UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. ■ TELEFON 55-22 DO 55-28 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA [NSERATN1ODDELEK LJUBLJANA TELEFON 38-32 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601 I OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN glasilo osvobodil N FRONT SLOVENIJE Važna naloga gozdnega gospodarstva, ki jo lahko do spomladi uspešno in odločilno izpolnijo frontovske brigade Frontovske brigade v Srbili zgleden primer dela Ljudske fronte V Srbiji dela 500 posebnih frontovskih brigad NaSe gozdno gospodarstvo ima v tretjem letu petletke še obširnejše in odgovornejše naloge, kakor jih je imelo v prvih dveh letih. Za približno 30 0/o povečani plan bo letos neogibno terjal še večje napore, še boljšo organizacijo dela in pa zlasti na-glejši tempo v izpolnjevanju uaiog. Spričo tega je popolnoma razumljivo, da bo moralo biti letošnje izpolnjevanje plana tudi časovno enakomerno in tako urejeno, da v celotni proizvodnji ne bo motenj in zastojev, ki bi ovirale katero koli panogo proizvodnje. Letošnja sečnja in tudi spravilo iesa iz gozdov morata biti časovno tako organizirana, da na lesnih obratih ne bodo nastajala »ozka grla« (pomanjkanje hlodovine in ostalega surovega lesa) in da bomo imeli pravočasno pripravljenega vedno dovolj lesa vseh asortimentov za izvoz in za domače potrebe. Zaradi časovne zamude in neenakomernosti smo imeli pri izpolnjevanju lanskega plana precej težav. Lanskoletne izkušnje nam morajo biti zategadelj tembolj dragocene, ker nam kakor na dlani kažejo, kje in kako se Je treba letos lotiti dela, da bomo lahko brez motenj in težav izpolnili letošnji plan. V našem gozdnem gospodarstvu odpade dobršna polovica vseh planskin nalog na državni sektor, druga polovica pa na nedržavni (zadružni in zasebni) sektor. Medtem ko je lani državni sektor načrtno in časovno dokaj tekoče izpolnjeval svoje planske naloge, noseč tako rekoč glavno breme plana na svojih plečih, je v nedržavnem sektorju vladala zlasti v prvi polovici leta precejšnja anarhičnost. Stihijski in skrajno malomaren odnos nedržavnega sektorja do plana je povzročal v naši planski proizvodnji tako občutne težave, da je bila izpolnitev piana stalno ogrožena. Namesto da bi se državni in nedržavni sektor pri izpolnjevanju plana nenehoma dopolnjevala in da bi bila v nekakšnem količinskem, kakovostnem in časovnem ravnotežju, je nedržavni sektor preprosto odpovedal in do 1. maja 1948 izpolnil komaj 8 »/« svojih planskih nalog. V nedržavnem sektorju so mnogi zasebni lastniki gozdov oportunistično zavlačevali izpolnitev svojih obvez-nos.i in se, gluhi za vse ukrepe ljudske oblasti, potuhnjeno izmikali dolžnost im do skupnosti. Kapitalistični in kulaški elementi, povezani preko lesnih produktivnih zadrug s špekulam-ski:ai bivšimi lesnimi trgovci in prekupčevalci, so sabotersko izigravali plan, skušali med malimi in srednjimi kmeti — lastniki gozdnih parcel — omajati trdno politično zavest in tako izpodkopavati našo skupno borbo za socializem. Zaradi pasivnosti in slabosti nedržavnega sektorja je moral neogibno nas-.ati v izpolnjevanju celotnega plana tak količinski izpad v proizvodnji, je morala nastati tolika časovna zamuda, da je zaradi tega trpela vsa naša gozdna proizvodnja, da so bile žage v zadregi za hlodovino in so na: opile težave v izvozu in v dobavah za domače potrebe. Sele po I. avgustu 1948, ko so politično okrepljene kmetijske zadruge trdneje povezale male in srednje kmete in odločno udarile po špekulativnosti in saboterstvu, so se odnosi nedržavnega sektorja do planskih nalog začeli izboljševati. Navzlic temu, da je bil v pospešenem tempu nato izpolnjen precejšen del plana, seveda časovne ,za; sude in njenih posledic ni bilo mogoče več popraviti v celoti. Pretežna večina nedržavnega sektorja, ki je sedaj trdno združen v gozdarskih in lesnih odsekih kmetijskih zadrug, se bo lahko lotila izpolnjevanja letošnjega plana z jasno perspektivo, oborožena z dragocenimi izkušnjami. Ko začenjamo v gozdnem gospodarstvu bitko za tretje plansko leto, moramo upošvevati, da so nekateri bistveni pogoji v proizvodnji državnega in nedržavnega sektorja dokaj različni. Predvsem je treba tu upoštevati, da so gozdovi nedržavnega sektorja v glavnem v višje in težje dostopnih legah. Ta okolnost je za časovno izpolnjevanje plana tako važna, da naravnost otipljivo pove, kako je treba organizirati proizvodnjo, da bo časovno enakomerna in se bosta sektorja z lahkoto dopolnjevala. Tako bo izključen vsakršen zastoj, pomanjkanje surovega lesa na žagah in motnje v izvozu in potrošnji. Precej gozdov nedržavnega sektorja je v tpki legi, da sta v njih možna sečnja in spravilo lesa tudi pozimi. Lokalna industrija v Osijeku je lani dosegla zeio lep uspeh. Število lokalnih mdustrijsk;h podjetij se je povečalo od 15 na 23. vrednost proizvodnje pa je narasla od 460 milijonov din v letu 1947. na 974 milijonov v lanskem letu. Tovarna čevljev »Obuča« je lani izdelala za 122 % več delavskih čevljev kakor v prejšnjem letu v popravljal-picali pa so popravili 27-000 parov čevljev. Vsa lokalna podjetja Osijeka iz- Treba je torej storiti vse, da bodo v teh gozdovih izpolnjene planske naloge že januarja, februarja in marca. Tam, kjer je lani nastala velika časovna zamuda v izpolnjevanju plana, je treba letos že koj ob začetku planskega leta pohiteti ter do kraja izkoristiti časovno dobo. Na ta način lahko nedržavni sektor podpre izpolnjevanje plana v toliki meri, da bo potek celotne proizvodnje vse leto nemoten. V nižinskih predelih državnega sektorja že sekajo za letošnji pian (Ce-genca pri Slov. Bistrici, Dobrova pri Brežicah, nižinski pas pri Marenbergu itd.). V nedržavnem sektorju pa je v nižinskem gozdnem pasu tudi že skoraj povsod odkazan zrel les za letošnjo sečnjo. Kmetijske zadruge in krajevni ljudski odbori imajo tudi že v rokah orientacijske načrte o poseku in oddaji lesa. Vsi ti ukrepi so bili pravočasno storjeni in bodo ustvariii tudi v gozdni proizvodnji nedržavnega sektorja neogibno potreben red ter zagotovili načrtnost proizvodnje. Na ta način bo les iz nedržavnega sektorja pravočasno dotekal v naše gozdno gospodarstvo ter bomo hkrati pravočasno izpolnjevali celotni plan. Medtem ko bodo kmetijske zadruge ta mesec sklepale s kmeti pogodbe o odkupu lesa, naj vaški in krajevni odbori OF razvijejo prepričujočo propagando med vaščani, kako neprecenljiv pomen imata takojšnja sečnja in spravilo lesa iz gozdov nedržavnega sektorja za vse naše gospodarstvo. Ljudem je treba preprosto povedati, Kako sami sebi škodujejo, če z oddajo lesa zavlačujejo čez pomlad in poletje pozno v jesen. Vsakomur je jasno, da je prav v zimskem času ne samo naj-lepša, ampak'tudi najprimernejša doba za izpolnitev planskih nalog v nedržavnem sektorju. V tej dobi je kmečka delovna sila najbolj sproščena, ker tja do zgodnje pomladi ni poljskib del. Problem takojšnje izpolnitve nalog v nedržavnem gozdnem sektorju je tako preprost in razumljiv da krajevnim odborom OF ne bo ireba sklicevati številnih vaških sestankov, ampak se lahko vaščani že na enem sestanku prepričajo o koristnosti te, za naše gospodarstvo tako važne akcije. Ker sta zimska sečnja in spravilo lesa in gozdov državnega in nedržavnega gospodarstva, ji Osvobodilna trenta posveča posebno pozornost. Poleg propagande za čimprejšnjo izpolnitev planskih nalog je že v teku široka propaganda za mobilizacijo delovne sile, ki je za te naloge nujno potrebna razen rednih in'stalnih kolektivov gozdnih delavcev. Med sproščeno kmečko delovno silo dviga Fronta zanimanje za frontne brigade ter s prepričevanjem utrjuje med vaščani pravilen politični odnos do plana našega gozdnega gospodarstva. Med ljudmi čedalje bolj rase zavest, da bodo skupno najlaže in najhitreje izpolnili važno delo. Ponekod so tudi že predlagali tekmovanje med posameznimi krajevnimi ljudskimi odbori in med vasmi, kdo bo prej izpolnil sečnjo in spravilo lesa iz gozdov. Prav vzpodbudna je tudi misel o frontnih kolonah voznikov, ki bi skupaj vozili posekan les iz gozdov. Vsem tem pobudam je treba z naglimi prijemi dati trdno organizacijsko obliko in tako temeljito izkoristiti najprimernejšo časovno dobo, ki se nam ponuja za to nalogo gozdnega gospodarstva. Vse tiste elemente, ki jim to ni pogodu in ki bi na kakršen koli način skušali to zavirati, pa je seveda treba takoj razgaliti in jih pokazati kot škodljivce in nasprotnike naše velike bitke za socializem. Pri organizaciji frontnih brigad, ki oodo opravljale zimsko sečnjo in spravilo lesa iz nižinskih gozdov državnega in nedržavnega sektorja, je treba hkrati poskrbeti, da te brigade ne bodo prepuščene same sebi. Fronta mora biti z njimi v stalnem stiku, tako da bodo brigadirji delali z zavestjo, da so kljub plačanemu delu člani velike skupnosti, ki se bori s svojim delom za srečno bodočnost. Brigadirji frontnih brigad morajo stalno občutiti, da skrbi Fronta tudi zaxnjihovo vsakdanje življenje, da se zanima za njihovo prehrano in splošno preskrbo, skratka, da Fronti ni vseeno, kako se njenim brigadam godi. Taka povezanost Fronte in njenih brigadirjev ne bo dajala tej važni nalogi v našem gozdnem gospodarstvu samo politične trdnosti, ampak bo krepko dvigala tudi sam delovni polet in poglabljala smisel skupnega, socialističnega dela. — fgž delujejo sedaj 50 raznih predmetov za široko potrošnjo. Danes je v lokalni industriji Osijeka zaposleno več delavcev kakor pred vojno v vsej industriji Osijeka. Tudi glede znižanja proizvodnih stroškov je osiješka lokalna industrija dosegla lepe uspehe. Od planiranega znižanja polne lastne cene za 10-5 milijona din, 60 že do decembra dosegli prihranek 9 milijonov din. V reški luki je bil 3. januarja doslej naj večji ladijski promet Reška luka je 3- januarja zabeležila rekorden ladijski promet. Ta dan je bilo v luki 19 velikih prekomorskih ladij, od tega 12 tujih ladij (3 italijanske, 4 grške, 2 angleški in po 1 turška, norveška in madžarska ladja). Vse te ladje so imele skupaj 189.200 ton nosilnosti. Po številu ladij kakor tudi po nosilnosti je to največji promet, ki je bil kdaj zabeležen v reški luki. Dvanajst ladij je hkrati opravljajo nakladalna in razkladalna dela, in to čeprav Beograjska in Ljubljanska obala ter pomol Vladimira Nazora še niso usposobljeni za take operacije. Ta dan so bile nakladalne in razkladal^ opera; el je petkrat večje kakor v najboljši dobi fašistične vladavine. Pri razkla-dalnih in nakladalnih delih je pomagala delavna sila, ki so jo organizirale frontovske organizacije. Delo je potekalo v popolnem redu in brez zastoja, kar je pripisati dobri organizaciji pod vodstvom pomorskih oblasti. Tako je tudi reška luka začela novo plansko leto z velikimi uspehi- Gradnja montažnih hiš v Beogradu Beograjsko gradbeno podjetje »Polet« je začelo v oktobru graditi prvih 14 dvostanovanjskih in štiristanovanj-skih montažnih hiš. Te hiše gradijo iz lesenih montažnih delov; ko je leseno ogrodje postavljeno na zidane temelje, se stene obložijo s trsjem in omečejo. Med ometanimi tankimi stenami je zračni prostor za toplotno izolacijo. Gradnja teh hiš poteka zelo hitro, vrhu tega pa zahteva tak način gradnje mnogo manj gradbenega materiala. Stanovanja so udobna in se skoraj nič ne razlikujejo od stanovanj v hišah iz trdega materiala. Osem takih hiš so že postavili pod streho. Vloga Ljudske fronte pri premagovanju raznih težav je bila v 1948 letu zelo velika, je rekel tov. Tito na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine. 305,412.000 prostovoljnih ur, ki so jih opravili člani Ljudske fronte v preteklem letu na raznih važnejših objektih naše petletke, nam govore o veliki zavednosti, pa tudi veliki pomoči Ljudske fronte pri graditvi socializma v naši državi. Ljudska fronta je nenehno izpopolnjevala oblike prostovoljnega dela. Preteklo leto so bile organizirane posebne brigade, ki so priskočile na pomoč našim delavcem pri izpolnitvi plana. Te brigade imajo poseben pomen za razvoj socializma pri nas, predvsem zaradi zavednega prostovoljnega vključevanja kmetov v delovne akcije izven kraja njihovega stalnega bivanja. V Srbiji so prvi začeli z organizacijo teh brigad. Z dobrim političnim delom na vasi je Ljudski fronti Srbije uspelo, da je že takoj v začetku, v prvih dneh te akcije stopilo v posebne brigade nad 12.000 frontovcev. Z vsakim dnem pa se je ta številka še večala. Posamezni okraji v Srbiji so samoiniciativno pričeli formirati posebne frontovske brigade. Sledile so jim vasi, ki so same ustanavljale brigade. Poziv Ljudske fronte Srbije za organizacijo posebnih frontovskih brigad je naletel na množičen odziv med ljudstvom. Izvršni odbor LF Srbije je prvotno v svojem planu predvidel, da bo vsak okraj organiziral štiri brigade, toda okraji so formirali tudi po 12 brigad, kot n. pr. jaseniški, topli-ški in dragačarski. Pri formiranju prve skupine posebnih brigad so tudi v Srbiji morali voditi ostro borbo s sovražniki graditve socializma v naši državi, ki jim nobene laži niso bile odveč. Govorili so ravno tako kot pri nas, da bodo brigadirji gladovali, med drugim bodo morali delati neprestano noč in dan v globokih rovih itd. Medtem pa so brigade za brigado prihajale na razna gradišča v vsej republiki. Brigadirji so pisali v svoje vasi o svojem življenju in delu v brigadi, o tekmovanju, o dobri prehrani. Tako so tudi zapeljanci spoznali resnico o frontovskih brigadah, uspeh pa je bil, da se je vključilo še tisoče kmetov v frontne brigade. Frontovske brigade so, vnesle na gradišča velik delovni polet ter so s požrtvovalnim in neumornim delom obvladale vse težkoče. Tekmovanje je zajelo vse brigade. Visoko so brigadirji presegali norme, pa tudi kvaliteta njihovega dela se je visoko dvignila. 15. septembra so levaška, gružinska in moraviška brigada napovedale tekmovanje vsem frontnim brigadam v Srbiji. »Ni minil dan od prihoda naše brigade, da naš dnevni plan ne bi dosegli 120 »/o, so pisali brigadirji iz zaškega okraja, ki so delali pri gradbenem podjetju »Sumandija«. V Prvi jaseniški brigadi, ki je delala pri podjetju »Beograd«, se je preseganje norm že ob prihodu brigade hitro dvigalo. Vse desetine so presegale svoje dnevne delovne naloge v začetku za 20 %, a čez nekaj dni že za 150 do 200 fl/o- Ni bilo redkih primerov, da so brigade presegale normo tudi za 300 o/0. Za tako dobre uspehe pri delu so bile frontovske brigade pohvaljene, nagrajene in razglašene za dvakrat udarne, n. pr. zaječarska brigada, ki je delala na Novem Beogradu dva meseca in stalno presegala normo od 25 do 50 «/o. Isti častni naslov je sprejelo še 48 brigad. Za enkrat udarno pa je bilo proglašenih v preteklem letu 198 frontovskih brigad. Druga važna naloga posebnih frontnih brigad je bila pomoč v gozdarski proizvodnji. Frontovske brigade so omogočile s svojim velikim delovnim poletom, da plan v gozdarstvu ni zaostajal. Čeprav je bila večina brigadirjev prvič pri tem delu, so se hitro privadili in vnesli še nove načine v gozdarsko proizvodnjo. Tako so. frontovci dali za izpolnitev našega petletnega plana stotisoče metrov drv in lesa. Zgradili so več tisoč metrov gozdnih cest in železnic. Skozi sotesko Rudnjak v Gogčanici, kjer je prej vodila samo kozja steza, je 340 brigadirjev Prve žiške brigade zgradilo lepo gozdno cesto. Pri graditvi gozdne ceste Blace—Pridvorice je Tretja Tovarna računskih strojev v Zagrebu je zadnje dni decembra dosegla veliko delovno zmago. Izdelala je prvo serijo računskih strojev na ročni pogon. Takih strojev prej v naši državi nismo izdelovali. Računski stroji domačega izdelka so sposobni za vse štiri računske operacije. Zagrebška tovarna je začela obratovati kot delavnica za popravljanje pisalnih in računskih strojev. Tu se je učila prva skupina delavcev precizne mehanike. Začeli so izdelovati posamezne dele pisalnih kakor tudi računskih strojev. Kmalu se je porodila misel, da bi začeli doma izdelovati računske stroje. To misel je sprožil vodja podjetja Hugo Boškinič. Po dolgem trudapolnem delu, ki je zahtevalo mnogo priprav, izdelave preciznih delov in razmišljanje, so na- Tret, 8. januarja 1949 V vrezi z bližnjimi občinskimi volitvami in ker je potrebno, da pojdejo demokratične in protiimperialistične si* le na volitve združene in strnjeno, so predstavniki Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja, Slovansko-italijanske antifašistične unije. Osvobodilne fronte» Antifašistične slovansko italijanske ženske zveze, Zveze akademske mladine. Zveze partizanov Svobodnega tržaškega ozemlja in Zveze političnih preganjalcev ustanovili votivni odbor. Votivni odbor ima nalogo, koordinirati akcijo za votivno kampa* njo ter razviti v italijanskih in slovanskih demokratičnih množicah zavest o nujnosti te enotnosti- Razen tega so omenjeni predstavniki ugotovili potrebo, da se la enotnost izrazi in uresniči v Slovansko-italijanski ljudski fronti. Tržaško ljudstvo, zlasti pa vsi Slovenci» iskreno pozdravljajo novo usta- župska brigada vsak dan dvakrat presegala normo. Pri sečnji drv so Iron-tovske brigade presegale normo za 30 in še več odstotkov. Posebne frontovske brigade so v Srbiji delale tudi pri graditvi železnic, pri razširitvi in obnovitvi proge Ku-čevo—Brodeča, Sabac—Banja Kovilja-ča, Metohija—Prizren in na predoru pri Kijevu, na industrijski progi Be-Ijačevac—Rudnik in na cesti Beograd —Smederevo. S prostovoljnim sodelovanjem deset-tisočev kmetov — brigadirjev Fronte je bii v LR Srbiji rešen problem pomanjkanja delovne sile. Tako so bile frontne brigade velik - pomočnik pri uspešni izpolnitvi plana v preteklem letu. Zato so sprejemali brigadirji — frontovci tudi nagrado — redno plačo. Posamezni brigadirji so zaslužili dnevno tudi po 160 do 180 din. V prvem mesecu dela je vsak brigadir dobil približno od 4 do 5000 din čistega, pri tem je bila že zaračunana prehrana. Brigadirji, ki pa so visoko presegli normo, so dnevno zaslužili tudi do 290 din. Posebne frontovske brigade so odigrale tudi ogromno vlogo pri kulturnem in političnem dvigu srbskega kmeta. Razne’ ‘oblike političnega m kulturnega dela so obogatile in razširile obzorje brigadirjev. Tisoče nepismenih srbskih kmetov se je naučilo pisati na anafalbetskih tečajih, ki so bili skoraj v vseh brigadah. V mnogih brigadah so bile organizirane di-lentantske skupine, ki so prirejale kulturne prireditve na gradiščih, kasneje pa v svojih vaseh. Nekatere brigade so imele razne tečaje za knjižničarje, voditelje dilentantskih skupin in za dopisnike. Za brigade so bili organizirani razni izleti, na primer obiski vzornih državnih posestev, obisk republiške gospodarske razstave v Novem Sadu, obiski muzejev in drugih razstav ter gledališč. Brigadirji frontovskih brigad so se tudi strokovno dvigali. V brigadah so bili organizirani razni strokovni tečaji za kvalificirane in polkvalifici-rane delavce, izmed katerih je nato večina ostala kot stalni delavci v proizvodnji. Tako so bile frontovske brigade v Srbiji v preteklem letu velika šola za srbskega kmeta. Nad 500 frontovskih brigad je dalo tisoče stalnih delavcev za našo proizvodnjo ter desettisoče dobrih kmečkih aktivistov — zavednih borcev za zgraditev socializma na vasi. Organizacija in veliki uspehi, nove oblike dela in delovni polet prostovoljnih frontovskih brigad v Srbiji sta nam lahko za zgled in v veliko pomoč v formiranju posebnih frontovskih brigad pri nas. posled premagali ovire. Lani maja so izdelali prototip računskega stroja, ki pa se pri preizkušnji ni dobro obnesel. Podjetje še ni bilo sposobno za tako precizno delo. Vse to ni vzelo poguma delavcem tovarne. Dobili so nekaj novih preciznih strojev in kmalu izdelali nov prototip stroja, ki se je po večmesečni preizkušnji v pisarnah raznih podjetij izkazal kot brezhiben. Podjetje se je med tem razširilo in se razraslo v tovarno. Vzgojili so nove strokovne kadre, dobili še nove stroje in tako so začeli prvo serijsko izdelavo teh strojev. Ravnatelj tovarne se je ob poizkusih sam učil in sedaj izpopolnjujejo svoje znanje na tehnični visoki šoli v Zagrebu. Hkrati pa se je lotil novega dela — izdelati prototip računskega stroja na električni pogon. novljeni votivni odbor množičnih demokratičnih in protiimperialstičnih sil za bližnje občinske volitve v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja kot prvi korak k uresničenju ponovnega enotnega nastopa Slovansko - italijanske ljudske fronte v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Votivni odbor ima svoj stalni sedež v Ulici R. Manna 29-1, kjer dobe vsi potrebna navodila in pojasnila. General Mountbatten v Trstu Trst, 8. jan. Včeraj je dospel z britansko križarko »Liverpool« v Trst britanski admiral lord Mountbatten. V teku dneva se je sestal s poveljnikom ameriških čet generalom Hodgesom in poveljnikom anglo&meriških čet STQ generalom Aireyem. Rozg-as Centro un ega komiteta Ljudske mladine Slovenije o sktšcaniu IV. kongresa LMS Zgodovinsko obdobje, ki ga preživlja mlada generacija Jugoslavije in z njo vsi njeni narodi, obeležuje vrsto važnih dogodkov. Za mladi rod predstavlja najvažnejši dogodek skupni kongres SKOJ-a in LMS, ki je izvajajoč sklep V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije Izvršil veliko delo. Ustvarjena je enotna mladinska organizacija — plod neprestane revolucionarne borbe in dela Zveze komunistične mladine Jugoslavije pod vodstvom naše herojske Partije in tovariša Tita. Ta enotna mladinska organizacija bo kot zakoniti dedič moralnopolitičnih kvalitet Zveze komunistične mladine Jugoslavije in organizacijske širine Ljudske mladine Jugoslavije še v nadalje največja šola slehernemu mladincu in mladinki naše države. V tej šoli se bo mladina Slovenije skupno z vso mladino bratskih republik še. naprej učila ljubiti svojo socialistično domovino in njene narode. Se bolj bo vzljubila, kar je lepo, pravično in resnicoljubno. V njej bo spoznavala nadčloveške napore demokratičnega sveta v borbi za mir in svobodo, se v svoji organizaciji udejstvovala v tej borbi, spoznavala bo podlost največjega sovražnika človeštva — svetovnega imperializma in se proti njemu borila. — Vzgajala se bo na temelju marksizma - leninizma v še odločnejšega borca proti vsem, ki bi še želeli svet suženjstva, mračnjaštva in neznanja. Zato naša enotna organizacija, Ljudska mladina Jugoslavije, ne sme pustiti ob strani tisti del mladine, ki še ni vključen v našo organizacijo. Pritegnitev te mladine in neprestan boj za preprečevanje tujih, malomeščanskih in reakcionarnih Vplivov na mladino je naša najvažnejša naloga, ki nam jo je dal na kongresu SKOJ-a in LMJ maršal Tito. Centralni komite Ljudske mladine Slovenije sklicuje na osnovi sklepa skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ IV. kongres Ljudske mladine Slovenije, ki bo 6. aprila t. 1. Kongres, na katerem bo prisotnib 700 izvoljenih delegatov, bo velik delovni dogovor vse mladine Slovenije. Na njem bomo podali pred našimi narodi in tovarišem Titom obračun svojega dela. Zato naj nam bodo sklepi skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ stalno pred očmi. Storimo vse, da jih bomo izvršili dosledno. Mladina v rudnikih, tovarnah in podjetjih! Ostani še nadalje prvoborec za izgradnjo socializma v naši deželi! Formiraj nove proizvodne brigade in zboljšuj kvalitete njihovega dela! Pospešuj udarništvo, racionalizatorstvo in novatorstvo, nepomirljivo se bori za dnevno preseganje plana! Organiziraj povsod kontrolne grupe, ki naj skrbe za obvladanje produkcijskega procesa, strojev in osvojitev strokovno tehničnega minimuma! Nenehno dviguj produkcijo, izobražuj se politično in strokovno, kar bo tvoja največja priprava na IV. kongres Ljudske mladine Slovenijel Mladina vasi! Bodi prvoborec za razvoj kmetijskega zadružništva! Tvoja stalna naloga je: neutrudno delo za izvajanje linije naše Partije v zadrugah, borba za demokratizacijo zadrug in aktivno udejstvovanje pri izvrševanju zadružnih nalog. Zato ne dopuščaj, da bi kapitalistični elementi, poosebljeni v vaških mogotcih in protiljudskih duhovnikih ovirali razvoj srečnejšega in kulturne jšega življenja vasi! Tvoja revolucionarnost mora najti odraza v vsakodnevni borbi s temi sovražniki. Stalno dvigaj svoje politično, kulturno in strokovno znanje, kajti samo tedaj boš kos ogromnim nalogam, ki stoje pred teboj. 2e sedaj mobiliziraj svoje sile za udeležbo na velikih delita letošnjih delovnih akcij! Zato, da bodo planske naloge naše petletke dosledno izpolnjene, se množično vključuj v našo socialistično industrijo! Mladina šol in univerze! Ti predstavljaš neizčrpen vir socialistične inteligence, najzvestejšega zaveznika delavcev in kmetov v socialistični domovini. Zato opraviči zaupanje svojih narodov z nenehnim sistematičnim učenjem, ki ti bo zagotovilo kvalitetno znanje! Zavest, da se ne učiš zase, temveč za dobrobit delovnega ljudstva, se mora odraziti v borbi proti tistim posameznikom, katerih dejavnost ni v skladu z delom milijonskih množic naših narodov. Tvoja dolžnost je, da onemogočiš njihovo delovanje. Pionirji! V veličastni borbi za uresničitev petletnega plana imate tudi vi svoje dolžnosti, katere prav dobro poznate. Kakor so vaši starejši tovariši pred-vsem delavci, vztrajni in požrtvovalni pri delu, morate biti tudi vi takšni pri učenju. Vaše marljivo učenje mora povedati vsemu svetu, kako goreče ljubite svojo domòvino in vašega dragega maršala. Skupno z mladinskimi voditelji ne smete dovoliti sovražno razpoloženim duhovnikom, da bi vas odtegovati od vaše pionirske organizacije. Mladina Slovenije! Tvoja vsestransko okrepljena aktivnost, razvijanje idejno-politične in organizacijske trdnosti v tekmovanju za kongres Ljudske mladine Slovenije, bo najlepši dokaz tvoje velike pripravljenosti in dela za izvršitev petletnega plana. Naj ga ne bo mladinca in mladinke Slovenije, ki v tem času ne bi postal član mladinske organizacije in v njej aktivno sodeloval. Po vzgledu članov Partije bodite vedno tam, kjer Je najtežje, saj-boste s tem najjasnejše dokazati, da Je ni sile, ki bi vas mogla odtrgati od tako jeklene Komunistične partije kot je naša in takega voditelja kot je naš ljubljeni maršal Tito! CENTRALNI KOMITE LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE T *!ii« us eh »s eške lokalne industrije Prva serija domačih računskih strojev Za enotno Slovansko-italijansko demokratično fronto na Tržaškem ozemlju Ustanovitev votivnega odbora iz predstavnikov Komunistične partije in množičnih demokratičnih organizacij za volivno kampanjo Dva obraza ameriške politike Pred dnevi je prezident Truman sporočil 81. Kongresu Združenih držav Amerike svoj notranje in zunanje-po-litični program. Medtem ko je v notranje političnem pregledu opozoril predvsem na naraščajočo ekonomsko krizo v Ameriki in predlagal vrsto gospodarskih ukrepov, ki naj bi po njegovem mnenju preprečili »nagel pre hod od blaginje k revščini«, je z zunanjepolitično analizo in z obrazložitvijo zunanje politike ZDA iznesel vrsto trditev, ki predstavljajo pravo nasilje nad resnico. Ameriški vladajoči krogi so v porog dejstvom že večkrat vrgli v svet slepilno geslo, ki ga je to pot ponovil Trm in: »Bistvo naše zunanje politike je ' «. Ako je v tem le trohica res- nici emu razvija ameriška vlada tak orj; ; oborožitveni program? Zakaj so . em takem razumnejši ljudje ZDa — kot n. pr. H. Wallace — že ponovno opozorili prezidenta Trumana, da njegova napadalna zunanja politika ne more imeti drugačnih posledic, kakor da izzove mržnjo vsega sveta proti ZDA? Številna dejstva dokajujejo čisto nekaj drugega kot pa Trumanove besede. Dovolj je, če opozorimo le na nekatera izmed teh dejstev. Pod pokroviteljstvom ZDA je bila osnovana Zahodna zveza in ameriška diplomacija dela danes skupaj z wa-siiingionskim generalnim štabom za to, da se osnuje severnoatlantski blok, ki naj postane pogubonosna pretnja za svetovni mir. Vlada ZDA se pripravlja, da pošlje v Evropo velikanske količine orožja in ameriški militaristi že sanjajo o »Marshallovem vojnem načrtu«, s katerim naj bi bilo predvideno izdajanje posojil od 5—8 milijard dolarjev za »preureditev oborožitve« v državah Zahodne Evrope. Ameriško časopisje odkrito piše, da pomeni ustvarjanje vojaških blokov v Evropi — pripravljanje strateškega mostišča za napad na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. Ameriški strategi že izdeiujejo načrte za »ureditev« evropskega oporišča it za vod sivo napadaine vojne. Značilno je dejstvo, oa zahtevajo ameriški imperialisti od svojih satelitov kot protiuslugo za dobavljeno orožje odobrenje, da smejo postavljati vojaška oporišča na njihovem ozemlju in to poleg 589 baz, ki jih imajo ZDA že sedaj razmeščene po raznih delih sveta. Program oborožitve Zahodne Evrope Je povsem sprejemljiv za ameriške vladajoče kroge, ker hočejo na ta način najprej dokončno vpreči vse zahodnoevropske države v ameriški voz in jih v vojaškem pogledu — in s tem seveda tudi v gospodarskem in političnem — popolnoma podvreči ameriškemu gospodstvu, obenem pa zagotavlja ta oborožitev nove profite za ameriške monopole, za katere pomeni vojna napetost dobičkanosni »business«. Medtem ko besediči Truman o »miru«, pa ameriški listi odkrito tolmačijo resnično bistvo ameriške zunanje politike. Vzemimo za primer list ameriških poslovnih krogov »Journal o£ Commerce«, kjer čitamo: »ze sama vojna psihoza — še bolj pa vojna — bi preprečila gospodarsko krizo, omogočila bi dvig tečajev borznih papirjev in bi izzvala poplavo vladnih narodi .., industrijci, ki imajo v svojih rokah proizvodnjo ietai in drugih vrst orožja ter municije, bi si ob teh naročilih razdelili levji delež. Vojna bi privedla do razširitve trgovine in cene bi poskočile.« Res je, da so proliti ameriških monopolov tudi danes visoki, toda Wall Street kuje dobičke s krvavimi vojnami na Kitajskem in Malaji, v Indoneziji, Vietnamu, Kašmiru, Palestini, Grčiji, z vstajami v Srednji in Južni Ameriki in seveda tudi s »hladno vojno« v Evropi. Pre-zictenc Truman govori o miroljubni politiki ZDa prav v času, ko je skoraj pol človeštva zapletenega v vojno, ki ja botasi z neposredno intervencijo ali pa z intervencijo »s tujimi rokami« razpihujejo prav Združene države. Številke naj jasneje očrtajo pravi obraz ameriške zunanje pomike. Sam Truman je pred časom zahteval od Kongresa, da odobri proračun za »narodno obrambo«, in sicer za leto 1949 znesek 11.D25 milijonov dolarjev (leta 1948 — 10.746 milijonov dolarjev), a za »mednarodne zadeve« znesek 7009 milijonov dolarjev (1. 1948 — 5553 milijonov dolarjev). Tako odpade samo za ti dve postavki preko 18 milijard dolarjev, pri čemer seveda niso všteti izdatki za izvedbo »Marshallovega načrta« v Evropi in »Trumanove doktrine« n. pr. na Kitajskem, v Grčiji, Turčiji itd. Osvobodilna vojna na Kitajskem Oats osvobodilne vojske prodirajo z vseh strani v obkoljeno mesto Tiencin Pri Tajhsingu na severni obali veletoka Jangceja je bila uničena glavnina Čangkajškove divizije Nanking, 7. jan. (Tanjug) Agencija France Presse poroča, da so enote narodnoosvobodilne armade Kitajske, ki so napadle Tiencin z vseh strani, po zavzetju južnega predmestja Hutui prodrle danes tudi v severovzhodno predmestje Ting Cu Ku. kakor tudi v severozahodu in jugozahodu predmestja ter na letališče Čang Kui v vzhodnem predmestju Tiencina. Zelo hudi boji se bijejo okrog vseučilišča, medtem ko topniško grmenje pretresa vse mesto- Radio demokratične Kitajske poroča. da so enote narodnoosvobodilne armade uničile 1. januarja glavnino kuomintanške divizije v Tajhsingu, ki leži na severni obali Jangceja, lÓOkm vzhodno od Nankinga. Na meji pokrajin Hopeja in Anhveja- med rekama Huaj in Jangce, kontrolira sedaj arodnoosvohodilna armada 10 mest, med njimi Liuan in Hošan, napol pota med Nankingom in Hankouom. List >Poeple Age« prinaša naslednje podrobnosti o osvoboditvi mest čang-čun in Čengčou: Osvobodilna armada je zavzela bivšo prestolico Mandžurije čangčun, ki jo je branilo 100-000 vojakov- ne da bi ji bilo treba iztreliti le en sam naboj. Uspešna ofenzivna akcija osvobodilne armade dne 17. oktobra je za dolgo časa zmedla obkoljeno 60. kuo-miinfanško armado v Čangcunu- Naslednjega dne so enote osvobodilne armade vkorakale v vzhodni del mesta. V novi 7. kuomintanški armadi v zahodnem delu mesta je nastopila zmeda. Njeni vojaki in nižji oficirji so začeli izročati orožje- Visoki kuomintanški oficirji niso imelj drugega izhoda. Vojaki topniškega polka v zahodnem delu mesta so poslali svoje predstavnike k osvobodilni armadi in izjavili: »Želimo izročiti orožje in vstopiti v vašo armado«. Po zanesljivih poročilih namerava izvršiti Cangkajškova policija v mestih pod kuomimtangovo oblastjo tik pred prihodom osvobodilne armade vrsto umorov. V Pekingu je neki policijski inspektor organiziral več sto vojaških policistov, ki naj bi tik pred prihodom osvobodilnih čet izropali mesto kot »komunisti«. Kuomintangova tajna policija namerava v Šanghaju izropati neposredno pred osvoboditvijo podjetja ameriškega in britanskega kapitala ter pomoriti tuje državljane. Zločine same pa namerava naprtiti borcem osvobodilne armade, da bi povzročila oboroženo tujo intervencijo. Protidelavski ukrepi na Japonskem Tokio, 7. jan. (Tanjug) Ker je komisija za Daljni vzhod odobrila Mac Arthurjeve protidelavske ukrepe na Japonskem, japonske oblasti hitijo, da bi Čimprej poostrile in razširile obstoječe zakone proti političnim stavkam državnih uslužbencev. Kakor poroča agencija France Presse, pripravljajo japonske oblasti nove ukrepe, s katerimi bo omejeno delovanje sindikatov in na podlagi katerih bo mogoče izvajati sankcije za udeležence delavskih stavk- Predstavnik ministrstva za delo je napovedal, da bodo izdani ukrepi tudi proti levičarskim vodstvom sindikatov. V Avstriji oživljajo idejo »anšiusa« Moskovska , Izvesti j a* o novi propagandi za združitev Avstrije z Nemčijo odnosno z biconi jo Moskva, 8. jan. (lass). V «vstrij-skem političnem življenju, piše Valentinov v »Izvestijih«, se je zopet »javila, v nekoliko spremenjeni ob-'iki, ideja »anšiusa« odnosno združitve Avstrije z Nemčijo, ali točneje biconi jo. Pred kratkim se je izvedelo, da ustvarja vladajoča »ljudska« stranka na Štajerskem in v drugih deželah države »akcijske odbore«, ki zelo spominjajo na tako imenovane »ljudske politične organizacije« iz Schusch-niggove dobe. »Ljudske politične organizacije so imele pri -pripravljanju združitve Avstrije z nacistično Nemčijo vodečo vlogo. Sedanji pobudniki ansiosa ne smatrajo za potrebno, da bi skrivali svoje namene. V programu »akcijskih odborov« je polno gesel o »skupni usodi« Avstrije in Nemčije in Schusehmggovo geslo o Avstriji kot »drugi nemški državi«. Pangermanistični strup razširjajo i različne načine: z oznanjevanjem »evropske misije« Avstrije, z izdajanjem različnih brošur, kakor n. pr. Avstrija nad vse«, z rehabilitacijo Schuschniggovega ministra za zunanje zadeve Guida Schmidta, z osvoboditvijo zagrizenega zagovornika Anschlussa — finančnega in indu-trijskega magnata von Schellerja itd. Vladni listi često odkrito propa-irajo anšlus. Toda stvar ne ostaja samo pri člankih, objavljenih v listih in revijah. Avstrijski vladajoči krogi ob odobravanju zahodnih okupacij-kih oblasti odkrito podpirajo aktivi-zacijo neofašistične navlake, razgla-šujejo amnestije znanih vojnih zločincev in poskušajo legalizirati njihovo delo. Ponovno oživljanje načrtov o gospodarski združitvi Avstrije z biconi-jo — pravi Valentinov — se opaža edaj v krogih avstrijske in nemške reakcije. Lani so se v avstrijskem tiku dvakrat pojavili glasovi o tajnih pogajanjih v zvez, z ustanavljanjem separatne jugozahodne nemške drža-V katero naj bi vstopila tudi Avstrija. Teh pogajanj so se udeležili radi avstrij^i in aahodnonemški politični delavci. Ameriške in britanske oblasti, ki kršijo določbe sporazoma med štiri-velesilami o gospodarski ločitvi Avstrije od Nemčije, si na vse mogo-načine prizadevajo, da bi vzipo-tavile gospodarske vezi med bioonijo in Avstrijo in tako spravile gospodar-tvo zahodne Avstrije v odvisnost od potreb zahcdnonemške industrije. V zadnjih mesecih so na konferencah avstrijskih predsta' mkov z zahodno-nemŠkimi funkcionarj ter uradniki ameriške vojaške uprave v Nemčiji razpravljali o preskrbi biconije z elekirično energijo iz zahodne Avstrije. Sporazumeli so se tudi o preskrbi podjetij biconije z električno energijo, ki jo proizvajajo v največ- jih električnih centralah Tirolske in Vorarlberga. V ameriški okupacijski coni je v načrtu graditve novih električnih central, medtem ko graditev hidro-električne centrale na Donavi v Lbbs-Pergenbettu z raznimi izgovori zavlačujejo, čeprav bi lahko oskrbovala Spodnjo Avstrijo in Dunaj, ki potrošita 50% celotne električne energije države. Toda avstrijske oblasti, ki zavedno zapostavljajo vzhodno. cono, so brez kakršnih koii pripomb privolile v ukrepe, ki jih diktirajo ameriške oblasti in ki vodijo postopno k vključitvi zahodno avstrijskega gospodarstva v gospodarstvo biconije. Zaradi uresničenja teh načrtov ameriških monopolov je bilo sklenjenih med bi-conijo in Avstrijo mnogo trgovinskih pogodb, ki so naperjene proti gospodarski neodvisnosti Avstrije. Vse to delajo brez vednosti zavezniškega kontrolnega sveta in javnega mnenja. Na koncu pravi pisec, da izkušnje iz bližnje preteklosti niso spametovale sedanjih vladajočih avstrijskih krogov. S tem. da imenujejo sebe »dobre Avstrijce« in »dobre rodoljube«, dejansko izdajajo svoje nacionalne interese in neodvisnost svoje države. Vznemirjenost širokih ljudskih množic v Avstriji je zato popolnoma upravičena Gospodarska kriza v Belgiji Bruselj. 8. jan (Tass). Ves tisk govori o gospodarski krizi, ki je pravkar izbruhnila v Belgiji in s hitrim tempom narašča. Razvoj krize v tekstilni, usnjarski, steklarski, obutveni, lesni, tobačni in drugih industrijah je imel za posledico znižanje proizvodnje in naraščanje brezposelnosti. »Drapeau rouge« poroča, da se je v poslednjih treh mesecih število brezposelnih v Belgiji povečalo za 150.000 in znaša danes po uradnih statistikah 23O.0Q0. Vzrok krize je v tem. ker lavina ameriškega blaga še vedno poplavlja Belgijo, povzročajoč brezpo selnost in ukinitev obrato\ Sestanek skandinavskega obrambnega komiteja Stockholm, 7. jan. (Tass). V švedskem mestu KarLstadu je bil 5. in 6. januarja tajni sestanek predsednikov vlade, zunanjih ministrov in ministrov za narodne obrambo Švedske, Norveške in Danske. Uradno poročilo švedskega zunanjega ministrstva pravi, da so na sestanku razpravljali o osnovah obrambnopolitičnega sodelovanja skandinavskih držav. Sodijo, da bo prišlo po končanem delu skandinavskega obrambnega komiteja do posvetovanja ministrov v Kodanju. Po mnenju večine stockholmskih listov je bil sestanek v Karstadu sklican na pobudo norveške vlade v zvezi z vprašanjem Waskingtona, ali so skandinavske države pripravljene priključiti se atlantskemu paktu. Več stotisoč delavcev v Italiji v borbi za delo in kruh Rim, 8. jan. (Tanjug) Okrog 100.000 industrijskih in kmetijskih delavcev iz okrožja Castelli Romani je izvedlo danes splošno stavko v znamenje protesta zaradi stalnega naraščanja cen in v znamenje solidarnosti z več kot 140.000 brezposelnimi delavci rimske pokrajine. V okolici Rima je bila splošna stavka popolna. Ves promet je bil v popolnem zastoju. Odprte so bile samo pekarne in prodajalne z živili. V Rim je prispelo več delegacij delavskih zbornic iz raznih mest okrožja Castel Romano, ki so s prebivalstvom Rima odšli pred prefekturo in predsedstvo vlade ter demonstrirali proti vladi, zahtevajoč pričetek javnih del, da bi se zmanjšala brezposelnost. Splošna stavka v Apuliji je zajela poleg 100.000 kmetijskih delavcev tudi okoli 35.000 pristaniških in industrijskih delavcev. V Milanu so industrijski delavci prenehali z delom za pol ure v znamenje simpatij z brezposelnimi delavci Apulije. Delavska zbornica v Milanu je poslala svojo prvo pomoč v znesku pol milijona lir. Delavci Turina in Bologne so poslali svoje denarne prispevke za pomoč družinam stav-kujočih. Po jutranjih poročilih so delavci tovarne »Limonina« v Catanlji, ki so organizirani v katoliških sindikatih, zasedli včeraj vse tovarniške prostore. Čeprav so voditelji katoliških sindikatov odsvetovali delavcem kakršen koli ukrep proti industrijcem, pa so davi delavci prevzeli tovarniško proizvodnjo in zahtevali razveljavitev sklepa lastnikov o odpustu dela osebja, kakor tudi povečanje plač in mezd. Pred tovarniškim vhodom so postavili močne delavske straže. Za skupno borbo italijanskega in francoskega delavstva Pariz, 8. jan. (Tass) Urad francoske generalne konfederacije dela je izdal poročilo, v katerem poziva francoske delavce, naj zahtevajo povišanje plač in mezd z veljavnostjo od 1. januarja. S tem bi dobili odškodnino za povišanje najemnin in vzpostavili svojo kupno moč, ki se je zaradi vladne politike dviganja cen zmanjšala. V poročilu je nato izražen protest proti nadaljevanju represalij zoper francoske rudarje. Prav tako žigosajo osnutek francosko-italijanske carinske unije kot reakcionarno dejanje. Urad smatra za nujno potrebno, da francoska in italijanska generalna konfederacija nadaljujeta razgovore o organizaciji skupne borbe francoskih in italijanskih delavcev proti grozeči nevarnosti. Okraini odbor OF Se ana oozšvm na le v m&*an e v ustan Vitanu irontmh kot>ckoy Pokazalo se je, da je za redno delo Fronte na vasi velika ovira pomanjkanje primernih prostorov, kjer bi se frontovci lahko sestajali ter se v študijskih krožkih, debatnih večerih, ob skupnem poslušanju radia ter ob čitanju časopisov, knjig, revij in političnih brošur zgrajevali in se pripravljali za boljše izpolnjevanje frontnih nalog. Zato okrajni odbor OF Sežana pozdravlja iniciativo Izvršnega odbora OF Slovenije za ustanavljanje frontnih kotičkov. Ko okrajni odbor OF Sežana sprejema iniciativo Izvršnega odbora OF Slovenije, napoveduje v ustanavljanju frontnih kotičkov vsem okrajem tekmovanje v naslednjih točkah: 1. v katerem okraju bo do 15. februarja ustanovljenih največ frontnih kotičkov; 2. kateri okraj bo zagotovil čim boljšo organizacijo vzgojno-političnega dela v frontnih kotičkih; 3. kateri okraj bo pritegnil največ članstva k množičnemu študiju, k skupnemu poslušanju radia, k čitanju časopisnih vesti itd. v okviru frontnih kotičkov; 4. v katerem okraju bodo frontni kotički najbolje opremljeni s časopisi, revijami, knjigami, parolami itd. OKRAJNI ODBOR OF SEŽANA Najboljši mladinski aktivi Slovenije Centralni komite LMS je na osnovi tekmovalnih poročil in uspehov, ki so Jih dosegle okrajne, mestne in osnovne organizacije LMS v tekmovanju za skupni kongres SKOJ-a in LMJ, sklenil izdati odtok št. 3. Poleg omenjenih okrajnih, mestnih in osnovnih organizacij je pohvalil centralni komite LMS za uspešno delo v predkongresnem tekmovanju organizacije: okraja Trbovlje, okraja Kamnik, okraja Ptuj, mesta Celje, rajona Center, Ljubljana; o razglasitvi najboljših okrajnih, mestnih in osnovnih organizacij LMS. V tekmovanju za skupni kongres SKOJ-a in LMJ so okrajna (mestna) vodstva ter organizacije dosegle velike’ uspehe. Kot najboljše okrajne (mestne) organizacije, ki so najbolje organizirale tekmovanje ter ga razširile med mladinske aktive, razglaša centralni komite LMS organizacije okraja Celje - okolica, okraja Idrija, mesta Ljubljane in mesta Maribora. Izmed delavskih aktivov, ki so v tekmovanju ustanovili največ mladinskih proizvodnih brigad, usposobili največ strokovnjakov in največ pripomogli k izpolnitvi plana tovarn in rudnikov, razglaša centralni komite LMS za najboljša: aktiv LMS v Titovih zavodih »Litostroj«, Ljubljana in aktiv LMS v železarni Guštanj. Mladina v kmetijstvu je dosegla nove uspehe v borbi za socialistično rekonstrukcijo kmetijstva. Centralni komite LMS razglaša za najboljše aktive v kmetijstvu: na kmetijsko - obdelovalni zadrug) Arja vas, Celje - okolica, v Orehku, okraj Postojna, v Lokvah, okraj Gorica, v Polani, okraj Murska Sobota, v Bukovici, okraj Kamnik, v Čečah, okraj Trbovlje, v Laporjah, okraj Poljčane, LMS v vinogradniški zadrugi Železne dveri, okraj Ljutomer, v Žetalah, okraj Ptuj, v vasi Pregarje, okraj Ilirska Bistrica in v kmetijsko obdelovalni zadrugi Livold, okraj Kočevje. Aktivi srednjih strokovnih šol so se prav tako vključili v tekmovanje za skupni kongres SKOJ-a in LMJ ter dosegli uspehe. Najbolj sta razumela svoje naloge in začela reševati obveznosti aktiva, ki jih centralni komite LMS razglaša za najboljše: aktiv LMS železniško - industrijske šole v Mariboru in aktiv LMS učiteljišča v Tolminu. Za te uspehe so bile razdeljene naslednje nagrade okrajnim in mestnim organizacijam: Celje-okolica dobi motor, Idrija pohištvo, Ljubljana-mesto radio aparat in Maribor-mesto radio aparat. Osnovne organizacije so dobile tele nagrade: Litostroj — Ljubljana in Guštanj — železarna fizkulturne rekvizite, železniško industrijska šola v Mariboru knjižnico, učiteljišče v Tolminu knjižnico, Orehek — Postojna merjasca, Arja vas — Celje-okolica plemenskega bika, Lokve — Gorica merjasca, Polana — Murska Sobota merjasca, Čeče — Trbovlje in Bukovica — Kamnik kokoši, Laporje — Poljčane škropilnico, Žetale — Ptuj in Železne dveri — Ljutomer škropilnico, Pregarje — Ilirska Bistrica in Livold — Kočevje veterinarsko ambulanco, pionirski odred Miloša Jenka — Ljubljana, Polje radijski aparat. dalje delavske kolektive v emajlir-nici — Celje-mesto, v steklarni — okraj Poljčane, v rudniku Huda jama — okraj Celje-okolica, v tovarni avtomobilov — Maribor, v opekami železarne Jesenice, v »Iskri« — okraj Kranj, v tovarni glinice Stmišče-Ptuj, v obratu Dobrna rudnika Trbovlje — okraj Trbovlje, v tobačni tovarni — Ljubljana, pri izvorih nafte — okraj Dolnja Lendava, v usnjami — okraj Ljutomer, v Tekstilani — Kočevje, v Lipi — okraj Gorica, v rudniku Kanižarica — okraj Črnomelj, na žagi »Tomaža Godca«, Bohinjska Bistrica — okraj Jesenice, v Verigi — Lesce-Bled — okraj Jesenice, v tovarni učil, Ljubljana. Pohvaljeni so bili naslednji kmečki aktivi: državno posestvo Onek — okraj Kočevje, Cmi kal — okraj Sežana, državno posestvo Boštanj — okraj Grosuplje, Ceplje — okraj Črnomelj, Zatolmin — okraj Tolmin. Šentjanž — okraj Trebnje, Unec — okraj Postojna, Preserje — Gorica, Bokreča — okraj Murska Sobota, Paradiž — okraj Ptuj, .Žužemberk — okraj Novo mesto. Ižanska cesta — Ljubljana, Bohinjska Bela — okraj Jesenice, državno posestvo Pekre — okraj Martbor-dkolica, Bizovik —• okraj Ljubljana-okolica, vinogradniška zadruga Kovača vas — okraj Poljčane, Srednja Bistrica — okraj Dolnja Lendava. Prav tako so pohvaljeni šolski aktivi: gimnazija v Ravnah, okraj Dravograd, gimnazija v Brežicah, okraj Krško, industrijska rudarska šola, Hrastnik-Trbovlje, gimnazija v St. Petru — Gorica, industrijska šola Vevče, srednja kmetijska šola v Mariboru, zadružni tehnikum v Ljubljani, šola učencev v gospodarstvu Hrastnik-Trbovlje, učiteljišče v Mariboru, industrijska rudarska šola v Dolnji Lendavi, tehnična srednja šola v Ljubljani. Nadaije sta pohvaljena pionirska odreda Edvarda Kardelja v Orehku (okraj Postojna) in Albina Videniča v Kočevju. VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe STANJE 8. JANUARJA 1949: Sistem atlantskih depresij se je premaknil nad Skandinavijo. Nad srednjim Atlantikom pa se razvija izredno moćno središče visokega zračnega pritiska, Zaradi tega se je sprožil v zaledju depresij hladnejši zračni tok iz severnih predelov Atlantika. Hladna fronta bo jutri dosegla Slovenijo. SNEŽNE RAZMERE V SLOVENIJI: Planica: 23 cm snega. VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 9. januarja: Oblačno s padavinami, v nižinah naj-preje dež, pozneje verjetno sneg. Temperatura okrog ničle. NAPOVED ZA PRIHODNJI TEDEN Sredi tedna hud padec temperature in manjše snežne padavine, ob koncu ali v začetku drugega tedna ponovne manjše ali zmerne snežne padavine. Ameriška zunanja politika ima dva obraza: enega, s katerim hoće preslepiti svet z »miroljubnimi« izjavami, in drugega, — ki ščuva na spopad in pripravlja novo vojno katastrofo. Dejstva sama oemantirajo izjave prezidenta Trumana o »bistvu« ameriške zunanje politike. Wall Street in wa-shingtonska vlada korakata z roko v roko po poti vojnega hujskaštva. Narodov, ki še niso pozabili strahot preživete vojne, ni mogoče preslepiti s še tako lepimi in zaprtimi besedami. Ti narodi danes že predobro poznajo resnično bistvo ameriške ekspanzioni-stične politike in nasproti militarističnim in reakcionarnim silam stoji mogočen tabor svobodoljubnih ljudi, ki se borijo za demokratični mir in ki neusmiljeno trgajo miroljubno krinko z obrazov vojnih hujskačev. D. S. Dean Aclieson Marshallov naslednik Washington, 7. jan. (Tanjug). Predsednik Truman je sporočil, da je zunanji minister George Marshall odstopil. Za njegovega naslednika je imenovan Dean Acheson, bivši namestnik zunanjega miriš tra. Predsednik Truman je nadal,ie_ sprejel ostavki» namestnika zunanjega ministra Roberta Lovetta, na čigar mesto je imenovan James Web, dosedanji na-frdnilr oddelka za proračun. Ameriški Imperializem in Kitajska Ameriška preorientacija na Japon-Bko nikakor ni slučajna’ Japonska ima precejšnje imperialistične tradicije in — kar je za ameriški imperializem zelo važno — ludi velike militaristične tradicije. Japonska je tudi industrijsko znatno boli razvita kol Kitajska in že po svojem položaju dominira v Vzhodni Aziji. Japonska je jx> svojem teritoriju relativno majhna in je zato prikladna za tujo okupacijo, dočim ima Kitajska prostrane teritorije- ki jih ni mogoče držati v oblasti z majhno okupacijsko armado in končno: na Kitjai-skem se je razvilo mogočno narodno-demokratačno protiimperialistično gl' banje, dočim je Japonska pod ameriško diktaturo precej »demokratizirana« in »pacificirana«. To so bili glavni razlogi, ki so vplivali na menjanje kurza ameriške zunanje politike v smislu Japonske. Ameriško politično strategijo na Daljnjem vzhodu odreja tudi strah pred demokratično Kitajsko, ki vstaja. Ameriški profesor Spickmann pravi v svoji knjigi »Ameriška strategija v svetovni politiki«: »Ako se bo pričela obnavljati, lahko postane Kitajska, ki ima 400 milijonov prebivalcev, nevarna ne samo za Japonsko, ampak tudi za posesti zahodnih držav v Aziji«. Zato profesor Spickmann predlaga, naj se v Aziji organizira zveza držav pod ameriškim gospostvom. Američani danes spreminjajo Japonsko v pravo vojno bazo. Angleški narodni jxislanec Walter Felsher je napisal 12 marca 1947 o vlogi Japonske naslednje značilne stavke v »Manchester Guardian«: »Umikanje Amerike iz Kitajske lahko pospešj delitev Kitajske. Amerika koncentrira bolj kakor kdajkoli doslej svoje sile v Japonski, ki jo takorekoč spreminja v 49. državo ZDA. Američani, ki na Japonskem vodijo ekskluzivno politiko, so našli zemljo in ljudii. ki bodo bolje odgovarjali njihovim glavnim strateškim ciljem za ustvaritev velike obrambne trdnjave-Japonci so se pokazali sposobne, da bd služili v bodočnosti kot tovarna in kot topovska hrana. .< Glasilo ameriškega vladajočega razreda »World Report« pa je v svoji septembrski številki leta 1947 takole utemeljilo novo ameriško politiko na vzhodu: »Nekateri mislijo, da bo bo-doča Japonska cente«- vpliva ZDA na Dalnjem vzhodu, ker imajo uradne osebe malo upanja, da bi iz sedanje državljanske vojne »izšla močna in stabilna Kitajska. Po drugi strani pa se širi misel, da bodo Japonci raje delal« za in z ZDA kakor z Rusijo, če bomo veLikoduSno ravnali z njimi piri » pogojih mirovne pogodbe —< In ta politika milega ravnanja z japonskim fašizmom se je sedaj na široko razbohotila- Pod Mac Arthurjevo komando se sprehajajo japonski militaristi na svobodi, dočim so demokratični borci in zlasti komunisti izpostavljeni vsakodnevnim preganjanjem. Ameriško politiko v Japonski in potem na vsem Daljnjem vzhodu odrejajo predvsem interesi ameriškega monopolističnega kapitala- Japonska je bila že pred vojno zapletena v mrežo mednarodnih monopolov, v kateri so gospodarili monopolisti ZDA- Toda predvojni mednarodni monopolni sporazumi so bili trdni samo toliko, kolikor so bili konkurenti enako močni. Vsaka sprememba moči je povzročila polom dotičnega monopola. Danes sii hočejo ameriški monopoli zagotoviti zvestobo nekdanjih konkurentov s tem, da so vzeli oblast v njihovi deželi v svoje roke. Ameriški kapital je pred vojno pwodiral na -laponsko po inozemskih kanalih- najčešće preko Kanade- Preko tega kanala je ameriški kapital dobil 30 % deleža v japonskem Sumito aluminiju. International Telephon and Telegraph Co je imela zvezo s Sumito metalno in jekleno industrijo. Wistinghous je imela prav tako naložene kapitale v Mitcubisi electric. Ena filiala U T. &T je imela 20 % kapitala električne industrije Sumito da istočasno pravico, da sama po- stavi eno četrtino direktorjev. Standard Oil of New Jersey je imela akcij za dva milijona dolarjev v Mitcubisi Oil Co., Prav tako tesna zveza je bila med štirimi največjimi bankami na Japonskem in ameriškimi bankami. Ameriški monopolistični kapital je močno zainteresiran in zasidran v japonski težki industriji. Zato je kaj naravno, da teži za tem, da bi pretvoril Japonsko ne samo v strateško bazo, ampak v industrijsko delavnico Daljnjega vzhoda- Zato na Japonskem ni bila izvedena skoro nikakršna dekarteliza-cija. ampak samo nekakšna »rekarteli-zacija« v tem smislu- da so nekdanje japonske interese zamenjali ameriški-Mac Arthur je o6ebna garancija monopolistične politike na Japonskem. Mac Arthur ima sam velike plantažne posesti na Filipinih in je delničar v japonski industriji. Ni mogoče presoditi, koliko je povečal svoje osebno bogastvo za svoje »božanske oblasti« nad Japonsko. Jasno je, da je ameriška politika v Vzhodni Azijii za las podobna njihovi politiki v Evropi- To, kar je v Evropi odnosno v evropskih načrtih .ameriškega imperializma Nemčija, je v Aziji Japonska. Londonski »Times« je pred nedavnim takole označil to ameriško politiko- »PoHtpka obnove -Japonske , ima dva osnovna motiva. Eden ie dobro znan in popolnoma razumljiv — enak je tudi v Nemčiji — da se pri- hranijo stroški ameriškemu davkoplačevalcu, tako da bo Japonska 1952/53 sposobna z lastnimi sredstvi kriti svoje potrebe. Drugi motiv je v tem, da mora Japonska služiti kot jez proti širjenju komunizma na Vzhodu.« Članek se končuje takole: »Ne bi nas iznenadilo, če bi se trideset -let po podpisu sporazuma na pomorski konferenci v Washingfonu pojavila v ZDA sugestija. da 6e sklene nova anglo-japonska zveza« (»Times« 6. decembra 1948.) Demokratične množice na Kitajskem se dobro zavedajo, kaj pomeni ameriška politika na Japonskem. 1. junija 1948 je podpisalo 334 profesorjev šang-hajske univerze izjavo, v kateri pravijo med drugim: »Ako poizkušajo spremeniti Japonsko v industrijski center Daljnjega Vzhoda. Kitajsko in ostale dežele pa v dobavljače surovin za Japonsko in trg za japonsko blago, potem pomeni to, da so se začeli uresničevati tisti naivni načrti Japoncev, zaradi katerih so šli v vojno v Vzhodni Aziji. In to pomeni, da uresničujejo danes te načrte ZDA.« Analiza ameriške politike v Vzhodni Aziji nam kaže« kako ogromnega pomena za vse miroljubno in demokratično človeštvo je herojska borba 1 taskega ljudstva. Kitajski komunisti danes s svojimi zmagam« ne rešujejo samo reakcijo in fevdalizem v svoji zemlji, ampak tudi načrte svetova* reakcije- J. Kakšni naj bodo proračuni ljudskih odborov ▼ teku Januarja in februarja bodo Okrajni ljudski odbori sprejemali svoje proračune za leto 1949, nato po bodo sprejeli svoje proračune krajevni ljudski odbori na zborih volivcev. Za leto 1949. bodo torej sprejeti vsi proračuni le najpozneje do konca februarja, kar rmeni znaten napredek v primeri z 1948, ko so bili proračuni ljudskih odborov sprejeti gele v juniju in juliju, kar je bilo zelo otežkočeno redno proračunsko poslovanje. Ker smo nepo-sreduo pred sprejemanjem proračunov ta. leto 1949., moramo opozorili na važnost in pomen proračunov ljudskih odborov. Kakor je važno, da si je postavil vsak ljudski odbor svoj gospodarski plan. tako je važno, da redno vsako leto z vso skrbnostjo in preudarnostjo pripravi in sprejme stoJ redni letni proračun, ki je samo finančni izraz vsakoletnem gospodarskega plana. Gospodarski plan se torej izvaja po vsakoletnem proračunu. Priprava in sprejemanje proračuna Je tedaj v socialističnem gospodarstvu neprimerno važnejše delo. kakor je to bilo v kapitalistični Jugoslaviji, ko je bil proračun bivših občin samo predračun njihovega administrativnega delovanja brez vsake povezave z gospodarstvom. Naši proračuni pa v svojem prvem delu obravnavajo izdatke in dohodke iz gospodarstvu. Proračun je s tem dobij povsem drugo vsebino in globoko zajema vse naše gospodarske probleme in delovanje. Ljudski odbori te še vse premalo zavedajo pomena »vojega proračuna in mu posvečajo premalo skrbi. To velja zlasti za krajevne ljudske odbore, ki jim še ni uspelo, da bi res sami sestavili svoje proračune in so glede tega še vse preveč odvisni od okrajnih ljudskih odborov. Le-tj pa zopet posvečajo svojim krajevnim odborom premalo pozornosti. So pa tudi primeri, da okrajni ljudski odbori niso posvečali pripravam za predlog proračuna zadostne skrbi in so zato predložili za leto 1949. površno in nerealno sestavljene predloge. Kakor vsako leto so tudi za leto 1949. predlogi izdatkov neprimerno Tišji, kakor predlogi dohodkov. Ker morajo biti v končni sestavi proračuni dohodkov in izdatkov uravnovešeni, zato je pri pregledu vseh proračunov Tažno, da se izdatk) porazdele na vse organe oblasti sorazmerno z gospodarskimi možnostim, prav tako morajo biti tudi dohodki določeni sorazmerno Z gospodarsko močjo posameznih enot, morebitni primanjkljaj pa se krije » udeležim na dohodkih višjega proračuna. S takim načinom uravuovešenja proračuna se v social, zgrajeni državi izognemo nevarnosti, da bi morali finančno šibki okraji oziroma kraji pobirati za kritje svojih izdatkov večje dohodke kakor gospodarsko močnejši, kakor se je to dogajalo v bivši Jugoslaviji, ko sc revue občine nalagale po več sto odstotkov doklad na neposredne davke, medtem ko so bogate občine imel« nizke doklade. Pri sestavljanju proračuna izdatkov večina ljudskih odborov še vedno postavlja previsoke zahteve, ki nikakor niso v skladu s splošno zmogljivostjo države, še manj pa z njihovimi lastnimi dohodki. Za leto 1949. so na primer vsi ljudski odbori v svojih predlogih predvideli samo majhen odstotek dohodkov v primerjavi s predlaganimi izdatki, dasi bi bila dolžnost, da Ijtid-ski odbor skuša sam kriti svoje izdatke, kar bj bilo že marsikje možno, če bi ljudski odbori posvečali lokalnemu gospodarstvu več skrbj in pozornosti. Lokalna gospodarska podjetja bi mogla prispevati že znaten delež k dohodkom ljudskih odborov. Pri pregledu izdatkov po posameznih proračunih pa se je ugotovilo, da so posamezni ljudski odbori predlagali brez pravega premisleka risoke izdatke za potrebe, za katere bi zadoščal] znatno nižji zneski. Okraj Poljčane je na pr. predvidel za mrtvoglednike 288.000 dinarje*-, po tem proračunu bi v okraju letos pomrlo 6000 do 7000 ljudi čeprav bo zadoščal za to znesek 20.000 din. Več okrajev je svoje zahteve za socialno zdravstveno zaščito podvojilo, v nekaterih primerih pa so zahteve skoro potrojili, n. pr. Celje-mesto, Kamnik, Mozirje, Poljčane, Radgona, Trebnje- Enako nesorazmerno zvišanje zahtevajo tudi za splošne upràvne izdatke, na pr. Gorlu 1936 dosegli do takrat aajvlšje število 2106 porodov. V letih 1920 da vključno 1936 je bilo povprečno število porodov 1360, to se pravi, da smo imeli v 17 letih 23.142 porodov. Med zadnjo svetovno vojno je število porodov strmo padlo. V letih 1943 in 1944 smo beležili samo po ca 1200 porodov na leto. Takoj po osvoboditvi je število porodov v ljubljanski porodnišnici naglo naraščalo: v letu 1945 smo imeli že 1644, v letu 1946 3488, v lttu 1947 4228 porodov, v preteklem ietu p.i je naraslo število porodov že na 4643. Iz tega prikaza vidimo, da je rodilo v ljubljanski porodnišnici v letu 1948 skoraj 4 krat toliko porodnic kakor v letu 1943 ali 1944 in več kot 3 krat toliko kakor povprečno v letih 1920 do 1936. Na porodu nam je umrlo 6 mater, kar znaša 0.11 «/„ vseh porodov. porodnice, se stalno izpopolnjujejo nižji, srednji ln višji medicinski kadri, ki kažejo vedno več smisla za asepso ln antisepso. Nedvomno se moramo zahvaliti za uspeh tudi požrtvovalnemu delu osebja, ki skoraj brez izjeme dela z zavestno disciplino in se niklar ne pritožuje zaradi nadurnega dela, čerrav dela skoraj vse sanitetno osebje povprečno po 12 ur na dan. K uspehu so pripomogle tudi Izboljšane metode zdravljenja, n. pr. profilaktična in terapevtičaa up-it ha penicilina, pogostnejša uporaba direktnih in indirektnih transfuzij. Osebje, posebno babiške učenke, je razvrščeno po krvnih skupinah. Kadar grozi porodnici Izkrvavitev, je osebje vedno pripravljeno priskočiti na pomoč ln žrtvovati svojo kri krvaveči porodnici. V našem triletnem uspehu nam je prav gotovo pomagalo tudi srečno r.a- Ako primerjamo lo število z umrljivostjo porodnic ljubljanske porodnišnice v letih 1920 do 1937, se lahko prepričamo, da je bila v teh IV letih umrljivost več kot 6 krat večja, in sicer 0.70«/» Ce motrimo procentualno število umrlih porodnic v posameznih letih, od leta 1910 do 1947, vidimo na drugem prikazu, da je bilo število smrtnih primerov v nekaterih letih precej visoko, tako n. pr. v letu 1928 preko 1.7«/», to se pravi, da je umrlo v tem letu več kot 17 porodnic na 1000 porodov, medtem ko smo beležili v preteklem letu približno 1 smrtni primer na 1000 porodnic. Ze v letu 1946 smo imeli izredno nizek odstotek umrljivosti, ln sicer 0.08 •/». v letu 1947 pa celo samo 0.070/». v novoletnem poročilu pred letom dni smo analizirali vzroke te nizke umrljivosti ln izrazili dvom, da bomo mogli v boju proti smrtnosti še nadalje obdržati tako nizko umrljivost porodnic. Prepričani smo bili, da nam je prihitelo na pomoč poleg ugodnih objektivnih In subjektivnih pogojev tudi srečno naključje. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da Je umrljivost še vedno izredno nizka, čeprav je nekaj višja v primeri z letom 1948 In 1947. Glavni vzroki nizke umrljivosti so tile: nosečnice in porodnice prihajalo vedno pogosteje v porodnišnico pravočasno In notranje nepreiskane, to je neokužene. Porodničar je v jako neugodnem položaju takrat, kadar mora reševati porodnico, ki je prišla v zavod po dolgotrajnem brezuspešnem porajanju doma, ko ji nista mogla pomagati niti babica niti podeželski zdravnik. Največja nesreča za porodnico pa Je, ako mora sredi dolgotrajnega In zavoženega poroda na dolgo ln mučno pot v porodnišnico. Glavni vzrok našega uspeha Je torej v v*Ji- kijućje. V porodništvu vidimo .časih smrtnonevarne komplikacije, ki so nastale zaradi nosečnosti ln poroda odnosno zaradi nekaterih bolezni, ki se v nosečnosti ln med porodom tako poslabšajo, da resno ogražajo življenje prizadetih žensk. Kadar se po naključju kopičijo V porodnišnici takšni težki primeri, so med njimi prav gotovo tudi takšni, kjer tudi najodloč-nejia borba za življenja ne more biti uspešna. Cesto je naš uspeh odvisen tudi od porodnic samih in od obiskovalcev. Nekatere porodnice se same preiskujejo ln si vtikajo prst& v nožnico odnosno jih preiskujejo mazačke. So tudi nosečnice, ki spolno občujejo tik pred porodom in prihajajo okužene v zavod. Se večjo nesrečo lahko prinese otročnlcl spolno občevanje odnosno notranja porodniška preiskava prvi teden po porodu. Po pravilu se mora vzdržati otročnica spolnega občevanja 6 tednov po porodu, to je ves čas otroške postelje, čeprav Je nevarnost oku-ženja od 7. dne po porodu z vsakim dnem manjša. Isto velja tudi za splav. Odkar dobivajo nosečnice in poiod-nice navodila, kako se morajo ravnati med bivanjem v zavodu ln po prihodu domov, se le redkokdaj vračajo kot bolnice na ginekološko kliniko. Druge porodnice zopet odklanjajo predlagane operacije ali pa privolijo v operacijo šele tedaj, ko je operacija že zelo tvegana. V tem pogledu fifRmo vsako leto manj težav. Porodnice in bolnice se navadno brez pomislekov ln z zaupanjem puste operirati, kakor smo predlagali. Velika nadloga za porodnišnico In nesreča za otročnice so obiskovalci, posebno tisti radovedneži ln vsiljivci, ki razburjajo mlade matere z vzne- mirljivimi vestmi, Jim prinašajo na skrivaj nedovoljeno hrano in pijačo. Zelo nevarni so tisti obiskovalci, ki so prehlajeni, nahodni in kašljajo v neposredni bližini otročnice ln novorojenčka ter brez občutka odgovornosti do sočloveka posedajo po bolniških ln otročniških posteljah. Z omejitvijo obiskov na nedeljo od 13. do 14. se je število nesreč zaradi številnih obiskovalcev znatno zmanjšalo. Opažamo pa ie vedno v dnevih obiskov več vročin In več drugih komplikacij. Večina porodnic in otročnic si želi miru. Obiski utrujajo otročnice in bolnice posebno tedaj, kadar so predolgi. Marsikatera otročnica bi morala opraviti potrebo, pa se zadržuje, ker se sramuje obiskovalcev. Otročnice so zaradi obiskovalcev ovirane tudi pri dojenju, osebje pa pri negi bolnic in otročnic. Zaradi tega bomo z dnevom objave tega članka popolnoma ukinili obiske v porodnišnici. Na ginekološki kliniki, to je v bivšem sanatoriju Leonišče, bodo dovoljeni obiski kakor doslej, to je samo ob nedeljah od 13. do 14. Sočasno sme obiskati bolnico na ginekološki kliniki samo 1 obiskovalec. Mož in mati bolnice bosta lahko prišla na obisk eden za drugim, če jima drugi obiskovalci ne bodo odvzeli vstopnice in zasedli mesto. Zato priporočamo, naj obiskujejo bolnice res samo najbližji sorodniki ln tudi ti obiske čim bolj omeje. Za bolnice so sicer obiski znatno manj nevarni kakor za otročnice prve dni po porodu, vendar so tudi za te škodljivi. Pri prvih omejitvah obiskov so smatrali nekateri neuvidevni obiskovalci naše odredbe kot neumestno omejevanje svobode. Danes pa najdemo le redkokdaj kakega nespametnika, ki ne bi smatral omejitev obiskov kot nekaj izredno važnega ln koristnega. Od časa do časa pa naletimo na razgrajače, ki hočejo nasilno vdreti v porodnišnico ali celo v porodno sobo. Kdor ne uvidi, da moramo pri tako velikem številu porodov budno paziti, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki nam pomagajo zmanjševati umrljivost ln obolevanje naših mater, kdor se ne more sprijazniti z ukinitvijo obiskov, za tega je bolje, da obdrži porodnico doma. Porodnišnica naj bo skrbno negovana zdravstvena ustanova, ne pa javno sprehajališče in zabavišče. Vsak, ki pošlje porodnico v zavod, se mora zavedati, da je porodnišnica podobna sodu smodnika, kakor lahko povzroči vsaka iskra eksplozijo, če pride v dotik s smodnikom, tako lahko vsaka neprevidnost povzroči požar hišnih okuženj — porodnih prisadov (seps). Prekasno bi bilo gasiti požar, naša dolžnost je, da ga preprečimo. Z ukinitvijo obiskov bomo dosegli v borbi proti porodnemu prisadu nov važen uspeh. Kdor dvomi v nevarnost obiskovalcev, naj samo Izračuna, koliko ljudi je cirkuliralo v preteklem letu v porodnišnici, čeprav je obiskalo vsako otročnico samo nekaj obiskovalcev. Izračuna naj, koliko 10.000 obiskovalcev je prišlo v zavod, koliko 100:000 korakov je storila ta množica obiskovalcev, koliko kg blata in prahu je prinesla v zavod, ki naj bi bil vzor čistoče. Nepreračunljivo pa je število najrazličnejših kužnih kali, ki jih prinašajo v porodnišnico zdravi in bolni obiskovalci. Kapaciteta porodnišnice je bila po osvoboditvi za ca 100 V» povečana. V zadnjem času smo z utesnitvijo ginekološke klinike povišali kapaciteto za nadaljnjih 50«/o- S to razširitvijo smo pridobili toliko prostora, da nam doslej ni bilo treba odklanjati porodnic, čeprav smo imeli tako visoko število porodov v preteklem letu. Zaradi periodičnega navala na porodnišnico smo bili nekajkrat prisiljeni poslati Ljubljančanke v domačo nego že četrti dan po porodu. Pošiljali smo otročnice domov samo takrat, ka dar nismo imeli prostora, in sicer samo tiste, pri katerih so bili prvi dnevi po porodu, ki so najbolj kritični, brez komplikacij. V javnosti se mnogo kritizira zgodnje vstajanje in zgodnje odpuščanje otročnice. Cesto komentirajo ta ukrep kot posebno neuvidevnost in malomarnost osebja. Vprašamo pa kritike, kako naj sicer opravimo tako visoko število porodov? AH bi bilo bolje, da odklanjamo sprejem porodnic, kadar je naval prevelik? Ali naj odklanjamo porodnice, ki so prišle iz oddaljenih krajev? Smatramo, da je bolje nuditi vsem porodnicam visoko kvalificirano porodno pomoč in pomoč prve najbolj kritične dni po porodu, kakor na ljubo nekaterim otroč-nicam odklanjati pomoči potrebne porodnice. V dneh velikega navala porodnic odpuščamo v domačo nego že četrti dan samo Ljubljančanke, ker je transport enostavnejši, cenejši in manj tvegan kakor za otročnice s podeželja. Poudarjamo, da nismo do sedaj opažali, da bi se vračale otročnice v zavod z obolenji, ki bf bila posledica zgodnjega vstajanja ali transporta. V zavod se vračajo otročnice običajno zaradi vnetja dojk, ki pa lahko nastane tudi v zavodu pri najskrbnejši negi. Ce pa pošiljamo zdrave otročnice tako zgodaj v domačo nego, s tem ni rečeno, da lahko doma gospodinjijo. Vsaj 3 tedne po porodu se mora otročnica vzdržati gospodinjskih del in le polagoma vsak dan več ln za daljšo dobo vstajati. Za poklicno delo je mlada mati sposobna šele po šestih tednih. Ce pošiljamo -zdrave otročnice tako zgodaj v domačo nego, je to izhod v sili, ki pa škoduje otročnicam samo takrat, če se doma ne pazijo. Se vedno pa je bolje, da rode v porodnišnici pod strokovnim nadzorstvom, kakor da rode doma. Idealno bi bKo. da bi osula vsaka tudi zdrava otročnica po normalnem porodu v porodnišnici vsaj 10 do 14 dnf. V tem primeru pa bi morali zgraditi še vsaj dve porodnišnici z isto kapaciteto kakor Jo ima porodniška klinika. V drugi petletki Je nameravana znatna razširitev porodniške klinike. Pri sedanji kapaciteti pa morajo porodnice, posebno Ljubljančanke, računati s tem, da bodo odpuščene v dneh velikega navala novih porodnic že 4. dan po porodu v domačo nego. Zagotovijo naj si potrebno postrežbo ln babico, ki jih bo negovala vsaj do 14. dne po porodu. Na porodniški kliniki je lani rodilo 4643 porodnic 4711 otrok. 66 krat smo Imeli dvojčke in 1 krat trojčke. Med 4711 novorojenčki je bilo 2514 dečkov 163..36 */o) in 2117 deklic (46.64*/.). Zivorojencev Je bilo 4589, mrtvoro-Jencev pa 122, to je 2.59 •/» Ako primerjamo povprečno število mrtvoro-jencev v letih 1920 do 1936 s številom mrtvorojencev v preteklem letu, beležimo tudi tu precejšen napredek. V omenjenih 17 letih je bilo povprečno 4.41*/» mrtvorojencev, medtem ko jih Je bilo v preteklem letu 2.59*/» Tudi povprečna umrljivost Živoro-jencev je med bivanjem v zavodu padla. Povprečna umrljivost je v letih 1920 do 1936 dosegla 4.41"/», v letu 1948 pa 2.57«/» Dejansko je uspeh še mnogo večji, kajti pred osvoboditvijo smo oddajali vse nedonošenčke v Dečji dom, danes pa jih držimo v zavodu po možnosti tako dolgo, da sami pijejo pri materi in da so izven neposredne nevarnosti. Umrljivost nedonošenčkov, ki Je izmed vseh ostalih komplikacij najvišja, pada s tem v breme našega zavoda, medtem ko je prej bremenila statistiko Dečjega doma. Kljub temu je umrljivost novorojenčkov manjša. Opozoriti moramo še na činitelja, ki blagodejno vpliva na razvoj novorojenčkov, posebno nedonošenčkov. To so dečja zdravnica in otroške nego valke, ki smo jih dobili po osvoboditvi ln ki so jim po osvoboditvi poverjeni novorojenčki. Vse to osebje pazi ne samo na zdrave, marveč predvsem na bolne novorojenčke ln nedonošenčke. Ako »mo torej zmanjšali umrljivost novorojencev, gre to vsekakor na račun skrbnejše nege novorojenčkov po osvoboditvi. Novorojenčki so nameščeni v treh ločenih otroških oddelkih, kamor imajo dostop samo otroške negovalke ln zdravniki. V preteklem letu je bila umrljivost živorojencev v zavodu približno >/4«/» višja kakor v letu 1947. Eden izmed vzrokov zvišane umrljivost otrok je prav gotovo manjše število negovalk v letu 1948 v primeri z letom 1947. Zal odhajajo od časa do časa negovalke v privatne službe, čeprav so tako nujno potrebne v velikih zavodih, posebno pa v porodnišnicah z velikim številom nedonošenčkov, ki potrebujejo posebno skrbno ln strokovnjaško pomoč. Od nege nedonošenčkov je odvisen odstotek umrljivosti. Prvi teden po rojstvu je *a vsakega otroka najbolj kritičen. Iz statističnih prikazov raznih dežel vidimo, da moramo računati tretjino celokupne umrljivosti vseh otrok do 10 leta na prvi teden po rojstvu. S skrbno nego to visoko umrljivost znižamo. Nikdar pa umrljivosti ne bomo odpravili, ker imamo med novorojenčki precejšen odstotek nedonošenčkov in nepravilno razvitih otrok (v naši statistiki so všteti vsi porodi od 7. meseca). Med temi nedonošenčki je precej otrok, ki za življenje niso sposobni. Najvest-nejša nega jim ne pomaga. Tudi spački in porodne posledice (možganske krvavitve, pljučnice itd.) so pogostni vzroki zgodnja umrljivosti novorojenčkov. Ob koncu bi se dotaknlU I« vprašanja zaupanja porodnic v porodnišnico. Iz atatistlčnega prikaza lahko sklepamo, da zaupanje v porodnišnico raste. Naval na porodnišnico od leta do leta narašča. Po drugi strani p3 se širijo od časa do časa po mestu in deželi najbolj gorostasne govorice: da so se rodili trojčki zamorčki, da so »e rodile razne živali itd. Nekatere govorice so tako nesmiselne, da Jim ne verjame trezno misleč človek, druge pa so take, da razburjajo javnost, čeprav niso resnične. Zanimivo pa je, da so zelo osamljeni primeri, da se pritoži kaka porodnica ali otročnica na pred-stojništvo klinike zaradi kakršne koli nepravilnosti, čeprav v vsaki bolniški sobi visi z velikimi črkami napisan poziv, naj se vpisujejo vse pritožbe in priporočila v pritožno knjigo. Opozarjamo javnost, da vse neresnične vesti samo škodijo porodnicam in otročnicam. ker jim vlivajo strah in nezaupanje do zavoda. Bojazen pred porodom pa škoduje porodu in poporodni dobi. Predstojništvo Ginekološke in porodniške klinike poziva nadalje svojce nosečnic, porodnic in otročnic, naj jih ne obiskujejo. Tudi svojce bolnic pozivamo, naj jih ne mučijo z dolgoveznimi in razburljivimi vestmi. Vse ostale obiskovalce pa prosimo, naj ne obiskujejo iz vljudnosti bolnic, ker jih z obiski samo brez potrebe vznemirjajo in jih izpostavljajo nevarnosti okuženja. Le tako ae bomo a »kupnimi napori še bolj približali našemu vzvišenemu cilju »zdrava mati ln zdrav otrok«. Le tako bomo skrajšali dobo zdravljenja pri bolnicah na skrajni minimum PREDSTOJNISTVO Ginekološke in porodniške klinike Obvestilo o popisu živine, sadnih dreves in vinske trte Beograd. 7. Jan. Zaradi tehničnih težav, ki so nastale pri tiskanju popisnega materiala v nekaterih republikah in s pošiljanjem tega materiala v oddaljene okraje, se odlaga popis živine, perutnine, čebelnfh panjev, sadnih dre-ve» ln vinske trte za 14 dni, da bi bil enoten v vsej državi. Popisovanje bo od 1. do 15. februarja 1*49., in to po stanju na dan 31. januarja 190. Pozivajo se okrajna (mestne) In krajevne popisne komisije .da pripravijo vse obrazce, navodila , in oblave ŠIBAK 4 >■&!■■ i.nirti BT, 1 / NEDELJA, ». JANUARJA 1949 Sl O V S N S K I -★ POROCfVAIEG Po našem knjižnem trgu Nikolaj Vasiljevič Gogolji Taras Buiba ■Plamteča ljubezen do rodne zemlje, toplina in lirizem, očarljiv jezik in vzvišeni ton ljudske legende, s katerimi je v Taras Bulbi poveličana junaška preteklost narodove borbe za svobodo, priklepajo mladino bratske Sovjetske zveze vsevdilj na to knjigo. 2e davno Je Taras Buiba prestopil meje svoje domovine in zaslovel daleč po svetu. Tudi naša mladina naj spozna Tarasa Bulbo in po njem velikega pisatelja. Taras Buiba bo prežel našo mladino z ljubeznijo in občudovanjem do velike zgodovine bratskih sovjetskih narodov.« S to mislijo se zaključujejo spremne besede v novi izdaji Gogoljeve knjige »Taras Buiba«, ki jo je letos založila Mladinska knjiga. Slovenski prevod tega znanega Gogoljevega dela je prvič izšel že leta 1876 V Zborniku Slovenske Matice, 31 let potem, ko je knjiga izšla prvič v ruščini. Leta 1910 je Bulbo vnovič prevedel Vladimir Levstik. Takrat je posebej pisal o Gogoljevem delu prof. Prijatelj v goriški »Vedi«. Kot vidimo, ima ta po vsem svetu znana Gogoljeva umetnina v naši prevodni literaturi že lepe tradicije. Riko Debenjak: Taras Buiba je postal vidno čemeren in žalosten Nikolaj Vasiljevič Gogolj, eden izmed začetnikov ruskega realizma, se Je rodil ukrajinskemu podeželskemu plemiču 27. marca 1809, 9 let za našim Prešernom, v vasi Soročincih v pol-tavski guberniji. Srečen in zadovoljen je preživel mladost, obiskoval nižjo poitavsko in višjo nežinsko gimnazijo ter odšel nato v Petrograd. Njegovo kasnejše življenje pa je bilo nemirno, polno težav in bridkih nasprotij. Umrl je ves izčrpan in zbičan po dolgih potovanjih v tujini, star komaj 43 let, 9 let za našim Prešernom, ko je zastonj iskal v svojem življenju jasnega izhoda iz zagat svoje dobe. Gogolj se je kmalu zavedel svojega pisateljskega daru, hotei je biti pisatelj, a se je moral po uradniških službah trdo boriti za golo življenje. Leta 1823 je prišel v Petrograd, kjer je služil dve leti kot uradnik po raznih ustanovah, videi pa je okoli sebe samo r.iov za denarjem, podle gonje za službami in uspehi in cb tem grozljivo uradniško topost in zapetost — vso nečloveško grdobijo, ki jo je v carski Rusiji ustvaril birokratizem«. V teh težkih letih se je Gogolj spoznal s Puškinem in Zukovsinm in sklenil z njima trajno prijateljstvo. Leta 1831 je izdal prvo knjigo povesti z naslovom »Večeri na pristavi cb Dikanjki« in naslednje leto drugo knjigo »Večerov«. V njih je slikal življenje rodne Ukrajine in obdelal motive iz ljudskih pripovedk, pesmi in legend. Sest in dvajset let je bi! star, ko je leta 1835 izdaš »Tarasa Bulbo« v knjigi »Mirgorods. Ze naslednje leto so prvič uprizorili njegovega »Revizorja«. Ruska literarna zgodovina trdi, da mu Je snov za »Revizorja« in za »Mrtve duše« dal Puškin. »Revizor«, v katerem Je ostro zbičal takratno uradništvo, mu je nakopal sovraštvo vseh carju zvestih hlapcev. Progresivna Rusija pa je videla v Gogolju svojega poeta, ki mu Je bilo sojeno preobrniti rusko literaturo v mogočno orodje družbene borbe. »Revizor« je igral veliko vlogo ne le v zgodovini ruskega gledališča in literature, ampak v splošnem življu tlačanske Rusije. Rusko dvorjanstvo se je v tisti dobi preraščalo v »socialno odvečni razreda In rodilo v njegovih največjih predstavnikih razočaranje in brezup, da so le-ti postali »mučeniki socialne odvečnosti svojega razreda«. Tak mučenik Je bil Gogolj, podobno kot Puškin in Lermontov, ki sta cesto pustila svoje junake, da so iskali smisla in krasote življenja v divjem življenju ciganov in kavkaških gorjancev. Gogolj se je pa obračal k junaški preteklosti ukrajinskih Kozakov, k ukrajinskim narodnim legendam in pesmim. Tako se Je odrazilo njegovo iskanje v junaški podobi Tarasa Bulbe. V zgodbi o silnem zaporoškem Kozaku razgrinja pisatelj pred bralcem slikovito obdobje iz zgodovine ukrajinskega ljudstva, ki se Je uporno borilo za svojo svobodo proti krivoverskim rimskokatoliškim Ljahom-Poljakom, Tatarom in Turkom. V »Tarasu Bulbi« spoznajo bralci prednike prebivalcev ob »Tihem Donu«, ki je njih usodo za časa velike revolucije zajel Mihail Solohov v mogočno romansko epopejo. V »Tarasu Bulbi« zvemo, kako je nastala kozaščina ob Dnjepru, ki je tako širok, da brod tri ure vozi čezenj, zvemo, kako so se Kozaki borili in umirali za svobodo. Pretrese nas usoda silnega starega Tarasa, ki sam ubije ljubljenega mlajšega sina Andreja, ker je zaradi ljubezni do lepe Poljakinje izdal svojo domovino, in gleda smrt junaškega prvorojenca Andreja, ki so ga do smrti izmučili Ljahi. Gogolja smo v slovenščini razmeroma precej prevedli. Tako imamo poleg številnih njegovih črtic, legend in krajših povesti, ki jih je v letih 1910 prevajal Jože Gionar, njegove nedokončane geniaino napisane »Mrtve dušea v lepem prevodu Jožeta Vidmarja. Zadnja leta sta vključeni v vse programe naših gledališč in raznih igralskih skupin obe njegovi klasični komediji »Revizor» in »Ženitev«. V. Levstikov prevod je skušal najti v našem jeziku odgovarjajoči legendarni ton Gogoljeve povesti, ki ga preveva nadih in patina preteklosti in čar ljudske legende. Posebej moramo omeniti ilustracije Rika Debenjaka, na kvalitetnem papirju odtisnjene celostranske risbe z ogljem, brez robu. V širokem, sproščenem risarskem zamahu je zajel Debenjak šestnajst podob iz življenja Tarasa Bulbe in njegovih Kozakov. Odlikuje jih preprostost in poetična lepota. Debenjak je naredil tudi načrt za opremo knjige in za ovitek, tako da je nova izdaja »Tarasa Bulbe« ena naflepših, najbolj uglašenih in naj-skrbneje opremljenih knjig, kar jih je poklonila Mladinska knjiga naši mladini. Naj še omenim, da je »Taras Buiba« zamikal filmske scenariste še v dobi nemega filma. Ze leta 1999 ga je kot dramo po N. Gogolju posnel A. Dran-kov. Film je bil dolg 240 m in je stekel na platnu približno v 12 minutah. Ze naslednje leto je posnela »Tarasa Bulbo« pod naslovom »Andrejeva ljubezen« francoska družba Pathé v Moskvi. Mnogim izmed naših bralcev pa bo še v spominu francoski film »Taras Buiba«, v katerem je igral glavno vlogo znani francoski Igralec Harry Baur. VsSentin KataJevj Blešči se jad?o mi samotno Dobro znan pa je naši mladini film po povesti »Blešči se Jadro mi samotno«, ki jo je napisal znani sodobni sovjetski pisatelj Valentin Kata Je v. Knjiga Je te dni izšla pri založbi Mladinske knjige. Ratajeva de- Riko Debenjak: Gavrik in Petja obiščeta Terentija la za mladino se odlikujejo po tem, da Jih pisatelj ne piše »za mladino«, ampak da jih piše z brezmejno ljubeznijo do dogajanja in do mladine in opisuje njeno življenje s prefinjenim čutom umetnika-poeta, dušeslovca in vzgojitelja. Zgodba, ki nosi naslov po prvem verzu znane Lermontove pesmi o samotni uporni jadrnici, razgrinja pred bralci strnjeno pripovedovanje iz dni prve ruske revolucije leta 1905. Tiha, pa silna vzmet dejanju je pobeg upornega mornarja Rodiona Zukova z ladje »Potemkin«, kjer je vzplamtel upor v poplavi štrajkov. Oklopnica Je bila zasidrana nedaleč od Odese, kjer Je takrat potekala splošna delavska stavka. Mornarji-uporniki so pobili sovražne častnike in prešli na stran revolucije. Lenin je pripisoval temu uporu ogromen pomen. Zdelo se mu Je nujno potrebno, da se to revolucionarno gibanje carske vojne mornarice poveže z gibanjem kmetov, delavcev in krajevnih organizacij. Car je poslal bojne ladje proti »Potemkinu«, toda mornarji na teh ladjah so odklonili, da bi streljali na svoje uporne tovariše. Nekaj dni je na oklopnici »Potemkin« vihrala rdeča zastava revolucije. Bilo pa Je na oklopnici precejšnje število menjševikov, eserov in anarhistov. Zato upor ni imel pravilnega in dovolj izkušenega, ne enotnega vodstva. V odločilnih trenutkih je del mornarjev začel omahovati. Ostale ladje črnomorske mornarice se niso pridružile uporni oklopnici. Ker ni imela premoga in živeža, je bila revolucionarna oklopnica prisiljena odpluti k romunski obali in se predati romunskim oblastem, ki so mornarje razorožile. Upor mornarjev na oklopnici »Potemkin« se je končal s porazom. Mornarji, ki so prišli pozneje v roke carski vladi, so bili izročeni sodišču. Nekaj so jih usmrtili, nekaj poslali na prisilno delo, nekateri revolucionarni Potemkinci pa so se ilegalno vračali v Rusijo, da bi tam nadaljevali borbo s carskim samodrštvom. Eden izmed teh je tudi Rodn Zukov, ki mu pri pobegu iz rok odeške policiije pomaga pogumni ribiški sin Gavrik in njegov tovariš prof. Petja. Ratajevo pripoved preveva pristno čustvo, zdrav humor in tenak posluh za življenje mladih src. Bralcem bi dobro dela spremna beseda, ki bi vsaj skopo orisala pomen revolucijskih dogodkov v Rusiji leta 1995 ter jim predstavila pisatelja in njegova dela za mladino. Pri nas je dobro znan še drugi film Ratajeva, »Sin polka«, ki je izdelan po istoimenskem romanu, katerega je napisal pisatelj ob koncu domovinske vojne. Knjigo je prevedel Vladimir Levstik, ilustriral pa Riko Debenjak. Njegove slike imajo umetniško ceno in približujejo knjigo mladim bralcem. -ak Srbski realisti Pod tem naslovom je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani izbor del srbskih realistov v slovenskem prevodu dr. Alojzija Gradnika. Izbor obsega poleg uvoda, ki ga je nalašč za slovensko izdajo napisal Velibor Gligo-rič, 14 novel in črtic osmih srbskih pisateljev preteklega stoletja, ki jih literarna zgodovina prišteva med realiste. Ti pisatelji so: Laza Lazarevič (1851—1890), Stevan Sremac (1855 do 1906), Svetozar Corovič (1875—1919), Petar Kočič (1877—1916), Borisav Stankovič (umrl 1928), Radoje Domanovič (1837—1908), Simo Matavulj (1852 do 1908) in Milovan Glišič (1847—1908). V srbski književnosti je Svetozar Markovič (1846—1875) prvi vplivno in avtoritativno postavil načelo, da bodi književnost sodobna, da odgovarjaj na vprašanja družbenega napredka in da kritično vplivaj na družbeni razvoj. Pod tem vplivom so delali srbski pripovedniki, ki so rasli iz gibanja Sve-tozara Markoviča. Milovan Glišič je bil v mladih letih pristaš tega gibanja. Iz te dobe je njegova, v zbirki objavljena povest, »Glava sladkorja«, v kateri je realistično prikazan suženjski gospodarski in politični položaj vaščanov, katerih lastnina je bila v rokah oderuhov-zelenašev. Glišič je izvrsten poznavalec vaškega življenja. S sočnim, barvitim jezikom, ki je poln uspelih prispodob, nam lagodno, skoraj da mimogrede poda tragično zgodbo kmeta Radanoviča. Ob tem kmetu pa vidimo tip predstavnika oblasti, ki slepari in ropa kmete, skupaj s popom in drugimi zelenaši. Nazorno, z močnimi, slikovitimi satiričnimi prvinami je prikazana gostija, zelenaška veselica, ki jo prirejajo tik pred odhodom na ropanje. Radoje Domanovič je eden Glišiče- vih naslednikov v vaški povesti. Slikal je vas pod pritiskom mračne dobe vlade zadnjega Obrenoviča ter je to dobo osvetlil v političnih satirah, ki so tedaj močno vplivale na demokratične sile v Srbiji. Duhovito in strastno je bičal suženjstvo, nasilnost in puhloglavost tedanjega režima in brezhrbtenič-nost, polovičarstvo in omahljivost teh, ki služijo takim režimom. Prevajalec je izbral za to knjigo tri satire, »Danga« (Zig), »Glasujem za slepce« in »Ne razumem«. Lazar Lazarevič je v pričujočem izboru zastopan z znano novelo »Vse to bo ljudstvo pozlatilo« in s črtico »Pri vodnjaku«. Nekoč je veljal kot najboljši srbski pripovednik, toda naklonjenost patriarhalnemu, zadružnemu, rodbinskemu življenju kvari njegov pogled na vas. V noveli »Vse to bo ljudstvo pozlatilo«, se kažejo realistične vrednote njegovega pripovedovanja, ki je dramatično in zgoščeno, čustveno raznihano, kristalno v umetniškem izrazu in slikovito v upodabljanju značajev. Stevan Sremac je bil konservativno nastrojen, toda imel je dar živega opazovanja, prikazovanja značilnosti vzdušja, krajevnih potez. Iz okolja je znal zajeti vse njegove značilnosti, zato so njegovi liki plastični. Sremac je v srbski književnosti znan kot humorist. V to zbirko sta uvrščeni njegovi zgodbi »Častitljiv starina« in »Buri in Angleži«. Sima Matavulj je znan po romanu »Bakonja fra Bme«, ki v njem duhovito slika zajedalsko življenje po samostanih, propadanje mladosti, nesmiselnost in brezciljnost življenja v sa- mostanskih celicah. Slikal je življenje severne Dalmacije in Beograda. V to zbirko sta prišli črtici »Povareta« in »Pilipenda«. Petar Kočič je doma iz Bosne. Poznamo ga najbolj po satiri »Jazbec pred sodiščem«, v kateri je smešil avstrijsko okupacijo. V kmetu Davidu Strpcu je strnil modrost, duhovitost in iznajdljivost bosenskega ljudstva ter jezo na okupatorje, na njihovo ropanje, nasilje in trinoštvo. Kočičeva povest »Jablan«, ki jo prinaša zbirka, je pisana v duhu rodoljubnega ponosa, kipečega iz srca bosenskega ljudstva, nespravljivega do suženjstva. pri določanju posameznih del in odlomkov. Knjiga pa je kljub temu korak dalje k spoznavanju srbskih avtorjem med Slovenci. Jovan Jovanovič Zmaji Pesmi za otroke Mladinska knjiga je izdala zadnji čas dve knjigi, ki naj zlasti učečo se mladino seznanita z nekaterimi starejšimi pesniki in pisatelji srbske književnosti. Ena teh knjig prinaša izbor pesmi Jovana Jovanoviča Zmaja »Pes- mi za otroke«. Zmaj (rojen 1833 v Novem Sadu, umrl 1904 v Sremski Kamenici) spada med najplodovitejše In najbolj znane srbske pesnike. Po poklicu je bil zdravnik v raznih krajih, pozneje tudi dramaturg Narodnega gledališča v Beogradu. Urejeval je in neutrudno pisal v razne književne, satirične in otroške listke. Od teh omenimo samo politično-satirični list »Zmaj« v Novem Sadu 1864—1873, po katerem je dobil svoje pesniško ime in slavni otroški list »Neven«, ki ga je izdajal v Novem Sadu več kot 20 let vse do smrti. Srbska narodna skupščina mu je leta 1892 kot zaslužnemu javnemu delavcu izglasovala posebno letno podporo. Na njegovo delo je imel velik vpliv Svetozar Miletič. Od njegovih pesniških zbirk omenimo zbirki »Dju-liči« (»Rožice«) in »Djuliči uveoci« (»Uvele rožice«). Pisal je sploh zelo veliko in tudi prevajal (Petofi, Goethe, Ljermontov, Madach itd.). Jovan Jovanovič - Zmaj je prvi srbski pesnik, ki je tudi pesnik najmlajših. Kot velik patriot je posvetil srbskim otrokom celo zbirko pesmi, v katerih ga doslej še ni prekosil nihče. Vsa literatura, tudi svetovna, ne premore mnogo dobrih pesmi za otroke. Pri nas ga lahko primerjamo samo z 2upančičem. V otroških pesmih je »cika Jova« znal združiti svojo didaktično, vzgojno, moralizatorsko poezijo s pojmovanji otroške duše. Z edinstveno prilagodljivostjo In s svojim mojstrstvom je Zmaj strnil v stihe očetovsko ljubezen ter jih poglobil in osvetlil s simboliko in fantazijo velikega pesnika. Zmajeva knjiga »Pesmi za otroke« v slovenskem prevodu A. Gradnika je opremljena z ilustracijami Marija Preglja, ki bodo knjigo približale tudi najmlajšim. Svetozar Corovič je pisatelj iz Hercegovine. Njegova črtica »Na viziti« je živa slika iz tiste dobe, ko je bila Hercegovina okupirana ter so nad ljudstvom vihteli bič avstrijski okupatorji ter domači begi in popi. Najdarovitejši srbski prozaik, čigar roman »Nečista kri« smo nedavno videli v filmu, Bora Stankovič, je v tem izboru zastopan z dvema povestima. Prva, »V vinogradih« je posvečena vročemu dihu, hrepenenju in strastem mladosti ob silnem doživljanju narave, druga, »Stanoja«, pa je realistična slika patriarhalnega trinoštva nad ženo in občutene, globoko skrite, tajne ljubezni, ki privre na dan le ob silnih duševnih pretresih. Omenjeni pripovedniki so zapustili lepo dediščino srbski književnosti. Njihova živa zveza z ljudstvom, bogastvo duha in jezika in močno poglabljanje v sodobnost, v tem je trajnost in poučnost njihovega dela, ki se zdaj v pičlem izboru nudi slovenskim bralcem, zlasti študirajoči mladini. Na splošno je mogoče reči, da je knjiga «Srbski realisti« dosegla svoj namen že z dobro izbiro avtorjev, od katerih bi nekatere tudi širši krog slovenskih bralcev rad spoznal po večjih delih. Obseg knjige je bil verjetno tudi ovira Shakespeare i Izbrano delo II. Med «Svetovnimi klasiki«, Id jih Izdaja Državna založba Slovenije, smo dobili v teh letih nekaj velikih pripovednih del, na drugi strani pa bogat Izbor svetovne dramatike. Med prva dela Je treba prišteti poleg nekaterih ponatisov (L. N. Tolstojeva »Ana Ka-renina«) predvsem Thackerayev »Semenj ničevosti« in »Trnovo pot«, roman sovjetskega pisatelja A. K. Tolstoja. V izboru svetovne dramatike smo dobili poleg knjige dramatskih del I. P. Čehova in prvega zvezka Molièrovih komedij že tudi dve knjigi Izbranega dela W. Shakespeara. Medtem ko smo brali v prvem zvezku dve komediji — »Sen kresne noči« in »Komedijo zmešnjav« in pa njegovo mladostno tragedijo, »Romea in Julijo«, najdemo v drugem zvezku »Beneškega trgovca«, komedijo »Kar hočetea in pa »Julija Cezarja«. Vrednost nove izdaje teh Shakespearovih del, ki smo jih dobili že pred vojno v mojstrskih prevodih Otona Zupančiča, pa ni le v tem, da nam daje ta dela v povezani zbirki, ampak še posebej v tem, da je pesnik za to izdajo svoje prevode nanovo pregledal in markikateri verz še izboljšal. »Julij Cezar« Je prvi Župančičev prevod Shakespeara in Je bil natisnjen že 1904 leta v Gorici; prav tako smo dobili »Beneškega trgovca« že 1905 leta v slovenskem prevodu. Obe igri sta izšli po prvi svetovni vojjii v novih, popravljenih prevodih, tako da Je sedanji natis že tretji. Zanimivo Je primerjati posamezne odlomke Iz vseh treh izdaj, saj moremo spremljati ob njih razvoj Zupančičevega dela za slovenskega Shakespeara. Oglejmo si Brutove besede (»Julij Cezar«) Iz prvega prizora drugega dejanja. V prvi izdaji (1904 leta) je prevedel Zupančič takole; Brut: Z*to brebt njegov» »mrti. Zase iaa nimam vsrofca, da ga pahnem stran, le v «picèni blagor. Krona si žali: kako bi to ga spremenilo, to je. Dan topel, to nam gada izvali: Zato previdno! — Kronati ga? — Da? Potem zares mu izročimo želo, da ž njim lahko nam samohotio škodi-Zloraba veličine, ja, če moč se loči od venti . ., V knjižni Izdaji iz 1922 leta beremo takole: Zato mora umreti. Zase jaz nimam uzroka, da bi ga pehal, _ samo za spložnodfc. Krone si žetim; Kako bi to ga spremenilo, to je, Dan sončen, ta nam gada izvali; zato previdno! — Kronati ga? — Dobro: potem zares mu izročimo želo, da ž njim*' poljubno škodi nam lahko. Zloraba vejiičine Je, če vest odloči od vesti ... V našem besedilu se glasi isti odlomek v novem Župančičevem prevodu takole: Zato otn mora v smrt Jaz zase nimam za kaj ga izpodbijati samo zà splošnosh Krone si žel-i: kako bi to ga spremenilo, to je Dan sončen zvabi gada iz dupline; Zato previdno hOdii! — Njemu krono? S tem kajpada mu izročimo želo, da, kakor hoče, dela škodo z njim-Zlo visokosti je, da rada loči pomislek od moči ... Našo Izdajo spremljalo opombe, ki Jih je napisa! »Beneškemu trgovcu« in komediji »Kar hočete« prevajalec sam, »Juliju Cezarju« pa Francè Koblar. Pregled slovenskega tiska v letu (948 Bibliografije, ceniki, zborniki, koledarji, kongresi, konference, razstave, združenja - . . • 25 Filozofija ....................... 5 Verstvo ......... 1 Sociologija, splošno; statistika . 4 Politika . . . •.................15 Komunistična partija • . . 28 Narodno gospodarstvo (zadružništvo, petletka)................75 Pravo — ustava...................19 Uprava, vojska .................. 3 Soc. skrbstvo (Rdeči križ) . . 5 Vzgoja, šolstvo (učni načrti, učne knjige za osnovne šole) - 22 Narodopisje ............... . 5 Jezikoslovje ........ 4 Matematika, astronomija, fizika, kemija, meteorologija, biološke vede, botanika, zoologija . . 20 Zdravstvo ..................... 29 Tehnika, industrija, obrt ... 36 Kmeiijstvo, gozdarstvo . . . • 13 Tehnika trgovine in prometa - 22 Fotografija, film (prospekti), glasba .......................22 Fizkultura...............• . . 13 Slovstvena zgodovina (tudi berila za srednje šole) .... 8 Pesništvo . . .... 8 Drama (6 prevodov, 9 izvirnih) 15 Pripovedništvo (31 prev., 21 izv.) 52 Povesti za otroke.................. 5 Zemljepis, zemljevidi . • . . ? Biografije .........................12 Zgodovina (tudi za srednje šole) 14 48? Muzikalije , t . 39 Judi prš «as nismo držali rok navzkriž Is f?93tne Por A Pončo. 1-4 Buenos Aires (1946). (81000) Koževnlkov F. I.: Učebnoe posobie po meždunarodnomu publlčnomu pravu (Očerki.) Moskva 1947. (cir.) (87672) Mihailov V. N. : StolJamo-mehaniče-skle proizvodstva 2 izd. Moskva 1947. (cir.) (87156) Popov G. M . & I I. SafranovsklJ : Kri-•tallografija. Izd. 2-« Moskva 1947. Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Pet kandidatov za naslov prvaka Na turnirju za šahovsko prvenstvo Jugoslavije v Beogradu so v petek in soboto Serali prekinjene partije. Položaj v vodstvu je še vedno takšen, da ima pet igralcev možnost doseći naslov prvaka. To so Trifunovič, Pirc, Gligorič, Rabar in Pue. V naslednjih petih kolib te bo odločilo, kdo izmed njih bo zasedel prvo mesto. Izidi prekinjenih partij iz prejšnjih kol so bili naslednji: Gligoriè je premagal Božiča. Nedeljkovič Horvata in Simonoviča, Janoševič Andriča. Puc Kul-tinskega, Andrič Miliča, Božič Simono- viča in Udovčič NeUeljkoviča. Neodločeno so se končale partije: Nedeljkovič : Pirc. Djaja - Subarič in Milič - Vukovič. Stanje po XII. kolu je naslednje: Trifunovič 8 in pol točke, Gligorič, Pirc 8 (1), Rabar 8, Puc 7 in pol, Janoševič 6 ra pol (1). Djaja, Nedeljkovič S in pol. Božič S, Milič 5 in pol, Vukovič in Udovčič 5 (1), Kulžinski 5, Andrič 4 (1), Fu-derer 4. Simonovič 3 in pol (31, Subarič 3 (1), Horvat 2 in pol. / Najvažnejša partija v XIII. kolu bo srečanje med Pircem in Gligoričem. Sindikalno šahovsko prvenstvo Ljubljane Najveću* šahovska prireditev v naši državi z najštevilnejšo udeležbo tekuio-vaioe-v so bliža zaključku. Odigranih je ie sedean kol in sta na sporedu le še predzadnje in zadnje kolo. Položaj v po-samezjnih skupinah kljub temu še ni toliko razčiščen, da bi mogli z gotovostjo reči. katero moštvo ho prvak v svoji skupini. Izjemo delata Prosveta v prvi in Poštarji v četrti 6kup;ni. Izidi srečanj zadnjih dveh kol in nekateri zaostali dvoboji so se končali z naslednjimi rezultati: VI. KOLO I. skupina: Ministrstvo za gradnje : Ministrstvo za notranje zadeve 6:2. Elek-Sra : Kontrolna komisija A 4:4. Prosveta : DZSZ B 7:1. KOZ brivci : Jugopetrol 5:3, Javno tožilstvo : Ministrstvo za ljudsko zdravje 6:2. II. Skupina: F.C2 : Gradbeno podjetje za ceste 5:3. OLO Ljubljana okolica : Litostroj 2 in pol : 5 in pol. Geodetska uprava : DOZ 4 In pol : 3 in pol. Ministrstvo za industrijo A : Kurilnica Šiška 5:2. Ministrstvo za kmetijstvo B : Predsedstvo vlade 2 in pol : 5 in pol. III. skupina: MLO Ljubljana : SETA 8:0. Ministrstvo za industrijo B : Kontrolna komisija B 7:1. Institut za elek-trovczo ; Oblačilna zadruga 5:3. Ministrstvo za kmetijstvo A : Usnjeni izdelki 7:1. DZSZ A : Komite za zunanjo trgovino 4:4. IV. skupina: Železnica A : Narodna banka A 5:3, Ljudska pravica : Slovenski poročevalec 5:3. Gostinci kolodvor : Žito 4 in pol : 3 in pol, Saturnus : Fizkultura 2:6, PTT : Ministrstvo za trgovino in preskrbo 6:2. V. skupina: železniški tehnikum : Prehrana 5:3, Železnica B : Ministrstvo za lokalni promet 6 in pol : 1 in pol. KOZ-gostinci : Narodna banka B 7:1. VII. kolo I. skupina: Ministrstvo za gradnje : Jugopetrol 6 ;2, Ministrstvo za notranje zadeve : Ministrstvo za ljudsko zdravje 3:5, Prosveta : Javno tožilstvo 6 :2, Kontrolna komisija A : DZSZ 6 In pol : 1 In pol. Elektro : KOZ-brivci 6:3. V prvi skupini vodi Prosveta s 45 točkami pred Javnim tožilstvom s 86 točkami. FIZKUITURA nSPORT Tečaj v sabljanju Sabljaéka zveza Slovenije priredi xa ljubljanska dmStva začetniški tečaj v sabljanju. Začetek tečaja bo v ponedeljek 10. januarja ob 1». na učiteljišču na Resljevi cesti. V navedenem času naj se zjciase tam vsi člani Krima in Enotnosti zaradi važnih organizacijskih vprašanj. Zadnji rok za prijave v tečaj je v sredo, 13. januarja do 20. Ker je število tečajnikov omejeno, vabimo mladino Ljubljane, da s« čim prej prijavi. II. skupina: Ministrstva za industrijo A : Ministrstvo za kmetijstvo B 5 :3, ECZ : Kurilnica Šiška 3 in pol : 4 in pol, Geodetska uprava : Litostroj 5 in pol : 2 in pol, Gradbeno podjetje za ceste : OLO Ljubljana okolica 6 :2, DOZ : Predsedstvo vlade ti in pol : 1 in pol. Na čelu druge skupine je DOZ z 38 in pol točke pred Geodetsko upravo s 37 točkami. III. skupina: MLO Ljubljana ; Ministrstvo za industrijo B 7 :1, Institut za elektrovezo : Kontrolna komisija B 5 in pol : 2 in pol, Ministrstvo za kmetijstvo A : DZSZ 4 in in pol : 3 in pol, SETA : Komite za zunanjo trgovino 0:8, Oblačilna zadruga : Usnjeni izdelki 2 in pol : 5 in pol. V tretji skupini vodi moštvo Državnega zavoda za socialno zavarovanje s 43 in pol točke pred Komitejem za zunanjo trgovino z 41 točkami. IV. skupina: Fizkultura : železničar 4 :4, žito : Saturnus 6 :2, Ljudska pravica : Gostinci-kolodvor 6:1 (1), Slovenski poročevalec : PTT 0:8, Narodna banka A : MTP 3 :4 (1) V vodstvu IV. skupine so Poštarji s 44 točkami pred Slovenskim poročevalcem s 35 in pol točke. V. skupina: železnica B : železniški tehnikum 7 :1, Prehrana : Narodna banka B 8 :0. Ministrstvo za finance : Direkcija gradbenega materiala 6 in pol ; 1 in pol, Direkcija živilske industrij : Ministrstvo za lokalni promet 2:6, KOZ-gostinci : Blasnik 8:0. V V. skupini so na čelu Gostinci s 44 točkami pred železničarji z 42 in pol točke. Zaostala dvoboja v 1. skupini sta se končala takole: Ministrstvo za gradnje : DZSZ B 6:2, Ministrstvo za gradnje : Javno tožilstvo 3 in pol : 4 in pol. Srečanje III. skupine med Ministrstvom za kmetijstvo in Institutom za elektrovezo se je končalo 7 :1. V V. skupini pa so se dvoboji končali takole: železnica B : Blasnik 8:0, Narodna banka B : Direkcija živilske industrije 4 :4 in Prehrana : Ministrstvo za finance 8:0. Komisija j© rešila tri pritožbe z naslednjimi izidi : DOZ : OLO Ljubljana-okolica 8 :0, Geodetska uprava : Ministrstvo za kmetijstvo B 8:0 in MLO Ljubljana : DZSZ A 0:8. Sestanek kapetanov vseh sodelujočih moštev bo v četrtek 13. januarja ob 19 v veliki dvorani Delavskega doma na Bleiweisovi cesti. «■ Danes ob 9. v Šahovskem domu v Ljubljani predavanje mojstrskega k&ndidata Germeka: Uvod v problemski šah. Ob 10 bo mladinski brao tura ir B kategorije. RAZGLAS Z uredbo vlade LRS z dne 27. decembra 1948. ki je bila objavljena v Uradnem listu LRS št. 55 iz 1. 1948, je bilo ustanovljeno novo okrajno sodišče za okraj Ljubljana-okolica. To sodišče posluje od 1- januarja 1949 dalje' za območje okraja Ljubljana-okolica. Za območje glavnega mesta Ljubljana posluje od istega dne okrajno sodišče za glavno mesto Ljubljana. — obe okrajni sodišči Imata svoje prostore v justičnl palači (pritličje) v Ljubljani. Opozarjamo na to prebivalstvo, ki se naj odslej ne obrača na »okrajno sodišče v Ljubljani«, marveč na ono Izmed navedenih dveh okrajnih sodišč, ki je za dotično pravno zadevo krajevno pristojno. Ljubljana, 8. januarja 1949 Ministrstvo za pravosodje LRS. KOLEDAR Nedelja, 9. januarja: Lija. Ponedeljek, 19. januarja: Dobroslav. Torek, 11. januarja: Božidar. SPOMINSKI DNEVI ». I. 1856. — Bojen Anton Aškerc, pesnik balad in romanc. 9. I. 1905. — Začetek prve revolucije v Busiji, ki pa tedaj ni uspela, temveč Šele 1917. 9. do 11. I. 1942. — Veliki boji v Dražgošah in okolici, padlo 1200 Nemcev in Madžarov. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna Tromosti e Marijin trg 5 NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: dr. Mis Franta. Poljanska cesta 15. telefon 32-84, do ponedeljka do 8._ zjutraj. Celje: ,ir. Podpečan Ivan. Mariborska c. št.. 24, do ponedeljka do 8. zjutraj. Maribor: dr. Držečnik Janko. Tržaška c. št. 13 (holmca). Za obiske na dom je javiti pri Reševalni postaji. Koroška c. št. 12. telefon 22-24. do ponedeljka do 8. zjutraj. DVIGNITE DELOVNE KNJIŽICE! Podjetja, ustanove in privatniki, ki niso prejeli izpolnjenih delovnih knjižic za časa revizije, naj dvignejo iste od 10. do vključno 13. t. m. pri Upravi za delovno silo v Delavskem domu (Bleivveisova 42) med 8. in 12. uro. 53-n IOOF I. rajona sklicuje v torek 11. januarja ob 19.30 uri v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici »ej« rajonskega plenuma OF z dnevnim redom: 1. Referat sekretari* tov. Pangeršiča. 2. Diskusija na referat. 8. Sklepi. — Vabijo s« tudi zastopniki vseh množičnih organi-za ij čZveze borcev. Rdečega križa ter Enotnih sindikatov, predsednikov in ta:nikov terenskih OF odborov ter Grogi. frontni aktivisti — Izvršni odbor OF rajona I. . _ ? Zdravniško predavanje. V sredo. 1— t. m. rredava tov. prof. dr. Božidar Lavrič v obodnici javne bolnišnice v Celju ob 16. uri o traumatologija s posebnim ozirom na praktičnega zdravnika. Celjska podružnica SZD vabi vse tov. zdravnike* da -e v čim ečjem številu udeležijo z; - lini v švga pred a vanj a. -^-n Kometi ne prinašajo nesreC. ampak zanimive fizikalne podatke. O ko-m'*ih bo govoril prof. dr. Fran Dominka "*> prihodnjem poljudno znanstvenem p-“-»avnnju Prirodoslovnega društva v tor k 11. t. m. ob 20. uri v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstopnice dobile T>ri vratarju! 51-n O plazovih ob železniški progi pri Oza-Iju bo predaval v okviru frrad’ ene sekcijo UIT-* univ. prof. Ing. Alojzij Hrovat. Prrlnvjinie ki bo epremljano s skiopti-črnmi slikami, bo v sredo 12. t. m. ob 20 r iv-ed a vadnici strojnega instituta. Aškerčeva ulica. 55-n Tečaj hlftnlh upraviteljev ee prične v non-edoljek, 10. t. m. ob pol 8. uri zjn-trai r prostorih restavracije v Savski koloniji fpred'fcađnja tramvajska postaja r-H S r. Križvj. — Povesrjeuiš+vo za stari 'ar. jeke zadeve MLO. 58-n T”Hsf!! L*M pravne fakultete vabi jT -edne iflnšatelje na eeetanek v sredo, 12. t. m. ob 19. v »obi 90 taTadi vprašanja šfndfla in učnih priT^wnofllrov. Grupno vodstvo metalurgov II. letnika sklicuje v torek, dne 11. t. m. ob 10. uri strogo obvezen sestanek vseh slušateljev na rud.-met. inštitutu. Razpravljalo se bo o študiju. 54-n G LE DALI $ C E SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA Drama v Ljubljani Nedelja. 9. januarja ob 14.30: Cankar: HlapcL Izven. Ob 20.: Petrov: Otok miru. Izven. Ponedeljek, 10. januarja, ob 20.: Petrov: Otok miru. Abonma E. Sreda. 12. januarja, ob 15.: Golia: Sneguljčica. Otroška predstava. Premiera. Izven. Ob 20.: Petrov: Otok mini. Abonma C. Opera v Ljubljani Nedelja, 9. januarja, ob 14.30: Smetana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za rudarje republiških rudnikov Torek, 11. januarja, oh 20.: Puccini: Madame Butterfley. Zaključena predstava za LŠM (Univerza) Sreda. 12. januarja, ob 20.: Gotovac: Ero z onega sveta. Zaključena predstava za sindikate. Gostuje I. Sutej. tenorist zagrebške Opere. GLEDALIŠČE MARIBOR Nedelja. 9. lan., ob 15: Golia: Snegulčica. Izven. - Ob 20: Puccini: La Boheme. Izven. Ponedeljek. 10. jan.: zaprto. Torek, 11. jan., ob 16.: Golia: Snegulčica Izven. . _ _ Sreda. 12. jan., ob 19: Puccini: La Boheme. Red LMS 1. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Nedelja 9. januarja, ob 15. in ob 20.: A. T. Linhart: Veseli dan ali Matiček