Baseda o selitvi. Prepogasto in vedno pre-seljevanje je največja — rak rana v vini-: čarakem vprašanju. To priznamo tudi viničarji eami, saj je med nama ie staro poreklo, ki pravi: »Trikrat se seliti, ali enkrat pogoreti.« Viničar se no seli rad, saj ravno s tem trpi največjo gmotno škodo. Nestalnost tudi najbolj omejuje vaakemu človeku potrebno podjetnost, varčnost in zavest do dela; jemlje mu ljubezen do poklica in domače grude. Posledice tega so dovolj jasno vidne, saj je večina takih viničarjev, ki se vedno preseljujejo iz kraja v kraj, najmanj za 50% v, večji revščini, kakor so oni stalnejši, vsaj v. srednje boljših službah. Pa kaj se hoče, če drugače ne gre. Ni vedno kriv vftiičar svoje1 preselitve. Največ krivde nosijo na tem tisti; vinogradniki, ki z vinačarji kriviino, da do-? stikrat tudi nečloveško postopaio. Danes pač manjka v človeškl druibl pravičnostl, prizanesljivosti in dejanske, medsebojne, krščanske ljubeznl. če n. pr. viničar zahteva svoj zaslužek, katerega je krvavo prigaral ln zato, ker iz tega pravzaprav živl, ker morda ieli, da se mu naj istl pravočasno in neokrnjeno izplača, se že zameri; če je postal bolan ali star in dela manj zmožen, je itakoj maiovrednež, lenub; če se ne pnsti šikaniratd In zapostavljati, kakor bi se to komu botelo, če brani svoje pravice, zahteva izvajanje viničarskega reda, je član svoje stanovske organizadje, je takoj oholež dn boljševik, zato tudi, če je le količkaj pikice vzroka, že »marš« iz službe. Taki in podobnl vzrokl in krivice, gonijo ubogi naš viničarski proletarijat iz kraja v kraj, kakor zbegano čredo, ki nikjer ne najde pravega zavetišča, To vedno preseljevanje viničarjov pa ni samo zlo za naše občinske, župne in druge urade, katerim daje s tem veliko opravka, ampak je zlo naših splašnih socijalnih in kulturnih razmer, kako se pri nas z delavstvom, predvsem na deželi, postopa. Ravno preseljevanje viničarjev je najboljši barometer, ki nam to pokaže. Edino opravičljiva preselitev bi bila ta, če se vindčar izseli zato, ker mu na dosedanjem mestu ne dostaja do volj zaslužka in prostora, ker mu je doraslo žtevilo delovnib močl in hoče zamenjati z onim, ki prostovoljno želd prdtd v manjšo eluž bo. Vse drugo pa se mora obsoditi kot iz vor neurejenih razmer, katere je treba z energičnimi sredstvl odpraviti. Tukaj je prvo potrebno, da državna oblast določi, kolika najmanjša sme biti vinčarjeva denarna plača; da Be izvaja viničarski red od 8trani vlničarjev, da tako eksistenca viničarskib družin ne bi emela biti p_d minimum, kl je že zakonito določen v viničarjevib pravicab po viničarskem redu. Že samo s tem bi 88 doseglo stalnost viničarjev v največji meri, saj bi se tako njih položaj zboljšal in povsod tam, kjor Je boljSe, se naš človek stalno drži. To so nam zopet priče vsl tisti viničarji, ki ža deeetletja (nekateri celo stoletja) služijo vedno enim goBpodarjem. Ni to šteti toliko v čast tem viničarjem, kakor pa takim vinogradnikom, zato ker dajo svojim ljudem pravične delovne pogoje, drugače pa stalnih viničarjev ne bi mogll dmetd. Nihče ne more bitl stalen, ako ima eamo delo, koristl in sadov dela pa nobenih. — Mnogo pa bi si viničarji labko v tem samf zboljšali, če bi imell več zavesti, bili bolj previdni dn medsebojno vzajemni. Zdaj se od vseh stranl ponujajo službe. Po časopisih, oznanilih ln celo po razndh ljudeh. Vsakemu bi moralo n_stati vprašanje, zakaj Be išče viničarja, predvsem v drugih krajih, če pa ]e tam dovolj domačih. Vsak bl moral tudi to vedeti, da se v dobro službo lahko dobi viničarja brez vsake reklame. Dobra služba vedno svo.jega služitelja sama dobi. In marsikateri viničar se je že kesal, da nl prej premislil sam pri sebi, da je verjel le lepim obljubam, katerib pa >nazad_je nl bilo ndč, ali pa zelo malo. Vinižarjl in viničarke ix mariborske okolice pridtte dne 15. avgusta ob pol devetih dopoldne na občni zbor Strokovn« zvez« viničarjev, skupina Maribor, ki se vrši t gostilol Prah ob lajteriperski cesti. Ker j« to zbor nal* krščanske itanovske organizacije, zato vsl pridit«, tudi onl, kl i« ilučajao niste organiziranl. — Odbor.