^ dan 37. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja v Kranju so se začela tek movanja v rokometu in odbojki. Na sliki rokometaši Kranja, ki so se v prvem kolu pomerili z moštvom iz Novega mesta, v drugem pa s Postojno. Kranjsko moštvo je premagalo oba nasprot nika. — Foto: F. Perdan Leto XXIX, Številka 45 ^stanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka 10 Tržič - Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni upednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 11. 6. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Glasilo s ■ .j BHhF JUIIJU 15(1 JJil UU KM IVI II 111 |JI.:ilVIII. O C I ALI STIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ceste ostanejo -posojilo se vrača Brez sredstev za pripravljalna dela na avto cesti, za gradnjo mostov, redna letna vzdrževalna dela in odpravo morebitnih poškodb je po srednjeročnem programu do 1980. leta na Gorenjskem predvideno za modernizacijo regionalnih in magistralnih cest okrog 300 milijonov novih dinarjev — K uresničitvi tega programa pa bo pripomoglo tudi posojilo za ceste ? y.8eJ Sloveniji že nekaj časa poteka široka politična in družbena kcija za vpis posojila za ceste. Posojilo občanov in delovnih organi-acij bo namreč omogočilo hitrejše uresničevanje srednjeročnega 1980^ma 8radnje, modernizacije in vzdrževanja slovenskih cest do jv.,' Tovrstna akcija že nekaj časa teče tudi v vseh gorenjskih "Cinah in o prvih ocenah le-te bo v ponedeljek, 14. junija, raz- pravljalo tudi predsedstvo skupščine gorenjskih občin v Kranju. Pred Nedavnim pa je bilo v Ljubljani tudi posvetovanje v republiškem svetu *veze sindikatov, kjer so prav tako razpravljali o vpisu posojila. Ena °d ugotovitev na posvetovanju je tudi bila, da delovni ljudje in občani v Sloveniji v glavnem vedo, kaj pomeni akcija za vpis posojila, ki Poteka pod naslovom Ceste ostanejo — posojilo se vrača. Zanima pa J*h tudi, kako bodo uresničeni zastavljeni programi ter kje in kako bo Porabljen denar. Zastavili smo si vprašanje, kaj srednjeročni program gradnje, modernizacije in vzdrževanja cest do 1980. leta določa za Gorenjsko. S pomočjo direktorja Cestnega podjetja Kranj inž. Franca Rihtaršiča smo dobili pregled o širokem programu modernizacije regionalnih in magistralnih cest v posameznih gorenjskih občinah. Po tem programu je za modernizacijo cest na Gorenjskem predvidenih okroglo 300 Nadaljevanje na 16. strani' Okrog 2000 gledalcev je spremljalo slavnostni sprevod in začetek 31. športnega prvenstva. Zadnja v svečanem sprevodu (na sliki) kot gostiteljica je bila ekipa vojakov športnikov iz kranjske garnizije in z Gorenjske. Veletrgovsko podjetje KRANJ od 11. do .30. junija prodaja POHIŠTVA S popustom 10% - 5 % na spalnice (tudi sestavljivi program) • v veleblagovnici GLOBUS, Kranj • v prodajalni SLON Žiri na kuhinje Marles (celoten program) • v salonu kuhinj DEKOR Kranj • v prodajalni SLON Žiri dodatne ugodnosti: — prodaja na posojilo do 30.000 din, 10 % polog — brezplačna dostava na dom do 25 km — brezplačna montaža stanovanjskega pohištva Pokrovitelj 31. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja je občinska skupščina Kranj. Nad ekipami posameznih garnizij pa so prevzele pokroviteljstvo kranjske delovne organizacije. Na sliki ekipa garnizije Celje, ki tekmuje pod pokroviteljstvom GP Gorenjski tisk. 31. športno prvenstvo * ljubljanskega armadnega območja Slovesen začetek male olimpiade športa in kulture Kranj — Z razvrstitvijo devetih skupin tekmovalcev osmih garnizij ljubljanskega armadnega območja na Trgu revolucije v Kranju se je v torek 8. junija, popoldne začela slovesna otvoritev 31. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja. Okrog 900 mladih vojakov-športnikov, doma iz različnih krajev vseh republik in pokrajin, ki so na dosedanjih kvalifikacijskih tekmovanjih v enotah ljubljanskega armadnega območja dosegli najboljše rezultate, je skupaj z mladino Kranja v svečanem sprevodu krenilo na stadion Stanka Mlakarja. Tu je bila potem svečana otvoritev športnega prvenstva, ki je pravzaprav mala olimpiada športa in kulture — bratstva in enotnosti. Udeležili so se je predstavniki vseh gorenjskih skupščin in družbenopo- litičnih organizacij, medobčinskih organov in organizacij ter drugi gostje in okrog 2000 Kranjčanov ter prebivalcev Gorenjske. Tekmovalce sta najprej pozdravila predsednik glavnega organizacijskega odbora tega tekmovanja polkovnik Alojz Kajin in v imenu pokrovitelja prvenstva občinske skupščine Kranj predsednik Tone Volčič. 31. športno prvenstvo je potem odprl komandant ljubljanskega armadnega ob- Nadaljevanje na 16. strani cilmifci Radovljica -J Naročnik: Almira Radovljica nudi v svojih prodajalnah ženske, moške in otroške puloverje, jopice ter ženske džersi izdelke po zelo ugodnih cenah. r Manj prehodov Na Goriškem je prešlo maja italijansko-jugoslovansko mejo manj oseb kot aprila. Zabeležili so nekaj nad 760.000 prehodov, medtem ko jih je bilo mesec pred tem skoraj milijon. Ta številka pa je večja od števila prehodov lanskega maja, ko je prešlo mejo 653.000 ljudi. Povečanje števila prestopov meje je pripisati predvsem večjemu obisku Jugoslovanov v Italiji. Razširitev letališča Na sečeveljskem letališču so začeli razširjati pristajalno stezo in asfaltirati ploščad pred bodočo pristajalno zgradbo. Pristajalno stezo' bodo podaljšali za 150 in razširili za 10 metrov, tako da bodo na njej lahko pristajala letala s 50 potniki. Investitor del je portoroška igralnica. Spet seje treslo V torek ob 13. uri so instru-men t i A stronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu zabeležili nekaj potresnih sunkov z žariščem v severovzhodni Italiji. Med njimi je bila ponovitev ob 13.14 zelo močna in je v epicentru dosegla jakost 6. stopnje po Merkalijevi lestvici. V Kobaridu je bil sunek 5. stopnje, v Ljubljani pa 3. stopnje. Srečanje jugoslovanskih in ameriških gospodarstvenikov V sredo, 9. junija, se je na Bledu končal sestanek ameriško jugoslovanskega ekonomskega sveta, ki je bil tokrat že drugič v Jugoslaviji. Sestanka se je udeležilo 162 predstavnikov gospodarstva iz Jugoslavije in ZDA: od tega je bilo zastopanih 46 različnih ameriških družb ter 93 jugoslovanskih organizacij združenega dela. Pogovori 'šo bili priložnost za okrepitev dosedanjih gospodarskih stikov med obema državama. Pokazalo se je namreč, da so ameriški gospodarstveniki še vedno veliko preslabo seznanjeni z našim stanjem v gospodarstvu ter z našo družbeno ureditvijo. Kot zanimivost velja omeniti, da je Jugoslavija lani z izvozom v ZDA pokrila »le« 63 odstotkov vrednosti uvoza iz te države. Podatki za prve štiri mesece letos pa so dokaj ugodnejši. Jugoslovanski izvoz v ZDA se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal kar za 18 odstotkov. Predstavniki jugoslovanskega in ameriškega gospodarstva so se na blejskem sestanku dogovorili za tesno sodelovanje med večjim številom ameriških družb in jugoslovanskih organizacij združenega dela. Prihodnji sestanek jugoslovansko ameriškega ekonomskega sveta bo spet v naši državi. -jg Župančičeve nagrade Izvršni odbor ljubljanske kulturne skupnosti je potrdil predloge za letošnje Zupančičeve nagrade. Priznanja bo letos dobilo šest ustvarjalcev s šestih področij kulturnoumet-niške ustvarjalnosti, podelili pa jih bodo 12. junija v Ljubljani. Velikanska škoda Poplave so v Srbiji v zadnjih dneh povzročile za zdaj še neugotovljivo škodo, ki pa je prav gotovo zelo velika. Prizadele so predvsem najbolj nerazvite kraje — občine na jugu republike. Po doslej zbranih podatkih je pod vodo 6000 stanovanjskih hiš, neposredno pa je ogroženih 35.000 prebivalcev, promet na železniški progi Beograd— Skopje pa je še vedno oviran. Nekaj upanja je prizadetim vlila vremenska napoved, da je konec deževnega obdobja in da so vse reke že začele upadati. Le Morava bo naj-, večjo gladino dosegla danes in jutri. Kranj Včeraj, 10. junija, so se v Kranju sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Razpravljali so o poslovanju in delu Samoupravne stanovanjske skupnosti v minulem letu in o programu ter nalogah za letos. Na dnevnem redu je bil tudi sprejem zazidalnih načrtov za počitniške hišice za območja Hanek, Jezerca in Gradišče na Krvavcu^in za območje Povije. Delegati pa so razpravljali tudi o priporočilih in ukrepih za prenehanje oziroma omejitev kajenja. V ponedeljek, 14. junija, dopoldne se bo v Kranju na 18. redni seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali bodo o akciji vpisovanja posojila za ceste in o dosedanjih dosežkih strokovnih služb za izgradnjo cest v letošnjem in prihodnjem letu. Dogovorili se bodo tudi o sklicu pete seje skupščine gorenjskih občin. A. Ž. Radovljica V sredo, 2. junija, je bila v Radovljici peta seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Delegati so sprejeli samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v Sloveniji za stanovanjsko gospodarstvo do 1980. leta in samoupravni sporazum o osnovah občinskega plana stanovanjske skupnosti. Sprejeli so še dogovor o temeljih družbenega plana Slovenije do 1980. leta in pooblastili zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije za podpis družbenih dogovorov o mladinskih delovnih akcijah in o uresničevanju načrta razvoja na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja. J. U. Občinski svet zveze sindikatov Radovljica je včeraj, 10. junija, v hotelu Svoboda na Bledu pripravil predavanje o tistih členih osnutka zakona o združenem delu, ki urejajo temeljne odnose in vlogo sindikata v združenem delu. Predavanja so se udeležili predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata, delegati in predsedniki občinskih odborov sindikata. A. 2. Skofja Loka Danes ob 16.30 bo v prostorih osnovne šole »Peter Kavčič« v Podlubniku seja skupščine delegatov krajevne skupnosti Škofja Loka. Člani skupščine bodo najprej pregledali sklepe zadnje seje, nato pa poslušali poročilo o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka, imenovali gradbeni in nadzorni odbor, ki bo skrbel za izvajanje programa referenduma, sprejeli sklep o uvedbi samoprispevka ter razpravljali o osnutku zakona o združenem delu, o usmerjenem izobraževanju ter o pripravah za vpis javnega posojila za ceste v SR Sloveniji. -jg Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih bi moralo podpisati skupaj 162 podpisnikov oziroma predstavnikov posameznih temeljnih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravne interesne skupnosti z območja občine. Vendar pa nekatere organizacije sporazuma še niso podpisale. Ker je podpisani in sprejeti sporazum izredno pomemben dokument za uresničevanje programov krajevnih skupnosti, si v občini prizadevajo, da bi sporazum čimprej podpisale tudi tiste organizacije, ki so do zdaj iz raznih vzrokov stale ob strani. V občini je takih organizacij še 43, medtem ko je do maja sporazum podpisalo 117 podpisnikov. -ds Tržič Včeraj je bilo na občinski konferenci SZDL posvetovanje o pripravah na letošnje praznovanje obletnice ustanovitve Kokrškega odreda, ki bo 19. in 20. junija na Kališču. Na posvetovanju so sodelovali taborniki, predstavniki tržiškega in kriškega Planinskega društva ter osnovne šole Kokrškega odreda v Križah, graničarji, rezervne vojaške starešine in predstavniki občinskega štaba za teritorialno obrambo. V sredo je bila v Tržiču seja koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, ki deluje pri občinski konferenci SZDL. Člani odbora so razpravljali o usklajevanju srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnega programa. Obravnavali so tudi rast skupne porabe do leta 1980 in predvidevanja, koliko denarja bo potrebnega za vzajemnost, solidarnost in skupne naložbe. Včeraj je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS. Člani komiteja so razpravljali o oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela v Bombažni predilnici in tkalnici, ocenjevali delo aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev in obravnavali ustanavljanje kadrovske službe pri tržiški občinski skupščini. Koordinacijski odbor za prireditve in proslave je izdelal program pomembnih občinskih in tudi regionalnih ter republiških proslav in prireditev. Odbor program stalno dopolnjuje in s tem prispeva k večji usklajenosti na tem področju. Del programa so tudi praznovanja krajevnih skupnosti tržiške občine. Junija praznuje krajevna skupnost Brezje nad Tržičem. Julija krajevne skupnosti Kovor, Jelendol in Bistrica, septembra krajevni skupnosti Pod-ljubelj in Lom, oktobra pa je že nekaj let v navadi skupno praznovanje krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično. Novembra pa ima krajevni praznik skupnost Leše. -jk Vključili so se tudi mladi komunisti j Tržič - V tržiško akcijo ZK »Človek, delo in kultura« se je vključil tudi aktiv mladih komunistov. V petek, 4. junija, je aktiv organiziral razgovor s pisateljem in publicistom Ivanom Janom-Srečkom. Pisatelj je mladim govoril o sedanjem položaju slovenske kulture. Skupno so v skoraj triurnem razgovoru analizirali tudi položaj kulture v tržiški občini. Ugotovili so, da kultura še vedno ne dosega vloge in položaja, ki bi ga morala. Se zdaleč ni prodrla med delovne ljudi in občane, temveč je vse preveč zaprta v krog ljubiteljev kulture. Mladi komunisti so menili, da kaže take akcije še organizirati, ker tudi s tem dobiva kultura pomen, ki bi ga morala imeti. Dogovorili so Krajevni praznik Občani krajevnih skupnosti Vodice in Bukovica Šenkov turn praznujejo 13. junija v spomin na preboj Gorenjskega odreda krajevni praznik. Letošnja osrednja prireditev bo v soboto, 12. junija, ob 18. uri pri koči SD Stahovica v Selu pri Vodicah. Na to proslavo so še posebej vabljeni vsi preživeli borci, ki so leta 1944 sodelovali pri preboju iz Rašice na Gorenjsko. se tudi za ponovno jesensko srečanje z Ivanom Janom, na katerega bodo povabili tudi študente. Po petkovem razgovoru so odšli na skupni ogled razstave književnih del o NOB, ki jo je pripravil tržiški muzej pod vodstvom kustosa Janeza Štera. Čeprav udeležba na razgovoru ni bila najboljša, je srečanje mladih komunistov s pisateljem Ivanom Janom vseeno uspelo. -mv Konferenca bo 17. junija Kranj, 7.6. — Na seji predsedstva OK ZSMS so razpravljali o pripravah na sejo občinske konference. Dogovorili so se, da bo seja konference 17. junija ob 15. uri. Na seji bodo pregledali delo konference in področnih konferenc,. zato bodo predsedniki pripravili poročila. Na podlagi razprave in poročil bodo potem sprejeli program dela do jeseni in se dogovorili, kako bodo mrtvilo na nekaterih področjih najbolj učinkovito odpravili. Na seji predsedstva so se tudi dogovorili, da bodo priznanja mentorjem mladinskih organizacij in mladim aktivnim družbenopolitičnim delavcem podelili jeseni na srečanju mladih iz krajevnih skupnosti. Srečanje bo v Stražišču in ga bo pripravila domača osnovna organizacija ZSMS. -lb Turčija prisrčno sprejela predsednika Tita ANKARA — V torek, 8. junija, opoldne so najvišji predstavniki Turčije s pred' sodnikom Fahrijem Korotilrkom na čelu na letališču Enseboa pri Ankari stisnili roko našemu predsedniku Titu in članom delegacije, ki so prispeli na uradni in prijateljski obisk v republiko Turčijo. Razen predsednika so v delegaciji še predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Rato Dugonjič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, član zveznega izvršnega sveta Franjo Nadj in drugi. Naši delegaciji se je v Ankari pridružil tudi jugoslovanski veleposlanik v turški republiki Edvard Kljun. Delegacija je bila med vožnjo do rezidence Cankaji deležna enkratnega sprejema. Program bivanja predsednika Tita in članov delegacije v prijateljski Turčiji je izredno pester. Naš predsednik se je srečal in pogovarjal s predsednikom turške republike Fahrijem Koro-tdrkom, predsednikom turške'vlade Sulejmanom Demirelom in zunanjim ministrom Sabrijem Caglavangiljem in jim ob tej priložnosti izročil visoka jugoslovanska odlikovanja. Jugoslovani so se tudi poklonili spominu stvaritelja sodobne turške države Kemala Ataturka. Tito je sprejel šefe diplomatskih misij, ki so akreditirani v Ankari, in predsednika republikanske ljudske stranke Bulenta Ecevita. Turški voditelji so bili med pogovori povabljeni na obisk v Jugoslavijo, kar sta predsednika republike in vlade KorotUrk in Demirel potrdila. Naša in turška delegacija sta med pogovori ocenili svetovni položaj in dvostransko sodelovanje. Pozorni sta bili predvsem na reševanje ciprske krize, kjer so stališča sorodna, na nujnost celovitega reševanja bližnjevzhodnega zapleta vključno z Libanonom, na pomembnost neuvrščene politike in bližnjega »vrha« v Colombu. Turčija se zanima za neuvrščenost in soglaša s stališčem gibanja, da med velikimi in malimi ne sme biti razlike in da so vse države enakopravne članice svetovne skupnosti. BEOGRAD, RIM, BERLIN - Predstavniki ZKJ so se ta teden odpravili na pomembna politična poslanstva, ki prispevajo k utrjevanju mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja ter usklajevanju stališč med posameznimi gibanji in partijami. Sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je bil gost generalnega sekretarja Komunistične partije Italije Enrica Berlinguerja. Predstavnika obeh partij sta ocenila mednarodni položaj in ugotovila veliko sorodnost v pogledih na razvoj mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja ter potrdila dobro sodelovanje med KPI in ZKJ. Staneta Dolanca je sprejel tudi predsednik italijanske partije Luigi Longo. V Berlin pa je odpotovala delegacija ZKJ na čelu » sekretarjem v izvršnem komiteju dr. Aleksandrom Grličkovom. Naša delegacija bo sodelovala na sestanku redakcijske komisije za pripravo konference komunističnih in delavskih partij Evrope. Razen tega bo odšel zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič na obisk v Sirijo, njegov namestnik Lazar Mojsov pa je na obisku na Tajskem. MOSKVA — V začetku tedna je prispela na uradni obisk v Sovjetsko zvezo predsednica indijske vlade Indira Gandhi, kjer so jo sprejeli Leonid Brežnjev, Aleksej Kosigin in Andrej Gromiko. V Moskvi ob indijskem obisku poudarjajo pomen neuvrščenosti in bližnje V. konference v Colombu, kar je treba trdneje povezati s socialističnimi državami na čelu s Sovjetsko zvezo. Za Indijo pravijo I Moskvi, da se je kot prva leta 1947 razglasila za neuvrščeno državo in za pobudnike gibanja omenjajo N en ruj a, Naserja in Sukarna, druge pa »pozabljajo«. Neuvrščeno gibanje omejujejo zgolj na Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko, zanemarjajo pa evropske članice. Vse to kaže na pretehtano sovjetsko politiko pred Colombom, poudarja poročevalec Dela iz Moskve, in na pojasnitev odnosa SZ do gibanja, ki je v dokumentih 25. kongresa KP SZ omenjeno le mimogrede. BEJRUT, KAIRO, DAMASK - Vse kaže, da bodo mirovne sile arabske lige posredovale v krvavi libanonski državljanski vojni. Morija se nadaljuje. Posredovanje sirskih čet ni bilo uspešno. Zaradi njihove prisotnosti so bili boji še hujši. Sile arabske lige so doslej posredovale dvakrat: leta 1963 v spopadu med Irakom in Kuvajtom ter deset let kasneje med neredi v Jemenu. Udeležbo v mirovnih silah so ponudili Egipt, Sudan, Irak, Libija, Alžirija in Palestinska osvobodilna organizacija. Omenjene države si prizadevajo za takojšnjo prekinitev sovražnosti. To so sklenili na sestanku predstavnikov 20 arabskih držav, ki so se zbrali v Kairu. Spre* jeli so načrt, ki obsega pet točk. V njih med drugim poudarjajo da bodo mirovne sile pod nadzorstvom sekretarja arabske lige in bodo zamenjale sirske čete, da morajo sprte strani podpreti predsednika libanonske države in da bo poslanstvo sil prenehalo na zahtevo vodje libanonske države. Sirija ukrepa arabskih držav še ni komentirala, niti podprla. WASHINGTON, BUENOS AIRES - Skrajna jugoslovanska teroristična ustaška organizacija je sprožila novo verigo zločinov nad našimi diplomatskimi predstavniki in predstavništvi. V sredo, 9. junija, nekaj minut po polnoči, je močna eksplozija poškodovala jugoslovansko veleposlaništvo v Washingtonu. Ranjena sta bila eden od uslužbencev veleposlaništva in hišnikova žena. Ker smo v Združenih državah priča verigi nemotenih napadov na naše predstavnike in predstavništva, so bili predstavniki ZDA ponovno deležni ostrih kritik naših predstavnikov in zahtev, da je treba takšno rovarjenje, ki streže po življenju Jugoslovanov in škoduje odnosom med državama, zatreti. Žalostno in vznemirljivo je, da ameriške oblasti niso razvozlale niti enega od mnogih napadov in da niti enega storilca niso kaznovale. Zgodba se ponavlja tudi pri sredinem zločinskem napadul To je rečeno tudi v protestu Zveznega izvršnega sveta in Zveznega sekretariata za zunanje zadeve. Ustaši so se znesli tudi nad našim veleposlanikom v Paragvaju Momčilom Vu-čekovičem. Vendar zločinčevi streli našega predstavnika niso zadeli, temveč so smrtno ranili urugvajskoga veleposlanika Carlosa Abdala. Policija je začela s preiskavo in ugotovila, da morilec ni Jožo Sanjanovič, temveč Jožo Damjanovič, po poklicu mizar, star 39 let, ki je prišel v Paragvaj marca letos. Pred tem je bil v Španiji, z njim pa je pripotoval tudi ustaški komandos Jožef Kovač. Njega, morilca in še sedem drugih je policija zaprla. Damjanovič je dejanje in namero priznal. Vse kaže, da je bil Damjanovič eden od morilcev veleposlanika Roloviča na Švedskem in sodelavec Brajkovića, Barišića, Stojanova, Mikuliča, Lema in drugih. J. K oš n jek Radovljiški borci vrnili obisk Radovljica — Na povabilo občinskega odbora ZZB NOV Črnomelj je v četrtek, 3. junija, vrnila obisk osemčlanska delegacija občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. Med obema borčevskima organizacijama že poltretje leto poteka tesno prijateljsko sodelovanje. Tako izmenjavajo obiske in se dogovarjajo za skupne akcije. Vezi so toliko prist-nejše, ker se je precej borcev iz radovljiške občine borilo med NOB v Beli krajini. Gostoljubni domačini so gostom iz Radovljice razkazali vse kulturno Gorenjci na Kozjanskem V nedeljo, 6. junija, je odpotovala na Kozjansko gorenjska mladinska delovna brigada, ki nosi ime po pesniku dr. Francetu Prešernu. V njej je 42 brigadirjev in med njimi tudi 9 mladih iz pobratenih mest Zemun in Banjaluka. Tabor imajo v Šentvidu pri Planini. Gradijo cesto, ob prostem času pa pomagajo krajanom pri urejanju naselij. Poleg akcije Kozjansko 76, bo letos v Sloveniji še ena zvezna akcija, in sicer Tolminsko 76. Mladina iz vse Jugoslavije bo pomagala odstranjevati posledice majskega katastrofalnega potresa. Gorenjski mladinci bodo v tej akciji sodelovali julija. Sodelovali bodo tudi na vseh republiških mladinskih delovnih akcijah, in sicer bodo v Suho krajino odpotovali 27. junija, v Gorenjo Tribušo 27. julija, na Brkine 8. avgusta. Poleg tega bodo sodelovali tudi na akciji Morava 76, in sicer v sklopu ljubljanske brigade in akciji Sava 76, kjer bodo gorenjski brigadirji v brigadi jugoslovanskih pobratenih mest. -lb zgodovinske spomenike in spominska obeležja iz NOB. Med drugim so si ogledali črnomaljski kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Snosa, pri osrednjem spomeniku žrtvam padlim v borbi proti okupatorju pa so položili venec. Obiskali so tudi spomenik na kraju, kjer se je 1944. leta smrtno ponesrečil pri preskušanju minometalca poveljnik glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman-Stane. Na srečanju so se še dogovorili, da bodo Črnomaljci s štirimi avtobusi prišli na osrednjo proslavo dneva vstaje slovenskega naroda 22. julija v Dražgoše, kjer bo odkritje spomenika padlim borcem. JR Ljubelj Na prostoru, kjer je bilo med drugo svetovno vojno koncentracijsko taborišče, so vzidane plošče v spomin umrlim slovenskim zapornikom, internirancem in izgnancem po vsej Evropi. Zveza združenj borcev NOV Slovenije in občinske organizacije gorenjske in ljubljanske regije, organizirajo prek svojih komisij že tradicionalno srečanje z mladino osnovnih šol obeh regij. To srečanje bo v soboto, 12. junija 1976, ob 10. uri s kulturnim programom na Ljubelju. Vabimo, da se poleg mladine iz šol omenjenega področja izleta oziroma srečanja udeležijo tudi nekdanji zaporniki, interniranci in izgnanci ter drugi borci iz vse Slovenije. Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance RO ZZB NOV Slovenije ^tek, n. junija i97e HHniiMBHii^HliHHHHMKHi Gostje iz Zaječara v Tržiču V Tekstilindusu Med obiskom so se dogovorili za nove oblike Sprejem V ZK sodelovanja med občinama Zaječar in Tržič in nJunimi prebivalci ter za uresničevanje lani sprejetega programa sodelovanja .Tržič — Skupaj z udeleženci lijaka bratstva in enotnosti, ki so ""i gostje občanov tržiške občine, je v soboto prispela v Tržič tudi dele-Sacija prijateljskega mesta Zaječar v Timoški krajini. Sestavljali so jo Predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, predstavniki zaječarskega gospodarstva, J11 temelji predvsem na steklarstvu, tekstilu in trikotaži, predelavi kož in esni predelavi ter trije zasebni kme-l°valci. Med njimi je bil tudi največji proizvajalec mleka v Timoški Krajini. . Tržičanj so goste prisrčno sprejeli ^ jim nudili gostoljubje po domo-..lri- Zaječar je središče Timoške krape, ki' sicer obsega 8 občin, med pre- Glas — 3. stran izvršnega sveta. 7. septembra pa bodo Tržičani gostje na slavju ob prazniku občine Zaječar. Ob tej priložnosti bodo proslavili tudi 15. obletnico pobratenja med Zaječarjem in Kutino. J, Košnjek ^Valstvom pa je več kot polovica Kriiečkega. Gostitelji in gostje so ^d pogovori ugotovili, da uresni-uJejo dolgoročni program sodelo-. anja med občinama in njunimi pre-lvalci; Tržičani in Zaječarci so se že ^ekajkrat srečali. Maja lani so bili P^jatelji iz Srbije v gosteh pri Tržišnih, le-ti pa so jim oktobra obisk Ju1^: Med zadnjim obiskom je bilo Klenjenih več konkretnih dogovo-v0v- Se pred počitnicami bo odšla *, Timoško krajino delegacija trži-Kih gospodarstvenikov in skušala Sotoviti možnosti sodelovanja, ki 'ohi-rez dvoma ponujajo. Za tržiški Očinski praznik bomo Zaječarce P^t srečali na Gorenjskem. »Praz-icni« obisk bodo izkoristili za izme-J^vo izkušenj o delovanju delegatka sistema, občinske skupščine in INDOK pri občinski skupščini h Skofja Loka — Intenzivne pri-za ustanovitev informacijsko .^kumentacijskega centra so se v ?Kofjeloški občini začele že v prvih etošnjih mesecih, tako da je ini-^ativni odbor za ustanovitev že pripravil predlog dogovora za ustano-;y"*v, osnutek programa dela, osnu-sistemizacije delovnih mest in °snutek finančnega načrta INDOK centra. 0 vseh vprašanjih ustanovitve in dela so v občini že razpravljali in bo tako center predvidoma (Jačel s svojim delom 1. septembra INDOK center bo deloval kot pogona organizacijsko samostojna 'UŽba, ki bo vključena v delovno ^Upnost občinske skupščine. Zbiral J*, gradiva in jih v dokumentacijski *Dlrki tako oblikoval, da bo lahko Proti, tehtno posredoval vse informacije, tako za delegate kot tudi za °bčane. .Temeljne organizacije, organiza-/Je združenega dela in krajevne KUpnosti ter ostale organizacije in *KUpnosti bodo sodelovale z INDOK entrom, večje organizacije pa bi stanovile svoje informacijske cen-inf' krajevne skupnosti pa svoje ^•prmativne skupine. Le-ti naj bi ^delovali z občinskim INDOK cen-. °m, ki naj bi njihovo delo uskla-, val in povezoval. V Alpini naj bi se ^tanovil vzorčni INDOK center *?t Primer INDOK centra v orga-l2aciji združenega dela. -ds Razvoj zdravstva Jesenice — Program občinske JjJ^avstvene skupnosti za srednje-tppo obdobje vsebuje predvsem hi-r«jŠi razvoj služb kot medicine dela, "ne medicine, za mentalno higi- ?g*bo. Tako naj bi število posamezna zdravstvenih aktivnosti do leta J0 poraslo od 21 odstotkov na 78 ^stotkov (zobozdravstvo), poraslo >>* naj bi tudi število preventivnih Q,egledov aktivnih delavcev, borcev, §£°k in žena od 25. do 50 odstotkov, levilo zdravnikov naj bi se poveča-,Za sedem, prav toliko naj bi se na s. vo zaposlilo tudi medicinskih se-k?1"- Leta 1980 naj bi po programu in Jegovi uresničitvi bilo na enega 8i Ravnika v osnovni zdravstveni h *bi' 1385 prebivalcev in na eno ^icinsko sestro 452 prebivalcev. L/! okviru redne prispevne stopnje cj.^o naložbe omejili le za adapta-jr0 in opremo Zdravstvenega doma § ^nice ter za dokončno izgradnjo £<*'°šne bolnice Jesenice. Naložbe c^ajo 47 milijonov dinarjev. Iz (3e prispevne stopnje na Jeseni-K m dobili 26 milijonov dinar-gj:.' iz redne prispevne stopnje v re-^ 19 milijonov dinarjev in iz sred- (..^ zdravstvenih organizacij okoli 2 za varstvo žena, otrok in mla-116 ter nujno transmatološko Srednjeročni plan KS Radovljica Radovljica — Na osmi razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Radovljica, ki je bila konec maja, so potrdili dogovor o osnovah srednjeročnega plana krajevne skupnosti Radovljica do 1980. leta. Predlog dogovora so pred tem obravnavali v iz-, vršnih in drugih organih družbenopolitičnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela na območju krajevne skupnosti. Dogovor je usklajen s srednjeročnimi načrti trgovskih, gostinskih in drugih delovnih organizacij, PTT podjetjem ter z vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Med drugim so v programu predvideni izgradnja telefonskega omrežja za 500 priključkov, obnova in povečanje stavbe PTT, izgradnja trgovskih lokalov v Predtrgu in na Gradnikovi cesti, razstavni paviljon za pohištvo in povečanje obratov Tapetništva, izgradnja trgovskega centra za obratom družbene prehrane, izgradnja lekarne, razširitev obratov Almire, izgradnja mrliških vežic, otroških igrišč, doma starostnikov, 340 novih stanovanj v blokih, obnova obratov Knjigoveznice, obnova in dokončna ureditev Šivčeve hiše, izgradnja posebne osnovne šole, ureditev "gramoznice in proizvodnih obratov SGP Gorenje, asfaltiranje cest v Radovljici, Vrbnjah in Gorici, kanalizacija in druga komunalna dela. JR Kranj — Svet Zveze komunistov v kranjskem Tekstilindusu je sklical v torek, 8. junija, delovno konferenco osnovne organizacije ZK. Na njej so ocenili dosedanje delo organizacije in razpravljali o prihodnjih nalogah. Ugotovili so, da sta kongresa ZKJ in ZKS prispevala k akcijski in idejni enotnosti komunistov ter oblikovanju lika komunista. Velikega pomena je bil tudi intervju predsednika Tita za zagrebški Vjesnik, ki so ga komunisti Tekstilindusa pozorno spremljali in analizirali. Še posebno so bili kritični do primerov, ko posamezniki podrede članstvo v Zvezi komunistov dirki za denarjem in osebnemu blagostanju. Organizacija Zveze komunistov je bila v delovnem kolektivu med pobudniki pojasnjevanja vloge družbene samozaščite. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela so oblikovali odbore za družbeno samozaščito. Zavzeto so se lotili tudi razprav o osnutku zakona o združenem delu, ki so obenem tudi preverjanje sedanje samoupravne organiziranosti v kolektivu. Delavski svet je na pobudo družbenopolitičnih organizacij izbral 21-članski koordinacijski odbor za vodenje in usmerjanje javne razprave. Po temeljnih organizacijah pa delujejo pododbori. K živahnejši družbenopolitični aktivnosti v Tekstilindusu so prispevale tudi zadnje volitve in nadomestne volitve v samoupravne organe in delegacije, tako za občinsko skupščino kot za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V vs.eh samoupravnih organih deluje 628 članov kolektiva. Ob upoštevanju delegacij pa se omenjeno število 'poveča. Skupaj z izobraževalnim centrom načrtujejo izobraževanje članov samoupravnih organov, zaživel pa je tudi aktiv mladih komunistov, kar priča tudi o aktivnosti osnovne organizacije ZSMS. Po razpravi o gospodarskem položaju v podjetju, ki ni rožnat in priča o precejšnjih težavah tekstilne industrije, so 12 delavcem Tekstilindusa podelili članske izkaznice Zveze komunistov in knjižna darila. J. Košnjek Lesnina proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana n.sol.o., TOZD Tapetništvo Radovljica, b.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo, 2. da imajo 5 let delovnih izkušenj, 3. da imajo družbenopolitične in moralnoetične kvalitete ter 4. da imajo organizacijsko in vodstveno sposobnost za usklajevanje in spodbujanje interesov dejavnosti Lesnine ter razgledanost na področju gospodarstva. Kandidati naj svoje vloge s priloženimi dokazili pošljejo na naslov: Lesnina Ljubljana, TOZD Tapetništvo Radovljica v zaprti ovojnici na razpisno komisijo, 64240 Radovljica v 10 dneh od dneva objave tega razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Zavarovalnice Sava poslovna enota Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. zavarovalnega zastopnika v zastopu 3-111 Stara Fužina v Bohinju s polnim delovnim Časom za nedoločen čas 2. zavarovalnega zastopnika v zastopu 03-315 Skofja Loka — Trata za zavarovanje oseb s polovičnim delovnim časom za določen čas. Posebni pogoji: zaključena srednja šola oz. osemletka. Starost najmanj 18 let. Kandidati morajo imeti veselje do dela z ljudmi in za terensko delo. Zaželeno je, dakandidat stanuje v zastopu. K prošnji za pridobitev lastnosti delavca je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. Prošnje sprejema v 8 dneh po objavi sektor za splošne kadrovske in pravne zadeve Zavarovalnice Sava PE Kranj, Oldhamska c. 2. Kreditiranje gospodarske dejavnosti občanov ljubljanska iQ banka Ljubljanska banka že par let zapored v svoji poslovni politiki daje poudarek kreditiranju občanov. Poleg potrošniškega kreditiranja in kreditov za nakup in izgradnjo stanovanj se v zadnjih dveh letih uveljavlja tudi kreditiranje gospodarske dejavnosti občanov, to je občanov, ki v skladu z obrtnim zakonom z osebnim delom in zasebnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko in turistično dejavnost ter opravljajo svobodni poklic. Krediti so namenjeni predvsem za vlaganje v osnovna sredstva kot so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, nakup poslovnih prostorov, za nakup delovne opreme, odobrava pa tudi kredite za občasna obratna sredstva. Podružnica Ljubljanske banke v Kranju odobrava v svojih enotah na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, v Škofji Loki in Tržiču kredite za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov po pravilniku na podlagi vezave domače ali tuje valute in pod ugodnejšimi pogoji. Občan, ki želi dobiti kredit na podlagi vezave, mora pri banki skleniti pogodbo o nepreklicni vezavi domače ali tuje valute. Znesek kredita je dvakratni znesek vezanih sredstev. Dovoljeni kredit pa je odvisen tudi od kreditne sposobnosti občana, ne more pa presegati 200.000 din. Obrestna mera za te kredite je 11 % letno, odplačilna doba pa je za eno leto krajša od dobe vezave sredstev. Kredite na podlagi vezave lahko dobijo občani: — ki opravljajo kmetijsko dejavnost za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij, za nakup kmetijskih strojev, na nakup plemenske živine in za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, če se ukvarjajo s kmečkim turizmom. — obrtniki za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila poslovnih prostorov, v katerih opravljajo obrtno ali gostinsko dejavnost ter za nakup delovne opreme. — osebe, ki opravljajo svobodni poklic pa za zidavo, rekonstrukcijo in večje popravilo poslovnega prostora. Pod ugodnejšimi pogoji odobrava banka kredite na podlagi samoupravnega sporazuma o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijstvo in osnovno predelavo kmetijskih izdelkov v SRS ter na osnovi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v SRS. Kredite pod ugodnejšimi pogoji lahko dobijo kmetje — kooperanti kmetijskih zadrug pri hranilno kreditnih službah kmetijskih zadrug ali gozdnih gospodarstev za vlaganja v osnovna sredstva na podlagi usmeritve-nih načrtov njihovih kmetij. Višina kredita, obrestna mera in odplačilna doba so odvisni od namena kredita. Pospeševanju kmečkega turizma v hribovskih in gorskih območjih so namenjeni zelo ugodni krediti, ki morejo doseči 55 % predračunske vrednosti, imajo do 10-letno odplačilno dobo in 3 % obresti. Odobravajo jih hranilno kreditne službe kmetom za preureditev kmečkih stanovanjskih in drugih poslopij na urejenih kmetijah za nuđenje turističnih storitev. Pod ugodnejšimi pogoji odobravajo enote Ljubljanske banke na Gorenjskem tudi kredite za osnovna sredstva občanom — samostojnim obrtnikom, zasebnim gospodinjstvom, ki oddajajo turistične sobe in osebam, ki opravljajo domačo ali umetno obrt, če je njihova dejavnost deficitarna ali če imajo sklenjeno dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z ustreznimi organizacijami združenega dela. Upravičenost do bančnih kreditov pod ugodnejšimi pogoji ugotavljajo pristojni organi občine, ki odločijo ali je nameravana naložba občana v skladu z razvojem male obrti v občini. Na podlagi te ugotovitve more banka odobriti kredit največ do zneska 200.000 din upoštevaje kreditno sposobnost prosilca in namen kredita. Bančni krediti namreč ne morejo preseči 40 % predračunske vrednosti investicije pri občanih, ki vlagajo v storitveno obrt ali oddajajo turistične sobe. Krediti, ki jih banka odobrava proizvodni obrtni dejavnosti in za ostale namene, pa lahko dosežejo do 30 % predračunske vrednosti. Odplačilna doba za kredit je do 5 let. Obrestna mera je odvisna od namena kredita in se giblje od 8 % do 12 % letno. Na ta način kreditira banka novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije in nakupe poslovnih prostorov ter nakup delovne opreme. V skladu z določili poslovne politike Ljubljanske banke za 1976. leto odobravajo gorenjske enote Ljubljanske banke tudi kredite za občasna obratna sredstva. Tega se lahko poslužujejo samostojni obrtniki, ki imajo pri poslovni enoti Ljubljanske banke odprt žiro račun, ki so člani združenja obrtnikov in se njihova dejavnost vključuje v razvojni program občine. Tovrstni krediti morejo doseči 200.000 din, prosilci pa morajo biti kreditno sposobni in predložiti varstvo za odobreni kredit. Obrestna mera je 11 % in rok vračila praviloma do 6 mesecev. S tako kreditno politiko skušajo enote Ljubljanske banke na Gorenjskem zadostiti potrebam in dati podporo razvoju kmetijske in obrtne dejavnosti. Prvi klub na Gorenjskem zaživel Kranj, 9. junija — V veliki dvorani delavskega doma so se zbrali delegati, ki so jih temeljne organizacije združenega dela izbrale za sodelovanje na ustanovni skupščini kluba samoupravljavcev. Kot je v uvodnih besedah poudaril predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen, so v Kranju s tem izpolnili sklep 8. kongresa slovenskih sindikatov, s katerim so se vsi občinski sindikalni sveti obvezali, da bodo izpolnili vrzel v družbenem izobraževanju delavcev-samoupravljavcev. Klub samoupravljavcev, ki so ga v sredo ustanovili v Kranju, je prvi na Gorenjskem. Na njegovo ustanovitev so se začeli pripravljati že jeseni in so takrat izvolili pripravljalni odbor in za njegovega predsednika Jožeta Antolina iz Save. Pripravljalni odbor je pripravil predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba in predlog delovnega programa, ki ju je v začetku letošnjega leta dal v javno razpravo. Maja je bil podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in do sedaj je h klubu pristopilo že skoraj 130 temeljnih in drugih organizacij združenega dela iz vse občine. Osnovna naloga novoustanovljenega kluba-je izobraževanje delav-cev-samoupravljavcev in izmenjavanje izkušenj iz prakse samoupravljanja. Vse to bo klub izvajal prek predavanj, seminarjev, javnih tribun in okroglih miz ter diskusijskih večerov. V programu so predvideli, da bodo letno lahko nudili samouprav-Ijavoem 3700 izobraževalnih ur. noviteljice kluba, bodo za delovanje kluba prispevale letno po 0,1 odstotka od bruto osebnih dohodkov izplačanih v preteklem letu. Ta sredstva bodo TOZD združevale za financiranje izobraževanja, in sicer iz tistega dela sklada skupne porabe, ki je namenjen družbenemu izobraževanju. Poleg tega pa bodo člani kluba plačevali tudi članarino, in sicer v letnem znesku, ki znaša za organizacijo združenega dela in druge samoupravne skupnosti 0,02 odstotka od bruto osebnih dohodkov v preteklem letu. Na ustanovni skupščini so izvolili tudi vodstvo kluba. Za predsednika skupščine so izvolili Lojza Omejca iz Tekstilindusa. Novo izvoljenemu izvršnemu odboru pa so naložili, da takoj izdela konkreten program dela kluba do konca leta'. Klub bo dobil prostore v delavskem domu v Kranju in predvide- !*hk( 1.....ime m o Solidarnost Skofja Loka — Lani aprila so veliki nalivi in neurja povzročili v krajih škofjeloške občine znatno materialno škodo. Občinska konferenca SZDL Skofja Loka je organizirala solidarnostno pomoč z enodnevnim zaslužkom vseh zaposlenih občine. Občani so pokazali svojo solidarnost s prizadetimi in se akciji vsi odzvali. Tako so prispevali skupno 1,896.615 dinarjev, razen tega pa so prispevali tudi zasebniki, ki so namenili 21.901 dinarjev. D. S. TV pretvornik na Lubniku Skofja Loka — Občani in delovni ljudje škofjeloške občine so na nedavnem uspelem referendumu za samoprispevek pokazali svojo visoko zrelost in politično zavest, ko so s svojim »da« na voliščih zagotovili svoj prispevek k izgradnji objektov družbenega pomena. Tako bodo s samoprispevkom v štirih in pol letih zbrali skupaj 28,300.000 dinarjev, kar predstavlja 63 odstotkov sredstev za realizacijo programa izgradnje osmih objektov. Ostala sredstva bodo zagotovili iz drugih virov in bo tako leta 1980 občina bogatejša za tržnico, za nov vrtec, za cesto, za Športni center, za stadion, za kulturni dom in za družbeni center. Predvideli pa so tudi izgradnjo TV pretvornika na Lubniku. TV pretvornik na Lubniku bo veljal milijon dinarjev, od tega bodo občani in delovni ljudje s samoprispevkom zbrali 700.000 dinarjev. Zgradili ga bodo že letos, v njem pa bodo aparature za I. in II. program RTV Ljubljana ter za RTV program Koper in Zagreb. Kasneje bodo lahko vključili tudi druge programe. -ds Ukrepi za gospodarsko rast V škofjeloški občini so lanski gospodarski rezultati znatno pod predvidevanji, zato so sprejeli nekaj ukrepov za učinkovitejšo gospodarsko rast — Predvsem: realno planirati, več izvažati in nasploh racionalno gospodariti Skofja Loka — Kljub izdatnim stabilizacijskim prizadevanjem v Škofji Loki z lanskim gospodarjenjem niso povsem zadovoljni. Gospodarstvo v letu 1975 ni doseglo sprejetih planov in ciljev, saj ocenjujejo, da je bila realna stopnja rasti družbenega proizvoda negativna, produktivnost je padla, realni osebni dohodki so se zmanjšali. Reproduktivna sposobnost gospodarstva se zmanjšuje, ugotavljajo pa tudi, da organizacije premalo izvažajo in da le deloma omejujejo svoje materialne stroške. Nizko akumulativno sposobnost so ogrozili še odnosi v delitvi dohodka, ki so bili nesorazmerno ugodni za splošno in skupno porabo. V škofjeloški občini so zato sklenili, da takšni neugodni rezultati, ki so se deloma izkazovali tudi v prvih letošnjih mesecih terjajo nujne in učinkovite ukrepe. Predvsem naj bi s kreditno politiko spodbujali proizvodnjo za realni trg, sprejemali racionalne, s tržnimi potrebami zagotovljene odločitve, izkoriščali no- tranje rezerve ter aktivno sodelovali pri razvojnih problemih, tako da bi se organizacije povezovale in medsebojno poslovno sodelovale. V škofjeloški občini menijo, da bodo gospodarske in s tem tudi družbene probleme najbolj učinkovito reševali tudi z znatno večjim izvozom. Zaželeni plan izvoza bi dosegli z boljšo organizacijo, povezovanjem, s smotrnimi naložbami, banke pa naj bi vsa prizadevanja podpirale. Podpirale usklajeno investicijsko politiko in potrošnjo, usmerjeno v intenzivno vključevanje gospodarstva v mednarodno delitev dela. Nemalo pozornosti zasluži tudi zaposlovanje, predvsem pa planiranje, realno načrtovanje za hitrejši in stabilnejši družbenoekonomski razvoj. V Skofji Loki niso ostali le pri trdnih sklepih, marveč so ali pa še bodo o teh vprašanjih organizirali razgovore s samoupravnimi organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela. D. Sedej V Ljubljani mednarodni lesni sejem Ljubljana — Na Gospodarskem razstavišču so v ponedeljek, 7. junija, odprli 12. • mednarodni lesni sejem. Na njem se predstavlja več kot 200 firm iz 12 držav. Značilnost letošnjega sejma je prikaz najsodobnejših strojev, opreme in orodja, ki Razprave o osnutku zakona o združenem delu Prva mnenja in ocene Povsod v Sloveniji in tako tudi na Gorenjskem so javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v tem trenutku najbolj živahne. Trajale bodo še nekako do konca tega meseca, nakar se bo v občinah začelo postopno usklajevanje mnenj, pripomb, stališč. Skupne usklajene ocene pa bodo izoblikovane na Gorenjskem po končanih »poletnih počitnicah« v septembru. Že dosedanje razprave so opozorile na nekatera mnenja in ocene. O tem so razpravljali na skupnem sestanku delovne skupine za pomoč v javni razpravi po posameznih vsebinskih poglavjih osnutka zakona v domu sindikatov minulega meseca v Ljubljani. Ugotovili so, da bi v zvezi s splošnimi samoupravnimi akti kazalo bolj določeno opredeliti oblike urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu. Predvsem gre za razmerje med novim sporazumom o združevanju dela delavcev v TOZD in drugimi splošnimi akti, s katerimi se urejajo delovna razmerja. Nadalje so menili, da medsebojne pravice in obveznosti ne bi smeli urejati s pravilniki in tudi ne s statutom. Urediti pa bo treba tudi razmerje med statutom in sporazumom o združevanju delavcev v TOZD. Bolj določno in dosledno bo treba opredeliti pojem socialne varnosti in socialnega varstva in razumljiveje urediti način izvolitve komisij; predvsem tistih, ki so pristojne za odločanje na področju medsebojnih razmerij v združenem delu. Ponovno bo treba razmisliti, ali je poleg sprejetja nekaterih sporazumov na zborih potrebno še osebno pismeno izjavljanje delavcev in ali se pripravniško razmerje šteje kot delovno razmerje za določen čas. Pri denarnih kaznih bi kazalo določiti maksimum in namensko uporabo na ta način zbranega denarja. V zvezi s pripravništvom pa je treba ponovno razmisliti o določbi, da je lahko razlog za prenehanje dela, da pripravnika ni mogoče razporediti na ustrezno delovno mesto. Takšno stališče pa je v nasprotju med drugim tudi z dosedanjim stališčem naših vrhovnih sodišč. Postavlja se tudi vprašanje, ali je pravilna utemeljitev v obrazložitvi osnutka zakona, da ni treba podrobneje urejevati delovnega časa, počitka, odsotnosti, varstva žensk, mladine, invalidov. Gre za to, da je naša država sprejela z ratifikacijo mednarodnih konvencij določene obveznosti, po katerih postane ratificirana konvencija sestavni del naše zakonodaje. Ker delavci v temeljni organizaciji združenega dela že po ustavi sami urejajo medsebojna razmerja, je treba razmisliti, ali je pravilno določilo, po katerem mora biti v disciplinski komisiji tudi zunanji predstavnik. Prav tako pa je treba razmisliti o določilu, da imajo lahko temeljne organizacije združenega dtšla na ravni delovne organizacije skupno disciplinsko komisijo. Zaradi večinskega sestava te komisije bi to praktično pomenilo, da bi urejali pravice in obveznosti delavca predstavniki delavcev iz drugih temeljnih organizacij združenega dela. Odprto pa je tudi vprašanje uzakonitve pravice delavcev do »stavke« in si cer v primeru, ko niso uspeli z vsemi ostalimi legalnimi postopki uveljaviti svojih pravic. Ker osnutek zakona prekinitev dela obravnava za disciplinski prekršek, je vprašanje, kdo bo tak prekršek sankcioniral, glede na to, da so tudi člani disciplinskih organov večinoma sami udeleženi v takšni prekinitvi dela. A. Zalar Triglav konfekcija Kranj, Savska c. 34 razglaša prosto delovno mesto finomehanika — elektromehanika Pogoji: KV delavec finomehanične stroke, veselje do vzdrževanja industrijskih šivalnih strojev in likalnih naprav. Delo se združuje za nedoločen čas. Obenem razpisujemo: učno mesto finomehanika Pogoj za sprejem v uk: uspešno končana osemletka. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema splošna služba 15 dni po objavi. se uporablja v lesnopredelovalni industriji. Se posebej velja omeniti Veliko Britanijo, ki v Ljubljani pod »skupno streho« prikazuje vse, kar izdeluje in premore na tem področju. Pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice SRS in Društva inženirjev in tehnikov lesarstva so med sejmom, ki bo odprt do 12. junija, organizirana strokovna posvetovanja. Lesni predelovalci in oblikovalci razpravljajo o tračnih žagah, sušilnicah lesa, uporabi energetike v lesni predelavi itd. Predstavniki naše lesnopredelovalne industrije ob sejmu poudarjajo, da je njihova panoga ena redkih, ki išče surovine pretežno doma. Da bi prišli tudi v Sloveniji in Jugoslaviji do boljšega in primernejšega orodja in opreme, se lesnopredelovalna industrija povezuje s spremljajočo, predvsem pa kovinsko industrijo. Lesarji in kovinarji snujejo samoupravni sporazum o sodelovanju. Lesna predelava ni v zavidanja vrednem položaju, poudarjajo naši razstavljavci na sejmu. To je veljalo posebno lani, ko je bil močno okrnjen tudi izvoz. Vendar je lahko in upravičeno upati na boljše čase, saj ima naša lesna predelava še veliko neizkoriščenih možnosti razvoja. Na mednarodnem lesnem sejmu sodelujejo številna naša podjetja. Gorenjsko lesnopredelovalno industrijo zastopata dva najmočnejša predstavnika LIP z Bleda in Jelovica iz Škofje Loke. Njuna razstavna prostora, kjer imata organizirano tudi svetovalno službo, sta v prvem nadstropju razstavne hale A. J. Košnjek Alples izvaža v Avstralijo Skofja Loka - Alples iz Železnikov je svoje prve vzorčne pošiljke za avstralski trg odposlal leta 1974 in že leto kasneje je izvoz na to področje predstavljal 9 odstotkov vsega izvoza podjetja. Na podlagi izvoznih možnosti Slovenijalesa na to področje je Alples za letošnje leto predvidel izvoz v Avstralijo v višini 160.000 dolarjev, kar predstavlja 13 odstotkov plana izvoza za leto 1976. V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa so dosegli ta plan le v višini 83 odstotkov, in sicer zaradi zakasnitev pri transportu zadnjih lanskih pošiljk. Alples izvaža v Avstralijo garnituro Mihec ter vzorce po naroČilu. T 11 Al , Iz glasila »Alples« Tehnik sporoča Skofja Loka - Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke s svojim biltenom Glasnik prinaša oceno gospodarjenja in načrte za prihodnje, informacijo o osnutku zakona o združenem delu, spregovori o nekaterih problemih vzgoje učencev, o možnostih letovanja zaposlenih, seznanja s kadrovskimi problemi in delom mladinske organizacije. Glasnik je po vsebini dovolj pester in zanimiv, obenem pa informira s kvalitetnimi sestavki. .ds IZVRŠNI ODBORI SKUPNIH KOMISIJ PODPISNIC SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA IN TRŽIČ razpisujejo štipendije za šolanje na srednjih šolah in študij na višjih in visokih šolah za šolsko leto 1976/77 iz združenih sredstev za štipendi' je v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica« Škof j a Loka in Tržič. Do štipendije iz združenih sredstev so upravičeni: — učenci, kjer lanskoletni dohodek na člana družine ne preseg* 3900 din — če stanujejo v času šolanja zunaj kraja stalnega biva lišča 3000 din — če se vozijo v šolo, ki je zunaj kraja stalnega bivališč 2600 din — če stanujejo v kraju šolanja — študenti, kjer lanskoletni dohodek na člana družine ne preseg' 4200- din — če stanujejo v času študija zunaj kraja stalneg* bivališča 3300 din — če se vozijo v šolo 2900 dih — če stanujejo v kraju šolanja — učenci in študenti s stalnim bivališčem v navedenih občinah. Štipendije bodo podeljene po kritetijih družbenega dogovora in sarnO" upravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Štipendi ranje se ureja s pogodbo. Izpolnjeni Prošnji za štipendijo obr. DZS 1.65 (imajo jo v knjigarni) je treba priložiti: — overjen prepis ali fotokopijo dokazil o učnem uspehu iz pretekleg8 šolskega leta (zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o opravljeni!1 izpitih) — potrdilo o šolanju za šolsko leto 1976/77 — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (izdaja ga davčna uprava pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (obrazi je odtiskan že v Prošnji za štipendijo). Zajeti morajo biti vsi dohodki, razen regresa, od 1. januarja d" 31. decembra. Če so starši upokojeni, pa julijski ali decembrski odrezek od pokoj nine, kakor tudi vse ostalke dohodke. — potrdilo o mesečni višini otroškega dodatka prosilca — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti tufl1 kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji, ostali lastnoročno napisan" izjavo, da ne prejemajo štipendije nikjer — . prosilci, ki se šolajo na poklicnih šolah, morajo na potrdilu o šol*' nju navesti čas teoretičnega pouka — otroci kmetov in obrtnikov mnenje KS — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazi s potrdilom, KS, skrbstvenega organa ali matičnega urada. Razpis velja tudi za učence in študente, ki prejemajo štipendijo P** OZD ali SIS pa njihova štipendija skupaj z lanskoletnim dohodkom** člana družine ne presega že navedenih minimalnih življenjski stroškov. Na razpis se lahko prijavijo tudi učenci in študenti iz drugih republik ki že prejemajo štipendijo organizacij združenega dela na Gorenjske^ Učenci, ki so končali šolanje na srednjih šolah, pa so že prejemal1 stipendijo iz združenih sredstev in bodo nadaljevali šolanje višjih in visokih šolah ter želijo prejemati štipendijo tudi napreji morajo ponovno vložiti zahtevek za štipendijo (obr. 1.65) z vsemi navedenimi prilogami. Za štipendijo lahko prosijo šele tedaj, če jim štipeij' ditor ni ponudil ustrezne zaposlitve. Štipendisti ostalih letnikov sred' njih, višjih in visokih šol pa predložijo le prepis zadnjega šol. spričeval* oz. potrdilo o opravljenih izpitih ter potrdilo o šolanju oz. frekvent*' cijsko potrdilo. Rok razpisa poteče za učence srednjih šol 31. avgusta 1976, za študent višjih in visokih šol pa 30. septembra 1976. Vloge učencev in študento^' ki bodo prispele po roku razpisa, se bodo obravnavale šele januarr 1977. Prošnje z zahtevanimi prilogami oddajo prosilci le osebno * uradnih dnevih — ponedeljkih od 7.—13. ure in sredah od 7. —15. ui* za področje / občine Jesenice — Enota Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Jeseni^' Titova 73 občina Radovljica — Enota Skupnosti za zaposlovanje Kranj, RadoV' ljica, Kranjska 13 občina Kranj — Skupnost za zaposlovanje Kranj, Kranj, Sejmišče ^ občina Skofja Loka — Enota Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Škofj* Loka, Stara cesta 12 občina Tržič — Enota Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Tržič, Trt svobode 18 V ostalih dnevih vlog ne bomo sprejemali, niti dajali informacij v zve«1 s štipendiranjem. Vloge za štipendijo so takse proste. Nepopolnih vlog izvršni odbori komisij podpisnic sporazuma štipendiranju ne bodo obravnavali. Zaradi lažjega odločanja pri izbiri poklica navajamo najbolj iskan* v gorenjski regiji. Poklici širokega profila Valjavec, izvlačilec žice prof., ključavničar, orodjar, strugar, vodovodi1 instalater, str. ključavničar, avtomehanik, obratni elektrikar, zid*1' tesar, železokrivec, pleskar, mizar, stavbni mizar, krojač za žen. oblek* šivilja žen. oblek, izdel. pnevmatik, mesar, gasilec, dimnikarski d«V voznik tovornjaka, prodajalec, prodajalec žel., kuhar, natakar, adm1' nistrator Najbolj iskani poklici profila tehnik Gozdarski tehnik, metalurški tehnik, strojni tehnik, elektrotehnik }t tok, elektrotehnik šibki tok, gradbeni tehnik vis. grad., gradbeni tehn lesarski tehnik, tkalski tehnik (ž), čevljarski tehnik, komerc. teb;' recepcioner, ekonom, tehnik, administrat. teh., programer, vzgojitelj' medic, sestra, stevard, gimnazijski mat., miličnik Najbolj iskani poklici profila inženir Strojni inženir, gradbeni inženir, ekonomist komerc, ekonomi^ ekonomist finančnik, pravnik, višji upravni del., inženir org. del*' razredni učitelj, predmetni učitelj mat. fiz., predmetni učit. glasbi predmetni učitelj tel. vzg. fiz. učitelj duševno priz. mlad., višja medic' sestra, varnostni inženir. Najbolj iskani poklici profila dipl. inženir Dipl. inženir metalurgije, dipl. ing. kem. tehnolog, dipl. str. inžen^ dipl. str. ing. teh., dipl. str. ing. energ., dipl. ladjedel. ing., dipl. in# elektr., dipl. gradb. ing. vis. grad., dipl. ing. arhitekt, let. motor, pilo*1 dipl. ekonom., dipl. pravnik, prof. matemat., zdravnik, spi. zdravnik IZVRŠNI ODBOR SKUPNIH KOM. PODPISNIC SPORAZUMA O ŠTIP. UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA IN TRŽIČ Razstava Vrvarstvo na Gorenjskem S to občasno in potujočo razstavo gostuje v Gorenjskem muzeju v Kranju tehniški muzej Slovenije iz Ljubljane. Za občinstvo jo bomo od-P.rli drevi, 11. junija, ob 18.30. Da bi ?i razstavo ogledali, vam posredujemo nekaj informativnega teksta: Ob izbiri teme Vrvarstvo na Slovenskem se niti zavedali nismo, kako Neraziskanega in neobdelanega pod-r°čja se lotevafno. Ledina je bila trda. Trud so poplačali novi in novi izsledki in nabrali smo jih toliko, da °i lahko to tekstilno dejavnost predstavili tudi v posebni publikaciji. Izbrano dokumentarno gradivo smo razvrstili po poglavjih. Prvih sedem Je posvečenih tehnologiji. Beseda kČe o surovinah skozi čas zgodovine- Pomudimo se pri pripravi lanu in konoplje. Hkrati z ročnim se seznanimo tudi s polmehaničnim izdelovanjem vrvi, ki nakazujejo pot k krojni proizvodnji. Pri ročnem in Polrriehaničnem izdelovanju vrvi si bedijo posamezne faze proizvodnega Postopka v nepretrganem zaporedju ?a istih delovnih napravah. Drugače Je. pri strojnem postopku. Poslej še nihče iznašel univerzalnega stroja, ki bi izvedel vse proizvodne faze 9°- prediva do vrvi. Priprava preje je ~elo samostojnih industrijskih obra-tov-predilnic. Povsem svojski je Način pridobivanja sintetične preje, ^a panojih nanizane fotografije govorijo tako o proizvodnji naravne ^ot sintetične preje ter zaključujejo rfhnološki del razstave s ponazoritvijo industrijske proizvodnje vrvi. Nič manj ni obsežen drugi del razstave, ki nas seznanja z vrvarsko °°rtjo v preteklosti od prazgodovinam Časov do danes. Poučimo se, da tovrstna obrt propada, ker ne more v korak z industrijo. Redki posamezniki, ki ohranjajo spomin na Nekdaj cvetočo obrt na Slovenskem, Dl želeli več razumnosti v davčni Politiki, kar bi koristilo predvsem 8troki, ki je na tem, da kot obrt Povsem usahne. Industrializacija Vrvarske proizvodnje si je najprej Ntrla pot v primorju, kjer je bilo Največje povpraševanje po tovrstnih izdelkih (ladjedelnice). Leta 1841 je imel Trst 7 in 1862 3 tovarne vrvi. Novi knjigi y } založbi Partizanska knjiga, Ljubljana — znanstveni tisk sta Pred kratkim izšli knjigi Blejske Podložniške prisege, avtor Peter Ribnikar, in Makedonska hiša, avtor Dušan Grabrijan. Iz predgovora Blejske podložnike prisege povzemamo naslednje: Objava podložniških priseg v slovenskem jeziku iz 17. in 18. stoletja, ohranjenih v graščinskem arhivu oriksenškega gospodstva Bled, je rezultat načrtnega dela pri iskanju starejših slovenskih tekstov, nastalih v času med protestantizmom in razsvetljenstvom. Najdba blejskih Podložniških priseg je pri doseda-t^^!n odkrivanju starejših slovenskih besedil izjemna, saj iz tega časa ^ovenska uradovalna besedila v ta-£em obsegu doslej nikjer niso izpri-ana. Njihovo število spričuje, da se je Pri naših patrimonialnih sodiščih |n verjetno tudi pri drugih deželnih n državnih Uradih poslovalo in ura-°valo v slovenskem jeziku, "rirner posodobljenega govornega apisa pr'jsege Jerneja Komarja 6. SePtembra 1779: Jaz, Jernej Komar, prisežem etc., ~a sem bil pri ranjkem Juriju Kozlu y.rec( njegovo smrtjo dvakrat v Ljub -Jani v špitalu, kjer je bil on bolan * aly (kateri) in je meni pri dobri Pameti rekel, da — »Ko bi jaz uteg-umreti, naj vse moje premoženje Pripade mojega brata Lovrenca Kozla otrokom.« Svojih sester pa ni ^ nobeno besedo v misli vzel. Nato 11111 je tudi ukazal, da bratu Lovren-Cu reče, da ima k njemu priti. Tudi 11111 je za brata listek dal, ki ga Ločenca vdova ima; (kateri) in on je "*di šel k njemu in pred njim je on Sv°jo voljo razložil, kakor etc. Knjigo je natisnila tiskarna Ljud-® Pravice v Ljubljani, i Objavo Makedonske hiše ali pre-n°d iz stare orientalske v sodobno ^Vropsko hišo je narekoval predvsem ^°lg do naše po krivici zanemarjene Nacionalne arhitekturne dediščine, je s tolikšno vnemo in ljubez-*?'J° odkrival in raziskoval pokojni Profesor Dušan Grabrijan. K znanstveni tehtnosti in študijski veljav-N°sti knjige pa je v mnogočem pripomoglo tudi nedavno odkritje Gra-j^ijanovih skic iz študentovskih »orisov iz avtorjeve zapuščine. Pro- «il sor jih je dopolnil in s tem omogo- pripravo teh tlorisov za tisk in Njihovo vključitev v tekst. Tako izpopolnjena stopa tokrat pred bralca aokrožena podoba izvirne make-r°riske civilne arhitekture, kakršna r6. Nam, žal, vse bolj ohranja le še v Plsanih dokumentih. Knjigo je natisnila tiskarna Tone l°mšič vLjuhljani. Posebno znana je bila vrvarna v Skednju pri Trstu, ki je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opremljena z najmodernejšimi stroji. Potreba po . mehanizaciji vrvarske proizvodnje se je pokazala na prehodu v 20. stoletje tudi v notranjosti Slovenije. Zasluge pri industrializaciji vrvarstva v osrednji Sloveniji imajo Šinkovčevi iz Kranja, ki so bili tudi ustanovitelji podjetja na Grosupljem, pa Adamičevi iz Kamnika, ki so zasnovali tovarni v Domžalah in Ljubljani. Poleg 6 samostojnih vrvarjev po Sloveniji in storitvenega podjetja Obrtnik v Murski Soboti, ki zaposluje 4 vrvarje, se danes ukvarja s proizvodnjo vrvi edino slovensko vrvarsko podjetje Motvoz in platno na Grosupljem s 476-članskim kolektivom. Razstavo sklenemo z bogatim gradivom o vsestranski rabi vrvi v vsakdanjem življenju od davnih časov do danes. Predstavljena je tudi Vrvarna, trgovsko podjetje na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Slikovno gradivo na panojih dopolnjujejo tabele o vr-varskih delavnicah oziroma vrvarjih po bivših deželah in mestih, karti o obratih v Sloveniji za leti 1925 in 1966 in eksponati: surovine, drobni vrvarski pripomočki, grebeni, kolovrati pa celotna vrvarska naprava za ročno izdelovanje vrvi. Vrvarstvo na Slovenskem je druga občasna razstava tekstilnega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Raziskavo in realizacijo je finančno podprla Kulturna skupnost Slovenije, oblikovalec razstave je arhitekt ing. Črtomir Mihelj, reprodukcije pa je izdelal Miha Pustoslemšek. Pri zbiranju podatkov smo našli podporo pri sodelavcih Arhiva Slovenije in Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, tekstilne tovarne Motvoz in platno na Grosupljem, trgovskega podjetja Vrvarna v Ljubljani, aktivnih vr-varskih mojstrih kot redkih upokojenih vrvarjih ter raziskovalcih gospodarske zgodovine. K. Kobe-Arzenšek Vrvarstvo na Slovenskem v Bistri pri Vrhniki (Tehniški muzej Slovenije). Razstavi in koncert V Kranju bo drevi ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave del japonskega slikarja Kazua Kitajime, ameriškega grafika Alana Sundberga in češkega slikarja Vlasta Z6branskyja. V galeriji v Mestni hiši pa bo ob 18.30 otvoritev razstave Vrvarstvo na Slovenskem. Razstavo je posredoval Tehniški muzej Slovenije. Po otvoritvi razstav bo ob 19. uri v Renesančni dvorani koncert, na katerem sodelujejo: Olga Jež; sopran, Zdenko Pruša; violončelo in prof. Marijan Lipovšek; klavir. P. L. •_ -* Pionirska knjižnica že pretesna S koncem šolskega leta je tudi za Pionirsko#knjižnico v Kranju glavna sezona, če lahko tako rečemo, za nekaj časa končana. Počitnice nekoliko razredčijo redne obiskovalce knjižnice, najbolj zvesti in vneti bralci seveda najdejo čas za knjige tudi v brezskrbnih počitniških dneh. Z jesenjo pa mladi obiskovalci spet pogosteje zahajajo tako v čitalnico kot tudi k raznim prireditvam, s katerimi Pionirska knjižnica v Kranju že skoraj vsa leta svojega obstoja od 1961. leta pestri svojo dejavnost. »Seveda pa sedanja knjižnica nikakor ne ustreza več svojemu namenu«, pravi vodja Pionirske knjižnice Ljubinka Šimunac. »Ob ustanovitvi je bilo v tej knjižnici le 1000 knjig, zdaj pa jih imamo okoli 22.000, na. mesec pa izposodimo okoli 8000 knjig. Samo letos do konca maja smo mladim izposodili več kot 39.000 knjig, skoraj 4000 več kot lani, v knjižnico pa je prišlo okoli 16.000 oblikovalcev, kar je_tudi več kot v enakem lanskem obdobju. Srečujemo se torej s pojavom, ko si vse - več šolske mladine izposojuje vedno več knjig, tako da je sedanji prostor, ki je čitalnica in izposojevalnica obenem, že zdavnaj pretesen. Če pa organiziramo še kako prireditev, srečanje s pisatelji, ure pravljic ali kaj podobnega, je stiska še očitnejša.« Ob otvoritvi je bila kranjska Pionirska knjižnica s sicer skromnim fondom razglašena kot najprimerneje urejena jugoslovanska pionirska knjižnica, zdaj pa seveda ne bi več mogla dobiti tako laskave pohvale: obisk in zanimanje mladih je preveliko, da bi ti sicer svetli prostori še ustrezali. Ze nekaj časa se načrtuje selitev v spodnje prostore oddelka za odrasle Osrednje knjižnice, kjer bi bili toliko na boljšem, da bi imeli prostor za dodatne dejavnosti, čitalnica pa bi bila manjša in tudi ne tako svetla kot sedanja. Skratka postavlja se vprašanje, kako najti primerne prostore in ponuditi mlademu človeku knjigo v takem prostoru, da se bo tja še in še vračal. Številke o obisku in izposoji so že sedaj zelo zgovorne: več kot 80.000 lani izposojenih knjig bo verjetno letos še preseženih. Posebno razveseljivo pa je, da mladina vse bolj posega ne le po beletristiki, pač pa tudi po poljudno znanstveni literaturi. Lanska izposoja te vrste knjig — okoli 10.000 jih je bilo — je skoraj enaka izposoji te vrste literature v oddelku za odrasle Osrednje knjižnice. Ob vsem tem morda ne bi kazalo iskati za Pionirsko knjižnico le začasne rešitve: ideja o Pionirskem domu niti ni tako nova', zamisel pa verjetno ne bo še tako kmalu uresničljiva. L. M. Na sobotnem jubilejnem koncertu komornega moškega zbora KUD Stane Žagar v Kropi so bila članom zbora podeljena tudi zlata, srebrna in bronasta Gallusova odličja. Zlata odličja so dobili Janko Berce, Janko Šmitek, Andrej Resman, Janez Rešek, Tine Šparovec in Janez Lazar, srebrna Rudi Šolar, Jože Rešek, Rok Gašperšič, Stanko Berce, Janko Peternelj, Slavko Nardin, Gregor Šolar in prof. Egi Gašperšič ter bronasta Branko Pirih, Damjan Žbontar, Silvo Jelen in Janez Petrač. — A."Z. — Foto: F. Perdan Plamen kulture v Kropi Komorni moš\ki zbor KUD Stane Žagar iz Krope je v soboto, 5. junija, z jubilejnim koncertom proslavil 15-letnico uspešnega delovanja — Hkrati so proslavili tudi 100-letnico zborovskega petja in 50-letnico zbora Svoboda Kropa — Prebivalci Krope v radovljiški občini so v soboto, 5. junija, slavili kulturni praznik. V polni dvorani sindikalnega doma je bil namreč zvečer jubilejni koncert komornega moškega pevskega zbora KUD Stane Žagar pod vodstvom Egija Gašperšiča. S tem koncertom so v Kropi proslavili 100-letnico zborovskega petja, 50-letnico zbora Svoboda in 15-letnico uspešnega delovanja in nastopanja KUD Stane Žagar. Amaterska pevska, glasbena in odrska dejavnost se je v 100 letih v Kropi kazala na različne načine. To so bila različna društva kot so Čitalnica in Sloga, moški zbor Odmev, Slovensko delavsko prosvetno društvo, godba prostovoljnega gasilskega društva, Delavsko kulturno in telovadno društvo Svoboda in drugi. Tu so delali različni dirigenti in zborovodje. Omenimo Marka Kovšca, Ignaca in Marka Zupana, Jurija Legata, Josipa Pleničarja, Valentina Zmitka, Jožeta Gašperšiča, Antona Dermoto, Lenarta Varla, Matevža Fabijana in zdaj Egija Gašperšiča. Še bi lahko naštevali, vendar omenimo le še režiserje kot so Josip Pleničar, Janez Lazar, Jože Šolar in drugi. Številni pevci, godbeniki, igralci, društveni delavci in organizatorji so v teh desetletjih na trenutke bolj ali manj uspešno podžigali plamen kulture v tem kraju. Vedno pa so imeli zveste in dobre poslušalce ter obiskovalce kulturnih prireditev, tako kot tudi danes. Pesem in govorjena odrska beseda sta jih bodrila pri vsakdanjem delu s kladivom in Železom. Posebno uspešno pa je bilo v zadnjih 15 letih kulturno poslanstvo komornega moškega pevskega zbora KUD Stane Žagar, ki ga danes vodi Egi Gašperšič. Zbor je imel ves čas redne in tesne stike z zamejskimi Slovenci. Med številnimi priznanji, ki jih je dobil v tem času, pa omenimo Prešernovo nagrado gorenjskih občin za leto 1970 in zlato Prešernovo plaketo. V znamenju prizadevnega in kvalitetnega ustvarjanja v zadnjih 15 letih je zbor s samostojnim koncertom nastopil tudi v soboto zvečer. Spodbudne besede za nadaljnje delo in pohvalo za dosedanje mu je izrekel predstavnik tovarne Plamen Miran Bogataj. Sicer pa je bil nastop zbora svečan in enkraten dogodek, ki sta ga od skladbe do skladbe domiselno povezovala Alenka Bole-Vrabčeva iz Radovljice in Alojz Potočnik iz Krope. Za 15-letnico pa sta na jubilejnem koncertu zborovodja Egi Gašperšič in zbor dobila številna priznanja in nagrade. Čestitali so jim pionirji osemletke Staneta Žagarja, mladina iz Krope, krajevna skupnost, zveza kulturno prosvetnih organizacij Radovljica, Slovensko prosvetno društvo Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu in Slovensko prosvetno društvo iz Radiš, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca ter akademski slikar Kamilo Legat. Ob jubileju in obletnicah pa je zbor izdal tudi bogat almanah s pregledom živahnega in vsestranskega kulturnega življenja v Kropi v zadnjih 100 letih. A. Zalar Večer moderne poezije V sredo, 9. junija, je bila v Pionirski knjižnici v Kranju majhna slovesnost: v juniju je namreč kartoteka članov knjižnice dosegla številko osem tisoč. Uprava knjižnice je zato povabila Janeza Kersniča, svojega osemtisočega člana in njegove sošolce, učence 8.a razreda osnovne šole Staneta Žagarja, v prostore knjižnice, kjer so Janezu izročili lepo knjigo, obenem pa so knjižničarke učencem in drugim povabljenim zvestim bralcem pokazale novosti knjižnice. — L. M. — Foto: F. Perdan Skofja Loka — V prostorih gale-tije na loškem gradu v Škofji Loki je bil v četrtek, 3. junija, večer moderne poezije. V počastitev 100-letnice rojstva književnika Ivana Cankarja sta ga pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS Skofja Loka pripravila republiški študentski kulturno umetniški center ter komisija za kulturo pri škofjeloškem študentskem klubu. Več kot tristo poslušalcev je z zanimanjem sledilo programu: moderni poeziji mladih slovenskih pesnikov. Res pa je, da so bili med poslušalci v glavnem le dijaki in študentje. Uvodno besedo je na četrtkovem večeru podal slovenski književni kritik Taras Kermavner. Opozoril je na specifičnost moderne poezije ter spregovoril o pesništvu nasploh ter o književni kritiki. Izmed sodelujočih na večeru moderne poezije se je prvi predstavil pesnik Niko Grafenauer. Bral je pesmi iz dveh svojih zbirk: »Stiska jezika« (1965) in »Stukature« (1975). S tem je hotel prikazati svojo pesniško pot. Milan Jesih je gledalce navdušil s svojo jedrnato poezijo. Kot vse kaže se Jesih pri svojem ustvarjanju spoprijema predvsem z modernimi temami. Tretji je bil na vrsti-domačin Peter Mlakar. Značilnost njegovega nastopa je bilo pred- vsem specifično in dokaj nenavadno izvajanje. Drago Škvorc v svojih delih obravnava na dokaj hudomušen način stvari, ki nas obkrožajo. Marko Brecelj, Član znane slovenske glasbene skupine »Buldožer«, je svoje pesmi bral ob spremljavi kitare. To so bile v glavnem novejše stvaritve, ki še niso bile nikjer objavljene in jih tudi še ni bilo mogoče nikjer slišati. Zagrebčan Goran Tribušon je bil skupaj s Škofjeloča-nom Blažem Ogorevcem letošnji nagrajenec revije »Mladost« in zveze socialistične mladine Jugoslavije. Zanj je značilen izbrušen, bogat, vendar dokaj napet .stil, ki je včasih kar nekoliko nerazumljiv. »Pasji dnevi« Blaža Ogorevca pa so bili najdaljše delo prebrano na četrtkovem večeru moderne slovenske poezije. V pesmi je govora o sodobnem človeku, lenobnem in utesnjenem. Škofjeloški študentje nameravajo tudi v prihodnje pripravljati literarne prireditve, ki naj bi s sedanjim literarnim večerom prerasle v tradicionalna srečanja mladih jugoslovanskih literatov. Pričakovati je mogoče, da se bodo spričo tolikšnega zanimanja na naslednjih srečanjih po nastopu razvili tudi razgovori med ustvarjalci in poslušalci. J. M. Borci NOV obiskujejo partizanske kraje . .. Ob brkinskih pomnikih Zapis z izleta, ki ga vsako leto junija organizira komisija za zadeve borcev NOV pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SO Kranj — Borci v krajih, ki so znani po ogorčenih borbah za osvoboditev domovine, ob pomnikih revolucije počastijo spomin na padle sotova-riše — Doslej že 12. obisk — Letos, ob 35. obletnici vstaje proti fašizmu in domači reakciji, v Brkine — V »zibelko slovenskega partizanstva« po novozgrajeni brigadirski cesti. . . V soboto, 5. junija, je malo čez 6. uro zjutraj z zbornega mesta izpred kina Center odpeljal Alpe-tourov avtobus, poln kranjskih borcev NOV. Cilj tradicionalnega in doslej že 12. izleta so bili Brkini, pokrajina, ki leži, če malce poenostavimo geografsko označitev, nekako ob in med cestama Postojna — Trst in Postojna —Reka. Nerazvito področje, ki po nekaterih podatkih obsega 62 vasi, po drugih virih pa kar 116, ne šteje niti 7000 prebivalcev. Omembe vreden povojni razvoj se je pri njih začel šele pred približno petimi leti, ko je s polnočjo delovnih ljudi iz vse Slovenije, širše družbene skupnosti, tamkajšnjega prebivalstva ter »žuljev« brigadirjev, slemenska cesta čez hribovito pokrajino povezala prvih 14 vasi. Do ostalih še vedno vodijo le kolovozi, po katerih se težko prebija celo terensko vozilo . .. V prvih povojnih letih so, zlasti središče pokrajine, obšle vse- gospodarske investicije. Ljudje so bili prisiljeni zapuščati kraje, ki so v času NOB dali na vsakih 3,7 prebivalca po enega borca. Vztrajajo večinoma le starci. Brkinsko »tragedijo« najbolje ponazori podatek, da v vasi, znani po 120 zidarjih, v 30 povojnih ietih ni zrasla niti ena nova hiša. O teh in seveda še številnih drugih značilnostih je udeležencem pripovedoval res posrečeno izbran vodnik Maks Zadnik, avtor knjige »Istrski odred«. Prvi postanek Prem, Kettejev rojstni kraj Izkopavanja so potrdila domnevo, da vasica Prem stoji na nekdanjih ostankih ilirsko-keltskega predzgo-dovinskega grobišča iz halštatske dobe (okrog 500 let pr. n. št.). Kakih 400 let pozneje so ga uničili Rimljani in na tem mestu postavili prvo utrjeno taborišče za borbo proti Barbarom. Nad mrtvo reko Reko (ki mimogrede povedano, danes teče onesnažena v Škocjanske jame), »stražari« Premski grad. Prvi ohranjen zapis o njem je datiran z letnico 1166. Po ustnem izročilu, saj pripovedke in legende še danes krožijo med ljudmi, so ostanki gradu simbol trpljenja kmetov. V ohranjenih urbarjih so dajatve natančno zapisane... , Dobro utrjenega gradu niso nikoli zavzeli niti Turki. V času NOB se je za njegovimi, dva metra debelimi kamnitimi zidovi, nekaj časa skrivalo 250 kosmatih mož četniškega odreda vojvode Jevdjeviča. Toda ne dolgo. Dobro pomerjena partizanska granata je s kakih petih kilometrov zadela v polno. Priletela je skozi okno, se razpočila šele v notranjosti, pri tem pa povzročila tako razdejanje, da v gradu še danes gospodari le brkinsko-pivška burja. Prem je znan tudi kot rojstni kraj pesnika Dragotina Ketteja. V hiši, kjer se je rodil pred natanko 100 leti, je urejena muzejska zbirka, v kateri ne manjka originalnih predmetov iz pesnikove zapuščine. Obiskovalci si jo lahko ogledajo praktično ob vsa- kem času, saj je ključ kar pri bližnji sosedi. V zgornjih prostorih je sedež dvorazredne, po pesniku imenovane osnovne šole, v katero prihaja k pouku iz devetih vasi — vsega le 12 otrok .. . Naprej proti Pregarjem Po ozki, prašni in vijugasti cesti je avtobus komajda lezel navkreber, naprej proti Pregarjem. Čudili smo se velikim skladovnicam hrastovih drv, ki so bile lepo zložene ob cesti, še bolj pa, ko smo videli, da jih iz grap na cesto tovorijo na hrbtih »bosanski« konjiči. Kasneje smo izvedeli, da je pač to edini možen način, saj druge ceste kot te, po kateri smo se pripeljali, za zdaj še nimajo... Pregarje so središče Brkinov. Leta 1896 je neki nemški raziskovalec odkril zanesljive sledove, da je bilo tudi tukaj predzgodovinsko gradišče, ki sega v že omenjeno halštatsko obdobje. Kraj, ki leži na znani jezdni poti, po kateri je tovoril tihotapsko blago (sol) tudi Martin Krpan, je imel pred vojno kakih 1200 prebivalcev. Danes, vključno s prebivalci iz nekaj okoliških vasi, jih ima le še okr*Pg 550. Tudi tod žive večinoma le stari ljudje, pa čeprav ima kraj trgovino, ki je edina daleč naokrog ... Pregarje — V ospredju je spomenik, posvečen narodnemu heroju Rudiju Mahniču-Brkincu. Po njem je dobila ime tudi tamkajšnja osnovna šola (stavba v ozadju), ki je lani praznovala 100-letnico pouka. Med vojno poigane, po vojni pa obnovljene šole se drži edinstven rekord — ima po dve učilnici na vsakega, v prvi razred vpisanega učenca ... Prem - 19. januarja letos je minilo 100 let, odkar se je v tej hiši rodil slovenski pesnik Dragotin Kette. Muzeju iz Ilirske Bistrice je z odkupom uspelo ohraniti vrsto predmetov, last Kettejeve družine, ki so se že začeli porazgubljati naokrog. V osemrazredni osnovni Šoli, ki nosi ime po narodnem heroju Rudiju Mahniču-Brkincu, so lani kaj žalostno praznovali častit jubilej — 100-letnico pouka. V prvi razred so se vpisali le štirje »prvčki«, vseh učencev na šoli pa ni niti toliko, da bi z njimi lahko popolnih klopi petih, že tako številčno majhnih razredov. Napovedan prihod avtobusa z borci je bil za krajane velik dogodek. Datum obiska se je namreč ujemal z ilirskobistriškim krajevnim praznikom, to pa je za domačine pomenilo, da se bodo svečanosti ob spo- ' meniku padlim v Pregarjih udeležili tudi ljudje iz Ilirske Bistrice. Res so prišli. Med njimi so bili učenci OŠ Dragotina Ketteja, taborniki odreda snežniških ruševcev, vojaki, družbenopolitični delavci, posamezniki. Ob prihodu našega avtobusa je bilo zares veselo. Plapolale so zastave, oglasila se je pesem, raztegnila pa se je tudi harmonika. Vojaki so, seveda po odobrenju starešine, zapokali s puškami, kot da bi šlo zares. Po krajšem kulturnem programu ob spomeniku žrtvam vojne, kamor so kranjski borci položili venec, smo vsi skupaj odšli v šolo. Tam smo iz pripovedovanja preživelih borcev zvedeli za krutosti tako italijanskega kot nemškega okupatorja, ki sta si, najprej eden, potem pa še drugi, oba prizadevala, pomembno strateško področje dobiti v svoje roke. Pri tem niso izbirali sredstev. KdoVe, koliko ljudi je »v opozorilo« pred sodelovanjem z banditi končalo tako, da so jih obesili, jih ustrelili, vodili v tržaško Rižarno in tam mučili ali pa tudi, da so jim prestrelili noge, jih polili z bencinom in jih zažgali. Tudi to se je dogajalo. Ljudje takrat, v vojni, niso dali svoje zemlje. In vendar — zakaj kraji, ki so preživeli vojno vihro, umirajo danes, v svobodi? Smo pozabili na njihov prispevek? Smo jim vrnili vsaj del tega, kar jim gre? S tesnobnimi občutki smo se poslovili in odšli naprej .... Partizanska mati iz Rjavč Naslednji kraj, kjer smo se ustavili, je bila vas Rjavče. Leži na nadmorski višini okrog 700 metrov, in sicer na griču, od koder je lep razgled daleč naokrog. Tik ob cesti stoji hiša, na kateri je pritrjena spominska plošča ž naslednjim besedilom: »V spomin na ustanovitev Istrskega odreda NOV 5. oktobra 1943 in Istrskega vojnega področja 6. marca 1944«. Partizanska mati, ki prebiva v njej, je ostala sama. 79 let ima. Rodila je 12 otrok, polovica jih je padlo v partizanih, polovica pa jih je, kot sama pravi, odšlo »v svet«. Nekaj deset metrov od hiše stoji spomenik, na katerem so vklesana imena padlih borcev ter žrtev iz Rjavč. Tudi tako majhen kraj, kot so Rjavče (štejejo namreč le nekaj hiš), je plačal svoj davek za svobodo v življenjih. Ko smo odhajali, je partizanska mati, voblečena v tradicionalno istrsko črnino in stoječ na pragu svoje hiše, mahala v slovo najbrž tudi še potem, ko še ji je avtobus že zdavnaj izmuznil spred oči ter zapeljal okrog kdove katerega že ovinka ..." Tragedija na Tatrah — Domneve o vzrokih Na pokopališču na Tatrah je v skupni grobnici pokopanih 29 borcev III. bataljona II. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »Ljuba Šercerja«. O tem, kako in zakaj je prišlo do nenadnega napada, v katerem so Nemci skoraj povsem uničili že omenjen bataljon, lahko le ugibamo. Domnev je več. Nekateri dopuščajo možnost, da so Nemci ujeli in pravočasno dešifrirali depešo, ki jo je bataljon po preboju v Brkine poslal glavnemu štabu Slovenije. Drugi spet pripisujejo tragedijo izdajalcu. Ena izmed najverjetnejših razlag je ta, da se je v partizanske vrste med borci, ki so jih na novo sprejeli ob razpadu Italije, vtihotapil tudi »vohun«." Nemci so bili o kraju, kamor so se zatekli partizani, 8AHTOL r»»KC CKSN« PRAKC CESNJK JOU . BOLMIN TONCt> EI>}tN ANA ri-ORJANClC MANO oorIe joJe ousiinčiS fr KAVClC MIHAEL FftANC »OKALJ ALOJZIJA LAZAR ALOJZ MAOLtCA FRANC l»ARI>UPStCY JOŽE fEreRNBLJANEZ ROVAN FRANC „ ROBEZNIJC CVETA V 4TCFANCIC STANE—BORUT SEVA ZIAD . SKVAKCA. JOŽE TOMS1C KARE!* TRSJCAN SANDl TUR* JANEZ-PAVEL fcADEL IVAN 2BACNIIC ANGELA ŽAO AR STANE fALlJS ohIamc ljvsljan) cb«*no orca8hce. osnov tolmin kranj Radanavas OOLAC LJUBLJANA CERK.NO ORCARKE LJUBLJANA RAKEK JAO STAR vVRANOVtČl KORlTNlCE i LJUBLJANA \ VERD LOŠKI POTOK. GRČARICE Pregarje — Ne zgodi se vsak dan, da bi v središče Brkinov pripeljal avtobus-poln takih gostov, ki so se z domačini pripravljeni pogovarjati o problem^ njihovega kraja. Zato so pripravili prisrčen sprejem, ob spomeniku, kamor s? kranjski borci položili venec, kulturni program, sledil pa je še pogovor v šoli Besedilo in slike: G. Berno^ izmed udeležencev izleta je po intf; nu in kraju, iz katerega je bil nek1 padli borec doma, spoznal, da je pred njim grob njegovega prijatelj* iz mladih let, za katerega doslej sploh ni vedel, da je že med pokojnimi. Ob grobnici smo pustili venček i«1 šopek svežih nageljnov, rdečih kot kri ... Kota 815 -Socerb Preden smo zapustili pokrajino, k' je motoriziranim obiskovalcem k»f četrt stoletja prikrivala svoje »čare** smo obiskali še Socerb, najvi^J1 brkinski vrh. Z njega je, če je lep" vreme, čudovit razgled na naše m0{1. je in še tja čezenj, v Italijo. P' nismo imeli te sreče. Vreme je br oblačno, razgleda nobenega, burr pa tako močna, da je sproti odnašal* vodnikove besede. Tudi nas je ka) kmalu pregnala z 815 nadmorski!1 metrov visokega vrha, v čigar pod' nožju so tudi Nemci med vojno ob* čutili tisti brkinski, ljudski rek -* kdor zasede vrh, obvladuje tudi vs« Brkine. Domov Bilo je že krepko čez poldan, ko s" nas želodci opozorili, da bo treba t' dan tudi kaj pojesti. Avtobus nas/* odpeljal do gostišča, kjer smo nar0-*čili kosila, od tam pa smo se poten"' ko smo se poslovili še od prijazneg* gostobesednega in »vsevednega1 vodnika — Brkinca, odpeljali prof domu. G. Bernot mmmm Tatre — Na majhnem vaškem pokopališču vrh griča, le kak streljaj od mesta, kjer so Nemci presenetili partizane, je v skupni grobnici pokopana glavnina III. bataljona II. SNOUB Ljuba Šercerja. So Nemci prestregli zaupno sporočilo ali je bilo posredi izdajstvo? zelo natančno obveščeni. V bliskoviti akciji, ki ni trajala niti enO uro, je izgubilo svoja življenja 26 borcev, 40 »priklj učencev« pa se je Vdalo. Ob prebiranju imen padlih borcev na Tatrah 14. 11. 1943. lete? smo zasledili tudi ime borke iz Kranja, borcev iz Cerknega, iz Loškega potoka, Ljubljane ter od drugod. Eden MALOMARNOST ALI KAJ? - V torek, 8. junija, zjutraj so na kraju, kjer je sPeljan drugi odtočni kanal iz kranjske Iskre v Savo nenadoma začele pogibati ribe. Voda je bila zastrupljena v dolžini 300 do 400 metrov. Poginilo je okrog 150 rib, v glavnem 30 do 35 centimetrov dolge podusti. Posebna komisija kranjske ribiške družine je takoj pregledala širše območje in ugotovila, da ribe zunaj omenjenega pasu niso bile prizadete. Na srečo gre torej tokrat za manjši pogin. Upravičeno pa se lahko vprašamo, kdo je odgovoren Za to in koliko časa bomo še priča takšnemu zastrupljanju okolja, v katerem živimo?! - Foto: A. Zalar Pevski zbori so se predstavili Žiri — V dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« v Žireh Je bila v soboto, 5. junija, II. občinska revija pevskih zborov in pevskih ter glasbenih skupin s celotnega Področja škofjeloške občine. Številom poslušalcem iz Zirov in okolice ter mnogim gostom iz drugih krajev so se predstavili: moški pevski zbor podjetij iz Zirov, moški pevski zbor kulturno-umetniškega društva »Janko Krmelj« iz Reteč pri Škofji Loki, mešani pevski zbor kulturno umetniškega društva »Janko Luz-nar« iz Selc, Gorenjevaški oktet, moški kvartet iz Škofje Loke, pevski zbor društva upokojencev iz Škofje Loke, pevski zbor aktiva mladih zadružnikov, Loški ženski kvartet, Škofjeloški oktet »Jelovica«, dekliški sekstet z Bukovice, moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Sv. Duh-Virmaše, komorni pevski zbor »Loka« ter moški pevski zbor »Alpina« iz Žirov. Zaključni nastop združenih pevskih zborov pa sta spremljala godba na pihala »Alpina« iz Žirov ter pihalni orkester Skofja Loka pod vodstvom dirigenta Draga Kanduča. Progam je povezoval igralec Jure Svoljšak. Pevsko revijo je v počastitev 100-letnice Cankarjevega rojstva pripravila zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Skofja Loka. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij je ob tej priložnosti podelila najprizadevnejšim in najzaslužnejšim delavcem na glasbenem področju tudi priznanja za dolgoletno amatersko delo. Po končani reviji so se pevci, zborovodje in glasbeniki zbrali na prijateljskem srečanju v prostorih žirovske osnovne šole. -jg Že druga likovna razstava '• i! ~ V prizadevanja, da bi čimbolj približali kulturo neposrednemu proizvajalcu (kar je tudi eden od ciljev letošnjega tedna Komunista v radovljiški občini), je amaterska likovna skupina LIKOR pri ZKPO Radovljica v okviru programa kulturne akcije za delovne kolektive pripravila razstavo del svojih članov za delovni kolektiv obrata LIP Bled na Rečici. To je že druga tovrstna kulturna prireditev v tej delovni organizaciji v zadnjih dveh letih. Razstavo bodo v organizaciji sindikatov in ZKPO svečano odprli drevi ob 18. uri. Ob tej priliki bodo Pripravili kulturni program, v katerem bodo sodelovali mešani pevski zbor DPD Svoboda Lesce, recitator- ska skupina delavske univerze in članica delovnega kolektiva LIP Jana Beravs. Na razstavi bodo predstavljena dela Marine Bačar, Ivana Bema, Jožeta Groharja in Franca Vandota z Bleda, Marije Korošec in Franca Podlipnika iz Bohinja, Toma Ska-liča iz Zgornjih Gorij, Poldeta Grosa in Marka Hergoutha iz Lesc, Zdrav-ka Purgarja iz Ljubnega, Anice Po-rove iz Podhoma, Roka Šolarja in Milke Treven iz Podnarta, Franca Boltarja, Nikole Ostojiča in Jožeta Smoleja iz Radovljice in Andreja Čufarja iz Zgoše. Študijska dela omenjene skupine bodo do 15. junija razstavljena tudi v dvorani radovljiške graščine. Naslikali so jih v likovni šoli v Radovljici pozimi. JR Revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske V Kranju bo v sredo, 16. junija, revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske v koncertni dvorani delavskega doma v počastitev 30-letnice ustanovitve društva upokojencev Slovenije in 35-letnice ustanovitve °F pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Kranj. To je prvo srečanje upokojenskih zborov v Kranju. Nastopili pa bodo upokojenski zbori z Javomika, Jesenic, iz Kranja, Predoselj, Radovljice in Škofje Loke. Pričetek koncerta bo ob 18. uri. . V A dergasu koncert na prostem Jutri zvečer (12. junija) bo ob 20. uri gostoval v Adergasu pri Tomažku na prostem 24-članski moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika in s solistko Jelko Plevelovo. Izvedli bodo koncert slovenskih ljudskih pesmi pod skupnim naslovom »Nocoj je pa en lep večer«. Ljudske pesmi bosta pripovedovala Martina Štern in Franc Štern. Ce bo slabo vreme, bo koncert v dvorani, prav tako v Adergasu. Do sedaj so imeli cerkljanski pevci dva takšna koncerta, in sicer v Cerkljah in Šenturski gori, kjer so bili povsod izredno toplo sprejeti. J. Kuhar Ob dnevu Kokrškega odreda Kako naKališče? Organizatorji letošnjega praznovanja dneva Kokrškega odreda, ki b° v soboto, 19., in v nedeljo, 20. ju- 88». na Kališču, pričakujejo množično udeležbo na 1514 metrov visokem vrhu. Za soboto načrtujejo spominski pohod na Kališče. Vanj so vključili preživele borce Kokrškega °dreda, pripadnike sedanje partizanke enote teritorialne obrambe, ki n9si odredovo ime, tabornike in planince, ki načrtujejo orientacijski P°hod, pionirje, rezervne vojaške 8tarešine, pripadnike JLA in gorske reševalce. Le-ti se bodo na Kališču 2°rali ob 17. uri, uredili tabor in pripravili kresovanje, ki bo združeno s kulturnim programom. Skratka, na Kališču bo v soboto zvečer vla- dalo pravo partizansko vzdušje. Ker so prenočitvene zmogljivosti na Kališču omejene, organizacijski odbor poziva vse borce odreda, druge borce in aktiviste, ki jih bomo v soboto srečali na Kališču, naj se do četrtka, 17. junija, prijavijo na organizacijski odbor pohoda v stavbi kranjske občinske skupščine, Trg revolucije 1 ali po telefonu 25-661, interna 317. V nedeljo pa je načrtovan množični pohod na Kališče. Lanskega se je udeležilo skoraj 1000 ljudi. Letos utegne biti lanska številka presežena. O njem in programu praznovanja dneva Kokrškega odreda sploh bomo v prihodnjih številkah Glasa še pisali. -jk Čustvena moč in slabost Čustva, človekova prastara stanja, so posebno močna v napetih tekmovalnih trenutkih, kadar gre za uspeh, za ohranitev ugleda, za samopotrjevanje osebnosti, za čast ali za denar. Tedaj se kažejo spremembe v vedenju, delovanju organizma in v govorjenju. Posebno je ogreta glava, je bolj vzburjena, kakor da bi šlo~ za to, katera središča bodo postala bolj gospodovalna in kako bo usklajeno delo posameznih središč. Veliki možgani se, kot človekov »vrhovni štab«, nikoli ne morejo znebiti učinkovanja nižjih podmož-ganskih delov, saj čustva povzročajo dejavnost vsega živčevja. Vsakodnevne izkušnje nas poučujejo, kako čustveno doživljanje, čustvovanje in razpoloženje kroji stopnjo uspešnosti. Prav čustva so obojestransko orožje, so kakor gorivo, ki ogreva vnemo in veča delovno storilnost. Neugodna čustva ali počutja pa se kdaj pa kdaj pojavljajo kot zavora, ki hromi gibanje, mišljenje in govorjenje. Ob dobrem počutju, vedro-sti, svežini, čustveni vnemi in dodatni pomoči domoljublja, občutka kolektivne pripadnosti, čustva ustvarjalnega zadoščenja in zanosa ter ob podpori drugih spodbudnih čustev bo športnik bolj energičen, borben in uspešen. V potrtem, apatičnem stanju, ob spodrsljajih, pod vplivom velike odgovornosti, negotovosti, zaskrbljenosti in ob velikem vzburjenju bo športnik težje »našel samega sebe«, ne bo dovolj učinkovit, bo bolj zmeden, raztresen in tudi manj bojevit. Na razpoloženje, delovno vnemo in ustvarjalni elan vplivajo neodvisno od posameznika obdobja življenjskega zaporedja. Smo pod vplivom organskega, intelektualnega in čustvenega zaporedja, kar se kaže v nihanju počutja in razpoloženja. Zato v življenju doživljamo bolj ali manj uspešne dni, trenutke večje ali manjše storilnosti. Tako v obdobju neugodnega »bioritma« kaKor temu pravimo, športnik težje doseže vrhunske storitve. Čustva moremo vzgajati podobno kot voljo. Zaznave in besede vzbujajo določena čustva. Nebo, sonce, jasnina in zelenje porajajo bolj ugodna čustva kot podzemlje, sivina ali tema. Bolje je kaj prijetnega neposredno zaznavati, dobro pa bi bilo, da bi se izogibali takih besed, ki bi mogle povzročiti neugodna čustva in počutja. Danes je veliko slišati o zavestni pripravi na tekmovanje. Del zavestne priprave pa je čustvena priprava, saj gre za zavestno in samostojno usmerjanje počutja, ki bi zagotovilo uspeh. Namerno moramo zadrževati izraze bo-jevitosti, vedrine in poleta. Prav tako posebne vaje različne po hitrosti, smeri, zaporedju in naporu usmerjajo počutje. V potrtem stanju športnik vadi druge vaje kot pri spodbudnem. Po neuspelem skoku ali metu je priporočljivo energično ogrevanje, ki odstranjuje sledi potrtosti. Tudi z dihanjem usmerjamo počutje. Utrjevanje samozaupanja in ugodnega samopočutja temelji na dobri kondicijski, tehnični in taktični pripavi. Samoprepričanje in samo-zaupanje temeljita na objektivni preceni lastnih moči in na poznanju sposobnosti nasprotnikov. Uspešno zavestno usmerjanje emocij ali čustev moramo vaditi. Prvi poizkusi ne bodo zmeraj uspešni. Z močno samopobudo ali uspešno vna-njo intervencijo se moramo znebiti potrtosti ali omahljivosti in postati bolj bojeviti. Vendar preveliko samozaupa-nje ne sme preiti v pretirano samozavest, ki se večkrat združuje z domišljavostjo. Vedno bi bilo treba stremeti za tem, da bi čustva v športu postala naša moč in ne slabost. JožeAžman VSAK DCTCI/ rC I Crv NA 4 STRANEH kino Kranj CENTER 11. junija amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 16,18. in 20. uri 12. junija amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. polit, drame DEŽ NAD SANTIAGOM ob 22. uri 13. junija amer. barv. risani RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komed. KAJ TE MOZ PUŠČA SAMO ob 21. uri 14. junija franc. barv. polit, drama DEŽ NAD SANTIAGOM ob 16.. 18. in 20. uri 15. junija franc. barv. polit, drama DEŽ NAD SANTIAGOM ob 16., 18. in 20. uri 16. junija ital. barv. pust. ROBIN HOOD -OGNJENI LOKOSTRELEC ob 16., 18. in 20. uri 17. junija amer. barv. komed. KAJ TE MOŽ PUŠČA SAMO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 11. junija nem. barv. ljub. PRVA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 12. junija hongkonški barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 16. in 20. uri, nem. barv. ljub. PRVA LJUBEZEN ob 18. uri 13. junija hongkonški barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 14. uri, amer. barv. polit. PRIŠLA STA PONOČI, ob 16. in 18. uri, premiera nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 20. uri 14. junija nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 16., 18 in 20. uri 15. junija nem. barv. pust. KRVAVI JASTREBI ALJASKE ob 16., 18. in 20. uri 16. junija franc. barv. akcij. BORSALINO ob 16., 18. in 20. uri 17. junija franc. barv. akcij. BORSALINO ob 16. uri, franc. barv. polit, drama DEŽ NAD SANTIAGOM ob 18. in 20. uri Tržič 11. junija amer. barv. fant. ZARDOZ ob 18. in 20. uri 12. junija ital. barv. pust. ROBIN HOOD -OGNJENI LOKOSTRELEC ob 16. in 20. uri, amer. barv. fant. ZARDOZ ob 18. uri 13. junija franc. barv. akcij. BORSALINO ob 15. uri, nem. barv. krim. LORD IZ PREDMESTJA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vestema LEGENDA O ČRNEM CHARLYJU ob 21. uri 14. junija nem. barv. krim. LORD IZ PREDMESTJA ob 18. uri 15. junija franc. barv. akcij. BORSALINO ob 18. in 20. uri 16. junija amer. barv. vestem LEGENDA O ČRNEM CHARLYJU ob 18. in 20. uri 17. junija amer. barv. vestem LEGENDA O ČRNEM CHARLYJU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. junija japon. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 16. uri, amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 18. in 20. uri 13. junija amer. barv. risani RACA, RACMAN IN DRUŠČINA ob 15. uri, amer. barv. akcij. ŠERIF IZ KLANA ob 17. in 19. uri 14. junija franc. barv. akcij. BORSALINO ob 18. in 20. uri 15. junija ital. barv. film POTOVANJE ob 18. uri 16. junija ital. barv. POTOVANJE ob 18. in 20. uri 17. junija ital. barv. pust. ROBIN HOOD -OGNJENI LOKOSTRELEC ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 11. junija ital. barv. drama NOČNI VRATAR ob 18. in 20. uri 12. junija amer. barv. komed. MLADI FRANKENSTEIN ob 18. in 20. uri 13. junija amer. barv. komed. MLADI FRANKENSTEIN ob 18. in 20. uri 15. junija amer. barv. drama I.JUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI ob 20. uri 16. junija amer. barv. drama LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI ob 18. in 20. uri 17. junija amer. barv. komed. HOLLY-VVOODSKI FRIZER ob 20. uri Železniki OBZORJE 11. junija amer. barv. komed. MLADI FRANKENSTEIN ob 20. uri 12. junija ital. barv. drama NOČNI VRATAR ob 20. uri 13. junija amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 18. in 20. uri 16. junija amer. barv. spekt. SPARTAK ob 20. uri Jesenice RADIO 11. junija amer. batv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 17. in 19.30 12. junija franc.-madž. barv. mlad. LA FON-TAINOVE BASNI ob 15. uri (predstava brez-plačna za člane Ježkovega kluba), jug. barv. SARAJEVSKI ATENTAT ob 17. in 19. uri 13. junija jug. barv. SARAJEVSKI ATENTAT ob 17. in 19. uri 14. junija amer. barv. CS vestem VROČA SEDLA ob 17. in 19. uri 15. junija amer. barv. CS vestem VROČA SEDLA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 11. junija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 18. in 20. uri 12. junija amer. barv. CS vestem VROČA SEDLA ob 18. in 20. uri 13. junija franc.-madž. barv. mlad. LA FON-TAINOVE BASNI ob 10. uri, amer. barv. CS vestem VROČA SEDLA ob 18. in 20. uri 14. junija jug. barv. SARAJEVSKI ATENTAT ob 18. in 20. uri 15. junija jug. barv. SARAJEVSKI ATENTAT ob 18. in 20. uri 17. junija amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 17.45 in 20. uri Dovje-Mojstrana 12. junija angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 20. uri 13. junija amer. barv. CS glasb. NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD ob 20. uri Kranjska gora 12. junija amer. barv. CS glasb. NEKOČ J K BIL HOLLYWOOD ob 20. uri 13. junija amer. barv. pust. GOSPODAR OTOKA ob 20. uri 16. junija amer. barv. CS ivestern VROČA SEDLA ob 20. uri Radovljica 11. junija amer. barv. RYANOVA HCl ob 19. uri 12. junija amer. barv. ŽRELO ob 18. in 20.15 13. junija amer. barv ŽRELO ob 16., 18.15 in 20.30 14. junija amer. barv. LJUBIMCI GOSPODIČNE FANI ob 20. uri 15. junija amer. barv. ŽRELO ob 18. in 20. uri 16. junija amer. barv. Z DRUGE STRANI GORE ob 20. uri 17. junija amer. barv. TEXAS EKSPRES ob 20. uri Bled 11. junija amer. barv. LJUBIMCI GOSPODIČNE FANI ob 18. in 20. uri 12. junija amer. barv. Zrelo ob 17. in 19. uri 13. junija amer. barv. ZRELO ob 17. in 19. uri 14. junija amer. barv. ŽRELO ob 18. in 20. uri 15. junija amer. barv. Z DRUGE STRANI GORE ob 20. uri 16. junija amer. barv. TEXAS EKSPRES ob 18. in 20. uri 17. junija amer. barv. GROF JORGA VAMPIR ob 20. uri Tekmovanje koscev in grabljic Poljane — Aktiv mladih zadružnikov pri kmetijski zadrugi Skofja Loka je v nedeljo, 6. junija, pripravil v Poljanah v Poljanski dolini že tradicionalno tekmovanje koscev in grabljic ter tekmovanje v plezanju na mlaj. V lepem in sončnem vremenu si je prireditev ob poljanskem zadružnem domu ogledalo več sto gledalcev. Najprej so se med seboj pomerili kosci v ročni košnji. Strokovna komisija je pri tem ocenjevala držo koscev pri košnji, zloženost redi, »čistost« pokošene parcele, upoštevala pa je tudi hitrost košnje. Rezultati: 1. Franc Pegam (Zabrekve), 2. Janko Frlic (Vinharje), 3. Maks Šinkovec (Hotavlje), 4. Franc Mi-klavčič (Dolenje Ravne), 5. Jože Pegam (Zabrekve). Tudi ža tekmovanje grabljic je bilo med obiskovalci veliko zanima nja. Grabljice so morale najprej redi raztresti, nato pa travo zgrabiti na kupe. Med seboj se je pomerilo deset tekmovalk. Rezultati: 1. Marija Stanonik (Vinharje), 2. Meta Setni-čar (Bačne), 3. Dorica Kržišnik (Kremenk), 4. Anica Kržišnik (Kre-menk), 5. Tilka Setničar (Bačne). Med plezalci na mlaj je bil najboljši Franc Miklavčič iz Dolenjih raven pred Tržičanom Marjanom Megličem in Tonetom Miklavčičem iz Dolenje Dobrave. Po končanem tekmovanju so predstavniki Agrotehnike iz Ljubljane izvedli še demonstracijo nekaterih kmetijskih strojev, ki se uporabljajo pri košnji in spravilu sena. -jg Sobota in nedelja SOBOTA KOŠARKA - Kranj ob 18. uri Triglav : Fructal, Jesenice ob 19. uri Jesenice : Rudar. PODROČNI ROKOMETNI POKAL: Šk. Loka le drevi ob 19. uri Jelovica B : Radovljica B, Stražisče že drevi ob 19.30 Gorenjski sejem : Preddvor, sobota: Stražisče ob 17. uri Sava B : Kranjska gora, Duplje ob 18. uri "Duplje B : Stadion, Golnik ob 19. uriStoržič : Veterani, Križe ob 19. uri Križe : Jesenice, Zabnica ob 19. uri Zabnica : Sava. NOGOMET - GNL - člani: Kropa -Plamen : Grintavec, Stražisče - Sava : Medvode, Primskovo - Primskovo : Jezero-Zbilje, Kokrica - Kokrica : Britof, Podbrezje -Podbrezje : Filmarji, Trboje - Trboje : Preddvor, Godešič - Reteče : Kondor, Šenčur - Šenčur : Bled, Lesce - Lesce : Triglav, Železniki - Alples : Naklo, Boh. Bistrica -Bohinj : Alpina, Jesenice - Jesenice : Tržič, vse ob 17. uri NEDELJA NOGOMET - ZCNL: Kranj ob 10. uri Korotan : Ljubljana. KRANJ - Vse od petka pa do nedelje od 8. do 12. ure ter od 16. do 19. ure 31. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. SMUČARSKI SKOKI STRAŽISČE - Na 15-rn plastični skakalnici pod Joštom meddruštveno tekmovanje v skokih za pionirje in cicibane v počastitev krajevnega praznika Stražišča. 8. stran — Glas družinski pomenki Petek, 11. junija 1976 Potrebujemo: 5 litrov vode, 7 bezgovih cvetov, 1 limono, 1 kozarec vinskega kisa, pol kg sladkorja. V večjo posodo nalijemo 5 litrov vode, dodamo sveže bezgove cvetove, narezano limono z lupino vred, kozarec vinskega kisa in sladkor. Vse skupaj naj stoji 3.dni. Večkrat premešamo. Nato precedimo in natočimo v steklenice. Steklenice dobro zamašimo, zamaške prevežemo z vrvico na steklenico in postavimo v klet ali drug hladen prostor. Čez teden je pijača gotova. Dosegljiva vitkost (1) Bezeg V izložbah so že nekaj, časa tudi kopalne obleke: morda ste med tistimi, ki s pomerjanjem kar naprej odlašajo iz tedna v teden, v želji da bi lahko kasneje pomerili vsaj za eno številko manjšo obleko. Ce bi seveda zmogli to neprijetno hujšanje. Kajti ni je tako odkritosrčne obleke kot je kopalna: odkriva prav tisto, kar tako neradi pokažemo — odvečne kilograme. Za kakšne hude shujševalne diete zdaj ni več časa, niti ne bi bilo zdravo. Vse, kar bi dosegli, bi bila ohlapna in uvela koža na prsih in na trebuhu ter zrahljani živci, da o Ure dolgo sedenje za pisalnim strojem je dokaj naporno. Da bi se mišice na tilniku in ramenske mišice od časa do časa sprostile, je primerna tale vaja: roke sklenemo na čelu in jih potiskamo nazaj, obenem pa z glavo silimo naprej: v tem napetem položaju vztrajajmo kake tri sekunde, nato lahko vajo ponovimo. drugih spremembah v organizmu niti ne govorimo. Vse, kar nam torej preostane, je le malo večja disciplina pri jedi. Nikakor ni zdravo izpuščati kakšen obrok, celo nasprotno: uvedite še enega ali celo dva obroka dnevno več, seveda pa količine hrane ne smemo povečevati. Organizem namreč pri prebavi porabi kar lepo število kalorij. Če jemo enkrat ali dvakrat na dan, potem organizem zelo varčno porablja energijo, ki mu jo dovajamo, in velik del ohrani na zalogi — v obliki maščob. Če pogosteje Jemo, tudi nismo' tako lačni, apetit se nam umiri, želodec in prebavni trakt ni več preobremenjen z velikimi količinami hrane, ki jo pojemo ob redkejših obrokih, zato se celotna prebava izboljša. Strokovnjaki priporočajo zato šest ali sedem obrokov hrane na dan: če ste kdaj pregledovali jedilnik za hujšanje, potem ste gotovo opazili, da ima vsaj pet ali šest obrokov hrane. Uspeh bo viden že, če boste sedanjo količino hrane, ki jo sicer pojeste na dan v treh obrokih, razdelili na pet ali šest obrokov, ne da bi pri tem karkoli zmanjševali. Seveda pa ni mišljeno, da si boste poleg sedaj običajne prehrane privoščili še dodatne malice. Grižljaj ali dva si je treba pritrgati že pri kosilu ali večerji, zato pa lahko dvakrat na dan malicamo. Če pa tega nikakor ne zmorete, potem na krožniku odločno začrtajte mejo, koliko boste pojedli in koliko pustili na krožniku. Seveda si ni treba pritrgovati pri mesu in zelenjavi, pač pa pri krompirju, testeninah, kruhu, rižu in slaščicah. Tudi pri pijači se ni treba omejevati; razni odvajalni čaji sicer odvzamejo telesu tekočino, kar se pozna na tehtnici, vendar telo tekočino kaj hitro spet nadomesti, saj jo potrebuje za normalno življenje. V začetku junija je že začel v nižinskih predelih cveteti bezeg. Znano je, da je rastlina zdravilna, saj so njene zdravilne učinke menda spoznali že v kameni dobi. Cvetove uporabljamo lahko sveže, ko jih poma-kamo v testo za palačinke in cvremo: za dišeči čaj pa cvetove posušimo in shranimo na suhem. Caj pijemo ob prehladnih boleznih in kašlju, še bolj uporaben pa je sok iz bezgovih jagod. V ljudskem zdravilstvu je bezeg tako priljubljen, da se praktično uporablja prav vsa rastlina: korenine, lubje, listje, cvetje in pa jagode. Če bezgovo cvetje komu preveč diši, morda raje poseže po jagodah, ki vsebujejo celo več dragocenih snovi kot cvetje. Jagode vsebujejo predvsem kislino, in sicer baldrijanovo in ocetno, najdemo pa tudi vitamin C in B. Zato so jagode močno kislega okusa. Strokovnjaki odsvetujejo uživanje svežih jagod. Ker se po obiranju rade hitro pokvarijo, jih moramo takoj posušiti ali pa predelati kako drugače. Iz jagod pripravimo sok ali sirup, žele ali marmelado. Vse nezrele jagode pred predelavo izločimo, ker vsebujejo nekatere škodljive sestavine. Za bezgov sok potrebujemo na pet kilogramov jagod, pol do tri četrt kilograma sladkorja in limonino lupino. Jagode osmukamo in peclje zavržemo, ker vsebujejo tanin, nato pa sok pripravimo na sokovniku, kot to delamo z drugim sadjem. Bezgova marmelada pa je takale: za kilogram bezgovih jagod potrebujemo pol kg sladkorja in 2 žlici limoninega soka. Jagode skuhamo v kozici, da začno pokati. Dodamo limonin sok in po malo tudi sladkor. Neprestano mešamo. Marmelada je kuhana, ko se kapljica na krožniku ne razleze in izloči sok, temveč se prekrije z mrenico. Marmelado nadevamo v oprane vroče kozarce in takoj zave-žemo s celofanom. Solata kot špinača Ljudje z občutljivim želodcem ne prenašajo dobro sveže zelenjave in svežega sadja: bolj jim prija kuhana zelenjava in sadje. Če ste morda v vrtu pobrali zadnje liste špinače, še ni rečeno, da v vrtu ni ostala zelenjava, ki bi se jo dalo ponuditi občutljivcem kuhane. To je solata. Četudi se malo čudno sliši, vendarle lahko tudi solato, ki jo navadno uživamo le svežo in z oljem in kisom, pripravimo kuhano. Berivka sicer ni primerna, zato pa uporabimo večje liste glavnate solate. Liste v vodi skrbno operemo in nato skuhamo v malo slane vode do mehkega tako kot sicer špinačne liste. Zelenjavo nato odcedimo, oplaknemo z mrzlo vodo, drobno sesekljamo ali zmelje-mo na strojčku. Z dodatkom mleka ali juhe pa solato lahko zmešamo v električnem mešalniku. Posebej segrejemo v kozici maslo ali margarino, dodamo žlico moke, strok česna, takoj nato solato ter zalijemo z juho ali mlekom. Jed naj zavre, nato po potrebi dosolimo, popramo in odišavimo z muškatnim oreščkom. Jed izboljšamo s kislo smetano. Kuhani solati pa lahko za okus dodamo tudi nekaj špinače ali mladih kopriv, kar smo skuhali posebej. marta odgovarja Predlog za preprosto poletno obleko iz tankega bombažnega blaga: ukrojena je dokaj ob telesu, spodaj malo širša, da je korak udobnejši; izrez je koničast, ramena so podaljšana v kratke kimono rokave, kijih vpeljana vrvica stisne in nabere. Vida P. iz Kranja — Za poletni vsakdan bi rada imela preprosto obleko, ki bi jo nosila za v službo. Kupila bi tiskano blago. Prosim, narišite mi kroj obleke. Stara sem 24 let, tehtam 57 kg, visoka sem 165 cm. frti -iti Marta — Obleka je vrečastega kroja s kimono rokavi ter z oglatim vratnim izrezom-Ob strani je zadrga, dolžina p» sega čez koleno. Pas je iz istega blaga. s šolskih klopi Mala Groharjeva slikarska kolonija v Smederevski Palanki Moji neznani prijatelji Pesem, ki jo dobro razpoloženi šolarji veselo prepevamo, moti brnenje avtobusnega motorja. Nad močvirnato ravnino se je že spustila gosta tema. Smo na poti proti Sloveniji, vračamo se iz Srbije, iz Smede-revske Palanke, prepolni lepih vtisov. Tam smo se na Mali Groharjevi koloniji zbrali pionirji iz Jugoslavije, ki imamo veselje do likovnega ustvarjanja. Ko smo prispeli v Palanko, so nas tamkajšnji prebivalci navdušeno pozdravili. Pionirje iz oddaljenih krajev so sprejele medse družine pionirjev domačinov-gostiteljev. Marsikateri od teh pionirjev je že sodelo- Svoboda, mladost Od kod je, ko nihče ne ve, in vendar šepetajo usta, da so jo čakali narodi, daje že bila med nami, ona, svoboda. Že od zdavnaj je živela med nami, vendar bila je neizrečena. Neizrečena zaradi bojazni, strahu. Mnogi, ki so verovali vanjo in zanjo morda tudi živeli, je niso dočakali. Vedeli so, da na svetu ni take postave, pa naj bo božja ali katera druga, ki bi preprečevala revnemu kmetu, delavcu uživati svobodo. Kdo in kaj naj to prepreči mladim? Zato so mnogi mladi živeli samo svojo mladost, kaj več niso učakali, žrtve so bile velike. Zato je ta dan posvečen mladim, za katere se je boril tudi tovariš Tito. Tega dne je v naši deželi zelo živahno. Po vsej domovini so svečanosti, najlepše pa je v Beogradu. Mladinci in mladinke, pionirji in pionirke in še mlajši se na ta dan izkažejo na velikem stadionu. Semkaj tudi svečano prinesejo štafeto, ki je prehodila v rokah mladih vso Jugoslavijo. Pravzaprav je ves mesec maj prazničen. Vsi, prav vsi mladi praznujemo. Marjana Ovsenik, 7. d r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica, iz glasila Brstje val na Mali Groharjevi koloniji v Škofji Loki. Spal sem pri prijetni družini. Vsi so se ves čas trudili, da bi mi kar se da ustregli. Petar, ki hodi v osmi razred, pa me je vodil po Palanki, me seznanil s svojimi prijatelji. Naslednji dan je bilo na vrsti risanje. Pred šolo smo dobili navodila, nato pa smo se razkropili po mestu in okolici. V primeri s prejšnjimi leti je bilo letos sončno in lepo vreme, kar je še^ pripomoglo ^k prijetnemu vzdušju. Iz naše šole smo v Palanki risali štirje. Podali smo se vsak na svoj konec, tovarišica učiteljica — naš mentor, pa je hodila od enega do drugega in nam pomagala z mnogimi nasveti. Ob iskanju motivov za risanje smo si lahko ogledali mesto, ki se je začelo hitro razvijati šele po drugi svetovni vojni. Nam Slovencem seje posebno zanimiva zdela tržnica. Na stojnicah so kmetje iz okoliških vasi, v značilnih nošah, prodajali kmetijske pridelke, ribe in perutnino, kovaške in lončarske izdelke. Proti večeru so nam gostitelji na Kiseljaku, kjer je izvir mineralne vode, pripravili zanimiv folklorni nastop. Sodelovali so učenci palan-ških osnovnih šol. Zvečer je bilo v domu JLA družabno srečanje. Tu smo sklepali nova poznanstva in obnavljali stara, izmenjali naslove, se poveselili in si zaželeli, da se drugo leto zopet srečamo. Različni jugoslovanski jeziki nam niso bili nobena ovira. Boljše oblike utrjevanja bratskih vezi bi si težko predstavljali. Prišla je nedelja, dan odhoda. Dopoldne smo si še ogledali razstavo del, ki smo jih prejšnji dan naredili. Zgodaj popoldne smo se poslovili od gostoljubnih ljudi iz Smederevske Planke. Ob slovesu nam je bilo težko. Izmenjali smo si darilca, ki nas bodo spominjala na te prijetne dneve. Pesem v avtobusu počasi zamira, saj smo od dolge vožnje že utrujeni. Veselimo se srečanja z domačimi, misli pa se nam še vedno znova vračajo k našim ljubeznivim gostiteljem. Marko Petrič, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Sončen, lep dan. Dan mladosti. Vesele melodije v življenju. Sama sem. Kot oaza sredi puščave. Sprehajam se po polju. Korak mi zastane. Na travniku se veselo igra gruča otrok. Srečni so. Toda ali so vsi otroci srečni? Tam nekje v daljnem svetu so moji neznani prijatelji in prijateljice, uboga bitja, ki so osamljena, raz-bičana, plaha, lačna .. 7 Neznani otroci, iskali ste prijatelja, našli ste mene! Ubogi, izbičani in goli ste prišli k meni, me prosili za ljubezen, toploto, pravljico o mirni in srečni deželi, o kruhu ste želeli vedeti, hoteli ste, da sem vam mama, oče, brat in sestra. In jaz sem vam vse to hotela dati. Hotela sem vam dati še več, a takrat ste odšli — kot sanje ste zaplavali v temo modrega neba, odtavali ste po poti za svetlim soncem. Otroci, ko sem živela z vami, ste mi pripovedovali o vojnih grozotah, govorili ste mi o gobavosti, o lakoti, o meni neznanem svetu. Solze so vam tekle po obrazu in ko ste Dolg dan Težko sem premikal boke, vse se mi je zagnusilo: moj dolgi plašč, umazano dvorišče, na koncu je stala hiša. Bolele so me mišice in bil sem slabe volje, občutljiv. Počasi sem lezel po stopnicah in vstopil. »... dan!« »Kako je bilo v šoli?« me je kot vedno vprašala mama. »Dobro,« sem ji odgovoril. »Zakaj si tako slabe volje?« »Ah, saj veš, utrujen sem, šest ur.« »Je v šoli kaj novega?« To pomeni, če sem dobil kakšno oceno. - »Ne!« »Kaj pa tista trojka iz zemljepisa?« Trznil in stresel sem se, močil sem ustnice in gledal v tla. Trojka mi je res zminirala vse petke, pa ravno na koncu polletja. In še lagal sem se, saj mama zve vse ocene prej kakor jaz. Mama je bila. potem jezna name. Očitala mi je, da ji ne zaupam. Sledila je salva pripomb o mojem učenju in odnosu do šole in to ravno v osmem razredu. Bjl sem tiho, kaj morem? »Enkrat ni noben-krat,« sem si mislil, a kaj ko sem naslednji dan dobil trojko iz matematike. Andrej Pibernik, 8. c r. osn. šole Simona Jenka, Kranj končali svojo grenko pripoved, ste vstali in tiho odšli. Kadar ste prišli, dragi otroci, ste prinesli s sabo vonj po smodniku, grmenje topov, lakoto, droben otroški jok, jok bolečin in osamljenosti. Poslušala sem vas, vas skušala razumeti, kjerkoli sem bila, povsod so bili z' mano vaši obrazi, v mojem srcu so jokali otroci vojne, bolečine in samote. Otroci, sami ste, kot je sama vrba v parku. Tam nekje v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki so otroci lačni ljubezni in kruha, nemo zro v usodno nebo, ki je prepredeno z njihovimi odsanjanimi oblaki in nekje daleč in davno je izzvenela njihova mladostna melodija. Njihovo nebo je prepredeno s krvavimi oblaki in na teh oblakih prežijo sestradane zveri. Ljudje govorijo, govorijo o trpljenju, sovraštvu,, bedi, lakoti... in jaz jočem. Jočem za vsemi temi in drugimi otroki, ki nikdar niso okusili radosti, ki nikdar niso videli, kako lepo lahko cvetijo rože, kako prijetno je sonce. Počasi se na zemljo spušča mrak. Večer se pozdravlja s temo, z zvezdami. Od nekod privrp solze, tam v daljavi se vidijo velike otroške oči, polne strahu, bede, groze, za,drevesom se skriva lačen otrok, tam drugi išče mater, glej, tisti kliče rešitev ... Strah. Od daleč nemo zvonijo zvonovi, na nebu pa se prižigajo lučke upanja. Vesna Klemenčič, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Kruh nam ostaja Včasih ljudje so drugače živeli, kakor danes živimo mi. Mnogi še kruha niso imeli, mi pa mečemo ga v smeti. Ljudje pa v deželah mnogih še hirajo, le koža jih je in kosti. Za gladom nenehno umirajo, .kruta smrt vsak dan jih kosi. Mi pa smo kruha presiti; po kotanjah, smetnjakih leži. Ušesa naša so gluha za množico, ki strada, trpi. Agata Oblak, 6. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Prestrašili sva se Poslavljala sem se od sestrične f\ zakorakala v temačen gozd. nebu je ugašala večerna zafjM Vedno bolj gosto so se prižig^; zvezde, med katerimi se je blešči; zadnji krajec lune. Gozd je bil mirt1! in tih. Tu in tam mi je pod nogai11' zaškripal kak suh listič. Že ko sem je približala jasi, se mi je zazdelo, & sredi gozda nekaj šumi. Res, nisem se zmotila. Obstal* sem in napeto poslušala. Ozrla se"1 se po krošnjah dreves, a je bilo vse prazno. Poslušala sem še nekaj čas& da bi ugotovila, če me morda kdo vodi za nos. Ko vendarle ni bilo od nikoder nobenega glasu, sem se od' pravila dalje. Nisem še prehodila paf metrov, že je predme skočila ljubk* srnica, ki sem se je tako prestrašil^ da sem na mestu obstala kakor ok»' menela. Čeprav sem videla, da se m* je živalica tako ustrašila kot sem sfi jaz nje, me strah kar ni hotel zapu' stiti. Srnica je zbežala v gozd, jaz P8 sem se vsa zmedena vrnila domov- Mojca Triler, 7. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka, iz glasila Trate Kdo je to napisal? Odlomek iz Šarevčeve slive t napisal Ivan Tavčar. Taka je tud1 pravilna rešitev, ki jo je posla^ Ljubica Kern iz Koprivnika Bohinjsko Bistrico. Dobila bo knjig? SLOVENCI NA KOROŠKEM, ki J1 jo poklanja OBČINSKI SIND1' KALNI SVET KRANJ. Nova nagradna uganka pa nas o° spomnila na še enega slavljenj v letošnjem letu. Odgovore pošlji^ do 21. junija na naslov: ČP Glas' 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Vidim te, mati: stopaš po klancu (v temnem stolpu jutro zvoni) — hiše ho tihe, polja še spijo, le v tvojem oknu še luč gori. Ah, tako, mati, pokleknil bi, mati, (zvonjenje razliva se v polja temna) . tako bi pred tebe stopil, popotnik, in razodel ti povest srca. Žalostna je ta povest, o mati, (zvon je odklenkal v polja temna) " vračam se, mati, vračam se, mati, da zdaj za vedno ostanem doma. Vidim te, mati, stopaš po klancu (v temnem stoipu jutro zvoni) — hiše so tihe, polja še spijo, le v tvojem oknu še luč gori. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 ■ 2rj ■ 22 23 ■ 24 25 ■ ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 , 41 "42 -i ■ 43 44 45 ■ 46 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. staro ime za poglavarja, 7. država med srednjo Evropo ir. Skandinavijo, 13. semenišče, 15. pesniško ime za Koroško, 16. vrsta azijske Palme in njen plod, 17. organ vida, 19. optični pripomoček za slabovidnost, 20. obloga na jeziku pri dojenčkih, 21. vrsta sintetične tkanine iz poliestra, 24. kratica za Temeljno izobraževalno skupnost, 25. mlečni izdelek, 27. zemlja, zemljišče, področje, delovno območje, 28. moški potomec, 29. češki pisatelj, pisec znamenite utopistične drame RUR, Karel, 31. rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača, ohrovt, 33. orodje za žaganje, obrat za obdelavo in predelavo lesa, 34. tona, 35. fjord na severu Norveške, v katerega priteka reka Alta, 37. slovenski dirigent, interpret sodobne glasbe, Anton, 38. gostija, svatovanje, 40. razvalina, podrtija, 42. vprašalnica mar, 43. majhna omara, 46. kovaško delo, 47. italijanski veletok, Pad, 48. ime slovenskega političnega delavca Beblerja, 49. temelj, osnova, 51. znak za kemično prvino radij, 52. ime slavne ameriške plesalke Duncan, 54. glasnik, zagovornik ali označevalec kakega nauka ali ideje, 56. stonoga, 57. zvezna država v ZDA v severozahodnem delu Severne Amerike. Napicno: 1. zvok, ton, 2. grški otok Južni Sporadov v Egejskem morju, 3. prebivalci Amerike, 4. era, doba, 5. papežev letni dohodek, annatae, 6. Roman Albreht, 7. avtomobilska oznaka za Doboj, 8. židovsko moško ime, prvi izraelski svečenik, 9. temni del dneva, 10. kdor se poklicno ukvarja s statistiko, strokovnjak v statistiki, 11. ptič pevec s kratkim, debelim kljunom, tudi prebrisan, sleparski moški, 12. denarni drobiž v vzhodni Indiji, 14. dan v tednu, 15. taksna nalepka, nazobčan listek, ki se ga nalepi na dokumente, vloge, 18. perzijski vojskovodja, ustanovitelj perzijske države, 22. figura pri četvorki, 23. glavni števnik, 26. jed iz koščkov mesa ali ribe v začinjeni omaki, 28. skupina otokov v Filipinih, 30. zdravnik, specialist za patologijo, 32. manjši sončnik, 33, pravilni izraz za tugo, jad, 34. proga, tirnica, 36. ki ima eno roko, 37. besedilo na vratih, na tabli, na nagrobniku itd., 38. nekdanji naslov najvišjih turških uradnikov in častnikov, 39. najbolj razširjena vodna žival, 41. hrib pri Beogradu, 44. enota za merjenje, 45. raztrgana, ponošena obleka, cunja, 48. ljubkovalno moško ime, Adolf, 50. starožidovski kralj, 53. ploskovna mera, 55. avtomobilska oznaka za Trst. ŠAHOVSKI KROŽEK Napake nas učijo V 17. partiji dvoboja med svetovnim prvakom Botvinnikom in izzivalcem Taljem leta 1960 je po 39. potezi belega nastala pozicija na sliki. Beli je igral napadalno in iskal taktične možnosti za uspeh. Črni sije doslej uspešno krčil pot, v nastali poziciji pa mu je zmanjkalo prisebnosti. Napake niso prav nič neprijetne, dokler J»h nasprotnik ne obrne v svojo korist in naso škodo. Pa tudi v tem primeru nam izkušnje, čeprav trpke, lahko koristijo za naslednje boje. Vendar pa to ni razlog, da v igri ne bi bili kar se da pazljivi, niti ni aobra tolažba, češ, vsakdo greši. V partiji Skuin^*160 porabiti V8e 8VOJe znanje in 1. . De4-d57? Huda napaka, spregledavščina. Moral bi igrati 1. ... Ka7 — a8 in ohranil bi možnosti za zmago, npr. 2. c5 - c6 Tc8 X c6 3. Tb6 X b7 Tc6 - cl + itn. 2.Tb6xa6 + !! Ka7-b8 Ali 2. ... b7 x a« 3. Db3-b6+ Ka7-a8 4. Db6 x a6 + in 5. Da6 x c8 mat. 3. Db3 — a4 črni se je vdal. Na 3____Kb8-c7 bi sledilo 4. Da4-a5 + in mat v naslednji potezi. Res je, da se na napakah učimo, toda šampion je z njimi ob primat. dr. S. Bavdek Ker sin ni bil polnoleten Clayton Smoke iz Kanade je moral osem let čakati, da so mu izplačali zadetek, ki ga je zadel na loteriji. Ko je kupil srečko, jo je namreč »uradno« podaril svojemu sinu. In srečka je zadela 100 tisoč (tolarjev. Na izplačilo zadetka je zato moral počakati, da je sin posta} pol- Najprej se mora naučiti abecede David Trumble je nedavno tega izpolnil 108 let. Ob visokem jubi-leJu se je odločil, da bo začel pisati spomine. To niti ne bi bilo tako ne-^ouodno, če bi David znal pisati. Vendar je vztrajen. Začel se je učiti Nenavadna sodba Najbolj nenavadno sodbo je pred kratkim izrekel sodnik v *jashingtonu. Doslej še nekaznovanega Roberta Rattraya je obsodil, *er je hranil ukradeni predmet v hiši, na kosilo v zaporu. Sodbo je komentiral z besedami: »Naj obtoženec vsaj enkrat vidi zapor od znotraj l*i naj občuti zaporniško vzdušje, da bo v prihodnje bolj previden.« Tretji zobje tudi za pse Zlate proteze za pse je začel izdelovati znani zobozdravnik v Los Angelesu. Njegovo reklamno geslo je: »Tudi vaš ljubljenec ima rad tepe zobe.« Sicer pa pravi, da imajo tudi psi pravico do dobrih zob, zlasti še, če si to njihovi lastniki lahko privoščijo. Slepi bo pomagal drugim »Bil sem nemočen, pa so mi pomagali. Sedaj pa bom jaz lahko vse Življenje pomagal drugim.« Te besede je izrekel Američan David Hart-than na univerzi Temple v Philadelphiji, ko so ga promovirali za doktorja medicine. Slep je od osmega leta dalje in je prvi'slepi, ki so mu na ameriških univerzah omogočili študij medicine. Hartman se namerava 8edaj specializirati za študij psihiatrije in rehabilitacije. Za zgodbo je seveda zvedel tudi Hollywood in se je že dogovoril za snemanje filma. Naslov filma je tudi že znan: Potovanje v temo. LU > O Q- a LU Rešitev nagradne križanke z dne 4. junija: 1. polo, 5. astra, 9. atol, 13. element, 15. ovacija, 17. kitolov, 18. maligan, 19. GI, 20. Ada Kale, 22. RC, 23. mana, 25. arena, 26. lias, 28. Erato, 30. ilo, 31. maslo, 32. DH, 33. ido, 35. sod, 36. ol, 37. skala, 39. emajl, 41. kota, 43. Igalo, 45. Aida, 48. ata, 49. svarilo, 51. mar, 52. tonalit, 54. taktika, 56. ikebana, 57. Aristid. Izžrebani reševalci: prejeli smo 93 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marija Božič, 64220 Skofja Loka, Partizanska 44; 2. nagrado (40-din) Franc Šenk, 64000 Kranj, Predoslje 44; 3. nagrado (30 din) Franc Brdnik, 64220 Skofja Loka, Re-teče 41. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 15. junija, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja ' 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Svoje čase je francoska kuhinja priznavala le gosjo jetrno pašteto in še danes je zelo cenjena. Pri nas jo je pričel izdelovati živilski kombinat Virovitica, dobi se pa v Centralovi DELIKATESI v Kranju. Cena: 6,44 din Tudi v najbolj vročem poletju so večeri lahko hladni in takrat tanka, mehka jopica iz mešanice volne, sintetike in zajčje dlake ne bo odveč. Take jopice so spletli pri radovljiški Al,MIRI, dobe se pa v njihovi prodajalni in vseh večjih prodajalnah trikotaže po Gorenjskem. Barve: zelena, beige, drap, siva, fres, modra itd. Cena: okrog 260 din Če dosti hodite v naravo, se boste verjetno ogreli za takole »piknik garnituro« za 4 osebe — nizki in globoki krožniki, jedilni pribor, po-pernica, solnica, termos posoda za jedi in termos steklenica, kozarci in dve posodi, ki se tesno zapirata, vse pa se lepo zloži v plastično torbo in zavzame res malo prostora. Pri Murkinem ELGU v Lescah se dobe, izbirate pa lahko med večjo in manjšo garnituro. Cena: od 356,30 in 647,90 din V zeleni, drap, modri in surovi beli barvi se dobi takale obleka preprostega srajčnega kroja iz lahke mešanice volne in sintetike na Kokri-nem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Ima žepe in krilo je podloženo. Cena: 750 din NA SORSKEM POLJU (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Sutni, Cepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (23. zapis) Dogodi se krajepiscu večkrat tako: ko že potuje naprej, v nove kraje, da mu pride na misel marsikaj, kar še ni utegnil ali še ni mogel povedati o kraju, ki pa ga je že prej opisal. No, tako se mi je pripetilo tudi s Crngrobom: povedal sem pač, slik pa nisem imel pri roki, da bi jih prikazal. Zato to reč popravljam danes: »rebro ajdovske deklice« in »odtis podkve turškega konja« — obe slikovni potrditvi objavljam v tem zapisu. Ce se prav spominjam, zgodbe o »odtisu podkve turškega konja«, pa le še nisem povedal. Rad to storim danes: , Turški poglavar je prijezdil na konju prav v crngrobsko cerkev. Hotel je iz oltarja vzeti vse zlate dragocenosti. A glej: hipoma je mož oslepel! Vendar ni odnehal, pognal je konja k oltarju in — konj se je začel vdirati v tla. Divje je otepal okrog sebe in čvrsto udaril tudi v podnožje enega od stebrov.. Še sedaj se vidi odtis konjske podkve v podnožju enega od stebrov v lopi... Recimo, da je bilo res tako! No, preden zapustim Spodnje in se napotim proti Srednjim Bitnjam, še besedo o Dimežu. — Nad vrati v mlin ob Rdeči poti sta vklesani črki LS, pod njima pa letnica 1871. »S« je najbrž začetnica priimka Sicherl; vsekakor je bil tu dom Dimeževega strica — tudi Dimežev priimek je bil Sicherl! Torej je bil Dimež le tu doma! Neki pesnikum — očitno častilec Koseškega — je o tačasnem lovu na rokovnjače priobčil v Bleivveisovih Rokodelskih in kmetijskih novicah tole »pesem«: Čuj! Žvižgajo krogle, iz gošče hrušče motilci miru, tolovajska druhal. Bile njih stanovje so hoste temne. Jih meč li osvete še ni pokončal? Kdo vgrabi drzune? Kdo vžuga jih mar? Kdo tvega življenje? Hrabri žandar! Najbrž ni dosti pesnitev, ki bi pele hvalo žandarjem, ceho v pravilnih desetercih in enajstercih? SREDNJE BITNJE Kar je bilo rečenega za Spodnje, velja tudi za Srednje Bitnje. Pa najsibo to razdelitev parcel v dolgih pasovih, najsibo to kmetovanje ali živinoreja. Vsekakor tudi sitarstvo je nekoč bilo tu doma, vsaj v zimskih dneh. Prebivalcev imajo Srednje Bitnje nekoliko več kot Spodnje, pač pa več kot Zgornje Bitnje. Torej je besedica »srednje« kar pravšnja! Kaže pa, da so bile tudi Srednje Bitnje prvotno naseljene le s Slovenci. Leta 1962 so našli v gramoznici krajevne skupnosti staroslovan-ske skeletne grobove z ostanki keramičnih lončkov in del železnega noža. Najimenitnejše, s čimer se vas postavi, pa je prebivališče sv. Uršule — samotna cerkev sredi Sorskega polja,, vidna od vseh strani. Stavba brez kakršnih koli dodatnih hiš (župnišča ali mežnarije); sama stoji sredi zoranih in cvetočih in zelene-čih njiv! Ta slovita bitenjska Uršlja! Na daleč vidna ... Prvotna cerkev je bila seve nizka in lesena — kot večina cerkva v onem času pred 15. stoletjem. Tedaj pa je nenadoma po vsej Evropi oživela težnja, da je treba stare cerkvice z ravnimi lesenimi stropovi podirati in na novo zidati svetišča v gotskem slogu, z visokimi oboki, barvnimi okni ter z obiljem stebričev in polstebričev. Odtis »turške podkve« v podnožju stebra crngrobske cerkve. Za srednjebitenjsko prvotno cerkvico se celo ve, da jo je dal porušiti župnik Jurij Kramaršek (ki je tu služboval v letih 1614-1632), le-ta pa je tudi zgradil sedanjo, cerkveno stavbo. Leta 1616 je novo cerkev posvetil sam škof Tomaž Hren, nestrpni preganjavec naših luteranov. — Obok cerkve sv. Uršule je zanimiv tudi zato, ker kaže s svojimi tankimi rebri zadnje sledove gotike, ki pa je v tej dobi že prehajala v renesanso. Podobnost zvonika z onim pri rožen-venski cerkvi v Kranju pa je več kot očitna. Morda je oba gradil celo isti mojster? Omeniti še velja lepa vhodna cerkvena vrata s klesano ornamentiko, mozaičnim tlakom pred pragom in z gotsko masko na desni. HUNSKI KRALJ ATILA Zanimiv narod, ti Huni! Vsa Evropa je trepetala pred njimi. Bili so hrabri in dobro organizirani vojščaki. A, glej! Za njimi ni ostalo nič — le razdejanja, obup in jok ... Kot so prišli, tako so se porazgubili ... V slovenski zgodovini Hune omenjajo večkrat, saj so ropali in morili tako po Koroški kot po Benečiji. Noben lep spomin ni ostal nanje. O svetnici Uršuli, ki ji je posvečena srednjebitenjska cerkev, je naš kranjskogorski rojak Josip Lavtižar vedel povedati tole pobožno zgodbo: . »V petem stoletju je živel hunski kralj Atila. Strahoval je vso Evropo. Zato so mu tudi pravili »šiba božja«. Njegova oblast je segala od Volge do Rena, od Severnega do Črnega morja. Davek mu je moral plačevati celo vzhodnorimski (bizantinski) cesar. Ob tem času, natanko 1. 451, so poganski divjaki oblegali mesto Kolin (Koln) ob Reni. Tu je bilo zbranih prav tedaj obilo iz Britanije pribeglih kristijanov, ki so se umaknili zaradi verskega preganjanja iz svoje otoške domovine. Med njimi je bila tudi plemenita Uršula in mnogo njenih dvorjank in tovarišic (strežnic in spletičen). Ušle so sicer nevernikom v Britaniji, a nenadoma so se znašle še v hujši nevarnosti: Huni so napadli Kolin in pomorili vse, kar je bilo živega v mestu. Uršulo in njene tovarišice so Huni posekali z meči, še prej pa zasuli s puščicami. Tako je Uršula prejela venec mučeništva.« Podoba v glavnem oltarju sred-njebitenjske cerkve kaže poleg Uršule še množico nežnih devic s palmovimi vejami — znamenjem zmage — v rokah. Č.Z. »Rebro ajdovske deklice« v crngrobski cerkvi (visi na ostanku prečne grede pod stropom). radio 12 5.00 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.45 17.05 17.30 18.05 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 sobota Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Kaj vam glasba pripoveduje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Na poti v Colombo Gremo v kino Poletni divertimento M inute z ansamblom Deča Zgurja Lahko noč, otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev G lasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Svet in mi 17.50 S pevcem Bracom Korenom 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada 20.35 Deseta muza 20.55 Sobotni operni večer 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 131 nedelja 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — R.Ranfl: Lisjak je lisjak 8.38 Skladbe za mladino 9.05 9.55 10.05 11.20 13.20 13.45 14.05 16.00 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Se pomnite, tovariši Vojaki, dober dan Iščemo popevko poletja Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Raphaele Nedeljsko popoldne Radijska igra — A. France: Skrivnostni Putois Glasbene razglednice Lahko noč, otroci „ V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 M ladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 M elodije po pošti 13.18 Lahka glasba 14.00 Pet minut humorja 14.05 Naša ulica 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom 20.50 Poletni koncert z domačimi in tujimi izvajalci 22.00 Daniel Lesur: Andrea del sarto, odlomki iz opere 23.00 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 18.00 18.25 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.05 23.15 Pesmi Rada Simonitija za glas in klavir Zvočni signali Minute z ansamblom Lojzeta Slaka Lahko noč, otroci Če bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza 14 4.30 8.08 9.05 9.20 ponedeljek 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.45 17.05 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic: in zgodb Pet minut za novo pesmico in pozdraVi za mlade risarje Slovenske ljudske pesmi v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Studio ob 17.00 Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.(X) Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Mejniki v zgodovini 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 15 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 17.05 18.00 19.40 19.50 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 torek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Prdmenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev M inute z ansamblom Milana Ferleža Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — W. Hildesheimer: Žrtev Helena Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14. 1943; spomini preživelih oživljajo tisto grozotno noč, ko so Nemci na Bethnal Green spustili bombo, pa tudi o bolečinah in strahu Londončanov v vojnih letih. Nacistične bombe pa niso nikoli uspele zavreti značilnega coeknevskega smisla za humor; včasih je bil to smeh skozi solze. In peli so pesmi kot »Vedno bo Anglija« in »Kolena gor, mama Brown«. Tolažili so se s pesmijo »Jutri bo Še lep dan«. Za premnoge od njih pa ta dan ni nikoli napočil. Padla je bomba in vse je bilo končano v nekaj minutah. Ostala je le gneča okrvavljenih trupel. Četrtek Ob 18.30 bo na sporedu zanimiv švedski film z naslovom Aku-aku - Skrivnost velikonočnih otokov. Prav na drugem koncu zemeljske oble — v najbolj oddaljenem predelu zemlje — so Velikonočni otoki. Njihova glavna značilnost so velikanski kipi, na videz brez smisla razmetani, z nekimi podobnimi skupnimi značilnostmi. Spremljali bomo prizadevanje raziskovalcev, da prodrejo v skrivnost teh kipov: kaj predstavljajo, kdaj so bili izklesani in kako so te kamnite velikane postavili. Domačini so na večino teh vprašanj znali odgovoriti. M išlo 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz plošče 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Radijska igra — R. Hey: Kevin Hewster Zomala 19.57 Svjatoslav Richter in Bachovi preludiji in fuge 20.35 Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije 22.00 23.30 - LALALA, VEČERJA JE NA MIZI I tržni pregled JESENICE Solata 10,80 do 12 din, špinača 12 din, cve-tača 15,60 din, korenček 12 din, česen 28,80 din, čebula 15,60 din, fižol 15,10 do 20,40 din, kumare 16,80 din, paradižnik 32,40 din, paprika 34,80 din, jabolka 13 din, češnje 17 do 21,50 din, pomaranče 9,50 din, limone 11,30 din, ajdova moka 18,62 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,70 do 63,28 din, smetana 27,85 din, skuta 17,30 din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 6 din, jajčka 1,25 do 1,64 din, krompir 6,15 do 12,60 din KRANJ Solata 15 do 16 din, špinača 16 do 20 din, cve-tača 15 do 16 din, korenček 12 do 18 din, česen 35 din, čebula 14 do 18 din, fižol 14 do 16 din, pesa 6 din, kumare 24 din, paradižnik 32 din, paprika 42 din, slive 20 din, jabolka 10 din, češnje 15 do 20 din, jagode 25 do 30 din, med 50 din, žganje 55 din, pomaranče 12 din, limone 14 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 52 din, smetana 12 din, skuta 16 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, orehi 90 din, jajčka 1,60 do 1,80din, krompir 5 do 13 din TRŽIČ Solata 14 din, špinača 16 din, cvetača 16 din, korenček 10 din,' česen 25 din, čebula 16 din, kumare 20 din, paradižnik 28 din, paprika 35 din, jabolka 14 din, češnje 16 din, pomaranče 10,50 din, limone 16 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 10-din, jajčka 1,50 din, krompir 14 din poročili so se V KRANJU Kolenc Marjan in Brdnik Zdenka, Mokorel Raimund in Kravcar Nevenka, Osterman Jožef in Špruk Marinka V TRŽIČU Štular Franc in Dobre Helena umrli so V KRANJU Mihevc Jakob, roj. 1911, Jagodic Franc, roj-1909, Brodnik Alojz Anton, roj. 1912, Eržen Franc, roj. 1893, Bricl Viljem, roj. 1915, Kadi-vec Alojzija, roj. 1898, Velkavrh Franc-, roj-1902, Malnar Anton, roj. 1901, Zaplotnik Peter, roj. 1908, Krošelj Anton, roj. 1910, Stefe Franc, roj. 1895, Vidmar Ana, roj. 1901, Šušteršič Ivan, roj. 1926 V TRŽIČU Husar Vincenc, roj. 1922, Zaplotnik Peter, roj. 1908, Žepič Terezija, roj. 1899, Bor.štnar Alojzija, roj. 1908 Joe, tudi to je Amerika nam predstavlja dve generacijski skrajnosti: na eni strani srednjo generacijo povprečnih meščanov, katerih predstavnik je oče hipijevskega dekleta Melise Compton, na drugi pa mlade hipije, ki se jim pridruži Melisa v komuni in živi z njimi v permanentni »seksualno-narkotični« opitosti. Obe kategoriji ljudi sta predstavljeni v vsej skrajni značilnosti, ki nudi avtorju možnost za kritično presojo ameriške družbe, njene dvojne morale in obenem za tehtno zastavljene teze, ob katerih ima gledalec dovolj snovi za razmišljanje. — Režiser filma je John G. Avildsen, v glavnih vlogah pa nastopajo: Dennis Patrick, Peter Boyle, Susan Sarandon, Pat Mc Dermott. loterija C 1 T j*! ~ 6 -E ž "Č 10 045580 255230 745810 20 800 10.000 10.000 1 42421 58691 47471 733971 10 800 800 5.000 10.000 852 4152 66622 85472 73382 474672 588802 60 500 800 800 1.000 10.000 10.000 53 673 243 79323 28403 62813 20 60 60 600 600 800 T ■5 2 11 te "0 II o o 45133 800 40983 1.000 450113 10.000 701393 10.000 4484 300 2524 500 46684 600 82114 600 561354 10.000 45 30 84385 600 65165 1.000 203785 10.000 308305 10.000 670435 150. (XX) 26 40 376 100 8556 300 79276 600 438736 10.000 775336 10.000 57 20 27 20 500347 300.000 8 10 43068 600 09638 800 11188 1.000 13258 1.000 89398 1.000 685838 10.000 39 20 59 30 27229 600 60819 600 10829 600 70579 800 73389 800 53919 1.000 34019 • 5.000 433669 10.000 129049 10.000 EVROPA ZA VSAK ŽEP Tržiču pravijo »zibelka« slovenskega motošporta. Leta 1926 so bile na stari ljubeljski cesti prve hitrostne dirke. Nova cesta jih je odpisala. Potem so Tržičani začeli z motokrosom. Gojijo ga, vzgajajo dobre tekmovalce in prirejajo dirke mednarodne vrednosti. Nedeljska dirka ne bo izjema in tudi takšnih napetih prizorov ne bo manjkalo, (jk) — Foto: F. Perdan Tržič proslavlja 50. obletnico motošporta V nedeljo v Podljubelju motokros F mednarodni dirki motorjev s prostornino 250 kubičnih centimetrov bo sodelovalo 35 tekmoval-cev iz 12 držav, v dirki za državno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov pa 22 'tekmovalcev — Po tekmovanju na prireditvenem prostoru piknik in ples, na katerem bo igral ansambel Gorenjci Tržič — Nedeljsko tekmovanje v motokrosu na svetovnoznani 2000 petrov dolgi progi v Podljubelju, ki Je ena prvih prireditev v počastitev 50. obletnice motošporta v Tržiču, je za Orehovo vasjo, kjer je bila pred nedavnim dirka za SP, največja motokros prireditev pri nas. Za dirko v kategoriji 250 kubičnih centimetrov se je prijavilo 35 tekmovalcev iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Madžarske, Zvezne republike Nem-5lje' "0rnunije, Sovjetske zveze, »vedske, Švice in Jugoslavije. Slovesna otvoritev bo ob dveh popol-ane.Tudi letos bo njena posebnost doskok padalca s startno zastavico, govori predstavnikov organizatorjev in pokrovitelja, ki je tudi letos Peko, in mimohod tekmovalcev, ki Jim bodo plesalci folklorne skupine Avto-moto društvo Kranj Hcitacijska komisija razpisuje licitacijo zaprodajo treh osebnih avtomobilov znamke zastava 750 Licitacija bo v ponedeljek, 14. junija 1976, in sicer za družbeni sektor ob K), uri, za ostale pa ob 10.30. Licitacija bo v prostorih Avto-moto društva Kranj, Koroška c. 53/d. Karavanke pripeli nageljne. Med prijavljenimi tekmovalci je tudi-nekaj znanih imen, ki so udeležbo že potrdili. Drzni tekmovalci v motokrosu bodo vozili za Veliko nagrado Slovenije. Že dopoldne jih bodo ljubitelji te športne zvrsti lahko občudovali na uradnem treningu. Da obiskovalcem dirke med obema vožnjama ne bo dolgčas, bodo poskrbeli naši najboljši tekmovalci v kategoriji motorjev s prostornino 125 kubičnih centimetrov. V Podljubelju bodo opravili vožnji za državno prvenstvo. Dirka je v spo-, min Lada Košička, ki je bil neumorni sodelavec našega motošporta in je sodeloval tudi pri organizaciji slavnih cestnih ljubeljskih dirk. Tržičani žele, da bi postala Košičkova spominska dirka tradicionalna. Tekmovalci v tej kategoriji, kjer bo posebno zanimiv dvoboj med najboljšima Dragom Predanom iz Orehove vasi in Brankom Mežnarjem iz Tržiča, bodo opravili prvo vožnjo ob pol dvanajstih, drugo pa med odmorom mednarodne dirke. V Tržiču so vstopnice za prireditev že v prodaji, in sicer po 20 in 5 dinarjev za dijake, študente, vojake in otroke. Na prireditvenem prostoru pa bodo vstopnice po 30 in 10 dinarjev. V prodaji so tudi jubilejne značke, zagotovljene pa so tudi posebne znamke in pisemske ovojnice. Organizatorji so za letošnjo dirko progo še bolj zavarovali, tako da je med najvarnejšimi za tekmovalce in gledalce na svetu. Parkirnih prostorov je za okrog 1500 osebnih vozil in 100 avtobusov. Posebna zanimivost bosta piknik in ples na prireditvenem prostoru po prireditvi. Ob zvokih ansambla Gorenjci iz Radovljice, s katerim prepevata Franc Koren in Majda Kun-Čič, ga pripravljajo organizatorji ter sodelujoči gostinci. Nedeljski motokros bo brez dvoma dostojna počastitev 50. obletnice motošporta v Tržiču, kar je obenem tudi jubilej slovenske in jugoslovanske motošportne organizacije. J. Košnjek C7 mmm ■ 3 7T CD Ze navsezgodaj zjutraj," še preden je posijalo sonce, sem zvil svoj šotor in se odpravil naprej. Pristojbine za kampiranje nisem plačal, ker pač tega ni nihče od mene zahteval, sam pa je seveda tudi nisem ponujal. Do Delnic sem šel z avtobusom, tam pa sem se spet postavil na cesto in stopal. Po eni uri čakanja me je pobral neki Zagrebčan v belem opel kadetu in mi navdušeno pripovedoval, kako vsako leto razbije najmanj en avtomobil in da je ta kadet že njegov dvanajsti avto, odkar ima vozniški izpit. Pripomnil sem, da se mi to, glede na to, kako vozi, ne zdi prav nič čudnega. Ta človek se ni namreč prav nič pomišlja] prehitevati stometrske kolone avtomobilov na slabo preglednih odsekih in celo na ovinkih. Rekel mi je, da mi lahko ustavi, če se bojim, ali pa naj si zavežem varnostni pas. Izstopil seveda nisem, kljub voznikovemu samomorilskemu početju, varnostni pas pa sem si za vsak primer le zavezal. In še potem sem se moral pošteno premagovati, da nisem zatiskal oči na ovinkih. Kar oddahnil sem si, ko sva nazadnje le srečno prišla na Reko. PREDAVANJE IZ KORANA Na Reki nisem imel kaj početi, zato sem se po cenenem kosilu v študentski restavraciji odpravil z avtobusom naprej v Novi Vinodolski. Prtljago sem shranil v garderobi avtobusne postaje in se šel kopat. Zvečer sta me na korzu neprestano zasledovali dve ljubki primorski dekleti. Nazadnje se je ena izmed njiju le ojunačila in me pocukala za rokav. »Hello! Do you speak English?« Takoj, ko sem jima povedal, da sem Slovenec, »naš čovik«, sta se jima obraza podaljšala in obe sta izginili kot kafra. Večerjal sem v neki šiptarski sla-ščičarnici ob obalni cesti. Jedel sem torte in jih zalival z limonado, vmes pa sem poslušal malega slaščičarja, muslimana iz Zahodne Makedonije, ki mi je na izust navajal cele odstavke iz Korana. Pohvalil sem njegovo bistrost in v zahvalo za moje laskanje mi je primaknil še eno torto zastonj. Dal mi je svoj naslov in obljubiti sem mu moral, da mu bom ob prvi priložnosti poslal razglednico s svoje poti. Zvečer se mi ni ljubilo razpenjati šotora, ker sem bil preveč utrujen, zato sem zaspal kar v spalni vreči v borovem gozdičku ob obali. Še vse naslednje dopoldne sem se kopal in nastavljal soncu, popoldne pa sem že drvel z nekim tovornjakom prikoličarjem proti Zagrebu. Šofer je v glavnem molčal. Vsake toliko časa je vzel iz predala stekleničko z dišavnim spravem in ga razpršil po kabini. Ne vem, zakaj je to delal; ali zato, ker sem jaz smrdel njemu ali pa zato, ker se je bal, da bi on smrdel meni. Nekje „ pri Ogulinu so mi začele oči lesi i skupaj in kmalu sem zakinkal na svojem sedežu. Ko je šofer opazil to, mi je rekel, naj grem spat zadaj na pograd, še prej pa me je popolnoma resno vprašal, če nimam, bolh ali uši, ker mi v nasprotnem primeru seveda ne dovoli spati na njegovem pogradu. Spal sem vse do Zagreba. V Zagrebu je deževalo. Ker je bilo že pozno in mi ta dan ni kazalo nikamor več iti, sem šel v neki predmestni kino. Film je bil tako slab, da sem že na polovici ušel ven in se potem cel večer sprehajal po deževnih zagrebških ulicah. Sprva sem nameraval prenočiti v Študentskem centru, ker pa so V mestu prav tiste dni potekale športne igre tekstilcev iz vse Jugoslavije, tako imenovana »tekstilijada«, kot je pisalo na lepakih in transparentih po zidovih v Centru, so bile kljub počitnicam vse sobe v Centru zasedene. Ni mi ostalo drugega kot da sem šel na kolodvor. A tudi tam nisem bil dolgo, ker nisem imel vozne karte in so me zaradi tega miličniki pognali na cesto. Ker me ni prav nič več mikalo, da bi se celo noč klatil po mestu, sem se odločil, da bom prespal v hotelu. Odločil sem se za hotel »Siget«, v predmestju Zagreba, ker je bilo v telefonskem imeniku zapisano, da je to hotel najnižje, »D« kategorije in se mi je zaradi tega zdelo, da ne more biti posebno drag. Hotel res ni bil drag, še posebej ne zato, ker je bil v ceno za prenočišče vračunan tudi zajtrk. Kljub temu sem imel zjutraj slabo vest, ker mi je bilo vseeno kar malo žal denarja, ki sem ga zapravil za ta luksus. Trdno sem sklenil, da sem tokrat prvič in zadnjič na tej poti prespal v hotelu. Z GLISERJEM SKOZI DJERDAP Zjutraj sem bil v podobni dilemi kot pred tremi dnevi v Ljubljani. Kam zdaj? Odločil sem se, da bom najprej šel v Grčijo. Šel sem na poslovalnico Putnika, da bi zvedel, kako priti do vizuma za to državo. Tam so mi rekli, da bom to še najlaže in najhitreje uredil na grški ambasadi v Beogradu. Torej v Beograd. S trolejbusom sem se peljal v predmestje in od tam peš do glavne ceste za Beograd. Ker mi po dveh urah ni nihče ustavil in se je že spet pripravljalo k dežju, sem poskusil drugače. Šel sem na bližnjo bencinsko postajo in spraševal šo- ferje tovornjakov, če me hoče kdo potegniti v Beograd. Tako je šlo lažje. Ze tretji voznik je na moje vprašanje pokimal in pokazal na prazen sedež poleg sebe. Med vo -njo mi je povedal, da vozi na relaciji Hamburg —Teheran, da se mu zelo mudi domov in da zato že tretji dan ni zatisnil očesa. Bil je še mlad, niti trideset jih še ni mogel imeti, kljub temu pa je bil že ves izmozgan in bolan. Vsake toliko časa je pogoltnil tableto za poživitev in jo poplaknil s požirkom sadnega soka iz tetrapak zavitka. Sredi poti, tam nekje za Slavonskim Brodom, je začelo v motorju njegovega tovornjaka nenadoma prav grdo škrtati in ropotati. Perzi-jec je menil, da bi bilo treba zamenjati olje, vendar si je bilo to laže zamisliti kot izvesti, ker je bila ta dan nedelja, saj je bila zaradi tega večina avtomehaničnih delavr c med Slavonskim Brodom in Bt -gradom zaprtih. Tiste redke pa, ki so bile odprte, pa so bile tako zasedene, da se nihče niti zmenil ni za Perzijčeve prošnje, da bi mu čim- * prej zamenjali olje v tovornjaku.*' Tako nama ni preostalo nič dru-' ' gega kot da s škrtajočim motorjem voziva naprej. trn V Beogradu sem dokončno spoznal, da sem vzel s seboj odločno preveč prtljage. Kadar sem bil prisiljen s težkim nahrbtnikom na ledjih in s šotorom v roki dalj časa pešačiti, sem se zdel sam sebi še najbolj podoben tovorni muli. Zato sem se odločil, da bom vse stvari, ki mi niso ravno najbolj nujno potrebne, zavil v paket in po pošti poslal domov. V veliko kartonsko škatlo, ki sem jo našel pred skladiščem neke trgovine, sem stlačil šotor, prazen nahrbtnik, nekaj posode in špiritni gorilnik, obdržal sem samo spalno vrečo, nekaj rezervne garderobe in toaletne potrebščine, kar je vse skupaj šlo v navadno vojaško torbo za prek ramen, ki sem jo imel prej spravljeno v zadnjem žepu nahrbtnika. Škatlo sem prevezal z vrvico in jo oddal na paketnem oddelku glavne beograjske pošte. Zdaj, ko sem se osvobodil te odvečne teže, sem se počutil veliko bolj sproščeno in svobodno kot prej. Noč sem prespal v parku na oni strani Save, v bližini Novega Beograda. Spal sem slabo, vso noč so me v rojih obletavali komarji in nisem se imel kam skriti pred njimi. Če bi spal v šotoru, bi bil prav gotovo varen pred to golaznijo. Skoraj žal mi je postalo, da sem ga poslal domov. Zjutraj sem se prebudil z od komarjevega pika zatečeno ustnico in veko na levem očesu in dolge ure so pretekle, preden sta mi oteklini povsem uplah-nili. Tudi letos v Fažano Skofja Loka — Zveza tabornikov občine Skofja Loka je brez dvoma največji organizator letovanj otrok in mladine v škofjeloški občini. Loški taborniki bodo namreč letos že šestnajstič razpeli platnene strehe v Perojskem gozdu nedaleč od Fazane pri Pulju. Lega tabora je zares idealna, saj je prostor oddaljen od obale le dobrih petdeset metrov, z morskega obrežja pa se odpira čudovit pogled proti brionskemu otočju; Poleg Ločanov tu vsako leto taborijo tudi Kranjčani in Bohinjci. Taborniki iz Škofje Loke bodo imeli letos tabor postavljen kar tri mesece. V tem času se bo na taborjenju zvrstilo devet izmen. To pomeni, da bo letni oddih v Fazani lahko preživelo kar 1200 loških tabornikov ter drugih Škofjeločanov in okoličanov. Učenci četrtih razredov osnovnih šol iz Škofje Loke, Trate, Gorenje vasi iz Železnikov pa bodo pod platnenimi strehami ob morju imeli 9-dnevno šolo v naravi. Ze v preteklih letih je tovrstna oblika pouka izredno lepo uspela. Učenci osnovne šole »Peter Kavčič« iz Škofje Loke bodo, denimo, taborili v Fazani kar v dveh izmenah. Poleg stalnih šolskih obveznosti, ki bodo na programu, se bo vsak od 120 učencev naučil tudi dobro plavati. Obe škofjeloški osnovni šoli bosta zaradi šol;1 v naravi podaljšali pouk do konca junija, Zeleznikarji in Gorenjevaščani pa bodo na morje odpotovali konec avgusta. Pet izmen je torej namenjenih izključno šolarjem in ostali v tem času ne bodo mogli taboriti. Od 6, julija do 20. avgusta se bodo v Fazani izmenjale tri skupine tabornikov, na taborjenju, ki bo trajalo 9 dni, pa se bo zbrala tudi skupina športnikov. Taborniki bodo v tem času izvajali svoj redni taborniški program, športniki pa bodo trenirali. Kljub temu bo še vedno ostalo nekaj prostora za občane, ki jim je všeč pod šotori. Cene za taborjenje niso visoke. Tako bodo, denimo, netaborniki, ki pa so sicer zaposleni, plačali za dva-najštdnevno letovanje le 1000 din, mladi, ki niso člani taborniške organizacije, od 600 do 780 din, taborniki pa komaj 500 do 650 din. Dnevna oskrba torej znaša le 41 do 51 din dnevno. Kot posebno novost velja omeniti, da bosta letos tabora za medvedke in čebelice ter tabornike in tabornice ločena. Tako bo mogoče zastavljeni program še v večji meri kot doslej uresničiti. J. M. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Lfch Če pri svojem prodajalcu ne dobite zamrzovalne skrinje LTH, jo lahko kupite direktno v tovarni. Izth Do konca junija skrinjo dostavimo na dom brezplačno. Obvestilo Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju skupščin občin Skofja Loka in Kranj, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijava sečnje, gozdnogojitvenih del itd.) za proizvodno leto 1977 po naslednjem razporedu: 1. za območje skupščine občine SKOFJA LOKA v sredo, 16. junija 1976 in 23. junija 1976 ob običajnih uradnih urah na sedežih gozdarskih proizvodnih okolišev Zalilog, Železniki, Bukovica, Skofja Loka, Poljane in Gorenja vas. 2. za območje skupščine občine KRANJ JEZERSKO - v pisarni proizv. okoliša 15. junija 1976 od 8. do 12. ure KOKRA - pri Arnežu 21. junija 1976 od 7. do 10. ure PREDDVOR - v pisarni Gozdarstva Preddvor 14. junija 1976 od 7. do 12. ure GORICE - v gasilskem domu 15. junija 1976 od 7. do 12. ure NAKLO - v pisarni skladišča 15. junija 1976 od 7. do 12. ure KRANJ - v pisarni GG Kranj za gozdne okoliše Nemilje, Besnica, Zabnica in Kranj 14., 21. in 28. junija 1976 od 7. do 12. ure ŠENČUR - pri Dolencu 17., 18. junija in 1. julija 1976 od 7. do 12. ure ŠENTURSKA GORA - pri Grilcu 29. junija 1976 od 7. do 12. ure OLŠEVEK - pri Mubiju 17. junija 1976 od 7. do 12. ure CERKLJE - območna pisarna 22. in 23. junija ter 5. in 6. julija 1976 od 7. do 12. ure * ZALOG - pri Recku 16. junija 1976 od 7. do 12. ure. Gozdno gospodarstvo Kranj Obrat za kooperacijo gozdarstva Organizacijska enota Skofja Loka in Preddvor ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA RADOVLJICA Gorenjska cesta 13 razpisuje v šolskem letu 1976/77 vpis v naslednje šole GIMNAZIJA PREDAGOŠKE SMERI V 1. razred bomo sprejeli do 34 učencev. Pogoji za vpis so: — uspešno končana osnovna šola, — starost do 18 let, — pri sprejemu imajo prednost odlični in prav dobri učenci, — v primeru prevelikega vpisa delajo učenci preizkus znanja iz slovenskega jezika, angleškega jezika in matematike. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA V 1. razred bomo sprejeli do 34 učencev. Pogoji za vpis so: — uspešno končana osnovna šola, — starost do 18 let i — v primeru prevelikega vpisa delajo učenci preizkus znanja iz slovenskega jezika, angleškega jezika in matematike. Odlični in prav dobri so preizkusa znanja oproščeni. POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA V 1. razred bomo sprejeli do 60 učencev za naslednje poklice: — strojni mehanik (prej: strojni ključavničar) — ključavničar — strugar — rezkalec A — orodjar Pogoji za vpis so: uspešno končana osnovna šola. ŠOLA ZA KOVINARSKE DELAVCE V šolo bomo sprejeli do 25 učencev. Šola izobražuje za poklic izdelovalec vijakov (pouk s prakso v delovni organizaciji traja 15 mesecev). Pogoji za vpis so: _ — izpolnjena osnovnošolska obveznost, — uspešno dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole, — učna ali štipendijska pogodba. GOSTINSKA ŠOLA BLED V 1. razred bomo sprejeli do 120 učencev. Šola izobražuje za poklic: — natakar — kuhar Učenci se vpišejo na razpis šole ali na podlagi učne pogodbe. Pogoji za vpis so: — uspešno končana osnovna šola. Za gimnazijo pedagoške smeri, ekonomsko srednjo šolo sprejemamo prijave do 25. junija v tajništvu Šolskega centra Radovljica, Radovljica, Gorenjska cesta 13. Pri vpisu morajo kandidati vložiti: 1. prijavo za vpis (obr. DZS 1,20) kolkovano z 2 din; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. dopisnico s točnim naslovom učenca; 5. kandidati za vpis na gimnazijo pedagoške smeri pa še priporočilo šole; Za poklicno kovinarsko šolo in šolo za kovinarske delavce sprejemamo prijave do 1. septembra v tajništvu Šolskega centra Radovljica, Radovljica, Gorenjska cesta 13. Pri vpisu morajo kandidati vložiti: 1. prijavo za vpis (obr. DZS 1,20) kolkovano z 2 din; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; Za gostinsko šolo sprejemamo prijave do 1. septembra v tajništvu gostinske šole na Bledu, Prešernova cesta 32. Pri vpisu morajo kandidati vložiti: 1. prijavo za vpis (obr. DZS 1,20) kolkovano z 2 din; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; Pokažite GLAS tudi vašemu sosedu! Avto-moto društvo Kranj razpisuje prosto delovno mesto KV avtomehanika Pogoj: poklicna šola za avtomehanike Rok za prijavo je 10 dni po objavi razpisa na naslov: Avto-moto društvo Kranj, Koroška c. 53/d - sekretariat. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA obvešča starše na območju občine Radovljica, da bodo vpisi otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1976/77 v nedeljo, 20. junija 1976, od 8. do 18. ure v prostorih otroških vrtcev: Bled, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce in Radovljica. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 3. do ,7. leta. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav otrok ne bo mogoče upoštevati. DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA razpisuje vpis v oddelke za odrasle za izobraževalno sezono 1976-77 — osnovna šola (5, 6., 7. in 8.razred) — administrativna šola — ekonomska srednja šola — delovodske šole za strojništvo, lesarstvo in elektro stroko — tehniška šola za elektro in lesno stroko Prijave sprejemamo le osebno v dnevih od 14. do 18. junija 1976, vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. Avto-moto društvo Kranj razpisuje prosto delovno mesto administrativno finančnega referenta v turističnem biroju Delo je za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: vsaj delno znanje strojepisja in poznavanje blagajniških poslov. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa na naslov: Avto-moto društvo Krarij, Koroška c. 53/d — sekretariat. Mercator Vsem cenjenim potrošnikom svetuje nakup v blagovnici Mercatorja v Tržiču — oddelek tekstila. Bogata izbira ženske in moške spomladansko letne konfekcije, ženskega in moškega perila, pletenin, zaves, odej, metrskega blaga najrazličnejših desenov in vzorcev, kozmetiko. Skratka, za vsakogar nekaj v tekstilnem oddelku Mercatorja v Tržiču. vr Pri nakupu tekstila in konfekcije vam nudimo poleg izredno ugodnih in konkurenčnih cen še možnost nakupa na potrošniška posojila samo z 10 % pologom. Dobrodošli v blagovnici tekstila Mercatorja v Tržiču. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ m za vroč* » t r i g 1 a v TOZD Tapetništvo Radovljica Izdelujemo in montiramo po naročilu: Zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Robimo in režemo: talne obloge itison po merah in željah kupcev Lastna zaloga zaves, karnis in talnih oblog. Vsak torek odprto od 6. do 16. ure. gos v v p 18. Praktični prikaz delovanja malih Priporočamo se za obisk in nakup mali oglasi • mali oglasi i—■—■--. Mali oglas lahko oddaste pri naši malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in »a vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in '■hvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. "se informacije dobite na telefon Stežka 23-341. Turistično društvo Skofja Loka ■prejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. prodam TRAKTOR HOLDER, dobro ohranjen, 35 KS, opremljen z dvobo-jtensko vitij o za vlače nje hlodovine, {V^ravliko spredaj in zadaj, s hidrav-hčnim volanom, prodam. U reve ^orjan, Zg. Gorje 64 3665 Prodam rabljene lesene ELEMENTE kuhinje, BOJLER, hladil-pralni stroj in UKVV radio. Zarotnik, Zlato polje 10, K ran j 3706 Prodam čisto, sejano MIVKO, Jrtne R02E v lončkih, tri OKNA ovokrilna z nadsvetlobo, dobro ohranjena, vse skupaj po nizki ceni. ^truževo 32, Kranj ' 3707 .Ugodno prodam KOSILNICI al-Pina in agria z raznimi priključki. Partner Matevž, Alpska 3, Bled 3708 , Prodam SLAMOREZNICO s pu-"alnikom in verigo — spajser. Rako-j^c Ivan, Dolenja vas 30, Skofja L°ka 3709 .Prodam lepo ohranjeno DNEVNO SOBO po ugodni ceni. Radojčič, valjavčeva 9, Kranj 3710 KRAVO, 9 mesecev brejo, drugo prodam. Voglje 85 3711 v Prodam gradbeni LES in BUKOVA DRVA. Naslov v oglasnem odmiku 3712 Prodam HRASTOVE PLOHE 50, x°0 mm. Voglje 28 3713 Prodam rabljeno SPALNICO ozi-jjrna zamenjam zaBUKOVA DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 3714 p Po nizki ceni prodam cementne ^LOSCE za oblaganje fasade — cokla. Repovž Anton, Koroška 67, Kr»nj 3715 Prodam KRAVO, dobro mlekarico !i, toto5J ali brez- Pintar, Partizan- p j d 3716 rr°aam KOBILO, 12 let staro, "JJrno m KONJA za nošenje, 8 let starega. Šenčur, Pipanova 40 3717 ŠKOTSKEGA OVČARJA, starega 3 mesece, prodam. Preddvor, Hrib 21, tel. 45-062 3718 Obrtniki, gostinci Ko boste ob dopustih zapirali svoje lokale, obvestite o# tem svoje stranke — najceneje bo z oglasom v GLASU Prodam poljsko KOVACNICO z lektričnim ventilatorjem in razno JOučavničarsko orodje. Markič, Gasilska 1, Stražisče 3719 pProdam TRIDELNE ZlMNI-za dve postelji. Kalan Alojz, Pla- "2*42, Kranj 3720 7 ^^AVO po izbiri prodam. Zore, c& Pirniče 116, Medvode 3721 p Prodam dobro KRAVO s teletom. ^oljŠica 40, Zg. Gorje 3735 Prodam macesnove DESKE 50 mm, 8uhe, ca. 5 kub. m. Zg. Gorje 11 3736 a.Prodam PEĆ kiippersbusch. Vide Šinkovce ve 10, Kranj 3722 Prodam OKNA z roletami in Grešno OPEKO špičak. Jezerska cesta 134 a. 3723 Ugodno prodam DNEVNO SO-wO. Kavčič, Oprešnikova 38, Kranj • 3724 Prodam PUNTE. Leon Mohorič, oled, Rečica, Za žago 6 3725 ^Prodam premično CIRKULAR-•*>0 za rezanje hlodov. Pretnar, Kolenska 12, Bled 3726 * Prodam DRVA in konjski OBRAČALNIK. Trstenik 15 3727 Ugodno prodam rabljeno pomično MIZO MARLES, 2 korita in odcejalnik — desni — nerjaveč. daklič Neža, Kranj, Bičkova 2 3728 »Ugodno prodam malo rabljen GUMIJASTI ČOLN - japonski, za osebe. Dolžina 3 m, možen motor Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja L - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. do 10 KS. Loparnik Milan, Kranj, Vid mar jeva 2 3729 Prodam PEČ za centralno kurjavo. Markelj Simon, Tavčarjeva 2, Radovljica 3730 Prodam PRAŠIČKE. Strahinj 20, Naklo 3731 Prodam mlado OVCO. Bobovek 22 3732 Prodam traktorsko KOSILNICO MERTEL za ferguson. Sr. Bitnje 22 3733 Prodam težko KRAVO križanko s teletom ali mlado KRAVO križanko, tik pred telitvijo, in mladega VOLA, ki že zna voziti, in 25 kg težkega PRAŠIČA. Višelnica 15 nad Gorjami 3734 Prodam smrekov, javorjev, hra-. stov in lipov LES. VVeithauser Tomo, Jelovška 15, Radovljica. Ugodno prodam tridelno OMARO, zakonsko POSTELJO z dvema jogi vzmetnicama (novo), KAVČ, lahko dvojno ležišče, tri FOTELJE in klubsko mizico (garnitura). Mar-tinec, Vrečkova 3/V, Kranj 3770 Prodam suhe BOROVE PLOHE, 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 3771 Prodam 600 kg težkega delovnega VOLA ter eno leto starega BIKCA ali TELIČKO. Velesovo 43, Cerklje 3772 Prodam dobro ohranjeno motorno KOSILNICO, malo rabljeno. Cesta talcev 4, Skofja Loka 3773 Prodam KRAVO. Pangerc, Spodnji Otok 1 3774 Poceni prodam rabljeno SPALNICO z dvojnimi vložki. Naslov v oglasnem oddelku. 3775 Ugodno prodam skoraj novo, 3 KW termoakumulacijsko peč. Britof 209 3776 ŠIVALNI STROJ »Mirna« skoraj nov, ugodno prodam. Telefon 25-022 od 15. ure dalje. 3777 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Kranjec Leopold, Kranj, St. Rozmana 7 3778 Prodam dobro ohranjen KOTEL za žganjekuho in KAD za namakanje sadja. Rožna ul. 29, Šenčur 3779 Prodam generalno obnovljen PRALNI STROJ ZOPAS. Kokrica, Cesta na Rupo 20 3780 KOTEKS TOBUS odkupna postaja Kranj, Savska c. 1 proda NAKLADALNI TRAK dolžine 7 m z elektromotorjem, uporaben tudi za razna kmetijska opravila. Informacije vse dni dopoldne, razen sobote. Ugodno prodam italijanski GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Novak, C. revolucije 1 b, Jesenice ali telefon 82-803 3782 Prodam HLADILNO OMARO 1000 1 z garancijo. Oglasite se na tel. 064-60-801 3814 Prodam KOMPRESOR za hladilno napravo, ca. 28 kub. m. Telefon 064-60-801 3815 vozila Ugodno prodam FIAT 125 PZ, letnik 1971. Ogled vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Štefe Zvone, Stošičeva 6, K ranj 3783 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, karambolirano ZASTAVO in dva kasetna avtoradia stereo. Kalan, Klanec 45 3784 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1500 kg in stroj za olimpijo. Cerklje 123 3785 Prodam FIAT 850, letnik 1970 ali zamenjam za ZASTAVO 750 LUX Ogled ob sobotah — ves dan. Izda, Javorje 19, Skofja Loka 3786 Prodam MOPED T 12 na tri prestave. Sv. Duh 42, Skofja Loka 3787 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750. Ipavec Franc, Hraše 12 a, Lesce 3788 Prodam dobro ohranjen TOMOS AUTOMATIK motor. Tomaž Ter-čon, Kranj, C. Kokrškega odreda 10, telefon 22-386 od 16. do 18. ure 3789 Prodam AUDI 60, po delih. Telefon 21-589 3790 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS SL 15. Vinko Oblak, Oprešnikova 16, Kranj, telefon 25-798 Prodam PONY EXPRES. Gore-njesavska 56, Kranj 3791 Ugodno prodam R — 4, letnik 1968, delno karamboliran v voznem stanju, registriran do oktobra 1976. Informacije na Tomšičevi 18 Kranj, od sobote do ponedeljka od 16. do 19. ure. 3792 Prodam AMI 8, letnik 1971, za 11.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 3793 Nujno ugodno prodam FIAT 1100. Golorej, Voklo91 3794 Kupim avto znamke VOLKSVVA-GEN, letnik 1970 ali FIAT 124, vartburg ali škodo, letnik 1973. Ka-strat Marija, Savska loka 9, Kranj 3795 Poceni prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju, komplet ali po delih. Voglje 125, Šenčur 3796 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Šmid Matjaž, Begunjska 6, Kranj 3797 Prodam R 8 po delih. Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj ' 3437 Dobro ohranjen KOMBI 750 K, zasteklen, prodam, letnik 1973, prevoženih 16.700 km. Ogled popoldan. Bodešče 20, Bled 3684 Prodam motorno kolo JAWA 175 SPORT, televizor GORENJE 900, električni ŠTEDILNIK AEG in trajno žarečo PEČ kiippersbusch. Mlakar, Stara Loka 91, Skofja Loka 3687 Prodam ŠKODO L 100, letnik 1971, prevoženih 45.000 km. Kožar, Zg. Senica 26 a, Medvode 3688 Prodam FORD TAUNUS 15 M, Starešina Nikola, Trg Svobode 28, Tržič 3737 Prodam Z 101, letnik 1974. Naslov v oglasnem oddelku. 3738 MOPED TOMOS AVTOMATIK ugodno — tudi na obroke, prodam. Informacije Gradnikova 69, stanovanje 5, II. nad., Radovljica (iso-span blok) 3739 Prodam RENAULT 4, letnik 1968, dobro ohranjen. Šolar Rafko, Jal-nova 7, 64240 Radovljica 3740 Prodam SPAČKA, letnik 1972. Kavčič, Retljeva 15, Čirče 3741 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Šenčur, Kranjska 14 3742 Prodam dele SPAČKA. Rupa 38, Kranj 3743 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1968. Prebačevo 36, Kranj 3744 Kupim avto, dobro ohranjen PRINZ 1200, FIAT 1300, 1100 ali podoben avto. Kupim tudi tri MOPEDE starejšega datuma. Ležaič, Koroška 37, Kranj 3745 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, po generalni. Šmid Jože, Begunjska 13, Kranj. tel. 24-932 3746 Prodam KAMP PRIKOLICO s šotororn in stereo kasetofon PHILIPS. Nazorjeva 12/2, tel. 22-215 3747 Prodam PONY EKSPRES. Berk Anton, Hotemaže 56 3748 Poceni prodam ZASTAVO 850. Aljančič, Bistrica 39, Tržič 3749 Prodam VVV 1200, dobro ohranjen. Stiska vas 10, Cerklje 3750 Prodam ŠKODO 1000 MB po delih ali celega. Mušič, C. 1. maja 67 3751 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, v voznem stanju. Srednja vas 9, Golnik 3752 Prodam R 10, letnik 1966. Ovsiše 9, Podnart 3753 Ugodno prodam FIAT 600 D, dobro ohranjen in registriran do maja 1977. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, telefon 064-74-013 3754 kupim Kupim PONY ali moško KOLO. Naslov v oglasnem oddelku. 3755 Kupim KOLO za 6-letnega fanta. Jezerska 93, Kranj 3756 Kupim 100 litrov dobrega MOŠTA. Trboje 69, Kranj 3757 Kupim rabljen športni VOZIČEK ZA DVOJČKE. Zupan, Pivka 4, Naklo 3758 stanovanja Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Pomagam v popoldanskem času. Informacije na tel. 23-596 dopoldan. 3759 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju za dobo 2 let nujno potrebuje egiptovski študent z ženo in otrokom — miren. Naslov v oglasnem oddelku. 3760 Na STANOVANJE vzamem sostanovalko. Brezje 27 3761 Iščem enosobno STANOVANJE na področju Kranj — Skofja Loka Praprotnik, K idričeva 3, K ranj 3798 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju išče mlad intelektualec. Šifra »Doba 1 leto« 3799 Oddam SOBO dvema fantoma ali dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku. 3800 posesti Prodam NJIVO, pol hektara v Britofu blizu glavne ceste. Naslov v oglasnem oddelku. 3762 Prodam PARCELO za vikend, z že dograjenim temeljem, na lepem sončnem kraju, in BIKA za dopita-nje. Spodnji otok 19, 64240 Radovljica 3763 Prodam GOSTILNO v turističnem kraju v Poljanski dolini. Telefon 064-60-694 3702 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v območju Škofje Loke. Iglic, Gorenja Dobrava 12, Gorenja vas nad ŠkofjoLoko 3801 TRGOVSKO OBRTNI LOKAL 31 kv. m s skladiščem 70 kv. m ter trosobno STANOVANJE 100 kv. m s pritiklinami v centru Kranja, takoj vseljivo, prodam. Informacije: Ma-renčič, Kranj, Ul. mladinskih brigad 4, telefon 22-004 3802 KOZMETIČNI SALON »CVETA«. Na Skali 6, Kranj 3705 Iščem žensko za VARSTVO 8-mesečnih dvojčkov od 1.9. 1976 dalje. Informacije na telefon 22-771 3764 Študent išče začasno ZAPOSLITEV takoj. Markun Marjan, Cesta na brdo 44, Kokrica 3765 Iščem zakonski par upokojencev ali samskega, ki ima veselje do VRTNARSKEGA DELA. Stanovanje preskrbljeno. Ropret Martin, Smled-niška 32, Kranj 3766 Ženski nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Kastrat Marija, Savska loka 9, K ranj 3803 prireditve V BEGUNJAH bd v soboto, 12. 6. 1976, ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni! 3767 HOTEL TRANSTURIST Skofja Loka prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igrajo TURISTI! 3804 GASILSKO DRUŠTVO BUKOVICA priredi v nedeljo, 13. 6., veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. V primeru slabega vremena bo prireditev v zadružni dvorani. Igrajo SELŠKI FANTJE. Vabijo GASILCI! 3805 OO ZSMS BEGUNJE prireja vse sobote v juniju PLES. Igra ansambel M ANU ALI. Vabljeni! 3806 GASILSKO DRUŠTVO BITNJE bo priredilo v nedeljo, 20. 6. 1976, s pričetkom ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO s srečelovom. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel TRGOVCI. Prireditev bo v vsakem vremenu. 3807 GASILSKO DRUŠTVO ZBILJE priredi v nedeljo, 13. 6. 1976, ob 15. uri veliko VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK. 3808 GASILSKO DRUŠTVO SPODNJI BRNIK priredi v soboto 12. junija 1976, ob 18. uri DRUŽABNI VEČER. V nedeljo, 13. junija 1976, ob 15. uri pa VRTNO VESELICO. Prireditvi bosta pred gasilskim domom na Sp. Brniku, obakrat bo tudi kegljanje za jarca z mladičem, prav tako oba dneva igra ansambel MODRINA. 3809 obvestila ROLETE: lesene, plastične in* ža-luzije, naročite pri ŠPILER-jevih, Radovljica, Gradnikova 9, telefon št. 75-610 2417 Moderni so kratki lasje. S TRI-MER GLAVNIKOM za striženje jih boste lahko lepo vzdrževali. Če ga ne najdete v vaši trgovini, boste dva nova super specialna modela glavnika s TRIMER značko dobili za 54 din po pošti. Če nam pošljete vaš naslov na TRIMER Zagreb, 41001, p. p. 692. Za proizvodnjo odgovarja Zanatska radnja Ivan Stankovič, Zagreb, Boškoviča 40 3281 Postaja že skoraj tradicija, da na JEZERSKEM ob Planšarskem jezeru za Titov rojstni dan odpre svojo redno RAZSTAVO tamkajšnji samouk svojih del, lovske, nabožne in pokrajinske motive na olju, platnu in na brezovih deščicah, kjer se dobijo tudi spominki na Jezersko in Češko kočo. Za obisk se priporoča samorastnik J. ZADNIKAR. 3768 Društvo za podvodne dejavnosti Kranj organizira zadnji tečaj za voditelje čolnov pred pričetkom sezone. Izpit rabimo pri vožnji čolna daljšega od 3 metrov oz. z motorjem nad 5 KM. Tečaj bo v prostorih društva na Koroški c. 25 a, trikrat tedensko s pričetkom v torek, 15. junija ob 18. uri. Zaključni izpiti z zaenkrat še samo teoretičnim delom, bodo v Kranju konec junija. Hitro in solidno popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 064-60-801 3810 Samska, 45 let, s svojim stanovanjem, želi spoznati urejenega moškega do 50 let. Zaželen avto. Zapustiva samoto, nikoli ni prepozno. Korajžo in zaupati v srečo je lepo. Ponudbe pod šifro »Čista in pošteT na« 3811 Upokojenka, vdova, 56 let s prihranki, želi spoznati urejenega vdovca, ki želi ponovno urediti dom, se umakniti samoti, morda bo sreča za oba. Možen skupen nakup. Ponudbe pod šifro »Čistoča spoštovanje« 3812 Naprošam osebo, ki je vzela iz osebnega avtomobila v Praprotni polici št. 20 KLJUČE, da jih vrne prav tam. 3813 Če želite opremiti stanovanje ali vikend v kroparskem stilu se zglasite pri KRŽIŠNIK MIHA, UMETNO KOVAŠTVO, Zg. Duplje 21, 64203 Duplje KNJIGA, ki se prodaja, knjiga, ki se bere: ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Zbirke izrekov, napotkov, modrosti. Letni popust, cena samo 80 din. Poštnine ni. Naročila: ATELJE 212, 64270 Jesenice 3769 Požari V ponedeljek, 7. junija, ob 12. uri je začelo goreti gospodarsko poslopje Franca Bizjaka iz Trboj. Poslopje je v celoti pogorelo, ogenj pa se je razširil še na stanovanjsko hišo, da je pogorelo ostrešje. Na gospodarskem poslopju je ogenj pogoltnil 1500 ton sena, 400 kg ječmena in prosa, deske, elektromotor, 500 kg umetnih gnojil, moped in več orodja. Ogenj je preskočil še na sosednjo stanovanjsko hišo Vinka Dolinska, da je pogorel del ostrešja, 4 okna in lesen opaž. Zagorela je še ena sosednja hiša, in sicer last Karla Panger-ca. Pogorelo je polovico ostrešja. Škode je za okoli 250.000 din. Gasili so kranjski poklicni gasilci, gasilci PGD Prebačevo in sosedje. Vzrok požara še ni znan. V ponedeljek, 7. junija, ob 23.30 je zagorelo v podjetju Izolirka Ljubljana TOZD Jesenice. V komori, v kateri se tekoča žlindra spreminja v vlakna, se je vnelo olje, ki se ga je na stenah komore verjetno nabralo več kot običajno. Plamen je švignil skozi reže komore in vnel stiroporne plošče, ki so izolacija med komorami in ostrešjem. Pogorelo je okoli 40 kosov plošč. Škode je za okoli 1300 din. V torek, 8. junija, nekaj po 5. uri pa je spet začelo goreti v Izolirki. Tokrat je ogenj nastal v skladišču žlindraste volne. Vnelo se je okoli 800 vreč volne, tako da je škode za 36.000 din. Ugotovljeno je bilo, da je ogenj nastal zaradi samovžiga. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Kranj, Primskovo — komunalna cona TOZD Opekarne razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje TOZD Opekarne Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih oz., — da ima srednjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, — da ima organizacijske sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in potrdilom o nekaznovanju na naslov »Razpisna komisija za imenovanje vodja TOZD Opekarne«. Rok prijave je 15 dni po razpisu. zaposlitve V popoldanskem času opravljam SLIKOPLESKARSKA dela. Telefon 25-327 3601 VAJENKO sprejmem s 1. julijem. Odbor za medsebojna razmerja ŽITO Ljubljana n.sol.o. TOZD Gorenjka Lesce n.sub.o. Alpska45 objavlja prosto delovno mesto KV strojnega ključavničarja — vzdrževalca Pogoji: poklicna šola za ključavničarje z usposobitvijo za varjenje, odslužen vojaški rok. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Ostanki umrlih na smetišču Jeseniško župnišče se je s svojim malomarnim odnosom do ostankov umrlih odmaknilo od vsakršne pietete — Na smetišču v Podmežakli leže kosti, lobanje iz kostnice in grobov že pred desetletji opuščenega pokopališča ob jeseniški cerkvi Jesenice — Na smetišču ali odlagališču odpadnega materiala v Podmežakli, v neposredni bližini ceste in v samem stanovanjskem naselju ob Savi in jeseniški Železarni, so pred dvema mesecema začeli odlagati tudi odpadni material od izkopa zemlje ob jeseniški cerkvi. Župnišče je namreč zaprosilo za gradbeno dovoljenje, ga dobilo in začelo z deli. Župnišče je samo naročilo in poskrbelo za prevoz na odlagališče in nekaj časa pač ni nihče niti opazil, da na odlagališču niso vendarle le kupi rdeče zemlje. Začelo se je prvo deževje, ki je spralo zemljo, a na površju so ostajali človeški ostanki, lobanje in brez ševila kosti. Ko so otroci začeli stikati po odlagališču, so postali prebivalci pozorni na ostanke, sprva misleč, da so živalskega izvora. A brž se je izkazalo, odkod odpadni material: poltovornjaki so ga vozili prav iz izkopa zemlje poleg jeseniške cerkve, iz nekdanjega pokopališča ob njej. Takoj so na Jesenicah zahtevali, da župnišče ostanke ustrezno prekrije in zakrije, a seje župnišče izgovarjalo, da šoferji tovornjakov niso mogli zapeljati prav na rob nasipa in Nenadoma nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec Viktor Juričan1 kvalificiran mesarski delavec Na zadnjo pot ga bomo spremili danes, v petek, 11. junija, ob 16. uri na pokopališče v Škofji Loki. Ohranili ga bomo v lepem spominu DELOVNA SKUPNOST Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI TOZD »MESOIZDELKI« SKOFJA LOKA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu starosti zapustil naš dobri oče, stari oče, praded, brat, stric in tast • Janez Mesec Pajkov ata Pogreb dragega pokojnika bo v sobo.to, 12. 6. 1976, ob 15.30 iz domače hiše žalosti v Rostovki na pokopališče pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. Žalujoči: sinovi Vinko, Francelj, Sandi, Albin, Hinko ter hčerke Marija, Marjeta, Pavla in Jelka, vsi z družinami. Sv. Lenart, 10, junija 1976 ZAHVALA Ob smrti našega moža in očeta Franca Velkavrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam vsestransko pomagali in darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Armeniju za dolgotrajno zdravljenje in duhovščini iz Šenčurja za pogrebni obred. Žalujoči: žena Rezka in otroci z družinami Šenčur, 5. junija 1976 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica Jakoba Kodra Kocjanovega ata z Gorjuš se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sOžalje, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala dr. Jožetu Hribarju za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi članom KUD Triglav iz Srednje vasi, posebno požrtvovalnim pevcem, nosačem praporov ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivana, hčere Cilka, Rozka, Ivanka, Marica in sin Vinko z družinamj, vnukinji Nada in Rezka terostalo sorodstvo. • Gorjuše, 7. junija 1976 . ■ .7-ga materiala spustiti po bregu. Nikakršni protesti niso uspeli, župnišče je vztrajalo pri svojem pasivnem odnosu do problema, nad katerim so bili kar najbolj ogorčeni prav stanovalci ob odlagališču. Kupi zemlje so ostali, dokler minuli torek niso sanitarni inšpektorji sami naročili komunalnemu podjetju, da zemljo potepta, jo zravna in poskrbi, da se sramota župnišča odstrani. Komunalno podjetje je prostor zravnalo, vendar pa nama z inšpektorjem sploh ni bilo potrebno kaj prida naprezati oči in stikati za morebitnimi ostanki umrlih. Prostor se drugače zravnati ne da, ostanki so še vedno vidni, povsod leže. Človek se zgrozi ob pomisli, kako bo šele tedaj, ko bo obilno deževje spravilo na površje Še vse tisto, kar je zdaj za silo pokrito in zasuto. Fantič, ki stopa za nama, le trdno prikima, ko ga vprašava, če je na kupih zemlje videl ostanke lobanj in kosti. Ponekod jih je toliko, da stopava po njih, se izogibava ostankov lobanj in večjih ostankov kosti, nemo zgrožena nad početjem jeseniškega župnišča. Pokopališči* ob jeseniški cerkvi je bilo zares že precej časa povsem opuščeno, zadnjega pokopa na njem se spominjajo le najstarejši Jeseničani. Vendar pa ne more ničesar ovreči sramote župnišča, saj se niti po sto ali več letih ne pokopuje na takšen način. Tako*kot se zgroziš ob 'pogledu na odlagališče, tako se upravičeno sprašuješ, kako more kdo izkazovati tako sramotno malomaren in omalovažujoč odnos do pokopanih. Morali so videti in sprevideti, da so ob izkopu verjetno naleteli na kostnico in da je ostankov vendarle toliko, da bi jih bilo treba posebej zakopati — in še to ponoči in na kraju, kjer ne bi bili nikomur vidni in dostopni. Pieteta do umrlih pa je jeseniškemu župnišču kljub svarilom in opozorilom kaj malo mar in vse skupaj ostaja na odlagališču, .kjer radovedni otroci brcajo ostanke in se z njimi igrajo. Takšen odnos do ostankov umrlih globoko rani in prizadane človeško dostojanstvo nas, živih in tepta in neusmiljeno blati spomin na naše prednike, kateri posmrtni ostanki leže zdaj na odlagališu, kjer so vsem vidni in očitni. D. Sedej nesreče Izza žive meje na cesto V ponedeljek, 7. junija, ob 11.40 se je na lokalni cesti v Cirčičah pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez, Sin k -(roj. 1942) iz Čirčič je peljal proti H rastju. V bližini hiše št. 12 v Cirčičah pa je nenadoma izza žive meje pritekla na cesto 10-letna Barbara Sever. Voznik kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti, tako da je avtomobil deklico zadel. Z zlomljeno nogo, pretresom možgan in drugimi poškodbami so jo prepeljali na nezgodni oddelek Kliničnega centra. Prevozil znak »stop« V ponedeljek, 7. junija, ob 16. uri se je v križišču regionalne ceste Kranj —Jezersko in lokalne ceste Kokrica —Britof v Britofu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Benno Kopp (roj. 1948) iz VViena je pripeljal po lokalni cesti iz Predoselj na prednostno regionalno cesto, ne da bi pri tem upošteval prometni znak »stop«. Vtem je po prednostni cesti proti Visokemu pripeljal voznik osebnega avtomobila Ignac Re-pina (roj. 1945). Voznik Kopp, ki pred križiščem ni ustavil, je zato trčil v Repinov avtomobil. V nesreči je bil voznik Repina lažje ranjen, škode na vozilih pa' je za 30.000 din. Neprimerna hitrost V torek, 8. junija, ob 18. uri se je na parkirnem prostoru hotela Koro-tan pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Košir (roj. 1954) z Jesenic je z neprimerno hitrostjo vozil po dohodu k parkirnemu prostoru in je zato kljub zaviranju trčil v parkiran avtomobil Stjepana Klinčiča iz Zaboka ter v Marjano Niševič (roj. 1959), ki je prav tedaj prišla mimo parkiranega avtomobila. Niše viče va je bila pri tem lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 1000 din. L. M. /Z\ Komisija za razpis vodilnih delovnih mest TOZD Maloprodaja Kranj, Kranj, n.sol.o. v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o., razpisuje prosto delovno mesto vodje TOZD Maloprodaja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo višjo ekonomsko šolo in 4 leta delovnih izkušenj, 2. da imajo srednjo ekonomsko šolo in 8 let delovnih izkušenj, 3. da so sposobni organizatorji poslovanja in 4. da so moralnopolitično neoporečni in družbenopolitično aktivni, 5. da niso kaznovani in da niso v kazenskem postopku Prednost pri izbiri imajo kandidati z višješolsko izobrazbo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, z življenjepisom, s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter samoupravnih in političnih aktivnosti je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Kranj Cesta JLA 6/1V z oznako »za razpisno komisijo«. Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo v kadrovski službi podjetja, na telefon št. 25-961 int. št. 39 ali osebno v upravnih prostorih Veletrgovine Živila Kranj, C. JLA 6/IV. Serija vlomov v avtomobile Na pet let strogega zapora je okrožno sodišče v Kranju obsodilo 24-letnega Ivana Urano, po poklicu varilca z Jesenic. Urana je v razmeroma kratkem času od oktobra lani do letošnjega- januarja, ko so ga odkrili, vlomil nasilno ali pa je tudi enostavno odprl nezaklenjene avtomobile na Jesenicah in v Kranju ter večinoma iskal denar, če pa je našel druge vredne predmete, od čevljev, do tranzistorjev, si je to tudi prisvojil; predmete, ki jih ni mogel uporabiti, pa je odvrgel ali kar uničil. Urana je vtem času vlomil kar v 27 osebnih avtomobilov, le v enem primeru je nepovabljen vstopil v avto-kampu Šobec v šotor in vzel iz njega magnetofon. Večino dejanj je sicer storil vinjen, vendar pa sodišče nikakor ni moglo tako stanje upoštevati kot olajšilno. Nekatere vredne predmete kot na primer lovsko puško, ki jo je našel v avtomobilu na Jesenicah, je brez potrebe uničil. Sodišče je zato iskalo vzroke za, takšno obnašanje obtoženca, ki se je znašel nad lastnino Vlomila v bife Stane Dvoršak, star 25 let, iz Begunj, po poklicu ključavničar, in Janko Mohorič, star 26 let, iz Kamne gorice, pleskar po poklicu, sta se že dolgo poznala; obema pa je bilo skupno, da nista bila redno zaposlena, bolj jima je prijala občasna zaposlitev. Ker pa je bilo zaradi tega tudi manj cvenka v žepih, sta se odločila, da do denarja prideta na nepošten način; Mohoriču taka pot niti ni bila prva, saj je lani že stal pred sodniki. Letos 28. marca zvečer, potem ko sta poprej nekaj popila, sta v Radovljici vlomila v veletrgovino Živila, v bife. Mimogrede sta pri nekem bloku snela s perila kratke nogavice in ro-rokavice, da bi jih uporabila pri vlomu. Mohorič pa je še poprej v lokalu, kjer sta se sestala, dobil lepilni trak. Nato sta po vseh »predpisih« z rokavicami na rokah, nogavicami na čevljih, da ne bi bilo sledov, prelepila sta tudi steklo na vratih, da ne bi žvenketalo, vlomila tako, da je Mohorič z metlo razbil steklo na vhodnih vratih. Ko sta ugotovila, da sta prišla le v kurilnico in priročno skladišče, sta se vrnila in poskusila na enak način srečo pri drugih vratih, ki so vodila v skladišče bifeja. Od tu pa sta s težo telesa vlomila še v točilnico. Tu se jima je zahotelo pijače in cigaret: na velik namizni prt sta znosila štiri steklenice viskija, 150 zavitkov cigaret, čokolado, žvečilni gumi, računalnik in drobiža za 100 din. Vmes sta tudi nekaj popila. Da bi se bolje znašla v točilnici, sta nabirala stvari kar pri prižgani luči. To je opazil« na rednem obhodu miličnik postaje milice Radovljica Drago Marinkovič in oba presenetil na delu. Senat okrožnega sodišča v Kranju je Staneta Dvoršaka za to dejanje obsodilo na leto strogega zapora, Janka Mohoriča, ki je novo kaznivo dejanje storil še v preizkusni dobi po pogojni obsodbi okrožnega sodišča v letu 1975, pa na enotno kazen 1 leto in 8 mesecev strogega zapora. Pri tem je sodišče pri obeh upoštevalo, da so bili predmeti vrnjeni in da sta pripravljena povrniti škodo. Med obtežilnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo, da sta bila oba že obravnavana kot mladoletnika in pa to. da nista redno zaposlena. ljudi, ki jih ni poznal, če si že ni mogel karkoli prilastiti. Verjetno izhaja takšno obnašanje Ivana Urane iz pomanjkljive vzgoje v mladosti, saj se je družina razdrla in tako ni imel pravega doma. Nekaj let je preživel tudi v vzgojnem zavodu, kjer se je izučil poklica. Kasneje je sicer živel pri mami, a se nista razumela, izostajal je od doma in popival. Našel si je dekle, s katero bo v kratkem dobil že drugega otroka, a ker nima stanovanja, se nista poročila. Iz vseh teh življenjskih težav ni našel drugačnega izhoda kot v beganju od doma in t kaznivih dejanjih v prilaščanju ifl uničevanju tuje lastnine neznanih ljudi, kot da bi bili -le-ti krivi njegovih težav. Takšno reagiranje pa pri 24 letih vsekakor ni znak odraslosti in pripravljenosti na življenje. Prostostna kazen naj bi mu dala spoznanje, da se takšna pot ne izplača. Povrniti pa bo moral tudi škodo oškodovancem, in sicer v višini 50.480 dinarjev. L. M. Alpinistične novice NEDELJA V PLEZALNEM VRTCU Razmere v gorah se v letošnjem letu nočejo in nočejo obrniti na bolj«/ Občasno sneženje s sodro, kateremu se pridružujejo Se nizke temperature, povzročajo, da je skala mokra, ponekod pa tudi poledenela. Če bo vreme držalo še nekaj časa, pa ob koncu tedna že lahko pričakujemo dobre pogoje za plezanje. Zaradi slabih razmer se je 12 članov AO Kranj odločilo, da nedeljo prežive kar v plezalnem vrtcu pri Preddvoru. Dan so namenili predvsem članom plezalne šole za praktične vaje. Od jutranjih ur do poznega popoldneva so vadili razne manevre tehničnega plezanja v najtežjih delih stene, kot npr. nihajno prečnico, prečnico v tegu vrvi in podobno. Seznanili pa so se tudi z osnovami reševalne tehnike. Preizkusili so načine samoreševanja, vadili so vrvne improvizacije za dviganje in spuščanje ponesrečenca ter vse ostalo, kar mora vedeti alpinist, da si v steni zna pomagati tudi v najtežjih prilikah. Vaje so vodili: načelnik odseka Robert Gaberšček, vodja plezalne šole Matjaž Dolenc in Rafo Gartner. ODPRAVA V HINDUKUŠ V torek, 8. junija, je z ljubljanske železniške postaje odpotovalo 6 alpinistov, ki bodo skupaj s šesterico poljskih alpinistov odpotovali v Hindukuš. Pot jih vodi v Ka-towice, nato pa bodo skupaj s Poljaki potovali preko Sovjetske zveze in Afganistana do Zabaka, ki je izhodišče za nindukuš. Izbrali so si zelo zahteven cilj — prečenje vseh petih vrhov 7492 m visokega Nošaka, ki doslej ni uspelo še nikomur. Vodja mešane poljsko-jugoslovanske odprave je Stanislav Rudjinski iz Katovic. Od Slovencev pa se bodo odprave udeležili: Franc Bau-man, Janez Volkar in Marjan Kregar (AO Kamnik), Miro Šuštarčič in Franci Vrankar (AO Mengeš) ter Stane Šikonja (AO Domžale). To je prvi primer odprave, ki je nastala v sodelovanju s tujo planinsko organizacijo. Predvsem mlajšim plezalcem kamniškega področja pa bo preizkušnja za nadaljnje udejstvovanje v visokih gorah. ZANIMIVOSTI Z ELBRUSA V začetku letošnjega leta so alpinisti iz Kabardino-Balkarije opravili zimski vzpon na najvišji vrh Kavkaza in Evrope — 5633 m visoki Elbrus. Vodja vzpona je bil zaslužni trener in mojster športa Husein Zalihanov. Zimski vzpon je bil njegov 140. vzpon na ta vrh. Njegov oče pa je bil na Elbrusu 209-krat, zadnjič ko je bil star 110 let. Prvi Slovenec, ki se je povzpel na Elbrus, je bil dr. Oskar Reva. To je bilo na mednarodnem taboru leta 1934, ki so ga priredili ob priliki otvoritve najvišje ležeče koče na svetu, ki je stala na sedlu med obema vrhovoma na višini 5300 m. V pisani mednarodni družbi je bil eden redkih, ki so se povzpeli na 5593 m visoki vzhodni vrh. Dr. Oskar Reya se je tabora udeležil na svoje stroške, s ponarejenimi dokumenti kot avstrijski državljan. Pri tem je moral najskrbneje paziti, da za njegovo dejanje ne bi izvedeli v Jugoslaviji. F. Šter V Pogovor tedna Jože Zaletel: Spet smo državni prvaki Smučarski skakalci SK Triglav iz Kranja so po treh letih spet osvojili naslov ekipnega državnega prvaka. Z izredno prizadevnostjo klubskih trenerjev in organizatorjev so podvojili Število članstva, hkrati pa tudi dvignili kvaliteto. Na nedavni letni konferenci so izvolili sa novega predsednika upravnega odbora sekcije za skoke Jožeta Zaletala, ki je doslej opravljal posle podpredsednika in je znan družbenopolitični delavec v Kranju. • Kako ocenjujete minulo sezono? »Zaradi sorazmerno ugodne zime nam je uspelo kar za 120 odstotkov povečati število članstva. Danes imamo 136 skakalcev, od katerih jih je 96 tekmovalo na republiških in državnih prvenstvih ter na tekmah za kategorizacijo. Razveseljivo je, da bo to v glavnem pogumni, nadarjeni mladi fantje, kar nam daje jamstvo, da bomo s skupnimi prizadevanji postali v prihodnje dobri skakalci, poznani doma in v tujini. Kar 7 naših skakalcev je osvojilo kolajne na državnih in republiških Prvenstvih, 10 pa jih je sodelovalo na raznih državnih in republiških reprezentancah, na tekmovanjih v inozemstvu in doma. Največ uspeha je imel Bogdan Norčič, ki je bil spet proglašen za najboljšega jugoslovanskega skakalca. Nič manj pomembno kot tekmovalni uspehi pa je to, da v klubu vlada veliko tovarištvo ter °glav B : Trhle veje 52:54 (26:29), Ra iu jica : Kranjska gora 68:48 ( 26:19), Veri-6 \ Mojstrana86:75 (33:37). RLestvica. «adovljica 3 3 0 260:144 6 Medobčinska košarkarska liga Plamen sam v vodstvu — Kroparski Plamen je še vedno kol nePoražcno moštvo v medobčinski i,°"arkar8ki ligi. Tudi v petem kolu niso *a ieiavi da so premagali solidne sav-J»ert" **POV"k* Kladivar je v gosteh prese-ftFvU cerkljanski Krvavec, drugi predstav-l>a Poljanske doline Gorenja vas pa je iz f a°ja odnesla obe točki, saj je premagala %?yorizirani Kranj 76. Šenčur je gostil d*«po Tržiča, ki pa ni bila kos razigranim ^"načinom. kl Jdi: plamen : Sava 77:46 (43:17), Krvavec : A'adivar 50:67 (23:38), Kranj 75: Gorenja vas đl56 (31:36), Šenčur : Tržič 59:47 (23:24). b.'-eatvica: kT^en 5 5 0 367:288 10 gjadivar 5 3 2 383:336 6 G*«j75 5 3 2 323:295 6 a^enjavas 5 3 2 335:343 6 fi'ya 6 3 2 317:341 6 j^cur 5 2 3 285:292 4 KVavec 5 1 4 265:294 2 Č 5 0 6 221:317 0 -dh Tečaj za vaditelje plavanja -KRANJ — Komisija za plavanje pri . *»S ne skrbi samo za izvedbo raznih *rktnovanj, plavalnih tečajev za odra-t!e in otroke, temveč tudi za popestrili'strokovnega kadra, j. Tako bodo v tem mesecu organizatorja tečaja za vaditelje plavanja. Pogoj za PT'Javo ^e le starost nad 18 let. Vse a*ormacije, kjer se lahko tudi za tečaj ^Pišete, dobijo vsi zainteresirani na ,*S Kranj, Staneta Žagarja 27, tele-'°n 21-176. -dh Kranjska gora 3 2 1 161:162 4 Veriga 3 1 2 170:220 2 Mojstrana 3 0 3 181:246 0 zunaj konkurence Trhle veje 5 5 1 354:279 10 Triglav B 6 4 1 274:249 8 Proti mastnim lasem uporabljajte DROGESAN LIMON CHAMPON Kozmetika Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19. Gorenjska rokometna liga Jesenska prvaka postala tudi končna zmagovalca KRANJ - S tekmo Kranjska gora : Alples B 27:28 (11:16) seje končala tekmovalna sezona 1975/76 v obeh gorenjskih rokometnih ligah. Naše napovedi pred pričetkom drugega dela tekmovanja v prvi ligi so se glede prvaka popolnoma uresničile. Jesenski del so namreč brez poraza in s prednostjo šestih točk zaključili rokometaši Gorenjskega sejma. Res je, da so drugi del pričeli s porazom, premagali so jih Veterani, vse do nerešenega izida z Zabnico niso imeli težav z ostalimi naprostniki. Svoj zmagoviti pohod so kljub temu dobili z bero desetih točk naskoka. Prijetno presenečenje in pravi podvig so v spomladanski sezoni naredili Zabničani. V vseh devetih kolih so oddali le tri točke — remizirali so s prvaki, premagal pa jih je v zadnjem kolu le Krvavec — in pristali na odličnem drugem mestu. Tržič B in Veterani so na naslednjih dveh mestih. Oboji so v nadaljevanju v svoji igri imeli nekaj napak, ki so jih stale še boljše uvrstitve. To pa velja tudi za naslednji moštvi Alples B in Storžič. Kranjskogorci so povsem odpovedali, predzadnje mesto Radovljice pa ni pravi odsev tega moštva. Cerkljanski Krvavec je drugo presenečenje te zaključne sezone. Po prvem delu so prezimili brez točke, v nadaljevanju so jih osvojili dvanajst in na koncu zasedli solidno osmo KROJ B PRESENETIL BEKSEL Kranj — Tudi v B ligi je prišlo do zanimivih dvobojev. Loški Kroj B je presenetil kranjski Beksel, Sava B je premagala Gotik, Kokrica pa mlade Triglavane C. Srečanje Naklo : Gumar pa še ni bilo registrirano. Izidi: Kroj B : Beksel 76:72 (41:29), Sava B : Gotik 44:37 (18:19), Kokrica : Triglav C 62:25 (32:6). L gs t v i ca • Kroj B 6 4 1 403:262 8 Beksel 5 4 1 326:287 8 SavaB 5 4 1 277:261 8 Kokrica 5 3 2 306:241 6 Naklo 4 2 2 259:269 4 Gotik 5 1 4 266:263 2 Gumar 4 1 3 221:258 2 Triglav C 5 0 5 180:342 0 -dh Peternelova druga norma za OI KRANJ — Na velikem mednarodnem strelskem tekmovanju v Suhlu, kjer so se zbrali vsi najboljši evropski strelci, se je imenitno odrezal tudi kranjski strelec Franc Peternel. V konkurenci 48 tekmovalcev, ki bodo za gotovo nastopili na olimpijskih igrah v Mont-realu, je Peternel v disciplini MK hitro-strelna pištola na silhueto s 590 krogi zasedel solidno deveto mesto in tako že drugič izpolnil olimpijsko normo. Na tem tekmovanju je s 596 krogi zmagal sovjetski reprezentant Kuzmin, ki je za en krog izboljšal olimpijski rekord. Kranjski strelec je po tem tekmovanju odpotoval še na mednarodno tekmovanje v Romunijo. In če bo tudi tu streljal kot v ZRN, bo zanesljivi potnik za Montreal. Tako nas bosta v Kanadi zastopala dva Kranjčana, strelec Peternel in plavalec Borut Petrič. -dh mesto. Lestvica: Gor. sejem 18 16 1 1 492:376 33 Zabnica 18 10 3 5 370:309 23 Tržič B 18 10 1 7 393:358 21 Veterani 18 10 1 7 419:418 21 'Alples B 18 8 1 9 475:439 17 Storžič 18 8 1 9 326:351 17 Kranjska gora 18 6 1 11 350:397 12 Radovljica 18 6 1 11 327:402 11 (-2) Besnica 18 5 0 13 346:471 10 Rokometni pokal Kranj — V letošnje tekmovanje področnega jugoslovanskega rokometnega pokala so startali- gorenjske ekipe. V prvem kolu so za presenečenje poskrbeli Stražišani, ko so iz nadaljnjega tekmovanja izločili cerkljanski Krvavec. V drugo kolo so se torej poleg Save B uvrstili še Gorenjski sejem, ki je dobil srečanje z Besnico, Kranjska gora je premagala Tržič B, Radovljica B pa Huje. Zabnica B je odpravil svojo drugo moštvo, Veterani Križe B, Storžič pa Alples B. Duplje B in Jelovica B pa so dobili srečanji brez borbe z Alplesom C oz. Radovljico A. Izidi: Sava B : Krvavec 30:29 (17:16), Besnica : Gorenjski sejem 30:38 (13:17), Kranjska gora : Tržič B 35:21 (14:9), Radovljica B : Huje 35:30 (14:15), Zabnica A : Zabnica B 34:18 (20:7), Križe B: Veterani 15:20(7:12). Judo Uspešni kranjski naraščajniki Ljubljana — Na republiškem judoističnem republiškem prvenstvu, ki so ga organizirali ljubljanski klubi, so med 98 nastopajočimi nastopili tudi mladi naraščajniki kranjskega Triglava. V kvalitetnih srečanjih so se uspešno s svojimi vrstniki iz vse Slovenije kosali tudi Kranjčani, saj so dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Ekipni vrstni red: 1. Olimpija 33, 2. Šiška 18, 3. Bežigrad 8, 4. Triglav 6 itd.; uvrstitve po kategorijah - do 38 kg: 1. M. Sax (Olimpija), 3. Črnivec (Triglsjv); do 46 kg: 1. Plut (Olimpija), 2. Jerala, 3. Rahne (oba Triglav); do 52 kg: 1. 08trovršnik (Olimpija), 3. Pibernik (Triglav); do 58 kg: 1. Koler (Olimpija), 3. Za-lokar (Triglav). -dh Šah Pri starejših pionirkah Borštarjeva Na republiškem prvenstvu za starejše in mlajše pionirje in pionirke v šahu je v Žalcu nastopilo 78 mladih šahistov iz 50 klubov. Z Gorenjske se je najbolje uvrstila Simona Borštar, ki je osvojila 1. mesto, pri starejših pionirkah in si priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu. Med mlajšimi pionirkami se je na odlično 3. mesto uvrstila Kvedrova (Križe), med starejšimi pionirji pa se je najbolje odrezal Kranjčan Pavlin, ki je zasedel 3. mesto, 7. pa je bil Vreček iz Šenčurja. L. Mazi Radovljica prva med balinarji V Radovljici je bilo v nedeljo odigrano povratno kolo finalnega dela letošnjega prvenstva Gorenjske v četverkah. Najuspešnejši so bili balinarji iz Radovljice, v sestavi Rebec, Humerca, Leskovar, Kolman, Zeleznikar, ki so gladko dobili vse igre. Vrstni red: 1. Radovljica 6, 2. Huje 3, 3. Jesenice 2, 4. Trata 1 točka. Prvenstvo za posameznike je bilo že v začetku maja. Med 16 člani je zmagal Miran Uran (Jesenice) pred Sifrerjem (Borec Kranj) in Krivcem (Jesenice). Naslov prvaka Gorenjske v dvojicah pa je osvojil par Šifrer-Mihelčič (Borec Kranj). Med balinarskimi novicami velja omeniti še izreden uspeh mladega člana BK Lesce Slavka Kosija, ki je pred dnevi v Ljubljani na republiškem prvenstvu za mladince osvojil prvo mesto. F. Praprotnik Plavalci za pokal PZS Kranj - Tukajšnji letni bazen bo v nedeljo ob 16.. uri prizorišče prvega uradnega plavalnega tekmovanja poletne sezone. V ntem se bodo namreč plavalci in plavalke trboveljskega Rudarja, ljubljanske Ilirije, Ljubljane, celjskega Neptuna, krškega Celulozar-ja, ravenskega Fužinarja, Kopra, Radovljice, Jesenic, rovinjskega Delfina in seveda organizatorja domačega Triglava pomerili na prvem obračunu za slovenski članski plavalni pokal. Nastopili bodo vsi najboljši. -dh Tako kot v prvi ligi Gorenjski sejem, je v drugi tudi Jelovica B brez težav osvojila prvo mesto, čeprav so si v drugem delu privoščili kar dva poraza. Vseeno pa so bili v ligi brez prave konkurence, saj so svoje nasprotnike premagovali z visokimi izidi. Ostala osmerica za Jelovico je ostala na enakih mestih, saj v končni razvrstitvi ni prišlo do bistvenih premikov. Jelovica B 16 14 0 2 521:262 28 Križe B 16 12 0 4 418:268 24 Huje 16 11 0 5 395:294 22 SavaB 16 9 0 7 371:393 18 Stadion (- 1) 16 8 1 7 354:331 16 Zabnica B 16 6 0 10 332:391 12 Radovljica B 16 5 1 10 308:387 8 (-3) Alples C 16 3 1 12 288:518 7 Duplje B 16 2 1 13 318:455 6 D. Humer Ljubljanska conska rokometna liga — sever Pr edd vor č anke na kvalifikacije V zadnjem kolu ljubljanske conske rokometne lige so Preddvorčanke igrale v Ljubljani in zmagale z visokim rezultatom proti Slovanu B. Tržičanke so brez težav premagale igralke Save B, rokometašice Alplesa B pa Kamnik B. Pomembno zmago v gosteh pa so osvojile rokometašice Jelovice v Ljubljani nad Olimpijo B. Rezultati: Slovan B : Preddvor 10:25 (7:15), Alples B : Kamnik B 15:8 (6:5), Šentvid : ETA 12:12 (6:7), Tržič : Sava B 15:9 (7:4), Olimpija B : Jelovica 10:11 (6:6). Vrstni red v konkurenci: 1. Preddvor 34, 2. Olimpija B 28,3. Tržič 27, 4. Šentvid 22, 5. Jelovica 20, 6. Mokerc 19, 7. Alples B 16, 8. Slovan B 3,9. Sava B 1 (- 1), 10. Škofljica 1 (- 1). J. Kuhar Mladinsko šahovsko prvenstvo SRS v Kranju Šahovska zveza Slovenije je odločila, da bo organizator 28. mladinskega šahovskega prvenstva za posameznike SR Slovenije v Kranju, in to od 6. do 17. julija 1.1. Pravico nastopa bodo imeli šahisti v starosti do 20 let, in to od vključno II. kategorije naprej in regionalni mladinski prvaki. Uvrstitev na prvenstvu bo osnova za sestavo mladinske reprezentance za mladinski alpski pokal, ki bo na Bledu, prva dva uvrščena pa se bosta udeležila državnega mladinskega prvenstva. Z organizacijo mladinskega šahovskega prvenstva se bo v Kranju še povečalo zanimanje za šah med mladimi, kar bo nedvomno velika korist. N. Pavlin Mokerc prvak, Križe tretje Končano je prvenstvo v ljubljanski conski rokometni ligi sever. Novi prvak je ekipa Mokerca z Iga, ki bo igrala kvalifikacijski tekmi s prvakom južne skupine za eno izpraznjeno mesto v republiški ligi. Rokometaši Mokerca so gostovali na Jesenicah in s težavo osvojili točko. V Križah sta igrali oslabljeni ekipi Križ in Dupelj. Zmagali so Križani s petimi goli prednosti. Rokometaši kranjske Save so tokrat spet zaigrali tako kot znajo in iztržili dragoceno točko v srečanju z ekipo Kamnika. Največje presenečenje spomladanskega dela prvenstva je ekipa Preddvora, ki je v zadnjih dveh tekmah osvojila vse štiri možne točke. Rokometaši Alplesa so v zadnjem kolu z visokim rezultatom premagali ekipo Škofljice. Rezultati: Jesenice : Mokerc 24:24 (13:12), Škofljica : Preddvor 36:42 (14:19) zaostala tekma, Sava : Kamnik 30:30 (10:13), Prule : Olimpija 27:41 (12:22), Križe : Duplje 24:19 (10:10), Alples : Škofljica 38:16 (17:4), Slovan B : Preddvor 29:31 (11:15). Lestvica v konkurenci: prijateljice gosp Mokerc 20 16 1 3 619:374 33 Prule 20 14 2 4 529:409 30 Križe 20 14 0 6 416:360 28 Kamnik ( - -D 20 12 1 7 448:424 24 Preddvor 20 9 2 9 481:481 20 Sava 20 8 2 10 475:520 18 Alples 20 7 3 10 431:423 17 Duplje 20 8 1 11 418:419 17 Jesenice 20 7 3 10 467:509 17 Olimpija Škofljica ( 20 5 3 12 505:521 13 -D 20 1 0 19 376:614 1 J. Kuhar proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o. objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD notranja trgovina — prodajna mreža Ljubljana, 0. sub.o. Ljubljana za trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd. Kranj — LES, Primskovo naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh poslovodij 2. dveh prodajalcev 3. več učnih mest za učence v gospodarstvu Pogoji: pod 1.: visoko kvalificirani ali kvalificirani delavec trgovske stroke, zaželene delovne izkušnje, poskusno delo 3 mesece. Kandidati za to delovno mesto morajo predložiti potrdilo o nekaznova-nju; pod 2.: kvalificirani delavec trgovske stroke, zaželena praksa, poskusno delo 3 mesece; pod 3.: končana osemletka. Pismene ponudbe sprejema Lesnina trgovina Kranj — LES, Primskovo do vključno 20. junija 1976. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Komunalno podjetje Vodovod Jesenice 64270 Jesenice, Sp. Plavž 6 Na podlagi 15. in 16. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev razpisujemo prosto delovno mesto vodje tehničnega sektorja Pogoji: — moralna in družbenopolitična neoporečnost — diplomirani strojni inženir s 4-letno prakso ali — strojni tehnik s 6-letno prakso — zaželena je praksa na področju energetike Obvezna poizkusna doba je 3 mesece. Prostega stanovanja nimamo. Pismeno prijavo z navedbo šolske izobrazbe, dosedanje zaposlitve in kratkim življenjepisom pošljite na upravo podjetja do 20. junija 1976. O izidu razpisa in odločitvi bodo kandidati obveščeni do 25. junija 1976. Slovesen začetek male olimpiade športa in kulture Ceste ostanejo -posojilo se vrača Nadaljevanje s 1. strani milijonov dinarjev ali točno 299,9 milijona dinarjev. V tem znesku pa niso všteta sredstva za pripravljalna dela za gradnjo gorenjske avto ceste, za pripravljalna dela za gradnjo predora pod Karavankami, za mostove, za redno vsa-letno vzdrževanje, cestno signalizacijo in popravilo morebitnih poškodb na cestah. Poglejmo torej, kaj je zapisano v srednjeročnem programu modernizacije regionalnih in magistralnih cest po posameznih gorenjskih občinah. V JESENIŠKI OBČINI so na regionalnih cestah predvidena naslednja dela. Na cesti Kranjska gora — Vršič je predviden asfalt na 3,8 kilometra dolgem odseku od Koče na Gozdu do Vršiča, na cesti Javor-nik —Gorje asfalt in rekonstrukcija 3 kilometre ceste na odseku Poljane—Kočna, na cesti Žirovnica — Begunje položitev asfalta na stari asfalt (3,8 kilometra) od Žirovnice do občinske meje in na cesti Mojstrana—Vrata položitev 2,5 kilometra dolgega asfalta na obstoječi asfalt na odseku Odcep —Mojstrana. Vrednost teh del na regionalnih ce- Šest ton oblačil in pohištva za Posočje Jesenice — Nedavna akcija zbiranja oblačil in obutve ter drugih predmetov je bila zelo uspešna. Na sedemnajstih zbirnih mestih v posameznih krajevnih skupnostih so zbrali 5810 kg najrazličnejših oblek, posteljnih pregrinjal, obutve, postelj in drugega pohištva. Pri zbiranju blaga so se posebej izkazali aktivisti RK in učenci osnovnih šol. Na občinskem odboru RK na Jesenicah so povedali, da je bila letošnja akcija najuspešnejša doslej. Delovni ljudje in občani so pokazali veliko solidarnost, saj so darovali celo popolno opremljene postelje in drugo, še lepo pohištvo in tudi še zelo uporabna oblačila. Prav zato so se odločili, da bodo vsa oblačila in druge predmete, ki so jih v letošnji akciji darovali občani, poslali prebivalcem v Posočju. Za potrebe RK na domačih tleh, pa bodo oblačila zbirali vse leto. J. Rabič Akcija RK Radovljica — V radovljiški občini so se v solidarnostno akcijo zbiranja denarnih prispevkov za pomoč prebivalcem, ki jih je prizadel potres v Posočju, že na začetku vključile vse krajevne organizacije rdečega križa. Aktivisti rdečega križa v Gorjah so doslej zbrali pri občanih 26.670 dinarjev, v osnovni organizaciji RK Zasip - Podhom 11.500, v Kropi 13.400, na Bledu 10.000, v Mošnjah 7445, na Srednji Dobravi 6240 dinarjev. Osnovna organizacija RK Lesce je iz lastnih sredstev namenila 5000 dinarjev, vendar akcija na območju te organizacije še teče. Prav tako pa tečejo zbiralne akcije v drugih večjih krajih v občini. _JR Krajevna organizacija RK iz Go-rij pri Bledu je izvedla nabiralno akcijo za zbiranje pomoči za prebivalce Posočja, ki jih je prizadel majski potres. Občani so darovali 26.670 dinarjev. Najbolj so se odrezali občani Poljšice, kjer je 56 družin dalo 5760 dinarjev. Starejši upokojenec Valentin Srna iz tega kraja je sam prispeval 1000 dinarjev. Občani so darovali tudi precej oblačil. Pomoč so že poslali štabu za odpravo posledic potresa v Tolminu. -lb Prizadetih 26 družin Radovljica — Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti radovljiške občine so na zadnji seji skupščine v začetku tega meseca razpravljali tudi o škodi, ki jo je potres v minulem mesecu povzročil na stanovanjskih objektih v občini. Ugotovili so, da je bilo treba iz stanovanjskih objektov izseliti 26 družin. Za rešitev teh stanovanjskih problemov bodo potrebovali okrog 4,5 milijona dinarjev. Na skupščini so sprejeli nekaj ukrepov, da bi te probleme čimprej rešili. Na seji pa so razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu o izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju skupščin Tolmin in Nova Gorica. J.U. stah je ocenjena na 18,6 milijona dinarjev. Na magistralnih cestah v jeseniški občini pa so predvidena naslednja dela. Na cesti Korensko sedlo — Jesenice je predvidena manjša rekonstrukcija in položitev asfalta na obstoječi asfalt v dolžini 5,5 kilometra od Kranjske gore do Martuljka in rekonstrukcija oziroma prestavitev ceste na 3,3 kilometra dolgem odseku od Hrušice do Jesenic. Na cesti Podkoren— Rateče (meja) pa sta predvideni dve rekonstrukciji oziroma prestavitvi ceste. In sicer na odseku Podkoren— Rateče (1,8 kilometra) in na odseku Rateče —meja (1,2 kilometra). Vrednost teh del je ocenjena na 30,1 milijona dinarjev. Skupaj bo torej znašala vrednost vseh del v občini 48,7 milijona dinarjev. Na regionalnih cestah V KRANJSKI OBČINI pa so predvidena tale dela. Na cesti Kranj—Jezersko manjše rekonstrukcije v dolžini 6,3 • kilometra na relaciji Preddvor— Spodnje Jezersko, in sicer od rekonstruiranega odseka v Preddvoru proti Kokri. Rekonstrukcija pa je predvidena tudi na odseku Kranj —Preddvor. Na cesti Kamna gorica — Rudno bo položen asfalt na dolžini 600 metrov na odseku Jamnik — Rudno. Na cesti Kropa — Podnart — Žvirče asfaltiranje blizu 2 kilometra dolgega makadamskega odseka in položitev asfalta na obstoječi asfalt v dolžini enega kilometra na odseku Podbrezje—P odtabor. Na odseku Podnart —Podtabor pa je predvidena položitev asfalta na obstoječi asfalt v dolžini 3,35 kilometra. Na cesti Tržič — Kokrica je na odseku Golnik —Gorice predvidena položitev 2,1 kilometra asfalta na obstoječi asfalt. Na cesti Kranj — Moste je prav tako predviden asfalt na obstoječi asfalt na odseku Spodnji Brnik —Lahovče, ki je dolg 3,8 kilometra. Na cesti Vodice — Žičnica Krvavec pa je predviden asfalt na odseku Vodice —Spodnji Brnik v dolžini 3,75 kilometra in asfaltiranje 1,7 kilometra makadamske ceste na odseku Grad —Žičnica. Vrednost teh del na regionalnih cestah je ocenjena na 38,1 milijona dinarjev. Večja dela so predvidena tudi na dveh odsekih magistralnih cest. Tako je v Kranju predvidena ureditev križišča pri Iskri, na cesti Podtabor — Žvirče pa položitev enega kilometra asfalta na Že obsto> ječi asfalt. Ta dela na magistralnih cestah so vrednotena na 10,6 milijona dinarjev. Skupna vrednost del v kranjski občini pa bo znašala 48,7 milijona dinarjev. V RADOVLJIŠKI OBČINI je predvidena vrsta del na regionalnih cestah. Poglejmo posamezne ceste. Na cesti Lesce —Savica je najprej predvidena rekonstrukcija 1,9 kilometra dolgega odseka Lesce —Bled, na odseku Bled —Soteska bodo tri manjše rekonstrukcije v dolžini 4,8 kilometra, na odseku Bitnje —Bohinjska Bistrica bo položen asfalt na že sedanji asfalt v dolžini 1,2 kilometra. Na odseku Bohinjska Bistrica—Sv. Janez 2,5 kilometra večjih rekonstrukcij in 3,5 kilometra manjših rekonstrukcij in na odseku Sv. Janez — Savica rekonstrukcija 4.2 kilometra dolgega odseka. Nte cesti Bled —Mrzli studenec —Jere-ka — Sv. Janez so prav tako predvidena dela na štirih odsekih. Na odseku Bled —Gorje več rekonstrukcij oziroma prestavitev ceste v dolžini 1.3 kilometra, na odseku Krnica — Mrzli studenec asfaltiranje 5,6 kilometra ceste od Zatrnika do Mrzlega studenca, na odseku Mrzli studenec—J ereka položitev 700 metrov asfalta v Jereki in na odseku J ereka—Sv. Janez položitev asfalta na sedanji asfalt v dolžini 6,7 kilometra. Na cesti J ereka — Bitnje je predvideno asfaltiranje kilometer dolgega makadamskega odseka. Na cesti Mrzli studenec — Rudno polje je predvideno asfaltiranje 4,1 kilometra dolgega makadamskega odseka. Na cesti Javornik — Gorje bo asfaltirano 2,3 kilometra makadamske ceste in položen asfalt na sedanji asfalt v dolžini 1,1 kilometra. Na cesti Kropa — Podnart — Žvirče je predvidena položitev asfalta na obstoječi asfalt v dolžini 5 kilometrov. Na cesti Žirovnica — Begunje— Bistrica pri Tržiču je na odseku Žirovnica —Begunje predviden asfalt na sedanji asfalt v dolžini 1,4 kilometra in na odseku Begunje —Bistrica obnova asfalta v dolžini 1,4 kilometra ter asfaltiranje makadamske ceste v dolžini 3,9 kilometra. Vrednost vseh teh del na regionalnih cestah v radovljiški občini je cenjena na 99,2 milijona dinarjev. Na regionalnih cestah V ŠKOFJELOŠKI OBČINI pa so načrto- vana naslednja dela. Na cesti Petrovo brdo —Skofja Loka —Jepr-ca asfaltiranje 700 metrov makadamskega odseka na relaciji Petrovo brdo —Podrošt. Na odseku Podrošt — Zali log asfaltiranje 3,2 kilometra makadamske ceste, na odseku Zali log—Železniki rekonstrukcija in položitev asfalta na sedanji asfalt v dolžini 4,4 kilometra. Na odseku v Škofji Loki je predvidena večja rekonstrukcija oziroma prestavitev 400 metrov ceste in na odseku Skofja Loka —Jeprca manjša rekonstrukcija 3,9 kilometra ceste. Na cesti Kranj —Skofja Loka — Trebija — S o vodenj — Cerkno je prav tako predvidenih več del. Na 800 metrov dolgem odseku od Škofje Loke do Gorenje vasi je predvidena večja rekonstrukcija ceste, na odseku Gorenja vas—Trebija pa obnova asfalta v dolžini 3 kilometre. Odsek Trebija— Sovodenj, dolg 5,7 kilometra, bo dobil asfalt in odsek Sovodenj — Cerkno prav tako asfaltiranje 2 kilometra makadamske ceste. Na cesti Kamna gorica —Rudno je v programu asfaltiranje 3,9 kilometra dolgega makadamskega odseka. Na cesti Logatec — Žiri— Trebija pa bodo dela potekala na dveh odsekih. Položen bo asfalt na odseku Logatec—Žiri na 3,9 kilometra dolgem makadamskem cestišču. Na odseku Žiri —Trebija pa je predvidena obnova asfalta v dolžini 5,4 kilometra. Vrednost vseh omenjenih del na regionalnih cestah v škofjeloški občini je ocenjena na 79,6 milijona dinarjev. V TRŽIŠKI OBČINI pa so predvidena naslednja dela. Na regionalni cesti Begunje — Bistrica pri Tržiču—Golnik je na odseku Begunje—Bistrica načrtovano asfaltiranje makadamske ceste v dolžini 4,3 kilometra. Na odseku Tržič —Golnik pa položitev asfalta iz Tržiča proti Golniku v dolžini 2,8 kilometra. Vrednost teh del bo znašala 10,9 milijona dinarjev. Na magistralni cesti Podtabor— Ljubelj pa je predvidena obnova asfalta na 8 kilometrov dolgem odseku. To delo je ocenjeno na 12,8 milijona dinarjev. Tako bo vrednost vseh del v tržiški občini znašala 23,7 milijona dinarjev. To so torej modernizacije gorenjskih magistralnih in regionalnih c«st, načrtovane s srednjeročnim programom. Vrednost teh del na Gorenjskem koV rečeno bo znašala 299,9 milijona novih dinarjev. Poleg teh del pa je za pripravljalna dela na gorenjski avto cesti predvidenih 100 milijonov dinarjev in prav toliko tudi za pripravljalna dela za gradnjo predora pod Karavankami. Pripravljalna dela na avto cesti zajemajo izdelavo tehnične in ostale dokumentacije ter pripravo zemljišča (posek gozdov in ostalih delov trase). Pripravljalna dela za gradnjo predora pod Karavankami pa zajemajo predvsem postavitev naselja, kompresorske postaje, napeljavo elektrike, ureditev kanalizacije, sesalnih naprav in drugo. Omenili smo že, da v 299,9 milijona dinarjev za modernizacijo regionalnih in magistralnih cest niso všteti mostovi. Po programu je na cesti Kranj —Jezersko predvidenih pet mostov v skupni vrednosti 15 milijonov dinarjev. V škofjeloški občini bo gradnja mostu pri odcepu za Žiri in Sovodenj veljala 8 milijonov dinarjev. Most čez Pišnico pri Eriki na cesti Kranjska gora —Vršič pa bo veljal 12 milijonov dinarjev. Da bo ta pregled čimbolj popoln, je treba še dodati, da bosta republiška skupnost za ceste in interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije vsaka posebej zagotovili še po 150 milijonov dinarjev (skupaj torej 300 milijonov novih dinarjev) za gradnjo tako imenovane uranske ceste v škofjeloški občini. Tako smo o srednjeročnem programu gradnje, modernizacije in vzdrževanja regionalnih in magistralnih cest na "Gorenjskem povedali tako rekoč vse. Brez rednega letnega vzdrževanja, postavljanja in vzdrževanja signalizacije in odprave morebitnih poškodb znaša finančni načrt (če upoštevamo vse omenjeno) prek 830 milijonov dinarjev. To pa še vedno ne bodo vsa dela na gorenjskih cestah v prihodnjih petih letih. Tudi posamezne občine namreč načrtujejo različna dela na tako imenovanih občinskih in drugih cestah. Kot rečeno, bo čimhitrejšo uresničitev takšnega srednjeročnega programa omogočilo tudi posojilo delovnih ljudi in občanov ter delovnih organizacij na Gorenjskem. In še to je treba dodati, da bo moč urediti še več občinskih in drugih cest na Gorenjskem, če bo vpisani znesek posojila večji od načrtovanega. A. Zalar Nadaljevanje s 1. strani močja generalpolkovnik Franc Tav-čar-Rok. Svečan začetek te male olimpiade ter bratstva in enotnosti pa so simbolizirali s preletom vseh tekmovalcev golobi zveze klubov rejcev golobov pismonoš Jugoslavije. V kulturnem programu, ki je trajal poldrugo uro, pa so potem nastopili veliki pihalni orkester JLA iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič Predsednik glavnega organizacijskega odbora tekmovanja polkovnik A loj z Kajin Jenka, v garniziji Staneta Žagarja V Kranju in na strelišču v Ljubljani športna tekmovanja v sedmih športnih panogah: vojaškem mnogoboju, streljanju, atletiki, plavanju, rokometu, odbojki in judu. Ekipe osmih garnizij ljubljanskega armadnega območja, nad katerimi so prevzele pokroviteljstvo kranjske delovne organizacije Iskra-tovarna telekomunikacij Iskra-tovarna električnih orodij, števcev in merilnih naprav, Sava, TekstHindus, Planika, IBI, GP Gorenjski tisk, Exoterm in Gorenjska oblačila, se bodo borile do nedelje, ko bo popoldne na stadionu PORTNO PRVENSTVI O/ ljubljanskega armadnega LJAO KRANJ 9S1976 Komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok Pavleta Brzulje, estradna gkupina umetniškega ansambla JLA iz Beograda s solisti Živko Djurič, Gorda-no Runovič, Momčilom Jeftovičem, humoristom Ljubomirjem Urbovi-čem in drugimi. V sredo pa so se začela na stadionu Stanka Mlakarja, v osnovnih šolah Franceta Prešerna in Simona sklepna svečanost. Tu bodo progU' sili najboljše, ki se bodo potem konec junija in v začetku julija pome' rili na jugoslovanskem armadnefli prvenstvu na Ohridu. Na zaključni slovesnosti pa bodo v kulturneni programu nastopili veliki pihalni i*1 plesni orkester JLA iz Ljubljane 9 solisti, folklorna skupina Tine Ro-žanc in pevci zabavne glasbe. Zače'-tek te slovesnosti bo v nedeljo ob 18.30. Med trajanjem prvenstva pa v Kranju vsak večer v domu JLA potekajo tudi kulturna srečanja med mladimi in vojaki. A. Zalar Slike: F. Perdan V kulturnem programu so nastopili estradna skupina umetniškega ansambla JLA iz Beograda in solisti Živka Djurič, Gordana Runovič, Momčilo Jeftovič, humorist Ljub0' mir Urbović in drugi.