- venstev. Sonja Milic (trener); »Od jutri, 25. marca pa do nedelje 29. t.m., je v Neaplju Člansko državno prvenstvo prve, druge in tretje kategorije. Naši nastopajo v tretji in drugi kategoriji, saj so si pridobili to pravico iz državnih in deželnih kvalifikacij. Igralke so pokazale v končnici prvenstva lepo igro in velik napredek, kar je dobra iztočnica za državni finale.« Koliko Krasovih igralk bo nastopilo? »Štiri v tretji jakostni kategoriji (Biserka Simoneta zaradi delovnih obez-nosti ne gre, Čeprav se je kvalificirala), in pet drugokategornic. Vanja še ne more tekmovati, ker bi bil to prehud napor in prekmalu po operaciji. Zbolela je tudi drugokategornica Daša Bresciani. Upajmo, da bo okrevala do prvenstva. V individualnih dvobojih bo nastopilo devet igralk in pet ženskih ter štiri mešane dvojice.« Po kakšnem kriteriju se izbira »partnerja« v igri dvojic? Soigralci so iz drugih društev. »Ker se ni kvalicifiral noben moški predstavnik iz Krasa, si igralke lahko izibirajo soigralca po lastni presoji. Poiščejo si jih zunaj. Njihova izbira je popolnoma svobodna.« Na državnem prvenstvu 1997 v Bologni je Kras osvojil dva državna naslova, dve srebrni in tri bronaste medalje. Kakšna so letošnja pričakovanja? »Dejstvo, da Vanja Mihe ne bo igrala in da Ana Bersan ne igra veC pri Krasu pomeni veliko, ker sta med ti- stimi igralkami, ki lahko posežejo po medaljah. V Krasovih vrstah pa imamo še druge kandidatke za medalje. Po mojem imajo veCje možnosti dovji-ce kot posamezno.« So igralke dobro pripravljene? »Forma je dobra, a na razultat bo vplivalo veC faktorjev. Treba je upoštevati nasprotnikovo igro, ki vCasih leži, drugič ne. Delno vpliva tudi žreb, na kakšno igralko se naleti v skupini itd.« Isti vprašanji smo zastavih še Kra-sovemu kitajskemu trenerju Ge Ke Jang. »Zelo upam, da bodo igrale s pravo mentaliteto, z zaupanjem v svoje sposobnosti in z voljo po zmagi. Zame so rezultati drugotnega pomena. Rezultati so seveda odvisni od tega, kako bomo igrali in kakšne nasprotnice bomo imeli. Kot trener upam, da bodo dekleta v igro vnesle vse tehnične prvine, ki smo jih trenirali. Če zmagajo, toliko bolje. Tako kot sem že povedal, je pomemben pristop z velikim športnim duhom. Forma opazno narašča, dekleta igrajo dobro. Zal mi je za Vanjo.« Hvala in veliko športne sreCe. Spraševala J.J. Na sliki: Sonja Mihe skupaj s Kristino Stubelj Wangova je v finalu izgubila proti rojakinji Nastopila tudi Katja Milič Športno društvo Re-galch Novara je organiziralo zanimiv turnir v namiznem tenisu z udeležbo nekaterih najboljših italijanskih pingpongašic in tujih igralk, ki igrajo v najvišji ligi. Poimenovali so ga mednarodno srečanje in letošnje je bilo že peto po vrsti za Trofejo AVIS. Na povabilo se se odzvale Cristina Semenza in Michela Me-renda (Coccaglio), Sabrina Moretti (Pink Cervino Valle d’Aosta), Denise Zancaner (Terni), Ma-nuela Daniele (Poste Torino) in tujke Feng Wei (Poste Torino) Chen Yun (Che Lin.Messina), Tan Wen Ling (Castellana), Agnes Hegeduš (Regaldi Novara). Med povabljenkami so bile tudi vse tri Članice paradne postave Krasa Generali. Ekipa - naš ponos v postavi: Wang Xue Lan, Vanja Milic in Katja Milic, ki verodostojno bravi barve zgoniškega društva v prvi namiznoteniški italijanski ligi, se bo letošnjo sezono tretjič zapovrstjo v finalu prvenstva potegovala za državni naslov. Vanja Milic je bila odsotna zaradi bolezni. Naši predstavnici sta se dobro odrezali na tem prestižnem tekmovanju. -VVang Xue Lan je zasedla 2., Katja Milic pa 9. mesto. 29-letno VVang Xue. Lan (št. 1 med tujkami) štetejo za eno najmočnejših tujih igralk v Ita- ROKOMET / 2, SLOVENSKA LIGA Krašovci bi skoraj presenetili vodilnega Proti Žabnicam sov 15. minuti vodili že s petimi goli prednosti - Usoden drugi polčas Zabnica - Kras 27:25 (11:15) KRAS: Glavina 7, Oberdan 4, A. Mihe 3, G. Mihe, Costanzo 2, Vinci 1, Ra-seni 3, Bogateč 5, Rossi. Če v prvih minutah drugega polčasa ne bi prišlo do že običajnega padca koncentracije, bi lahko na prvi dan pomladi ZgoniCani v Kamniku poskrbeh za prvo presenečenje. PrvouvršCeni Žabnici so v soboto podarih točki, ter ji omogočili, da trdno ostane na vrhu lestvice, še nepremagan na domačih tleh. Mahničevi fantje, vedno brez Naita na levem beku, so zaCeh zbrano. Potem ko je Rossi ubranil tri sedemetrovke so v 15. minuti prvega polčasa vodih že s petimi zadetki razlike. Dobra igra Oberda-na na levem beku v napadu ter Costan-za v obrambi, domačinom v zadnjih petih minutah prvega polčasa sploh ni dovolila preigrati neprepustne Krasove obrambe. Vse je kazalo, da bo gostom uspelo presenehti nasprotnike, vendar ponovilo se je isto, kot pred tednom dni v Hrpeljah proti ekipi iz Dupelj, razlika je bila le ta, da je bil nasprotnik tokrat znatno močnejši in je znal izko-ristih vsako manjšo napako. V petnaj- stih minutah so domačini izenačili ter povedli s tremi zadetki razlike, proti koncu je Krasovi obrambi le uspelo zaustavih domače napade, se približati na rezultat 25:24, vendar zaradi nekaj ponovnih napak pri strelih z obeh kril jim priključek ni uspel. Padec učinkovitosti v drugem polčasu postaja za Mahničeve fante zaskrbljujoče in je lahko proti močnejšim nasprotnikom usodno. Če bi krasovci rešili ta problem, bi bili dosti bolj kompetitivno in bi se lahko enakovredno borih tudi z najboljšimi nasprotniki. liji. Na Kitajskem je bila VVangova Članica mladinske državne reprezentance in prvakinja v Članskih dvojica. 18-let-na Katja Milic, ki trenutno nosi št. 16 na italijanskih jakostnih letstvicah, je pri duštvu od ranih nog. Osvojila je vrsto državnih naslovov posamično, v dvojicah in ekipno. Dvakrat pa je v dresu državne reprezentance nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu. Po sistemu igre pa tudi udeležbi je bilo individualno tek-moianje v Novari podobno elitnemu turnirju Top 12. Nastopilo je torej 12 igralk in pet tujk razdeljenih v štiri skupine. Katja Milic je bila v skupini s Fengo-vo (-9, -11) in Michelo Merenda (-18, -18), VVang Xue Lan pa v prvi skupini z Manuelo Daniele (11, 12) in Cri-stino Semenza (14, 21). V finalni del so" se uvrstile vse tuje igralke in dve italijanski iz vrha lestvice, št. 6 in 7, Semenza in Merenda. Kraševa Kitajka je v Četrtini finala premagala najprej igralko Coccaglia Me-rendo in za tem še domačinko Madžarko Agnes Hegeduš. V finalu je VVangova izgubila dvoboj z rojakinjo Feng VVei (Poste Torino). Zmagovalka je prejela Trofejo AVIS in srebrno plaketo predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, VVangova pa pokal Občine Novara. (J.J.) NAMIZNI TENIS / MLADINSKO PRVENSTVO Martina Milič in Mateja Križmančič od 5. do 8. mesta Točke s turnirja v Terniju zaradi ostre konkurence štejejo dvojno Mladinska vrsta Krasa Tehtal je uspešno opravila še zadnjo, četrto preizkušnjo veljavno za pristop na mladinsko državno prvenstvo, ki bo zadnji teden maja v Terniju, to je v isti telovadnici, kjer so si mladi Krasovi pingpongaši nabirali v soboto in nedeljo dragocene kvalifikacijske točke. Turnir je bil enotnega, vsedržavnega znaCaja, konkurenca ostrejša, zato pa tudi dosežena mesta veljajo več, rezultati pa se točkujejo dvojno. Na peto do osmo mesto sta se uvrstih Martina Mihe (na-raščajnice, na sliki), ki je z 1:2 v nizih izgubila dvoboj s polfi-nalistko Margit Rellich (Tramin) in Mateja KrižmanCiC med najmlajšimi deklicami. Kar šestkrat so krasovke posegle v osmino finala. Pri mladinkah sestrični Nina in Martina Mihe, po zmagi nad Patrizio Mazzean je Nina Milic naletela na zmagovalko turnirja Deniso Zancaner, prvoligašico, ki igra za Messino. Martina pa je premagala v prvem krogu Pinottijevo in med 16-terico izgubila z nasprotnico v prvenstvu A-2 hge Mario Rito Pihoni (Cagliari). Isti rezultat so dosegle še Eva Carli (najmlajše deklice in uvrstitev med 32-terico pri deklicah), Sara Sardo (deklice in med 32-terico pri naraščajnicah) in Roberta Ridolfi (narašCajnice). V borbi za prestop v Četrtino finala se Roberte Ridolfi ni držala sreča. Nasprotnica iz Tridentinskega Alessia Redolfi je krasovko tesno premagala (-10, 24, -20)! Presenetljivo dobra je tudi uvrstitev deklic Roberte Zavadlal (med 16-terico, Sare Sardo in Giade Vidoni (obe med 32-terico), ki so jo dosegle v višji starostni kategoriji od svoje. V svoji kategoriji pa so se uvrstile v 32-tino finala deklice Alessia Gerebizza, Giada Vidoni in Roberta Zavadlal ter Martina Tretjak pri naraščajnicah. V Terniju so nastopih tudi trije naraščajniki, med njimi je bil najuspešnejši Uroš Fabiani (med 32-terico), Jurij Verč in Boštjan Mihe pa sta se morala zadovoljiti le z eno zmago v skupini, kar pa ni zadoščalo za preboj. Med mladinci je Bojan Simoneta izgubil v prvem krogu in se uvrstil med 64 boljših mladincev. Preboj iz skupine sta uspešno opraviti juniorki Kristina Stubelj in Jasmin Kralj-V finalnem delu tekmovanja na izločanje se je Kristina srečala v prvem krogu med 32-terico s polfinahstko Paolo Bazzani, Jasmin pa celo s finahstko Nicoletto Stefanovo. Zaradi bolezni so na turnirju manjkale kar tri odlične Krasovke: Vanja Mihe, Daša Bresciani in Lisa Ridolfi, ki so večkrat stale na zmagovalnih stopnicah prejšnjih turnirjev. (J.J.) Dijaško prvenstvo: rokometaši liceja Prešeren postali pokrajinski prvaki V okviru mladinskih šolskih iger je rokometna ekipa znanstvenega liceja France Prešeren prejšnji tedenpostala tržaški pokrajinski prvak. Pod vodstvom trenerjev Gorazda Milica in Mitje Malalana ter profesorja Miloša Tula so slovenski višješolci (letniki 1981 in 82) najprej gladko premagali šolo Nautico z 21:12, na odločilnem srečanju pa so ugnali vrstnike liceja Galilei (17:12) in se tako prebili do pokrajinskega naslova. Po tem pohvale vrednem uspehu se bodo mladi rokometaši naše šole po vsej verjetnosti udeležili meddeželne faze maja meseca v Venetu. POSTAVA PREŠERNA: Bosari, Cossutta, Jaš Gregori, Matija Gregori, Grgič, Kalc, KocjanCiC, Kodrič, PaoletiC, Pison, Romano, Špacapan, Stokelj, Tolenti-no, Zupan. TRENERJI: Gorazd Milic, Mitja Malalan in prof. Miloš Tul. --------------------------------------------NASC « Ne bodite v zadregi, izberite pravega. Razred C in razred E, Kompressor in Turbodizel. Organizacija Mercedes-Benz F.LU NASCIMBENspa Ul. Nereo Martinelli, 10 MIUE (TS) - Tel. 040/232277 Ul. l0Maggio, 117-TRŽIČ (GO)-Tel. 0481/486278 ODPRTO TUDI V SOBOTO ZJUTRAJ ■ 27. REDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI Torek, 24. marca 1998 19 SOVOPNJE / VELIKI ORGANIZACIJSKI IN FINANČNI PROBLEMI Preživeli, ne pa še na zeleni veji Rednega, 27. občnega zbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, so se pretekli petek v sovodenjskem Kulturnem domu udeležbi predstavniki 30 od 46 včlanjenih športnih društev. Na začetku skupščine so medse sprejeli še dve novi Članici, to je Nogometno društvo Zarja Gaja 1997 in avtomobilistično društvo Azeta Racing & Promotion. Poročilo predsednika in izvršnega odbora je prebral predsednik Jurij Kufersin, objavljamo pa ga posebej. Kufersin je tudi podal finančno poročilo Združenja. V minulem letu je Združenje obračalo 435.000.000 milijonov lir, glavnino katerih je prejel od obeh krovnih organizacij (SSO in SKGZ), Cigar Članic je. V »ambiciozni« predračun za letošnje leto so vpisali 730 milijonov lir dohodka. VeC denarja naj bi prišlo iz obeh krovnih organizacij in iz Conija, zanesljivo dodatno postavko pa v tem trenutku predstavlja samo redni prispevek Dežele v višini 50 milijonov lir. Poročilo nadzornega odbora je prebral Radi PeCar. Skupščino so pozdravili in tudi prispevah misli sovodenjski župan Igor Petejan, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, Sergij Lipovec za SKP, predsednik Rudi Pavšič za SKGZ, predsednik deželnega sveta SSO Marjan Cemic, Ivan Lukan za Slovensko športno zvezo iz Celovca, zelo opazna pa je bila odsotnost povabljenih predstavnikov iz pohtiCnega in športnega sveta v Sloveniji. Razprava je bila zelo kratka, vanjo pa so posegli Igor Canciani, Renato Stokelj in Mario Šušteršič. Spoštovani delegati, Letošnji občni zbor je prvi zbor predsednikov, ko se srečujemo vsako leto v novi formuli kot ga narekuje novi statut, ki smo ga sprejeli spričo priznanja in naše vključitve v italijanski olimpijski organizem. Statut govori o tem, da traja mandatna doba izvoljenega odbora 4 leta in suhoparno gledano so občni zbori v bistvu etapa odobritve obračuna in proračuna. Vendar morajo občni zbori imeti neko vsebino, kar pomeni, da občni zbor nudi priložnost pregleda enoletnega dela, je to priložnost za analizo uresničenih programov, je pa tudi priložnost za morebitne korekture in drugačne formulacije začrtanih programov. Ne bi bilo prav, da bi bil naš občni zbor kolegij predsednikov, ki se pogovarjajo med sabo, saj vemo, da spada naša športna sfera v širši kontekst naše slovenske družbe in naša organizacija je prav zaradi tega tudi sogovornik drugih organizmov, ki oblikujejo našo slovensko vsakdanjost. Zato je tudi prav, da se o našem delu izrečejo vsi in da vsi nudijo svoj doprinos in svoje poglede na Športno stvarnost, predvsem pa o njeni vlogi v sklopu celotne naše manjšine. Naša organizacija je bila postavljena v zadnjem poslovnem letu pred velike odgovornosti in pred težke naloge, saj smo se morali vsi, tako naša organizacija kot društva na terenu, soočati z velikanskimi organizacijskimi in predvsem finančnimi Problemi. Prva ugotovitev je vsekakor ta, da smo zaenkrat preživeli, druga ugotovitev pa je, da nismo zlezli na zeleno vejo. Programe smo morali vsi krepko klestiti, marsikateri razvojni načrt je ostal v predalu ali samo v glavah ljudi. Res je, da je vsa dejavnost, tako količinsko kot kakovostno ostala na ravni prejšnjih let in tudi doseženi športni rezultati niso zanemarljivi: dosegli smo nekaj napredovanj, VeC ah manj smo obstali tudi v višjih li-8ah, osvojili smo nekaj pokrajinskih, deželnih, celo državnih in še višjih naslovov. Vse to je res, vendar takoj trčimo ob druge vidike naše dejavnosti, ki pa so Zasli v težko stopicanje na mestu. Tu mi-mm predvsem na področje rasti naših kadrov, ki se ne obnavljajo, celo izginjajo. Nismo namreč uspeh, da bi prišli dmšt-v°m naproh z intenzivno organizacijo se-minarjev, nikakor nam ne uspe, da bi ce-°mo našo sfero vsaj delno sprofesionali-jteh, tako da bi centralno vodih vsaj de-0 na področju najmlajših. Mislim, da se vsi zavedajo, da je to delo najtežje, saj gre ? Pojem vzgoje, kar pa je enim dano, mugim ne. Prepuščanje dobri volji je šitev iz stiske, ni pa to nikakršna inve-dcija za bodoča leta, ko bodo nastopih ® hujši Časi. Primarna programska nit sDl bi morala biti predvsem skrb ob-ve kadrov in takojšnja rešitev socialne-L Statusa vsaj omejenega števila naših Portnih strokovnjakov. Zavedati se mo-J?10- da nam s tega vidika teče voda v tu m Sai mmno bili sposobni v tem smislu diti ničesar. Ce drži hipoteza, da mora kot vzgojni instrument, vštric s kul-jn ’ z glasbenim učenjem, z gledališčem stariViraZiskovaniem tako sedanjosti kot dokumentov, potem ni mogoče, da j J11 strani profesionalnost obstaja, na 9 ni pa o njej ne duha ne sluha. Ze v tem uvodnem razmišljanju je prišla na dan cela vrsta odprtih problemov, s katerimi smo se in še bomo morali soočati tudi v bodoče. Med večjimi je vsekakor finančno vprašanje, tako naše, kot tudi društev. In prav to vprašanje bo hočeš nočeš vezna nit celotnega poročila, saj se konec koncev vsi problemi v glavnem navezujejo prav na ta argument. Glede naše organizacije moram uvodoma podčrtati, da smo dosegli premik naprej s priznanjem s strani deželne uprave in z določitvijo, da se ZSSDI-ju dodeli prispevek 50 milijonov lir letno za naslednje triletje. S tem je Dežela priznala naša naprezanja, predvsem pa je podčrtala vlogo, ki jo naša organizacija odigrava v smislu razvoja manjšinskega športa v neizpodbitnem kontekstu celotne deželne športne stvamosh, katere sestavni del smo kajpak tudi mi. Naj gre naša javna zahvala podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu in deželni funkcionarki Adriani Janežič: oba sta izpeljala svojo institucionalno vlogo zelo uspešno in če danes lahko govorimo o tem, mora v prvi vrsti iti naša zahvala prav njima. Na drugih področjih, in to kljub velikim naporom in vloženemu trudu, nismo dosegli vidnejših rezultatov, saj je ostal prispevek CONI isti, v Sloveniji pa zaenkrat nismo bili sprejeti v krog tistih, ki bodo koristih sredstva iz Fundacije za šport. Prav v teh zadnjih mesecih zelo intenzivno delamo prav na teh dveh segmentih, ki so za nas bistvene važnosti: Ce nam napori ne bodo uspeh, bomo tudi v bodoče odvisni samo od sredstev, ki jih prejemamo iz Slovenije preko obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ in ki znašajo, kot znano, 10% sredstev, ki jih le-ti prejemata. Ce analiziramo ta sredstva pa moramo takoj tudi povedati, da nam to zadostuje le za golo preživetje, pa še to močno okleščeno. Projekcijsko gledano in v analizi tega, kar so politični trendi v Sloveniji, pa moramo tudi vede-ti, da tudi v bodoCe ne moremo pričako-vati bistvenih poviškov budgeta, ki je namenjen našemu zamejstvu. Mi sami smo v proračune vnesli znesek, ki bi nam dal možnost, da v objektivno pravi meri odigramo našo institucionalno vlogo, ki ne sme biti, kot je bila sedaj, na najnižjem nivoju, ampak mora postati usmerjevalec in gonilna sila celotne dejavnosh. To ne samo z besedami in z organizacijo vsega, kar društva potrebujejo (seminarji, specializacije, tehnična rast kadrov itd.), ampak in predvsem tudi s konkretno finančno pomočjo, ki je bila do danes preskromna. Ce ostanemo pri tem, kar je današnja realnost, je povsem logično, da perspektive ni. Sami bomo seveda vložili vse napore, da bi se optimalnejšim razmeram vsaj približali, če jih že ne zmoremo 100% doseči. Zelo intenzivno sledimo parlamentarni poti globalnega zaščitnega zakona, v osnutku katerega je tudi Člen, ki zaobjema našo športno stvarnost. Ce bo člen sprejet in zapopaden v zakonu, bomo mogoče radikalno rešili problem obstoja športnega sveta. V osnutku globalnega zaščitnega zakona je namreč teza, da naj bo ZSSDI imenovano in sprejeto v CONI kot "Ente di promozione sporhva", kar je dejansko naša današnja vloga in kar bi pomenilo, da bi lahko računali na mnogo višja sredstva od državnega CONI-ja. Trdno smo prepričani, da bodo vse komponente našega manjšinskega predstavništva držale dano besedo in da se bodo do zadnjega borile tudi za ta rezultat. Ce je res, da spada naše gibanje med najbolj vitalne segmente naše manjšine, potem bi bilo zares nedopustno, če bi nas v tako vaznem dokumentu "pozabili", kot se je to dogodilo pred leti z deželnim zakonom št. 46 iz leta 1991. O tem smo se veliko pogovarjali s predstavniki vseh naših komponent in večkrat poudarili, da nam ni prav, da do določenih "spodrsljajev" pride prav na področju našega športnega sveta. Zato bo tudi tokrat vsem nam jasno, komu pripisah zasluge za vse posledice, ki jih bomo utrpeli, če se športna sfera tudi tokrat elegantno obide. Enako razmišljamo tudi v odnosih do Slovenije, kjer smo se tudi angažirali in obiskali večji del parlamentarnih strank, od katerih sedaj pričakujemo resnično konkretne korake. Ce bi nam vse to uspelo, potem bi zares postavili naši organizaciji trdne in trajnejše osnove, od katerih bi imeli korist ne samo direktni uporabniki športa, ampak celotna naša manjšina. Tudi področje vadbenih prostorov postaja iz dneva v dan bolj problematično. Deželni zakon št. 16 o protivrednostih za sinhroton je dal do sedaj le malo konkretnih rezultatov; lahko bi celo rekli, še nobenega pravega! Kot znano, se trenutno dela na treh projektih: Bazovica, Trebče in Kontovel. Nobeden od treh pa ni še dokončno rešen. Zato apeliramo na vse odgovorne, da se Cimprej rešijo vse da pustimo vse tako kot je: toda v takem primeru bomo morali stvari drastično krčih, kar pa prav gotovo ne govori v prid razvoju tistih, ki predstavljajo najmlajši del naše manjšine. S finančnim problemom in s problemom nizke natalitete je tesno povezano tudi vprašanje sodelovanja med društvi. Večkrat smo podčrtali, da je to eno izmed ključnih vprašanj, posebno za ekipne športe. Variant sodelovanja je več in treba je izbrati take, ki so v danem trenutku na določenem področju, teritoriju ali panogi, najprimernejše. Tu ni vnaprejšnjega recepta razen ugotovitve in prepričanja, da morajo društva sodelovati in to na pravih in programiranih konceptih: v nasprotnem primeru tvegamo izgubo Časa in denarja ter ustvarjanje slabe krvi, brez konkretnih in daljnosežnih rezultatov. Primarnega pomena pa je sodelovanje na mladinskem področju, kar je povsod, kjer je do tega prišlo, dalo zelo dobre in vidne rezultate. Pri vprašanju sodelovanja in združevanja moči smo priča različnim teorijam, vendar smatram, da se bomo morali študijsko lotiti tudi tega problema in mu skušali najti prave in najustreznejše rešitve. Ce je sodelovanje med posameznimi društvi, kot smo videli, zelo važno, je pa vitalnega pomena za naše gibanje njegova enotnost. Lani smo morali, žal, zabe-ležiti odstop Športnega združenja 01ym-pia iz Gorice. Se vedno smatram, da je še eventuelne zapreke in se končno realizira to, kar že preveč časa pričakujemo. Tudi v Nabrežini ni videti nobenega pozitivnega premika in srčno upamo, da bo nova občinska uprava bolj tenkočutno prisluhnila športni problematiki in tudi konkretneje izpostavila svoje poglede na ta problem: če se v devinsko nabrežinski občini ne bo nič premaknilo, potem je jasno, da bo to končni smrtni udarec vsej tamkajšnji slovenski športni stvamosh. Problemahčno ostaja še vedno vprašanje Stadiona 1. maj, kjer pravzaprav nimamo neke trdnejše analize, ki bi govorila o tem, katero strateško vlogo odigrava ta objekt v okvira celotnega našega gibanja. V objektu sicer obnovitvena dela z veliko zamudo tečejo naprej, vendar ni nikomur jasno, kdo naj prvenstveno pomaga športnim delavcem pri realizaciji projektov. Se danes ni namreč jasno, Ce je to stvar samo našega športnega sveta ali če je objekt pri Sv. Ivanu stvar vseh, tako kot je stvar vseh tržaški Kulturni dom. In končno je tu še kulturno športni center v Lonjerju, ki sicer raste, a vendar vse prepočasi in z vse prevelikimi problemi. Gotovo so ob omenjenih še drugi problemi z vadbenimi prostori na drugih koncih našega teritorija. Mislim pa, da je že to dovolj, kar sem omenil, ih vse to predstavlja ogromen vozel, katerega moramo skupno presekati in, vsak po svojih močeh, pomagah za njegovo razrešitev. Obstaja tudi bistveno nasprotna realnost, bila ta poteza nepotrebna ali pa vsaj preuranjena. Zato tudi s tega mesta še enkrat in kot velikokrat doslej, izražam voljo in pripravljenost, da problem rešimo. Kljub odstopu smo namreč še vedno prepričani, da je 01ympia del našega telesa, kar smo že večkrat tudi konkretno dokazali. Upam zato, da bodo stiki postali konkretnejši in da bomo znali, v letu, ki je pred nami, najh skupno rešitev. Rešitev bomo morali najh tudi za druga društva, teh je sicer le nekaj, ki niso še med nami in posebno skrb bomo morali posvehh Benečiji. Ponavljam, naša dosedanja moč je bila prav enotnost, za kar smo lahko bili tudi drugim komponentam za zgled. Kljub temu smo imeli, kot smo ugotavljali, velike probleme. Ce ne bomo na tem vztrajali, potem bodo postali naši problemi čedalje večji in naša pogajalska moč čedalje manjša, kar bi lahko privedlo do nevarne stagnacije, ki bi ohromila ali oškodovala marsikatero dejavnost. Predvsem pa bi bili oškodovani hsh, za katere delamo, to so mladi in najmlajši in za katere nosimo velike odgovornosti tako z narodnostnega kot vzgojnega vidika. Prav zaradi tega smo najmlajšim že letos namenili posebno pozornost in v okviru odbora izbrali strokovno osebnost, ki se bo s tem vprašanjem prvenstveno ukvarjala. Izdelali smo posebno zgibanko s podatki o vseh nudenih možnostih gibalne vzgoje v našem zamejstvu in jo porazdelili po vseh vrtcih in osnovnih šolah. Z društvi se dogovarjamo za načrtovanje enotnih kriterijev vadbe pri najmlajših in za skupne pobude, ki naj dajo ponovnega elana delovanju z najmlajšimi, ki so naša osnova za bodočnost. Tu je naša vloga zelo važna in se razlikuje od delovanja pri večinskem narodu, saj si ne moremo privoščih, da bi skrbeli samo za tehnič-no-agonistični rezultat, torej samo za uspešnost, ampak moramo polagah največjo pozornost predvsem vidikom zdrave, vzgojne, pravilno in narodno usmerjene rasti naših mladih, ki jih je žal vedno manj in v vedno večjem številu izhajajo iz mešanih zakonov. To delo seveda ni lahko in nalaga vsakemu našemu športnemu operativcu še dodatna bremena in odgovomosh. Morda hči tudi v tem razlog, da se marsikdo izmed nas ne odloči za trenersko delo, saj je to delo težko, garaško in prinaša zelo skromna zadoščenja. Skrbeh moramo zato, da ta negativni trend spremenimo s tem, da ponovno ljudi navdušimo za to delo. Vendar jim bomo morali pri tem tudi pomagah. Pridobitev statusa trenerja je namreč povezana z velikimi osebnimi stroški ter velikim notranjim entuziaz-mom, predvsem pa s stalnim izpopolnjevanjem in hrepenenjem po razgledanosti, če hočemo, da bodo v naši sredi pravi liki trenerjev. Poleg teh, ki sem se jih bolj podrobno dotaknil, obstaja seveda še cela vrsta problemov, ki niso nič manj važni, za katere pa prepuščam prostor v kasnejši razpravi, saj je prav, da pridejo določeni impulzi tudi neposredno iz baze. Pred koncem tega poročila pa moram nujno še omenih stike s krovnimi organizacijami, katerih smo elani. Tako s SKGZ kot s SSO so odnosi dobri in upam, da bodo taki tudi v bodoče, ne glede kako se bodo razvile razmere na širši manjšinski politični ravni. Mi smo vedno zagovarjali čim širšo sodelovanje in kar se civilne družbe tiče, vidimo v perspektivi celo možnost nastanka ene same organizacije. Na stranke pa apeliram, da najdejo skupni imenovalec za sestavo, določitev ali izvolitev takega skupnega predstavništva, ki bo zares učinkovito, predvsem pa od vseh priznano in spoštovano, kar je predpogoj za normalen dialog in najboljšo rešitev vseh problemov, ki danes bremenijo vse manjšinske ustanove in manjšino nasploh. Mi hoCemo pri tem odigrati aktivno vlogo. Kot ste slišali, sem se v poročilu dotaknil v glavnem le problemov in sem namerno izpushl vse, kar smo dosegli in realizirali, saj je to vsem znano iz poročanja medijev, katerim se še posebno zahvaljujem za pozornost in sodelovanje. Menim, da je tak način najboljši, saj je vse, kar smo dosegli, že zgodovina, reševanje problemov pa naša vsakdanjost in naša bodočnost. Na koncu mi dovolite, da se zahvalim našim uslužbencem za njihovo učinkovito delo in za dodatne naloge, ki so jih sprejeli na svoja ramena. Delo organizacije je odvisno predvsem od njih in zato jim moramo vsi pomagah. Zahvala naj gre tudi vsem, ki so našemu športu kakorkoli pomagali, predvsem sponzorjem, z željo in upanjem, da jih bo letos še več. Vsem vam pa želim dobro in uspešno sezono ob zagotovilu, da vam bo odbor ZSSDI vedno, kot doslej, ob strani. Izvršni odbor ZSSDI Predsednik - Jure Kufersin Torek, 24. marca 1998 ŠPORT PO SVETU '7; SMUČARSKI SKOKI / NEDELJSKO SEDMO MESTO JE BILO DOVOLJ ZA SKUPNO ZMAGO Primož Peterka drugič zapored zmagovalec svetovnega pokala Dvakrat zapored ob Peterki doslej slavili le še Kogler, Nikdnen in Goldberger PLANICA - Moravcan Primož Peterka je Četrti smučarski skakalec v 19-letni zgodovini svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je dvakrat zapored osvojil svetovni pokal. Na zadnji tekmi sezone 1997/98 je v nedeljo na finalu v Planici osvojil sedmo mesto (131 in 115, 5 metra, 244, 7 točke), ker pa je njegov najhujsi konkurent Japonec Kazujosi Funaki zasedel četrto mesto (126, 5 in 132 metrov, 270, 8 točke), je Peterka s 1253 točkami zasedel prvo mesto, Funaki pa drugega (1234 točk). Na zaključku pokala v Planici je slavil Japonec Noriaki Kasai, ki je v prvi seriji za pet metrov in pol izboljšal stari rekord Bloudek-RoZmanove skakalnice Primoža Peterke (147, 5 in 131 metrov, 298, 3 točke), drugi je bil se en Japo- nec Hiroja Saito (296 točk), tretji pa Avstrijec Martin Hoelhvarth (137, 5 in 124, 5 metra, 272, 6 točke). Razplet svetovnega pokala ni bil Se nikoli doslej tako negotov, saj se do predzadnjega skoka sezone ni vedelo, kdo bo osvojil veliki kristalni globus. Pred zadnjima tekmama v Planici je imel Avstrijec Andreas VVidhoelzl 24 toCk prednosti pred Peterko. VVidhoelzl je priložnost za zmago praktično zapravil že v soboto, ko je bil po smoli z vetrom Sele 24. Peterka se je z drugim mestom prebil na Celo pokala in je na zadnji tekmi v sezoni prvič v tej zimi nosil rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Drugouvrščeni Funaki je za njim zaostajal 33 točk. Po prvi seriji je Peterki kazalo zelo dobro, saj je bil Četr- ti, Funaki pa sedmi. Na desetem mestu je bil VVidhoelzl, ki je za Peterko v pokalu zaostajal 49 točk. VVidhoelzl je v drugi seriji ponovil daljavo prve serije (124) in se povzpel na Šesto mesto, Funaki pa je s 132 metri nekaj Časa vodil. Nemca Sven Hannavvald (115, 5) in Martin Schmitt (106, 5) sta zaostala, na vrsti pa je bil Peterkin zadnji skok sezone. Skočil je z vetrom v hrbet in dosegel 115, 5 metra ter padel na tedaj Četrto mesto. »Dobro sem skočil... Vem, a kaj, ko vec v takih razmerah ni bilo mogoče skočiti,« je Slo na jok Peterki, ki je po skoku nekaj Časa klecal ob ograji ciljne arene, ob kateri je bilo okrog 30.000 gledalcev, in se z rokami držal za glavo. Peterko so prehiteli tudi najboljši trije iz prvega skoka ROKOMET / POLFINALE EVROPSKE LIGE PRVAKOV Poraz Celjanov v Zagrebu Zaostanek sedmih golov bo v soboto zelo težko nadoknaditi Zagreb Badel 1862 - Celje Pivovarna Laško 27:20 (14:10) ZAGREB BADEL 1862: Pušnik, Losert, UdovidC 4, Goluža 5 (3), Baltic, Sujster 1, Bilič 1, DominkoviC 2, Jovič 4, Ivandija, Džomba 5, SaraCeviC 5. PIVOVARNA LAŠKO: Lapajne, Peric, Šafarič, Vugrinec, Šerbec 2 (2), Nacinovič 1, Pajovič 3, Jelcic 4, Stefanovič 5, Pungartnik 4, Tomšič, Puc 1 (1), Sedemmetrovke: Badel 3:3, P. Laško 3:4; izključitve: Badel 12 minut, P. Laško 12 minut; gledalcev 12.000. V peklenski atmosferi podprti s huronskim navijanjem zagrebških navijačev so Celjani v Zagrebu visoko izgubili, tako da so sanje o finalu evropske rokometne lige prvakov pred sobotno povratno tekmo bržkone že vse kaj drugega kot realnost. Badel je imel že ob polčasu Štiri gole prednosti, v nadaljevanju pa so Zagrebčani zahvaljujoč tudi izvrstnim obrambam Pušnika prednost Se povečali. IZJAVI PO TEKMI Zdravko Zovko, trener Celja: »Nisem pričakoval tako visokega poraza. V obrambi smo igrah slabo, v napadu pa nas je dotolkel Rolando Pušnik. Kljub temu se v Celju ne mislimo predati.« Vladimir Sujster, igralec Badla: »Danes smo dokazali, da smo boljša ekipa, zato se povratnega srečanja sploh ne bojim. Upam, da bomo v finalu igrah z Barcelono, saj smo ji veliko dolžni.« IZID DRUGE POLFINALNE TEKME Barcelona (Spa) - TBV Lemgo (Nem) 31:22 (12:12). Hoellvvarth, Saito in Kasai; ker pa so bili ti trije boljši tudi od Funakija, je veliki kristalni globus prejel Peterka, ki je v dobri minuti iz psihično strtega in povsem pobitega devetnajstletnika postal junak skakalnega športa, ki je po Avstrijcu Arminu Ko-glerju (1981 in 1982), Fincu Mattiju Nikaenenu (1985 in 1986) ter Avstrijcu Andreasu Goldbergerju (1995 in 1996) Četrti skakalec v zgodovini, ki mu je uspelo ubraniti skupno zmago. Najboljši slovenski športnik za leto 1997 je zmagal tudi v posebnem točkovanju skokov, Funaki, svetovni prvak v poletih, olimpijski zmagovalec in zmagovalec novoletne skakalne turneje pa je bil najboljši v seštevku poletov. Peterka je v letošnji sezoni dosegel štiri zmage in Se Šestkrat stal na stopničkah za zmagovalce ter bil na olimpijskih igrah v Naganu peti in Sesti. »Letošnjo sezono sem sorazmerno dobro začel, nato pa mi nekaj Časa ni slo po željah. Sele po olimpijskih igrah na skandinavski turneji sem ponovno dobil pravi občutek,« je dejal Peterka, ki je pred zadnjima tekmama v Planici zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ubranil lansko zmago. »Pred nastopi v Skandinaviji nisem pričakoval, da bi se lahko vpletel v boj za veliki kristalni globus.« Njegovo bojevito naravo pa so spodbudili izjemni rezultati, ko je v 10 dneh nanizal tri zmage (Lahti, Falun in Holmenhollen) ter eno drugo mesto (Kuopio). Peterka je lani na finalu v Planici v petkovih kvalifikacijah grdo padel in nesebični pomoči nemškega fizioterapevta Rudija Lorenza se je moral zahvaliti za nastopa na zadnjih dveh tekmah. Zaradi športne pomoči je Lorenza Olimpijski komite Slovenije (OKS) predlagal za evropsko nagrado za fair play, predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) Stane Valant pa se je Lorenzu, ki je bil v taboru lanskega najhujšega Peterkinega tekmeca za skupno zmago Die-tra Thome, s posebnim priznanjem zahvalil že na letošnjem finalu. »Tedaj sem bil vesel in počaščen, da me je vodstvo slovenske ekipe poklicalo na pomoC,« je dejal Lorenz. Končni vrstni red v svetovnem pokalu 1. Primož Peterka (Slo) 1253; 2. Kazujoši Funaki (Jap) 1234; 3. Andreas VVidhoelzl (Avt) 1208; 4. Masahiko Harada (Jap) 1120; 5. Hiroja Saito (Jap) 962; 6. Sven Hannavvald (Nem) 953; 7. Jani Soininen (Fin) 950; 8. Dieter Thoma (Nem) 921; 9. Janne Ahonen (Fin) 836; 10. Noriaki Kasai (Jap) 720...; 30. Roberto Cecon (Ita) 199...; 52. Blaž Vrhovnik 47; 59. Urban Franc 39; 63. Peter Zonta 28; 65. Miha Rihtar 26; 68. Milan Sivic 23; 85. Damjan Fras in Jure Radelj 5 ;93. Grega Lang (vsi Slo) 2; (točke je v letošnji sezoni osvojilo 98 skakalcev) POKAL NARODOV: 1. Japonska 5224; 2. Avstrija 3200; 3. Nemčija 3176; 4. Finska 2757; 5. Norveška 1987; 6. Slovenija 1428; 10. Italija V Četrtfinalu evropske košarkarske lige prvakov drevi Kinder - Teamsystem V okviru četrtfinala evropske košarkarske lige prvakov se bosta drevi v Bologni pomerila Kinder in Teamsystem. Pri Kinderju bo manjkal Rigaudeau, zagotovo pa bo zaigral DaniloviC, ki v nedeljo proti Stefenelu v prvenstvu ni igral. Pri Teamsystemu je vprašljiv nastop Dominkpiea VVilikinsa. Tretji italijanski predstavnik v evroligi Benetton bo danes v Trevisu goastil istanbulski Efes Pilsen. V preostalih dveh Četrtfinalnih srečanjih se bodo pomerib atenski AEK in berlinska Alba ter -beograjski Partizan in moskovski CSKA. Povratne tekme bodo v četrtek, morebitne tretje tekme pa Cez teden dni. NOVICE V NBA Phoenbc ugnal vodilnega, Milič ni igral PHOENIX - Košarkarji Phoenbca so v ameriški košarkarski ligi NBA v nedeljo na domačem igrišču s 109:102 premagali vodilno moštvo pacifiške skupine Seattle. Vlogo najboljšega sta si tokrat pravično razdelila Cliff Robinson in Rex Chapman, prvi je dosegel 29, drugi pa 28 točk. V zadnji minuti pa se je izkazal Danny Maning, ki je z dvema košema svojim soigralcem zagotovil miren finiš tekme. Slovenski igralec Marko Milič tokrat ni dobil priložnosti za igro. Doslej so si nastop v končnici že zagotovili Chicago, Utah, San Antonio, Seattle, LA Lakers, Phoenbc. Meti: Minnesota - Vancouver 102:88; Dallas - Houston 95:103; Phoenbc - Seattle 109:102; Los Angeles Clippers - Cleveland 79:100, New York - Utah 119:124 po dveh podaljških, Detroit - Atlanta 105:98, Miami - Portland 112:80, Toronto - Chicago 100:102, Boston - Philadelphia 108:90, New Jersey - VVashington 100:102, po podaljšku, Orlando -Golden State 92:83, Milvvaukee - Indiana 94:96, po podaljšku, Sacramento - Los Angeles Lakers 93:96, San Antonio - Phoenbc 93:83. Verona ima novega trenerja Včeraj popoldne je vodstvo nogometnega kluba Verona predstavilo tisku novega trenerja, 52 letnega Sergija Maddeja, ki bo zamenjal Gigija Ca-gnija, ki ga je društvo odstavilo po sobotnem izgubljenem srečanju proti Venezi. Sobotna zamenjava Cagnija je bila v letošnji sezoni 15 zamenjava trenerja v B ligi. “El Nino11 in VN Brazilije INTERLAGOS - Nad 27. izvedbo velike nagrade F1 Brazilije preži orkan "El Nino“, ki pustoši državo. Občina San Paloa je že porabila 10 mitijonov dolarjev, da bi popravila asfalt na dirkališču v Interla-gosu in na tak način onemogočila ustvarjanje nevarnih luž. Organizatorji pa se bojijo, da se prav zaradi “El Ninja“ dirka ne bo regularno odvijala. NEDeum m meusia m neoeusio m meusia m meuM m Inter samo še točko za Juventusom IZIDI 26. KOLA: Atalanta - Empoli 1:0, Bari - Sampdoria 0:1, Fiorentina - Bologna 1:1, Lizi o - Piacenza 0:0, Milan -Inter 0:3, Napoli - Lecce 2:4, Parma - Juventus 2:2, Udine-se - Brescia 3:1, Vicenza - Roma 1:1. VRSTNI RED: Juventus 54, Inter 53, Lazio 52, Udinese 49, Roma in Parma 45, Fiorentina 41, Milan 39, Sampdoria 37, Bologna 31, Vicenza 30, Brescia 27, Empoli in Bari 26, Piacenza 25, Atalanta 24, Lecce 17,Napoli 12. PRIHODNJE KOLO: Inter - Vicenza, Udinese - Lazio, Lu-ventus - Milan (vse tri tekme bodo že v soboto), Brescia -Bari, Fiorentina - Napoli, Lecce - Atalanta, Piacenza - Empoli, Roma - Parma, Sampdoria - Bologna. VB ligi trije novi A ligaši že znani? IZIDI 27. KOLA: Cagliari - Ravenna 2:1, Castelsangro -Chievo 0:4, F. Andria - Foggia 2:0, Genoa - Reggiana 2:2, Padova - Perugia 3:1, Pescara - Salemitana 0:0, Reggina -Lucchese 0:0, Torino - Monza 1:0, Treviso - Ancona 5:0, Verona - Venezia 0:1. VRSTNI RED: Salemitana 55, Venezia in Cagliari 50, Torino 41, Chievo 39, Reggiana 38, Treviso, Genoa, Perugia in Reggina 37, Pescara in Lucchese 35, F. Andria 34, Verona 33, Monza in Ravenna 29, Ancona in Padova 27, Foggia 26, Castelsangro 22. VC2 ligi remi Triestine Vogbera- Triestina 1:1 (1:0) Strelca: Ricci v 44. in Riccardo v 64. minuti TRIESTINA: Vinti, Manni (v 89. Benetti), Birtig, Modesti, Nptari, Bambini, vanella (v 78. Trosce), Catelli, Tiberi, Gubellini, Zampagna (v 53. Riccardo). IZIDI 26. KOLA: Albinese - Sandona 1:0, Giorgione - Cit-tadellla 1:3, Mantova - Leffe 2:0, Mestre - Biellese 0:1, Pro Patria - Ospitaletto 2:0, Pro Šesto - Novara 1:1, Pro Ver-jcelli - Varese 1:1, Solbiatese - Cremapergo 1:3, Vogbera -Triestina 1:1. VRSTNI RED: Varese 51, Pro Patria 46, Cittadella 45, Biellese 43, Mantova 41, Albinese 40, Triestina in Voghe-ra 39, Giorgione in Sandona 32, Mestre 29, Pro Šesto 28, Pro Vercelb, Novara in Leffe 27, Cremapergo 25, Solbiatese in Ospitaletto 22. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Mestre. Tergatu četrti zaporedni naslov 0‘Sullivanovi drugi v 24 urah MARAKES - Zmagovalec 12-kilometrske preizkušnje na svetovnem prvenstvu v krosu je Kenijec Paul Tergat, ki je ves Cas nadziral potek tekme z drugega mesta za rojakom Paulom Koechem in ga nato v ciljni ravnim prehitel. To je že rekordni Četrti zaporedni naslov kenijskega atleta, ki je tudi svetovni rekorder v teku na 10 kilometrov. Tretje mesto je osvojil Etiopijec Assef Mezgeb. Pravi podvig pa je v ženskem teku na 4.000 metrov uspel sobotni zmagovalki na osemkilometrski razdalji irski atletinji Sonii 0‘Sullivan, ki je kljub nasvetu, naj zaradi velike vročine ne nastopi na dveb dirkah v tako kratkem Časovnem razmiku, v manj kot 24 urah osvojila Se drugi svetovni naslov. Dmga je bila MaroCanka Zohra Ouaziz, Etiopijka Kutre Dulecha pa je bila tretja. V košarkarski Al ligi Kinder izgubil proti Stefanelu IZIDI 25. KOLA: TeamSystem Bologna - Benetton Treviso 90:75, Stefanel Milan - Kinder Bologna 79:78, Fonta-nafredda Siena - Pompea Rim 68:80, Viola Reggio Cala-bria - Mabo Pistoia 72:77, Pall.Varese - Scavolini Pesaro 98:86, Mash Verona - Pepsi Rimini 88:76, Polti Cantu -Cim Reggio Emiba 67:65 VRSTNI RED: Kinder 44; TeamSystem 42; Benetton 34; Mash 32; Varese in Stefanel 30; Fontanafredda 26; Pompea 22; Polti in Mabo 18; Cfm, Pepsi m Viola 14; Scavoli-ni 12. PRIHODNJE KOLO: Cfm - TeamSystem, Scavolini - Mash, Pompea - Stefanel, Benetton - Varese, Kinder - Polti, Mabo - Fontanafredda, Pepsi - Viola V A2 ligi zmaga Genertela poraz Dinamice in huda poškodba Alberta Tonuta Cirio Avellino - Genertel Trst 80:82 (37:40) CIRIO: Lokar 34, Bond 6, Dozier 15, Grappasonni 15, Zucchi 2, Frascolla 4, Liberatore, Pavone, Tufano 4, Tota-ro. GENERTEL: Marič 9, Guerra 5, Anzaloni 13, Vianini 6, 0‘Bannon 23, Semprini 12, Laezza 7, Esposito 7, Giaco-mi, Miccolli. PM: Cirio 22:26; Genertel 21:26; MET ZA 3 T: Cirio Avellino 8:17 (Lokar 6:8, Bond 2:3, Dozier 0:3, Grappasonni 0:1, Zucchi 0:2); Genertel 5:15 (Marič 0:2, Guerra 0:3, Anzaloni 3:4, 0‘Bannon 1:1, Esposito 1:2, Semprini 0:1, Laezzi 0:1); GLEDALCEV 1300.. Pasta Baronia Neapelj - Dmamica Gorica 77:62 (3624) BAROMA: Mastroianni 14, Buonanno, Atkinson 7, Maz-zoni 6, Veneri 8, Marcovaldi 6, Prato 7, Sanders 29, Pepe, Palmieri. DINAMICA: Johnson 5, Orsini 10, Tonut 6, Makris 4, Bel- lina 2, Mian 15, Gray 10, Pol Bodetto 10, Moretti, Pecile. PM: Baronia 22:28; Dinamica 10:15; MET ZA 3 T: Baronia 1:3 (Atkinson 1:2, Veneri 0:1); Dmamica 4:19 (Johnson 0:5, Orsini 0:3, Tonut 2:3, Makris 0:2, Mian 1:2, Gray 1:4); GLEDALCEV 500. Medtem ko so košarkarji Genertela drugi del (t. i. »urino fazo«) začeli z zmago v Avellinu, pa je goriška Dinamica izgubila v Neaplju. Poleg poraza pa vzbuja skrb poškodba Alberta Tonuta, ki je moral zapustiti igrišče v 14. minuti prvega dela zaradi odstopa oCesne mrežnice. Po Rivi in Cambridgeu je Tonut že tretji igralec, kateremu se je morala Dinamica odpovedati v morda odločilnem delu prvenstvu. IZIDI 1. KOLA 2. DELA: Bini Livorno - Sicc Jesi 94:59; Montana Forli - Faber Fabriano 112:88; Banco di Sarde-gna Sassari - Serapide Pozzuoli 88:77, Cirio - Genertel 80:82, Juve Caserta - Casetti hnola 104:95; Baronia -Dinamica 77:62; Snai Montecatini prost VRSTM RED: Genertel in Bini 40; Casetti 34; Dinamica 32; Montana 28; Snai 26; Sicc in B.Sardegna 20; Faber, Baronia, Cirio in Juve 18; Serapide 12. PRIHODNJE KOLO: Genertel - Bini, Casetti - Snai, Dinamica - Cirio, Sicc - Baronia, Faber - Juve, Serapide - Montana, Banco Sardegna prost. Totocaldo PRAVILNA NAPOVED: 12X X22 XIX 1XX1; DOBITKI: 13 (16 dobitnikov) 608.978.000 lir; 12 (738 dobitnikov) 13.202.000 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 7-9-12-16-18-19-27-28; DOBITKI: 8 (16 dobitnikov) 385.474.000 lir; 7 (3.033 dobitnikov) 1.522.000 lir, 6 (103.764 dobitnikov) 44.000 lir Totip PRAVILNA NAPOVED: 2X 22 22 XI XX 22; DODATNA DIRKA: 3 -1; DOBITKI: 14 (nodobitnikov); 12 (21 dobitnikov) 12.288.000 lir; 11 (366 dobitnikov) 705.000 lir; 10 (3258 dobitnikov) 79.000 lir. V moški odbojkarski Al Hgi končan redni del sezone IZIDI 22. KOLA: Lube Macerata - Alpitour Traco Cuneo 3:0 (15:5, 15:11, 15:4), Piaggio Rim - Sisley Treviso 1:3 (6:15,15:12, 8:15, 11:15), Jucker Padova - Conad Ferrara 3:1 (15:9,9:15,15:11,15:10), Časa Modena Unibon - Jeans Hatu 3:0 (15:7, 15:6,15:3), Mirabilandia Ravenna - Com Cavi Neapelj 3:0 (15:6,15:13,15:5), Cosmogas Forli - Ga-beca Fad Montichiari 0:3 (14:16,10:15,8:15) KONČNI VRSTNI RED PO REDNEM DELU: Alpitour Traco 38; Sisley 36; Časa Modena 32; Lube in Conad 28; Gabeca Fad 22; Jucker 20; Jeans Hatu 16; Piaggio in Mirabilandia 14; Cosmogas in Com Cavi 8. V nedeljo, 29. marca, se bodo začele Četrtfinalne tekme play-offa. Igra se na dve zmagi (povratne tekme 1. aprila, morebitne tretje 5. 4.). Iz lige sta izpadla Cosmogas in Com Cavi, medtem ko se je prvenstvo končalo za Mirabi-landio in Piaggio. SPORED ČETRTFINALA (29. 3.): Alpitour Traco - Jeans Hatu, Lube - Conad, Sisley - Jucker (28.3. ob 15.30), Časa Modena - Gabeca Fad. Hokejisti Olimpije Hertza potrebujejo še eno zmago LJUBLJANA - V 3. finalnem srečanju slovenskega hokejskega državnega prvenstva je Olimpija Hertz premagala Acroni Jesenice s 7:2 (3:1, 2:1, 2:0). Olimpija Hertz je p0-vedla s 3:0 v zmagah in za ubranitev lanskega naslova p0-trebuje le še eno. Naslednja tekma bo že jutri ob 20. un v dvorani Podmežakla. V SNL Mura ne popušča IZIDI 22. KOLA: Mura - Rudar Velenje 4:2 (2:0), Protonav-to Publikum - Primorje 2:1 (2:0), HIT Gorica - SET Vevče 4:1 (1:0), Korotan - Potrošnik 1:1 (0:0), SCT Olimpija - Maribor Teatanic 1:3 (0:2). VRSTM RED: Mura 47, Maribor Teatanic 40, Primorje 39, HIT Gorica 34, Protonavto Publikum in SCT Olimpija po 33, Rudar Velenje in Korotan po 25, Potrošnik 19 in Mu Vevče 10. V SOL za moške Gradis za petami Fužinaiju IZIDI 12. KOLA: Gradis Maribor - Fužinar Ravne 3.1 (15:6, 6:15, 15:6, 15:12), Salonit Anhovo - Olimpija 3V (15:9, 15:11, 15:11), Pomgrad Murska Sobota - Blen (15:5, 17:16, 15:7), Žužemberk - Kamnik 3:0 (15:12, la-15:5). , VRSTM RED: Salonit 24, Fužinar 20, Gradis 18, Pomgrao 12, Olimpija 10, Žužemberk 6, Bled 4, Kamnik 2. Pri ženskah še nekaj upanja za Kemiplas IZIDI 12. KOLA: Kemiplas Koper - Ljutomer ZMB 3:2 (9:15, 15:5, 11:15, 15:12, 15:10), Sobota - Krim 3:1 (6^ ’ 15:12, 15:13, 15:13), TPV Novo mesto - Marsel PtuJ T (15:1, 15:6, 12:15, 15:9), Infond Branik Maribor - UT P prebold 3:0 (15:4,15:11,15:5). VRSTNI RED: Infond Branik 22, TPV 18, Kemiplas m-Sobota in Ljutomer 14, Krim 8, Marsel 4, Utrip 0. _ GLASBENI FESTIVAL V TRŽIČU / POGOVOROM Z UMETNIŠKIM VODJO DE 1NCONTRERO »Poklon Schumannu sem prilagodil našim razmeram« No festivalu, ki se bo začel 21. aprila, bo vrsta zanimivih koncertov V TržiCu potekajo priprave na novo izvedbo glasbenega Mednarodnega festivala, ki bo v Občinskem gledališču od 21. aprila do 5. junija. Ob predstavitvi programa tega nadvse po-membenega glasbenega dogodka, ki vsako leto vzbuja pozornost na celotnem italijanskem kulturnem prostoru, smo se pogovorili z umetniškim vodjo festivala, profesorjem Carlom de Incontrero. Kot je znano, je vsaka izvedba tržiskega festivala posvečena določeni tematiki. Letošnji niz z naslovom II cielo ha versato ima lacrima. Nel cosmo di Robert e Clara Schumann (Nebo je potočilo solzo. V kozmosu Roberta in Clare Schumann) je namenjen Robertu Schumannu (1810-1856). Zakaj ste izbrali ravno tega skladatelja? "2e dolgo let sem premišljeval, da bi festival posvetil Schumannu, saj je eden meni najljubših skladateljev. Vendar sem moral ta naCrt stalno odnašati, ker smo v Tržiču v prejšnjih letih večkrat obravnavah tematike, ki so bile povezane z nemškim področjem in z Donavo. Nato je bil v okviru festivala govor o Sredozemlju in o glasbenih kontaminacijah. Letos pa je končno prišlo do primernih pogojev, da bi lahko proslavili Schumanna. Skoraj nemogoče bi bilo predstaviti občinstvu celotni opus nemškega skladatelja, predvsem v tržiškem Občinskem gledališču, ki ne omogoča opernih Predstav. Zaradi tega sem moral oblikovati festival glede na naše zmogljivosti. Zamislil sem si, da bi lahko vstopili - tako rekoč - v Schumannovo stanovanje, kjer so se v najbolj vizionami fazi romantike zbirali različni glasbeniki. Približali se bomo glasbi Fryderycka Chopina (kateremu je nemški skladatelj poklonil pomemben članek v svojem časopisu Neue Zeitschrift fiir Musik), Johannesa Brahmsa (ki je zakoncema Schumann stal ob strani, ko so Roberta zaprli v umobolnico), Alberta Dietricha (ki je bil njegov najljubši gojenec). Na sporedu bodo tudi partiture tistih skladateljev, ki jih je Schumann najbolj cenil: od Bacha do Beethovena in Schuberta, od Angleža VVilliama Sterndalea Ben-netta do violinista Ferdinanda Davida in Louisa Spohra. Njim pa bomo pridružili še nežne in prefinjene skladbe Schumannove zaročenke Clare, ki jo štejemo za eno najvidnejših pianistk v 19. stoletju. Prednost bodo torej imele skladbe za komorne in simfonične zasedbe." Katera bodo najbolj prestižna imena izvajalcev letošnjega festivala? "Tudi letos so se na moje vabilo odzvali zelo pomembni glasbeniki. Na odru se bodo zvrstili med drugimi duo Olaf Bar - Helmut Deutsch, dunajski Jess Trio, organist Klemens Schnorr, pianist Benedetto Lupo, orkester iz Padove in Veneta pod vodstvom Carla Mellesa, kvartet David, pianista Louis Lortie in Alexan-der Lonquich, pa še orkester slovenske RTV pod vodstvom Antona Nanuta." Katere pa bodo stranske pobude? "Kot je že v naši tradiciji, bomo ob festivalu tudi letos izdali knjigo. Gre za prevod dobfšnega dela dopisovanja med Robertom in Claro Schumannom, za katerega skrbi naša sodelavka, dr. Carli Allinei. Nadvse zanimivo pa bo 18. maja, ko bo Piero Rat-talino v sodelovanju z Akademijo Santa Cecilia iz Portogruara vodil javno lekcijo o Schumannovem komponiranju za klavir." Ali ste morda naleteli na kako posebno težavo pri organizaciji tega načrta? "Nikakor ne. Večina glasbenikov, ki sem jih osebno poklical, so bili povsem navdušeni nad povabilom našega gledališča. Med organizatorji in umetniki, ki prihajajo v naše goste, vlada enkratno prijateljsko vzdušje, kar je nedvomno v prid konstruktivnim medsebojnim odnosom. V našem okolju najdejo glasbeniki najboljše pogoje za ustvarjanje." Kako vam je uspelo vzbuditi zanimanje na celotnem državnem področju v sicer periferic-nem mestecu, kot je Tržič? "Med organizacijo in glasbeniki vladata kreativnost in prijateljstvo. Umetniki prihajajo v naše gledališče izključno zato, ker imajo veliko motivacijo za nastop. Dokazali smo, da se s takim pristopom do sodelovanj lahko doseže izjemne rezultate. Ne smemo pozabiti, da je dejavnost tržiškega gledališča cenjena ne samo v Italiji, ampak tudi daleč izven naših meja. Rad bi spomnil, da nam je državna komisija glasbenih kritikov leta 1987 dodelila nagrado Abbiati za najboljšo kulturno-glasbeno dejavnost v Italiji. Postali smo vzor za marsikatero italijansko gledališče." Prof. de Incontrera, za zaključek bi vam rad postavil nekoliko izzivalno vprašanje. Poleg tržiškega gledališča ste umetniški vodja glasbene sekcije Cedajskega Mittelfesta in videmskega Novega gledališča Giovanni da Udine ter poučujete zgodovino glasbe na tržaški univerzi. Katero izmed omenjenih mest v Furlaniji -Julijski krajini se vam zdi najbolj muzikalno ali ima več posluha za glasbo? "Zdi se mi popolnoma nepravilno govoriti o muzikalnih ali ne-muzikalnih mestih. Glasbena dejavnost nekega mesta je kvečjemu odvisna od kulturne tradicije, ki si prebivalstvo izroča iz generacije v generacijo. Trst ima bogato glasbeno tradicijo, ker je v prejšnjih stoletjih avstrijska vlada skrbela za širjenje kulture. Obenem so v Trstu zgradili mestno gledališče že leta 1801. Od takrat dalje je bila operna dejavnost nepretrgana. Popolnoma nasprotno je stanje Tržiča, kjer so z glasbeno-gledališko dejavnostjo začeli šele na začetku osemdesetih let. V Čedadu smo obnovili kulturno tradicijo, ki je bila pretrgana več stoletij. V Vidmu pa smo z novim gledališčem Giovanni da Udine ustvarili popolnoma nov prostor, v katerega se je videmsko prebivalstvo v kratkem že privadilo zahajati. Mislim, da ima vsako mesto svojo točno določeno identiteto in svoj tip kulture. Res pa je, da je treba občinstvu nuditi kvalitetne predstave. Le na ta način bomo lahko v naša gledališča privabili čim večje število ljudi." Aleksi Jercog CELJE / DNEVI KOMEDIJE Najžlahtnejša komedija je Minister v škripcih Predstava SLG Celje Končani letošnji Dnevi komedije v Celju. S podelitvijo nagrad in uprizoritvijo komedije Sola za žene, ki so jo po Molieru pripravili na AGRFT, so se v nedeljo zvečer v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju končali letošnji Dnevi komedije. V tekmovalnem programu se je od 28. februarja ob koncih tedna zvrstilo osem predstav, potekal pa je tudi spremljevalni program. Po odločitvi žirije je nagrado za žlahtno komedijantko leta prejela Jožica Avbelj za vlogo Dorine v Molierovem Tartuffu v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, žlahtni komedijant leta je postal Zvone Agrež za vlogo Georgea Nerodeka v predstavi Minister v škripcih v izvedbi SLG Celje, nagrado za žlahtno režijo leta je prejel Janusz Kiča za postavitev Shakespearove Ukročene trmoglavke v izvedbi SLG Celje, za žlahtno komedijo je bila izbrana predstava Raya Coo-neyja Minister v škripcih v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi SLG Celje. Letos so prvič podelili nagrado za žlahtno komedijsko pero, ki jo je dobilo komedija z naslovom Vaja zbora. Na letošnjih Dnevih komedije so bile na ogled predstava Raya Cooneya Minister v škripcih v izvedbi SLG Celje, delo Petra Shaf-ferja Črna komedija v izvedbi SNG Drame Maribor, Cooneyev Denar z neba v izvedbi Mojega gledališča Ljubljana in Molierov Tartuffe v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstavili so tudi Večerjo bedakov Francisa Vebra v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst, delo Oscarja Wil-dea Važno je imenovati se Ernest v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, delo Nona Roberta M. Cossa z ansamblom Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in pa Shakespearovo Ukročeno trmoglavko v izvedbi SLG Celje. V okviru spremljevalnega programa so ponudili Gurneyevo komedijo Punci v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, Ministra v škripcih v izvedbi SLG Celje in Ionescovo Inštruk-cijo v izvedbi Koreo-drame Ljubljana, nastopil pa je tudi Adi Smolar. (STA) Kevin Costner in Demi Moore »nagrajena« kot najslabša igralca H_______EX PONTO_______ V ospredju prikazovanje odnosov moškhženske Potem ko je bil od 16. do 18. marca v okviru petega mednarodnega multimedijskega festivala EX PONTO Ljubljana - Sarajevo, ki ga pripravlja Društvo B-51, na ogled bosanski program v Ljubljani, je bil nato od 19. do 21. marca v Sarajevu še slovenski program, ki je potekal v okviru letošnjega, sicer tradicionalnega mednarodnega festivala Sarajevska zima. Tudi v bosanski prestolnici, tako kot prej v Ljubljani, so na različnih prizoriščih (Kamer-ni teatar 55, Sloga, Galerija IPC "E", Galerija Gabriel, CDA in Otvo-rena scena Obala) ponudili gledališke predstave, razstave in predvajanja video del, pripravili pa so tudi več glasbenih koncertov in okroglih miz. Kar zadeva gledališče, so uprizorili delo Banket (režija: Emil Hrvatin; Društvo B-51 in PDG Nova Gorica), performance Brede Kralj S prstom mi pokaži, delo Emila Filipčiča Veselja dom (režija: Nick Upper; SMG Odprto mladin- sko), monodramo Ca-baRES, cabaREI (avtor in igralec Zijah Sokolo-vič) ter predstavo Saše Staparsti Seme (Studio za svobodni ples). Pripravili so tudi fotografsko razstavo Gorana Bertoka z naslovom Ea-st of Eden. S področja video produkcije so predvajali deli Eme Kugler (Postaja 25) ter Nevena A. Korde in Zemire Alaj-begovič (Staro in novo). Kar zadeva glasbeni program, je bil v Sarajevu skupni koncert skupin Miladojke You-need, Rhythm Thieves inDovvn. Kot vselej je tudi EX PONTO 97/98 ohranil aktualen in nekonvencionalen način predstavljanja kulturnih in medijskih dogodkov, izbranih v okviru osrednje teme festivala - letos je bila to povezava med Ljubljano in Sarajevom s poudarkom na novem obdobju, v ospredju pa je bila raznovrstnost umetniških interpretacij odnosa med moškim in žensko. (STA) LJUBLJANA / CANKARJEV DOM Od včeraj Filmski dokumenti V Cankarjevem domu sta se včeraj začeli dve pomembni prireditvi, ki se bosta nadaljevali do konca meseca, in sicer predstavitev so- . dobnega mednarodnega dokumentarnega filma in retrospektivni pregled slovenskega televizijskega in filmskega dokumentarca s skupnim naslovom Filmski dokumenti. Na prvem, na nek način poskusnem festivalu, ki pa ne izključuje uvrstitve dokumentarcev na tradicionalni ljubljanski mednarodni filmski festival, bo tokrat na ogled 18 slovenskih dokumentarcev (med njimi štirje v okviru podsekcije ob 30-let-nici ustvarjanja režiserja Filipa Robarja Dorina) ter 13 tujih. Festival je pripravil Cankarjev dom ob sodelovanju Filmskega sklada RS in Slovenske kinoteke, kjer bo od danes do 31 marca tudi ponovitev večine filmov s festivala. V programskem svetu, ki je pripravil filmski spored, so iz svetovne produkcije izbirali Filip Robar Dorin, Zemira Alajbegovič, Juergen Bruening in Jelka Strgel, iz slovenske pa poleg slednje še Barbara Volčič Lombergar in Nerina Kocjančič. Kot je povedala vodja projekta Jelka Stergel, bodo izbrani filmi predstavili obe usmeritvi dokumentarca: t.i. pripovedni dokumentarni film z vzporedno pripovedjo in pa moderni dokumentarec z že vključeno pripovedjo in poudarjenim avtorskim pristopom. Festival bo torej s področja slovenskega doumentarca poleg štirih filmov Filipa Robarja Dorina (Po- sebna šola (1972), Opre Roma (1983), Rogenrol (1994) in Dan, ko nam je Evropa padla na glavo (1994)) predstavil še film Ritem dela (režija Franček Rudolf, 1979), Prepovedani sadež dr. Fausta (Helena Koder, 1984), Evdard Kocbek-portret (Jože Pogačnik, 1984), Narodna noša (Mako Sajko), Dežela smehljaja (Milan Milavec, 1985), Cerro Torre (Boštjan Korbar, 1989), Najlepša jutra so zjutraj (Franci Slak, 1990), Jutri bo nov dan (Marjan Frankovič, 1991), Dreizhen-reizhen (Marko Radmilo-vič, 1995), Jesen (Alma Granič, 1997), Fant, pobratim smrti (Franci Slak, 1991), Brez štroma (Hanna A.VV.Slak, 1997) in Josipdol (Igor Prodnik, 1992/3). Kot rečeno, bo v Ljubljani mogoče videti tudi 13 del iz sodobne svetovne dokumetame produkcije, in sicer iz Rusije, Francije, Švice, Kanade, Nemčije, Velike Britanije, Finske, Nizozemske, Hrvaške, BiH ter ZDA. Med drugim bodo na ogled filmi Anna 6-18 (1995) Niki-te Mihalkova, Sreda (1997) in Be-lovi (1993) Viktorja Kossakovske-ga, Moja stvar (1996) Alana Berli-nerja, Greta (1997) Harisa PašoviEa in Vetrovi v Albaniji (1997) Sve-borja Kranjca. Predstavitve večkrat nagrajenega ruskega dokumentarca Belovi (1993) se bo v četrtek, 26. marca, udeležil tudi scenarist in režiser Victor Kossakovsky in po projekciji sodeloval pri pogovoru o sodobnem dokumentarnem filmu. (STA) Drama SNG Maribor: drevi premiera Zločina na kozjem otoku Na malem odru Drame SNG Maribor bodo drevi premierno uprizorili delo Zločin na kozjem otoku avtorja Uga Bettija v režiji Aleša Novaka. Delo je prevedel Jaša L. Zlobec, dramaturg je bil Vili Ravnjak, sceno je oblikovala Barbara Matul Kalamar, kostume Stanislava Vauda, glasbo pa je prispeval Primož Ahačič. Nastopili bodo Irena Mihelič, Mirjana Saji-noviČ in Barbara Jakopič ter Peter Boštjančič in Franci Gabrovšek. Zločin je bil že od nekdaj hvaležna tema dramatike. Omenjeno Bettijevo delo je napisano v izjemnem slogu realistične dramaturgije, z odtenki pretanjene poetičnosti ter smislom za moralne dileme in slikanje človeških značajev. Drama se dogaja po koncu druge svetovne vojne v osamljenih hiši na italijanskem podeželju, kjer živijo tri ženske -sestri in hči ene od njiju -, nekega dne pa se jim pridruži mlad moški. Spletejo se razmerja, polna čustev in strasti... Italijanski pesnik in dramatik Ugo Betti (1892-1953) je pisal predvsem drame s socialno tematiko, ena najbolj znanih je Zločin v sodni palači (1949). (STA) NOVICE Fotografski natečaje znanih in manj znanih kotičkih Gorice Potrošniška zadruga Coop Consumatori Nordest je v sodelovanju s krožkom Terra ter fotografskim krožkom QFI razpisala fotografski natečaj na temo okolja. Posnetki so lahko barvni ali Cmobeli. Na njih naj bi amaterski fotografi prikazah arhitekturne, naravne in druge zanimivosti Gorice pa tudi manj svetle plati mesta, kjer bi bilo treba marsikaj narediti, popraviti, izboljšati. Predvidene so praktične nagrade (nakupni boni) ter priznanja. Rok za oddajo del poteCe 18. aprila, zmagovalce bodo nagradili 15. maja. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela občina. Razpis natečaja je na razpolago v blagovnici Coop Consumatori Nordest, na sedežu krožka Terra in na številnih drugih mestih. Obisk znanega ameriškega kirurga Chariesa Williamsa V goriški splošni bolnišnici pričakujejo danes obisk znanega ameriškega kirurga Charlesa B. VVilhamsa z Univerze Lafayette v Louisiani. Zdravnikom urološkega oddelka in številnim kirurgom iz raznih krajev naše dežele in sosednjega Veneta bo predstavil zelo zahteven operacijski poseg na penisu. Na ogled dragocenosti domnevno tatinskega izvora Na pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev v ulici Sauro so na ogled fotografski posnetki raznih predmetov iz srebra in koralov. Po vsej verjetnosti gre za ukradene predmete. Občani, ki menijo, da bi med zaseženimi predmeti utegnili biti tudi predmeti, ki jih sami pogrešajo, se lahko zglasijo na poveljstvu karabinjerjev med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro. V slučaju prepoznanja katerega od predmetov, morajo predložiti kopijo zapisnika o prijavi tatvine. : v Nadomestni deli Mercedes in oprema za avtodelavnico s 60% popustom Izredna priložnost! Stari Mercedes Coupe Kopalniška oprema in sanitarije s popusti od 20% do 40% Krmiti, ul. Isonzo 83, tel. 0481160378 GORICA / V NEDELJO POPOLDNE Primorska poje v KC Lojze Bratuž Nastopilo je šest zborov od Izole preko Brega in Trsta ter Krasa do Volč v Soški dolini Gračišče, Ilirska Bistrica, Kostanjevica na Krasu, Trbiž in Gorica. To so kraji, kjer se je ob koncu tedna odvijal drugi niz nastopov Primorska poje. V Gorici je prireditev potekala v nedeljo popoldne v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Nastopilo je šest zborov, štirje iz Slovenije in dva zamejska, mešani zbor Slavec-Slovenec iz Ricmanj in Boršta ter vokalna skupina Musiča noster amor iz Trsta. Dobrodošlico je nastopajočim in poslušalcem v imenu prireditelja, Zveze slovenske katoliške prosvete, izrekla Franka Pa-dovan. Sledili so nastopi zborov: mešanega zbora društva upokojencev iz Izole, moškega zbora Ciril Kosmač iz Kopra,'zbora Slavec-Slovenec iz Boršta in Ricmanj, dekliškega zbora znamenje iz Volč, vokalne skupine Musiča noster amor iz Trsta in komornega zbora Kras iz Komna. Napovedovala sta, oziroma posamezne točke povezovala, Jan Leo-poli in Valentina Pahor. Naslednji krog nastopov v okviru 29. revije primorska poje bo v petek, soboto in nedeljo, ko bodo koncerti na Pivki, v Kobaridu ter v Idriji in Trstu. Na sliki (foto Bumbaca) mešani zbor društva upokojenecev iz Izole STALIM® ©iLIEmilS©® Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane BratuZ Terrence Mc Nally A4ASTER CLASS Režija Vito Taufer danes, 24. marca 1998 (red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20 GLASBA / ZADNJI KONCERT JAZZ Trobentar Soloff s svojo skupino »Food Ouintet« Ob 21 uri v Avditoriju Trobentar Lew Soloff bo drevi ob 21. uri v avditoriju zaključil nadvse uspešni letošnji ciklus go-riških srečanj z jazz glasbo. Doma v New Yorku, si je Soloff takoj po končanem študiju na znani »Juilliard Scholl« začel nabirati prvovrstne izkušnje z igranjem v skupinah Ma-chito, s Titom Punetejem, Maynard Fergusonom, Gil Evansonom in Joe Hender-sonom. Leta 1968 je zamenjal Randyja Breckerja v takrat še precej neznani skupini Blood, Sweat and Tears, s katero je v petih letih zaznamoval začetne poti jazz rock glasbe. V dolgoletni karieri je Soloff igral z vsemi najbolj znanimi imeni glasbene scene, od Ometle Colemana, do Gil Evansa, od Dizzy Gillespieja do Bar-bre Streisand, od Franka Sinatre do Carle Bley in številnih drugih. V tem času je Soloff posnel pet solo albumov, zadnjega pred dobrim letom. Po lanski turneji z orkestrom Carne-gle Hall Jazz Band si je za letošnjo evropsko turnejo izbral izvrstne sodelavce kot so bobnar Danny Got-tlieb in basist Mark Egan (dolgoletna ritmična sekcija skupine Pat Methenyja, kitarist Joe Beck in saksofonist Arthur Blythe), s katerim nastopa pod imenom Lew Soloff »Food« Chiintet. aw Razstava fotografij R. Podobnika in predstavitev knjige Obrusnice Jutri ob 20. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje samostojne razstave novogoriškega mojstra fotofrafije Rafaela Podobnika. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili monografijo Obmsnice, ki jo je izdala založba Branko iz Nove Gorice (1998). Knjigo sestavljajo kratke zgodbe in reki večinoma na erotično vsebino, ki jih je po pripovedih starejših ljudi med leti 1950 in 1970 zbral in zapisal Pavel Medvešček, fotografije pretežno žensk pa so delo Rafaela Podobnika. Avtorja v uvodu navajata:»Obm-snice posvečava primorski zemlji, čeprav je dno resnice skrila med zaraščene senožeti. «Razstava Podobnika bo v Kulturnem domu odprta do 11. aprila oh delavnikih od 9, do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih mah med prireditvami. Razstavo prirejajo Kulturni dom, Fotoklub Skupina 75 in Zveza slovenskih kulturnih društev. Pomembna prisotnost. Področno vodstvo Lancia iz Padove sporoča otvoritev zastopstva Aguzzoni S.p.A. - Auto A. Ime Lancia je še naprej protagonist na avtomobilski sceni. Otvarja se zastopstvo Aguzzoni S.p.A. - Auto A, novi izraz stila na goriškem področju. Prestižna struktura, ki bo postala oporna točka zaradi kakovosti proizvodov in storitev. V izložbenem prostoru v ulici III. Armata 119 v Gorici vas pričakuje najbolj popolni pregled vozil Lancia, tu jih lahko vidite in preizkusite. V mestu dobite tudi kvalificiran servis, točen in neoporečen. V ulici lil Armata 119 v Gorici dobite ekipo profesionalcev, ki so vedno pripravljeni ugoditi katerikoli vaši zahtevi. Aguzzoni S.p.A. - Auto A je ugledna prisotnost; organizacija Lancia z zadovoljstvom sporoča njen prihod. Aguzzoni S.p.A. - AutO A zastopstvo Lancia Ulica III. Armata 119, Gorica, tel. 0481/520830 Servis: tel. 0481/20466 - Nadomestni deli: tel. 0481/521744 Lancia Granturismo GORICA / V NJEJ PRIREDITVE TEDNA ZNANSTVENE KULTURE Prenovljena palača Alvarez končno odprta Kmalu tam tečaji Videmske univerze in druge ustanove Teden znanstvene kulture, ki se je zaCel včeraj po vsej Italiji, je bil v Gorici priložnost za resnično (po namišlejni “predvolilni” otvoritvi v režiji prejšnje uprave) otvoritev prenovljene palače Alvarez v Ul. Diaz. Sedaj gre zares, je včeraj povedal predsednik Pokrajine Girogio Brandolin. Poslopje je dokončano, četudi bodo za ureditev vrta in parkirišč namenili Se 500 milijonov lir. V poletnih mesecih bodo tja preselili vse tečaje Videmske univerze v Gorici. Poleg tega bodo v stavbi sedeži drugih kulturnih in znanstvenih inštitucij, nekaj prostorov pa bo Pokrajina obdržala zase: dvoranica ob vhodu z Ul. Diaz bo za preavanja in razstave, v pritličnih prostorih na Ul. Nizza pa bo nov sedež Pokrajinskega arhiva in knjižnice. Že včeraj so v novem poslopju odprli tri razsta-ye (o eksperimentalnih in tehnoloških “igrah”, o htodepuraciji - prečiščevanju odtočnih voda s pomočjo rastlin in o uporabi satelitskih slik za preučevanje teritorija), danes in v četrtek pa se bo teden znanstvene kulture v njem nadaljeval z dvema seminarjema: danes ob 16.30 bo govor o Preučevanju teritorija s pomočjo satelitskih posnetkov, v četrtek ob isti trri pa o renaturalizaciji antropiziranih območij, 'beden bo v petek ob 18. Uri na sedežu diplomskega tečaja za prevajalce (Ul. brig. Pavia 25) ponudil se posvet o prevajalstvu na filmskem področju. Prireditve sta včeraj predstavila prof. France-sco Marangon, ki je odgovoren za tečaje Videmske univerze v Gorici, in dr. Roberto lodice od centra GETA, ki je soorganizator prireditev. Skupni imenovalec seminarjev in razstav je želja, da bi na preprost in poljuden način prikazali javnosti nekate- KRONIKA / DELAL JE V ORTOPEDIJI Usodna odločitev Svetnega zdravnika Gina Slricchiole Med kolegi na delovnem mestu in med številnimi pacienti, ki jih je oskrbel v dolgih letih službovanja v goriški bolnišnici, se je včeraj razširila vest o tragičnem koncu zdravnika dr. Gina Stricchiola. Ustrelil se je na svojem domu v ulici Faiti včeraj zjutraj. Stricchiola je bil doma v Rimu, kjer se je rodil pred 59 leti, vendar je pognal korenine v našem mestu, kjer je bil dolgo zaposlen v bolnišnici na oddelku za ortopedijo. Pred nekaj leti je stopil v pokoj, vendar pa je pogodbeno še zmeraj sode- loval z Zdravstveno ustanovo in to kot specialist s področja ortopedije, v ambulantah javne zdravstvene službe na teritoriju. re zanimivejše in uporabne aspekte znanstvene kulture. Bolj političen je bil seveda poseg predsednika Pokrajine Brandolina, ki se je dotaknil raznih tem, predvsem pa razvoja univerzitetnih tečajev v Gorici. Izrazil je željo, da bi Videmska univerza, sedaj ko ji je Pokrajina dala na razpolago primeren sedež, povečala svojo prisotnost v Gorici z odpiranjem novih tečajev. Omenil je tudi pomen odprtja (letos jeseni) podiplomskega tečaja za tehnike na področju hi-drogeološkega varstva teritorija. Tečaj, ki ga bosta odprli v sodelovanju univerzi iz Trsta in'Vidma (šest milijard, od teh tri Ze letos, je v ta namen že zagotovil podtajnik Mattio-li), bo edini v Italiji. H UMETNOST / V AVDITORIJU Razstava grafik Dalija, Miroja in Picassa Na ogled do 3. majo Razstava grafik treh velikih španskih in svetovnih likovnikov 20. stoletja bo danes uvedla sezono odmevnejših razstav, ki jih goriška občina načrtuje v poletnem času. Obenem bo to prva prireditev iz niza Pomladno povabilo v Gorico, ki ga prireja občinsko odbomištvo za kulturo in turizem. Danes ob 18. mi bodo v galeriji Deželnega avditorija v Ul. Roma odprli razstavo grafičnih del Pabla Picassa, Salvadorja Dalija in Joana Miroja. Imena treh slavnih umetnikov ne potrebujejo nikakršne predstavitve, povedati pa gre, da bo razstava zajela tri cikluse njihovih gra- fičnih del. Salvador Dali bo prisoten z 12 grafikami ciklusa »II cantico dei cantici« po biblijskem spevu kralja Salomona; katalonski slikar Joan Miro je avtor 13 litografij na temo »Ubu roi«, ki jih je izdelal leta 1966 v Parizu po istoimenski gledališki komediji; iz opusa Pabla Picassa pa bodo na goriški razstavi predstavili 12 grafik ciklusa »Le cocu magnifique«", ki se navdihujejo v gledališki farsi na temo večje frustracije iz ljubosumnosti. Razstava bo na ogled do 3. maja, ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure (nedelje in prazniki samo dopoldne, v ponedeljek zaprto). TOTOCALCIO / TRINAJSTICA V BARU ROSY Zadetek 609 milijonov lir Pred kakšnim letom "čeden " zadetek 330 milijonov lir Rosy bar v Kraški ulici 9, kjer je bilo v zadnjih letih kar nekaj čednih dobitkov športnih stav, je bil včeraj spet “oblegan”. Sredi dopoldneva se je razširila vest o novem milijonarju, ki je s trinajstico zaslužil kar 609 milijonov lir. Ugibanja, kdo bi utegnil biti med številnimi klienti, ki zlasti ob sobotah pridno izpolnjujejo stavne listke, ni bilo kraja ne konca. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da bo ime dobitnika tudi v prihodnje ostalo neznano. Zadovoljni in nasmejani so tudi upravitelji bara. Na sliki (foto Bumbaca) hčerka upraviteljice lokala ZDRAVSTVO / PODPREDSEDNIK POKRAJINE BRANCATI KRONIKA / PRIBEŽNIKI Proč z menedžerji, o zdravstvu naj ponovno odločajo politiki tudi deželni odbornik Degano na srečanju na Zelenem križu Goriški Zeleni križ, hun Ustanova, ki deluje od leta 1 fes^ najhujših težav, ki so v stih privedle do komisarski steni križ je danes prisoten ° prisotnost želi ohraniti in j )e sporočilo, ki sta ga na ’ °vesnosti ob odprtju pre korane “L. Baggiani” na i nspijevi ulici, ob navzočnc ega odbornika za zdravstv Degana poudarila preč ja t® dejala, da ne pristajajo vsiliti vodilni pri Z 1^ snovi. Pri Zelenem kri; p 1 to ga bodo poslali na . °dpredsednik Pokrajh rt 1 Q1-11 s-. A —1--- JI StVpr, '-'AAl XAU. AVI. V XXVI se ti Ustanove Barattija 0s ' Menedžerji, ki odloč in d ^ bančne računice a skrb in odgovorno zdravstvo prevzame spet politika. To naj ne pomeni povratek nazaj v leta pohate, toda upoštevati je treba tudi socialne in druge aspekte problematike. Ustanove, kakršna je Zeleni križ, ni mogoče zbrisati. Deželni odbornik Degano je obrazložil smernice deželne politike na področju zdravstva, po katerih bodo največ pozornosti še naprej usmerjali v preventivo in strukture na teritoriju. Napovedal je, da pripravljajo načrt za službo hitre pomoči, v sklopu katerega bo prostor tudi za ustanove, ki delujejo na volunterski osnovi. V prenovljenih prostorih Zelenega križa bodo prirejali izobraževalne tečaje in druge dejavnosti. Enajst Romunov v avtomobilu Voznika so po zasledovanju aretirali, druge pa izgnali iz države Voznik audija 100, 34-letni romunski državljan P.L, je v nedeljo nekaj po osmi uri pri Mirnu ilegalno pripeljal iz Slovenije v Italijo. V avtomobilu je prevažal kar deset romunskih pribež-nikov. Najbrž je računal, da je na praznični dan nadzor na meji bolj ohlapen. Očitno se je zmotil, kajti premik je opazila policijska obhodnica. Kljub pozivu agentov se voznik ni ustavil, pač pa je oddrvel skozi Dol proti Tržiču. Pri Moščeni-cah je zavozil na avtocesto. Policijska obhodnica, ki prej ni posegla -tudi zaradi tega, da ne bi ogrožali varnosti oseb v avtomobilu in drugih udeležencev v prometu -so naposled ustavili avto pri izstopni postaji v Re- dipugli. Voznika so aretirali, avtomobil pa zasegli. Policisti so bili nemalo presenečeni, ko so ugotovili, da je bilo v avtomobilu poleg voznika kar deset oseb: šest moških, ženska in njeni trije otroci. Dve osebi sta bili skriti v prtljažniku, druge pa so se tiščale na sedežih. P.I. je od ilegalcev zahteval za prehod meje plačilo in sicer od vsakega najmanj 100 nemških mark. Zoper pribežnike so odredili izgon. moška oblačila #-^1. Carducci 24 tel. 537561 KINO GORICA VITTORIA 1 18.10-20.15-22.20 »Alien - la clo-nazione«. I. Sigoumey VVea-ver, Wynona Ryder. VITTORIA 3 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Ca-meron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate Winslet. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Flubber, un profes-sore tra le nuvole«. I. Robin VVilliams. E KONCERTI GLASBENA MATICA -GORICA v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica organizira v petek, 27. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert pianistke Tatjane Jercog. Spored: Beethoven, Brahms, Rahmaninov, Debussy, Liszt. ii PRIREDITVE PD PODGORA in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabita v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri v cerkev sv. Justa v Podgori: MePZ Podgora bo ob 1. obletnici smrti izvajal mašo za očeta Bogomira Špacapana, ki jo je uglasbil sin Mirko. Spominski govor bo imel dr. Drago Legiša, nastopili bodo cerkveni zbori iz Štandreža, Sovodenj, Ja-melj in Brestovice na Krasu ter Mirna. 23 OBVESTILA KMEČKA ZVEZA GORI- CA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti naj se javijo v uradih Zveze v Gorici, ul. Malta, 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ali se oglasijo na telefonsko številko 531644. KD OTON ZUPANČIČ v Štandrežu prireja šahovski tečaj za ohoke in odrasle. Srečanja so ob četrtkih ob 15. uri v domu Andreja Budala na Pilošču. Informacije pri Sari (tel. 537525). SPDG obvešča člane -smučarje, da bo 29. marca društveno tekmovanje v alpskem smučanju in deskanju na progi Croda Rossa nad Moosom. Začetek tekme bo ob 10.30. Prijave za tekmovanje in avtobus izjemoma še jutri ob 18. do 20. me na društvenem sedežu (tel. 33029). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje v četrtek, 26. marca, 50. redni občni zbor v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prvo sklicanje bo ob 19.30, drugo ob 20. uri. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGEL IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago za informacije in izpolnjevanje obrazcev 730 in 740 vsak četrtek na sedežu društva krvodajalcev ali v trgovini pri Mili. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 10.30, Alda Spes-sot iz bolnišnice sv. Justa v Gradišče; 13.00, Giuseppe Toneatto iz splošne bolnišnice v Talmassons (UD). Torek, 24. marca 1998 SVET RUSIJA / NEPRIČAKOVAN POLITIČNI PRETRES Ruski predsednik Jelcin odstavil Čmomirdina in njegovo vlado Premier Viktor Černomirdin se je včeraj sestal s predsednikom Borisom Jelcinom (AP) MOSKVA - Ves svet je včeraj obšla presenetljiva vest, da je ruski predsednik Boris Jelcin ob svoji včerajšnji vrnitvi v Kremelj odstavil premiera Viktorja Cernomirdina in njegovo vlado. V kasnejšem televizijskem nagovoru je ruski predsednik Jelcin pojasnil, da je Viktorja Čemomirdina odstavil s položaja premiera, da bi se lahko ta posvetil pripravam na predsedniške volitve leta 2000. Po Jelcinovih besedah so te volitve ključnega pomena za prihodnjost Rusije, zato je Černomirdinu naročil, naj se nanje dobro politično pripravi. Jelcin je dosedanjega premiera označil kot človeka, v čigar poštenost ni nikoli dvomil in ki je za državo storil že veliko. Prav zato ga je včeraj odlikoval z redom zaslug za domovino. Jelcinova pojasnila pa ne prepričujejo nikogar, še najmanj mor skovske borze, ki je včeraj doživela pravi polom, saj je vrednost delnic bliskovito padla. Že res, da je predsednik že imenoval za začasnega vršilca premierskih dolžnosti dose- danjega ministra za energetiko Sergeja Kirijenka in z izjemo podpredsednika Anatolija Cubajsa in notranjega ministra Anatolija Kulikova vse ostale ministre pozval, naj nadaljujejo s svojim delom, a to ni spremenilo občutka, da je v Rusiji prišlo do pravega političnega pretresa. Dosedanjega notranjega ministra Anatolija Kulikova je že nasledil njegov dosedanji namestnik general Pavel Maslov. Sodeč po včerajšnjih izjavah podpredsednika Cubajsa bo ta ostal v predsedniškem štabu, le določiti mu morajo novo dolžnost. Iz tega sledi, da je Jelcin žrtvoval predvsem notranjega ministra Kulikova, ki je imel več kratkih stikov tako s Cubajsem kot s prvim podpredsednikom Borisom Nemcovom. hi prav slednji naj bi pridobil na teži s Černomirdinovo odstavitvijo. Začasni premier Kirijenko je navsezadnje Nemcov človek, tako da se v Moskvi že širijo govorice, da bi lahko postal bodoči premier prav Boris Nemcov. Predsednik Jelcin je seveda v svojem včerajšnjem televizijskem nagovoru povedal, da ostranitev vlade ne pomeni, da bodo spremenili dosedanjo vladno pohtiko. Po njegovih besedah se bo nadaljevala dosedanja politika gospodarskih reform, prav tako se ne bo spremenila ruska zunanja politika. »Država potrebuje novo ekipo, ki bo sposobna doseči konkretne rezultate na gospodarskem in socialnem področju, ki bo odločnejša in uspešnejša«, predvsem na »socialnem področju« je še poudaril Jelcin. Kot je povedal Jelcinov predstavnik za tisk Sergej Jastržembski, bo predsednik imenoval novo vlado do 10. aprila. Pojasnil je, da bo vlada najverjetneje sestavljena po dosedanjih načelih, možna pa so posvetovanja z različnimi političnimi silami v državi. Ob tem je treba navesti, da so včeraj v Moskvi navajah, da bi lahko postal novi premier celo reformist Grigori Javlinski, vodja opozicijske stranke Jabloko. FRANCIJA / POZIV PREDSEDNIKA REPUBLIKE_ Republikanska desnica naj spoštuje vse svoje obveze Le Renu pa ni uspelo, da bi bil izvoljen v južni Franciji Francoski predsednik Jacgues Chirac (Telefoto AP) NIGERIJA / KONEC OBISKA Papež se je vrnil v Rim ABUJA - Z darovanjem maše v Kub vri, predmestju Abuje, in s sprejemom nigerijskih škofov med kosilom se je včeraj končal obisk papeža Janeza Pavla H. v Nigeriji, tako da se je sinoči vrnil v Rim. Tudi med mašo v Kubvri je papež spregovoril o spoštovanju človekovih pravic, ker mora biti to spoštovanje temelj, s katerim se bosta krepila demokracija in družbeno tkivo. Človekove pravice so po papeževih besedah »kamni, na katerih je treba zgraditi novo in boljšo Nigerijo«. Nigerija kot vsa Afrika iščeta način, kako zadostiti željam svojih ljudstev, tako da bi za sabo pustili revščino, spopade, vojno in obup ter izkoristili neizmerno bogastvo afriške celine. Papež Janez Pavel H. je med mašo Nigeriji zaželel »dobro vodstvo« in »pravično porazdelitev razpoložljivih dobrin«. Na kasnejšem srečanju s škofi je od njih zahteval doslednost in zgled ter jasne besede v odnosu z oblastmi. Zavzel se je tudi za vzgojno delo med ženskami in mladino, ki je najbolj izpostavljena. PARIZ - O nenaravnem zavezništvu med francosko zgodovinsko desnico UDF-RPR in Le Penovo Nacionalno fronto je včeraj po televiziji spregovoril tudi francoski predsednik Jacques Chirac, ki je mnenja, da so v Franciji »izgubili čut za stvari«, tako da zadnja dogajanja kvarijo Francijo, njene vrednote in njen izgled. Republikansko desnico je pozval, naj spoštuje svoje obveze in naj ne sprejme nobenega kompromisa s skrajno desnico. Opozoril pa je tudi levico, naj bo bolj umirjena in naj ne razpihuje strasti. Resnici na ljubo se je v zadnjih urah položaj vsaj delno izboljšal. Jean-Ma-rie Le Pen ni uspel v svojem izzivu, da bi ga svetovalci UDF-RPR v imenu »recipročnosti«, ker je zgodovinski desnici omogočil izvolitev petih deželnih predsednikov, podprli kot predsednika južnofrancoske dežele PACA (Provenca, Alpe in Sinja obala). Namesto Le Pena je bil izvoljen socialistični kandidat Michel Vauzelle. To pa ni bilo vse, z glasovi Nacionalne fronte včeraj izvoljeni degolistični (RPR) predsednik Zgornje Normandije Jean-Paul Gouzes je odstopil. Isto je storil v deželi Midi-Pyre-nees Marc Censi (UDF). Nacionalna fronta je besna, ker je bila prepričana, da ji je uspelo deblokirati svojo zamrznjeno vlogo na francoskem političnem prizorišču. Da bi bila mera polna, je v petek z glasovi Nacionalne fronte izvoljeni Charles Millon KOSOVO / SPORAZUM Albanci se bodo morda vrnili v kosovske šole Srbski študentje protestirali proti odp>ravi »šolskega apartheida«, ker pomeni »začetek izdaje Kosova« v intervjuju za Le Monde izjavil, da niso vsi volilci Nacionalne fronte fašisti, zastopa pa jih fanatik in fašist dvajsetih let, ki se je nekako izgubil v našem času. Le Pen je že zahteval, da Millon zaradi take izjave odstopi. Vsekakor pa je lahko vsakomur jasno, da vseh pet z glasovi Nacionalne fronte izvoljenih deželnih predsednikov ne bo imelo lahkega dela, saj bodo talci svojih nenaravnih zaveznikov. Desna koalicija UDF-RPR jih je včeraj ponovno pozvala, naj odstopijo, a iz UDF izključeni predsedniki vztrajajo na svojem položaju. GANA / PREDSEDNIK ZDA Bill Clinton začel misijo AKRA - Ameriški predsednik Bill Clinton je poudaril pripravljenost za enakopravno sodelovanje z vsemi afriškimi državami, v katerih si prizadevajo za vzpostavitev demokratičnih odnosov in svobodnega gospodarstva. ZDA so obenem pripravljene pomagati pri preprečevanju novih državljanskih vojn na kontinentu, je ob začetku do sedaj najobsežnejše afriške turneje kakega ameriškega predsednika včeraj v Akri povedal Clinton. Gana je prva postaja ameriškega predsednika v okviru njegove 12-dnevne turneje po šestih afriških državah. Po Gani bo ameriški predsednik obiskal še Ugando, Ruando, Južnoafriško republiko, Botsvano in Senegal. Bela hiša pa je včeraj sporočila, da bo predsednik Bill Clinton obiskal Kitajsko konec junija, pet mesecev prej, kot je bilo sprva načrtovano. Clintonov obisk bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika v tej državi po prekinitvi ameriško-kitajskih odnosov, do katere je prišlo po poboju civilistov na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989. (STA/CR) PRIŠTINA - Dan po nedeljskih plebiscitarnih voh vah, na katerih je večina kosovskih Albancev podpri gandhijevsko politiko predsednika Demokratične zvez® Kosova Ibrahima Rugova, so včeraj v Prištini končn® podpisali sporazum o izvedbi dogovora o normaliza™ šolstva na Kosovu. Sporazum sta že septembra leta 19 p J. LO. V lUJVL OU UOiVilU 1.0.0 U. 111 JVVIOVl V OJVUl 1 . Sporazum predvideva, da bodo kosovski Albanci marca lahko začeli uporabljati inštitut za albanologifU Prištini. Do konca aprila bodo lahko uporabili Prve, fakultete, do konca maja še tri, do konca junija pa se do vrnili še na preostalih sedem fakultet. V osnovne šole po programih iz Tirane«, proti sporazumu je h .. di zbor profesorjev srbske univerze na Kosovu. ^s, „3 Srbi vztrajajo pri ohranitvi dosedanjega šol8 ^ apartheida in trdijo, da je sporazum o vrnitvi Aloai v šole »začetek izdaje Kosova«. • tal Kaj se bi zgodilo na Kosovu, ko bi Miloševič 1 avtonomijo za Albance, ki jo zahteva medn3! Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ITALIJA / MESEČNI PODATKI SKUPINE VZORČNIH MEST Marca se je porast cen ustavil: inflacija pribita na 1,8 odstotka V Trstu mesečni porast cen 0,7 % (februarja 0,4%), celoletna inflacija 1,5% RIM - Podatki o inflaciji, ki izhajajo iz pokazateljev prve skupine vzorčnih mest, so pozitivni m kažejo, da se je porast cen Ustavil, potem ko je januarja in februarja po večmesečnem relativnem upadanju oz. stagnaciji spet poskočil navzgor, in sicer na 1,8 odstotka. Marca je po prvih Podatkih inflacijska stopnja narasla za 0,1 odstotka in torej znašala na celoletni osnovi 1,8 odstotka, točno kot prejšnji mesec. Iz podatkov prvih šestih vzorčnih mest, ki vplivajo z nekaj več kot tretjino celotnega italijanskega inflacijskega indeksa, izhaja, da je inflacija popolnoma zastala v Trstu (1,5%), Turinu (1,9%) in Bologni (2,3%), znižala se je v Perugi (od 1,0% na 0, %), porasla pa je v Be- netkah (od 2,1% na 2,2%) in v Bariju (od 0,5% na 0,8%). Danes bodo znani podatki druge skupine pomembnejših mest, in sicer Milana, Genove, Firenc, Neaplja in Palerma, ki z današnjimi šestimi vplivajo za 75% celotne inflacije; dokončne in uradne podatke o inflaciji za mesec marec pa bo Istat sporočil prihodnjega 8. aprila. Včerajšnji delni rezultati niso nepričakovani po dveh zaporednih mesecih, ko je porast znašal 0,3%, kar je vodilo k 2,2-odstotni inflacijski stopnji na celoletni osnovi. Izvedenci so si pričakovali, da se bo porast inflacije zaustavil, včerajšnje številke so pa še posebej ugodne, ker so obenem zabeležili zelo pozitiven trend italijanske zunanjetrgovinske bilance. Inflacija ni narasla meseca marca predvsem zaradi znižanja cen prevozov (znižala se je cena bencina), predstav, rekreacije in kulture. Upočasnil se je tudi porast cen jestvin in stanovanjskih stroškov. Porasle pa so cene storitev, oblačil in obutev, medtem ko ni enotnega trenda glede cen hotelov, kavarn in restavracij. Podražile so se storitve vezane na zdravstvo. Združenje trgovcev Confcom-mercio meni, da so bili podatki v skladu s pričakovanji, opozarja pa na nevarnost podražitev javnih storitev, kar bi utegnilo škodovati ekonomski politiki, ki meri k zaustavljanju inflacije. Med vzorčnimi mesti je tudi Trst, kjer je inflacija narasla na mesečni osnovi za 0,1 odstotka, kar je znatno manj kot februarja, ko je poskočila za 0,4 odstoka navzgor; na celoletni osnovi znaša inflacija v Trstu nekaj manj kot na vsedržavni ravni, in sicer 1,5 odstotka. Podatki italijanske inflacije v zadnjem letu so vsekakor naslednji (prvi odstotek se nanaša na mesečno, drugi pa na letno inflacijo); marec '97 +0,1% 2,2% april +0,1 1,7 maj +0,3 1,6 junij 0,0 1,4 julij 0,0 1,6 avgost 0,0 1,5 september +0,2 1,4 oktober +0,3 1,6 november +0,3 1,6 dicember 0,0 1,5 januar '98 +0,3 1,6 februar +0,3 1,8 marec +0,1 1,8 (začasni podatek). Jutri v Trstu srečanje o ustanavljanju novih podjetij Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da bo jutri, 25. t. m., ob 15. uri v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice (Borzi trg 14) srečanje, naslovljeno »Kako priti z veseljem do novega poklica«, o možnostih in sredstvih za nastanek novih podjetij, ki jih predvideva zakon 44/86. Predstavnik družbe »Societa per 1’imprenditoria giovanile« Massimo Mametto bo prikazal vse faze in prvine, ki so potrebne da lahko pridemo do novega podjetja: od vprašanja motivacije do skupine snovalcev projekta, od osnutka do ti. »business plana«, .od oprede-litve trga do sredstev itd. Seminar je namenjen mladim od 18. do 29. leta oziroma do 37. leta starosti, ki so opravili ah so pred zaključkom študija in nameravajo skupaj ustanoviti podjetje. Zakon št. 44, obnovljen kot 95/95, določa prav za rojstvo novih podjetij, ki imajo večino mladih družabnikov, posebne olajšave iz sklada evropskih programov: nepovratne dotacije za vloženi kapital in za upravne stroške oz. ugodne obrestne mere za naložbe. Nagrajeni gospodarski projekti se nanašajo na naslednje panoge: nove dejavnosti v proi-zodnji kmetijskih dobrin, v obrti, industriji ter pri storitvah za podjetja. Tržaška pokrajina spada v celoti v območje, za katero so predvidene ugodnosti. Pred Mametto-vim nastopom bo predsednik trgovinske zbornice Adal-berto Donaggio predstavil delovanje »okenca za podjetja« (it. »Sportello Punto Impresa«) v sklopu zborničnega podjetja ARIES, ki je na voljo vsem krajevnim podjetjem. SDGZ vabi mlade, ki so dopolnili ali so pred zaključkom študija na višjih šolah oz. na univerzi, ter razmišljajo o poklicni usmeritvi in bodočnosti, da se udeležijo koristnega informativnega srečanja. TEDENSKI KOMENTAR Fleksibilnost ali 35-urni teden: kaj bolj ustreza delavcem? Euo Fornazarič »Delno zaposleni delavci, se pravi delavci, ki opravljajo razne poklice part-time ali kot najeta (interi-nalna) delovna sila, prejemajo nižje plače, so slabše zdravstveno zavarovani, imajo manj plačanih počitnic in živijo v stalni gospodarski in siceršnji negotovosti. Za take delavce je le malo verjetno, da bi ob koncu karijere uživali neko pokojnino in zdravstveno kritje: te ugodnosti sta deležni vsega le dve tretjini vse delavske parttime populacije; plaCe delno zaposlenih delavcev so pri isti kvalifikaciji znatno nižje od tistih, ki veljajo za polno zaposleno delovno silo in v veliki večini pri-rnerov se tem ljudem na delovnem mestu ne odpira nobena možnost napredovanja ali karijere. Delno zaposleni moški zaslužijo komaj polovico tega, kar bi sicer zaslužili, ko hi bilo polno zaposleni.« To kar se ravnokar prebrali, ni citat iz manifesta kakšne komunistične in protikapitalistiCno Usmerjene prevratniške skupine. Cisto narobe, gre za citat iz knjige z naslovom »The futur of Capitali-sm« (Bodočnost kapitalizma), ki jo je napisal eden izmed najbolj uglednih ameriških ekonomistov, docent Lester C. Thurovv, ki predava ekonomijo na zavodu MIT v Cambridgeju (Massachusetts). Citat je povzet iz poglavja, v katerem avtor razlaga pojem »fleksibilnosti«, ki se je že trdno udomačil na ameriških tleh in za katerega se zdaj ogrevajo podjetniški krogi tudi drugod v razvitem svetu in še zlasti pri nas v Italiji. V skladu z zahtevki tako imenovane globalizacije gospodarskih dejavnosti in priprav na polnopravni vstop v »evro«, je državna urdi-tev v Italiji postala še bolj širokogrudna in popustljiva do domačega podjetništva, kot je bila v preteklosti. Politična opozicija je silno oslabela, pa tudi sindiknalne organizacije so praktično brez moči. Podjetniki seveda izkoriščajo ugodni trenutek in postavljajo pred vlado vedno nove zahteve ter grozijo, da bodo sicer prenesli svoje tovarne v tujino. Kjljub povečani proizvodnji sprejema zlasti velika industrija na delo, in to začasno, le toliko mladih ljudi, kolikor jih štipendira država, sicer pa se na problem brezposelnosti sploh ne ozira. Zdaj je torej nastopil ugoden trenutek, da se delodajalci rešijo tudi vseh drugih socialnih spon, ki tako ali drugače omejujejo njihovo svobodo. In tako dejansko postopoma izginjajo pravice, ki si jih je italijansko delavstvo v preteklosti priborilo z velikimi žrtvami. Tako je leta 1993 izginila premična lestvica, ki je sicer deloma, a vendarle samodejno prilagajala kupno moč delavskih plač inflacijskim gibanjem, postopoma izginjajo pravice, ki jih je še pred Časom vseboval tako imenovani delavski statut, in tako naprej. Zdaj se je razplamtela bitka za dosego še tako imenovane felksibil-nosti dela. Seveda se fleksibilnost v vseh medijih, ki jih kontrolirajo industrije! in drugi delodajaci in ki obsegajo praktično vse vodilne denvnike in tednike ter dober del radia in televizije, skratka ves aparat za oblikovanje in gnetenje javnega mnenja, prikazuje kot nekaj, kar naj bi predstavljalo pozitivno pridobitev za vse in edino možno rešitev za odpravo brezposelnosti, za dosego prave tržne konkurence in za trdno vkorakanje Italije na pomembno tržišče združene Evrope. V resnici pa je cilj, h kateremu težijo proizvodne kategorije precej manj idealističen in neprimerno bolj praktične narave. Kaj hoCejo doseči z razglasitivijo polne fleksibilnosti dela je nehote izpovedal nek komentator zadnjih dogodkov okrog železniške družbe, ko je v glasilu Confindustrie gladko napisal (v zvezi s ponovno zaposlitvijo dveh železničarjev, ki so ju odpustili, Ceš da sta kriva za neko prometno nezgodo), da je treba z uvedbo polne fleksibilnosti končno enkrat izničiti tabu vseh tabujev v italijanski delovni zakonodaji, se pravi doseči odpravo odpovedi neupravičenega odpuščanja delovne sile. Ko bo tudi na pridobitev v korist delodajalcev pod streho bomo tudi mi v Italiji tam, kjer so danes v ZDA: Thurovv namreč ugotvalja, da najbogatejša desetina ameriškega prebivalstva konsumira 80 vsega bruto narodnega dohodka, medtem ko najrevnejša desetina nima kaj za pod zob, dohotek bogatih se stalno veCa, dohodek revnih pa nasprotno manjša. Poprečna plaCa vodilnih kadrov pri velikih ameriških multinacionalkah je 35 do 157-krat viška od povprečne plače navadnega delavca. Seveda brez socialnih komplikacij tak razvoj ne more ostati: kriminal narašča, zlasti med nemotivirano in obupano mladino. Bertinottijeva zahteva, naj se vprašanje 35-urnega delovnega tedna v Italiji uzakoni v skladu z obveznostjo, ki jo je svoj Cas prevzel premier Prodi, gre prav v smeri, ki si jo delodajalci najmanj želijo, namreč v smer določenega omejevanja samovolje industrijcev in drugih delodajalcev v državi. Berti-notti nam je lahko bolj ali manj simpatičen, z njegovo strankarsko politiko se lahko strinjamo ali pa tudi ne, ne moremo pa mu odreci zasluge, da se edini zdaj konkretno bori proti fleksibilnosti, ki ogroža Se zadnje pravice italijanskega delavstva. Pa naj Fossa loputa z vrati, kakor se mu zdi. 2 23. MAREC 1998 v ur ?AH valuta nakupni prodajni — e n 0 V) N er r- 5 ® MONTECARLO 16.30 tenis Kviz: Tira & Molla (vodi Dok.: Geo & Geo Paolo Bonolis) Nad.: Un pošto al sole Dnevnik TG 5 Dnevnik, deželne vesti Variete: Striscia la noti- Aktualno: Regioneitalia zia (vodita Gene Gnocchi Variete: Blob in Tullio Solenghi) Aktualna odd. o izginu- TV film: Piccole canaglie lih osebah: Chi T ha vi- (kom., ZDA ’94, i. Daryl sto? (vodi M. De Palma) Hannah, T. Tedford) Dnevnik, deželne vesti Verissimo - Zgodbe Aktualna odd.: Mixer Variete: Maurizio Costan- Dnevnik, pregled tiska, zo Show vreme, filmske novosti Nočni dnevnik Fuori orario Striscia la notizia 19.30, 22.30, 1.40 Dnevnik, 13.00,19.50 Šport Aktualno: Soldi soldi Film: Lettera a tre mogli (kom., ZDA ’49) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Film: Lo specchio della vita (dram., ZDA '59, i. Lana Turner) Film: Un uomo da mar-ciapiede (dram., ZDA '69, i. D. Hoffman) {f' Slovenija 1 Napovedniki Tedenski izbor: Radovedni Tacek - Barva, 9.45 dok. nan. Narava in človek Recept za zdravo življenje Po domače Napovedniki, oglasi Nad.: Savannah (ZDA, 11. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Gore in 14.40 16.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 18.20 19.30 20.00 20.05 20.55 21.05 21.55 22.00 22.35 22.50 0.25 1.15 ljudje, 14.10 Opus Gledališka predstava SSG Trst: Halštat (D. Jančar) Prisluhnimo tišini Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Otroški program. Dok. nan.: Mejniki naravoslovja in tehnike (Nemčija), 17.45 Nad.: Ob jezeru (Fr., 5.) Besede, 19.10 Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Napovedniki, oglasi Nad.: Gimnazija strtih src (Avstral., i. A. Dimitria- -des, Abi Tucker, Scott Major, Salvatore Coco) Oglasi, napovedniki Mednarodna obzorja Oglasi, napovedniki Odmevi, kultura Vreme, šport, oglasi Drama: Gozdna žena (Fr., V. Bonner, 1. del) Besede (ponovitev) Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 13.05 13.35 14.05 16.00 16.05 17.30 19.00 20.00 13.00 Videosbani Glasba z vrtov... Biljenski cvrti štruklji FS Prvi rej iz Avstralije Danes na Priihorskem Športni ponedeljek Nogomet: Hit Gorica - Set Vevče Program za otroke Dnevnik TV Primorka 20.25 20.40 22.15 Policija svetuje Gibanje Slovenska pot Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo jr* Slovenija 2 9.50 10.05 11.05 12.00 13.00 15.00 16.00 16.30 18.00 18.05 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 20.50 20.55 22.55 23.00 23.30 23.25 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor. Nad.: Propad (Brazilija, 1. del) Studio City Sobotna noC Euronevvs TV prodaja Tedenski izbor Film: Kaspar Hauser (Nemčija) Oglasi, napovedniki Nad.: Modni atelje (Nem., r. Peter Weck, i. Udo Samel, Simone Tho-malla. Patrick Elias, 3.) Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreCe Videoring Oglasi Razvedrilna oddaja Oglasi Film: Prizadet ZDA) Napovedniki Svet poroča Napovedniki 8U Koper 15.00 15.40 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 Euronevvs Nan.: Polce Nevvs Evropski kulturni magazin: Aliča Smer Sever-Vzhod TV šola Program v slov. jeziku: Iz prve roke (pogovor) Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv Dnevnik, 20.00 20.30 vreme, šport Dokumentarna oddaja Globus 21.15 21.45 Pogovorimo se o... Vsedanes 22.00 Dok.: Umetniki v svet 22.10 Film: Insignificance (ZDA ’85, r. N. Roeg, i. T. Russell, Tony Curtis) Vsedanes - Tv Dnevnik Radio Trst A 7'00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, '4.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po nase, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Dežel-kronika; 8.10 Slovenci za danes: Zora Škerlj (pripr. Z. Tavčar); 8.40 Slov. lahka gla-sba; 9.15 Odprta knjiga: Dače naš (A. Kralj, Prip. D. Malalan, 2. del); 9.40 Turizem: v lskanju novih obzorij (pripr. A. Vidmar); °.10 Koncert komorne glasbe; 11.15 In-'Srvju; 11.45V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 ežQlna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi -rejenje Istranov v šavrinskih hribih, nato Pestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kro-nil<0; 17.10 Mi in glasba: violinist A. DFuba-pianist A. Rudi; 18.00 Igra: Razprava d Kremžar, r. M. Prepeluh); 18.50 Soft Mu-SlC; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 2,30- 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba k0 željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Sp. °rtni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 2°.30Si meh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) jjj- 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-12.30,17.30, 19,00 Dnevnik; 6.15 Gla-' ^nek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7,30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,’ 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Romeo in Julija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; T9.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432-731190, fax 0432-730462 GBlovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 -535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Torek, 24. marca 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLOMA .___________________________ 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad jugozahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Nad srednjo Evropo in severnim Balkanom se zadržuje mrzel zrak, ki doteka ob višinskih severnih vetrovih tudi nad naše kraje. Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22. Dolžina dneva 12.21. PLIMOVANJE Danes: ob 1.18 najnižje -17 cm, ob 6.57 najvišje 29 cm, ob 13.24 najnižje -46 cm, ob 19.56 najvišje 40 cm. Jutri: ob 1.54 najnižje -28 cm, ob 7.42 najvišje 37 cm, ob 13.59 najnižje -51 cm, ob 20.25 najvišje 48 cm. Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. BIOPROGNOZA ^ Vreme ne bo opazneje vplivalo na splošno počutje in razpoloženje zdravih ljudi. J [Vremenska napoved Hidrometeorološkega moda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..................2 1000 m........:...‘.....-3 1500 m..................-8 2000 m................-11 2500 m ......-...»....-15 2864 m................-17 XX \ c DANES -J?''-, 'sv--, " ililiiill liSieisiii ■l CELOVEC TRBIŽ 1^4 O «4/5 ° o -,o/2 5 KRANJSKA GORA GRADEC ■3/6 O S. GRADEC -5/6 ČEDAD—*,-1/9 O OVIDEM 1/9 O TRŽIČ -5/5 O KRANJ M. SOBOTA SS* O -5/7 MARIBOR o -5/6 „ „ s* o PTUJ CELJE O -4/7 % »N. GORICA 2/9 GORICA o LJUBU ANA -3/5 POSTOJNA -4/6 KOČEVJE 3/9 M: ^ X. ° PORTOROŽ w X N. MESTO "»Z* O si” o UMAG Delno jasno bo. Na Primorskem bo pihala burja. SOSEDNJE POKRAJINE:V krajih zahodno od nas in v Alpah bo pretežno oblačno s padavinami, v nižinah severne Italije bo deževalo, drugod snežilo. V sosednjih pokrajinah Madžarske in Hrvaške bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,,PA SE RES JE Neobičajna nesreča MANILA - Med pristajanjem v osrednjefilipinskem Bacolodu je airbus A-320 filipionske letalske družbe Philippi-ne airlines zavozil s pristajalne steze in končal v neko poslopje (na sliki AP) , kjer so življenje izgubile tri osebe. Na krovu letala je bilo le nekaj lažje ranjenih. Oblasti so že uvedle preiskavo, da bi ugotovile točne vzroke te neobičajne letalske nesreCe. Do nje je prišlo le šest tednov po strmoglavljenju filipinskega DC-9 na južnih Filipinih, kjer so umrle 104 osebe. Glede občinskih storitev vlada v Italiji prava tarifna džungla s težko razumljivimi razlikami RIM - V občinskih storitvah vlada v Italiji prava tarifna džungla, ki pa ne odraža tradicionalnega razkola med severom in jugom, kar izhaja iz včerajšnje podrobne analize italijanskega gospodarskega dnevnika II Sole 24 ore. Tako je taksi pravi luksuz v Campobassu, kjer moramo za pot treh kilometrov odšteti kar 20 tisoC lir, medtem ko za isto razdaljo v Trstu odštejemo 4.250 lir. V glavnem so bile letošnje podražitve omejene. Izjemi sta Bočen in Prato, kjer se je tarifa podvojila in je treba sedaj namesto 4.000/5.000 lir odšteti kar od 9 do 10 tisoC lir. V že omenjenem Trstu pa se je cena na isto razdaljo skoraj razpolovila. V Bocnu so se za 50 odstotkov podražili tudi mestni avtobusni prevozi, tako da po novem vozovnica stane 1.500 lir in ne 1.000 lir kot lani. V Trstu in v Pratu se je vozovnica podražila za 200 lir, v Neaplju pa za 300 lir, tako da je se- daj neapeljska cena podobna ceni v drugih italijanskih mestih. Najcenejši mestni prevozi so v Cagliariju, kjer stane vozovnica 1.000 lir, najdražji pa v Pratu (1.800 lir). Se večje so razlike v cenah za otroške jasli. Najdražji mesti sta Trst in Meran od 500 do 550 tisoč lir, najcenejši je Neapelj, kjer je treba za isto storitev odšteti 80 tisoč lir. NeapeljCani pa se vseeno hudujejo, saj so lani plačali le 50 tisoC lir. Precejšnje razlike vladajo tudi za prehrano v šolskih strukturah. Spet je najcenejši Neapalj, kjer je treba mesečno odšteti 35 tisoč lir, med najdražjimi pa Bologna (170 tisoC lir). Pravi kaos pa vlada v cenah plina. Najcenejši plin imajo v Aquili (455 lir za kubični meter), najdražjega v Bologni (1.084 lir za kubični meter). V večini italijanskih mest se je plin letos podražil, izjeme so le Trento, Meran, Trst, L’Aqui- la, Andria in Palermo, kjer se je plin pocenil. Cena vode se letos glede na lanskoletne cene ni bistveno spremenila. Tudi tu so razlike ogromne, saj se cene sukajo od 150 lir za kubični meter v Bocnu, do 1.500 lir v Palermu. Razlika v ceni med Palermom in Bocnom je še nekako razumljiva, manj razumljiv je podatek, da je razlika v ceni med Firencami in Pra-tom, ki sta oddaljena le nekaj deset kilometrov, skoraj dvakratna. Tudi glede smeti je razkorak ogromen. Tako je najcenejša Verona, kjer je treba plačati 390 lir za vsak kvadratni meter stanovanja, medtem ko je treba v Milanu odšteti za vsak kvadratni meter kar 4.010 lir. Iz podatkov pa izhaja, da so bile po podražitvah leta 1997 letošnje v glavnem omejene in nekako odražajo inflacijski trend. lain Delon se poslavlja? VRIZ - Znani francoski igralec Alain Delon, nekdanji vajalec ženskih src, je napovedal, da bo zapustil film- ,-rvi/So TPm i+rvno "A Aio 1 im r-rvm t-ir\ 4-tl-mi i -n/-itmri o I "VSA. im umaknil," je izjavil Delon (62) v nekem televizij; :em intervjuju, v katerem je predstavil svoj najnovejši roparjih. Drugo glavno vlogo igra Jejin-Paul Belmondo, Delonov partner iz uspešnice "Borsalino". "Filmsko kariero sem zaCel z Belmondom, sedaj pa sva oba zaključila krog, " pravi Delon. Igralec je bil zelo razočaran žaram mlačnih odzivov publike na njegove zadnje tri filme, ki so doživeli neuspeh. (STA/Tanjug) Brooklyn teden dni brez umora NEW YORK - Newyorška Četrt Brooklyn, ki je bila dolg3 leta tarCa nasilnežev, kriminalnih tolp in trgovcev z mamili, je prvič, odkar policija vodi statistiko, cel teden "zdržala" brez umora. New York je v 70. in 80. letih veljal za mesto z največjim številom umorov v ZDA. V NeW Yorku so dnevno zabeležili na tisoče prestopkov v siromašnih četrtih v vzhodnem delu mesta. Zdaj pa v tednu dni v celem New Yorku niso zabeležili niti enega umom-Stopnja kriminala je v zadnjem desetletju v New Yorku pričela upadati, trend pa se nadaljuje tudi letos-(STA/Tanjug) Vsaka sedma Francozinja vara soprogo PARIZ - Vsaka sedma Francozinja vara svojega sopmga-kažejo rezultati raziskave, ki jo je izvedla agencija B v za mesečnik Quo. V anketi je 14 odstotkov vprašanm žensk priznalo, da imajo izvenzakonske spolne odnos • Polovica je varala le enkrat, polovica pa je imela v skokov Cez plot. Uradno naj bi bilo zvestih kar 87 o stotkov Francozinj. Približno vsaka peta anketiranka priznala, da je razmišljala o skoku Cez plot, večinoma prijateljem ali kolegom na delovnem mestu, pribil21 ^ pet odstotokov pa jm fantazira o seksu z neznancem-anketi je sodelovalo 479 žensk med 25. in 49. letom s rasti. (STA/Hina) Po soku in kolačih - rop! AMSTERDAM - Nizozemska policija je sporočila, aretirala dvojico, osumljeno kraje, potem ko staturis i()V ponujala kolaCe, ki so vsebovali mamilo. Srtve napan ^ so bili najpogosteje japonski in tajvanski turisti, ki s jim lopova približala na amsterdamskih ulicah. ^>