Poštnina plačana v gotovini Leto IX9 St. 87 Ljubljana, petek 13. aprila 1928 Cena 2 Din n Uhaja ob 4, «ffrtw|. — Stane mesečno Uu» «5"—, u temitro Din 4c— oeobmao. Oglasi po tartto. Uredništvo 1 Ljubljana, Kjialtova ulica ftter. 5/L Telefon it- «071 in 1804, ponoči tudi it. >034. Rokopisi oo no fpaiaj«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upwlll—i LJubljana, ficAentuta uHca it. 54. — Telefon it. 1036. j ti LJubljana, Prešernova uHca it. 4. — Telefon it. «49« Podrožnid: Maribor, Akktandrm it 13 — Cefle, Aleksandrova pri poStuem cek. uvodi t Ljob-tana it 11.84« - Praha čisto 78.180. Wien, Nr. 105.14 L. Včeraj dopoldne so neznani atentatorji hoteli usmrtiti v Milanu kralja Viktorja Emanuela lil. Tudi atentat na Mussolinija se je izjalovil 16 smrtnih žrtev atentata. — 40 težko ranjenih. — Strahovite posledice eksplozije. — Grozna panika. — Italijansko meščanstvo za kraljevsko hišo. — Podrobnosti o atentatu. — Nad 100 aretirancev. — V Rimu demantirajo atentat na Mussolinija in valijo krivdo na emigrante! Rimski guverner demisijoniral. — Ozadje atentata Lugano, 12. aprila, s. Danes ob desetih dopoldne je tik pred otvoritvijo milanskega velesejma na Piazza Giulio Cesare eksplodiral peklenski stroj, ki je bil postavljen na podstavek cestne sve-tiljke. Bilo je ubitih 14 oseb. približno 40 pa jih je ranjenih. Kljub temu je hotel kralj na vsak način prisostvovati svečani otvoritvi sejma. Po določenem programu je šel skozi vse ceste sejma ter se je dalj časa mudil v posameznih paviljonih. Tudi ostale za danes določene prireditve se bodo vršile, izvzem-ši svečano predstavo v Scali. Policija Je takoj pričela poizvedovati po storilcih. Lugano, 12. aprila, s. Švicarska brzojavna agentura poroča: «Corriere Ticino® poroča iz Coma: Na železniški progi, po kateri bi se bil moral peljati vlak z ministrskim predsednikom Mus-solinijem. ki se je vračal lz Milana, so našli težko eksplozivno bombo, na kateri ie bila žica. ki jo je držal moški, ki ie bil skrit. Bil ie aretiran. Milan, 12. aprila, o. Kralj Viktor Ema-nuel III.. ki je danes ob 9.45 prispel semkaj iz P ima. da otvori milanski ve-lesejm, je komaj ubežal strahovitemu terorističnemu atentatu. Par minut pred 10. uro, ko se je kraljev avtomobil že bližal trgu Giulio Cesare, kjer je glavni vhod na sejmskj prostor, je nenadna strahovita eksplozija povzročila nepopisno paniko med občinstvom, ki se je gnetlo za kordoni vojaštva. Takoj je bilo jasno, da gre za terorističen čin. Velik železni steber, nosilec električne svetiljke, se je razletel na drobne kosce. Neznani atentatorji so v spodnji votli del stebra položili peklenski stroj, ki je opravil svoje strašno deio. Med kričanjem bežeče množice je bilo slišati obupno stokanje onih, ki so jih zadeli železni drobci. Al-pinskemu vojaku je kos železa razparal trebuh, deklici pa je eksplozija od: krila črepinjo. Vse naokrog je ležalo v strašni mlaki krvi mnogo mrtvih in ranjenih. Po prvem strahu in presenečenju se je takoj začela reševalna akcija s strani policijskih agentov, orožnikov, vojaštva in miiice. Na lice mesta so prišli prefekt, podestat, Mussolinijev brat Arnaldo, poveljnik arrnadtiega zbora in drugi zastopniki oblastev. Prihiteli so tudi avtomobili Zelenega križa, ki so ranjence prepeljali v bolnico. Po uradnih poročilih je obležalo na mestu 14 mrtvih. Več težko ranjenih pa je kasneje Izdihnilo v bolnici. Vseh ranjencev je 40. Mnogo je težko ranjenih. Pet vojakov je bilo prepeljanih v vojaško bolnico. Med mrtvimi, ki so bili dosedai identificirani. so en policijski agent, en avantgardist, trije moški, 4 ženske in en otrok. Kljub atentatu je kralj, ki se mu ni nič hudega pripetilo, otvoril velesejm ter si ogledal važnejše razstavne oddelke. Takoj nato se je odpeljal v mestno bolnico, da obišče ranjence. Vest o terorističnem atentatu je napravila v mestu globok vtis. Po ulicah krožijo skupine fašistov, ki vzklikajo kralju in Mussoliniju ter grozijo sovražnikom fašizma. Občinski načelnik in pokrajinski fašistični tajnik sta izdala proglas, v katerem poživljata fašiste, naj ohranijo hladno kri in naj bodo disciplinirani. Zvečer se je vršilo na trgu pred Domom veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem ie množica izrazila svoio vdanost do vladarja. Milanski občinski načelnik ie razpisal 100.000 lir nagrade za onega ki bi mogel spraviti aten: tatorje v roke policije. MIlan, 12. aprila, g. Število žrtev atentata je narastlo na 16, ker sta dva težko ranjena umrla v bolnici Štirje ranjenci se borijo s smrtjo. Rim, 12. aprila, h. (U n i t e d P r e s s). Policija je v Milanu aretirala 100 oseb. O teh osebab se ne more zvedeti ničesar. V inozemstvu razširjena vest, da je bil na vlak Mussolinija, ko se je ta vračal v Rfm, izvršen atentat, se označuje na merodajnem mestu kot izmišljeno. Milan. 12. aprila, o. Ves policijski aparat v Milanu je mobiliziran. Preiskava zaradi terorističnega atentata se vrši z mrzlično naglico. Takoj po eksploziji so agenti in orožniki obkolili edino hišo v bližini kraja, kjer se je izvršil atentat. Dva preiskovalna sodnika zaslišujeta stanovalce. Ogromno število političnih osumljencev, komunistov, socljallstov in anarhistov ie bilo aretiranih. Vojaški izvedenci so ugotovili, da so atentatorji položili veliko bombo, opremljeno z uro za eksplozijo ob določenem času. v debel, votel železni podstavek droga električne razsvetljave, in sicer skozi vratca, ki so se nahajala v podstavku. Eksplozija je bila tako silna, da so se železni drobci zarili celo v zidove bližnje hiše. Ranjenci in mrtvi so ležaM kar na kupe. Rim, 12. aprila s. Listi v Rimu. Milanu in drugih mestih obiavliaio sliko kralja ter udanostne članke kralju in kraljevski hiš! Javna poslopja so izobesila zastave. Milan, 12. aprila s. Takoi oo atentatu so bile prekinjene vse telefonske zveze z inozemstvom. Šele ob šestih do izdaji uradnega obvestila o atentatu, so bile zopet otvoriene. MIlan, 12. aprila g. Pred glavnim vhodom v seimske orostore. kier je bil izvršen atentat, je policiia že zjutraj odredila vse potrebne varnostne ukrepe. Po eksploziji se je množice polastila strahovita panika. Množica ie pričela bežati na vse strani. Poleg milanskega župana so razpisale nagrado za aretacijo atentatoriev tudi novinarsko udružen.ie 20.000 lir. udru-ženje vojnih pohabljencev 10.000 lir. I udruženje poljedelskih delavcev 50.000 1 lir Ko se je zvedelo o atentatu, so takoi prišli na lice mesta sodni funkcijo-narji, karabinjerji, uradniki državnega pravdništva in vojaški strokovnjaki, da ugotovijo vse podrobnosti atentata. Peklenski stroj ie imel uro. oo kateri bi se morala dogoditi eksplozija, ravno ko bi se bil peljal mimo krali. Vendar pa je peklenski stroi ekplodlral sedem minut pred Drihodom kralja. Takoj do eksploziji ie štafeta odhitela proti sprevodu, da ga ustavi, dokler niso odstranili s trga ranjence in mrtve. Poslopje poleg stevilike, v čije podstavku je bil skrit peklenski stroj, so takoj obkolili policijski agenti in karabinjerji. Vsi stanovalci, po večini rodbine državnih uradnikov, so bili natančno zaslišani. Rim, 12. aprila g. Vest o atentatu na kralja je bila takoj sporočena ministrskemu predsedniku Mussoliniiu, ki je bil v svoji delovni sobi v Dalači Vimi-nale. Mussolini je bil zelo razžaloščen zaradi velikega števila mrtvih in ranjenih. Takoj je zahteval, nai se mu sporočijo podrobnosti ter je dal navodila za zasledovanje atentatorjev. Poklical je nujno k sebi državnega tajnika v notranjem ministrstvu, policijskega šefa in tajnika fašistične stranke. Nekai inšpektorjev je takoj odpotovalo v Milan. Dalje je Mussolini odredil, da mu morajo sproti poročati o poteku poizvedovanj. Vest o atentatu so objavili v Rimu večerni listi. Vest ie izzvala velikansko ogorčenje. Takoj so bile na hišah razo-bešene troboinice. Listi oripisujejo atentat akciji protifašističnih organizacij v inozemstvu, ki nosijo edino odgovornost za milanske dogodke. Curih, 12. aprila g. Iz komentarjev tukajšnjih listov izhaja, da vidi javnost v milanskem atentatu zločinski načrt, ki ni naperjen proti kraljevi osebi, temveč zasleduje cilj, da se oovzroči v Italiji splošna zmeda. Govori se. da so se na raznih krajih v Italiji razkrile Driprave za teroristične akte. Rim, 12. anrila (be) Guverner Pon-tenziani je demisijoniral. -"'"iiiilimiillliiiitiir... Značilni pojavi v Bolgariji Sofifa, 12 aprila d. Bolgarski vrhovni poveljnik v svetovni vojni Jekov se je pri* družii zemljedelski stranki, ki je v zvfezi s socijalnimi demokrati. Nedavno bi b'il moral govoriti na zborovanju kmečke stranke o temi «Zakaj sem pristopil kmeč« ki stranki«. Fašistična mladina pa je za» sedla velik del dvorane ter mu je z nemi® ri preprečila predavanje. Prišlo je do spo« padov, pri katerih je bilo 15 članov krneč* ke stranke več ali manj ranjenih. Policija je aretirala 25 oseb, večinoma pristašev kmečke stranke. Vendarle preiskava monoštrske afere Pariz, 12. aprila, g. «Intransigeant» poroča iz Ženeve: Po dolgem obotavljanju se je posebna komisija Društva narodov, kateri je poverjena preiskava monoštrske afere, odločila odposlati na Madžarsko pre» iskovalno komisijo, ki bo obstojala iz an» gleškega in švedskega strokovnjaka za pu» ške in iz 5 članov tajništva Društva naro* d-o-v. Komisija bo najbrže jutri (v petek) odpotovala na Madžarsko. Pomirjenje med Grčijo • »p v. • m lurcijo Atene, 12. aprila, s. List «Ethnos» poro. ča, da namerava vlada skleniti prijateljsko pogodbo s Turčijo. Razkritje nove zarote v Atenah Atene, 12. aprila h. V vojski so odkrili novo zaroto proti vladi. V Atenah so bili aretirani 3 častniki in 8 podčastnikov. Po uradni izjavi ni pripisovati tej akcijj posebne važnosti, ker se ji le pridružilo le majhno število vojaštva. Novi angleški ooslanik v Albaniji London, 12. aprila. 0o.) Kralj je imen o« val sira Roberta Hodgsona, ki je bil dose. daj angleški odpravnik poslov v Moskvi, izrednim poslanikom in polnomočnkn mi* rastrom v Tirani »Zvestoba za zvestobo" Praga, 12. aprila h. Listi objavljajo svečane osanke ob priliki desetlarnice češkoslovaške prisege dne 13. aiprida 1918. Nekateri listi so pripraviJi svečane izdaje. (Glej tudi stran 6.!) Nemški prekooceanski polet Dublin, 12. aprila, g. Po zadnjih vesteh so letalo «Bremen» videli ob 7.05 v morskem zalivu Costello. Atmosferske prilike, ki so bile pri startu letala zelo ugodne, so se poslabšale. (Glej poročilo na 6. strani.) Ford ne veruje v novo svetovno vojno London, 12. aprila, d. Henrv Ford je o priliki svojega poseta v Londonu sprejel tudi novinarje, katerim je izjavil, da ne ve« ni je. da bi prišlo do nove svetovne vojne. Ljudje so postali pametnejši in tudi držav« nikii ne uživajo več one avtoritete kot po* prej. O velikem številu brezposelnih v Ameriki pa je dejal, da mu o tem ni nič znano. Zanikal je, da povzroča mašinelno delo brezposelnost. Baš narobe. Ford se je priznal za odločnega pristaša svobodne tr» govine, ker se na svetu brez konkurence ne more nič doseči. Einstein član švedske akademije Stockholm, 12. aprila, (be.) Profesor Ein. stein je bil imenovan članom kraljeve aka* demije znanosti. Centrum in volitve Berlin, 12. aprila, (be.) Državni kancler dr. Mane je izjavil, da bo šel centrum pri prihodnjih volitvah samostojno v boj in da se ne bo vezal z drugimi strankami. Centrum je prej ko slei pripravljen, da stavi svoje moči n« razpolago vladi in sto» pi, ako bodo zahtevale državne koristi, v vlado t vsako drugo stranko. Desetletnica finske svobode Helsinefors, 12. aprila, (be.) Danes so pričele slavnosti povodom lOletnice samo« stojnosti države. Slavnosti se udeležujejo tudi nemški sobojevnika za finsko svoboda Kakor je razvidno iz komentarjev fašističnih listov, je hotel Mussolini ustvariti nekak južno vzhodni evropski blok v prvi vrsti proti Mali antanti Rim, 12. aprila d. Vsi listi se bavijo s posetom poljskega zunanjega ministra Zaleskega. Za mišljenje vladnih kroeov ie značilen članek, ki ea ie objavil fašistični poslanec Amiccuci v tu-rinski »Gazzetta del Popolo«, ki veli med drugim: Kdor ne more ali noče razumeti fašizma in Mussolinijeve Italije, niti ne bo mogel razumeti dejstva, da hoče pepelka velesil, kakor je to bila Italija do pohoda v Rim, voditi sedaj samostojno in ugledno politiko, ki bo mogla združiti okoli sebe simpatije in interese ter povzročiti pozornost evropskih narodov. Francija je ustvarila evropski sistem po starem diplomatskem postopanju v prvi vrsti s pomočjo Male antante. Francija si domišljuje, da se Italija ne upa posegati v ta sistem, kaj šele, da bi ustvarila nov sistem. Francoski listi merijo očividno delo Mussolinija po lastnem merilu. Fašizem zasleduje odločno samostojno zunanjo politiko ter ne dovoljuje, da bi se njegovi interesi podvrgli Franciji, tem manj pa hoče slediti sledovom v srednji Evropi, čeprav bi s tem zrušil sedanji položaj. Italija je že enkrat dokazala svoje simpatije Poljski, ko je Mussolini kot prvi nastopil za vzhodno mejo. Takrat je bil Zaleski poljski poslanik pri Kvirinalu. Prijateljstvo med Italijo in Poljsko se bo po razgovorih v Rimu še bolj utrdilo.* Deset let po vojni se stari in novi narodi orijentirajo po novih potrebah. Nekatere krivice se pokazujejo v posebni atmosferi. Nekateri nedostatki mirovnih pogodb pa se pokazujejo prosti od strasti in razprav, ki so bile njihov vzrok. Rim, 12. aprila 1. Glede italijanske zunanje politike meni »Tribuna«, da zahteva Franciia nemogočo, da celo absurdno stvar, da Italija ne bi vodila politike velesile. Ta tradicijonalna francoska mentaliteta je nepoboljšljiva ter ne upošteva novega notranje političnega položaja v Italiji. Ako želi Francija sporazum z Italijo, mora priznati diplomatsko in trgovinsko politično neodvisnost v vzhodnem Sredozemskem mor-iu. od Reškega zaliva do Črnega morja. Vsi narodi ob vzhodnem Sredozemskem morju so uverjeni, da je Italija edina država, ki ima odkritosrčen interes na njihovi neodvisnosti in ki stre-mi za tem. da iih osvobodi od vsake eo-spodarske in politične odvisnosti. (!?) Tudi »Corriere della Sera« polemizira proti zunanjemu tisku ter pravi, da je italijanska po ti tika mirnih dogovorov DODolmoma in zadostno lasna. Italiia ima na vlade Balkana in vzhodia veliko privlačno silo, ki ni posledica maki a veli stične oolitike. temveč priznanje jasnega in desinteresiranega diplomatskega delovanja, s katero se spravljajo v sklad zahteve posameznih narodov, ne da bi se podpirale hege-monistične želje enega ali drugega. (!?) Moskva, 12. aprila d. V zvezi z bivanjem Tevfik Rudži bega v Rimu pripisujejo v političnih krogih tudi potova-niu Zaleskega v italijansko orestolnico velik pomen. Zastopa se mnenje, da sovjetska unija ne more mirno gledati na eventualno združitev držav bližnjega vzhoda pod vodstvom Italije in Poljske, ako bo Poljska trajno zavlačevala pogajanja s sovjetsko unijo. Istočasno neprijateljsko stališče Francije, ki sistematično preganja komuniste, daje povod za mnenje, da skuša Anglija izgla-diti francosko-italijanska nasprotstva v Sredozemskem morju, da bi mogla ustvariti fronte nroti sovietski uniii. Pariz, 12. aprila h. Posebni poročevalec »Peti t P a ris i en a« oovdarja veliko važnost razgovorov med Musso-linijem in Zaleskirn. Po informacijah poročevalca gre za sklep arbitražne pogodbe med Poljsko in Italijo. Ta pogodba se bo v teh razgovorih pripravila, kasneje pa podpisala. Glede teh razgovorov piše »E c h o de P a r i s«, da je Briand pri zadnjem zasedaniu sveta Društva narodov zamudil, da bi dovolj-no podpiral države Male antante. zlasti v monoštrski aferi in v ootantskem vprašanju, kjer je Dopustila njegova energija. Mussolini je spoznal to prehodno Briandovo slabost ter io je izkoristil. Pariz, 12. aprila s. Pertinax ostro napada v zvezi s posetom poliskega zunanjega ministra Zaleskega v Italij' Briandovo zunanjo politiko ter nravi, da je od Francije ustvarjeni zvezni sistem, ki obsega Poljsko, Češkoslovaško in Rumunijo, zaradi Briandovega stališča, zlasti na zadnjem zborovanju sveta Dru štva narodov, mnogo izgubil na svoji vrednosti. Niti Praga, niti Beoerad, niti Bukarešta ne bodo pozabile stališča francoskega zunanjega ministra v monoštrski aferi in v rumunsko-madžar-ski optantski zadevi. Locarnske pogodbe, ki so stavile Francijo pod varuštvo Anglije in Italije, so bistveno oslabile francoski kredit ••tiiillllllllllHUIlIIlii"— Veličasten pogreb nar. posl. dr. Eda Lukiniča Karlovae, 12. aprila, n. Danes ob 8. popoldne se je vršil na svečan aačin pogreb pokojnega narodnega poslanca in bivšega ministra dr. Eda Lukiniča. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo pogreba izredno mnego občinstva iz mesta in okolice. Navzočih jie bilo okrog 100 narodnih poslancev vseh strank, večinoma pa KDK, med njimi dr. Žerjav, dr. Kramer, Ivan Pucelj, Vilder, Sava Kosanovic, Svetozar Pribičevič, Pavle Radič, dalje minister pošte dr. Kujundžič, muslimanski poslanik Šalih Bajič in drugi. Pred pokojnikovo hišo na Zrinjskem trgu, kjer se je formiral ogromni pogrebni sprevod, je pevsko društvo «Zora» zapelo žalo-stinko, minister pošte dr. Kujundžič pa se je v imenu vlade poslovil od pokojnika s kratkim govorom. Za njim je govoril predsednik KDK Svetozar Pribičevič, ki je opisal pokojnikovo delo za narod. Očrtal ga je kot človeka gospoda po duhu in demokrata po srcu, vzornega družinskega očeta in požrtvovalnega borca za pravice naroda. Na čelu pogrebnega sprevoda so se razvrstili učenci in učenke karlovških srednjih in osnovnih šol s svojimi učitelji in profesorji, za njimi pa razna društva. Pogreba sta se polnošteviino udeležila tudi oficirski zbor in mestni občinski svet. Pokojnikova odlikovanja so nosili vojaki karlovške dijaške čete. Poleg vojaške godbe je v sprevodu svirala tudi godba poštnih nameščencev iz Zagreba. Pri grobu se je poslovil od pokojnika v imenu okrajne organizacije SDS dr. Vujovid, v imenu mesta Karlovca dr. Uto-rac, v imenu Narodne skupščine tajnik Wal-ter, v imenu HSS posl. Pavle Radič, v imenu radikalnega kluba posl Sretenovič, v imenu demokratskega kluba posl. Mijovič. ▼ imenu JMO posl. Šalih Bajič, v imenu Slovencev posl. Pucelj in končno karlovški župnik. Gospodarske zadeve v ministrskem svetu Stabilizacija dinarja. — Poraba inozemskega posojila. — Razprava o predlogih in zahtevah gospodarskih korporacij. — Pet obrokov novega posojila. — Sanacija splitske Zadružne zveze BeogTad. 12. aprila, p. Opoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali skoro izključno o stabilizaciji dinarja. Ministrski svet je odobril sporazum, ki ga je finančni minister dr. Markovič včeraj dosegel z upravnim odborom Narodne banke in ki bo služil za osnovo zakonskemu predlogu o stabilizaciji dinarja. Predlog bo izdelal finančni minister, ki upa, da bo z delom gotov že v par dneh, tako da bo takoj po pravoslavni veliki noči Narodni skupščini ie predložen zakonski predlog o stabilizaciji dinarja. Na seji ministrskega sveta so govorili tudi o porabi posojila, ki ga namerava vlada na-?eti v inozemstvu. Izvoljen je bil ministrski odbor, ki ima izdelati načrt, kako naj se to posojilo porabi. Vsako ministrstvo bo predložilo program investicij, ki se mu zde v njegovem resoru najbolj potrebne, ter seveda tudi približne proračune, ministrski odbor pa bo imel nalogo, da spravi ▼ sklad vse te predloge. Ta odbor tvorijo: minister za javna dela Pera Markovič, finančni minister dr. Bogdan Markovič, prometni minister Milosavljevič, minister za kmetijstvo dr. Stankovič in minister za Sume in rudnike dr. Aleksander Mijovič. Po seji ministrskega sveta je finančni mi- nister dr. Markovič izjavil novinarjem: os'ancev na naslednje skupine: Komunisti 27 Socijalisti 92 Republikanski socijalisti 38 Radikali in socijalistični radikali 129 Radikalna levica 34 Neodvisna levica 15 Levičarski republikanci 30 Republikansko-demokratska levica 32 Demokrati 14 RepubMkansko-demokratska unija 96 Brezstrankarji 26 Nevpisani 7 Pa tudi ta slika je le dokumentarič-nega pomena. Kakor znano, so stali v opoziciji proti Poincareievemu kabinetu nacijonalne sprave celotno samo socijalisti in komunisti. Vendar tudi radikali niso enotno podpirali vlade, čeprav so v njej sedeli njeni odlični zastopniki. Zanimivo je. da ie strankarska organizacija te številno najmočnejše francoske politične stranke v rokah opozici-jonalcev Daladierjevega kova. ki se trudijo obnoviti levičarski kartel s socijalisti. dočim glasuje večina poslancev te stranke z vlado. Niti v ostalih levo oriientiranih skupinah ni popolne enotnosti. Zato bo sestava zbornice, ki bo Izvoljena 22. in 29. aprila, v celoti jasna šele tedaj, ko se bo izkazalo, koliko izmed novih poslancev je za politiko nacijonalne sloge v svrho sanacije financ In nadaljevanja sedanje zunanje politike. »Preganjanje kristjanov" v Mehiki Izjave predsednika Callesa Angleški dnevnik »Darlv Ext>res« ie začel priobčevati serijo člankov o takozvanem preganjanju kristjanov v Mehiki. Članki vsebujejo w)iasnila naravnost iz ust mehi-kanskega državnega predsednika Callesa, ki ie sprejel korespondenta imenovanega lista ter mu iziavil tole: Mehika se res nahala v bohi. da bi utrdi-dila nadmoč in zsnago civilne vlade. Toda ta boi ni protiverskega značaia. marveč se obrača samo oroti orsranizaciiam z verskim ozadjem, ki so začele ori nas netiti strasti v plasteh ljudstva. Ponovno se le namreč dogodilo, da so se duhovniki udeleževali odprtih bojev Proti vladi. Glede na govorice, da le dala vlada v Mehiki postrelltl vse polno svečenikov, ie Calles iziavil* Mogoče ie res. da le bil tu ln tam ustreljen kak duhovnik Vsekakor pa se ie to zgodilo v odprtem bohi. to le tam. kjer se ie duhovščina udeleževala bitk r. orožjem. Število teh svečenikov ni doenano. vsekakor na ie zelo skromno in znaša kvečiem 50 mož. Mehfkanska vlada le tudi odredila popis duhovščine in hoče doseči, da se bo sve-čeništvo odslei naprei vzdrževalo političnih akcij. Noben duhovnik ne bo smel govoriti na političnih shodili ia ne bo smel priti med vernike drugače kakor v predpisanem oblačilu. Mehikanska duhovščina, ki ie bil* poprej vajena ukazovati io vladati se ie tem zahtevam uprla. Poslužila se ie renresalij in ie ustavila službo v cerkvah. Tako ;e Mehika že 20 mesecev brez cerkvenih ceremonij. Mehikanska vlada nikakor ni voljna dati duhovščini tistih pravic, ki iih tu zahteva. V bodoče bo vlada odvzela nele pravico glasovanja, marveč tudi pravico državljanstva vsem tistim svečenikom, ki so v službi katerekoli misije, ki deluiek) očitno prod mehikanski državi. Kabinet bo skušal z vsemi sredstvi doseči spoštovanje zakonov, ki so enaki za vse. Registracije duhovščine, ie deta! Calles je notranja zadeva mehikanske dTŽave. Zelo značilno ie. da mehikanska vlada še danes nima pregleda, koliko duhovnikov je prav za prav na nienih tleh Niena vlada še ni mogia priti tei stvari do dna. ker ie duhovščina vedno prikrivala deiansko stanje. To, da se skuša ugotoviti število svečeništva. še ni nobeno vmešavanie posvetne vlade v zadeve katoliške hierarhiie. V zadeve ki se tičeio izrečno svečeniškega stanu, se mehikanska vlada prei ko slei ne bo vtikala. Povdariti oa ie treba, da so cerkvena posestva po mehikanskih postavah prešla v last vlade, ki ne želi. da se s cerkvenimi posestvi gospodari kakor doslei. V tem oziru bodo za naorei katoliške ereanizacije podvržene direktni kontroli mehikanske vlade. Mehikanska duhovščina Je bila vrhu tega bi se rekrutirala duhovščina za naprej iz njenega prebivalstva. To oa zategadelj, ker je videla konkretne primere kako tuja duhovščina fzžema domače liudstvo. Mehfkan-sko ljudstvo ima v svotih rokah iedva tretjino bogastev svoie zemlie. toda še 60% te tretjine ie bilo danes last duhovščine. In največ škode ie napravila državi doslei tuja duhovščina, ki ie bila vedno nesreča za Mehiko. Sedai je izšla naredba. ki zabra-niuje tuiim klerikom naselitev v Mehiki. Okoli 100 tu'cev. večinoma Spancev, je vlada izgnala. A treba ie pripomniti, da so bili izgnani samo rovarii in nemirni elementi In še ti so bili pozvani nai se odstranijo sami. da iih ne bo treba preganiati s silo. Mehikanska duhovščina ie bila vrtu tega tudi slabo disciplinirana. V nekem mestu je bilo 15.000 prebivalcev in 300 duhovnikov. Pomislite, kai se to pravi. Svečeništvo ]e imelo v zakupu vse iavno mnenie in vsakega posameznika. Po novih določbah bo zadostovalo 5000 duš za eneza svečenika. Večkrat se očita Mehiki, da postopa brutalno in drugače kakor zaoadtioevropske države. Pri tem se navadno pozablja, da zapadnoevroDske države nimaio za seboj enakega razvoia kakor Mehika. In vendar stremi Mehika za tem. da doseže kulturni n;vo, ki bo vreden zanadnih evronskih držav Seveda se ie treba v ta namen boriti z nazadnjaškimi elementi. Če se trenutno poslužujemo tistih sredstev, kakor so se oni posluževali prei, nismo s tem zaerešili ničesar takega, da bi nas moraio biti stati pred zgodovino. Vračamo samo milo za drago, kolikor mogoče mirno, obenem pa smo vsak hip pripravlieni tudi na boj. p— Smrtna kosa. V Tolminu je umrla ▼ starosti 75 let gospodična Gabrijela Mrak, bivša operna in operetna pevka. V Kanalu je preminul v starosti 67 let gospod Ivan Garlatti, tamošnji ugledni domačin, ki ima mnogo zaslug za svoj rojstni kraj. p— Napadalec iz Trevisa. Ob belem dnevu, ob 10. uri dopoldne, je bil izvršen v Trstu na Corsu napad na nekega trgov« ca v njegovi lastni trgovini. Trgovec j« bil hudo ranjen, napadalec sam pa je tu« di odnesel rane, katerim je dan na to podlegel. Italijanski listi so se zlagali, dia je rabil napadalec slab italijanski dialekt. Vržen je bil tako kamen proti Slovanom. Ali kmalu se je pokazalo, da napadalec ni Slovan in niti ne iz Jul. Krajine, tem* več je doma iz Trevisa in sin celo višjega uradnika na tamošnji prefekturi. Javnosti prikrivajo ime in stan napadalčevega oče« ta. Začeli so ustvarjati domnevo, da je iz* vršil napad pod hipnozo in bržkone po tu« jem naročilu! p— Oproščen. Poročali smo o obsodbi P. Javaroneja in Bucika iz Kanala. Prvi je zagrešil goljufije kot tajnik pri komisiji za vojno škodo in dobil 9 let in 4 mesec« ječe ter visoko globo bi moral plačati. Bu« cik je bil obsojen na 5 let in 8 mesecev ječe. Sedaj se je vršila prizivna razprava, pri kateri se je znižala Lahu Javaroneju kazen na 1 leto in 4 mesece, Slovenec Bu« cik pa je bil oproščen. p— Proces MiagostovichiMenght. Dalma« tmec dr. Miagostovich se je naselil po anek* siji v Gorici Tja je prišel tudi regnikolo odvetnik Menghi. Seznanila sta se in Men« ghi je vžival dolgo časa gostoljubnost do« brega Dalmatinca. Pri neki razpravi lani 30. aprila je prišlo med obema do prere« kanja, Menghi je s palico zamahnil proti Miagostovichu, ki je udarec ubranil z ro« ko pri tem pa dobil precejšnjo poškodbo. Miagostovich je ozmerjal Menghija z «:be« aakom, kretinom in strahopetcem®, Men« ghi pa je vpil nad Miagostovichem, da je cHrvat, suh Hrvat». Obsojen je Miagosto« vich na 50 lir globe in povrnitev škode, ki jo je utrpel Menghi Regnikolo Menghi je oproščen glede žaljenja Miagostovich a, obsojen pa je na 80 lir globe in povrnitev škode stranki Bostolotti, katero je bil uda* ril po pomoti s palico, ko je hotel pomi« riti razburjena odvetnika. Razsodlba se mnogo komentira Pokazalo se je, da M ie sodišče nagnilo na stran regnikola proti Dalmatincu! k— S Koroškega. V Gradcu je promovi« ral za doktorja medicine g. Josip Picej iz Škocjana. — V šolskem odseku deželnega, zbora se je vršilo dolgo posvetovanje o avtonomiji Razprave so se udeležili za« stopniki vseh strank. Podrobna razprava za katero se je izrekel tudi zastopnik slo« venske stranke, se prične dne 16. aprila. — V Trgu so sklicali shod soc. demokrat« je. Imel je govoriti dr. Danneberg z Dunaja. Heimatschutz je hotel to preprečiti Najel je razne pretepače in ko je pričel govoriti dT. Danneberg, je nastalo vpitje in razvil se je pretep Nad 40 ljudi je bilo ranjenih Stranke so sklenile volilni dogo« vor, da se zborovanja ne bodo motila! — V Stebnu je preminul upokojeni župnik Jurij Jerman, star 85 let. Pokojnik je stal vedno na strani zatiranih Slovencev. e Poljska dijaška mladina v naši sredi Od 27. marca že se mudi v Jugoslaviji skupina 30 d i j akov-sr edtsj ešolc e v iin 31 di-la-kiruj z 20 profesorji in profesoricami na p-južni ekskunziji. Na svojem potu so obiskali Subotico, Beograd, Užice in nato Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Kotor, Cetinje, Split, Sušak, Zagreib, odlkoder so končno dne 10. t m. dospeli v Slovenijo, v Ljubljano. Tej zlati mladini, strogo disciplinirani bi vodeni po svojih (profesorjih iz Varšave, srca Poijske, se je naše mesto priljubilo na prvj mah. Pri sprejemu na kolodvoru Jih je pričakala stoglava množica njihovih ko. let; o v srednješolcev z našimi gg. profesorji vred. V imenu Profesorskega društva je mi Wiemaws/kega podal prav hnponujoče glaisibeno znanje. Oba mlada umetnika sta bila za svoje prednašande bogato nagrajena z burnim aplavzom. Načelnik ministrstva prosvete g. Aleksander Jenovsky je nato v poučnem predavanju seznanil naše dijaš>tvo s prosvetnimi razmerami v Poljski. Po de_ klamacijah jugoslovenskega pesnika Nazo. ra je prišla na vrsto glavna točka prireditve »-Krakovska svairba«, inscenirani poljski narodni obredi z godbo, petjem in narodnimi pesmaimi, kar vse je bilo prirejeno v bogatih in pisanih narodnih nošah. To predstavo so dali Poljaki svojim kolegom srednješolcem in ostalemu občinstvu brezplačno. Po predstavi se je vršil intimen prijatell- flube goste pozdravil prof. g. Fran Jeran, kot tovariše pa dijak g. Bučar, nakar je odgovoril vodja ekskurzije direktor g. Vla. d&ndr Galeckj ta poljski dijak, ki Je posebno nagaa-šal, da je bila ta ekskurzija prirejena z namernom in srčnimi željami spoznati ves jugosiovenskj narod jn doseči pri tem osebne ffrike poljske z jugostovensko mladino. Po sprejemu so odšli naši }n poljski dijaki na skupno večerjo v Akademski kolegi! V sredo so si ogledali zanimivosti našega mesta pod vodstvom dr. Rudolfa Mo-leta, urriv. prof. dr. 1'ešiča tn dr. P. V. Brežnlka Naši in poljski dijaki so se tekom b pol 8. zvečer. Petek, 13.: . Liudska predstava po znižanih cena1!. Izven. _ Ob pol 8. zvečer: ^Poljska kri>, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 16.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. zvečer. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: tLogarjeva Kristan. C. Kuponi. Znižane rene. Zadnjikrat. Nedelja, 15. ob 3. popoldne: «Pasijon». Znižane cene. Zadnjikrat. — Ob 8. svečer: __ «Rigoletto>. Prvič. i-—O «Medeja» — danes v ljubljanski drami. Danes, v petek 13. t. m. se ponavlja po daljšem presledku antična drama »Medeja« z gosno A Danilovo v naslovni vlogi. Ga. Danilova nastopi po presledku par mesecev zopet prvič na našem odru. V ostalih vlogah nastopajo gospe Medvedova. Rakarjeva. Balatkova. Mira in ves ženski dramski zbor. Režijo vodi gospa Danilova sama. Predstava se vrši za abonma D. , Nestroyeva vele-zabavna komedija se uprizori v soboto 14. t. m ob osmih zvečer zadnjikrat v sezoni, na kar se odstavi z repertoarju. Za to priliko je pripravil dirigent Balatka nov ku-plet v TV. sliki, katerega poje Melhijor-prima. Predstava je ljudska po znatno znižanih cenah od 15 Din navzdol. Z ozirom na priljubljenost komada in naval k večerni blagajni opozarjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji . Gospa Stotterjeva je že enkrat izvajala to partijo v naši operi z najlepšim uspehom. Opozarjamo na to popoldansko predstavo izredno lepega in globoko občutenega Pucoi-nijevega dela, prav posebno še izvenljub-ljansko občinstvo. Predstava je ljudska in veljajo znižane cene. «Ladv X». moderna opereta, se poje v ljubljanski operi zopet danes v petek zvečer ob pol 8. v običajni zasedbi za abonente A. Opereta je po vsebini kakor tudi po lepih melodijah ter modernih plesih še vedno zabavala gledališko publiko. Vstopnice za nedeljski predstavi 1. N. R. I. v ljubljanskem gledališču so v predprodaji od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Premijera Cerkvenikove cRoke pravice* v ljubljanski drami. Snoči je bila v dramskem gledališču premijera Ang. Cerkvenika cveseložalostne igre» cRolta pravice>. Kakor znano, se je ta komad uprizoril že v Celju. Vzbudil je med občinstvom precejšnje zanimanje in je bilo gledališče dokaj dobro zasedeno. Važneige uloge so igrali gg. Kralj. Povhe, Lipah, Gregorin. Ciril Debevec, Cesar dočim je gdč. Debeljakova nastopila v ulogi tipkarice Rije. Občinstvo je igralce ponovno klicalo pred zastor, takisto tudi navzočega avtorja 0 samem komadu in o uprizoritvi bomo še objavili podrobnejše poročilo. na mariborskem odru. V nedeljo, 15. t m. se uprizori prvič v tej sezoni krasna Verdijeva opera «Rigoletto», ki je že lani žela zelo veliko priznanja. cPasijon* zadnjikrat v mariborskem gledališču se uprizori v nedeljo 15 t. m. popoldne. Veljajo znižane cene. Če pošljejo po vstopnice za sedeže skupine po najmanj 50 obiskovalcev skupno in najdalje do nedelje opoldne, velčajo za te najnižje cene (od 15 do 6 Din) Letošnji dve velikonočni izvedbi Wag-nerjevega «Parsifa!a> t zagrebški operi sta — glasom kritik zagrebških dnevnikov — znatno zaostajali za uprizoritvami tega dela v prejšnjih sezonah. Opero je dirigiral kapelnik Oskar Jozefovid; naslovno ulogo je pel tenorist Belina - Skupiewski; Kunci^ je kreirala tudi v Ljubljani znana pevka ga. Vika Engel, Gurnemanza je pel Al. Griff. Amforta pa naš rojak, baritonist Robert Primožič, ki je prišel nalašč zato iz Budimpešte. Krležovo dramo cV agoniji* uprizori dne 14. t. m prvič zagrebško gledališče na Trgu kralja Aleksandra. Glavna ženska uloga je poverjena Slovenki Viki Podgorski. Angleški portretist in grafik Wiliiam Rothenstein razstavlja v ameriškem Chicagu serijo portretov največjih osebnosti sedanje dobe. Med portretirana se nahaja tudi kipar Ivan Meštrovič. Danes prvič t Ljubljani Harry Piel 11 ▼ najnovejšem Ufa ■B JIfVII velefilmu bieščeče 9 Iff I I U orijent&Ine razkošno« ® ■ J sti v čarobni Indiji PANIKA Harry Piel ft* I kot maharadža, uče» jj} ft j njak, detektiv. Oba r lifl deta naenkrat, 10 ■ dejan}! Danes ob % 5., Yk 7., K 8. in K 10. KINO <.;en-cl in upokojenke. K ob;!n; udeležbi vabi odbor. "55 * SPD, posavska podružnica Zidan! most ponovno opozarja članstvo na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedelro. dne 15. t. m. ob 15.30 v kolodvorski restavraciji Zidani most. 750 * Zveza za tujski promet v Sloveniji ima svoio glavno skupščino dne 20. aprila t. 1. ob 10.30 uri v dvorani Zbornice za trgovino. obrt in industrijo v Ljubljani. Ako se ob določeni uri ne bo sestalo zadostno število članov, se bo skupščina vršila pol ure kasneje ne glede na število navzočih članov. * Turisti, ki boste plezali v nede!'o, 15. aprila preko pri rodne krasote Pekla nad Bojevnico, ne pozabite posetiti med potk) domače kmečke veselice, ki io priTedi v Zg. Otavah tamošn.ia podružnica »Kmetijske družbe«. * Razpis mesta učiteljice-gospodinie. Hi- grjenski zavod v Ljubljani razpisuje mesto potujoče učite! tice-gospodin je s prejemki II. kategorije državnih uslužbencev. Prošnji je priložiti poleg zrelostnega spričevala še spričevalo o usposobljenosti in praksi v vodstvu gospodinjskih šol. — Prošnje je vlagati do 1. junija 192-8 pri predstoini-štvu ijVienskega zavoda v Ljubliani. * Razstava izdelkov slepih otrok. V »Domu slepih« v Zemtmu bo ob pravoslavni Veliki noči otvorjena razstava izdelkov slepih otrok. Ti izdelki so zelo zanimivi tako za vzgojo otrok kakor tudi za nwh starše, ker predstavljajo novo smer v odgoji teh ubogih otrok. * Radlopostaja v SkopIJo. Ministrstvo vojske in mornarice je sklenilo, da se v Skoplju zgradi poslopje za radiooostajo. V to svrho je že otvorjen potrebni kredit. Nova postaja bo letos izročena prometu. * Jugoslovenski Stradivarius. V Sarajevo je prispel te dni Nikola Vasič. rodom iz Zvornika, ki že več let živi v Severni Ameriki, kjer se je proslavil kot izdelovatelj najboljših vijolin. Nadeli so mu ime »Jugoslovenski Stradivarius«. Odlično le izvrši! naročila za najuglednejše svetovne vijolini-ste in virtuoze. Amerika mu je priznala naši oa' umetnika v tej obrti. Najboljšo zaščito proti gripi, šarlahu. di fteriii angini, influenci in prehladu Vai nudi v oreizku^ene f^issitmsm IUIIIW^|)R& .IfAHTJERI Vsaka niša ;ih mora imeti! cena je taki nizka, da si tih lahko nabavi vsak Čuvajte se slabih preparatov kateri so precej razširjeni io imitirajo Anacot-pastOe. * Poljedelski delavci za Nemčijo. Kakor poročajo ia Novega Sada. sta te dni prispela tjekaj delegat beograjske borze dela Nikola Blaškovič in zastopnik Berlinske delavske centrale Viljem VVeiser, kj najemata poljske delavce za Nemčijo. Priglasilo se je že 226 takih delavcev, ki že te dni odpotujejo v Nemčijo. VVeiser potuje še v to svrho po Vojvodini. • Okraden danski trgovec. V ponedeljek zvečer je iz Dalmacije prispel v Zagreb Aleksander Beckman, trgovec iz Kodanja, ter se na glavnem kolodvoru podal v kolodvorsko restavracijo. Ko se je vrnil v vagon, je opazil da mu je za časa odsotnosti bil ukraden kovčeg v katerem ie med drugim imel dragoceno žensko ovratnico iz biserov. Tatu še niso prišli na sled. ♦ Pri streljanju smrtno ponesrečil. Kakor navadno ob večjih praznikih, so tudi letos ob velikonočnih praznikih v raznih krajih streljali z možnarji. Pri tem so se pripetile nezgode, v Globokem pri Polju pa smrtna nesreča. Kmečki fant Franc Jevšek je z nabasanim možnarjem ravnal tako neprevidno, da sa ie možnar predčasno sprožil in nesrečnemu strelcu zdrobil lobanjo. * Samomor mlade deklice v cerkvi. Pri Bajskem Sv. Ivanu v Vojvodini je na veliki petek izvršila samomor osemnajstletna Kathe von Gundt iz Draždan. hči bogatega tovarnarja, ki se je že leto dni mudila pri neki madžarski rodbini, da bi se naučila madžarskega jezika. Zaljubila se ie v nekega tamkajšnjega posestnika Na veliki petek je šla v cerkev sv. Marka in si je. ko je bila cerkev natlačeno polna ljudstva, iz revolverja pognala kroglo v glavo V cerkvi je nastala velika panika. Mlada Kathe je zapustila pismo, v katerem izjavlja, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. ♦ Pogreša se slovenski »Amerikanec«. Zagrebška policija se že tri tedne bavi s težko nalogo, da izsledi nekega Josipa Pir-mana, ki je na misterijozen način dne 18 marca izginil iz Zagreba. Kdo ie Josip Pir-man? Kakor se je dognalo, je bil Pirman rojen leta 1861. v Zaborštu pri Studencu v Sloveniji. Pred dvajsetimi leti se ie izseli! v Ameriko skupno s svoio ženo Ker je bil po poklicu mlinar, je našel tamkaj dober zaslužek. Na njegovo nesrečo pa mu je umrla žena in on se je odločil, da se vrne v staro domovino, pustivši v Ameriki svojo 18 letno hčerko in dva sina Naseli! se ie v Zagrebu, kjer si je zgradil malo hišo. Bil je veseljak ter je zvečer 18. marca zašel v neko veselo družbo, ki je v spremstvu tam-burašev pozno ponoči zapustila gostilno. Od tedaj je izginila vsaka sled za Pirmanom Nekateri so mnenja, da ie v pijanosti zašel v kana! itn utonil, drugi pa so mnenja, da gre najbrže za zločin. Izsledovanie se nadaljuje. Komur je kaj znano o Pirmanu, naj to javi zagrebški policijski direkciji. * Nenadna smrt slovenskega voiaka v Pe-trovaradinu. Komaj je minulo 14 dni, ko so se odpeljali rekruti iz Slovenije v Petro-varadin, da odslužijo svoj kadrovski rok pri 4. balonski četi. Med vedno veselimi novinci-vojaki v tej četi. kamor je bilo dodeljenih nad 20 slovenskih fantov, je bil tudi Ludvik Vipotnik doma iz Gotovelj pri Žalcu, ki gotovo ni slutil, da se ie odpeljal za vedno iz Slovenije. Obole! je nenadoma na slepem črevesu, nakar se te v pe-trovaradinski bolnici podvrgel operaciji, ki ji je pa podlegel. Pogreb je bil baš na veliki petek ob 3. popoldne. Udeležil se ga častniški zbor s komandantom balonstva. letalskim kapetanom L ki. Stjepanom Burazovi-čem na čelu. Častniški zbor ie na pokojnikov grob položil krasen venec z napisom: »Oficirji 4. balonske čete svome vojniku«. Sprevoda so se udeležili tudi vsi slovenski novinci, ki jih je vodil letalski podnarednik Stojan Cirk iz Kočevja. Slovenci so na pokojnikovem grobu zapeli dve žalostinki, nakar je imel kratek, a ginljiv nagrobni nagovor Slovenec Ferdinand Srpan, ki se je od umrlega poslovil v imenu vojakov in še posebej v imenu slovenskih fantov. Pogreb slovenskega vojaka ob spremstvu častniškega zbora s komandantom na čelu je poda! izredno lep dokaz bratske liubezni in razumevanja med častniškim zborom in slovenskimi vojaki. Naj bo nesrečnemu mladeniču lahek počitek v bratski žemljici! ♦ Strahoten sadistični zločin v Starem Vukovaru. Nedavno se je na postaji Stari Vukovar igra! sinko tamošnjega postaje-načelnika Stojana Matiča Neboiša v čakalnici z dvema neznanima potnikoma. Ko se je postajenačelnik za nekaj časa odstranil iz čakalnice ter se pozneje vrnil, ie na svoje največje začudenje opazil, da ni v čakalnici več njegovega sinka in tudi ne obeh potnikov. Ker je sumil, da sta oba neznanca člana neke cirkuške družbe ter da sta mu otroka ugrabila, je dogodek takoi prijavil policiji, ki je brez odlašanja začela razreševati zagonetko. Vendar brez uspeha, šele dva dni kasneje je nesrečni oče našel sinka Neboišo mrtvega tik skladišča. Na njem je odkrij sledove sadističnega posiljenja in videlo se je, da je bil Neboiša zadavljen z roko Za zločincema je bila izdana tiralica, ki Je imela uspeh iti sta bila oba suroveža aretirana v vasi Tovarniku ter privedena v Vukovar Eden zločincev. 21 letni Rudolf Boizek h Martinca, je v polnem obsegu priznal zločin, dočim drugi, 23 letni Ferdo Ho!c, čevljarski pomočnik iz Osieka, taji soudeležbo. Oba sta se izdajala za trgovca s suhomesnatim blagom in sta salame, ki so jih našli pri njih. ukradla na vlaku bl-izu Vu-kovara Oba zločinca bosta izročena državnemu pravdništvu v Osiieku. ♦ Umoril ženo in taščo zaradi ljubosumnosti V podTavskem Novem Gradu Je bil na velikonočni ponedeljek izvršen grozen dvojni umor. Devet in dvajset let stari logar Dušan Dobrinlč ie že več let žive! skupno s svoio ženo Anko fn nieno materjo Kato Dančilovid. Ker je rodbina živela v dobrih gmotnih razmerah, je vladalo v hiši lepo so- 1 glasje. V zadnjem času pa }e večkrat prišlo do prepira, ker h bfl Dušan ljubosumen oa svojo že«no. Mladi mož ie pogosto Pifrn prihajal domov. Tako tudi na Veliko noč. Sicer je mož zvečer kmalu zaspal, v ponedeljek zjutraj pa je došto io-ma s prispevki privatnih mecenov. Poleg svetovnoznamega velikanskega deškega zbo ra so \Vianer Sanigerknaibem menda edina korporacjja te vrste na svetu. Prepotovali so lani in letos vso za/padno Evropo, zdaj pa so na turneji po Jugoslaviji. Predsnoč-njim so nastopili v Mariboru, smočj v Ljubljani, nato pa obiščejo še Zagreb, Osijek, Novi Sad in Beograd. Njihov rename je privabil snoči toliko občinstva, da je biia unionska dvorana malone razprodana, ln mali Dunajčani, 15 po številu, so si tudi res takoj osvojili srca poslušalcev. Izvajali so najprei kratko Haydnovo aperico »Lekarnar«, v kateri so se dobro postavil; štirje solisti, nato pa devet pesmic kiasične godbe. Za vsako so želj viharne aplavze, da so jih moralj par ponoviti, po absolviranem programu pa so še celo vrsto dodali, ker jih publika kar ni hotela pustiti z odra. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje: I.) na znanstveno mesečno zborovanje, ki se bo vršilo v četrtek, dne 19. t. m. v bolnici za ženske bolezni, predavali bodo: Prof. dr Al. Zalokar- Čelna lega. telefon in rešilni avtomobil; asistentka dr. Mariia Finkova: Hipoplazija vratnega mišičja zaradi prisilnega intrauterinega držanja; primarij dr. F Derganc: Spoznavno-kritična medicina (konec). II.) na zabavni večer, ki se bo vršil v soboto, dne 8. t. m. ob 20.30 uri v restavraciji Zvezda v čast g. šef-zdravniku dr. Ivanu Zaicu ob priliki njegovega 25 letnega službovanja v sociialnem zavarovanju. 754 a— Narodni ženski savez. Predavanje g Andrče Kurz, predsednice Federacije prijateljic mladih devojk, bo v soboto 14 t. m. ob treh popoldne In sicer v dvorani na univerzi. S skioptikom se bodo med predavanjem projicirale slike vzornih domov In drugih naprav, ki jih Je ta organizacija v raznih svetovnih mestih ustanovila v zaščito in pomoč mladim devojkam. Pozivamo članice vseh naših ženskih druStev. da se gotovo udeleže predavanja. Nai iih ne odvrne od udeležbe zgodnia ura. ki se le nastavila samo glede na naše članice Iz Celja Ivan Bizovičar vrtnarsko oodletje LJUBLJANA. KOLEZ1JSKA ULICA 16 Driporoča si. občinstva svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne orilike Od marca naprei bodo na razpolago tudi sadike naižlahtneiših cvetlic In ze-leniadi vsake vrste. Izposojevanje dekoracijskih dreves •Lorberiev« za dvorane Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z naifineišimi cvetlicami Naročila na deželo se izvršuieio točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar. Ljubljana tn Maribora. — Narodni ženski »vez, slov. deL n— Preporodaši, Preporodašlcel V soboto ob pol 6. bo zadnje predavanje v tem Šolskem letu. Predaval bo višji režiser prof. O. Sest. Udeležba dolžnost! — Odbor. o— Narodni muzej bo od 15. aprila t. I. dalje odprt za brezplačen poset vsako nedeljo dopoldne od 10.—12. — Razstava o razvoju na£e pisave hi tiska v vitrinah hodnika v pritličju ostane otvoriena le še do meseca junija fcl.; pozneje se bodo originali izločili. a— Starešinska organizacija Preporoda priredi v soboto, 14. t. m. ob 20 svojo tradicijonelno akademijo v dvorani Naprednega dijaškega doma (Arena Narodnega doma) Na programu je več pevskih točk in deklamacij. Po sporedu ples. Vsi prijatelji mladine vljudno vabljeni! u— V prid Dečjemu dr»mi. k! ga bo zgradilo društvo »Skrb za mladino< za revno in bolehno deco na že kupljeni parceli v Aleksandrovem, se bo vršila v nedeljo, dne 22 t. m velika tombola. Kupujte tablice! Dobitki bodo od ponedeljka dalje razstavljeni. — Ker bodo v nedeljo, dne 15. t. m. igrali v drami pasijonsko igro »INRI« se bo mladinska akademija vršila v nedeljo 6. maja popoldne. Ze kupljene vstopnice veljajo za 6. maj. — Odbor. 757 n— Dan bonbončkov v korist CMD. Sestanek gospodičen Je danes ob 5. url popoldne v Narodnem domu. 756 u— Drva za najsiromašnejše. Mestni magistrat bo desetim najsiTomašneišIm razdeljeval vsak mesec drva. Rekflektanti naj se oglase na mestnem magistratu, soba št. 42-11. u— Policijski drobiž. Od srede na četrtek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina ure in verižice, 1 tatvina klobuka. I tatvina obleke, 1 izgred, 1 prestopek javnega pohujšania. 2 prestopka kalienja nočnega miru, 1 prestopek nedostornega vedenja. 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 prestopek prekoračenja policlrske ure. 1 nesreča z zastruplieniem. 2 karambola in 9 prestopkov cestno-policitskega reda. Aretacij! sta bili izvršeni 2 rn sicer 1 zaradi pijanosti !n kričania, 1 pa zaradi suma tatvine in nobega z doma. Pomladanske OBLEKE moderne, v krasni izvTŠifvi. najlepših modernih vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki F. Luklč. Stritarjeva ulica. u— Navihan klatež. Na neki klopi v Zvezdi se je predsnočnjim nudil pasantom zanimiv prizor. Na klopi je ležal že starejši človek, ki je brcal z nogami okrog sebe, pri tem pa se drl na vse grlo: »H...., snoči sem spal na Rožniku, danes bom pa kar tukaj«. In je besnel še dalje, dokler niso prišli ponj stražniki, ki so pijanca naložili v »Zelenega Henrika« ter ga odpeljali na policijo. Bi! je to znani pijanček France G. ki je prišel pred dnevi iz zapora in mu je bil izstavljen prisilni potni list.' da se odpelje v domovinsko občino v Mirno peč na Dolenjsko. Seveda pa je dobričina ostal raje v Ljubljani, ker najde tukaj več prijateljev, ki ga od čas2 do časa napoje s krepkim dalmatincem. u— Karambol kolesarja z motociklistom. Včeraj okrog 13.55 je prišlo na vogalu Frančiškanske ulice in Dunajske ceste domala do večje nesreče. Kroiač France je privozil po Frančiškanski ulici v zelo naglem diru ter se z vso silo zalete! v Maksa K, ki se je peljal z motorjem po Dunajski cesti. Zalet je bil tako močan, da je kolesarja in motociklista vrglo na tla in se je France pri tem kakih 4 krat prekobali! po tleh. Očividci, ki so prizor opazovali, so menili sprva, da bosta oba obležala na tleh vsa polomljena, vendar pa sta se oba kaj hitro pobrala Bil ie pravi čudež, da ni prišlo do večje nesreče, kakor da sta močno poškodovala vozili. o— Dolarji so mu dišali Katarina Volek 75 let stara gospa, stanujoča na Dunajski cesti št. 17., je, prišedši te dni popoldne domov, našla svoje stanovanje nezaklenjeno. Ogledujoč se po sobi !e kmalu uvidela, da notri ni vse v redu, karti našla ie odprt tudi predal svoje omare. Volekova ie takoj pregledala dobro ji znano vsebino tega predala in hkrati ugotovila, da ji je neznani poset-nik ukradel 10- dolarski bankovec, ki ga je dobila od svojih sorodnikov iz Amerike. Prijavila je zadevo takoj policiji, ki je že naslednji dan izsledila tatu v osebi 17 letnega Stanka Savenca, brezposelnega delavca. stanujočega v isti hiši. Policija pa Savenca ni mogla aretirati, ker se M je predrzni zmikavt še pravočasno izmaknil in neznano kam pobegnil. DIZAVE SLON u— Stavbni les so porabljali za kurivo. Zidarski mojster Blaž Černe. stanujoč v Križevniški ulici št. 7„ je že dalje časa opažal, da mu kradejo neznani tatovi s stavbe neke nove hiše v Zeleni ta mi stavbni les. Tekom zadnjih dni je zmanjkalo s skladišča nad 50 desk Ln plohov, poleg tega pa tudi več različnega zidarskega orodja v skupni vrednosti nad 1400 Din. Čeme storilcev nikakor ni mogel Izslediti, zato je poklical na pomoč stražnike. Vrh tega se Je podal še sam na izsledovanie in res zapazil v drvarnici neke hiše v Zeleni jami več sežaganih kosov desk za katere Je menil, da so njegove. Zaslišani sta bili dve ženski, ki pa sta dokazali, da les ni čeme-tov, vendar pa tudi ukraden. Ženski sta si namreč deske prilastili na dvorišču neke tovarne v Mostah; tako je prišla na dan druga tatvina, akoravno prvi oškodovanec še ni prišel na svoj račun. Iz Maribora a— Narodni poslanec dr. Pivko med vdaj bodo tudi naš* industrijska podjetja lahko znatno dvignila dividende. Sobice vzhaja ob 5.23, zahaja ob 18.41, luna vzfeajla ob 1.21, zahaja ob 9.16. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.1 C. najnižja 10.0 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Izpremenljivo, hladno vreme, dež ni izključen. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo oblačno, nekoliko dežja; temperatura od 12. do 16 siopinj. Morje nekoliko razburkano KD&jf najboljše, najtrdnejše zato najcenejše' Hmeljarsko društvo naprošeno, da pošlje hmeljskega kebra na ogled raznim znanstvenikom in hmeljarjem. Pri letošnjem rezanju hmelja je gosp. Fr. Turnšek z Brega pri Polzeli našel navedenega škodljivca in ga izročil društvu, ki ga radevolje pokaže interesentom. Škodljivec spada med rilčkar-je, je 14 mm dolg, 4 mm širok in je temno-rjave barve. Hmeljarji se vnovič naprošajo, da vestno zasledujejo vse hmeljske škodljivce. Ker se bo izredna glavna skupščina v svrho izpremembe društvenih pravil vršila meseca maja, se gg. poverjeniki naprošajo, da čim prej naberejo članarino in v pošljejo nabiralne pole. = Dvodnevni sadjarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu se bo vršil dne 17. in 18. t. m. Tečaja, na katerem bodo teoretični nauki združeni s praktičnim izvrševanjem raznih opravil pri sadnem drevju, se more udeležiti do 30 udeležencev. Zavod nudi vsem obiskovalcem tečaja brezplačno prenočišče in onim, ki se izkažejo s potrdilom županstva, da niso premožni, tudi brezplačno hrano. Prijaviti se je najpozneje do 15. t. m. pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Vsi prosilci bodo o sprejemu v tečaj obveščeni. = Dobave. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 2 aparatov za polnjenje bencinskih jamskih svetilk. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi in 8000 kg karbida. Direkcija državnega rudnika v Velenjiu sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 10 valjev za kisik (Sauerstoff - Flaschen). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 25. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave platna za zavijanje tobaka; 2. maja pri ministrstvu vojske in mornarice, oddelek za mornarico v Zemunu, glede dobave 2000 komadov posteljnih odej; 3. maja pa glede dobave 1100 ton olja. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. *) Po odbitku Se ne zapadlega kupona. = Kaj bo t drugim tirom na progi Zidani most - Zagreb. Dočim so dela za gradbo drugega tira na progi Beograd - Zagreb v polnem teku. so izgledi za gradbo drugega tira na progi Zagreb - Zidani most slabi, čeprav je ta proga, po kateri se razvija skoro polovica prometa iz Slovenije, dane« možno preobremenjena in se bo ta preobremenitev po gradbi proge Št. Janž - Sevnica in po otvoritvi zveze Rogatec - Krapina še povečala. Ker gradba drugega tira na tej progi v uredbi o gradbi novih železnic ni predvidena in ker se po izjavah finančnega ministra v bodoče ne bo več delalo investicij iz proračunskih sredstev, zato je realizacija tega vele-važnega projekta popolnoma negotova. Zbornica za TOI v Ljubljani je na tozadevno predstavko te dni prejela od generalne direkcije železnic odgovor, po katerem generalna direkcija sicer uvideva potrebo gradbe drugega tira na tej progi, da pa tega iz finančnih razlogov ne more izvršiti. S tem delom se bo šele pričelo, ko bo za to dana finančna možnost. Oa odgovor nas pušča torej v popolni nejasnosti. Pri tej priliki naj še omenimo da stroški gradbe drugega tira ne bi bili tako veliki, ker je v daljavi 17 km od Zidanega mosta do Sevnice gomij ustroj za drugi tir že gotov in se torej stroški na tem delu proge reducirajo samo na izdatke za tračnice in prage. Z odgovorom (reners^ne direkcije se nikakor ne moremo zadovoljiti, kajti slej ko prej bodo razmerp nrisilile generalno direkcijo, da se loti tudi te?a vprfšinja. Drugi tir od Beograda do \ovske (305 km) bo baje že gotov do decembra t. 1., stroški pa bodo znašali okrog 350 milijonov Din. , _ . , = Promet na ljubljanski in *airrebški hor-zi v I. četrtletju t. 1. Na ljubljanski borzi ie znašal devizni promet v I. četrtletju tekočega leta 2033 mPiiOHa Din. na zagrebški bora pa ie v tem razdobju dosegel višino 750.7 milijona Din (lani okrog 8™ milijonov DinV Efektni promet zagrebške borf ie v T četrtletju znašal 103.1 milijona Din (lani 92.5). . _ = Hmeliariem in g?, poverrenikom Hrae-Har*kesa drnštva. Od Hmeljarskega društva smo prejeli dopis, iz katerega posnemamo naslednje: Hmeliska rastlina, kateri spomladi pustimo preobilo poganjkov in io tako preobložimo, prične kmalu hirati. Zato se mora število poganjkov, ki jih privezujemo k drogom, ravnati po jakosti poganjkov. V najslabšem primeru privežemo od vseh p?-nsnjkov le enega, pri krepkeiših poganjkih dva in pri zelo krepkih tri. Štirje poganjki se puščajo le v prav redkih primerih, posebno tam. kier je zemlja prvovrstna in je rastlina izredno bujna in zdrava. Slabotni rastlini puščati tri do Štiri poganjke, je nesmiselno. nesmiselno pa je tudi, krepkim rastlinam puščati le eden ali dva poganjka. Slabotni hmelj s Štirimi trtami bo rodil pre-male. krepek pa z eno ali dvema trtama na predolro kobule. Gosp. Blaž Krali lz Št. Uja pri Velenju je prišH do prepričanja, da mora svojemu hmelju pustiti vsako leto po štiri trte ako hoče pridelovati kobule normalne velikosti. A to ne velja za vsakega hmeliarja. Kobule, kakršnih «1 želijo pre-kupri' nai b0darska li. sta SDS«! Dosedaj je bila občina Senovo vedno izključno v rokah klerikalcev. Nezadovoljstvo med klerikalci samimi rodi že sadove. Naša SDS gre v boj pri občinskih volitvah za dobrobit te industrijske občine. Gospodarstvo občine se mora temeljito urediti, ker so stroški za novo šolo ogromni in ceste skrajno zanemarjene. Treba bo velikega in složnega dela. Na tem rednem občnem zboru so bili izvoljeni: predsednik dr. Benedičič, odborniki: Josip Senica, Franc Graf Ivo Kompoš, Dcw minik Dečeko, Josip Kokole, Ivan Omer-zu, Milivoj Dubrovič. Prva naioga krajev, ne organizacije SDS na Senovem je ta, da dobimio prvič v občinskem odboru čim močnejše zastopstvo — Zato vsi na delo! D. M. V POLJU. Tukajšnja pošta do. stavija po posameznih vaseh, počenši « 1-aprilom 1928 le trikratt na teden To zaradi tega, ker je poštna uprava odvzela ene. ga selskega poštnega dostavljalca Novine denar, pakete itd. dobivajo naši občinarji sedaj mnogo pozneje; občutili smo to posebno v sedanjih velikonočnih praznikih Delavci in ostaii občinarji smo navezani na vsakdanja življenska vprašanja, s katerimi smo bili v stiku s pomočjo naših časopisov, katere dobivamo sedai toliko pozneje. Nujno potrebno je, da poštna uprava čimprej nastavi zopet še tretjega dostavljalca, kar bo v splošno korist posameznika in vse občine. Upajmo, da ustre. ze poštna uprava tej naši upravičeni želji. katere rešitev pričakujemo v najkrajšem času. ŽABNICA Dramatični odsek prostovoljnega gasilnega društva v Zabnici bo go. stovad v nedeljo 15. t m. v bivšem Sokolskem domu v Medvodah s Petrovičevo dramo »Mrak« Začetek ob poi 5., konec ob pol 7. S popoldanskim vlakom iz LJubljane m Gorenjske, kakor tudi z večernimi vlaka je dobra zveza. Vsi okoličani in tujci se najvljudneje vabijo, da noseicijo to credstavo. — Odbor. P«t<* 11 IV. 1928 Naročilo, in* os* Ucoitsj* nalili, _ y«, poAah, na. Oglasru, od, dJUk Jatra,', JjMaria,. Vr%StriUAM,*-T*L St. 2401 Nad 20 let obstoj] modni salon Stuchly - Maške vsled tega prodaja trojo bogato zalogo svilenih klobukov ta slamnikov za dame in dekline po znatno ni zid ceni, svojim dolgolet r.im odjemalcem poseben popust. 12048 Smoklng leoetame ln svilene plašče lzieluje po zmernih cenah modni atelje v Ljubljani, M<*tni trg 25A- 12286 s ra ■r-j ., Sijajen zaslužek aviuno vsakemu, ki prodaji naše slike privatnim ttrtinkam. posebno na de-ieli. Potrebna majhna kav-rija. Specialimport. veletrgovina oljnatih slik na SUtnu, Ljubljana, Vegova t 8. 11801 Postrežnlco za takoj t\ popoldanske ure k družini bres otrok. Naslov p. do 7. obroka pri razmetavanju državn papirjev letošnje žrebanje) združeno z zavarovanjem, dobe zastopniki cele države od Organiracionog Odelenja —-Beograd, Zmaj od Nočaja 14. 12033 Perilo imrejmem v praje in lepo likanje, samo oh boljših gospodov in gospodičen — Olga Perhavec, Kap;teljska St. 5. 12272 Kuharico |wrfektr.o z večletno ho telsko prak«o sprejmem za kopališko restavracijo — Ponudbe z navedbo starosti in plače n» oglasni od delek »Jutra« pod značko »Kopališče«. 12009 Frizerko samostojno in dobro izvež-bano, veščo onduliranja, manikiranja in vodne on-dulacije. išče za stalno Mate Dill, Vinkovci. A'ek-»androva ulica 7. 12205 Gospodična ki igTa dobro prv0 violino ali katerikoli instrument. Iščem Za damsko kaj>eIo Začetnice z dobrim sopran-skim glasom za petje, se raj tudi oglase — Slavko P.aškaj. Banjaluka. 12191 Mesto sluge skladiščnika ali kaj slič-nega. ozir karkoli iščem s 15 aprilom Sem prost vojaščine. 24 let star, raz vite postave ter sposoben za vsako delo Grem tudi v kako tgovino za razna Salca blaga Ponudbe pod »Poštenost 39« na oglasni oddelek »Jutra«. 11993 Iščem službo v pisarni, za potnika, skladiščnika ali kaj drugega Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Za vse uporaben«. 11988 Kapelnik salonskega orkestra, Išče mesta Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kapelnik« 1194? Vrtnar stareJM, oženjen. veSč vsega dela, z večletnim spri čevalom. trezen in skrben, želi stalno, samostojno službo. — V najem vzame tudi majhno posestvo v bii-žini mesta ali večje indu strije Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12152 Natakarico i kavcijo 5000 Din sprejmem takoj za vinotoč na Pragerskem Ponudbe na naslov: J Prodovič, Ljubljana, Poljanska cesta 73 12156 Več dobrih Ikroj. pomočnikov mrejme za veliko delo I. Kersnič, Prečna ulica 4 12089 Guvernanto ki ima rada otroke, ne pod £3 let staro, ki ima prakso tn zna poučevati otroke v nemškem jeziku, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo p'ači!nih po troje v in referencami na Silesia. Novisad 12214 Trg. vajenca poStenega sprejmem takoj t hrano in stanovanjem v hiši. —Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12273 Kontoristinjo tudi začetnico, veščo strojepisja in vseh pisarniških del. sprejmem takoj izven Ljubljane. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Kontoristinja« 12283 Kuharice, sobarice, natakarice deklice za hišna dela In ts.mbnr»šice nujno potrebuje Služinski zavod v Zagrebu, Marovska ulica t3. 12279 Plačilna natakarica zmožna kavcije, želi mesta kje na letovišču Go vori slov. hrvatsko in nemško. — Cenjene dopise prosi pod »Vestna«. Studenci pri Mariboru. Dr Krekova 25 12120 Za vzgojiteljico in nadzorovanje otrok R boljš: družini v Ljubljani ali drugi večji kraj gre proti zmernemu honorarju izobražena gos|>odična — ijnbiteijii-a otrok Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ::od šifro »Vestra in *» nesljiva«. 12057 Uradnik srednješolsko izobrazbo iober organizator nitim ran knjigovodja perfekter. bilancist — želi primerne -lužbo » Ljnhljandi ali o« ieželi Spreime tndi dele na ure Cenjene itonalb. se prosijo na oglasni od 1e|ek »Jntra« pod »načk« •Skromen« 1171? Mlinar 19 let star. vaien v valjčnem in kmečkem mlinu — išče kakršnokoli službo — Našlo,, v oglasnem oddelku »Jutra«. 12220 Trg. pomočnik s štiriletno prakso v želez-ninski in mešani stroki — išče službo v mestu ali na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12231 Slaščičarski moister išče službo poslovodje — event sajson službo Naslov R W i s t a n. Celi«. Lava št 21. 12217 Inteligentna gdč. išče službe za dopoldanske ure kot »prejemnica strank pri zdravniku, v pisarni, aJi kaj podobnega. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moč 22« 12101 Pletilja teli službe, najraje ijani. Naslov pove oddelek »Jutra«. v Ljub-oglasni 12289 SE212!! VBms&mnBtmBs Sm J?CljQlT0 se temeljito tn trajno od vadite Najboljše priznalni ee in reference — Prijave vsak dan od 9 —11 in od 2 —8 v Ljubljani Beethov nova alic,8 4. pritličje — Pavla Kovač, špecijalistlnja za govorilno gimnastiko «8 Gospodična Italijanka poučuje in daje konverzacije Cenjene po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Per fektna 86«. 12086 Matematiko tn druge predmete inštrn-iram Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Nizka cena«. 12223 Vrtalni stroj sittema Craelius ali »ličnega kupimo, ali vzamemo na posodo Ponndbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Cratlius* 12291 Pisalno mizo dobro ohranjeno in pult sa knjige kup;mo Ponudbe na poštni predal 209. 12243 Orehov proda vsako količino po najnižji dnevni ceni FTanc Kc«, Kandija, Novo mesto 12149 Tovorni avto Chevrolet 1 Vi ton, še sko-raj nov, prevozil 7500 km, proda za 40.000 Din Vinko Sket, Rogaška Slatina 12011 Indlan Scout zelo dobro ohranjen, radi preselitve poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12088 Nogavice ■aznib vrst najceneje pri iOrnča Osvald D o b e i c Ljubljana. Pred ikofiio 16 (K) Zima za modroce najboljša in najcenejša pri M. MASTERL tovarna žime Stražišie pri Kranju Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupit-najceneje v največji tovarn: Jugoslavije — Mehanična vrvarna 8 s n k o v e • -Grosuplje. 261 Najboljši koks- Cebtn. VVolfova ulica Ml Ul Preproge medvedje kože, salonsko ogledalo in kompl otroška posteljica naprodaj. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra« 12144 Načrt za jedilnico v narodnem slogu, napro daj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jedilnica«. 12134 Trb. premog drva. Pogačnik Bohoričeva 5 Telefon 2059. 12054 Otroški voziček naprodaj na Gosposvetski cesti 4/n. levo. 12285 Hrastovih desk tn;a % suhih, 42 in 30 mm obrobljenih, dolžina 2 90 m prodam večjo množino po 400 Din franko vagon — Ponndbe na oglas oddelek ».Jutra« pod š;fro »Hrastove deske 400« 12276 Prodajalko (začetnico) sprejmem s 15. aprilom. Osebno se je predstaviti vsak dan od 8.—12. ure dop. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12224 Natakarico * nefltaj kavcije, ki hi tudi gospodinjila. tudi začetni. CO spreimem takoj „ trajno službo N««lov v oelao oddelku »Jntra«. 12240 Brivskega pomočnika B)t»<1«v» dobro Vzur^nee« tudi v «trrtenjn bobi — •nrajme lake) J. Mrauh. brtvee. lok Pla- ht po točo*«*«. Šofer-mebanik z večletno prakso, zmožen kavcije, išče stalno mesto ori luksusnem avtomobilu ali avtobus prosri. Dopise pod »Trezen« na oglasni oddelek »Jutra« 12239 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezfka. išče službe kot blagajničarka. najraje v trgovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod :Blagajničarka«. 12253 Pletilja išče Službe Naslov v <*r' oddelku »Jntra« 12252 Postrežnlca išče z*po«lftT)l* pri msjbni druž;nl. Naslov T Oglas, oddelku »Jutra«. 12257 Pisarniška moč izvrstna. s »redniešnlsko r»nhrazl>o in dolgoletno pr*k«o. z ztitnjem ve? i e-zikov Vn »tenogTtfH. želi OmJ ponndbe na »J«tn« rwvi »Parfaktaa O* 12256 Javna dražba Dne 16 aprila ob 10 nri dopoldne se vrši javna dražba v Vevčab štev 37 Prodajalo se ho- šivalni stroj. 2 mala prašička, razna špecerija. steklena in porcelanasta posoda pohištvo prodajalniška oprava in drugo 12212 Kleparsko orodje kompletno, ter stroj za krivljenje pločevine »Rund-masehine« po ugodni ceni prodam radi opustitve kleparske obrti Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Klepar«. 12221 Ajdovo moko uo S Din in činkvuntlr tiron oo 4 Din prvovrstm izdelke pošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej n metn; mlin. Javornik. Gorenjske Bf Otava sladka 75 in nekaj slame naprodaj v Zg ŠiSki št 17 12260 Jamskega lesa kupim takoj 200—300 m*. Zračno suh, od 3—7 m dolg in od 12—24 cm na tankem koncu debel, dobava do 25 maja 1928 pla8'jivo v 20 dneh Stavite obvezne ponudbe iz postaj Mariborske oblasti na naslov: Korošec Drtgotin. trgovina z rudokop. lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje štev. T). 12132 UGODNA PRODAJA AVTOMOBILOV iz druge roke: l Oakland limuzina, tipa 1927, 4 vrata, 5 - sedežen, vožen ca 4000 km, skoraj nov, Oln 85.000 » Oakland Šport Tou-ring, 1926, odprti. 5 - sedežen, teb dobro ohranjena. Din 60.000 več Chevrolet Ton-rlng-ov, 1927, odprti, 5 - sedežni, v zelo dobro ohranjenem stanju, malo vodeni, od Din %.000—48.000. več Chevrolet Tou-rlng-ov, 1926, dobro ohranjeni, od Din 20.000—35.000 I Fiat 501 Šport. 4 - sedežen, brezhiben, gume skoraj nove. Din 40.000 I Fiat 503, odprti 5 - sedežen, izvrstno ohranjen, mak> vožen. Din 55.000 1 Itala, odprti. 4-se-dežen. moderna ty-pa, ▼ dobrem sta nln, Din 25.000 1 S. A. M. dvosedež-ni. poldirkalnl. Din 25.000 1 Pord. 1926, dobro ohranjen Din 15.000 ! Itala, tovorni, tri-tonski, polne sume' Din 17.000 l 4r1el. 500 ctna, O H. V. s prikolico v brezhibnem sta nju, malo vožeti Din 19.000 pri l & M. Harsf a En LJUBLJANA Dunajska cesta 12. Tel fon 22-92 Meyers Konversa-tions Lexikon najnovejša Vil izdaja, naprodaj v obrokih po 150 Din na mese.r od privatnika — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjiga«. 12136 Stavbnih parcel Tauzherjevih ob Samotni ul^ci sa Bežigradom je i« nekaj na razpolago. Pojasnila na Gosposvetski cesti št. 4/n, levo. 12284 Dve parceli okrog 700 m* vsaka, po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12246 Zganjekuho popolnoma urejeno, ob vodi. s vodovodom In elek-trifino razsvetljavo, radi preselitve prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Sigurna eksistenca« 11944 2ellmo prostore za pisarno. Cestni lokal ali avent. 2 sobi v prvem nadstropju. Natančne ponudbe na poštni predal 174 11800 3 pisar, prostore oddam v centru meeta — Naslov y oglasnem oddelku »Jutra*. 12051 Trgovino špecerijsko, lepo, oddam v Mariboru Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vinotoč« 12102 V iT t Stanovanje 2—3 sob iščem v mestu Ponndbe na c glasni oddelek »Jntra« pod .Vrtača 7». 12135 Čedno stanovanje oddam v Zeleni jami 230. pritličje, desno. 12274 Solnčno stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, z balkonom in vrtom oddam z majem; 10 minut od glavne pošte. Ponudbe pod »900 Din« na oglasni oddelek »Jutra*. 12227 Stanovanje 5—6 tob, v 1. nadstropju, v tredini mesta, v katerem bi te moglo vršiti poleg stanovanja tudi obratovanje. ali pa stanovanje 2—3 sob in obratovališče 2—3 prostorov posebej, iščem. Event. sprejmem vsako posebej, ako bi sknpno tega v isti hiši ne bilo mogoče iobiti Prosim pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »St, 8«. 12244 Večje stanovanje s kopalnico itd., v novi hiši v Ljubljani oddam s 1. avgustom 1928 K stanovanju spada tudi obsežen vrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 12070 Stanovanje lepo ln solnčno, pripravno tudi sa abstinentsko gostilno oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12245 Solidno sobo manjšo, po možnosti a hrano išče tterejij gospod. — Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Nujno 81*. 12281 Sobo w t gospoda, i prostim vhodom, oddam t 15. aprilom blizu Tabora Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12295 Elegantno sobo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12226 Sobo t posebnim vbodom oddem mirni gospodični Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12213 Vodne turbine za avtom, regulatorje, zatvornice, opreme žage in mline izdeluje in dobavlja 0. F. SCHNEITER, Škofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene! Zahtevajte ponudbe! Prvovrstne reference! Sobo s štedilnikom prizemsko, oddam samcu ali zakoncema brez otrok ▼ Maistrovi ulici štev. 14. 12188 Opremljeno sobico s posebnim vhodom takoj oddam. Našlo, ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 1223S Opremljeno sobico separirano, takoj oddam eni ali dvema osebama — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12241 Prazno sobo s elektr. razsvetljavo, 6* mogoče v sredini mesta išče mjnen sakonski par brez otrok. — Ponudbe nn oglasni oddelek »Jutra« pod »Nova oprema*. 12247 Opremljeno sobo selo lepo in zračno, oddam v tredini mesta mirni gospodični. Naslov T Oglas, oddelku »Jutra*. 12254 Opremljeno sobo t posebnim vhodom oddam s 15. t. m. v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12251 Prazno sobo s posebnim vhodom, iščem Ponudbe n* oglas, oddelek »Jutra* pod »Frazna soba« 12265 Opremljeno sobo t ' popolnoma eepariranim vbodom, iščem s 15. aprilom. — Ponudbe takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod »Profesor«. 12269 Snažno sobico s posebnim vhodom oddam takoj stalnemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12180 Na stanovanje sprejmem 2 gospoda, event. gospodični, v bližini Sv. Petra Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12116 Langenscheidts-briefe za italijanski in francoski jezik, kupim Ponudbe z označbo cene na naslov-Pavlovčič France, Rakek. 12190 Trgovina * mešanim blagom in deželnimi pridelki dobro ido 6a. v najlepšem trgu Po savja, rad' družinskih razmer naprodaj pod ugodnim1 oogoji Potreben kapital 150—200.000 Ilin Prevzem najraje takoj Ponndbe pori »Posavje« na oglasni oddelek »Jutra« 11869 Dvonadstr. hišo v centru Ljubljane za Din 350.000, kakor tndi več stanovanjskih ln trgovskih hiš ter vil proda Prometna pisarna prvega društva hišnih posestnikov, Salendro-va ulica 6 12204 Trg. z železnlno na prometnem kraju, 10 minut izven mesta Ljubljane. dobro vpeljano — prodam iz proste roke. — Potreben kapital ca Din 200 000 Resni kupci naj vložijo ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra* do 25. t. m. pod »Sigurna eksistenca 35* 12234 Prazno sobo s separatnim vhodom (po možnosti t severno razsvetljavo) v sredini mesta iščem za takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Atelje«. 12162 Majhen kabine« oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12287 Opremljeno sobo oddam s 15 aprilom Isto-tako oddam sobo t kuhinjo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12297 Opremljeno sobo oddam t 15. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 12288 2 gospoda sprejmem na stanovanj«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12293 Večjo mesečno sobo V bližini T;volija, l električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam • 15 aprilom stalnemu gospodu. Poisve te v Knaf-ljevi ulici 18/H. 12290 Sostanovalca sprejmem r lepo sobo ▼ Zibertovi ulici 194. 12237 Mlajšega dijaka tpejmem ▼ pranje in lepo vanje sa 100 Din. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jntra. 12258 Dama ki M posodila 20—50 000 Din dobro vpeljanemu podjetju. dobi stalno namešče-nje Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Stalna tlužba 31«. 12131 Tihega družabnika t kapitalom 150 000 Din želim za trgovino s mešan blagom. Varnost zajamčena. Obrestovanje najmanj 18%. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovina 120*. 12013 Družabnika s 5—10.000 Djn iščem Dobiček se deli na polovico Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaslužek«. 12292 Družabnika t kapitalom ca 100.000 Din. tihega ali sodelujočega — iščem za dobro vpeljano in dobičkanosno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Družabnik 25*. 12225 Gospodična srednjih let, prosi blago srce sa uredjtev tvojih razmer in zaslužka 12.000 Din posojila Vrne v mesečnih obrokih po 1000 Din — proti garanciji Večna hvaležnost Dopise pod šifro »Hvaležnost« na oglas, oddelek »Jutra« do 14 in 16. aprila 1928. 12242 12.000 Din posojila iščem sa kratko dobo proti visokim obrestim In ti gurnemu jamstvu, in to le do 23 apr;la t 1. — sicer prepozno Cenj. ponudbe na ogla»ni oddelet »Jutra« pod »Takojšnja pomoč« 12270 Jktpiti »S«, Srbin, SoJnce. Spomlad. Sreča 22, Sijajen položaj, Skladišče, 81 spomlad, Sodi, Tovorni avto 11928, Takoj prevzamem 10648, T 2036, rrajna hvaležnost. Union, Uresničena želja Vinograd 82. Vrt. Veselo potovanj«. V obratu. Vestna in saneeljiva. V mestu. Vražja Ofellja. Zvesta pomoč 911, Zračna soba 25. Značaj. Začetnica Za takoj, Zmožna, Zemlji «če takoj. 50 000. 100 000 Gospodična srednjih let. želi znanja s akad. Izobraženim starejšim gospodom N »anonimne dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Slika« 12222 Izobražena devojka stara 22 let, želi resnega znanja s drž nameščencem Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Slavica 1« 12215 Reven Invalid z družino (4 otroci) prosi dobra srca z» milostno lodporo — Maruša Mihael, pošta Beltinci, Melinci 120 — Marov. 12248 Industrijec 29 let tt&r fant. simpatičen. * podjetjem, »e teli seznaniti z enako gospodič no. • premoženjem v cvt ho takojšnje ženitve Do i>ise t polnim naslovom, če mogoče t sliko, katero na lahtevo vrnem, n« oglas oddelek »Jutra* pod šifro .Industrija 725» 11725 Gramofon trobilo in plošče prodam za 500 Din v Šiški. Aljaževa cesta 8. 12235 Gramofon « 4 ploščami za 500 Din proda Franc VVildmann. Breg 14/U1. 12230 Planino prodam po skrajno nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12268 Žensko verižico zlato, i« izgubila siromašna deklica. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda na naslov: Kolo — Šelenburgova ulica 7/1 12282 Velik rjav pes bernliardinec se je zatekel že pred 4 meseci Lastnik naj se tekom 10 dni oglasi, ticer je naprodaj H. Urbančič. Jelenov žleb — pošta Loški potok. 12219 Ovratno verižico zlato, t križcem, tem izgubila na velikonočni ponedeljek od 11.—12. ure od Konjušnice ▼ Trnovem do Rimske ceete Pošten najditelj naj jo odda T oglas oddelku »Jutra*. 12209 Kleklane čipke (zavitek) sem izgubil od hiralnice čez šentpeterski park do bolnice. Oddati v oglasnem oddelku »Jutra«. 12271 Absolvent srednje tehnične šole (višji strojni oddelek), dober elektrotehnik, želi primerne stalne službe. Ponudbe pod «Zmožen 13» na upr. «Jutra». ZAHVALA Povodom smrti gospoda Jožefa Zbašnika si štejemo v dolžnost izreči iskreno zahvalo vsem, ki so ga v njegovi dolgotrajni bo» lezni tolažili, zlasti še njego» vim gg. stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za čaščeče spremstvo na njego« vi zadnji poti. Ljubljana, 12. aprila 1928. Žalujoči ostali ŠIVALNI STROJI tzborna. konstrukcij in elegantna izvršitev iz lastne tovarn«, lšletna garancija. — Vezenle se poučuje pri nakuDu brezplačno. — Pisalni stroj! »Adler«. — Kolesa iz prvih tovarn: Dfir-kopp. Stvria. Waffeo-rad (Orožno koloV Pletilnf stroji vedno v zalosd. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke t j— Cenfld franko in zastonll — č IVAN JAX I SIN, LJUBLJANA Gosposvetska cesta Jter. 1 f IM Frančiška Cinnan 1« 9t. Vida ». 17 nad Ljubljano bo na belo nedeljo 16. aprila prodala na prostovoljni dražbi Klajbovo hilo ▼ St. Vidu, pet stavbenih parcel ob državni cesti v ŠL Vidu ter ve8 njiv. Pričetek ob pol 1. uri popoldne pri Klaf-bovi hiši v St. Vidu. Pojasnila daje dr. Ivan Modle, odvetnik v Ljubljani, Gradišče štev. 10 /h L Mikuš MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Lep naj bo Has dom. Slikarije ln pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, BIelwelsova cesta št 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernei^ vzorci j ZAHVALA Za izraze sočutja, za naklonjeno cvetje iin obilno udeležbo n« po» grebu naše nepozabne hčerke ozi» roma sestre, gospe Minke VI6I6 roj. Železnikar izražamo tem potom naSo globoko zahvalo. LJubljana, 11 aprila 1928. Žalujoči starši in sestra I W V oglasnem oddelki «Jutra» ]• dvigniti sledeč« pisma j Agilnost 2000, Atelje, Ame-rikanca. Bodočnost, Bencin. Centrom, Družabnik 78, Dežela 497. Diskretnost 9902. E. J., Elektrika 25, Glin-ce, Gentleman, Harmonija, Hiša solidno, Koncipijent, Knjigovodkjnja, Kopali št e 48, Kovinska stroka, Konec študij, M. Kušar, Lo-komobila, Maj hnport. Mala trgovina. Maj 747. Motorni stroj. Mesarija, Nujno 4, Nezakonski otrok. Najem 84, Numerator. Original 111, Planinka, Preprog«, Promptno, Pomlad i928. Pošteni 1928, Prva oot. Pisarna 11953, Perfektna 86. Poštenost 89. Poštenost 27, Plača takoj : drva, Pisalni stroj, Re«nt trgovca, Resno, Sam, Sre-d;na mesta. Strogo sopari-ran, 8. H. 8., Srečno 110, Slovenija, Spaatfca roba, Vsem, ki so potrebni razvedrila! On: «Vaju sem p« videl 2e naslikani t «Skovirju». Dekleti: .Seveda, saj «Skovir» prinaša le slike lepih deklet. Ako hočete torej vi« deti kaj lepega in či» tati kaj v resnici raze vedrilnega, bodite zvest naročnik ljub* ljanskega humoristi5* nega štirinajstdnevni* ka «Skovirja». Zlasti velikonočna številka je zanimiva.® (Upra-~a v Rožni dolini; list stane 15 Din četrtletno, 30 Din polletno itd.; posamezna Sto* vilka 3 Din.) Ivan Albreht: Semanji dan Lukanov Janezek se ie že vso zimo veselil semnja, tistega veseleea cvetnega ponedeljka, ko že na vse zgodaj zjutraj rožljajo kramarji in urejajo po stojnicah svoje blago. Imel ie Janezek deda. starega, belolaseea deda. ki se ie v mladih dneh sprehajal tam daleč nekje po nemških šolah, pa ga je pozneje le bolj mikalo domov, kjer je prevzel kmetijo in razne odlične posle vaškega veljaka. Bil ie župan, cerkveni ključar in še marsikaj nekoč, a tudi zdaj na večer svojega živlienia ie želel, da bi njegov najmlajši vnuk Janezek. ki ie bil določen in izbran za šolanje. znal poleg materinščine tudi kako drugo besedo. Zato ga je sam učil pisati in brati in pozdravljati in moliti po nemško. Kadar se ie Janezek dobro odrezal, je padlo za nagrado kai okroglega v njegov žep. ob posebnih slovesnih prilikah pa ne samo dinarček, ampak celo desetak. za semeni Da je imel obljubljen mladi učenjak celo stotak. Sto! Janezku se ie kar vrtelo v glavi ko ie mislil na to ogromno število. »Pa bom lahko naredil z denarjem, kar bom hotel?« »Kar boš hotel.« je pritrdil ded. Janezek ie premišljeval in sanjaril dan in noč, koval načrte in se veselil. O, na semanji dan. ko bo imel stotak, naj mu le spet reče Franca, njegova sestra, da jo mora vikati, to ii bo posvetil! Se za butaro se ni nič kaj zmenil to leto, tako težko je čakali V ponedeljek zjutraj ie že ored svitom stal ob dedovi postelji in junaško deklamiral pozdrav in voščilo v nemščini. Ded se je smehljal, Ka pohvalil, segel v vzglavje in mu res izročil obljubljeni dar. Hej, kako jo je Janezek popihal! Nekateri sejmarii so že imeli razloženo svoje blazo. »Vse po dinarju«, mu ie ponuiala stara lectarica, ko ga ie zagledala. Janezek se še ozrl ni. Po dinarju! To je za otroke! Hodil ie po semnju gor tn dol, ogledoval, izbiral in nikakor ni mogel nič izbrati. Pridružilo se mu je kmalu več dečkov, ki so ga gledali z občudovanjem, spoštovanjem in zavistjo, ko jim je zaupal skrivnost o svojem bogastvu. Dopoldne potem ie začel. Konjički in putke in račke, orglice in vse mogoče cvileže in piskaioče t>rit>rave so romale v njegove žene. Dvakrat, trikrat je poskusil, dvakrat, trikrat zapis-kal, pa si je izbral spet kai drugega. In če je stopil k njemu deček, bo« in golo-glav, ali dekletce, kuštravo in zvedavih oči je ponudil Janezek — dobrotnik: »Na, če hočeš! Meni nI nič za te otročarije! Seveda se fe gnetlo prijateljev in prijateljic okrog njega. Kakor paša je bil Janezek med njimi! Nakupil ie bil že celo vrsto robe, pa še ni bil potrošil niti dveh kovačev. Tedaj se pririne k njemu majhno žen-šče, komaj malo starejše od mega, ciganska deklica, črna ko vražiček. pa mu začne klicati: »Daj mi roko, Janezek, da ti povem srečo, ki te čaka!« Janezek ie večkrat slišal, kako je bila ciganka temu ali onemu povedala srečo, dobro in hudo. nazaj in naprej, pa je bilo vse res tako. kakor ie pravila. Brž se tedaj izmota iz svoje druščine in oddide s ciganko, ki ga pelie k svojim ljudem. Tam je bilo okrog kotla zbranih polno ciganov in cigank, starih in mladih, ki so uganjali vse mogoče burkljarije. Ko ie kuštrava starka zagledala prihajajočega Janezka, ie zaploskala, da se je mali in mladi svet okrog nje umiril in nekam svečano sprejel mladega gosta. Pod kotlom je gorel ogenj. Starka je vzela v zveriženo železno posodo malo žerjavice, namignila Janezku in mladi cigančici ter odšla ž niima v šotor. Janezek je moral sesti na eno stran, ciganka na drugo, a vmes je starka postavila posodo z žerjavico ter vsula vanjo nekakšnega prahu, da je bil mahoma ves šotor poln viioličasto-belega, omotičnega dima. »Daj Žeji roko!« In Janezek je storil kakor mu je velela, in segel preko žerjavice mali v roko. Potlej se je nekje oglasila harfa. Janezku se je zdelo, da je v nebesih. Živel je v mestu, bogat gospod. Jezdil ie na iskrem konju in ljudje so se mu priklanjali in ga pozdravljali. V diru je pomeedrar neokretnega starca. Brž razjaha konja, ponudi starcu šop bankovcev za odškodnino in se čudi. da starček nič ne godrnja zaradi bolečin. E, kaj se pravi, kadar ie človek res gospod! „ Potem se vozi v autu. Po čudnih, neznanih in prelepih krajih dirja, a poleg njega zala krasotica, kakor princesa. Tako je lepa. kakor nekdaj mlada ciganka na semnju. »Ali ni ler>o?« mu šepeče krasotica. »Nebeško!« vzdihuje Janezek. Pripeljeta se do morja. Zlato in srebrno se iskre valovi v solncu, par-niki se mogočno zibljejo po sinji gladini, ob obrežju pa se poigravajo jadrnice in švigajo sem in tia čolniči ko žive igračke. »Bi šel čez morje?« ga vpraša krasotica. »Oj«. hrepeneče vzdihne Janezek, pa že sedeta v prečudno vozilo, ki nekaj časa drči po morju, potem oa se kakor ptica jame dvigati kvišku in brzeti skozi zračne višave v neznano daljo. »Solnčni kralj«, mu šepeče lepa spremljevalka. Janezek ve. da ie on ta kralj in da se pelje v svoi kristalni grad v Deveto deželo. Tedaici pa se čarobno vozilo strese, nekje zagrmi in zarohni, v hip se vse stemni in Janezek pada, pada. pada. »Joj. v morje«, se glasno orestraši in se ves moker strese. Šum glasov ga bega. Z rokami in nogami se skuša pomagati in se zbudi pred ciganskim šotorom. Brez umevania gleda liudi okrog sebe, ki so zdaj čisto drugi Ded je tu, mati, starejša sestra, ki mu moči telo in prsi z vodo, pa dva orožnika, ki vklepata cigane. »Kje je morje?« vpraša Janezek. Polagoma mu povedo, kai se je zgodilo, kako so ga prevarali cigani, kako so mu pobrali denar in io hoteli odku-riti, da jih niso še o pravem času izdali otroci, ki so se smukali okrog ciganskega taborišča in opazili, kako drhal obira omamljenega Janezka. Čudno, prečudno se mu zdi vse to in do solz mu je žal lepih sanj. Ko pa ga ded vpraša, kaj bi zdai počel s sto-takom, če bi ga spet imel. se Janezek zajoka: »Ga ne maram več!« »Le potolaži se«, pravi dedek, »saj smo vse dobili nazaj, kar so ti pobrali cigani. Boš imel pa za piruhe, samo glej, da ne boš spet šel k ciganom po srečo.« »Nak,« se nasmehne deček in oddide z dedom proti domu. »Lepo ie pa le bilo,« mu pravi spotoma ter mu začne pripovedovati, kaj je vse doživel v snu. »Ej no.« se nasmehne ded. »zdaj vsaj vidiš, kako sanje izpuhte. Tudi to ie nekaj vredno.« Janezek ne razume njegovih besedi in ne razmišlja o njih. Mlad ie in vesel in solnce se mu smeje in ga obseva tudi brez čarobnega vozila nad morjem. Kaj bi žaloval?... Svetovno znani motocikli 1 ln 2 cilinderski modeli 1928, idealna vozila za poklic in Šport so angleški A. J. S. motocikli. ker so Stedljivi, elegantni, hitri, v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni. Ti motocikli so zmagali pri največjih mednarodnih svetovnih dirkah kakor angleški in južno-afrikanski Tourist Trophy, Ulster Grand Prix Broocklands Grand Prix, Grand Pris d' Europe, belgijski Grand Prix, švicarski Grand Prix, avstrijski Grand Prix in japonsko prvenstvo Sijajno so zmagali tudi v Jugoslaviji pri dirkah v Zagrebu, Mariboru, Medvodah Znani slovenski športnik g. Stuzzi zmaga na normalnem 500 ccm stroju pri internacijonalni dirki Samobor-Plješivica ter gorski dirki na Ljubelj v rekordnem času ter tolče do 1200 ccm težke stroje. Ugodne plačilne olajšave I Generalno 0, I "'KlS^a, "lica 11 H* Kreditni zavod za trgovino in industrijo —* LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in kredit) vsake vrste, eskomot In In-kaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo safe - denosits Itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljnbljana. — Telefon št. 2040 2457 2548: Inferurban 2706 2806 Zahvala. Za mnogobrojne Izraze iskrenega sočutja ob priliki prera* ne smrti našega ljubljenega soproga, očeta, strica in svaka, go spoda Frana Pirnata za poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem najtopleje za* hvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, predvsem g. župniku, godbenemu društvu »Gradaščica« in cerkvenemu pev* skemu zboru za ganljive žalostinke, viškemu gasilnemu druš* tvu, Olepševalnemu društvu Rožna dolina, Obsmrtnemu pod« pornemu društvu Vič*Glince, zastopnikom zadruge sodavičar* jev ter raznih društev in organizacij in končno vsem prijate* ljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vič, dne 11. aprila 1928. Žalujoči ostali. Za izraze iskrenega sočutja, za obilno naklonjeno cvetje in za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti naše nepozabne Nicke izrekamo svojo globoko in čuvstveno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo osmošolkam to-varišicam in profesorskemu zboru iz mestnega liceja, sotrudnikom tvrdk Urbane in Kune ter domačinom iz Čemšenika in Ortneka za njih udeležbo pri pogrebu. Nimamo pa besed, da zasluženo označimo vzgledno požrtvovalnost vodečega zdravnika in njegovih tovarišev. Rodbini: Franc Urbane in Oskar Kosler Bniiimiiiiiiiiinmiiiiniimiiiim »Tn PRIJATELJE IN ZNANCE od katerih se nista mogla osebno posloviti, iskreno pozdravljata John in Marta Staudinger HP v » v lrzic □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n a ■ ■ iiii ■ g b « a ■ t II ■ i ■ i ■ ■ h 111 » n ■ ■ ■ ■■ m II t ii i irir-b m piamni najboljših svetovnih Inozemskih tvrdk po znižanih cenah vedno v zalogi! Oddaja se tudi na obroke! Vsa popravila in uglaševanje strokovno! . ROPAŠ, Celje. Zahvala. Podpisana družina se tem potom iz srca zahvaljuje tukajšnjemu okrožnemu zdravniku gosp. dr. Levu Mejač za njegov trud skozi 4 mesece težke bolezni, da je našo hčerko in mater otel smrti vsled za-strupljenja krvi ter jo ohranil družini. Vsled tega ga toplo vsakemu priporočamo. Zahvaljujemo se tudi tukajšnji babici gospej Ani Kumar za ves njen trud, ki ga je imela z njo. Mokronog, dne 11. aprila 1928. Družina Sluga. Zahirala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sožalja ob prerani izgubi mojega nadvse ljubljenega soproga, strica in svaka, gospoda. Leopolda Pahorja inšpektorja drž. žel. v pok. za poklonjeno krasno cvetje in vence se vsem naj* srčnejše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam zastopnikom Direk* cije drž. železnic, pevskemu žel. društvu »Sloga« in »Glasbeni Matici« za v srce segajoče žalostinke, železničarski godbi, gosp. inšpektorju Vargazonu za krasen poslovilni govor ob odprtem grobu, nadalje raznim društvom in organizacijam, uradništvu Glavnega kolodvora ter vsem številnim kolegom, prijateljem in znancem za nadvse častno sprem« stvo na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 12. aprila 1928. Globoko žalujoča soproga. □□□□□□□□□□□□□D za vsako svrho in za vsakogar s prestava« mi, — kickstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana Din 7800.— prompt* no dobavljivi od skla* dišča generalnega za» stopstva O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Veliko industrijsko podjetje tiče za svoj KAMENOLOM s pneumatičnim vrt tanfem nJadega, neoženjenega, izvežbanega preddelavca kot pomočnika za poslovodjo KAMENO* LOMA. Ponudbe poslati pod »V 182« na Jugosl. Rudolf Mosse A. D. Beograd. imillHIHIII—M—MlllllUi Pozor pufnici! Ako želite stalnu i dobru zaradu sat pro daj om vrijednosnih papira na otplatu na temelju zakona, javiti se odmah za tt. M. Rajačič, Zagreb, Ilica 47. L kat. Telefon 47*23. Odgovor 1 Din marke. 17335 Zahvala. Za dokaze toplega sočutja ob smrti našega ne« pozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka, ta* sta in deda, gospoda Maksa Debevca viš. fin. svetnika za spremstvo na njegovi zadnji poti bodi vsem številnim kolegom, prijateljem in znancem ter da« rovalcem krasnega cvetja izrečena najiskrenejša zahvala. Zahvaljujemo se pred vsem čč. duhovšči* ni, zdravnikom, delegaciji min. financ, zastopni* kom fin. kontrole, godbi in častniškemu zboru dravske divizije, kakor tudi čč. duhovščini in za* stopnikom raznih oblasti v Kamniku za nad vse častno spremstvo. Ljubljana, dne 12. aprila 1928. Žalujoča rodbina Debevc in sorodniki. t Javljamo tužno vest, da je danes dne 12. aprila 1928 naša ljuba mama, gospa Marija Warletz roj. Grebene v 86. letu svoje starosti mirno zaspala. Pogreb blage pokojnice se vrši v petek ob 16. uri na domačem pokopališču v Bre* žicah. Brežice, 12. aprila 1928. Franc Warleiz, sin. — Marija Klavžer, Iva* na Levak, hčeri. — Anton Klavžer, Andrej Levak, zeta — ter vnuki in vnukinje. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del jeodgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani