PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini "oo. oostale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 49 (9051) TRST, sobota, 1. marca 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zaikriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ADO KONT NA KONFERENCI 0 IZSELJENSTVU SEJA VSEDRŽAVNEGA SVETA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Beneški Slovenci Demonstracija mladih demokristjanov v boju za obstoj pro*' Fonfoniju in vodstvu stranke čestital. V posegu, ki ga je imel Kent v komisiji, ki ji h predsedoval minister Andreotti, je zahteval priznanje narodnostnih pravic beneških Slovencev - 28. — Vsedržavna konferenca o izseljenstvu gre h kraju, aključila se bo jutri z odobritvijo dokumentov, ki so jih pripravile ri komisije. Preteklo noč je v komisiji, ki ji je predsedoval prora-funski minister Andreotti, govoril tudi predstavnik Zveze slovenskih '»«'iencev iz Furlanije - Julijske krajine Ado Kont. Seje se je 1^. ejenl tudi deželni odbornik Furlanije - Julijske krajine Dal Mas, Je Kontu po njegovem posegu Ado Kont je seznanil konferenco dramatičnem položaju, v kate-h^k1 c6 nallaia prebivalstvo v hri-1 Furlanije in še posebno pre-“'valstvo Beneške Slovenije in na-a jeval: «|\|a tem ozemlju videm-6 Pokrajine živi slovenska manj-na v izredno težkem položaju. o!TkS!Uie sa2° P'riatek, da znaša sebni dohodek v Benečiji 90.000 v l*"i- C*a Je e^erl najbolj nizkih 'talij!. 7o odstotkov prebivalstva *e le izselilo.» ko je Kont govoril o zve-tom prebivalstva Beneške Slove-dnio^ ° nj'eg°vi udeležbi v prvi in ških „s,Vetovni vojni, o boju bene-^‘ovencev proti nacizmu in vakt™U’-'le- poudaril- «da ^ Prebi-sam V° Z1VI v tem težkem položaju ital H a Z?t-° ker govori jezik, ki ni 3nskl>\.«V Dolini Aosta fran-m ^ raanjšina dela in živi v mi-nemàu SV0^ . zemlji. Isto velja za « k0 manjšino v deželi Triden-turii za" 9c!rni1e Poadižje. To velja a del slovenske manjšine v m goriški pokrajini, ki je tudi tržaški" Toda T meanaroammi dogovori, ski n , V®nsko manjšino v videm-diti ral*ni se je hotelo raznaro-uporàhila3 doseg° tega cilja so se nie a - i vsa sredstva: Obuboža-vania^7'6 6’ ^ j® posledica izselje-nan;i ’ rePresija in bolj ali manj bi h;i° Ujtrahovanje. Kot da to ne Voiaši-» dovolj, so nam vsilili še onem™ ? užnosti, zaradi katerih je' sPodarSsk?en kmetiiski razvoj in go-Se na k razv°j nasploh. V Rimu o t-pL ve’ «li se noče vedeti nič deželni vpra®anjih, medtem ko se ca cja ^Pravi ne prepušča pravi-To' sil; ,■ t;e. stvari sama reševala. Postaia •di, v tujino. Kriza torej ko J3 1?redno huda zlasti sedaj, ZaJela celo Evropo. Seljencei^t V tujini mnogo naših iz-jo vrniti brez dela in se ne more-bi še !la^vSV?j domači kraj, kjer nija . t f.. e živeli. Dežela Furla-določil»1111'11 a krajina je z zakonom moč izo ,aekatere ugodnosti in poje zelo iepiencem; ki se vračajo. To ci Se . ePv° m dobro. Toda izseljen-do da samo takrat, ko ve- ko' dnutr, 0C° v domačem kraju lah-remu ^no živel.i- zato je treba ko-litiko prerneniti vso dosedanjo po-Dradno ^pr5bmalstva naših krajev. živela n' zak°ni omogočiti, da bo Zaradi teL SV°ii zemlji. Menim da stave kni a treba spreminjati u-tevanin ^ekateri to trdijo. Mi zah-ustava ’ a Se nresniči italijanska ki prav; a^Se ?P°štuje njen člen 6, ščiti s ne °u ’talijanska republika manišine - nilrP zakoni jezikovne čelo k„ ' Ce, bomo spoštovali to na-OOmO lahko ffaéol; ttn- voriti 0'““ “U1K0 začeli resno go-šega n» J)ovratku dveh tretjin na- ,ki sedai pri mo 1=1. f11 ln delati v tujini. Sa bo republiška in antifa delno tako d5žna Italija ^PrebtvSt^-^ Je St0rUa te_ a zelo plačala svoj . ki je mnogo malo dobilo.» neške * swegat izseljencev iz Be-je sinoči eni]e Dino Del MediPO Peških <5i goVoriI o vprašanjih belo za ohci-eacev’ 0 njihovem bo- valnem l°j .ln 0 hudem raznarodo-» cm pritisku ki vsem l 'enašajo- !- - em in o življenju izseljencev ški raa; .' SVICarski in luksem radio. za luksembur- tudi je govoril včeraj razložil f odbornik Dal Mas. Ob-Ijenstva vPrašanje izse- krajini .deželi Furlaniji - Julijski Ukrepe’ „Jane vzroke in zahteval mostijo vsaiVidia Se rešijo in pre' omogočila J tista vprašanja, ki bi gospodarski razvoj. Soočenje med vlado ponfindustrio 'n sindikati Rim, 28 — n ganska tein,,; °anes zvečer je ita-Prvem kanal 1;!a Posredovala na t CGR, Lamo generalnim tajnikom na srečaivm’ k' 50 j° obravnavali ePorazum J 7= Je zadevala nedavni draginjske dnkiaTednoterlje točke fio in sindikatf Tamed Confindu- ^govariala toi L sP°razum sta Industrie Aenpn0 P^sednik Con- flik LamaA|nof‘;kot generalni taj-tUin sprožil velo6 Znano' j6 spora- £ad*h krogih1^ Z Malfa, trdeč, da je šlo za kršenje načela kompatibilnosti med raznimi sektorji italijanskega gospodarstva, se pravi med mezdami in plačami, investicijami itd. Predsednik Con-findustrie Agnelli je med drugim poudaril, da bo zvišanje točke dra-ginjske doklade znašalo od 1.400 do 1.500 milijard lir na mezdno odnovo od 29.000 do 30.000 milijard lir leta 1975. To je nekaj manj kot 5 odstotkov, od katerih pa jih bo država prav gotovo pobrala okoli 400 milijard z raznimi davščinami in še nekaj več zaradi zvišanja tarif javnih storitev. Adele Faccio osvobojena De Martino sprejel tajnika radikalne stranke Spadaccia FIRENCE, 28. — Adele Faccio, predsednica CISA (italijanskega centra za sterilizacijo in splav) je bila končno osvobojena. Preiskovalni sodnik dr. Spremolla, ki vodi preiskavo o florentinski kliniki za splave, jo je danes znova zaslišal, nakar jo je sklenil izpustiti na začasno svobodo kljub nasprotnemu mnenju javnega tožilca. Adele Faccio je zapustila florentinski zapor Santa Verdiana danes zvečer okrog 20.30. Dr. Spremolla je zaslišal danes tudi zdravnika dr. Concia-nija, ki za sedaj ostane v zaporu. Njegov odvetnik je vložil prošnjo za izpustitev na začasno svobodo, preiskovalni sodnik pa doslej ni sprejel še nobenega sklepa. Danes popoldne, malo pred osvoboditvijo Adele Faccio, je tajnik PSI De Martino, ki ga je spremljal namestnik tajnika Mosca, sprejel tajnika radikalne stranke Gianfranca Spadaccia, ki je bil pred kratkim izpuščen iz zapora, potem ko so ga aretirali pod hudimi obtožbami po ' odkritju florentinske klinike. Spadaccia se je zahvalil socialistom za njihove akcije v korist aretirancev ter je pozitivno ocenil socialistični zakonski osnutek o splavu, ki da je najbližji stališčem radikalcev. De Martino in Mosca sta mu zagotovila, da si bo PSI prizadevala, da bi parlament čim prej začel preučevati zakonske osnutke o splavu, ki so jih predložile razne stranke. Med srečanjem s socialističnima voditeljema je tajnik radikalne stranke opozoril tudi na nekorektnost televizije Mladinci protestirajo proti imenovanju komisarske uprave za svoje gibanje - Člani levice obsodili navzočnost policije RIM, 28. — Pred sedežem krščanske demokracije v EUR v Rimu je bilo danes dopoldne zelo živahno. Veliko število mladih demokristjanov se je zbralo in počakalo člane vsedržavnega sveta, ki se je danes sestal, da bi razpravljal o prihodnjih volitvah, in kot so pričakovali mladinci, tudi o sporu med mladinsko organizacijo in osrednjim vodstvom stranke. V preteklih dneh je vodstvo KD na predlog tajnika Fanfanija z večino glasov sestavilo komisarsko upravo za strankino mladinsko gibanje, ki se že skoraj leto dni bojuje proti Fanfanijevi politiki. . ~ -----7--:— . , ,. . . .. „ , . . stvom stranke in mladinskim giba- Razburjenje med mladine, je po- ! njeI1) je demokristjanske mladince so videli, da stranke poli- stalo tem večje, ko je prišla pred sedež cija. Ko so člani vsedržavnega sveta prihajali na sedež so jih mladinci sprejeli z žvižganjem, mnogim so celo vzklikali «fašisti». Ozračje je bilo precej razgreto tudi ko so prišli nekateri člani leve struje «forze nuove». Donat Cattin je mladince nagovoril in dejal, da razume vzroke njihovega protesta in da je prepričan, da to ni ne prvič ne zadnjič, da izražajo svoje nesoglasje. «So trenutki, v katerih bi se človek sramoval, da je v tej stranki. Toda ne mi, ne vi, se ne sramujemo, ker znamo z razumom premostiti človeške napake», je dejal Donat Cattin. Kmalu nato so mladi demokristjani skušali ustaviti Fanfanijev avtomobil, da bi z njim razpravljali o vprašanjih mladinskega gibanja. Šoferju je uspelo prodreti blok demonstrantov in se zateči v garažo. Ob vhodu v garažo, ki so ga nekateri mladinci zastražili, je posegla policija in jih razgnala. Mlade demonstrante je nagovoril tudi posl. Francanzani, ki pripada levi struji «forze nuove». Časnikarjem je Francazani izjavil, da prav tisti, ki vsak dan govori o obveznosti v boju proti kriminalu, uporablja policijo proti mladini lastne stranke, namesto da bi se bojevala proti kriminalcem. To je žalosten dan za krščansko demokracijo, je poudaril Francanzani, in obenem pozval mladince, naj se ne znašajo nad policisti, ki se sami bojujejo za svoj sindikat in za svoje pravice. Tudi na seji vsedržavnega sveta je bilo ozračje napeto. Nekateri člani struje «forze nuove» so že včeraj zahtevali od predsednika, da postavi na dnevni red današnje seje vprašanje odnosa z mladinsko organizacijo. Zato je levica pričakovala, da bodo o tem danes kaj govorili. Toda zaman. Predsednik vsedržavnega sveta Zaccagnini je dejal, da dnevni red zasedanja ne vsebuje točke o tem vprašanju in je po kratki razpravi o poročilu, ki ga je imel poslanec D’Arezzo o postopku za izbiro kandidatov za prihodnje deželne in upravne volitve, zasedanje prekinil. Levica je zahtevala od predsednika vsedržavnega sveta, da odstrani policijo in izjavila, da se v nasprotnem primeru ne bo udeležila seje. Poleg tega so vprašali predsednika, naj dovoli, da se seje udeležijo tudi nekateri voditelji mladinske organizacije. Policija se je odstranila. Kmalu po začetku seje pa so prišli v dvorano predstavniki mladine. Organizacijski tajnik stranke Gaspari, jih je povabil, naj zapustijo dvorano. Dejstvo da na seji niso hoteli razpravljati o odnosih med vod- j njem je demokristjanske še bolj razburilo. Predsednik razpuščenega vsedržavnega sveta mladinskega gibanja Astori je obžaloval, da je prišlo do današnjih dogodkov in poudaril, da se človek sramuje, da pripada stranki, katere vodstvo se skriva za nedemokratičnimi stališči. Kljub temu pa je poudaril, da demokristjanski mladinci ne bodo zapustili svojega boja v korist stranke in demokratičnega ljudskega značaja katoliškega gibanja. Vsedržavni center demokristjan-skega mladinskega gibanja pa je danes sporočil, da so mladi demokristjani preteklo noč zasedli številne krajevne sedeže stranke, med katerimi sedeže pokrajinskih odborov Reggio Calabrie, Salerna, Reggio Emilie, Ferrare, Gorice, Rima, Genove, Brescie, Cremone, Potenze, Barija, Lecceja, Sassarija, Mesine, Lucce, Siene in Benetk. Tito sprejel Santiaga Carrilla BEOGRAD, 28. — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel danes v «Belem dvoru» na Dedinju glavnega tajnika Komunistične partije Španije Santiaga Carrilla in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Sprejema se je udeležil tudi tajnik izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc. Tragedija v londonskem metroju : ‘1'""Ut rnmmm V londonski podzemeljski železnici je prišlo do hude nesreče, v kateri je zgubilo življenje vsaj 29 oseb, nad sto pa je bilo ranjenih. Prizor so posneli na postaji Moorgate, kjer so ranjenci čakali na rešilne avte liiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiniiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiniiiinMiniiiiiiiiiMiniiniiiiiliiiiiiiiinilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiriiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiMinriliiiiMiiliriTniitTTTiniiiiiiiTniiiiMiiinmilMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini« SILOVITI SPOPADI MED FAŠISTIČNIMI SKRAJNEŽI IN IZVENPARLAMENTARCI Krvav obračun pouličnih bojev v Rimu: mlad študent ubit in na desetine ranjenih 22-letni Grk Mikis Mantekas, ki mu je krogla prebila možgane, je pripadal misovski študentski organizaciji FUAN - Povod za spopade je dal proces zaradi požara v Primavalle «Kazenske ekspedicije» misovskih pretepačev po mestnih ulicah - Neučinkovit poseg policije Aretacija mladega demonstranta v središču Rima amiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiimiuiiiiitiiniimiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiimtiiimimtimiiiviiiiniiimiiiim VODITELJ ZAH0DN0BERLINSKIH DEMOKRISTJANOV V ROKAH ANARHISTIČNE TERORISTIČNE ORGANIZACIJE ULTIMAT UGRABITELJEV V zameno za izpustitev Lorenza zahtevajo osvoboditev šestih članov «tolpe Baader Meinhof» - Ultimat zapade v ponedeljek napadel posebej ga je Podpredsednik La BERLIN, 28. — Ugrabitelji zahod-nonemškega demokrščanskega voditelja Lorenza so poslali danes zahod-nonemški tiskovni agenciji DPA pis-smo, v katerem zahtevajo izpustitev iz zapora šest pripadnikov tako imenovane «tolpe Baader Meinhof» v zameno za osvoboditev ugrabljenega. Pismu so priložili sliko, ki kaže Lorenza, ko sedi na postelji, na prsih pa ima lepak z napisom «jetnik gibanja 2. junija». Ime gibanja verjetno namiguje na smrt a-narhističnega študenta Benna Oh-nersorga, ki je bil ubit 2. junija 1967 v spopadu s policijo med demonstracijo proti obisku iranskega šaha v zahodnem Berlinu. Pismo ugrabiteljev pravi, da bo Lorenza «neizogibno» čakala ista u-soda, kot sodnika Von Drenkmana, če ne bodo oblasti sprejele njihovih zahtev. Sodnik Von Drenkman je bil umorjen 10. novembra lani, kmalu potem ko je V zaporu umrl mladi pripadnik «tolpe Baader Meinhof» Holger Meinz. Krivcev umora niso našli, domnevajo pa, da so prav tako pripadali «gibanju 2. junija», ki naj bi bil nekakšen naslednik Tolpe Baader. Meinhof, katere najvidnejši voditelji so že več časa v zaporu. Pri tem pa je značilno, da ugrabitelji niso zahtevali izpustitve vo- diteljev omenjene «tolpe», pač pa le manj znanih pristašev te teroristične organizacije. Edini bolj znani zapornik, za katerega so ugrabitelji demokrščanskega'prvaka zahtevali osvoboditev, je odvetnik Horst Mahler, ki so ga obsodili na dvanajst let zapora pod obtožbo, da je skušal organizirati pobeg Andreasa Baaderja iz zapora. Pač pa ugrabitelji ne omenjajo samega Baaderja, Ulrike Meinhof, Ensslinove, Raspeja in drugih vidnih osebnosti organizacije. Kot zahtevajo ugrabitelji, naj bi šestim anarhistom, ki naj bi jih osvobodili, dali na razpolago letalo «boeing 70» s štiričlansko posadko in polnim tankerjem, poleg tega pa naj bi še vsakemu dali 20.000 mark. V letalo naj bi kot «garant» stopil tudi kdo od vidnejših političnih o-sebnosti zahodnega Berlina (sarr' ugrabitelji predlagajo bivšega bei- u linskega župana Heinricha Alber-tza, protestantskega pastorja). U-grabitelji zahtevajo tudi, naj bi vsi največji dnevniki z velikim poudarkom objavili vsebino pisma in naj bi morebitna pogajanja z vlado potekala javno, po radiu in televiziji. Končno ugrabitelji zagotavljajo, da ne bodo Lorenza mučili, niti ne bodo z njim ravnali nečloveško, kar se nasprotno dogaja s političnimi zaporniki v zahodnonemških zapo- rih. Vsekakor bo morala vlada skleniti, če naj sprejme zahteve ugrabiteljev, do ponedeljka zjutraj, ko zapade ultimat. Če bo vlada odgovorila odklonilno, bo Lorenz ubit. V Bonnu so se medtem sestali voditelji treh največjih zahodnonemških strank skupaj z notranjim in pravosodnim ministrom ter s policijskimi voditelji. Sestanku predseduje kancler Schmidt, ki je kljub obolelosti prispel danes v glavno mesto. Na sestanku bodo sklepali, kakšno stališče naj zavzamejo do žalitev ugrabiteljev. Potrdili so tudi, da bodo volitve za obnovo zahodnoberlinskega senata v, nedeljo, kot je bilo prvotno predvideno. Sam Lorenz kandidira za župana, njegova ugrabitev pa bo prav gotovo pomagala demo-- V ROSSETTIJU ... Danes in jutri zasedanje o zdravstvu Danes ob 16. uri se bo začelo v mali dvorani Rossettija zasedanje «o ureditvi zdravstva na Tržaškem za razredno alternativo», ki ga prireja tržaška federacija Stranke proletarske enotnosti za komunizem. Na zasedanje, ki se bo nadaljevalo jutri, ob 9. uri, so vabljeni vsi, ki jih stvar zanima. Zasedanje bo v nedeljo zaključil vsedržavni tajnik CGIL Elio Giovannini. Takoj nato pa je treba poudariti še drugo dejstvo, ki dopolnjuje prvo: dejstvo namreč, dc se iz zaporedja dosedanjega poseganja v italijansko dramatiko kaže skrbnost izbiranja posameznih del, ki izpričuje, da je namen tega izbiranja predstavljati tista dela, ki so posebno značilna za italijansko dramsko proizvodnjo v raznih obdobjih. In če smo prav zdaj dobili v krstni slovenski izvedbi na našem odru Luigija Squarzine «Tri četrtine lune», potem tudi to ni naključje, pač pa predvsem potrditev skrbnega izbiranja v okviru jasnega repertoarnega koncepta. «Tri četrtine lune» na slovenskem odru in v Trstu je nedvomno dogodek izjemnega pomena, ker se to Squarzinovo delo zelo neposredno tiče tudi nas in celo prav nas kot Slovence in kot prvo žrtev fašizma, kot tiste, ki nas je fašizem najprej udaril prav v najbolj ranljivi točki vsakega narodnega telesa, to je v šolstvu. Obdobje, ki ga delo obravnava, to je čas, ko se fašizem pripravlja na prevzem oblasti, ko brusi svoja bodala za zločinske zamahe, je v delu sicer bolj literarno močno kot pa odrsko prepričljivo prikazano, toda to mu na odru nikakor ne zmanjšuje težo in plastičnosti, posebno še, ker lahko za našo tržaško, oziroma Babičevo realizacijo, trdimo, da je v zelo veliki meri znala izkoristiti in samostojno razviti domala vse ključne elemente drame in sprostiti njene napetostne konflikte do močne intenzivnosti. Babič se je še enkrat pokazal mojstra v odrskem oblikovanju prav takih tekstov, ki bi sicer brez režiserjeve domiselnosti lahko ostali le statično podajanje avtorjeve ideje. Med nastopajočimi naj omenimo najprej Staneta Starešiniča v doživeto podani nosilni vlogi ravnatelja Piana in potem vse ostale od imenitnega Jožka Lukeša kot profesorja Casalisa, zlasti v konfliktu s Pianom, pa Antona Peljeta v zadržani toda izraziti interpretaciji inšpektorja Buttija, pa Livia Bogatea v notranje napetem liku Maura Bar-tolija. Bogdano Bratuževo kot Eliso, Mirando Caharijo kot Lindo in potem Adrijana Rustjo (Gianni). A-lojza Miliča (Beniamino), Zlato Ro-doškovo, Stojana Coljo, Silvija Kobala in Lidijo Kozlovičevo. Prijetno je s svojim prvim nastopom v druž- bi poklicnih igralcev presenetil I-gor Sancin, sicer član Slovenskega amaterskega gledališča, z zahtevno vlogo Enrica Rambellija. Lep prevod v slovenščino je o-skrbela Lelja Rekarjeva, zelo uporabno sceno je zasnoval Klavdij Palčic, glasbeno opremo Sergij Pahor, kostume Marija Vidau. Lektorica je bila Majda Križajeva. Številno občinstvo, med katerimi smo opazili tudi precej italijanskih gledaliških delavcev, igralcev in režiserjev. je delo spremljalo od začetka do konca v zbrani zavzetosti in vse izvajalce nagradilo z zasluženim aplavzom. j. k. V tržaški pokrajini se je tudi v februarju nadaljeval boj proti kriminalnosti, v katerem so sodelovali agenti kvesture, cestne policije, o-rožnikov in finančne straže. V tem okviru so identificirali 1220 oseb, pregledali 813 vozil in 14 javnih lokalov. Prisodili so 45 glob zaradi prekrškov cestnega pravilnika, prijavili pa so 1 osebo. Robert Hlavaty v Tržaški knjigarni Danes popoldne bo v Tržaški knjigarni odprl razstavo svojih akvarelov naš znani slovenski tržaški slikar Robert Hlavaty, ki se bo, kot po navadi, predstavil v glavnem s svojimi kraškimi motivi. Otvoritev razstave bo ob 17. uri. V PRVI POLOVICI JUNIJA V Trstu II. vsedržavni kongres o kirurgiji V Trstu bo v času od 6. do 8. junija letos II. vsedržavni kongres o kirurgiji, ki ga organizira italijanski odsek ustanove «Collegium Internationale Chirurgiae Digesti-vae». Kongresa se bo udeležilo nad 700 kirurgov iz vse Italije. Med drugim bodo obravnavali problem presajanja raznih organov in najnovejše dosežke ustrezne znanosti. Na kongresu, katerega častno predsedstvo so poverili prof. Valdoniju, bodo sodelovali tudi specialisti iz Španije, Francije, Nemčije in Anglije. Zasedanja bodo na tržaški univerzi, kjer bodo za časa kongresa pripravili tudi zgodovinsko razstavo o dosežkih, ki jih je kirurgija zabeležila v stoletju 1850—1950. Zaključfik dvodnevnega posvetovanja o davkih Včeraj se je na tržaški trgovinski zbornici zaključilo dvodnevno študijsko posvetovanje o temi «IVA, INVIM in občinski davek na reklamo s posebnim poudarkom na najnovejšo zakonodajo», ki ga je orga- Otvoritev razstavo v Cappelli Underground Danes bodo ob 21. uri odprli v klubu «La Cappella Underground» v Ul. Franca 17 mednarodno razstavo slik, katerih avtorice so ženske. Razstavljale bodo Janiče Cecilia Lejton De Luigi (Američanka, ki živi v Italiji), Zdenka Golob (Ljubljana), Ingrid Opitz (Avstrija), Elisabeth Adams Aurilia (Anglija), Diana Bond (ZDA), Mercedes Cumin (Italija), Marilyn Sica (ZDA), Alice Snowman (ZDA), Renate Bertlemann (Avstrija), Tržačanka Emmanuella Marassi, Barbara Strathdee iz Nove Zelandije, a živeča v Trstu, Laura Belletich z Reke in Cristina Kubisch (Nemčija). Ob razstavi bodo še druge manifestacije (avdiovizualne projekcije, filmi, koncerti, gledališka predstava Dacie Maraini), ki bodo sproti najavljene. Slovensko amatersko gledališče sporoča, da napovedana jutrišnja predstava na Opčinah iz tehničnih razlogov odpade. Kipar ViHibossi v občinski galeriji Trst, ki ima zelo veliko slikarjev, ima razmeroma malo kiparjev. E-den teh je Miljčan ViHibossi, ki velja za enega najveljavnejših tržaških kiparjev. ViHibossi, ki sicer kot mestni stražnik ureja na križiščih mestni promet, razstavlja od sinoči v tržaški občinski galeriji v samostojni razstavi, za katero je pripravil dober ducat večjih in manjših skulptur in približno prav toliko risb v glavnem barvanih. Njegova «surovina» je v glavnem kamen: beli kararski in tudi domači marmor, teme : ali celo črn marmor pa tudi porfir. Bronastih del, v glavnem manjšega formata, je tokrat šest in je umetnik vlivanje svojih umetniških del poveril mojstrskim rokam bratov Carla in Alda Scabar. Med ostalimi skulpturami pa je nekaj tudi večjih in so s tehnične plati zahtevneìs’h del. Raz stava vsekakor zasluži pozornost. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 1. marca ALBIN Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.50 — Dolžina dneva 11.05 — Luna vzide ob 22.38 in zatone ob 8.06 Jutri, NEDELJA, 2. marca JANJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5 stopinje, najnižja 2,7, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni tlak 1021,1 mb rahlo narašča, veter 5 km na uro severovzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26, 27. in 28. februarja se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 37 oseb. UMRLI SO: 79-letni Venerio Trolis, 86-letna Domenica Benussi vd. Dapas 69-letna Rosa Barbieri por. Campagna-ro, 69-letna Valeria Ugrin vd. Gran-duc, 69-letni Stanislao Viti, 84-letna Maria Sabric vd. Minutti, 80-letni Giuseppe Clon, 69-letni Francesco Visin-tin, 77-letna Maria Sanabor, 62-letna Amalia lannacchione por. Rossone, 82-letni Andrea Cavallari, 50-letni Tarcisio Giovanotto, 67-letna Dorotea Cer. nigoi vd. Paganco, 65-letni Giordano Miniussi, 80-letna Germana Mozetič vd. Tenze, 69-letni Giuseppe Peresson, 77-letna Teresa Paladini vd. Fonda, 54-letna Livia Paulini por. Cutrufo, 22-letni Aldo lerman, 81-letna Eleonora Sussich vd. Buriini, 20-letni Giuseppe Ferraro, 84-letna Rosa Paties - Simon vd. Battistella, 2 dni stara Floriana Franceschin, 85-letna Amalia lancar vd. Zecchin, 64-letni Massimila-no Križman, 68-letni Giacinto Ambro-set, 89-letna Anna Densi, 76-letna Giuseppina Ostrousca vd. Pinter, 69-letna Maria Bravin por. Bego, 69-letni Giacinto Russo, 76-letni Mario Coppa, 17-letni Fausto Coronica, 66-letna Maria Sturman por. Miklavec, 80-letni Giorgio Finazzer, 67-letni Vittorio Si-moncini, 44-letna Manuela Taccari por. Ortolani, 79-letna Bianca Parigi vd. Manesca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. nočna SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Pizzul - Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225 141). Božje polje — Zgonik (tel 225 596). Nabrežina (tel. 200 121). Sesljan (tel 209-197). Zavije (tel. 213-137). Milje (teh 271-124). La Cappella Underground 19.00—21.30 «Gli orrori di Frankenstein», Ralph Bates, Dave Prowse. Ariston 16.00—22.00 «Il saprofita». Valeria Moriconi in All Cliver. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Mio dio, come sono caduta in basso», Laura Antonelli. Excelsior 15.00 «La dove non batte il sole». Lee Van Cleef, Lo Lieh. Film v barvah. Grattacielo 16.00 «Il lumacone». Agostina Belli, Turi Ferro in Ninetto Davoli. Barvni film. Fenice 16.00 «Sweet Movie» (Dolce-film). Pierre Clementi in Anna Pru. oanl. Barvni film. Eden 16.00 «Airport 75». Barvni film, v katerem igrata Charlton Heston in Caren Black. Ritz 15.30 «L’ambizioso». Joe Dales-sandro in Stefania Casini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letrm. Aurora 16.30 «Amore amaro», Lisa Castoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capito! 16.00 «Robin Hood». Barvni zabavni film Walt Disneya. Cristallo 16.30 «Borsalino & C.». V glavni vlogi Alain Delon. Impero 16.00 «Per amare Ofelia». Renato Pozzetto in Giovanna Rallì.' Barvni film Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Sesso ribelle». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Chi sei?» Richard Johnson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Malizia». L. Antonelli, T. Ferro in A. Momo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Il colonnello Buttiglione diventa generale». Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Barvni film. Abbazia 16.00 «Agente 007 — Si vive solo due volte». Igra Sean Connery. Astra 16.30 «La gang dei doberman colpisce ancora». Barvni film. Radio 16.00 «Quella sporca dozzina». Charles Bronson. Barvni film. Mignon 16.00 «Il corsaro nero». Te-rence Hill in Bud Spencer. Volta - Mille 16.30 «I guappi». Franco Nero, Claudia Cardinale in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Razna obvestila ŠD Polet vabi svoje člane in prijatelje openske mladine, da se udeležijo danes, 1. marca 1975, popoldne prostovoljnega dela za ureditev dvorišča športnega krožka v Konkonel-ski ulici št. 1. Začetek del ob 14. uri. Ker gre za zaključna dela, vabimo k čim- večji udeležbi! Izleti Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. Slovensko planinsko društvo Trst organizira izlet, ki je bil odložen zaradi stavke avtobusa, jutri, 2. marca, na Slavnik. Pot vodi čez Mar-kovščino, Skadanščino, Slavnik in Kozino. Shajališče na avtobusni postaji ob 7.45. Odhod bo ob 8.10. Mali oglasi PRODAM nemške bokserje z rodovnikom. Maček Andreja — 61275 Šmartno pri Litiji št. 26, telefon 061 - 88-340. BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - (& 61-A46 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 630.— 1526,— 261,43 150,45 275.— 38,40 37,— 37.— MENJALNICA mefi tujih valut SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v . Kulturni dom v Trstu na JUBILEJNI KONCERT učiteljskega pevskega zbora EMIL ADAMIČ ob 50. obletnici njegove ustanovitve DIRIGIRA: B RANKO RAJŠTER Koncert bo danes, 1. marca, ob 20.30 Prodaja vstopnic od 9. do 12. ure na sedežu SPZ in eno uro pred pričetkom v Kulturnem domu. Gledališča VERDI Danes, 1. marca, ob 18. uri zadnja ponovitev Verdijeve opere «Falstaff». Dirigira Bruno Bartoletti, v glavni vlogi pa nastopa Anglež Peter Glos-sop. V ostalih vlogah nastopajo še Margherita Rinaldi, Daniela Meneghini - Mazuccato, Rosa Laghezza, Giovanna Vighi, Renato Cesari, Antonio Bevacqua, Angelo Marchiandi, Flo-rindo Andreolli in Antonio Zerbini. Režija Ruggero Rimini, orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Koreografije Sare Aquarone, vodja zbora Gaetano Riccitelli. V torek ob 20. uri se bo tržaškemu občinstvu prvič predstavila ženevska baletna skupina «Grand Thea-tre» s plesno predstavo, ki jo je pripravil znani koreograf George Ba-lanchine. Ženevski ansambel, ki ga vodi Patricia Neary bo nastopil z deli Strawinskega «Apollon Musagete», Čajkovskega «Serenado», Hindemitha «Štirje značaji» in Biséta «Sinfonia in Do». Orkester gledališča Verdi bo vodil Andre Presser. V ponedeljek bodo v prodaji preostale vstopnice. ROSSETTI Ob 20.30 Gianrico Tedeschi, Elsa Vazzoler v «Antonio Von Elba» z Gino Sammarco. Režija Luciana Mon-dolfa. Jutri ponovitev ob 16. uri. Vstopnice pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). Popust za a-bonente. AVDITORIJ Danes ob 20.30 VI. revija «Teatro oggi» — odprto gledališče s «Farse di Fo». Velja V. odrezek Teatro oggi. Jutri ponovitev ob 16. uri. Vstopnice pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 in 39-547). Danes, 1. marca, ob 18. nri bo v domu «J. Ukmarja» v šked-nju fotografska razstava JOŽETA KOLOŠA iz Kopra Ob otvoritvi bo recitiral svoje pesmi BORIS TAVŽELJ iz Kopra. Razstavo in umetnika fotografa bo predstavil akademski kipar JOŽE POHLBN. ■ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom LUIGI SQUARZINA Uti ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Scena: Kostumi: Lektor: Režija: Lelija Reharjeva Klavdij Palčič Marija Vidauova Majda Križajeva JOŽE BABIČ Jutri, 2. marca, ob 16.00 abonma red C in F (nedeljski popoldanski in okoliški). PD «VESNA» - KRIŽ priredi jutri, 2. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu DAN SLOVENSKE KULTURE Nastopajo mlajši in starejši recitatorji, dekliški in moški zbor ter godba. Vabljeni! AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL priredi jutri, 2. marca, ob 17.00 v prosvetnem domu na Proseku N e i 1 Simon ZARES ČUDEN PAR veseloigra v 4 slikah Režija: STANE RAZTRESEN BAZOVIŠKA MEADINA vabi na PREŠERNOVO PROSE A VO ki bo jutri, 2. marca, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Slovenski klub vabi v torek, 4. marca, ob 20.30 na predavanje: JOŽE BOŽIČ republiški poslanec SR Slovenije BOJ PROTI KOLONIALIZMU IN RASIZMU V JUŽNI AFRIKI Zanimivo predavanje bo ilustriralo čez sto barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni! Prispevki Prosveta PD Ivan Grbec — škedenj vabi k zanimivemu predavanju Stojana Spetiča ČRNE MREŽE, ki bo v četrtek. 6. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih. Ob obletnici smrti staršev daru)® Antonija Stranj iz Boršta 3.000 lir 23 Dijaški dom. V spomin Ferdinanda Ferjančiča daruje Andrej Čok 5.000 lir za Slovenski solidarnostni sklad. V spomin Tereze Kjuder in ca Merlaka daruje Andrej čok 2.00 lir za PD Lonjer - Katinara. Ob 17. obletnici smrti Rudija Mahniča darujeta žena in hči 5.000 Ur za PD Valentin Vodnik, 5.000 lir 23 TPPZ in 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 13. obletnici smrti Zdenka Colje darujejo žena in hčerki 5.000 Ur 23 PD Ivan Grbec. V počastitev spomina Gizele Legiša vd. Blažina, darujeta Kati in A30 Ban 5.000 lir za Kulturni dom Pr0' sek - Kontovel. 1. 3. 1974 - 1. 3. 1975 Ob prvi obletnici smrti naše drage mame Antonije Černe roj. Sedmak se je spominjajo z enako ljubeznijo hčerke in zet V žalosti sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama, nonica in sestra STANA KALUŽA roj. TROBEC učiteljica v pokoju Pogreb drage pokojnice bo jutri, 2.3.1975, ob 15-uri izpred domače hiše v Postojni na pokopališče v Dolamah pri Pivki. Žalujoči: sin Boris, hčere Sava, Tatjana in Vida z družinami, vnuki Gorazd, Irena, Igor, Tamara, Mitja, Lea, Andrej tcr družine Pahor, Trobec, Me-liva. Postojna, Koper, Lucija, Ljubljana, Maribor, Narim, Švica, 1. marca 1975 DELO DEŽELNE KOMISIJE ZA LETALSKI PROMET Ronsko letališče se razvija v terminal za promet s srednjo in vzhodno Evropo Lani so na letališču zabeležili 6.432 letal, 194.865 potnikov in nad 700.000 kg blagovnega prometa S posebno sejo, za katero je dal Pobudo deželni odbornik za promet Vociarmi, je včeraj pričela z delom komisija za letalske zveze v Furla-mji-Julijski krajini. Poleg odbornika 80 se seje udeležili ravnatelj deželnega odborništva za turizem Pisa, Prec^fdmk Konzorcija za Julijsko letališče v Ronkah prof Ferrari, predstavniki trgovinskih zbornic iz trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, Predstavniki turističnih organizacij tz omenjenih štirih mest, zastopnik deželnega združenja trgovinskih zbornic dr. Tamaro, zastopnik državne letalske družbe Alitalia za našo deželo in izvedenec dr. Colombo. V uvodnem nagovoru je odbornik '-bcianni poudaril pomen rednega sestajanja komisije, ki naj sledi sem dogajanjem v letalskem pro-ntetu_ in ki naj sproti obravnava Prasanja, ki se porajajo na tem področju. Cocianni je nadaljeval z ugotovit -20’ 'nia deželna uprava v nartu znatno okrepitev letalskih zvez, eP.ar Pa je gospodarska kriza Prisilila^ deželne organe, da so se rw, j 0šnje leto odpovedali novim Pobudam na tem področju. Nove Pobude pa se bodo lahko začele u-esmcevati v letu 1976, in po vsej orjetnosti se bo vprašanje letalske-sa prometa obravnavalo v okviru na-rtov, za katere so na deželni ravni Oloceni srednjeročni posegi. Kar aaeva razvoj letalskih prog z iz-odisčem v Furlaniji-Julijski kraji-c.1 . je še pristavil odbornik Co- lanm — pa je deželna uprava do “jej izdala 1 milijardo 645 milijonov Predstavnik deželnega združenja govmskih zbornic dr. Tamaro je cel vprašanje letalskih zvez med sosednimi deželami in omenil, da se J o tem obširno razpravljalo v ok-, Fu meddeželnega kongresa o a ®t'vu> ki je bil v Gradcu 6. de-mbra lanskega leta. Prav včeraj že '',e .^Poslanstvo deželnega zdru-1„ n.Ja .^govinskih zbornic odpotova-*z Trsta na Dunaj, kjer se je že talci ? ravnateljem za civilno le* k v° Halbmaverjem. Na dunajs-na« sr<^anju bodo predstavniki se dežele in avstrijskih krcgov nrfwiV, pretres možnosti, da bi v nr an3e vnesli vrsto sprememb v P avnnik o bilateralnem poslovanju "falskem prometu. Spremembe, 5a . atere se poteguje deželno zdru je trgovinskih zbornic, se nana-fPJ,? ,na. Atelške zveze med Italijo ip ^'jo-Jnlijsko krajino), Avstri-nii \Korošk°) in Jugoslavijo (Slove-J°), v tem okviru pa so predvide-ni morebitne raztegnitve sodelova-■ia tudi na avstrijsko Štajersko in hnl-* -0, Pogovori o možnosti iz-se Jlanja niedsebojnih letalskih zvez n„. ,?do po dunajskem srečanju nadaljevali v okviru VI. meddežel-u "a srečanja o letalskih zvezah, ki oo oktobra letos na Reki Konzorcija za Julijsko rK 'SCe_ Prof. Ferrari ie nato o-le. F.oačrte za razširitev ronškega sp v te.i zvezi omenil da nP« a ‘^e uvršča med naipomemb- V let ,vrstne strukture v državi. u 1965 je promet v Ronkah do- godbe, ki zadeva ekonomska in normativna vprašanja, so sindikalne organizacije sklenile nadaljevati s protestnim gibanjem. V ta namen je delavstvo določilo naslednje oblike boja: ukinitev nadurnega dela, ukinitev uporabe zasebnih vozil za potrebe podjetja ter nadzorne službe (zagotovljena je le razpoložljivost e-nega tehnika in enega delavca za najnujnejše posege). Poleg tega pa bo osebje, ki dela v izmenah in skrbi za javno razsvetljavo, delalo izključno tisto delo, ki je -v njegovi pristojnosti. S to akcijo bodo uslužbenci ACE GAT nadaljevali, dokler ne bodo izpolnjene vse njihove zahteve. segel naslednje rezultate: pristala je 911 letal, število potnikov je znašalo 9.580, blagovni promet pa je dosegel 39.500 kg. V lanskem letu pa je število letal doseglo že 6.432, število potnikov 194.865. blagovni promet pa je dosegel 701.496 kg. Kar zadeva razvoj prometa v prihodnje, pa je prof. Ferrari naglasil, da si ronško letališče prizadeva, da bi postalo pravi terminal za promet s srednjo in vzhodno Evropo, v ožjem obsegu pa tudi terminal za turistični promet, namenjen na plaže Furlanije-Julijske krajine. Komisija se bo ponovno sestala ko nec tega meseca . Protestna akcija uslužbencev ACEGAT Po preučitvi položaja, ki je nastal v občinskem podjetju ACEGAT v zadnjem času ter po proučitvi zaključkov, do katerih so prišli uslužbenci podjetja glede vprašanja izvajanja vsedržavne dopolnilne po- V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU V PONEDELJEK SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE Predavali bodo univerzitetni profesorji in pedagogi iz Slovenije Te dni je slavil svojo 60-letnico ALOJZ MARKOVIČ Svojemu dolgoletnemu članu in sodelavcu voščita vse najboljše SPD I. Gruden in ŠD Sokol iz Nabrežine S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Nadaljevanje razprave o proračunu 1975: posega svetovalcev Dellaga in Paulina Vprašanja svetovalcev in odgovori župana IV PRIREDBI ŠTANDREŠKIH PR0SVETARJEV IN ŠPORTNIKOV Zanimivo Ferencovo predavanje o partizanstvu na Primorskem Večer je spadal v okvir proslav tridesetletnice osvoboditve V ponedeljek, 3. marca, se bo v Kulturnem domu v Trstu začel seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Seminar ki ga prirejajo že enajsto leto in na katerem bodo predavali priznani u-niverzitetni profesorji in pedagogi iz Slovenije, bo trajal skoraj ves teden in se bo zaključil v petek, 7. marca. Posamezna predavanja hoda porazdeljena po učnih panogah in bodo obenem ločena za profesorje in učitelje. Skupno predavanje bo le v ponedeljek po slovesni otvoritvi seminarja, ko bo govorila prof. dr. Ana Kranjc, docent filozofske fakultete v Ljubljani, o pojmu permanentnega izobraževanja v sodobnih družbah. Za ostale štiri dni bo delovni urnik seminarja od 9. do 12. ure ter od 16. do 18 ure. Za skupino slavistov bo v torek in sredo, 4. in 5. marca, na sporedu predavanje in razprava o značilnostih sodobnega, .slovenskega jezika. Predaval bo dr. Franc Novak z A-kademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V četrtek. 6. marca, bo za slaviste predaval prof. Janez Sivec pedagoški svetovalec v Trstu o ocenjevanju pri pouku slovenščine, v petek, 7. marca, pa ravnateljica mladinske knjižnice v Ljubljani prof. Martina Šircelj o sodobni mladinski književnosti. Za profesorje drugih predmetov, za katere bodo predavanja v prostorih nižje srednje šole «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu, bo v torek predavala prof. Ana Kranjc. Tema predavanja bodo vprašanja iz andragogike, O problemih ocenjevanja bo v sredo predaval docent filozofske fakultete v Ljubljani dr. Bariče Ma-renčič o učnih načrtih in učnih smotrih. Spored predavanj za profesorje drugih predmetov bo v petek zaključilo predavanje o sodobnih pedagoških načelih, ki ga bo imel docent filozofske fakultete v Ljubljani prof. Franc Strmčnik. Učitelji bodo tudi razdeljeni v dve >l,*iiiiiiiii|,ut,l|n|t|||||t)||(||f|||J(|||||||||f|Iltlllll(IHII,um,,tinnii,iiMiiuiiiiiniiimimiiidiiiiim v TOREK, 18. T. M., V KULTURNEM DOMU «Bruco vanj e 75» bo srečanje Vseh zamejskih akademikov Za bruce ni nobene nevarnosti, saj letaš ne bo tradicionalnega zafrkavanja o^začeL?^?1— pozno k ne prav leta Ku letosnJega akademskega študeiHo Sie sk)venski univerzitetni odločili ,] Prebudili in se končno Priredi i’r, u ^ ^vek ktih ponovno bo «hri, Prucovanje. Prostor, kjer tržat?'W°VHnje 75> J® kot običa no žetud h -Urni dom' znan Pa je Brucava" -111 to j® torek’ 18- marca, letno tS6 p.redstavlia že dolgo-so -k. aic«o in ob tej priložnosti si slovenski vieni na tržaški , ,. - -,-o“ Pa se jim pri-udl tisti, ki so se odločili delovni skupini. Prva skupina se bo predavanj udeležila v torek in sredo, druga pa v četrtek in petek. Predavala bosta pedagoški svetovalec prof. Janez Sivec ter docent pedagoške akademije v Ljubljani prof Tomaž Weber. SPD «I. GRUDEN» in ŠD «SOKOL» — NABREŽINA Prirejata DRUŽABNI večer nr*'6,8 °b 20.30 v društvenih Prostorih. Rabljeni člani in prijatelji! Danes važen sestanek nabrežinske sekcije Af^iPI Nabrežinska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI prireja danes ob 19. uri sestanek svojih članov v dvorani sindikalne organizacije CGIL v Nabrežini. Na dnevnem redu so naslednje točke: 1. Program proslav ob 30-letnici osvoboditve ; 2. Včlanjevanje za leto 1975; 3. Izvolitev novega tajnika sekcije; 4. Razno. Vabljeni so vsi borci, svojci padlih in terenski aktivisti. Na sinočji seji občinskega sveta v Gorici so nadaljevali z razpravo o proračunu za leto 1975. Pred tem pa so svetovalci postavili nekatera vprašanja. Goriški župan De Simone 4' v u-vodu omenil nenadno smrt na-telja goriške knjižnice Guida Man-zinija. Piani (KD) je spet načel vprašanje o ukrepih, ki jih občinska uprava namerava sprejeti za rešitev vprašanja kartonažnih tovarn LACEGO v Gorici in v Sovodnjah. Njemu je odgovoril župan, ki je omenil, da se bo v ponedeljek udeležil srečanja skupno s predsednikom goriške pokrajine Chientarolli-jem, s predsednikom deželnega odbora Comellijem. Bratina (SDZ) je vprašal, če bo občina najela še eno sobo za slovensko učiteljišče. Vprašal je tudi, kako je s finančnimi nakazili za gradnjo slovenskih šol v Ulici Campi. De i .none mu je na prvo vprašanje t.-agotovil. da bodo poskrbeli za slugo za popoldanski pouk, kar se pa drugega vprašanja tiče, je občinska uprava dobila sedaj le delno finančno nakazilo. Sledila je razprava o proračunu. Prvi je prevzel besedo Dellago (PSI). Že v uvodu je omenil, da za pomanjkanje nekaterih infrastuk-tur na Goriškem nosi glavno krivdo KD. Pomanjkanje politične volje s strani demokristjanov je privedlo do gospodarskega zastoja v naši pokrajini, tako da je sedaj vpisanih v dopolnilno blagajno nad 1.500 delavcev. S programi krščanske demokracije se socialisti niso strinjali in na vsem goriškem področju se je razbila levosredinska koalicija. Dellago je nadalje dejal, da bo sedanja, Fanfanijeva politika, ki se odraža tudi v naši pokrajini, privedla krščansko demokracijo v sle-^ ulico, iz katere se bo rešila le z drugačnim gledanjem na realnost. Kar se proračuna tiče, je dejal, ta odraža isti konservativni značaj kot sama občinska uprava. V razpravo je nato posegel slovenski svetovalec Paulin. Omenil je pomanjkljivosti regulacijskega načrta, ker niso upoštevali potreb slovenske narodnostne skupnosti, zaradi česar je SDZ izstopila iz občinskega odbora. Obžaloval je dejstvo, da se občinska uprava premalo zanima za naša, slovenska vprašanja, kar je v nasprotju z danimi obljubami. O Deželna federacija gradbincev U1L priredi danes deželno zasedanje na sindikalnem sedežu UIL pri Domju. Na zasedanju, na katerem bodo razpravljali o najbolj perečih prob’emih na gradbinskem področju, bodo imenovali novega deželnega koordinatorja FeNEAL - UIL. Zasedanja se bosta udeležila tudi tajnika vsedržavne federacije Bruno Bruni in Giancarlo Serafini. •"Hlllll,, Tatvina v tržaški psihiatrični bolnišnici V četrtek, ali pa mogoče že v sredo, so neznani tatovi vlomili v zdravniško sobo psihiatrične bolnišnice in ukradli več dragocenosti ter nekaj denarja. Nedvomno so tatovi dobro poznali poslopje, saj so neopaženi prišli do sobe, vlomili vrata, nato pa so iz železne omarice, ki so jo najbrž odprli s pomočjo kakega zavijača, odnesli škatlico, v kateri so bili trije dragoceni prstani, zlata zapestnica, nekaj drugih manjvrednih predmetov, hranilna knjižica ter 70 tisoč lir. Vsi predmeti so bili last nekaterih bolnikov. Tatvino je včeraj zjutraj odkril 47-letni nadzornik psihiatrične bolnišnice Rinaldo Milan iz Istrske ulice 52, ki je tudi poklical policijo. GO, da bi še enkrat opozorili javnost na hud položaj, v katerem se nahaja skoro 300 delavcev teh tovarn v Sovodnjah in Gorici. Drevi občni zbor Kmečke zveze Drevi bo na sedežu v Ul. Malta deveti občni zbor Kmečke zveze. Ob tej priložnosti bodo podali o-bračun o enoletnem delu, ki ga je Kmečka zveza opravila na Goriškem. od Doberdoba do Števerjana. Delo, ki ga je ta organizacija, okoli katere se zbira del slovenskih kmetov, opravila v tem obdobju, je zelo važno in je bilo usmerjeno predvsem na dve področji: pomagala je kmetom pri urejevanju in izpopolnjevanju raznih dokumentov ter pripravljala številna tehnična predavanja o kmetijstvu. Prav gotovo je Kmečka zveza usmerila največjo pozornost briškemu pod- ročju, kjer se je razvila posebna stroka kmetijstva: vinogradništvo. Z njim se ukvarja velik del ljudi na Oslavju, v števerjanu in na krmin-skem področju. Kmečka zveza pa je tudi manjšinska organizacija in kot taka o-pravlja važno delo združevanja na šib kmetov tudi v narodnostnem pogledu. Slovenski kmet mora namreč, poleg lastnih interesov, braniti interes naše slovenske narodnostne skupnosti. Na današnjem občnem zboru ne bodo podali le obračuna o opravljenem delu, marveč bodo začrtali program za prihodnje. Brez dvoma bosta v prvi vrsti vprašanji o pristojnosti kraških rezervatov in ra zlaščanju slovenske zemlje. Prav gotovo bo Kmečka zveza, skupno s tržaško Kmečko zvezo ter z drugimi slovenskimi kmetijskimi in gospodarskimi organizacijami, odločno nastopila, da bi prišlo do čimprejšnje rešitve obeh vprašanj, ki sta bistvene važnosti za velik del slovenskih kmetov v zamejstvu. V okviru proslave 60-letnice o-svoboditve sta prosvetno društvo «Oton Župančič» in športno društvo «Juventina» priredili v četrtek zvečer na društvenem sedežu predavanje o goriški fronti. Do kraja natrpana dvorana (na predavanje niso prišli le domačini, marveč tudi ljudje iz okoliških vasi) je izpričala, da je za to predavanje dr. Toneta Ferenca, direktorja Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, vladalo veliko zanimanje. Dino Roner je v imenu organizatorjev pozdravil vse prisotne, med katerimi so bili številni predstavniki borčevskih organizacij. Dr. Ferenc je v svojem predavanju podal celotno sliko osvobodilnega boja na Primorskem s posebnim poudarkom na goriški fronti. Oris takratne dobe je začel z letom 1941, ko je centralni komite osvobodilnega boja v Ljubljani pošiljal na Goriško in Tržaško svoje aktiviste, da bi pomagali organizirati odpor proti okupatorju. V naših ljudeh je vedno bolj rasila zavest, da je treba odločno stopiti proti fašističnemu režimu. Ob tem so Slovenci dobili precejšnjo pod- iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZNAK PROTESTA PROTI FANFANIJU ČLANI MLADINSKEGA GIBANJA KD ZASEDLI SEDEŽ STRANKE V GORICI Sinoči so sklicali sestanek vseh demokristjanskih mladinskih aktivistov Od pokminskega odbora KD zahtevajo obsodbo Fanfanijevega avtoritarizma Vfaraj sprevod delavk LACEGO po mestu V dvorani UGG v Gorici je bilo sindikalno zasedanje o težkem položaju v goriških tovarnah, kjer je več kot 1.500 delavk in delavcev v dopolnilni blagajni ali pa odpuščenih. O shodu bomo podrobneje poročali jutri. Poooldne so po mestnih ulicah šli delavci tovam LACE KMEČKA ZVEZA bo imela danes zvečer ob 19. uri na sedežu v Ulici Malta 2 9. OBČNI ZBOR Vsi kmetovalci z Goriškega so vabljeni, da se občnega zbora udeležijo se zberein JVn °b te-i Priložnosti sokošolni ,malone vsi slovenski vi-Univer-zi ’ , 80 vpisani na tržaški družii0 V,Pale5 tega Pa se jim P1-'* Za studii ki 80 se odločili drugi Ljubljani ali pa na kaki nekaj w JanskLi Sverzi, še pred večer ■'f brucovanje pomenilo ka zafrkavwrem bila glavna toč- tisti k? a -ah, sv°i študij (P in 8e 'snnm ■ -Za doktorirali, se najbrž Predvs^n3aj°’ kakšne so klatili, bavljive 80 ?Stale v spominu za-za bn ir a h68™10.6, sestavljene. prav čjim F3®16 in večkrat z najve- Precef^H^ 'e^b 30 se brucovanja nomaJ sSoPrrn'la a skorai popo1' bavljive točke lzginile za' tala ]» aoi Y. bistvu je torej osnovani tAVaZnj^a komPonenta bru- PriffJS * » « tej fcameiskiti 6 Fes Precejšen del »o i» turti S10vei)skih visokošolcev. di glavni namen letošnjega brucovanja, katerega spored še ni docela znan, za katerega pa je že gotovo, da zafrkavanja ne bo in da bo torej brucom zagotovljena «imuniteta». Pripravljalni odbor za «brucovanje 75» si je že zavihal rokave in pridno pripravlja večer. Povabljeni bodo seveda vsi tukajšnji viso-košolci, vsi tisti, ki so odšli na študij v Ljubljano in pa tudi tisti, ki so še «sveži» doktorji, letošnji abiturienti slovenskih višjih šol ter seveda še mnogi drugi. Organizatorji tudi zagotavljajo, da bodo sku šali pripraviti čimbolj kulturen večer, gotovo je že, da bo govoril predsednik brucovanja, pa tudi zabave ne bo manjkalo. Za glasbo bo preskrbel vokalno instrumentalni ansambel «In thè Middle of the Bar», ki predstavlja zaenkrat še popolno tajnost. Neznanci ukradli 10 kg cigaret V četrtek ponoči so neznanci — najbrž strastni kadilci — vlomili v bar «Varin» na Trgu Sartori, kjer prodajajo tudi tobak in odnesli približno 10 kilogramov cigaret vrste «marlboro». Tatvino je odkril lastnik ,46-letni Armando Varin iz Ul. Lago 4, ki je povedal, da je našel ob svojem prihodu v bar precejšen nered, a da so manjkale le cigarete. Povedal je tudi, da so vlomilci prišli v bar skozi shrambo, kjer so razbili okno. Po nedeljski prometni nesreči iS-ietni mehanik podlegel poškodbam Včeraj je po petih dneh od hude prometne nesreče izdihnil 18-letni mehanik s Proseka 381 Fausto Co-ronica. Nesrečni fant se je v nedeljo okrog 20. ure peljal s svojo lam-bretto po UJ. del Fucino, ki nelje od Grljana proti Križu. Cesta je zelo ozka in na ovinku je mladega motociklista zaneslo na sredo cestišča ravno v trenutku, ko je navzdol privozil fiat 500, v katerem je bil 21-letni uradnik Giampaolo Ca-vallet iz Ul. Kandler 9. Trčenje je bilo tako silovito, da je fanta vrglo ob prednji del avta, nato pa več metrov daleč, kjer je na tleh obležal sredi mlake krvi. Prihitel je rešilni avto Rdečega križa, s katerim so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Fant ni več prišel k zavesti: utrpel je možganski pretres, hudo se je potolkel po obrazu in trupu. Še med prevozom v bolnišnico mu je zastalo dihanje in bolničarji so ga le s težavo ohranili pri življenju. V bolnišnici so ga sprejeli v oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Njegovo stanje se je iz dneva v dan slabšalo in kljub kirurškim posegom, je nesrečni Coronica včeraj podlegel poškodbam. Mladi demokr.-btjani so v četrtek zvečer zasedli sedež pokrajinskega odbora KD v Ulici Angiolina v Gorici. To v znak protesta proti odločitvi osrednjega tajnika KD Fanfa-nija, da razpusti vsedržavno vodstvo mladinskega demokrščanskega gibanja. Odločitev mladincev krščanske demokracije sledi akciji mladincev v Benetkah in drugih krajih države. Člani pokrajinskega vodstva mladinskega gibanja KD so se v Gorici sestali v četrtek zvečer na izredni seji. Ostro so obsodil Fanfanijevo ravnanje in poslali predsedniku odbora KD v Rim Zacc^gniniju protestni telegram. Poleg tega so tudi odločili, da ostanejo na sedežu KD noč in dan v stalni skupščini. Praktično so zasedli sedež, niso pa o-nemogočili normalnega delovanja strankinih uradov. Včeraj je pokrajinski delegat (tajnik) mladinskega gibanja KD Silvio Razza odšel v Rim z nekaterimi drugimi člani odbora. Včeraj so bili člani pokrajinskega odbora stalno v zasedenem sedežu, sinoči ob 18, pa je bil sestanek vseh aktivistov mladinskega gibanja iz vse pokrajine. Sinoči se je v Ulici Angiolina sestal tudi na redni seji pokrajinski odbor stranke. Mladinci so sklenili, da njihovi zastopniki (v pokrajinskem odboru KD imajo petčlansko zastopstvo) obvestijo strankine voditelje o položaju in predlagajo tudi ustrezno resolucijo z zahtevo, da federacija KD obsodi Fanfanijevo početje. V Gorici je mladinsko gibanje KD na levo usmerjenih pozicijah. Na zadnjem pokrajinskem kongresu, ki je bil pred dvema letoma, so pokrajinski odbor gibanja izvolili na podlagi enotne liste, v kateri so bili bazisti,- morotejci in forze nuove. Sedaj potekajo priprave za pokrajinski kongres gibanja. OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Globa in zapor za prestopnika Epilog trčenja v Stražkah - Izdal je čeke brez kritja - Sitnosti zaradi neprijavljenega bivanja V okviru svojega delovanja so za danes ob 20. uri sklicali v centru Stella Matutina debatni večer. Govoril bo dr. Lino Maineri, član deželnega vodstva KD v Lombardiji o krizi politične oblasti. Okrajni sodnik v Gorici dr. Trotta je imel na zadnjem zasedanju pretekli četrtek vrsto manjših razprav. Med njimi naj omenimo primer Vincenza Ballandinija, 27 let, iz Gorice, Ulica Cordaioli št. 33, ki se je moral zagovarjati, da je s svojim avtom trčil ob fiat 500, v katerem sta bila Pietro Visintini in njegova tašča Bruna Toffoli. Do incidenta je prišlo dne 5. aprila lani zvečer ob 20. uri na križišču Ulic Brigata Pavia in Cordaioli. Ballandini je prihajal s svojim avtom iz Ulice Brigata Pavia ter je bil namenjen proti svoji hiši v Ulici Cordaioli. Na omenjenem križišču mu je prišel nasproti fiat 500 omenjenega Visintina, in kot je ta izpovedal, je Ballandini napravil preširok ovinek na križišču ter trčil v njegovo vozilo. Na srečo pri tem ni bil nihče ranjen. Ballandini pa se ni niti ustavil in je vozil dalje. Policija je na podlagi izpovedi Visintina že naslednje dni našla krivca. Ta je izpovedal, da se ni zavedel trčenja in je mislil, da je zadel samo ob pločnik. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga pogojno obsodil na 5 dni pripora. Zagovarjal ga je odv. Cossa. Hujša kazen je doletela 36-letnega Bernardina Sangallija iz Gorice, Riva Piazzuta 4. V obtožnici je rečeno, da ga je policijska kontrola 15. septembra lani presenetila v poznih večernih urah izven njegovega bivališča, ko bi moral biti doma po predpisih posebnega policijskega nadzorstva, kateremu je bil podvržen glasom razsodbe goriškega okrožnega sodišča z dne 13. avgusta lani. , Poleg tega se Sangalli ni naslednje dni zglasil na kvesturi, da bi opravičil ta svoj prekršek. Sodnik je Sangallija obsodil za prvi prekršek na plačilo 20.000 lir globe, za drugi prekršek pa mu je prisodil tri mesece in 20 dni pripora. Zagovarjal ga je branilec G. Luci-grai. Zaradi izdaje čekov brez ustreznega kritja se je moral pred sodnikom zagovarjati goriški avtoprevoznik 34-letni Gianfranco Russo iz Ulice Brigata Pavia 16. V obtožnici je navedeno, da je do 22. julija 1973 izdal 8 čekov po 200.000 lir plačljivih iz njegovega računa pri Kmečki banki v Gorici, n da bi imel na tem računu ustrezno kritje. Sodnik je obtoženca obsodil na plačilo 150.000 lir globe in sodnih stroškov. Kazen je pogojna. Obtoženca je zagovarjal G. Lucigrai. Pod obtožbo, da ni prijavila svojega bivanja v Gorici, je sodnik obravnaval tudi zadevo 28-letne Božice Glogoski iz Zagreba, Goljanska cesta 40, ki pa razpravi ni prisostvovala, in jo je zastopal branilec Lucigrai. V obtožnici, ki se nanaša na dan 7. januarja 1974, je rečeno, da se Glogoski ni prijavila na goriški kvesturi v treh dneh po njenem prihodu v Italijo, kot to zahtevajo policijski predpisi. Žena je prišla v Italijo dne 2. januarja lani z rednim potnim listom, veljavnim do 31. maja 1975. Sodnik je obtoženko obsodil na 10 tisoč lir globe, toda kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Drž. tož. odv. Cossa, sodnik dr. Trotta, zapisnikar M. Massi. , I. M. Umrl prijatelj Slovencev dr. Guido Mamini Danes ob 10.30 bo pobreb nekdanjega ravnatelja goriške državne biblioteke dr. Guida Manzinija. Umrl je v četrtek v krminski bolnišnici, njegovo truplo je v mrliški sobi, ki so jo pripravili v veži državne biblioteke v Ulici Mameli 8. Pogreba se bodo udeltežili'1 predstavniki goriškega javnega in kulturnega življenja, saj je bil dr. Guido Mamini celi dve desetletji na čelu te važne goriške kulturne ustanove. Po rodu iz Firenc, je prišel v Gorico leta 1950, ker ga je prosvetno ministrstvo določilo za ravnatelja goriške državne biblioteke. Odprtega, laičnega in naprednega mišljenja, se je znašel v takem goriškem uradnem in kulturnem ambien-tu takratne italijanske Gorice, ki mu ni prijal. Spoznal je zelo hitro, da ni bilo v Gorici le italijanske in nemške kulture, marveč da je važno mesto zavzemala tudi slovenska in je zato navezal stike s slovenskimi kulturnimi krogi. Zanimala so ga vsa kulturna področja, predvsem pa seveda knjižna. Kmalu je navezal tudi koristne stike s slovenskimi knjižnicami onstran državne meje, kar je v takratnem goriškem ambienta veljalo za greh in se je zato marsikomu zameril. Vsestransko je pomagal tildi slovenski ljudski knjižnici, ki je bila takrat v Ulici Ascoli, na sedežu SPZ, prav tako je bogato pričel zalagati državno biblioteko z _ najnovejšimi slovenskimi knjigami. Urejeval je dolga leto revijo «Studi Goriziani» in v njej so po njegovi zaslugi bili prvič objavljeni članki, o slovenski kulturni in zgodovinski prisotnosti v Gorici. Njegova zasluga je, da se je na Goriškem ustanovila gosta mreža ob činskih knjižnic (med term tudi v Doberdobu, Sovodnjah in števerjO' m) in da je Goriška prva pokrajina v Italiji, kjer imajo vse občine svojo ljudsko knjižnico. Po predčasni upokojitvi leta 1973 (izkoristil je zakon štev. 336) je prevzel važno mesto svetovalca za knjižnice in muzeje za vse tri Benečije. Umrl je nenadoma v starosti 54 let. Bil je aktiven do konca, saj je lani dal pobudo za obnovitev izhajanja revije «Studi Goriziani» in je sodeloval pri sestavi knjige «L’ immagine di Gorizia» ter pomagal odpraviti marsikatere nacionalistične predsodke. Slovenci smo z njim izgubili resničnega prijatelja, ki sta mu bili knjiga in kultura važni bolj kot katerikoli nacionalizem. v zadnjem razdobju priredil goriški esperantski krožek. Tečajniki so ob zaključku tečaja imeli tudi ustrezni izpit. V petek 7. marca se bo pričel šj en tak začetni tečaj. Vsega skupaj bodo imeli dvajset lekcij. Lekcije bodo v prostorih zavoda Le-nassi in sicer dvakrat tedensko. Pouk je brezplačen. Tečaj se bo pričel ob 20. uri. Vpis je možen tako v pisarni Pro Loco, kakor tudi v omenjenem zavodu. Danes kmetijski sejem v Šempetru Danes, 1. marca, bodo na parkirnih prostorih trgovskega centra v Šempetru odprli že tradicionalen kmetijski sejem. Na sejmu bodo pro dajali kmetijske stroje, strojne priključke, orodje, opremo ter drobno kmetijsko orodje. Organizator sejma je Kmetijski kombinat Vipava s sedežem v Šempetru. Na sejmu bodo poleg njihovih TOZD sodelovali še Grosist Gorica. Manufaktura in drugi. Kakor prejšnja leta bodo proda jali pristno domače vino z Biljan-skih gričev in specialitete na žaru. Sejem bo odprt do 8. marca. Zaključil se je četrti začetni tečaj esperantskega jezika, ki ga je Dr. Tone Ferenc poro tudi s strani italijanskih komunistov. Ustanavljale so se prve organizirane skupine ljudi, ki so se zbirale v partizanskih četah. Oblasti so skušale preprečiti vsakršno protifašistično dejavnost, zaradi česar so v Trstu ustanovili zloglasni glavni inšpektorat javne varnosti. Na Goriškem se je vedno več ljudi vključevalo v narodnoosvobodilno gibanje. Spomladi leta 1943 so ustanovili prvo partizansko brigado, ki so jo imenovali po slovenskem, pesniku Simonu Gregorčiču. Kmalu zatem je bila ustanovljena druga brigada, Ivana Gradnika. Predavatelj iz Ljubljane je orisal nadaljnji boj goriške fronte v septembru ter narodnoosvobodilnega gibanja do končne zmage nad na-cifašizmom. Po predavanju se je razvila obširna razprava, v kateri so domačini postavili gostu številna vprašanja v zvezi z narodnoosvobodilnim bojem v naših krajih. En milijon lir ukraden v trgovski pisarni Tatovi postajajo v Gorici vsak dan bolj predrzni. Pisali smo o številnih tatvinah v stanovanjih v nedeljo in tudi v sredo zvečer. V četrtek zjutraj se je pripetil še en primer, za katerega pa smo izvedeli šele včeraj. V Drevoredu 24. maja, v strogem središču mesta, je neznanec ukradel trgovcu Gerardu Caselliju milijon lir v gotovini. Casella je bil v svoji pisarni v pritličju (prodaja ploščice, gradbeni material in zidne tapete) z dvema odjemalcema. Ko se je z njima pogovarjal, je vstopil mlad človek, ki je dejal, da želi kupiti zidne tapete. Trgovec ga je prosil, da nekoliko počaka, ker mora skleniti kupčijo s prvima odjemalcema in je šel iz pisarne v bližnje skladišče. Ko se je čez nekaj minut vrnil, ni našel več tretjega odjemalca v pisarni in kmalu nato je ugotovil, da mu je neznanec izmaknil iz predala pisarniške mize milijon lir v gotovini, ki jih je nameraval še isto jutro nesti na banko. Zaradi številnih tatvin in vlomov v stanovanja, ki jim ni bilo nikdar prej para, so Goričani zelo zaskrbljeni. Prav tako tudi policijska oblast, ki ne more najti krivcev. Tako kot v nedeljo, so policijske patrulje tudi v četrtek zvečer, izvedle blokade na vseh dohodih v mesto in pregledovale avtomobile. Do nenadnega alarma je prišlo včeraj zjutraj, ko so številni blagajniki tovarniških in o-brtniških obratov dvigali na bankah denar za izplačilo februarskih plač. Baje so uradnice poštnega urada na Korzu Italija videle avto z beneško registracijo in ker so brale, da so v nedeljo ukradeni avto našli v bližini Benetk so menile, da gre za lopove, ki so nameravali izvesti še kak rop. Potem ko so obvestile karabinjerje se je takoj sprožil alarm in kar na lepem so se na številnih mestnih križiščih, pred bankami in poštnimi uradi ter ob vseh dohodih v mesto pojavile patrulje karabinjerjev z brzostrelkami v rokah. Pri pregledu dveh potnikov v beneškem avtomobilu so ugotovili, da sta navadna trgovska potnika, ki nista še imela opravka s policijo. Ozračje je vsekakor naelektreno in prebivalstvo si želi čimprejšnje odkritje krivcev vlomov v stanovanja in trgovine. Sinoči smo izvedeli, da je policija baje že izsledila neznanca, ki je izvršil tatvino. To naj bi bil neki Cigan. PD «NAŠ PRAPOR» Pevma — Oslavje — štmaver bo priredilo v torek, 4. marca, ob 20. uri v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju predavanje, na katerem bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Goric* govoril o VZGOJNIH NALOGAH DRUŽINE V OTROŠKI MLAJŠI DOBI Razna obvestila ANPI obvešča, da so ponovno odprli rok za priznanje partizanske dobe. Tisti, ki niso še izpolnili ustrezne pole za priznanje, naj to storijo čimprej. Vsa ustrezna navodila bodo dajali predstavniki sekcij ANPI na Goriškem. Tudi glede odlikovanj za zasluge borcev ali garibaldincev bodo tisti, ki jih stvar zanima, dobili vsa navodila na sedežih borčevske organizacije. Kino Izleti Slovensko planinsko društvo — smučarski odsek sporoča smučarjem, včlanjenim v FISI, da bodo posoške tekme (campionati isontini) jutri, 2. marca 1975, na Višarjah. Za prevoz naj poskrbi vsak zase. Vsi tekmovalci se morajo ob 8.45 zbrati pri spodnji postaji žičnice. SPD bo priredilo letošnji prvi družinski spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek v Beneško Slovenijo. V tamkajšnji gostilni bodo večerja, srečelov in družabne igre. I-zlet v Beneško Slovenijo spada v okvir praznovanj ob 30-letnici obnovitve društva. Vpisovanje sprejemajo na sedežu društva, Ul. Malta 2, tel 24-95. Gorica VERDI 17.00-22.00 «La sbandata». D. Modugno in E. Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano in Burt Lancaster. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30 - 22.00 «Ls montagna sacra». Film režiserja A. Jodorowskega. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «Il merlo maschio». L. Antonelli in L. Buzzan-ca. Banali film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 16.30-21.30 «Se tmcon-tro t’ammazzo». D. O’Brien in G. Mitchell. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELS10R 16.00—22.00 «Profumo di donna». A. Belli in V. Gassman. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «America 1929, sterminatevi senza pietà». B. Her-shey. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Moje pesmi, moje sanje», a meriški barvni film ob 17.00 in 2Q.00 SVOBODA «Peterica v akciji», ame riški barvni film ob 18.00 in 20.00 DESKLE «črni dnevi za strelca», ita lijanski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in pa noči dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČO V Tržiču je danes ves dan in pa noči dežurna lekarna San Nicolò, UL 1. majai, teL 73-328. JUGOSLOVANSKI GRADBENIKI ŠIROM PO SVETU Vrednost gradbenih del gre v milijarde dolarjev Cela vrsta velikih gradbenih del v Sovjetski zvezi in v drugih deželah socialističnega sveta - Največ pa v Afriki in na Bližnjem vzhodu Včeraj smo govorili o jugoslovanskem ekonomskem sodelovanju z Libijo in ugotovili, da se to sodelovanje uveljavlja, saj jugoslovanska podjetja izvajajo v Libiji velika dela, z libijskimi družbami pa nastopajo tudi drugod na črni celini. Sicer je glede tega značilen naslednji podatek: vrednost objektov, ki jih jugoslovanska podjetja grade v Libiji, velja okoli pol milijarde dolarjev. Toda jugoslovanska podjetja in ljudje se ne uveljavljajo le v Libiji, pač pa po vsej Afriki, v mnogih deželah Azije, Latinske Amerike, v socialističnem svetu in tudi v zahodni Evropi. Prodor jugoslovanskih gradbenih podjetij na tuja tržišča, koder gradijo hidrocentrale, termične centrale, ceste, naselja, hotele, letališča, luke, kanalizacije itd., ni naključen, niti ne trenuten pojav, pač pa trajna dejavnost, ki je hkrati posledica določenih momentov, ki zagotavljajo tudi velike perspektive. S svojim kakovostnim delom so si jugoslovanska podjetja ustvarila milliiimiiiifiiiilliiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHlll Sv. Hipolit je ženska, starogrška filozofinja Temista VATIKAN, 28. — Stari kip sv. Hi-polita na vhodu v vatikansko biblioteko ni moški pač pa ženska, celo nima nobene zveze s krščanstvom, pač pa je to «vsaj deloma» grška filozofinja iz epikurejske šole, morda celo prva filozofinja v vsej zgodovini človeštva. Gre po vsej verjetnosti za Temisto. Do teh sklepov je prišla v svojih študijah znana strokovnjakinja za grško umetnost in arheologijo prof. Margherita Guardacci, ki je pravzaprav pred desetimi leti in prva «ugotovila» kosti sv. Petra, ki so jih odkopali pod baziliko sv. Petra, zaradi česar jo je pohvalil sam papež Pavel VI. Pred številnimi strokovnjaki in u-niverzitetnimi docenti je v Palazzo della Cancelleria prof. Margherita Guardacci ob pomoči številnih fotografskih posnetkov in risb dokazovala, da kip, ki so ga imenovali sv. Hipolit in ki je v Vatikanu zelo znan in ki so ga pred 425 leti odkrili pri odkopavanju na področju med Via Triburtina in Via Momentana, v resnici, v spodnjem delu, od pasa navzdol ženska, ki sedi na kamnitem sedežu na način, kot so nekoč upodabljali grške filozofe, ki so sedeli na podobnih sedežih. Ta del kipa, pri katerem kažejo noge izrazito žensko obliko, je bil v dobi preporoda «dopolnjen» s tem, da so mu dodali gornji, prsni del in sicer del kipa nekega filozofa, kateremu je nato dodal glavo starca z brado neki poznejši neznani kipar, ki je pod vodstvom vatikanskega arhitekta Pirra Ligorija sestavil celoten kip. Torej podoba sv. Hipolita ni avtentična, pač pa je sestavljena iz treh delov: osnovni, spodnji del, od pasu navzdol je ženski kip, od pasu do glave je neki moški, verjetno filozof, glava z brado pa je bila priključena «po naročilu», in je bila izdelana mnogo pozneje. Kipar, ki je napravil glavo, se je baje navdihnil po nekem podobnem kipu, ki je predstavljal slovitega Hipokrata, znanega medicinskega o-četa stare dobe, ne pa teologa Hipokrata, ki je živel v tretjem stoletju v Rimu in bil preganjan. Profesorica Guardacci pa v svojem razlaganju zgodovine tega kipa zavzema tudi nekakšno feministično stališče. Med drugim je poudarila, da so v starem atenskem parku, v katerem je Epikur razlagal svoje poglede, postavili po njegovi smrti filozofov kip in kipe njegovih učencev. Bilo je to v drugem stoletju pred našim štetjem. Med mojstrovimi učenci pa je bila tudi , prva ženska, ki se je ukvarjala s filozofijo. Vsi ti epikurejci so sedeli na sedežih na enak način in danes lahko konkretno primerjamo, da so vsi sedeli na način, kot sedi sveti Hipolit v Vatikanu, to se pravi tisti kip, ki so ga iz treh kosov sestavili in mu nadeli ime cerkvenega filozofa, kar pa dejansko ni. Profesorica je konkretno dokazala ženske oblike spodnjega dela kipa. Kar se vidi tudi iz ženskega o-buvala. Prof. Guardaccijeva je tudi rekla, da je bil grški filozof prvi filozov «zahodne kulture», ki je v svojo šolo sprejel tudi ženske u-čenke, med katerimi so bile tudi znane grške «hetere», to se pravi a-tenske kurtizane, ki so se hotele šolati. Znano je tudi, kot je poudarila prof. Guardacci, da je iz te šole izšla neka cenjena filozofinja. Bila je to Temista, ki je bila doma iz Lampsaka, to se pravi iz kraja, kjer je Epikur poučeval, preden se je preselil v Atene. Bila je to hčerka Zoilosa in žena Leontero-sa. Bila je ta tako zaverovana v Epikura, da je svojemu sinu nadela filozofovo ime. Po tej filozofiji je ostalo tudi nekaj filozofskih traktatov, ki jih omenjata Cicero in Seneka. sloves, da marsikdaj in marsikje v razpisu natečajev uspejo ob težavnih pogoji l prav zaradi svoje solidnosti. Za svoje delo so jugoslovanska podjetja dobila visoka priznanja ne le od družb, ki so jim dela poverila, pač pa tudi od vlad. Da so jugoslovanska podjetja angažirana v zares velikih delih in da so doslej napravila zelo veliko, govorijo naslednji podatki: vrednost samo gradbenih del v zadnjih osmih letih velja dve milijardi in pol dolarjev, v lanskem letu pa so izvedla del v vrednosti 600 milijonov dolarjev, kar je za 150 milijonov dolarjev več kot v letu 1973. Možnosti nadaljnjih uveljavitev za letošnje in za prihodnje leto so velike in to tako na vzhodu kot na zahodu. Jugoslovanski gradbeniki na primer grade v Sovjetski zvezi več del: na Jalti gradijo hotel, bolje rečeno kompleks hotelov z 2700 posteljami, nadalje turistično naselje v Sočiju, več hotelov v Moskvi, po najnovejših podatkih pa bo prav jugoslovanskim gradbenim podjetjem poverjena gradnja olimpijskega naselja v Moskvi, ki bo veljalo okoli 500 milijonov dolarjev. Ve se že, da bodo prav Jugoslovani dobili nalogo pripraviti načrte in pripravljalna dela. Podobna dela jugoslovanski gradbeniki opravljajo na Češkoslovaškem, na Madžarskem, v Zahodni Nemčiji. Omenili bomo glede tega, da gradijo gj Balatonskem jezeru na Madžarskem velik hotel, na Češkoslovaškem blizu Karlovih Varov velik sanatorij, v Pragi pa 18-nad-stropno upravno zgradbo «Centro-texa». Tudi v zahodni Evropi se jugoslovanski gradbeniki uveljavljajo. V Zvezni republiki Nemčiji so lani opravili dela v vrednosti skoraj 150 milijonov dolarjev. Pa ne le gradbeniki, tudi tehniki in strojna industrija dobiva vedno več naročil v tujini. Podjetja «Rade Končar», «Energoinvest», «Litostroj», «Mineb in druga dobivajo iz zahodnoevropskih dežel veliko ponudb za sodelovanje pri gradnji raznih večjih industrijskih ali drugih objektov. Pri vsem l.m pa velja vendarle podčrtati, da dosezajo jugoslovanski gradbeniki še največ uspehov v deželah Latinske Amerike, na črni celini in v Aziji. V Peruju, v Zambiji, Kuvajtu, Iraku in Iranu ter v mnogih drugih deželah so jugoslovanska podjetja med najpomembnejšimi tujimi graditelji. V Kuvajtu na primer jugoslovansko poslovno združenje za načrtovanje in gradnjo že od lani gradi dve letališči. Jugoslovanski gradbeniki o-pravljajo tu dela v vrednosti 230 milijonov dolarjev in imajo pogodbo po načelu «ključ v roke», to se pravi, da opravij > vsa dela do zadnjega, do vseh zaključnih del. Zanimivo je omeniti, da je pri podpisovanju tega sporazuma kuvajtski šejk Saad Al Abdalahnan Al Salem, namestnik ministra za notranje zadeve izjavil, da se je njegova vlada opredelila za to, da je poverila jugoslovanskim graditeljem gradnjo dveh letališč, potem ko je posebna komisija obiskala podobne objekte po svetu, ki so jih gradila jugoslovanska gradbena podjetja. Gradbena dela na teh objektih bodo trajala še dve leti in pol, toda s tem se angažiranost jugoslovanskih podjetij v tej deželi ne bo zaključila, ker so bili medtem sklenjeni novi aranžmaji, novi sporazumi, po katerih bodo jugoslovanska podjetja nadaljevala sodelovanje s kuvajtskimi podjetji doma, v Kuvajtu, in drugod po svetu. Irak je v zadnjem času prav tako ena tistih dežel, kjer se uveljavljata jugoslovanska strokovnost in resnost. Jugoslovanska gradbena podjetja opravljaj, več zahtevnejših del v tej deželi. Eno teh del je o-gromno poslopje, v katerem ima svoj sedež vladajoča stranka BAAS. Jugoslovansko podjetje «RAD» gradi tudi novi parlament v Bagdadu, nadalje še sedeže ministrstev za industrijo in zdravstvo, nadalje gradi še bolnišnico in nekaj drugih javnih in industrijskih objektov. Po tem, kar se je zvedelo zadnje čase, bo verjetno Iran najpomembnejše gradbišče jugoslovanskih podjetij v tujini. Iran je prav gotovo ena najbolj bogatih dežel Srednjega vzhoda, seveda na račun «črnega zlata». Iran je sklenil, kot je znano, da izkoristi sedanjo konjunkturo in postavi na noge svojo ekonomijo. Vlada v Iranu namerava z velikanskimi sredstvi, ki ji dotekajo iz naftnih vrelcev, dvigniti deželo med najbolj razvite na svetu. Če ji bo to uspelo in koliko ji bo to uspelo, je še stvar bodočnosti, kot ne moremo v konkretnem primeru govoriti še o povsem pravilni uporabi vseh ogromnih sredstev, težkih milijard dolarjev, | ki jih dobivajo od nafte. V lanskem ! letu je Iran dobil od nafte nič manj kot 26 milijard dolarjev. S temi sredstvi je lahko graditi tudi velike stvari. Kakor se je zvedelo iz dobro obveščenih krogov, so med predstavniki iranskih in jugoslovanskih oblasti ter med poslovnimi krogi o-beh dežel tesni stiki glede velikopoteznega načrta iranske vlade, ki se namerava lotiti gradnje 40 tisoč stanovanj hkrati. V razmerah tega dela sveta pomeni to že mesto z 200.000 prebivalci. Vrednost tega dela, ki bo po vsej verjetnosti poverjeno jugoslovanskim gradbenikom, bo znašala nad 4 milijarde dolarjev. Še je načrtov in še je konkretnih primerov, kako se jugoslovanski gradbeniki uveljavljajo po svetu. Gornje podatke smo navedli le kot najbolj izrazite dokaze velike veljave, ki jo imajo jugoslovanski gradbeniki v svetu. Te dni se v Kulturnem domu predstave vrstijo. Stalno slovensko gledališče uprizarja Luigija Squarzine dramo «Tri četrtine lune», ki jo je pripravil Jože Babič. Delo se v tržaškem gledališču prvič uprizarja v slovenščini. Na gornji sliki prizor s sinočnje premierske prire ditve ■fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Če Buj scino razdelimo na gornjo in spodnjo Star rek ima svojo vsebino, ki si jo človek lahko različno razlaga Ni res, da je kmet v gornji Bujščini posedal v senci in počival V starih ljudskih rekih se pogosto krijejo globoke resnice, le če si jih pravilno razlagamo, oziroma če smo pripravljeni razlagati si jih tako, kot velja in ne tako kot se nam zazdi, kot nam v danem trenutku ustreza. Eden takšnih starih rekov iz Bujščine pravi, da «kmet dolnjega območja Bujščine dela na soncu in je meso, vtem ko kmet gornjega območja živi v senci in je polento». Izrek sam na sebi le ugotavlja nekatera resnična naravna dejstva, podčrtuje različne razmere na dveh območjih in tudi njihove gospodarske posledice, ki se nato odražajo v vsakdanjem življenju ljudi teh različnih pa čeprav tako bližnjih zemljepisnih fOdfbčijč Ljudje, ki so pogosto tudi nekolikanj zlobni, so si ta stari rek po svoje tolmačili, seveda kot jim je v danem trenutku kazalo. Izreku so dali popolnoma drugačen smisel, češ da je kmet spodnjega območja Bujščine priden garač, da dela in se žge na soncu in da zato veliko pridela in dobro živi, da ima na mizi meso, kmet z gornjega območja pa, da rad počiva v senci in zato si ne more drugega privoščiti kot polento. Tako so si v svoji izraziti hudobiji razlagali stari rek, ki pa i-ma v resnici povsem drugačno razlago. Gornjemu reku bomo skušali dati resnično razlago, ki je naslednja: Področje Bujščine ločimo na spodnje in gornje področje. Spodnji del je tisti, ki se razteza zahodno od ceste Koper - Pulj, gornje pa tisto, ki se razteza na gornji strani, na vzhodni strani te prometnice. Na spodnjem območju je toplejše, je veliko več sonca, zemlja je bolj ravninska, razteza se vse do morja, od koder vejejo tudi v zimskih mesecih toplejše sape. Zemlja na tem področju je dobra, veliko boljša kot na gornjem delu. To so ugotovili že stari Rimljani, oziroma njihova gospoda, ki si je vzdolž obale med Mirno in Dragonjo postavila svoje «ville». Stari Rimljani so ugotovili, da se jim izplača tu obdelovati velika posestva, kajti žitarice so tod dobro rodile, veliko je bilo sadja in oljk, lepi so bili vinogradi in tudi živinoreja je uspevala. In tudi pozneje, ko so tod zagospodarili Benečani, je bilo od Novega grada do Savudrije veliko «štancij», to se pravi posesti, na katerih so si beneški gospodje postavili tudi svoje «vikendice», ki jih tedaj sicer še niso imenovali s tem imenom, ki so pa dejansko služile tem namenom, ker so iz svoje dušljive poletne pripeke prihajali iz Benetk v prijetnejšo klimo obalne Istre. Pa tudi v času trgatve in obiranja oljk so prihajali sem, da so pobrali, predelali ali vnovčili to, kar so jim pridelali njihovi koloni. O nekako privilegirani vlogi ravninskega področja ob morju in o milem podnebju priča tudi današ- nji Umag, oziroma njegov hitrejši gospodarski razvoj, posebno še nenavadno intenzivna turistična dejavnost s sodobnimi objekti vse od Mirne do Dragonje. Tako je bilo in je na dolnjem področju — na soncu, kot pravi že v začetku omenjeni rek. Vse drugače je bilo — zgoraj. Da, zgoraj, na gornji strani, vzhodno od ceste je vse bolj — v senci, vsekakor veliko drugače kot ob morju. Tu sonce ni tako vroče kot v nižinskih predelih. V gričevnatem ali skoraj hribovitem predelu;-tega dela.. Istre pa je veliko gozdov, ki so v poletnih mesecih kar prijetni zaradi svoje sence, v zimi pa je tod veliko burje «OB SEDMIH POD TRANČO» V ponedeljek, 3. 3. 1975 bo ljubljanska TV oddajala Borisa Grabnarja igro «OB SEDMIH POD TRANČO» (režija: Jože Kloboves). Igra govori o nalogi, ki jo je dobila peterka mladih pripadnikov podtalne varnostno - obveščevalne službe: ubiti morajo okupatorskega agenta, ki vsak dan, ko gre iz službe, pride po kratki ljubljanski uličici, imenovani Pod Trančo. Zgodba se dogaja namreč pod italijansko okupacijo proti koncu leta 1941. To «nadaljevanje» ODPISANIH je toliko bolj zanimivo, ker z razliko od beograjske akcijske nadaljevanke TV igra Borisa Grabnarja «POD TRANČO» temelji na notranjih zapletih in analizi značajev in psiholoških pretresov posameznikov. in če burje ni, je zagotovo veliko mraza. Na vsak način je tod veliko manj rodovitne zemlje, celo manj le obdelovalne zemlje. Vse to področje je le en sam skupek gričev in hribov, grebenov in prepadov. Res je, tudi najvišji breg seže le nekaj nad 500 m nad morje, toda že :.mo skoraj «na kontinentu» in ne več ob morju. Zaradi takšnih zemljepisnih razmer in zaradi zgodovinskih dogajanj so se vasi in kraji stisnili na vrhove gričev in le redkokje zasledimo kak zaselek v dolini. Ker voda nikoli ne teče navzgor, pač pa navzdol, pač po naravnem zakonu, je bilo v teh krajih vedno težko za vodo. Ljudje so se morali vedno boriti z vprašanjem, kako do vode zase, za živino, tudi za zemljo. In če so si v začetku navedeni rek ljudje razlagali, da prebivalci gornjega dela jedo polento, ker radi sedijo v senci in brezdelju, je resnica drugačna, kajti prebivalci teh predelov so prav tako ali celo še bolj pridni kot oni ob morju, so bili in so pravi garači, o čemer dokazujejo polja in vinogradi v terasah, ki so jih skopali in uredili po pobočjih gričev. Pridelek ni bil velik, kot je bil pridelek ob morju. Bogastva je bilo tu manj, mnogo manj, saj je tudi zemlje manj in tudi zem- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristite vse prednosti, ki vam jih daje neki sporazum. Dobri odnosi z vsemi v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne prenehajte z delom, ki ste ga začeli, pa vam doslej ni dalo nobenega zadoščenja. Rešitev družinske zadeve. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dan je posebno primeren za tvegane posle in drzr- iniciative. Trden značaj ljubljene osebe vam bo všeč. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite disciplinirani v svojem delu in glejte, da ne izgubite praktičnega smisla. Več razumevanja z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sporazum, ki ste ga sklenili s sodelavci, vas bo privedel do uspeha. Nesporazum s prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden se lotite izpolnjevanja važnega načrta, ga dobro preglejte. Ne zapravljajte preveč denarja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neko potovanje vam bo zagotovilo ugled, ki ga niste pričakovali. Zelo boste cenjeni zaradi originalnosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne pripisujte sodelavcem napake, ki ste jo sami storili. Posvetite večer družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če zaprosite za podporo neko vplivno osebo, storite to diploma-tično. Zadovoljive vesti v zvezi z družino. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaupana vam bo važna naloga in zato se bo treba nekoliko bolj potruditi. Pazite na izrečene besede. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite bolj vestni in ne zamujajte sestankov poslovnega značaja. Napeto vzdušje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če potrebujete učinkovito sodelovanje, se obrnite na strokovno podkovane osebe. Otresite se vraževernosti. Ija ni tako lahka in plodna kot je zemlja v nižjih predelih. Podnebje je ostrejše, nekoliko bolj surovo in zato je bila tudi izbira kultur drugačna kot ona v nižinskih krajih. Vse to pa se je odražalo tudi v različnem razvoju. Kmet dolnjega območja se je kmalu razvil že v nekakšnega blagovnega proizvajalca, kmet gornjega področja pa je preživljal le samega sebe in svojo družino, tržnih viškov pa ni bilo, ali je bilo teh tako malo, da se ni mogel meriti, kosati s sosedom ob morju. Čeprav je bil skozi stoletja zaradi odmaknjenega položaja izpostavljen izkoriščanju fevdalcev, ki so gospodarili v mestih in na podeželju, čeprav so ga razmere in oblasti potiskale v zaostalost in neznanje, v nasprotju s prebivalstvom obalnega območja, kateremu je morje odpiralo okno v svet, je prebivalec gornjega območja začel po osvoboditvi hitro sprejemati vse, kar je novega, tudi nove dosežke v kmetijstvu, pa čeprav vsega tega na svojem področju ne more uresničevati. Pomanjkanje vode je še vedno huda ovira za sodobno vrtnarstvo, sadjarstvo in celo za živinorejo. Majhna zemljišča, razcepljena še na manjše kose po gričih se upirajo mehanski obdelavi zamlje, ki se v takšnih razmerah celo ne izplača. In vendar ali bolje prav zato je zanimivo omeniti, da so se v zadnjih časih pri nekaterih krajevnih skupnostih gornjega območja Bupščine, koder živijo izključno ali skoraj izključno kmetovalci, začele formirati komisije za kmetijstvo, katerih naloga je, pospeševati kmetijstvo v teh krajih. Sonce, veliko sonca na dolnjem področju je v zadnjih letih omogočilo ali bolje bilo osnova za razvoj vinogradništva na velikih površinah. Gre za nove vinograde kmetijskega kombinata «Umag». Gornje, tako imenovano senčno področje ne omogoča velikih kompleksov, ne za to, ne za kako drugo kulturo. In vendar računajo, da bi ponekod obnovili nasade nekaterih kvalitetnejših starih kultur. Gre na primer za sloviti momjanski muškat, ki ima domovino v Momjanu že tisoč let in več. T. F. V FILMSKIH KROŽKIH Sovjetski filmi v Cappelli V sodelovanju z državnim sindikatom filmskih kritikov SNCCI in s Festivalom avtorskega filma v Sanremu je La Cappella Underground predvajala ciklus filmov «sovjetska družba v filmu 20. let». Imeli smo priložnost, da si ogledamo šest v Italiji neznanih filmov iz konca 20. let, torej iz dobe, ko se je sovjetski nemi film tudi svetovno uveljavil z imeni Eisensteina, Dovženka, Pudovkina, Ver-tova, Kulešova, Kozinčeva in Trau-berga itd. Polagoma pa odkrivamo, da je bila kulturna, «ponudba» te kinematografije obširnejša, kot se je doslej zdelo. Že pred leti je prišlo do «odkritja» režiserja Medvedkina. Tudi Mikhail Romm in drugi režiserji se vedno bolj odkrivajo. Kar se pa tiče konca 20. let, spoznavamo vrednost predvsem dveh imen, Borisa Bar-neta in Jakuba (ali Yakova) Pro-tazanova. Barnet in Protazanov sta režiserja, katerih smo v tem ciklusu videli po dva filma. Ostala dva filma pa sta deli Abrama Rooma, ki je bil za film «Tretja meščanska» izven Italije že precej znan, in režiserke Olge Preobraženska-je, ki je z Ivanom Pravovom podpisala film «Ženske iz Rjazana». Še neko ime pa smo srečali v teh filmih: scenarista, znanega pisatelja Viktorja šklovskega, ki je sodeloval pri Barnetovem «Domu na Trubnojevem trgu» in pri omenjenem Roomovem filmu. Roomov film («Tretja meščanska», 1927) in delo Preobražen-skove («Rjazanskije babi», 1927) sta predvsem pomembna zaradi modernosti tematike, ki obravnava položaj ženske v družbi. Roomov film je vendar globlji kot nepopolna melodrama Preobražen-skajeve in Pravova. Vtis pa imamo, da v njem nekakšna ideologizaci-ja ženske osvoboditve nekako zavira to, kar je v filmu najboljšega. Protazanov je režiser, ki je po oktobrski revoluciji zapustil Sovjetsko zvezo, konec 20. let pa se je vrnil vanjo in režiral nekaj pomembnih filmov, kot je znanstvenofantastični «Aelita» (a že njegovi «predrevolucionarni» filmi so pomembni). V ciklusu smo videli «Sorokpervij» (Enainštirideseti, 1926) in «Don Diego i Pelageja» 1928). Prvega poznamo predvsem zvočno verzijo, ki jo je precej zvesto po izvirni zgodbi leta 1956 režiral Grigorij Čukraj: nova verzija je vendar vsebovala komponento samodopadnosti, ki jo zasledimo v mnogih filmih Čukraja, «režiserja hruščovizma». Protaza-hov je nagnjen h kontropoziciji med očitno resnico in njeno spačeno interpretacijo, v čemer je njegov opus precej zanimiv v odnosu do tedanje birokratizacije sovjetske družbe. Proti tej je naperjen njegov drugi film, kot tudi film, ki ga je istega leta dokončal Eisenstein, «Staroe i novoe». Zdi se nam vendar, da se, kljub mojstrskemu obvladanju komedije, pri Protazanovem pojem «očitne resnice» precej združuje z bolj omejenim, malomeščanskim konceptom racionalnosti. Barnet je morda največje odkritje tega ciklusa. Tudi njegova filma («Devuška s korobkoj» iz leta 1927 in «Dom na Trubnoj» iz leta 1928) občutita vzdušje NEP, nove ekonomske politike, in njenega prehoda k naslednji politični fazi, k Stalinovem boju proti Buharinu (nad katerim ironizira drugi film). Toda, kot v vseh najboljših filmskih proizvodih kateregakoli obdobja in katerekoli narodnosti, se ta ideološka «nadstavba» ne vsiljuje, ne preplazi bistva filmov. Pri «De-vuški s korobkoj» ne bomo zato pozabili predvsem čudovite, skoraj nadrealistične uporabe predmetov (kot je naslovna škatla za klobuke) pa zaključka, v katerem se prijateljstvo med dvema moškima in žensko tako rekoč umakne pred ljubeznijo med dvema, enim izmed moških in žensko. V obeh filmih občutimo pred- vsem smisel za usodnost (v prvem filmu zmaga na loteriji — pa seveda ljubezenska usodnost —, v drugem navidezna izvolitev protagonistke v sovjet). Zdi se nam, da je prav v tem (predvsem) Bar-netova aktualnost, zavest, da družba, ki dopušča različno usodo za posameznike, še ni dogradila socializma. Sergij Grmek SOBOTA, 1. MARCA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Socialne informacije 12.55 Komični filmi: Nore Glave in Stanlio in Olio 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih 17.00 DNEVNIK in Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše: Risani filmi 17.40 Program za mladino: DIRODORLANDO 18.30 Poljudna znanost 18.55 Teden dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja, Italijanske kronike, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 XXV FESTIVAL V SANREMU Nocoj se zaključi letošnji festival v Sanremu, ki doživlja letos svoj pomemben jubilej, 25-letnico. V letošnji prireditvi se preizkušajo številni mladi pevci, ki so šele v začetku svoje kariere. Od tridesetih pevcev, kolikor se jih je lotilo tekme, jih je le 12 prišlo do konca. Finalisti se bodo predstavili v skupinah in trije od vsake skupine bodo ponovno zapeli svojo pesem v zaključni tekmi. Letos ne nastopajo znani pevci. Letošnje mlade pevce spremlja veliki festivalski orkester pod vodstvom Enrica Simonettija. Na nocojšnji, zaključni prireditvi bodo navzoči kot gostje Nilla Pizzi, Cinico Angelini in Nunzio Filogamo 22.30 Rdeči panter — risani film 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.00 19.00 20.00 20.30 21.00 Vzgojni problemi — Oddaja namenjena šolnikom Tedenska športna oddaja: Dribbling Športni dnevnik VEČERNI KONCERT DNEVNIK VELIKI TUJI ORKESTRI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER ZSSR Državni simfonični orkester Sovjetske zveze je leta 1936 ustanovil Aleksander Gauk, danes je njegov glavni dirigent Evgenij Svetlanov, ki je znan kot dirigent in kot skladatelj. Glasbeniki mu priznavajo, da je velikemu ansamblu dal svoj pečat in da je to ne le najboljši sovjetski zadevni ansambel, pač pa eden najboljših ansamblov na svetu. Pod njegovim vodstvom je prišlo v simfoničnem orkestru do precejšnjih sprememb, seveda predvsem v interpretativnosti tega ansambla. Svetlanov pa je uvedel tudi marsikako novost v samih programih 21.50 ANKETE AGENCIJE «O» Po delu Georgesa Simenona je scenarij napisal Jean Salvy, ki je delo tudi režiral JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30, 10.35, 12.00 TV šola: V domu pionirjev, Izobraževalna oddaja, Jadranski živi svet, Ivana Brlič - Mažuranič, Istrske crkve, TV seminar, Šahovska čitanka 12.30 Nogometna tekma: SARAJEVO — CRVENA ZVEZDA 17.35 Obzornik 17.50 Kuhinja pri volinskem ključu: PETER IN VOLK 18.25 Ni lahko biti pingvin — mladinski film 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 GLEDALIŠČE V HIŠI — oddajo pripravlja TV Beograd 20.30 Moda za vas — poučna oddaja 20.45 ZA VSE ŽIVLJENJE — serijski film Na vrsti je četrti barvni film iz serije «Človek brez meja», za katerega avtor pravi, da ga je bilo od vseh šestih oddaj prvega dela serije, najtežje posneti. V nekaterih svetovnih pristaniščih luške oblasti strogo pazijo na svoje skrivnosti in oba snemalca sta bila večkrat v strahu za svojo kožo in še bolj za filmske kamere. Film «Za vse življenje» bo pripeljal v goste pristaniške delavce iz skoraj vseh kontinentov 21.20 Ladja, na kateri služimo Ameriški film iz leta 1955 23.00 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.30 Nogometna tekma: SARAJEVO — CRVENA ZVEZDA 20.15 DNEVNIK 20.40 SANREMO 75 — festival zabavne glasbe TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 cini: «Le Villi» — opera. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po- Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; po željah; 17.00 Program za mia- 8.40 Glasba za vsakogar; 9.45 dino; 18.15 Umetnost in prireditve; Strnjena komedija; «Dantonova 18.30 Koncert; 18.55 Glasbena lep- smrt»; 10.05 Glasbena oddaja; Ijenka; 19.10 Moški zbor «Kras» 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Od-iz Dola - Poljan; 19.25 Orkester; daja za avtomobiliste; 11.50 Zbori 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; iz vsega sveta; 12.40 Pol stoletja 20.50 V Sibilinem vetru — dramati- italijanskega Radia; 13.50 Kako ziran roman; 21.30 Popevke. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.iU, 16.30, in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Instrumenti v glasbi; 16.35 Gledališke novosti; 17.30 Posebna repor- 17.30, ’20.30 Poročila; 6.15’ Glasba ^Ža.L„19:55r?i0.šč.®i 20'40r, Zakliuč.' za dobro jutro; 8.40 Pisana glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 15.45 in 16.10 Poskočne; 16.45 Za prijeten konec tedna; 17.15 Primorska in ni večer festivala v Sanremu; 22.50 Glasba v večeru. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 • ■ i■ j- mn/i tt i-u i Poročila; 6.50 Na današnji dan; njem ljudje; 18.00 Vročih sto ki- 810 Glasbena matineja; 9.05 Pio- lovat°v- “-30 Zat)QJmo inzcUgraj- nirski tednik; g 35 pleJsni orkester; T:K . onifnvS ? ' 19-,30 Plo?on 10'15 Sedem dn> na radiu; 11.15 Z glasba, 20.00 Zvok in glas, 21.30 narn; dorna jn na p0y. 12.30 Kme- LJ i o o rfl «■« o riar-ii or-wvf’Ésrl ..... . . * . —. . Pisan glasbeni spored. NACIONALNI PROGRAM tijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v marcu; 12.40 Ob bistrem potoku; 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 ročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke 10.00 Posebna reportaža: 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spo- glasbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 S knjižnega red; 12.10 Lahka glasba; 13.20 trga; 18.20 Dobimo se ob isti Preizkušajo se diletanti; 14.05 Dru- uri; 19.40 Ansambel Mojmira Šegi zvok; 14.50 Znanstveno sreča- peta; 19.50 Lahko noč, otroci!; nje; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 20.00 Spoznavajmo svet in domovi-Veliki variete; 17.10 Glasbeni spo- no; 21.15 Za prijetno razvedrilo; red; 20.00 Francesco Cilea: «Glo- 21.30 Oddaja za naše izseljence; ria» — opera; 21.40 Giacomo Puc- 23.05 S pesmijo v novi teden. iiiiiiiiiiuiiimiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiinfifiiiiiiiiminiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiutiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiH* ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Bojan in Zoran sta se lotila jedi in pijače, desetnik je pa nadaljeval: «Sem smo potem, ko so Španci nasilno umorili zadnjega Inka Atahualpo, prenesli vse dragocenosti, ki jih osvajalci še niso oropali. Tu se nadaljujeta življenje in vera starega Tavantinsuja v upanju, da bo nekoč napočil dan, ko bo naše ljudstvo zopet svobodno. Tedaj se bomo vrnili v Cuzco in v Koribančo.» Zunaj se je pričelo večeriti in desetnik je po večerji odpeljal brata v drugo, manjšo ižbo z dvema ležiščema. «To sobo vama je veliki in dobrotljivi Huamalpa določil za prebivališče. Poslužita se ležišč in počutita se dobrol Lahko noč!» — «Hvala lepa in prav tako lahko noč!» je odvrnil Bojan. Desetnik se je odstranil, ne da bi še kaj dejal. Dečka sta legla in se globoko zamislila. «Ali se ti ne zdi,» je čez nekaj časa dejal Zoran, «da je bil ta sprejem v tem čudnem kraju nekako čuden?» — «Da,» je pritrdil Bojan. «Ves postopek z nama je na moč skrivnosten in pričenjam se bati, da nekaj ne bo v redu. Odkrito ti povem, da sem se kljub vsemu počutil mnogo bolje v selišču divjih Indijancev, čeprav je le malo manjkalo, da nama niso zmanjšali glav na debelost pesti.» 1. marec 1975 Predrzni pučisti Pristaši grške junte so se nekaj časa obnašali tako, kot da se bodo zdaj zdaj vloge na oblasti ponovno zamenjale POSEBEN TANJUGOV DOPIS ATENE, 27. febr. — Bivši diktator George Papadopulos se je že nekaj časa tako vedel, kakor da mu je znano, da oficirji, ki so še zvesti hunti, že spet nekaj naklepajo. Menda je bil v pirejski jetnišnici Koridalosu, kamor so ga preselili z nekaj najbližjimi sodelavci po dvomesečnem »turističnem« bivanju na otoku Kea, prav neznosen. Teden dni pred odkritjem *arote je bivši šef hunte odpustil enega od svojih odvetnikov, dr. Cieiklisa. Ta je časnikarjem zadevo prikazal takole: »S Papadopulo-som ne morem sodelovati. Primer je težaven in treha bi bilo najti najboljšo pot za obrambo. Ampak Papadopulos sodi, da ve sam zmeraj vse najbolje.« Drugi odvetnik, dr. Karajanis, Papadopulosov sorodnik, za zdaj še ne kaže namena, da bi ga zapustil. Odkar so zadnji dogodki v novi luči prikazali politične razmere v Grčiji, lahko domnevamo, da se je Papadopulos morda videl že v svoji stari vlogi ali pa vsaj Pričakoval, da bo zapustil zidove Koridalosa. Vplivni atenski list »Kati-merini«, ki je priobčil veliko podatkov o preprečenem državnem udaru, trdi, da je Papadopulosa tik pred 24. februarjem, dnevom odkritja zarote, obiskal v jetnišnici neki visok oficir, ki je še, se razume, v aktivni službi, če-Prav je to prišlo na dan zdaj, ko so zaroto preprečili, in ko W več težko biti »daljnoviden«, je na dlani, d' so opazovalci že pred tem poskusom udara bili priče nekaterim značilnim pojavom. Da so oblasti nekaj »zavohale«, je Pokazal primer polkovnika Hadzisisa, bivšega namestnika komandanta vojaške po-iicije in enega najzanesljivejših Joanidisovih ljudi. Hadzisisa so prejšnji teden zaslišali zaradi zločinov v oh- GEORGE PAPADOPULOS: Neznosen ujetnik ... Foto: Arhiv »Dela« dobju hunte in ga priprli. Ko so ga peljali na zaslišanje, je preiskovalnemu sodniku Morfotosu zabrusil v obraz: »Nikar se tako ne napihuj, slišiš! Kmalu boš ti na mojem mestu, jaz pa na tvojem!« Vojaškim stražarjem pa je dejal: »Nič ne skrbite, fantje, vse bo spet tako, kot je bilo.« Zdaj se avtorji političnih in kriminalnih kronik spominjajo tudi drugih stvari: neprikritega kljubovanja zarotnikov, izzivanja demokratičnih oblasti, nadutega ravnanja oficirjev, ki so celo na sodišču izjavljali, da se nič ne kesaj- zaradi udeležbe v aprilskem državnem udaru leta 1967, ki ga imenujejo »revolucija«, in da bi vsi, če bi se jim pomudila priložnost, ponovno tako ravnali. Devet aktivnih častnikov, med njimi brigadir (kar je približno toliko kot generalmajor) Dertilis, ki je bil, kakor kaže, kolovodja nove zarote oficirjev, podpolkovnik Spiakakis in major Munusa-kalris, so se predrzno vedli v poslopju poveljstva oboroženih sil, kjer so vojaškemu sodniku odgovarjali na vprašanja o sodelovanju v državnem udaru pred petimi leti. Njihovi pristaši so jih na hodnikih na ves glas spodbujali in burno pozdravljali. Vse to je bilo v začetku februarja, tri tedne pred razkritjem zarotniške mreže. To se pravi, da je bilo že dalj časa nekaj v zraku — in to nekaj takšnega, čemur ni bilo težko najti imena. Zarotniki v vojski sploh niso skrivali svojega nezadovoljstva in tudi ne povezave som. V krogih okrog obrambnega ministra Averofa — opozicija je danes zahtevala njegovo ostavko ali, kot pravijo v tukajšnjem žargonu, »glavo« — trdijo, da je ta izkušeni politik že dolgo vedel, kaj naklepajo »ostanki hunte«, vendar se v njihove naklepe ni vtikal, dokler se niso zapletli v zarotniške mreže. Tako so zarotnike laže prijeli. Opozicija zdaj trdi, da je to samo »ena plat medalje«. Kakšna je druga plat, se bo verjetno izkazalo v kratkem DAVOR CULIC NOV APARAT V SOVJETSKI ZVEZI Kako nastaja um Zdaj bodo lahko ugotovili, koliko je otrokov razvoj odvisen od zunanjih vplivov in od razmer v maternici MOSKVA, 27. febr. — Spričo ugotovitev pri najnovejših raziskavah Se mnogi znanstveniki Ogibajo k mnenju, da je umski razvoj otroka vsaj delno odvisen od okoliščin, v katerih se je zarodek razvijal v maternici, ih od zunahjih vplivov na materin organizem. Izvedenci upajo, da bodo thogli preveriti to trditev z hovim aparatom, ki so ga zasnovali sodelavci letonske-ga inštituta za eksperimen-in klinično medicino. Gre za poseben citofoto-spektrometer, uporaben za analizo dejavnosti možganskih mikrostruktur, v kate-"n po dosedanjih biokemičnih metodah ni bilo mogoče Proučevati oksidacij sko-re-generativnih procesov. Zato znanstveniki doslej niso podali teh procesov, ki so po sei verjetnosti naipomemb-®]ši v morfološkem in funk- cionalnem razvoju možganov. Prvi poskusi kažejo, da je aktivnost oksidacijsko-rege-nerativnih fermentov na zgodnji razvojni stopnji moč- nejša kot v enakih strukturah zrelih možganov. Z aparatom ugotavljajo tudi odvisnost možganskega razvoja od zunanjih vplivov. 1 Berite! t Berite PRIMORSKI DNEVNIK ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Bskanfe zdravila Finančni strokovnjaki v svetu so si edini, da je v mednarodnih finančnih odnosih prišlo do prelomnega trenutka. Gospodarska recesija v razvitih zahodnih državah je povzročila, da se je tri desetletja negovani in dolgo časa umetno vzdrževani sistem dolarskega standarda dokončno zrušil. Konvertibilnosti v njenem starem pomenu, torej zamenljivosti dolarja in drugih pomembnejših valut za zlato, že dolgo ni. Konvertibilnost pomeni poslej le še zamenljivost ene valute za drugo, vendar po dokaj spreminjajočih se tečajih, ki so povsem odvisni od borznih gi banj. Trezorsko zlato, ki je dolga leta po drugi svetovni vojni pomenilo garancijo stabilnosti velikih svetovnih valut, je ta pomen pričelo izgubljati. Evropske drža ve, ki imajo letos skupno okoli 40 milijard dolarjev trgovinskega primanjkljaja, prodajajo zlato iz državnih zakladnic po tržni ceni, da bi si tako zagotovile dovolj sredstev za plačilo uvoznih primanjkljajev Tako so se v preteklem letu na evropskem trgu denarja dogajale nenavadne stvari Zeleni dolarji so čedalje hitreje dotekali v Evropo. K temu je prispevalo več razlogov. Zaradi omejevalne politike ameriške vlade, se je težišče poslovnih dogovorov velikih svetovnih družb prene slo na staro celino, kar je obenem pomenilo tudi dotok velike količine dolarjev. Na evropskem trgu denarja so se pojavili še zeleni bankovci naftnih izvoznic, sprostili pa so se tudi dolarji državnih rezerv v Franciji, Italiji in Veliki Britamji, ki se med evropskimi državami srečujejo z največjimi težavami v trgovinski bilanci. , ...Tolikšno, povečanje količine, prostih dolarjev je hkrati z naraščajočo recesijo v Združenih državah pomenilo hiter padec ameriške valute. švicarski frank odstotek — 26,1 nizozemski gulden — 19,7 ZRN marka —17,6 francoski frank — 17,2 britanski funt - 7,5 italijanska Ura - 4,8 japonski jen - 1,0 kanadski dolar - 0,03 avstralski dolar -f 11,65 Po zgornji preglednici je od 23. janu- arja 1974 do 21. januarja letos vrednost dolarja padla v odnosu na vse pomembnejše valute, z izjemo avstralskega dolarja. Pariteta švicarskega franka nikakor ni presenetljiva, švicarsko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od količine in strukture valut naloženih v njene banke, zatorej so tudi recesijski vplivi manjši kot v drugih državah, ki imajo veliko močnejše in uspešnejše gospodarstvo. Takšen primer je, denimo, ZR Nemčija, ki je med evropskimi državami edina zaključila poslovno leto s trgovinskim presežkom, kljub temu pa ima velike težave zaradi najvišje ravni nezaposlenosti v njenem povojnem razvoju. Strokovnjaki so si torej edini v diagnozi, ne pa tudi kar zadeva način zdravljenja sedanjih denarnih odnosov v svetu. Pogajanja na ravni mednarodnega denarnega sklada (IMF) so po določitvi posebnih pravic do črpanja — v tej obračunski denarni enoti je 16 valut držav, ki imajo najbolj razvito trgovino, vodilno mesto pa je obdržal ameriški dolar — obtičala v slepi ulici. Predvsem zato, ker so ZDA pravočasno ugotovile, da bi uporaba SDR v finančnih transakcijah še hitreje spodkopala dolar in so raje blokirale nadaljnje dogovarjanje. Na pričujoča dogajanja v denarnem svatu so najprej odgovorile izvoznice nafte, ki jim zniževanje vrednosti dolarja pomeni zmanjševanje realnega dohodka. Tako je Venezuela, deloma tudi v skladu z dozorevajočo politiko skupnega delovanja latincko-ameriških držav, umaknila svoje dolarske rezerve tz ameriških bank, jih prenesla v argentinske trezorje, še prej pa »pretopila« v zahodnonemške mar ke in nizozemske guldne, ki so veliko varnejša naložba. Iran, ki mu padec dolarja samo za četrt odstotka v tednu dni pomeni kar 50 milijonov dola.rjev izgube, je prekinil dosedanjo odvisnost od dolarja in je svojo valuto - rial - definiral o posebnih pravicah do črpanja (SDR). Ukrep sicer ne bo imel večjih učinkov na letošnjo ceno nafte, ker je Iran večino pogodb že sklenil, vseeno pa pomeni enega od poskusov, da bi izvoznice nafte obdržale realno vrednost svoje nafte. O tem, ali je izhod iz sedanjih zagat v naslonitvi na SDR, je še prezgodaj raz pravljati. Gotovo pa je, da je takšna »svetovna valuta« v prihodnjih gospodarskih odnosih veliko primernejša od katerekoli posamične valute. Vendar bo od mednarodnega dogovarjanja ter stališča razvitih držav močno odvisno, ali se bo ta zamisel tudi resnično uveljavila. BOŽO MAŠANOVK5 Črnogledi preroki Avtorji »Strategije za jutri« napovedujejo regionalne katastrofe — Nedorečeno politično sporočilo analize OD NAŠEGA DOPISNIKA PRI EGS BRUSELJ, 26. febr. — Danes popoldne bosta v Hannovru avtorja druge knjig« *^1fk®s,a kluba« pod naslovom »Strategija za jutri« predstavila članom izvršne komisije EGS, e -rnnskeea uarlamenta in novinarjem svoje delo in računalniški model kot podlago za Avtorja sta na podlagi svetovnega regionalnega modela skušala s pomočjo 51 mednarodnih strokovnjakov z raznih področij ugotoviti, kakšne so perspektive svetovnega razvoja v naslednjih 50 letih. Avtorja trdita, da se je svet spustil v leurav-noteženo in nediferencirano rast, ki nevamo ogroža mnoga občutljiva socialna m naravna ravnotežja v svetu. Takšna rast, ki postaja sama sebi namen, je podobna rasti rakastega tkiva v organizmu in ne bo mogla trajati neskončno. Prepad med človekom in naravo «e neprestano povečuje, saj človek uničuje biološko raznovrstnost na zemlji, zaradi česar je fizično vse bolj osamljer in duševno vse bolj odtujen. To je logična posledica napredka ki temelji na usodni zmoti, da je naravni sistem v vseh točkah neizčrpen. Potem avtorja na podlagi svetovnega modela kot siste ma, razdeljenega na 10 osnovnih zemljepisnih ihmočij in na več osnovnih podsistemov (socialnega, ekološKega tehnološkega, ekonomskega j itd.) s pomočjo računalnika ; ugotavljata, da sicer ne ho prišlo do nenadnega propada celotnega svetovnega s1 sterna, kot je bilo to napovedano v prvem delu »Meje rasti«, (razen v primeru jedrske vojne), ampak da utegne že precej pred ireditio prihodnjega stoletja priti do regionalnih katastrof, k’ pa bodo imele zaradi medsehoj ne odvisnosti vseh delov sveta globoke posledice za ves svet. Še posebno težko bo rešiti vprašanje rasti irebi-valstva in s tem povezano vprašanje prehrane. Analiza svetovnih problemov je pokazala na lujnos» »horizontalne« prestrojitve svetovnega sistema, to je na nujnost globokih sprememb v odnosih med narodi in regioni. Potrebno je ne le za ustaviti dirko ,v oboroževanju, poglabljanje prepada med razvitim in nerazvitim sve tom, ampak tudi razviti mednarodno sodelovanje pri reševanju vseh svetovnih pro blemov. Izračuni na računa) niku so pokazali, da bi vsi imeli največ koristi Dd n struktivnega sodelovanja, kratkoročne koristi, ki bi jih konflikti in pritiski prinesli nekaterim, pa bi bile vedno manjše od dolgoročnih ko risti za vse. Analiza ]e nadalje pokazala, da je treba v »vertikalni« strukturi sve tovnega sistema temelj* to spremeniti sistem človeških vrednot in ciljev. Reševanj prehrambene, energetske in drugih kriz zahteva iružbe ne spremembe in preobraz be v posameznikovem obna šanju. Za pravičnejšo razdelitev zemeljskih bogastev bi morala razvita področja zaustaviti pretirani razvoj z omejevanjem potrošnje neobnovljivih naravnih virov. Polig po moči v obliki kapitalnih naložb bo treba za uspešno pomoč pri razvoju izdelati trajni načrt organske rasti in svetovnega razvoja, ki naj bi temeljil na globalni razdelitvi vseh neobnovljivih virov in na novem globalnem eko nomskem sistemu. »Smo na točki zgodovinskega preobrata, ko postaja neogibna velika odločitev orez primere. Prvič v zgodovini svojega obstoja na zemlji se bo moral človek odpovedati temu, da izkoristi do konca svoje ekonomske in ehnolo ške možnosti, če bo hote) izpolniti to, kar mu nalaga občutek morale in odgovor nosti do prihodnjih genera cij«, zaključujeta ivtorja predlog jutrišnje strategije. Kaj naj rečemo k delu? Ne da bi se spuščali v globljo oce no, lahko avtorjema in nju nim sodelavcem izrečemo priznanje za opravljeno delo, saj odpravlja mnoge bistvene slabosti, zaradi katerih je bila knjiga »Meje rasti« de- ležna kritike. Podane so mnoge zamisli, ki se ujemajo z zahtevami in težnjami naprednih gibanj v svetu Toda ker se strokovnjaki i raznih področij namerno niso hoteli »spuščati v politiko«, kot je rečeno v spremni besedi, ima delo močan tehnokratski pečat. Zelo opazno je hudo neravnotežje med zelo obsežnimi in dobro opravljenimi sektorskimi analizami (energetika, kmetijstvo itd.) in bledim političnim sporočilom zelo sporne vrednosti. Avtorja se na eni strani zavzemata za novo ekonomsko ureditev sveta, ne da bi kdajkoli omenila vprašanje zasebne lastnine in profita kot ekonomskega gibala, obenem pa trdita, da zgodovina v prihodnosti ne bo več razredna. Toda do ekonomske preobrazbe ne more priti brez družbene preobrazbe, zato ostaja politično sporočilo nedorečeno. »Rimski klub« je tako postal žrtev protislovnega hotenja poslati svetu politično sporočilo in z izogibanjem politično-eko-nomskim vprašanjem ostati ob strani politike. Zato »Strategija za jutri« ne dale Kaj več kot odlično izhodišče za politično-ekonomsko analizo iti politično razpravo. BORIS VERBIČ Cf g fMi.* f #.«811 B ■ »i l* ... Predsednik francoske republike Valéry Gis-card d’Estaing je v elizejskem protokolu odpravil plemiške naslove. V imenu demokracije Tudi britanski tednik »Punch« ugotavlja, da je ti skladu z demokratičnimi načeli krivično, da nekateri imajo naslove, drugi pa ne. Da bi odpravil to krivico, predlaga izvirno rešitev. Plemiški naslov naj bi zastonj podelili vsakomur, ki bi zanj prosil v imenu socialne varnosti«, saj gre za enak problem kakor pri éelezmci: neenakosti pri prevažanju z vlaki se ne da odpraviti z ukinitvijo prvega, ampak drugega razreda«... ... V Los Angelesu se je raznesla novica, da bodo v Holywoodu gradili mošejo, prvo na zahodni strani Združenih držav. Direktor denarnega sklada, namenjenega gradnji omenjene mošeje, Muhsin el Biali, se je med svo jim nedavnim potovanjem po Bližnjem vzhodu mu- dil tudi v Saudovi Arabiji in kralju FEJSALU po kazal načrt mošeje, nakar je poglavar z nafto bogate dežele brž odvezal mošnjo, nasprotnikom arabskega kupovanja različnih družb v zahodnih državah pa zavezal jezike, saj je dokazal, da so Arabci pripravljeni na Zahodu tudi graditi... ... KAKUE1 TANAKA je moral pred nekaj meseci odstopiti zaradi obtožb, da je kot šef japonske via de osebno obogatel. Njegov hripav glas so slišali po telefonu mnogi šefi raz nih družb, ki so mu obljubljali velike kredite. Vendar v resnici niso slišali njegovega glasu, ampak glas njegove 38-letne tajnice Fusako Sakai, ki je dobro posnemajoč Tana-kov glas prosila za denarne kredite. Vendar so jo končno le odkrili. Po Ta nakinih besedah on o vsem tem ni nič vedel Kongres madžarske partije Cas razmisleka in tehtanja Okrepljena vloga partije in izvršne oblasti ?a vzhodnoevropske socialistične JjjSjVe je letošnje leto — leto partijci!}. kongresov. V Moskvi, Pragi, Bu-tinpešti in v drugih prestolnicah bo-kongresi ocenili minulo štirilet-22—obdobje in hkrati začrtali osnovne v katerih nai poteka razvoj V^^cdnjih let. V večini vzhodnoevrop-j-p— držav se štiriletni kongresni ci-usjLet°s ujema tudi s petletnim ci-gospodarskih načrtov, kar še ^H}£__po sebi daje poseben pomen RSlPOdarskim temam. Pn*^lnula štiri leta je na s |pjL°c®niti kot leta polit spodarske stabilizacije v vz Zadnio116!!5011110 sPremenjen namlJ * koilgresno leto -zelo 'šinilo v znamen; tendo °Strih obračunov z ZlaatinC»ami v razv°ju pr Porial t0 velja za Češko: dveh d’*a, tu-di ^ugod Is zannc+ueŽel niso šle raimc opozorna.dOVOlj jaSne nai sne^V!\ki bodo v tetošnj in naPravili obrači madžčrtf1-1 smernice za n: se ho SkÀ komunisti. Nji'; bo začel 16. marca v Teze, ki jih je madžarska partija objavila pred kongresom, potrjujejo vtis, da to ne bo kongres reform, obratov in večjih novosti, ampak predvsem kongres popravkov in prilagoditev temeljne usmeritve tekočim razmeram doma in v svetu. Odkar je pred desetimi leti madžarska partija začela uresničevati obsežno in temeljito gospodarsko reformo, je zdaj prvič prišel trenutek, ko se o reformi javno ne govori. In to ne v dobrem in ne v slabem smislu. Za stranskega opazovalca utegne to predvsem pomeniti, da se je zagon spreminjanja gospodarskih in družbenih odnosov, ki ga je povzročila reforma, izčrpal, ne da bi hkrati nastopil tudi čas negacije sprememb, do katerih je v teh desetih letih prišlo Sodeč po tezah in drugih predkongresnih materialih je namen madžarske partije zadržati novosti, ki jih je prinesla reforma in ki so se izkazale kot pozitivne, nadaljnji proces spreminianja pa upočasniti, stabilizirati doseženo in vnesti nekatere popravke, ki jih narekujejo čas in razmere. Skrb za socialno ravnotežje Ne le od začetka reforme, ampak tudi že od prej (vsaj od leta 1956) je bila ena prvih skrbi madžarske partije ohraniti socialno ravnotežje in zagotavljati, kolikor je le mogoče, skladen razvoj vseh družbenih slojev. To prizadevanje je v glavnem ves čas tudi uspevalo, celo v prvih letih reforme, ko so nove razmere gospodarjenja začele klicati na dan socialne razlike. Partija je preko države ves čas nastopala kot regulator in posrednik povsod tam, kjer se je ravnotežje začenjalo preveč spreminjati. Tudi v tezah za kongres je načelo enakomernosti zelo poudarjeno v zahtevi, da mora biti »naraščanje življenjske ravni realizirano tako, da se materialni položaj ne bi poslabšal ali stagniral za nobeno družbeno skupino«. Naraščanje osebnih dohodkov mora biti proporcionalno in predvsem rezultat povečane storilnosti, vendar morajo pri tem naraščanju imeti prednost delavci in kmetje. Kadar so objektivne razmere take, da dopuščajo boljši položaj posameznih podjetij, dejavnosti, skupin ali posameznikov, mora posredovati država in zagotoviti sprejemljivo ravnotežje. Prav tako mora posredovati pri pojavih osebnega bogatenja, ki jih v zadnjih desetih letih ni bilo tako malo. Posreduje predvsem z administrativnimi omejitvami za privatno lastnino in z visokimi davki, na primer na zasebne hiše z več kot 140 kvadratnimi metri površine, na vikende z več kot 80 kvadratnimi metri površine ali na dohodke, ki ne izvi- rajo iz lastnega dela, oziroma niso v skladu z vloženim delom. Omejevanje spremljajo tudi različne olajšave, namenjene vsem ali posameznim skupinam prebivalstva. Med olajšavami, ki veljajo za vse, je na primer prizadevanje za uresničevanje načela enakega zaslužka za enako delo, ki naj po eni strani odpravi ponekod še vedno obstoječe razlike v zaslužkih med moškimi in ženskami, po drugi pa razlike v zaslužkih, ki niso odvisne od osebne prizadevnosti in znanja, ampak od vrste podjetja, ustanove, poslovnih razmer ipd. Do leta 1980 je tudi predviden splošen prehod na 44 umi delovni teden. Kongresne teze govore tudi o nekaterih ukrepih za izboljšanje položaja posameznih skupin ali posameznikov. Tako je, na primer, zastavljena zahteva, da mora »v nekaj letih vsaka družina s tremi ali več otroki priti do lastnega stanovanja« Predvideno je nadaljnje izboljšanje položaja nosečih žensk in mater z majhnimi otroki, ki dobivajo zdaj daljše dopuste in večjo denarno pomoč. Predvideno je večje izenačevanje pokojnin med posameznimi kategorijami upokojencev in njihovo sprotno večanje, da bi tako zadržale realno in ne samo nominalno vrednost. V predkongresnih materialih je zelo močno prisotna skrb po zglajeva-nju vseh ostrih socialnih robov, po zagotavljanju čim večje socialne varno- sti in s tem seveda tudi stabilnosti. Rečeno je že bilo, da je imela madžarska partija v zadnjih dvajsetih letih vedno zelo tenak posluh za te stvari, kaže pa, da se v sedanjih razmerah ta posluh še izostruje. Vplivi mednarodnih tokov Morda je to delno posledica dej stva, da so v letih intenzivnega ures ničevanje reforme določene socialne razlike močneje prišle na dan, deloma pa utegne biti tudi posledica tega, da perspektive za bližnjo prihodnost niso posebno rožnate. Pri tem ne gre toliko za madžarsko posebnost kot za splošen mednarodni gospodarski — zlasti surovinski in energetski — položaj, ki seveda vpliva tudi na stanje v socialističnih državah. V kongresnih tezah je ta resnica jasno povedana: »V zadnjem letu ali dveh se je — v glavnem zaradi manipulacij mednarodnih kapitalističnih monopolov — zaostril problem surovin In energije; prišlo je do velikih sprememb cen na svetovnih tržiščih. Naše socialistično plansko gospodarstvo nas v določeni meri varuje pred vplivi teh sprememb, vendar pa nas ne more povsem zavarovati pred procesi, ki potekajo v svetovnem gospodarstvu« Povedano je tudi, da bodo posledice tega vidne v nujnem povečevanju cen in varčevanju na vseh ravneh. (»Na vseh področjih investicij je treba preprečiti drage , rešitve in realizacijo pretiranih zahtev«.) Kljub temu, da perspektive niso rožnate, predvideva novi petletni načrt gospodarskega razvoja (1976— 1980) približno enak tempo razvoja kot doslej: nacionalni dohodek naj bi se povečal za okrog 30 odstotkov, in-' dustrijska proizvodnja za 33 —35 odstotkov in kmetijska za 16—18 odstotkov. To bo mogoče uresničiti seveda le s povečanimi napori, zlasti z večjo učinkovitostjo celotne proizvodnje, velikim povečanjem storilnosti, varčnostjo in disciplino. Hkrati to pomeni, da bo marsikje treba stisniti pas, zlasti na neproizvodnih področjih. Razumljivo je, da postajajo vprašanja socialne in družbene stabilnosti sploh v takšni luči še posebno pomembna. Pomembnejša postaja tudi vodilna vloga partije ter izvršilna vloga države in njenih organov. To je nekaj temeljnih značilnosti madžarske stvarnosti na predvečer enajstega partijskega kongresa, značilnosti, ki ne napovedujejo kakšnega večjega preobrata, pač pa veliko korektur in manjših sprememb smeri. V kolikšen potok ali celo reko se bodo zlili ti številni potočki, eno glavnih vprašanj, na katera bo moral dati odgovor kongres. Janez Stanič Ne le gimnazije Močan razmah in preobrazba srednjega izobraževanja v BiH — Po reformi nastajajo velika šolska središča OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA Z _ reformo srednjega izobraževanja je pri nas prva začela Bosna in Hercegovina, ki je zakon o srednjem izobraževanju sprejela že leta 1971. S tem si je zagotovila graditev celovitega in enotnega izobraževalnega sistema, v katerem je bilo dotlej srednje izobraževanje najbolj zapostavljeno. Zakon je odloč-no razdrl dvojnost v srednjem izobraževanju, razlikovanje med gimnazijo in drugimi srednjimi šolami, od lanskega šolskega leta pa vse šole v BiH uporabljajo programe za splošno in strokovno izobraževanje na istih temeljih. S tem sta ti vrsti izobraževanja postavljeni na višjo raven. Te bistvene spremembe so se najbolj odrazile v šolah za delavske poklice. Dotlej so bile te šole samo navide zno obravnavane kot srednje šole, v resnici pa so bile nekje na dnu srednješolskega izobraževanja. Učenci teh šol predvsem niso imeli možnosti za nadaljnje izobraževanje in šolanje. Toda med srednjim in visokim šolstvom so še vedno nekatere stare in nerazumljive ovire. Na da ločeno fakulteto se je mogo če vpisati le z določenih šol takšne pregraje pa so tudi sprejemni izpiti na marsika teri fakulteti in omejen vpis. Vrata na univerzo so še ved nc le priprta, namesto da bi jih odprli na stežaj. Pozitivni tokovi reformnih zahtev so po prvih dveh letih zelo hrabrilni. Sestav uč nega osebja se je odločno spremenil. V šolah s praktičnim poukom danes poučuie-jo večinoma profesorji z vi soko strokovno izobrazbo. Se leta 1972 pa je na primer v vseh šolah kovinske stroke delal en sam diplomiran in ženir metalurgije. Hiter razvoj gospodarstva je zadnja leta v Bosni, še posebej pa v Hercegovini bistveno spremenil prerez in razvoj srednjega izobraževa- nja. Pred desetimi leti je bila osrednja ustanova v srednjem šolstvu gimnazija, ki jo je tedaj obiskovalo 58 odstotkov dijakov srednjih šol. Danes je stanje povsem obrnjeno. Od skupaj 130.500 dijakov v 309 srednjih šolah je 48,6 odstotka dijakov poklicnih šol, 14,9 odstotka v tehniških šolah, v gimnazijah je le še 19,9 odstotka učencev, drugi pa obiskujejo ekonomske, medicinske umetniške in druge srednje šole. Spremembe v prerezu sred njega šolstva so močno vplivale tudi na socialni sestav učencev. Vedno več se šola delavskih in kmečkih otrok Ne dogaja se več, da bi šolali ra določene poklice preveč kadrov, ki jih potem nihče n*- potrebuje in se lahko uvr stijo edino na seznam brezposelnih, pač pa učence že ob vpisu na šole seznanijo s potrebami gospodarstva To kaže na tesno sodelovanje mea gospodarstvom in srednjim šolstvom, ki ;e preo braža v usmerjeno izobražo vanje. Značilno za srednje izobraževanje je v Bosni n Herce govnu še pospešeno združe varje. Reformirano srednje šolstvo je spodbudilo nastajanje -elikih šolskih središč, kar omogoča smotrne iše gospodarjenje z gmotni in predavateljsko podlago. Od 309 šol jih je kar 204 v sklo pu združenih srednješolskih središč. To obliko šolskega organiziranja bodo v BiH še razvijali, saj je pokazala •natne prednosti glede na minulo organiziranost srednjega šolstva. Posebna težava v Izvajanju preobrazbe srednjega izobra tevanja pa so učbeniki. Za srednje šolstvo so jih doslej zagotovili le nekje med dese rimi in dvajsetimi odstotki še posebej hudo pomanjka nje učbenikov je v poklicnih šolah Ker edino Bosna in Her- cegovina že dve leti izvajata preobrazbo srednjega izobraževanja, druge republike pa šele pripravljajo podobno reformo, bo nastalo precej težav, ko bomo hoteli doseči enotno sistemsko rešitev na tem področju za vso Juga slavijo in se bodo republike ter pokrajini morale med se boj dogovarjati. V drugih re publikah oziroma pokrajinah (razen v Sloveniji) se vse bolj ogrevajo za to, da bi uvedli tako imenovane priprave, prvo stopnjo srednje ga izobraževanja, ki bi tra jale dve leti. Gre za dvoletno splošno izobraževanje ki pa v resnici pomeni, da bi se obvezno splošno izobraževanje podaljšalo s sedanjih osem na deset let. Sele po rej prvi stopnji naj 01 se dijaki v poklicnih šolah začeli pripravljati na svoj pa klic. V Bosni in Hercegovim ravnajo bistveno drugače Učem e že pri vpisu v prvi razred razdelijo po skupinah, kaki.r se je pač kdo odločil za poklic, in po tretjem razredi; usmerjenega tzobraže vania si pridobi učenec sred njo izobrazbo in sposobnost za kvalificirano delo Takšna resi’ev, menijo v BiH, je oovsem v skladu z duhom odločitev zveznega in republiškega kongresa zveze komunistov. Kakorkoli že priznati je treba da so spremembe v bosanskohercegovskem sred ijern šolstvu vplivale na na stanek enCi.ega ir čvrsto povezanega sistema srednjega usmerjenega izobraževanja. Njegova teineijna odlika je v tem. da je to odpn sistem, kai pomen , da imajo učen oi, ki so končali katerokoli srednjo šolo, enake pravice na podlagi doseženega uspeha m pridobljenih sposobno sti do dela iti nadaljnjega izooraževanja BOGDAN NOVAK 18 428 DOKONČANA STANOVANJA V JUGOSLAVIJI V DRUŽBENEM SEKTORJU V LETU 1974 podatki: zvezni zavod za statistiko Rekonlna proizvodnja nafte v januarju ZAGREB, 27. febr. (Tanjug) - S 17 naftnih polj v Hrvaški so januarja letos pridobili 234.119 ton surove nafte ali za 17.009 ton več, kot so načrtovali. Obenem so dosegli dobre rezultate tudi v proizvodnji plina. Namesto 65 milijonov kubičnih metrov so pridobili več kot 75,5 milijona kubičnih metrov, namesto načrtovanih 5.300 ton tekočega plina pa so proizvedli 6.362 ton tekočega plina. Strokovnjaki poudarjajo, da se bo takšna proizvodnja nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih. ŽELJA PO BEGU IZ »ORJAŠKIH HOTELOV« Iz miru v - trušč Beograjčani ponujajo lepa in sončna stanovanja na čistem zraku v novih naseljih za slabša v centru mesta OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, februarja — »Enoinpolsobno superkomfortno stanovanje v bloku 45 zamenjam za ustrezno ali manjše v starem delu Beograda.« Tako oglaša iz dneva v dan v »Politiki« družina Milinkovič. Pa ne samo ta, tako oglaša na stotine družin iz tega in desetine drugih novih beograjskih naselij. Oglaševalci so vztrajni, pri-pravljeni so sprejeti v središču ali v bližini središča mesta manjše stanovanje, pripravljeni so ponuditi tudi »odkup stvari« (kar je neke vrste javna objava, da so voljni odšteti tudi nekaj gotovine). Tu in tam da kdo vedeti, da se je pripravljen odpovedati tudi avtomobilu v prid tistemu, ki privoli v zamenjavo stanovanja. Mir v Sončnem naselju Spodaj podpisani se je napotil po odgovor na vprašanje, zakaj hočejo Milmkovi-či in drugi zapustiti ta del Novega Beograda, v omenje-a- blok 45. Od središča Beograda se pride tja z avtom v petih, šestih minutali, če m ravno jutranje ali popol danske prometne gneče. Sprememba je izrazita: v naselju ni tistega značilnega, norečega zimskega smoga sr>t v središču mesta, ni avtomo bilov, ni vrveža ljudi. Tukaj, med stolpnicami, ki se vrstijo ob levem bregu Save (na selje sestavlja 64 stavb), kraljuje mir. Samo iz daljave je slišati zamolkel hrup prometa na avtomobilski cesti Bratstvo in jedinstvo, ki na meji tega naselja, čez most Gazela, povezuje oba savska bregova. Povsod prostrana parkirišča, veliko prostora med stolpnicami, zelenice ... Zdi se, kot da je ob savskem bregu zraslo lepo sprehajališče. Zaradi vsega tega - bli žine reke, veliko pr istora, arhitekture odprtih fasad in širokih stanovanjskih oken — je blok 45, še preden so ga začeli graditi, dobil ime Sončni naselje. Toda stanovalci imajo še polno kritičnih pripomb za per ta konec glavnega jugoslovanskega mesta. »Orjaški hotel, ne pa mesto!« »Vse skupaj je bolj podobno velikanskemu hotelu za družine kakor pa mestu. Sem lahko človek pride samo prespat,« nam nekam jezno pa ve učitelj telesne vzgoje Jordan Pavlovič. Tudi gospodinja Ksenija Kuruzovič se strinja z mnenjem svojega someščana in ga dopoln- z besedami: »Ce nočem sinu kupiti zvezek, moram na avtobus in se odpeljati v mesto Po sir ali sadje :n številne druge hišne potrebšči ne moram spet posebej v mesto.« Po načrtu bo novo naselje sicer dobilo različne trgovi ne, obrtne delavnice, crzruco, otroška ‘grišča in prostore za razvedrilo odraslih Imelo bc vse, kar potrebuje pravo mestece, in blok 45 s svojim 20.000 prebivalci to tudi je Danes seveda vsega cega še ni šele letos so na primer odprli osnovno šolo n pm otroški vrtec. Podobno je tudi v bloku 70, prav tako v Novem Beogradu, pa v novih naseljih na Kanarjevem br du, Zemun polju, Petiovem brdu m drugih. Ljudje so nestrpni. Toda morda je treba vzrok njiha vega nezadovoljstva in ne strpnosti iskati v navadah, ki so si Jih pridobili ■> st tinah majlmih krajev kri žem države, od koder je večina teh stanovalcev tudi pri- šla v Beograd. V prejšnjih bivališčih so imeli pred na som trgovino, šolo, frizerja, urarja, ambulanto ... In zato zdaj oežijo iz novih naselij ali, kot jih imenujejo, velikanskih hotelov, ki so kvečjemu za prenočevanje. Mnogi se selijo iz njih, tudi če dobe v zameno manjše in manj komfortno stano-novanje, tudi če se preselijo v soseščino, kjer na desetine in desetine dimnikov nepretrgoma bruha dim ‘n kjer je zaradi prometa in prahu mogoče odpreti okna šele v poznih nočnih urah. Drugače, ko zgradijo trgovine... Pa vendar z leti dooivajo ta naselja postopoma čudi objekte, k: služijo njihovim potrebam, in tako je tega be-žanja čedalje manj. Pred desetimi, petnajstimi leti so na primer iz naselja na Bana vem brdu prav tako »bežali«, kot bežijo zdaj iz bloka 45. Na Banovem brdu pa so medtem zrasle številne prodajalne, zdravstveni domovi, šole, celo modeme veleblagovnice. Ko pa naselje dobi vse to, tedaj središče mesta izgubi svojo magnetno privlačnost. Tedaj je prebivalec središča pripravljen zamenjati stanovanje -.ud' za malo manjše v naselju, kakršno je Banovo brdo, da bi se rešil smoga in prometnega hrupa. Zatrdno bo v petih, šestih letih, ko bodo zgradil; vsaj del potrebnih objektov. Sončno naselje postalo eden naj-privlačnejših koncev Beograda. SLOBODAN VUKMIROVIČ Nekaj zaporednih zim je minilo skoraj brez snega. Opozorila, ki prihajajo iz zimskih turističnih središč o izgubah, bi morala biti razlog za načrtovalce, da bi tehtno razmišljali o smotrnosti novih vlaganj v zimske tu-Ustióne objekte, ne pa se jim tudi odrekali. Ob polemičnih izbruhih, do katerih prihaja tu in tam v zadnjem času, namreč ne gre pozabiti, da je pri nas zimski turizem komaj shodil in da le ni vse izgubljeno, če smo po osvojitvi vrste srednjeročnih zimskih središč prišli na Kanin, še zdaleč nismo izkoristili vsega, kar nam ponujajo visokogorski smuški tereni. Ne trenutna gospodarska kriza v svetu ne domače razmere nam ne bi smele zamegljevati perspektiv. Vse pogostokrat se namreč srečujemo s skrajnostmi. Nekateri zaradi trenutnih težav ocenjujejo našo nadalj-no turistično možnost zelo pesimistično, drugi ostajajo zanesenjaško zaverovani v lastne projekte. Pripravljenosti za to, da bi objektivno pogledali čez domači prag k sosedu, poskušali v svojih planih videti tudi prizadevanja drugih ter potem skupaj z njimi načrtovati vlaganja, je malo. Majhna je zavest o nujnosti povezave zimskega in poletnega turizma, ki šele z roko v roki lahko razvijata tudi druge pridobitne dejavnosti. V trenutne interese ujeta podjetniška miselnost posameznikov in delovnih skupnosti, ki se ukvarjajo s turističnim gospodarstvom, še onemogoča globalno in dolgoročno programiranje turistične ponudbe. Ker nimamo zadostnih izkušenj in ne šolanih delavcev, ki bi združevali poklicno in ekonomsko znanje, je načrtovanje turističnega razvoja bolj ali manj prepuščeno stihijskim prizadevanjem nekaterih sicer dobro mislečih ljudi. Sadovi njihovega dela pa žal ne morejo vselej uresničevati pričakovanj. S takim stanjem, ki ga sicer lahko razumemo glede na dejstva, da komajda začenjamo resneje razmišljati o tej panogi gospodarstva, ne moremo biti zadovoljni. Škodljiv ping pong čez Vršič V Sloveniji smo se v zadnjih letih za Voglom najvišje povzpeli na Kanin, ki pa ga še nismo zavzeli. Iz izkušenj o tem izvrstnem visokogorskem smučarskem terenu, ki zdaj že sprejema goste iz vse države in mejnega italijanskega območja, bi se morali učiti, da ne bi tudi drugod delali po nepotrebnem nekaterih napak. Razmere v gornjem Posočju skrajno zaostreno opozarjajo, da terja ureditev večjega turističnega središča sočasno kompleksno rešitev številnih zapletenih problemov, ob katerih ostajajo mnogokrat turistični delavci brez moči. žičnice in vlečnice ter kolikor toliko urejene poti do njih, nekaj smučarskih tez in prenočišča so najmanj, kar mora zagotavljati sodobna turistična ponudba. Vanjo je treba vključiti prevozniška podjetja, zdravstveno službo, sodobne komunikacijske naprave in vrsto drugih dejavnosti, s katerimi je Načrtovanje turističnega razvoja v..m Kanin s Posočjem Spoznanja o nujnosti povezave počasi dozorevajo vezano vsakodnevno življenje ljudi. In šele z realizacijo vsega tega je mogoče ocenjevati, na primer rentabilnost žičnic. Do takih spoznanj so se dokopali v vseh sosednih alpskih državah. Zato so tudi načrtovali svoja središča tam, kjer gostom lahko nudijo poleg smučanja še marsikaj drugega. Prve korake na Kanin po nepotrebnem obremenjujejo stari antagonizmi med gornjim Posočjem in Gorenjsko. Spomnimo se samo razprav, ki so se vlekle skupaj z očitki desetletje in več okoli pluženja prelaza čez Vršič za prvomajske praznike. V Posočju, kjer bi radiameli odprt Vršič, so obtoževali Gorenjce, da nalašč nočejo splu-žiti cestišča, ker ne pustijo svojih gostov v Posočje, sami pa so bili ljubosumni na ljudi, ki so želeli čez prelaz na gorenjsko stran, škodljiv besedni ping pong se zdaj nadaljuje med območjema tudi v zvezi z novimi turističnimi načrti. Vsak hvali svoje in omalovažuje drugega. Turističnemu gospodarstvu to gotovo ne more koristiti. Zimski turizem v gornjem Posočju je začel rasti tako rekoč iz niča. Nekaj navdušencev za smučarski šport je uspelo z vizijo turistične eksploatacije Kanina prepričati v možnost uresničitve velikega projekta ljudi iz gospodarstva na severnem Primorske. Osemindvajset organizacij združenega dela je ustanovilo poseben konzorcij in vplačalo v njegov sklad okoli 12 milijonov dinarjev. Program, ki so ga predložili bankam za kredite, je predvidel, da bi v treh etapah postavili v kaninsko pogorje tri dostavne žičnice in 13 smučarskih vlečnic, zgrar dili 5500 ležišč v Bovcu in neposredni okolici ter zagotovili 6000 gostinskih sedežev. Tako bi Kanin lahko na mah obiskalo približno 10.000 smučarjev. Predračun za realizacijo programa je znašal skoraj 600 milijonov dinarjev. Po podražitvah v zadnjih letih pa se zdaj že približuje milijardi dinarjev Do sedaj so uspeli speljati do višine nekaj nad 2200 metrov žičnic s teoretično zmogljivostjo 900 potnikov na uro ter usposobiti terene z nekaj vlečnicami za približno 2000 smučarjev. V Bovcu je zgrajen hotel s skoraj 250 ležišči in z zimskim bazenom, postavljene pa so tudi nekatere druge infrastrukturne naprave. Vse to je stalo okoli 140 milijonov dinarjev. Zapišimo še, da je bil sestavljen program na optimističnih ugibanjih, da bo med gosti v zgornjem Posočju kar tri četrtine tujcev, predvsem Italijanov. Prvo leto sanacija Program se torej komaj začenja dobro uresničevati in najboljši kaninski smučarski tereni še niso dostopni. Toda perspektive velikega projekta so nasedle v megli finančnih težav. Zamude pri delih in podražitve so postavile kolektiv gostinskega podjetja v Bovcu, ki je prevzel od konzorcijev investitorstvo v turistične objekte ter njihovo upravljanje brez obveznosti za vračanje posojil, še preden so šli prvi objekti v eksploatacijo. V drugi polovici minulega leta je imelo podjetje več mesecev blokiran žiro račun. Njegova izguba se je povzpela na več kot pet milijonov dinarjev in proti koncu leta je bil razpisan postopek o prisilni sanaciji, ki še traja. Sedanji objekti ne morejo biti s sedanjim načinom poslovanja rentabilni, ker jih bremenijo prevelike obveznosti. Zato si v go-tinskem podjetju prizadevajo dobiti dodatna posojila, s katerimi bi usposobili za obratovanje še nekatere starejše gostinske objekte ter s tem povečali nočitvene zmogljivosti v Bovcu, in ustrezen denar za tekoče obratovanje ter da bi dosegli petletni moratorij na do sedaj odobrene kredite, ki naj bi jim tudi nekoliko znižali obrestno mero in podaljšanje odplačilnih rokov. Pristojni organi centrale Ljubljanske banke in njene podružnice v Novi Gorici so po daljših preučevanjih sprejeli predloge bovškega podjetja o sanaciji, vendar le pod pogojem, da to stori tudi Jugoslovanska investicijska banka, ki je vložila v bovški projekt več kot 55 milijonov dinarjev. Razprave, ki smo jih imeli zadnji čas priložnost slišati, pa so opozorile tudi na nekatere druge probleme, ki niso neposredno povezani z denarjem. Gre za to, da kolektiv bovškega gostinskega podjetja ni bil ne organizacijsko ne kadrovsko pripravljen na sprejetje obsežnih nalog v zvezi z ak-tivizacijo kaninskega turističnega centra. Ce je šlo v začetku morda za podcenjevanje potreb po kadrih, ki bi znali organizacijsko in ekonomsko vnaprej predvideti probleme in iskati možne rešitve, pa je poznejše hitro po- slabšanje ekonomskega položaja podjetja, v katerem zaposleni že dlje časa ne prejemajo polnih osebnih dohodkov, usmerilo ljudi, ki bi bib sicer pripravljeni prevzeti delo, drugam. Rešitev v povezovanju Do danes še niso uspeli razčistiti odnosov med upravnim odborom konzorcija bovškega turističnega centra in upravo gostinskega podjetja. Zdi se, da nedorečena odgovornost in pristojnost ne prispevata k ustvarjalnemu vzdušju in medsebojnemu zaupanju ljudi, ki jim je pri srcu nadaljnji turistični napredek Posočja. Kanin je torej v različnih krčih komajda shodil. Čeprav je bilo sorazmerno malo propagande, že privablja veliko smučarjev iz vse države. Razpoložljive zmogljivosti za prenočevanje v Bovcu so prezasedene. V šolskih počitnicah so morali smučarji prihajati na Kanin celo iz skoraj 40 km oddaljenega Mosta na Soči, kjer so dobili najbližja prenočišča. Kanin je torej pokazal svojo privlačnost in bo nedvomno veliko prispeval tudi k obogatitvi poletne sezone v gornjem Posočju. Kljub temu — tudi ko bodo rešeni sedanji finančni problemi gostinskega podjetja — stanje ne bo rožnato. Ob smotrnem izkoriščanju sedanjih zmogljivosti bo treba iskati hitre možnosti za nadaljnje uresničevanje in razvijanje osvojenega projekta. Zato bo potrebno poiskati najprej strokovno usposobljene dinamične kadre, ki bodo s svojo strokovno razgledanostjo in organizacijskimi sposobnostmi znali najti nove razvojne poti. V tem trenutku pred nedavnim izdelan načrt tako imenovane Bovške vasi naravnost zahteva preverjanje možnosti za njegovo realizacijo. Kot so znali v času investicijske suše v Poreču poiskati med občani interesente za vlaganja v male počitniške hišice in kot imajo sedaj na italijanski strani Kanina, na Nevejskem sedlu že v zasebni lasti vrsto nočitvenih zmogljivosti, bi se nemara dalo zainteresirati dovolj naših ljudi, da bi tudi v Bovcu vlagali svoje prihranke v hišice za oddih in rekreacijo. Turistični center gornjega Posočja nastaja v okviru velikega projekta gornji Jadran, v katerem je konceptualno zamišljena organska povezava obmorskega in alpskega turizma, torej poletne in zimske rekreacije. Bili so poskusi, da bi center orientirali na jugoslovansko tržišče nekaterih ljubljanskih in celo beograjskih turističnih agencij in trgovskih organizacij, ki pa niso uspeli. Zdaj razmišljajo o novih predlogih, kako bi se vključili v širše turistično tržišče. Perspektiva Kanina je zanesljivo v tesni naslonitvi tako na naše turistične organizacije ob obali kot na gorenjske turistične zmogljivosti. Ustvariti je treba dobro organizirano fleksibilno organizacijo ter z njo in njenimi bogatimi zmogljivostmi nastopati na domačem in tujem turističnem tržišču, žal pa kaže, da spoznanja o nujnosti take povezave počasi dozorevajo. Za zdaj še nista ustrezno povezana na obalni in ne gorenjski turizem. Bovški turistični problemi so torej tipični problemi celotnega slovenskega turizma. Lojze Kante 1. marca 1975 PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT SPORT SPORT NOGOMET » V 2. AMATERSKI LIGI Derbi Juventina - Primorje pomemben za obe moštvi V 3. AL bodo imeli na Padricah derbi med Primorcem in Olimpijo V jutrišnjem 21. kolu bo spet na sporedu derbi, in sicer Juventi-na ~ Primorje, katerega izid bo zel° važen za obe enajsterici. Juventina je trenutno na spod-delu lestvice. Primorje pa je P? sestih zaporednih zmagah prejšnjo nedeljo doma klonilo Vesni. Za-0 Je povsem razumljivo, da obe enajsterici startata na zmago. Štan-drežci, ker hočejo zapustiti spodnji del lestvice, Prosečani, ker ho-5.eJ° dokazati, da je bil poraz z Vesno le slučajen. Pripomniti pa jnoramo, da Juventina na domačih eh ni zmagala že tri mesece. Zadnji ui edini uspeh Juventine v Štan-?r?zu smo zabeležili 24. novembra (2:1) proti Vesni. Poleg tega naj omenimo še, da je Juventina na domačih tleh precej skromna v zadetkih. V devetih tekmah so namen standrežci dali le osem golov r1 So s tem precej razočarali svo-navijače, ki so jim kljub temu atah ob tovo tudi v tem derbiju, kjer _ računajo na zmago domače enajsterice. Primorje bi se s tega gostovanja zadovoljno vrnilo domov tudi z eno točko. Zarja bo sprejela v goste ekipo Campanell, ki je v zadnjih _ petih nastopih iztržila kar sedem točk. To priča, da so Tržačani v dobri formi in tega se dobro zadevajo tudi Bazovci, ki računajo na zmago, čeprav vedo, da domače igrišče jim letos ni bilo preveč naklonjeno. Zarja je namreč v Bazovici zmagala le enkrat, in sicer 8. dec. 1974 proti Juventini. Bodo jutri Bazovci proti Campanellam osvojili drugo zmago na domačih tleh? Vesna bo v Križu igrala proti e-kipi Duina, ki preživlja hudo krizo. Devinčani so1 po medlem začetku, v katerem so v prvih osmih tekmah osvojili osem točk, v preostalih 12 tekmah pa so popolnoma razočarali, saj so osvojili le 5 strani, kot bodo prav go- 1 točk. Če poleg tega računamo, da _v NARAŠČAJN1ŠKIM NOGOMETNEM PRVENSTVU POZORNOST JE VELJALA DERBIJU NA PROSEKU Tretja zaporedna zmaga Križanov . Prejšnjo nedeljo je bilo odigrano sesto kolo naraščajniškega prven-t 'ia' ,ePrav so Vesni odpovedali uekateri ključni igralci, so Križani osvojili tretjo zcporedno zmago (z fjOm Košute) in tako obdržali vod-vo skupine A. V tej skupini je najnevarnejši nasprotnik našim zaupnikom Opicina Supercaffè, ki J v tem kolu premagala Triestino s klasičnim 2:0. V skupini B je Union zašel v kri-°<^0*5no kot v prejšnjih prven-m Z1 80 Podlonjerci startali na vso ‘ er osvojili vrsto lepih zmag; n™ P^Sa dela prvenstva pa so P Pushh. v prihodnjem kolu se bo umon ^poprijel s Chiarbolo im smo hsvrl- da se bo popolnoma re-abihtiral. Na lestvici te skupine trenutno vodi Libertas Trst, s toč-zaostanka pa mu sledi CGS. čenfsa Pozornost je. bila osredoto-moN na .sI0Venski derbi med Pri-oj, J®rtl in Primorcem; vse se je tno ' °- ze v Prvem polčasu. Pri-p rie Je prvo povedlo s Persijem, kr>,?x0rec j® nat° remiziral z Mil-s malo kasneje pa so Pro- zo dosegli zmagoviti gol z Lon-tem i , bregovi naraščajniki so v mi , ?;u osvojili lepo zmago v tekli MvuSgesano. Za «plave» so bi-me sP?®ni Prašel, Ferluga in Kr-nan ' Pregovo prvo mesto resno točkn ,0 9^arizzole, ki imajo le ^nnj od naših zastopnikov; oonjič bodo Brežani počivali. IZIDI Aur,. Skupina A Mont,, na ' Edera 3:0, Vesna -SC 1:0’ Triestina - Opicina U'z' Eortitudo - S. Giovanni 1:1. t ., Skupina B MacorTtaTST Trst ' Domio 3:1' De le n o 'TVnion E«, Chiarbola - Zau-u-z. Lib. Sv. Marko - CGS 1:2. Skupina C Muggesana 3:0, Giarizzo je bil prav poraz Esperie z Zaula-mi. Najmlajši Brežani pa so tudi tokrat zapustili poraženi igrišče. Čeprav so svojo igro v zadnjih kolih znatno izboljšali, niso bili kos Fortitudu. Jutri bodo Brežani sprejeli v goste Muggesano. Dejstvo, da se je tekma med Bregom in Muggesano v prvem delu prvenstva zaključila brez zmagovalca (1:1) dopušča up, da bodo «plavi» jutri osvojili vsaj točko. IZIDI Skupina A Ponziana - Inter Sv. Sergij 2:0, CGS - Opicina SC 1:1, Giarizzole -Triestina A 1:0, Libertas Sv. Marko - Sistiana 2:0. Skupina B Edera - Muggesana 0:0, Esperia Pio XII - Zaule 0:1, Montuzza -Triestina B 5:0, Rosandra - Crem-eaffè 0:0, Fortitudo - Breg 3:1. LESTVICI Skupina A Giarizzole 19, Triestina A, Lib. Rocol in CGS 16, Ponziana 15, Lib. Sv. Marko 10, Sistiana in Opicina SC 9, Inter Sv. Sergij 6. Skupina B Montuzza 26, Esperia Pio XII 22, Cremcaffè 19, Zaule 17, Fortitudo 16. Rosandra 13, Muggesana 8, leBrrv ~ lviuggesana 3:0, Giarizzo-morec ,m,CaffÌ 2:0' Primorje - Pri-Ponziana 1i.]Esperia Sv' Mojzij LESTVICE Skupina A 9. Opicina SC valnH "n °Picma SC 7, S. Gio-A, ^nestlna, Libertas Rocol £,‘5 Ssim 4' F““- Uk . Skupina B Sv Markn TRSt 8’ CGS 7’ Libertas Maceri ^ L R?sandra, Union in De bola 0 točk 3Ule 4’ E>0mi0 2’ Chiar' Br Skupina C Liberta, RGiai?zzole 8- Ponziana 5, Primorec B m Primorje 4, caffè in T?m ^uSScsana 3, Crem-6 ln EsPeria Sv. Alojzij 2 točki. Po « t2AČETNlKI 0 sestnajster lestvici suaa^sten? kolu vodijo Pfejšnjo niri p A Giarizzole, ki Sa nainA,nede Pnamagale svi stmo A carne-|šega tekmeca T V tesnim 1:0. nima tpi?,?* R Montuzza praktično la štiri trJueV’ saj ■i® doslej zbra‘ gouvrščenpC p Prednosti pred dru-Večie Esperio Pio XIL Naj ^ P esenečenje prejšnjega kok niso prišli do zmage že dva meseca, mislimo, da Vesna ne bi smela imeti posebnih težav. V ostalih tekmah predvidevamo delitev točk med S. Anno in Flami-niom, zmago Sagrada nad Costalungo, delitev točk med Edero in Libertasom ter zmago Isonza nad Giarizzolami. V tekmi Stock - Portuale lahko pride do vsakega izida. 3. AMATERSKA LIGA Na Goriškem bodo Sovodenjci gostje enajsterice Falca, ki je v zadnjih nastopih doživela dva poraza. Na splošno je ekipa Falca v povratnem delu prvenstva precej razočarala, saj je v petih tekmah izbojevala le tri točke. Zato je povsem razumljivo, da se ne mislijo Sovodenjci vrniti domov praznih rok. Mladost bo sprejela v goste ekipo Torriano B, ki nastopa izven konkurence, kar pomeni, da doseženi rezultati proti tej enajsterici ne pridejo v poštev za lestvico. Kljub temu računajo Doberdobci na prestižno zmago, da bi umirili razburjene duhove nekaterih navijačev, ki so se prejšnjo nedeljo v Vermeglianu slabo obnašali proti tamkajšnjim nogometašem. Na Tržaškem bo Union gost Au-risine in iz tega gostovanja bo Pod; lonjercem zelo težko uspelo priti do točk. Brežani bodo sprejeli v goste Esperio SL. Ker sedijo Tržačani med šibkejša moštva te skupine, «plavi» ne bi smeli imeti problemov. Gaja bo gost Virtusa. Za «zeleno-rumene» bi delitev točk predstavljala že lep uspeh, saj so predstavniki Virtusa v zadnjih nastopih pokazali, da so v dobri formi. Na Padričah bo na sporedu derbi Primorec — Olimpija. Trebenci, ki so na vrhu lestvice (skupaj z De Macorijem), ne nameravajo zapustiti tega mesta, kar pomeni, da računajo na zmago. Upoštevajoč, da Olimpija trenutno ni v najboljši formi, so večji favoriti Trebenci. B. R. ,, _______ „, Muggesana Triestina B 5, Breg 4, Edera 2. Britanec Bugner (na sliki s trenerjem Smithom) se je na današnje Bologni srečanje s Canèjem pripravljal v DANES SOBOTA, 1. marca 1975 KOŠARKA DEČKI 19.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor A — Libertas Trst PRIJATELJSKA TEKMA KADETOV 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Italsider ODBOJKA MOŠKA C LIGA 21.15 v Nabrežini Kras — Libertas TS ŽENSKA C LIGA 20.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Sala Trento * * * 20.30 v Mogiianu Venetu Mogliano Veneto — Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici, Ul. Nizza 38 Dom — Torriana 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Nabrežini Sokol — Bor V MOŠKI C LIGI Cagliari - Bologna Cesena - Ascoli X Inter - Lazio 1X2 Juventus - Sampdoria 1 L.R. Vicenza - Milan X 2 Napoli - Fiorentina X Roma - Varese 1 Ternana - Torino X Alessandria - Atalanta 1 Arezzo - Catanzaro X 2 Palermo - Como X 2 Udinese - Piacenza 1 X Messina * Catania 1X2 ODBOJKA . ’.V " ‘ m UCANJE VANCOUVER GARIBALDI, 28. — Na zahtevo italijanske in švicarske smučarske reprezentance, ki sta izjavili, da sta imeli premalo časa za pripravo, so organizatorji moškega smuka za SP v tem kraju I prenesli na jutri. Kras potrebuje vsaj dve zmagi da se obvaruje izpada iz lige Brežanke drevi na zelo zahtevnem gostovanju V enajstem kolu bo drevi na sporedu tržaški derbi Kras — Libertas, ki je sicer startal na prestop v višjo ligo, vendar je po nekaj porazih obtičal na zgornjem delu lestvice, brez možnosti za napredovanje. Krašovci so v letošnjem prvenstvu po dveh zmagal v prvih treh kolih ubrali rakovo pot in se trenutno nahajajo v zelo slabih vodah. Vendar Ipa ni še nič zamujenega in možno sti za ohranitev statusa tretjeligaša so še nedotaknjene, pogoj pa je takojšnja prekinitev negativne serije nastopov. Teoretično bi namreč Krasu lahko zadostovali za rešitev še dve zmagi: prihodnjo soboto mora Kras brezpogojno odpraviti neposrednega konkurenta Brusegano, drugo zmago pa bi moral izbojevati proti eni izmed boljših ekip, ki nimajo ve čambicij na napredovanje. Taks AV. I jiAVij.. I JL/d Ili 111V_ Zj&illUJ^ll^fj«. 111 Iiiv/AI11\A v --r- -- u VELIKA NAGRADA JUŽNE AFRIKE (ZA VOZILA FORMULE 1) AVTOMOBILIZEM Danes B. vožnja za SP V Kyalamiju bo danes 3. mednarodno avtomobilsko tekmovanje vozil formule 1, veljavno za svetovno prvenstvo, na katerem se bodo tekmovalci borili za «Veliko nagrado Južne Afrike». Proga v Kyalamiju sodi med najtežje na svetu. Dirkališče leži 24 km od Johannesburga. Proga meri 4,104 km ter je široka najmanj 11,8 m. Opremljena je izredno sodobno ter ima tudi izvrstno urejene vse varnostne naprave. Proga je izpeljana izredno tekoče, ovinki dopuščajo velike brzine in tekmovalci dosegajo poprečno hitrost kroga skoraj 200 km na uro. Na sliki: dirkališče Kyalami. . .. g- ■ Na sliki: dirkališče Kyalami. '■* ’ << ^ ^ ................................................................................................................................................................................................."...n".. S AH à VINTERLIGI V Briščikih odigrali peto in šesto kolo Na vrhu lestvice je še vedno tržaška ekipa Tretje srečanje šahistov z obeh strani meje je bilo poverjeno šahovskemu društvu Trst. Ker v samem mestu niso mogli dobiti primernega prostora, so prireditev pripravili v prijetni kraški vasici Briščiki, tri kilometre od Opčin. V lepi, svetli in prostorni dvorani hotela «Cristallo» so se zbrale vse sodelujoče ekipe. Zbrane šahiste je pozdravil predsednik tržaškega šahovskega društva in jim zaželel prijetno bivanje, v imenu slovenskih društev v Trstu je pozdravil Dušan Hreščak. V petem kolu se je srečanje Tržič — Trst končalo z visoko zmago Trsta 5,5:0,5, Nova Gorica je dobila proti Tolminu s 4:2, Sežana je odpravila Čedad s 4,5:1,5, Piran je izgubil z Idrijo 2:4, presenetljivo visoko je zmagal Videm proti Ilirski Bistrici kar s 6:0, Gorica je dobila proti Pordenonu s 4:2. Toda presenetljivih rezultatov ni bilo samo v dopoldanskih srečanjih, nadaljevali so se tudi popoldne, ko je bilo na vrsti šesto kolo. Vseka-kor je tokrat s svojo sigurno igro presenetila ekipa iz Vidma, ki si je tudi v srečanju z Idrijo privoščila pomembno zmago s 3,5:2,5, kar daje slutiti, da se želi boriti za vrh na tabeli. Toda drugo presenečenje je bilo poraz Trsta z Gorico, ki je dobila s 3,5:2,5. Vsekakor je moštvo Gorice s pridobitvijo dobrega igralca Lakoviča zaigrala bolje, saj se je vsa ekipa borila bolj uspešno kot doslej. Ilirska Bistrica in Pordenon sta igrala neodločeno 3:3, Piran je izgubil s Čedadom 2,5:3,5, Nova Gorica je s 4:2 dobila s Sežano, Tržič pa je izgubil s Tolminom 1,5:4,5. Po odigranih šestih kolih vodi še vedno ekipa Trsta s 25 točkami, ekipa Idrije je še vedno druga s 23 točkami, tretja je ekipa iz Vidma s 22 točkami, solidno četrto mesto zavzema z 20 točkami ekipa Nove Gorice, sledijo s 18,5 točke Gorice, Piran ima 18 točk, Tolmin 16,5, nato s po 16 točkami Sežana, Pordenon in Ilirska Bistrica, Čedad ima 14 točk in Tržič 11 točk. Ker je bila odigrana komaj dobra polovica kol (saj jih je enajst) se po vedno bolj borbenih igrah vseh nastopajočih moštev, obeta do konca tega vsekakor pomembnega tekmovanja, še precej sprememb v vrstnem redu, prav zato bodo naslednja srečanja, ki bodo v Piranu 23. marca v hotelu «Punta» prav tako zanimiva. B. F. KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI Jutri v finalni tekmi Bor ■Itala (Gradišče) Tudi Kontovel bo (m«d naraščajniki) odigral finalno srečanje - Na sporedu bo še šest drugih tekem , «v' $ Udeleženci turnirja v Briščikih RIM, 28. — V sredo, 12. marca, bo italijanska TV prenašala po 2. sporedu mednarodno nogometno tekmo Anglija — ZRN, ki bo na sporedu v Londonu. Prenos se bo začel ob 20.45. Tiskovni urad RAI je sporočil, da bodo jutri, v soboto, opravili neposredni radijski prenos boksarskega srečanja za EP težke kategorije Canè — Bugner. Prenos bo na drugem sporedu, z začetkom ob 22.30. FINALNI TURNIR promocijskega prvenstva Jutri se bo začel povratni del finalnega turnirja promocijskega prvenstva, ki bo odločal, katera ekipa bo prestopila v nadaljnji del za prestop v D ligo. Kot je znano, so doslej borovci odigrali tri tekme in so osvojili prav toliko zmag. Trenutno so torej na lestvici s šestimi točkami, pred Libertasom iz Trsta, ki jih ima štiri. V prvi povratni tekmi bodo borovci igrali v Dolini proti Itali iz Gradišča. V prvem srečanju so naši košarkarji premagali jutrišnje nasprotnike predvsem zato, ker so jim vsilili «visoko igro» in pri tem so bili nasprotniki v težavah, ker nimajo visokih igralcev. «Plavi» so v Gradišču zmagali z 62:49. «Plavi» bodo jutri v Dolini nastopili z naslednjo postavo: Sosič, Ba-razzutti, Kralj, Fabjan, Klobas, Sirk, Ambrožič, Kraus, Francia in Guštin. NARAŠČAJNIKI Kontovel bo začel jutri finalni turnir naraščajnikov. Kontovelci so namreč v svoji skupini povsem zasluženo osvojili prvo mesto, saj niso v vsem prvenstvu doživeli niti enega poraza. Kontovel bo igral proti goriški e-kipi Radici Arte. V drugi finalni tekmi bosta igrala Lloyd in Alba iz Krmina. KADETI Borovi kadeti bodo počivali. Kontovel pa se bo spoprijel z nevarno Servolano, ki je prejšnjo soboto zanesljivo premagala Polet. Openci pa se bodo pomerili s favoritom prvenstva, z ekipo Inter 1904. DEČKI Varovanci trenerja Vatovca, ki so doslej želi dve zmagi in en poraz, bodo danes skušali proti Li-bertasu osvojiti tretji par točk. Bor A je namreč v zadovoljivi formi. Težjo nalogo bodo imeli Kontovelci, ki bodo igrali proti Ferroviariu. Trda pa bo predla tudi Boru B in Poletu, ki bosta igrala v gosteh. edko PRIJATELJSKI ZMAGI Nizka zmaga Poljakov GUTERSLOH, 28. — Poljska državna nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi z nemško enajsterico Giitersloh, ki je šele na 15. mestu drugoligaškega nemškega prvenstva, izbojevala skromno zmago 1:0. Edini gol je dosegel Kas-perezak. ALPINIZEM AOSTA, 28. — Courmayerska gorska vodnika Bertone in Cosson sta opravila prvenstveni zimski vzpon preko severne stene Grandes Jo-rasses. Plezala sta štiri dni (Cesto pri temperaturi 30 stop. pod ničlo). na priložnost se nudi prav drevi, saj bi lahko bila šesterka Libertasa dosegljiva za dobro razpoložene Kra sove odbojkarje: vendar bo treba zaigrati odločno in učinkovito. — b s — ŽENSKA C LIGA Naša dekleta, ki nastopajo v tret jeligaškem prvenstvu, bodo imela drevi dokaj razbčno nalogo. Borov-ke bodo igrale doma in bodo imele poleg tega tudi razmeroma lahkega nasprotnika, namreč ekipo Sala iz Trenta. Ta šesterka je doslej zmagala le dvakrat in verjetno ji niti v Trstu ne bo uspelo k temu izkupičku dodati še dveh točk. Vse drugače je z Brežankami. Te bodo gostovale v Mogiianu Venetu pri istoimenski ekipi, ki je trenutno prva na lestvici. Mogliano je v preteklem kolu odpravil (na tujem i-grišču) drugega glavnega kandidata za napredovanje, Marzotto, zato lahko že kar s precejšnjo verjetnostjo rečemo, da si drevi doma prav gotovo ne bo pustil odvzeti zmage. 1. MOŠKA DIVIZIJA Po dveh zaporednih gostovanjih bo goriška šesterka Doma ponovno igrala na domačih tleh v Gorici proti Torriani iz Gradiške. Torriana zaseda na skupni lestvici po sedmih kolih prvo mesto in je edina nepre magana ekipa prvenstva 1. moške divizije. Danes domovci velikih upov ne morejo imeti; edino, v kar bi lahko upali je osvojitev seta in do bra igra. Več kot to pa ne verjamemo, da bi bili naši fantje zmož ni, proti tako solidnemu in izkuše nemu nasprotniku, kot je Torriana. Toda važno se nam zdi sedaj, v tem kritičnem trenutku, v katerem se nahaja šesterka Doma, da «belo-rdeči» odigrajo lepo tekmo, kar bi že bilo vsem v spodbudo za bodoče nastope. Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma, ki se bodo morali zbrati ob 19.45 pred telovadnico Stella Matutina. Olympia iz Gorice pa gostuje jutri popoldan v Pordenonu, kjer se bo spoprijela s tamkajšnjo ekipo Fiume Veneto. Po nepričakovanem spodrsljaju v prejšnjem kolu Olympia mora jutri zmagati, če se hoče še naprej potegovati za drugo mesto na skupni lestvici. I. K. 18.00 v Gradišču Torriana — Kontovel JUTRI NEDELJA, 2. marca 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Štandrežu Juventina — Primorje * * * 15.00 v Bazovici Zarja — Campanelle 15.00 v Križu Vesna — Duino 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Tržiču Falco — Sovodnje * * * 15.00 v Doberdobu Mladost — Torriana B * * * 15.00 v Nabrežini Aurisina — Union * * * 15.00 v Dolini Breg — Esperia SL * * * 12.30 na Proseku Virtus — Gaja • * * 15.00 na Padričah Primorec — Olimpija NARAŠČAJNIKI 11.45 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Vesna • * * 10.15 na Padričah Union — Chiarbola * * * 13.45 na Padričah Primorec — Esperia SL * * * 10.00 v Trstu, Sv. Sergij Cremcaffè — Primorje ZAČETNIKI 13.45 v Dolini Breg — Muggesana ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v Pordenonu Fiume Veneto — Olympia KOŠARKA FINALE PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA 10.30 v Dolini Bor — Itala NARAŠČAJNIKI FINALNI TURNIR 15.30 na Kontovelu Kontovel — R. Arte GO KADETI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Servolana * * * 11.00 na Opčinah Polet — Inter 1904 DEČKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Ferroviario * * * 11.15 v Trstu, Ul. istria Don Bosco — Polet * * * 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Ricreatori — Bor B SMUČANJE BLOŠKI TEKI 9.00 na Blokah, Nova vas Sodeluje tudi SPDT J: 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 X X 1 1 2 Šved Stenmark bo skušal v mesecu marcu v ZUTTin Kanadi nabrati še tiste točke, ki mu manjkajo do prvega mesta na lestvici za svetovni pokal lilo Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizadje in podjetja mesečno 30.—* letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tfska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali og asi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in gorlško pokrajino se naro<-®10 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S. Stran 8 1. marca 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst PRED KISSINCERJEVIM OBISKOM NA BLIŽNJEM VZHODU Arabski svet razčiščuje medsebojna nasprotstva Sadat odklonil srečanje z delegacijo PL0 - Egipt zahteva ureditev treh ozemeljskih vprašanj: Sinaj, Golan in palestinska država WASHINGTON, 28. - Ameriški državni tajnik Henry Kissinger bo prispel v Egipt 7. marca. Vest je posredovalo danes državno tajništvo. Kissinger bo nato obiskal Sirijo in Izrael. Sporočili so tudi, da bo Kissinger obiskal tudi nekatere druge države tega področja, toda podrobnosti še niso znane. Po svojih pogovorih v Izrael _ se bo Kissinger vrnil v Egipt. V tem tednu pred Kissingerjevim obiskom na Bližnjem vzhodu se razvijajo razne pobude, posebno v državah Bližnjega vzhoda, da bi se vplivalo na odločilen način na rezultate obiska ameriškega državnega tajnika, ki zastopa, kot je znano, tezo reševanja krize na Bližnjem vzhodu «korak za korakom». Predvsem moramo omeniti dogajanja v arabskem svetu. Egiptovski predsednik Sadat je zahteval, da bi se o vseh teh vprašanjih pogo- voril s celotnim glavnim odborom palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in ne samo z neko delegacijo tega odbora. Ker ta njegova zahteva ni bila sprejeta, je Sadat odklonil srečanje s predstavniki PLO. Ta dogodek potrjuje, da obstajajo huda nasprotja med Egiptom in palestinskim osvobodilnim gibanjem. Predsednik Sadat je v nekaterih svojih izjavah dejal, da mo-tra palestinsko osvobodilno gibanje (PLO) predvsem razčistiti položaj "v svojih vrstah, tako da se ne bi »dogajalo, da nekateri predstavniki ^zastopajo določene težnje, medtem iko drugi izražajo popolnoma drugač-jbo mišljenje. Razlike in nasprotstva med raz-mimi stališči pa se porajajo tudi glede splošne strategije in taktike. Ža predsednika Sadata je predvsem vlažna arabska stvar v svetu, ka- •tiuiimiiiiuiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiuiiniiiiiiuiiiSmiiiiimiiiiiMiiiiiitiiiiiiii iiiiiMiumniiiiiiiiiiiii Debata o desničarskem poskusu upora v grškem parlamentu Papandreu: zarotniki povezani s krogi NATO Minister za obrambo Averoff podal poročilo o neuspelem vojaškem uporu • Mladi poveljniki preprečili puč ATENE, 28. — Danes je grški minister za obrambo Averoff odprl parlamentarno debato o ponesrečenem vojaškem puču v Grčiji. Minister je izjavil, da je več kot sto grških častnikov, ki so se uprli v nekaterih garnizonih v glavnem mestu in tudi v raznih pokrajinah skušalo vzpostaviti oblast vojaške jun-te ter strmoglaviti s silo sedanjo parlamentarno vlado. Zarotniki so nadalje nameravali osvoboditi iz zapora bivša grška diktatorja Papa-dopulosa in Joanidesa ter na j višje predstavnike preteklih vojaških diktatur, ki so sedaj priprti v Pireju pod obtožbo veleizdaje. Zarotniki so KROJAČ Hsu Kua je bil že naveličan. Žena se je že teden dni neprestano kregala in mu očitala, da z njo slabo ravna. Usu Kua je kot vsi Kitajci, saj živi na For-rrtozi, potrpežljiv možakar. Večkrat je opomnil ženo, naj zapre usta, ne da bi s svojim mirnim nastopom karkoli dosegel. Včeraj pa je prekipelo: vzel je iglo in sukanec ter drastično nastopil proti svoji ...godrnjajoči polovici: zašil ji je namreč usta. Prepir je nastal ob kitajskem novem letu: žena je obesila na zid pisan papir z voščili, kot narekuje kitajska tradicija, Usu Kua pa ga je snel. Od takrat ga je žena neprestano kregala. Njegov poseg pa kot je bilo pričakovati ni naletel na njeno razumevanje, saj ga je žena prijavila policiji in Usu Kua je sedaj na hladnem. Iz te zgodbice bi lahko sledil nauk: če nisi vešč krojaške u-metnosti, prepusti šivanje tistim, ki se na to razumejo. nadalje pripravljali izsiljevanje akcije s katerimi bi prisilili oblasti, v primeru neuspeha zarotniškega gibanja, da proglasijo splošno amnestijo za vse obtožence proti katerim je v teku sodna obravnava zaradi prekrškov, ki so jih zagrešili za časa vladavine vojaških junt od leta 1967 do leta 1974. Averoff je izjavil, da so se zarotniki nameravali polastiti oblasti s tem, da bi pretrgali vse prometne in druge zveze v državi ter prisilili neposlušne garnizije, da se pridružijo zarotnikom. Ta naklep pa se jim ni posrečil, ker so nekateri mladi poveljniki enot obvestili vlado o tej nameri. Oblasti so tako lahko sprejele določene ukrepe, ki so o-nemogočili vsakršen nastop golpi-stov. Zarotniki so svojo akcijo pripravili zelo dobro. Že več časa so razširjali v raznih vojaških enotah lažna patriotska gesla, ki so se vsa nanašala na politično in vojaško napetost na Cipru, na spor s Turčijo zaradi izkoriščanja celinskih platform (vprašanje petroleja), ter na tako imenovano Karamanlisovo odprtje proti levici in korpunistom, ki predvideva uzakonitev komunistične partije, ki v Grčiji že 50 let ni imela domovinske pravice. Ta propaganda je omogočila zarotnikom, da so preprečili sejo višjega sveta za obrambo, ki bi moral med koncem februarja in prihodnjimi dnevi v marcu izločiti iz vojske večje število častnikov, ki so že znani oblastem zaradi svojega sedanjega in preteklega sodelovanja s predstavniki strmoglavljenih junt. Minister Averoff je' poudaril, da prejšnji ponedeljek, ko bi moralo priti do puča, niso zabeležili nobenega upora, ker je vlada pravočasno posegla vmes ter aretirala 36 častnikov, dva pa konfinirala. Preiskava o poskusu puča se še vedno nadaljuje ter do sedaj še niso znani zadevni rezultati. Mini- ster Averoff je odgovarjal na obtožbe parlamentarne opozicije, češ da vlada ni sprejela v sedmih mesecih, odkar je na oblasti potrebnih ukrepov, da bi preprečila akcije privržencev diktature. Odvrnil je, da je bila vojska, v trenutku ko se je junta sesula, v kaotičnem stanju zaradi poloma ekspedicije na Ciper ter zaradi izjalovljene splošne mobilizacije. Številni častniki pa so se tudi upirali civilni vladi. Že dalj časa se je govorilo o poskusih ponovnih pučev. V novembru so morali celo znani politični ljudje zapustiti svoje domove, ker so se bali, da bi jih pučisti aretirali. Vlada pa je sprejela ustrezne u-krepe ter je odpoklicala 26 višjih generalov, 24 generalnih brigadirjev ter kakih SO polkovnikov. Nadalje je odpoklicala številne častnike, ki so bili znani zaradi svojih simpatij do desničarskih ekstremistov. Na današnji debati je Georgios Mavros, ki zastopa sredinsko pozicijo zahteval, naj Karamanlisova vlada sprejme Ukrepe, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi prišlo do ponovnega puča. Andreas Papandreu, ki zastopa levičarsko opozicijo, je obtožil za prevratniško delovanje organizacijo NATO in ZDA. Po njegovem mnenju so uporniški častniki skušali okrepiti s silo v Grčiji politične filoameriške načrte. Papandreu je dejal, da NATO ne predstavlja organizacije, ki bi se borila za svobodo narodov, temveč je le policijsko telo zahodnih držav. tere je palestinsko osvobodilno gibanje le del. Za PLO pa predstavlja palestinsko osvobodilno gibanje ter ustanovitev nove palestinske države prvo in najbolj bistveno vprašanje. V krogih palestinskega osvobodilnega gibanja se obsoja vsakršen poskus, da bi se vprašanje krize na Bližnjem vzhodu reševalo na postopen način (se pravi v smislu Kis-singerjevih predlogov), ker vsak tak poskus pomeni izdajstvo celotne a-rabske stvari. Kazno je, da se bodo razprtije v arabskem svetu še nadaljevale. Očitno pa je tudi, da bo Egipt šel naprej po poti, ki si jo je začrtal že v zadnjih mesecih. Po poročilih iz verodostojnih in dobro obveščenih krogov v Kairu je razvidno, da bo Egipt pri pogovorih s Sadatom zahteval ureditev treh osnovnih vprašanj, ki so vsa ozemeljskega značaja. Predvsem gre za umik Izraelcev s Sinajskega polotoka, nadalje umik Izraelcev z Golanskega področja ter ustanovitev palestinske države. Glede umika Izraelcev s sinajskega področja je zadeva še vedno zavita v precejšnjo meglo. Zdi se, tudi po poročilih iz izraelskih virov, da bi se Izraelci umaknili iz gorskih sedel Mitla in Gidi. Ohranili naj bi svoje obrambne položaje na vzhodu teh sedel, medtem ko bi Egipčani zasedli zahodne dele. Vmes pa naj bi tekel pas, ki naj bi ga nadzorovale sile OZN. Izraelci naj bi nadalje odstopili Egipčanom naftna polja pri Abu Rudeisu (za katere pa pravijo, da so skoraj že popolnoma izčrpani), v zameno pa Izraelci zahtevajo določena jamstva ZDA in Irana za dobavo petroleja Izraelu. Nekaj podobnega bi se moralo zgoditi tudi na Golanskem področju. Težje pa je vprašanje ustanovitve palestinske države, ker bi tu moralo priti do določenega soglasja med kraljem Huseinom in palestinsko osvobodilno organizacijo. Nekateri predlagajo celo, da bi bila nova palestinska država povezana z ozkim hodnikom s Sirijo, tako da bi lahko imela dostop na morje daleč proč od pokrajine Gaza, kjer je izraelski vpliv prevelik. V okviru teh novih pogovorov in morebitnih kompromisnih sklepov, bi se moral Egipt obvezati, da bo v najkrajšem času obnovil plovbo skozi Sueški prekop, da bo dovoljeval prevažanje blaga za in iz Izraela, da bo obnovil mesta ob prekopu itd. Izraelci v svojih izjavah pravijo, da bistveno vprašanje reševanja trenutne krize ni toliko v reševanju posameznih ozemeljskih problemov, temveč predvsem v miselnosti a-rabskih voditeljev, ki nočejo sprejeti dejstva, da mora na tistem področju obstajati neodvisna izraelska država. LA PAZ, 28. — Devet oseb je izgubilo življenje v letalski nesreči v Cochabambi, ko je bombnik bolivijskega letalstva strmoglavil v bližini mesta. Nesreča je povzročila preplah med prebivalci, ki so dalj časa opazovali akrobatske figure letala. Ranjenega potnika razbitin vagona podzemeljske železnice ter mu nudijo prvo pomoč KLJUB LETALSKEMU MOSTU ZDA Uspešne operacije kamboških partizanov Ogroženo mednarodno letališče Pochen-tong - Sihanukova poslanica senatu ZDA PHNOM PENH, 28. — Kolabora-cionistične čete kamboške vlade so doživele prejšnjo noč dva pekoča poraza. Zahodno od Phnom Penha so enote Lon Nolove vojske morale prepustiti partizanom po trdih spopadih in kljub posegu letalstva, utrjeno postojanko Tuoi Leap, ki je izredno pomemben strateški element v obrambi mednarodnega letališča Po-chetong. Na severu pa so partizani osvojili Prek Luong na vzhodni obali reke Mekonga. Iz Lon Nolovih vojaških krogov poročajo, da so vladne čete takoj začele s protiofenzivo, da bi ponovno osvojile obe postojanki. Tuoi Leap je po mnenju vojaških izvedencev izrednega strateškega pomena, saj partizani lahko neposredno ogrožajo letališče v Pochenton-gu. Zato pričakujejo v prihodnjih u-rah oster vladni protinapad. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiirniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VLAK Nfl PROGI DRflYTOH PflRK-MOORGATE SE JE ZALETEL V SLEP PREDOR Nesreča v londonski podzemeljski žeieznki Vsaj devetindvajset mrtvih in sto ranjenih Vzroki nesreče so nerazumljivi, saj je londonski metro popolnoma avtomatizi-Ne izključujejo možnosti, da se število žrtev v prihodnjih urah poveča ran LONDON, 28. — Danes zjutraj je prišlo do najhujše nesreče v zgodovini londonskega metroja, v kateri je po dosedanjih podatkih izgubilo življenje vsaj 29 oseb, medtem ko je približno sto ljudi bilo ranjenih. Dinamika nesreče je znana, niso pa znani vzroki. Vlak je vozil na progi Drayton Park — Moorgate, na tako imenovani «severni liniji», ki se je zjutraj poslužujejo številni delavci, da bi prišli na svoja delovna mesta. Na srečo je bil vlak, z ozirom na zgodnjo uro, relativno prazen, sicer bi dokončni obračun bil mnogo težji. Vlak je privozil z vso hitrostjo na postajo Moorgate, kjer bi se moral ustaviti. Proti pričakovanju pa je nadaljeval svoj brezglavi dir in se zaletel v slepi predor. Prvi vagon se je dobesedno zaril v zid, druga dva pa sta naletela nanj. Iz pričevanja ranjencev je razvidno, da je takoj po nesreči zajel vse, ki so bili ujeti v razbitinah, paničen strah, saj je obenem zmanjkala tudi luč, ki se je spet pojavila čez nekaj minut. Po desetih minutah so že posegli gasilci in policaji ter z varilnimi aparati skušali rešiti ranjence iz razbitin. V najbližjih bolnišnicah, kamor so sprejeli ranjence, so uredili posebne transfuzijske centre, številni Londončani so prostovoljno darovali kri, ki je je začelo primanjkovati. Da bi ugotovili tehnične vzroke nesreče bo treba čakati nekaj dni. TRŽAŠKI DNEVNIK Zelo živahna in odkrita razprava (Nadaljevanje z 2. strani) budi izmikajo, bo KPI z ostalimi organizacijami vseeno šla v ta boj, pri katerem je treba angažirati slovenske in italijanske demokrate. Po nekaterih pripombah na račun nezadovoljivega dela slovenske komisije v KPI, je Lovriha predlagal, naj se izboljša glasilo «Delo», ki lahko postane mesečnik, naj se pri volitvah da na glasovnice poleg italijanske tudi slovensko kratico in končno naj se imenuje v centralni komite partije tudi en slovenski delegat, kot sta bila svoj čas Karel Šiškovič in Marija Bemetič. V drugem delu svojega govora je načel zgodovinsko vprašanje, «težko vprašanje, zlasti za tiste, ki niso zgodovinarji, čeprav so živeli v tistih dramatičnih dneh.» «Slovensko prebivalstvo je poznalo samo fašistično, diktatorsko Italijo, ki je zatirala njene najosnovnejše človeške in državljanske pravice. In zato so se Slovenci priključili osvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov, ki ga je vodila jugoslovanska komunistična partija. Od povsod, od «posebnih bataljonov» ali anglo-ameriškega ujetništva in to v južni Italiji, na Siciliji, na Sardiniji ali v Afriki, vsi smo svobodno izbrali pot, ki nas je popeljala preko Barija v odločne in slavne boje v Jugoslavijo. In v tem boju smo bili tudi na strani italijanskih in garibaldinskih brigad. In ta slavna jugoslovanska vojska je L maja 1945 ob podpori tržaških slovenskih in italijanskih delavcev in demokratov osvobodila Trst od naci-fašističnega zatiranja in je za vedno izbrisala s te zemlje «provinco tretjega reicha». «V istem trenutku, ko smo izgna li fašiste, je nastala nova revolucionarna in ljudska oblast, ki je pozneje bila po volji Anglo-Ameri-čanov poražena.» «Res je, da je bil v prvih povojnih letih Trst v žarišču pomembnega in nevarnega mednarodnega spopada, a je tudi res, da so komunistične partije celega sveta podpirale do mirovne konference stališče Jugoslavije in jugoslovanske partije, ki sta zahtevali Trst. Kot je tudi res, da so se za to rešitev borili iz prepričanja ali partijske discipline tržaški delavski razred, slovenski in italijanski demokrati.» «Kar zadeva razkol in obsodbe Jugoslavije s strani Kominforma, popolnoma soglašam z mnenjem najvišjih voditeljev italijanske komunistične partije, ki je bilo in je še vedno skrajno kritično,» je še dejal Lovriha. «Obsodbo in razkol je vsilil Stalin, prav tako kot je brez krivde obsodil številne sovjetske voditelje in voditelje držav ljudske demokracije, kot na primer Slanskega. Z obsodbo Jugoslavije se je takratna komunistična partija Trsta takoj razklala in z njo demokratično in antifašistično gibanje.» «Osebno, »je nadaljeval Lovriha, «sem se odločil za Kominform, ker sem veroval, da imajo prav vse komunistične partije sveta, ki so podpisale tisto dolgo obsodbo, in ne samo ena, jugoslovanska komunistična partija, pa čeprav sem ji bil takrat zelo blizu.» «Kominform je bil za nas huda drama, pravi pretres in največ jo ceno smo plačali prav mi Slovenci, kominformisti in ne. Mi smo trpeli pod fašističnim režimom, mi smo največ žrtvovali v osvobodilnem boju in ni nam bilo treba drugega, kot še Kominform, ki je prišel kot strela z jasnega, zato da je ločil Slovence, partizane, komuniste in antifašiste. Kdo je takrat imel prav? Tisti, ki so se odločili za kominform ali tisti, ki so se odločili za Jugoslavijo?» «če je bila resolucija Kominforma napačna, to pomeni, da ni imel prav nihče. Neresno je hoteti imeti vedno prav in to na mejnem področju, češ da je nasprotnik nacionalist.» «Je danes potrebna avtokritika teh ali onih? Menim, da ni potrebna danes, kot ni bila potrebna včeraj. Pravijo, da je naša tržaška partija velika, internacionalistična in da je to rezultat Kominforma. Jaz sem v tej partiji od njene ustanovitve in prej sem bil v drugi, na kar sem ponosen. Toda italijanska komunistična partija, bližnja goriška federacija ali tržiška sekcija niso prav tako velike, borbene in internaciona-listične, pa čeprav niso prestale tistega viharja in tistega 'sunka bur-je’,;ki smo ga prestali v Trstu?» «Naša partija in torej naša federacija ne sme, po mojem mnenju, napraviti ničesar, kar bi žalilo slovenske ali italijanske tovariše, če hoče uresničiti svojo politiko dobrega sosedstva s socialistično Slovenijo, konkretizirati in poglobiti sodelovanje, kot to tudi piše nad to tribuno.» «Treba je upoštevati čustva slovenskih tovarišev naše dežele, od katerih velika večina ni več pripravljena dopuščati, da so vmešani v polemike med našo federacijo in Zvezo jugoslovanskih komunistov, ki lahko samo škodijo federaciji in še posebej slovenski narodnostni skupnosti.* «S tem hočem reči,» je zaključil Lovriha, «da se ne sme pisati zgodovine naše partije. Vsakdo, ki je sposoben, lahko piše in prevzame odgovornost, za kar je napisal. Toda ne morem se strinjati, da vse, kar napiše neki tovariš, pa čeprav kvalificiran, postane uradna zgodovina naše partije, kot bi nekateri to želeli. Drugače se bomo lahko znašli pred različnimi uradnimi zgodovinami, saj imamo vsi pravico pisati in različno ocenjevati zgodovino.» Kaže, da je sploh nerazumljivo, kako je do nesreče lahko prišlo, saj je londonska podzemeljska železnica skoraj popolnoma avtomatizirana, tako da bi zavore začele same delovati, če bi po naključju strojevodja pozabil poseči. Zavore se samodejno vključijo, tudi v primeru smrti obeh strojevodij. Vsiljuje se domneva tragične posledice o-kvar in človeških pomot, kar je doprineslo k najtežji nesreči v zgodovini londonske podzemeljske železnice. Zdravstveno stanje večine ranjencev ne povzroča skrbi, saj gre v glavnem za relativno lažje poškodbe, kot so zlomi udov, reber in večje ali manjše praske po glavi, čeprav, na žalost, ne manjkajo primeri pohabljencev. V trenutku ko poročamo, je v prvem vagonu, do katerega reševalci, kljub vsem naporom še niso prišli, vsaj 15 trupel. Ozračje v predoru je postalo zelo težko zaradi gorenja varilnega ognja. Ranjencem, ki jih rešijo iz razbitin, maske. dajo reševalci kisikove ISLAMABAD, 28. - Ob zaključku tridnevnega obiska iranskega šaha v Pakistanu, se je slednji vrnil v Teheran. Med pogovori v mestu Larkani sta šah in ministrski predsednik Ali Buto izmenjala mnenja o mednarodnem položaju ter o položaju na indijski podcelini. Pred odhodom je iranski šah Pahlavi izjavil, da so bili pogovori zelo plodni. Partizansko topništvo je izstrelilo na letališče 14 raket, ni pa mu u' spelo prekiniti letalskega mostu, s katerim dobavljajo ZDA žito, riž, S°" rivo in strelivo kamboškemu glavnemu mestu. Po drugi strani pa je Lon Nolovo topništvo silovito bombardiralo vzhodni breg Mekonga, kjer menijo, da so trije polki partizanov. Napada so se udeležili tudi oboroženi helikopterji, vojaško poveljstvo v Phnom Penhu pa o izidu te operacije ni dalo nobenega poročila. Kamboški princ Sihanuk je P0" slal iz Pekinga brzojavko štirim demokratskim predstavnikom ameriškega senata. V svoji poslanici obtožuje Združene države genocida v Kambodži ter napoveduje skorajšnji padec Lon Nolove v'"de. Sihanuk je brzojavko naslovil i vodjo demokratske skupine v senatu Mika Mans-fielda, na vodjo komisije za zunanje zadeve Johna Sparkmana, na senatorja Edwarda Kennedyja in na se-natorja Georgea McGoverna. Siha-nuk nadalje pravi, da je ameriška vlada pred kratkim zavrnila nekatere predloge kamboških komunistov, ki bi hoteli d" se že enkrat preneha ameriško vmešavanje v kamboške zadeve ter da bi vzpostavili diplomatske odnose med Washingtonom in osvobodilnim gibanjem. Tiskovna agencija kamboških &■ svobodilnih sil pravi, da so v zadnjih dneh celi oddelki Lon Nolovib čet dezertirali in se pridružili Par' tizanom. Položaj na reki Mekong je za vladne sile obupen. Noben konvoj ne more več prodreti do Phnom Penha, saj partizani popo»' noma nadzorujejo obe obali reke-Obstoj kamboškega vladnega mesta je sedaj odvisen izključno od i0" talskega mostu, ki dovaža v mesto vsak dan 1000 ton hrane in streliva. Izvedenci zatrjujejo, da potre^ buje kamboško glavno mesto vsaj 1500 ton raznega materiala na dan, da bi se lahko režimske čete zoperstavile prodirajočim osvobodilnim enotam. Borba za letališče b° torej toliko bolj huda, saj je ^ri-na pot, po kateri lahko Američanu oskrbujejo Phnom Penh. cnsan totalno uničuje prhljaj ctlsan šampon , sam pon ,r,tenzivna kut* Proti prhljaj« Protiv peràtf I Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z MILA