PSihittfe pTa*ana v'gotoVTnf MARIBORSKI Maribor, ponedeljek 14 avcnusfa fOS5 Štev. 183 Leto VII. (XIV.) Cena 1 Din VECERNIK Vredntttvo^upfava: Mar Ib or,. Gosposka ul. 11 / Taleloa uredništva 3440. oprav* 2466 lshaja razaafnedelja ln praznikov vsak dan eb 10. url / Valja mesečno prajaman v'upravi all po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po canlku / Oglas* •pr«'on** tadl'oglasni oddalak Jutra« v Ljubljani $ Po*tal čekovni račun SL 11/406 tt JUTRA Pravi nameni Hitlerjeve Nemčije IZJAVA Dr. KUBEJA 0 PANEVROPI. Prav nobenega dvoma ne inore biti več, da je nemški narodni socializem o-*ta| tudi po prevzemu vlade v Nemčiji v svojem notranjem bistvu tak, kakršen je M prej, ko še ni bil nikomur odgovoren, •te mar kdo v Evropi, ki je zasledoval to gibanje od začetka, že pozabil, kako so bodisi Hitler sam ali pa njegovi sodelo-vslci oznanjali kot najvišji smoter svoje-Sa hotenja ustanovitev Velike Nemčije? Ko je postal potem Hitler državni kan-celar, je sicer opustil vse besede, ki bi •hogle prenaglo in preveč razburiti evropsko diplomacijo, ni pa opustil svojih načrtov. S spremembo taktike svojega govora je dosegel možnost nadaljnega sodelovanja evropskih velesil, omogočil ■'e sprejetje pakta štirih in razne druge Pogodbe. Svet se je dal zares preslepiti, vsaj za trenutek. skem, Češkoslovaškem, Danskem, v Belgiji, Italiji in Ju gosi a viii se mora dati pravica in prilika, da se po svobodnem plebiscitu izjavijo, ali hočejo ostati v sestavu sedanjih držav, ali pa se priključiti Veliki Nemčiji. Avstrija,Alzacija, Lorena, nemška Švica, Lichten-štajnska, Luksemburška in Šlezviška se morajo takoj brez vsake posebne procedure pripojiti k Nemčiji. Flamci v Belgiji so drugo pleme kakor Valonci in se jim zato prizna pravica združitve z Nizozemsko ali pa z Nemci j o. Predsedstvo panevropske federacije prevzame ona država, ki je po številu prebivalstva, po svoji zgodovini in stopnji svoje kulture za to poklicana, a to je edino Nemčija. Separacijske pogodbe se takoj razveljavijo in denar, ki so ga pod tem naslovom, izsilile .zmagovite dr- e VSA ZAGOTOVILA NEMČIJE, DA BO OPUSTILA BOJ PROTI A V-STRI JI, SO PRAZNA. — HITLERJE VCI SO STRELJALI NA DVEH KRA-JIH NA AVSTRIJSKE OBMEJNE STRAŽNIKE. v Hitlerjevi n o, še bolj in-Nemčijo izza 1. spoznanju mora izjava ožjega Hitlerje- vem bolj bridko pa postaja zato sedaj; Zave od Nemčije, se ji mora takoj vrnl-‘^zočaranje, ko spoznavajo evropski di- i ti.« ptetnati, da so pri Hitlerju besede nič, po-. »Panevropska revija«, ki je obsodbe kosi papirja in mu je vse le nens- javila ta razgovor, pravi, da si Hitlerjev fjfoo pangermansko stremljenje po vr- režim že z vsemi sredstvi prizadeva, da v vBi nadoblasti v Evropi. Tako se, po- • vcepi te načrte v s e in u nemškemu na-casi sicer, a zato tembolj neizbežno bii- rodu. Tudi ves sistem Hitlerjevega rež!-^tiio času, ko bo svet videl ^mčiji le Se p o s 1 a to š |mnsigentno Viljemovo 1914! Uvod k takemu Vsekakor tvoriti ycga sodelavca dr. Viljema Kube j a. ki jo ie dal glede nemškega stališča do a n e v r o p e znanemu poborniku te 'deje Coude nhovu Kalerghiju. ^Nemčija ne odklanja Panevrope«, je detel dr. Kube, »temveč dela z vsemi sila-za to, da se ta ideja uresniči. Toda F*Werjeva Nemčija hoče tudi tu reform stavi k Br i an do vi m predlogom *yoje predloge in pogoje.« Dr. Kube pa to ostal samo pri taki splošni izjavi, mar-ie nenavadno odkritosrčno povedal to, k a k š n i so ti nemški posebni ^odlogi. Oglejmo si jih! *Neimčija sc m0ra osvoboditi vseh ob-e^nosti, ki jih ji je naložila sramotna _^ailieska mirovna pogodba,« pravi u-^oma Hitlerjev glasnik, in nadaljuje: a r s-k a Francija mora najprej pla->. ’ Nemčiji odškodnino — za vse z 1 o-i n-e, ki so jih zakrivile njene bele in J‘ne tolpe v Porurju, Porenju in Šleziji. ernški:n narodnim manjšinam na Polj- DUNAJ, 14. avgusta. Dopisni urad »Herzog« poroča iz Kossena: Kakor je bilo že kratko poročano, je prišlo v Klobensteinu do novih spopadov, pri katerih ie bilo na obmejne stražnike oddanih z bavarske meje kakih 30 strelov iz pušk in samokresov. Trije avstrijski orožniki so takoj pričeli zasledovati storilce, ki so pobegnili čez bavarsko mejo, na begu so pa, ko so bili še na avstrijskem ozemlju, stre-] ‘jali na svoje zasledovalce. Ena izmed j nasprovniških kroge! je prestrelila pu-I ikino kopito enega izmed orožnikov, ! vendar pa njega samega ni ranila. Av-i strijski orožnik: so odgovorili na na- sprotniški ogenj s kakimi 20 streli iz svojih pušk. Približno ob istem času pa je bil obstreljevan iz smeri bavar-j ske meje tudi stražnik, ki je stražil i municijsko skladišče med Klobenstei-Lnom in Kossenom. Ko je stražnik na strele odgovoril, je nasprotnik pobegnil. Pri obhodni obmejni patrulji je bila najdena na bavarskem ozemlju izstreljena avstrijska patronska stročnica, iz česar se da sklepati, da je bil napadalec oborožen z avstrijsko vo. jaško puško. Kossenska orožniška postaja je bila z ozirom na te dogodke primerno ojačena. ma stremi za tem. Sklicujoč se na potrebo čiščenja, je narodni socializem začel iztrebljati vse, kar mu je na potu. Prav tako je odstrani! zadnje • sledove parlamentarizma, svobodo besede in tiska, da bi tako lažje tudi duševno podjarmil nemški narod in ga pripravi! za svoje bodoče načrte. Sicer pa ni bilo niti potrebno dodajati ta komentar, saj smo vse to vedeli žc davno in na to tudi opozarjali. Zdi se, da so v Evropi zaslepljeni samo nekateri politiki, med katere moramo šteti tudi samega Mussolinija, ki se s podpiranjem revizionistov igra z nevarnim ognjem. Čim bi namreč Hitlerjeva Nemčija uresničila načrte, ki jih je razkril dr. Kube, bi bila tudi Mussolinijeva Italija potisnjena daleč na stran; vdat! bi se morala nadvladi Nemčije v Evropi in š tem v svetu sploh. Še bolj usodno bi pa bilo vse to za Francijo, ki bo zato gotovo pravočasno uvidela, da je politika, kakršna je ona s paktom štirih, samo podpiranje nemških načrtov. Kakor ni Viljem II. mogel uresničiti svojih sanj, tako jih tudi Hitler ne bo. Nobeno drevo ne zraste do neba! Načelna izjava švicarskih fašistov ZANIKftTO ČVEZG S HITLERJEM IN SO ZA STANOVSKO DEMOKRACIJO FEDERATIVNO UREJENE DR ŽAVE. CURIIi, 14. avguste. Deželno vodstvo Nacsosiišae trtni te ie izdalo nro-cramatično izjavo,, v kateri pravi med drugim, da je Nacionalna fronta popolnoma neodvisna od vseh zunanjih vplivov. Med njenimi voditelji in nacionalnimi gibanji v tujini ni prav nobenih vezi in skupnosti. Vse drugačne vesti in domnevanja, zlasti pa trditev, da so sodelovali člani narodno-socia-listične stranke pri ustanovitvi Nacionalne fronte, so izmišljene. Dalje se pravi v izjavi, da se Nacionalna fron- 1 ta prišteva in priznava k švicarski de-jmokraclji toda v smislu stanovsko j urejene narodne države z močno vla-!do. Zato odklanja bivšo obliko liberalne proporčne demokracije z njenim denarnim in strankarskim gospod-stvom- Nacionalna fronta je o potreb? federalistične ureditve švicarske države trdno prepričana in odklanja zato vsako nasilje nad velško in katoliško manjšino. Nacionalna fronta obsoja teror in nasilje kot politično bojno sredstvo. Mussolini o polomu marksizma >D¥EMA CIVILIZACIJAMA. — POZITIVNI IN NEGATIVNI VZRO KI POLOMA. — CAILLAUX JE ISTEGA MNENJA. PAsRiZ, 14. avgusta. »Agence ECO' tejteue et Financiere« objavlja Mus-v**mjev članek pod naslovom: »Med bavPvi cjvHteacijama«, v katerem se p* italijanski premier s postopnim gin. °m marksizma v svetu. Med dru v ® vseh špecerijskih trgovinah. Opeka za železniško postajališče T* zno. Župana občin Radvanje in RazvaM® sta obljubila pri sestanku dne 3. tm. pred g. okrajnim glavarjem Makarjem izposlo* vati od’ opekarn v Radvanju in Razvanju potrebno zidno opeko stare zaloge ($ cm) za bodoče železniško postajališč® Tezno ter da bodo pripeljali to opek® kmetje obeh imenovanih občin na pare*' lo. kjer bo stalo postajališče. Cela okoli« ca Maribora desni breg je vzela to z ve' seljem na znanje. Manjka le še strešn® opeka za postajališče in kloset. Oglas'” so se pri »Odboru za gradnjo in postavi* tev postajališča Tezno« razni odjemalc-daleč naokrog znane opekarne v Rača® s trditvijo, da bo pekarna v Račah z®' gotovo poklonila temu postajališču str®! šno opeko, ki po številu strešnih oPe" radi malenkosti obsega strehe postajaj šča in stranišča baje sploh ne pride k®* breme za opekarno v poštev. Odbor $ postavitev postajališča naproša g. Zde"' ka Pipuša, prokurista tovarne »Kovin®4' ki je na Teznem, da pokloni to dati'9 zraven event. železja »Kovine« za post®' jališče Tezno tudi potrebno priznano i®' vrstno strešno opeko »Opekarne v Ra‘ čah«. Zobozdravnik dr. Franc Stamol ne °r‘ dinira do 4. septembra. Karambol, V soboto zvečer je pr$9 do hudega karambola na Aleksandri’ cesti med 24-letnim mesarjem France®1 Lubejem iz Rošpoha, ki se je peljal s kolesom in nekim osebnim avtomobiln®1. Pri tem se je Lubejevo kolo skoraj P°' polnoma razbilo, dočitn je zadobil Lub*' tako nevarne poškodbe na desni roku da so ga morali reševalci prepeljati bolnišnico. Nesrečen padec. Predsinočnjltn ,e Padna 73-Ietna zasebnica Živka Paun°' vičeva v vojašnici Kralja Petra in sl zli mila desno roko. Zdravi se v bolnišnic * Smrtna nezgoda. V soboto je padel n® domačem vrtu s hruške 66-letni delave Tomaž Rot iz Počehove.in obležal n mestu mrtev. Dve tatvini. S kolesa ob njegovi sto)' nici r.a Koroški cesti je bil ukraden rnf' sarju Sebastijanu Filipančiču 500 D* vreden jopič, v katerem so bili vaz’ dokumenti. Ob velikem deževnem nam vu pa je odnesel nekdo na veselične®* prostoru tapetniku Rudolfu PrčksD^U £ Ruške ceste lutli) Din Naši obrtniki v boju proti šušmarstvu ZBOROVANJE OBRTNIKOV SLOVENIJE V MARIBORU. Včeraj dopoldne se ie napolnila velika ivorana pivovarne »Union« z mnogoštevilnimi obrtniki vseh strok in iz vse nase banovine. Zbralo se je precej nad ses sto vrlih mož trdega dela, da protestiralo proti najtežji irani, ki jo preboleva s o-vensko obrtništvo, proti šušmarstvu. — Zborovanje, ki so ga sklicali okrozm odbori obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, je otvoril Predsednik mariborskega okrožnega o -bora urar g. Bureš, ki je po uvodnih besedah o namenu in ciljih zborovanja pozdravil vse navzoče, posebej pa se zastopnika banske uprave in mariborske mestne občine, magistratnega direktorja l. Rodoška, narodna poslanca gg. dr. Pivka in Hajdinjaka, predsednika obrtnega odseka ljubljanske Zbornice za 1U S. Rebeka, vse zbornične in banovinske svetnike, vse predsednike okrožnih odborov in združenj ter zastopnike tiska. Ko je bila poslana Nj. Vel. kralju na Bled udanostna brzojavka, pozdravna s Prošnio za -zaščito pa trgovinskemu ministru g. Šumenkoviču, je prvi pozdravil zborovanje v imenu banske uprave m mestne občine direktor g. Rodošek, ki je obljubil vso pomoč obrtnih oblasti, kolikor bo pač dana v okviru možnosti in ie želel zborovanju ves uspeh. Za hjim je pozdravil lepo, trezno in disciplinirano zborovanje preizkušeni borec *a obrtniške pravice in napredek gosp. ^ e b e k iz Ljubljane, na katerem se je zbral k pošteni besedi brez vsake demagogije cvet vsega našega obrtništva, ki boče, da se vodi pravilno državna uprava in da živi vsak stan v tej državi sebi Primerno Vsakomur svoje pravice in svoje dolžnosti! To zborovanje naj bo 2asodbi vseh javnih in samoupravnih u-stanov, ki vzdržujejo šušmarske obrtnike obrate v velikem slogu, večinoma elektrificirane in skoraj industrijsko ure-iene, kjer delajo silno konkurenco skoraj brez vsake režije in dajatev našemu ležalnemu obrtništvu, ki zato propada in z njim pada seveda tudi davčni doprinos Obrtništva kot enega izmed glavnih stebrov države v davčnem pogledu. Daljša D?ročila o obupnem položaju, ki ga je v Stavnem, krivo šušmarstvo in davčna Preobremenjenost, so nato še podali za čevljarsko stroko g. Krajcer, za obla-ciino stroko g. Iglič, za mesarsko g. ■ d 1 e r in za pekovsko g. Kovačič, nakar je imel daljši, pa vsestransko za-nitniv govor za križe in težave v vseh Ostalih strokah, kakor tudi v splošno o-j^niškem pogledu tajnik okrožnega od-^ra iz Celja g. Drago Žabkar, ki je ^udaril, da zahtevajo izredne sodobne 8<,spodarske razmere tudi izredne ukre-Pe; Sveta dolžnost vlade je, da zaščiti o-jr>ništvo kot enega glavnih davkoplačevalcev. Dotaknil se je bednostnega fon-P*’ v katerega bodo zopet ndjveč priti prav obrtniki, ki so danes itak ran- j Prteadet s'°i v državi, to pa za-2adl Pomanjkljivosti zakonitih določil in aradi popustljivosti oblasti v nastopanju oti ilegalnim šušmarjem. V vseh obrteh strokah imamo danes v naši bano-jev ~aj™ani 17.000 preškodljivih šušmar-uik °*a zgoščena izvajanja je govor-res podprl z nekaterimi eklatantnimi, ce jgnebovpijočimi primeri, katerih kriv-PUstir brezobzirno navechi, tako po-niteij'VOst oblasti, intervencij jvnih či-Ce s v v škodo legalnih obrtnikov itd. obrtnik*aZniere ne bodo izboljšale, ne bo °dk»žc °ni .Prc°stalo drugega, kakor da vzorcu sY0je Pravice in se preživljajo po livoi, an<>snjih šušmarjev, ker bodo f. Siedaj. rtln°So boljšo, kakor pa životarijo Po njegovem temeljitem poročilu je prečital mariborski okrožni tajnik gosp. Novak naslednjo resolucijo, ki jo je dal predsednik g. Boreč na glasovanje in so jo zborovalci soglasno sprejeli: Šušmarstvo se je v dravski banovini razpaslo do tako ogromnega obsega, da znaša na podlagi zbranega statističnega materiala število z izvrševanjem neopravičenega obrta se bavečih oseb skoraj dve tretjini napram številu legalnih obrtnikov. Zato je eksistenca teh legalnih o-brtnikov resno ogrožena, oškodovane so zaradi davčne nezmožnosti obubožanega in propadajočega obrtništva na svojih dohodkih tudi država, banovine in občine zaradi odlaganja obrtniških pravic in opuščanja obratov narašča brezposelnost v mojstrskih, pomočniških in vajeniških vrstah, iz navedenih vzrokov trpe občutno tudi druge panoge našega gospodarskega življenja itd. Da se napravi konec šušmarstvu in omogoči zaposlitev legalnega obrtništva, zborovalci zahtevajo : V državnih, banovinskih in občinskih podjetjih in zavodih naj se ne izvršujejo rokodelska dela, temveč naj se ta z razpisi oddajajo legalnim obrtnikom. V kaznilnicah naj se takoj ustavijo vsa rokodelska dela in naj se kaznjenci uporabljalo le za težka ročna dela, na pr. grad-bo cest, železnic, regulacijo hudournikov itd. Tovarniško delo naj se omeji na izdelke, ki niso izrecno rokodelskega značaja. Uredba banske uprave o pobijanju šušmarstva naj se izvaja z vso rigoroznostjo ter naj bodo za striktno izvajanje odgovorni mimo županov in orožniških komandirjev tudi okrajni glavarji. V novelo k novemu obrtnemu zakonu naj se vnese uredba z določbami o obrambi obrtniških pravic in o kaznih za neupravičeno izvrševanje obrta. Po teh določbah bi nihče ne smel brez predpisanega pooblastila ali dovolila izvrševati kakega obrtnega opravila, če se pregreši. se kaznuje z globo od 200 do 10.000 Din, obenem pa se mu zapleni vse orodje in material, čeprav ni njegova last v strokovnega šolstva. Kdor zlorabi svojo obrtno pravico za kritje šušmarstva, se kaznuje z globo od 500 do 20.000 Din, po trikratnem pregrešku pa se mu odvzame obrtna pravica za 1 leto ali nedoločen čas. Pa tudi oni, ki daje delo neupravičenim osebam, naj se kaznuje z globo od 500 do 20.000 Din. Vse kazni v omenjenih primerih naj se izrečejo napram obsegu in vrednosti dela. Občeupravna oblastva so dolžna vse vloge in prijave, ki se tičejo neupravičenega izvrševanja obrta, rešiti v pospešenem postopku ter obvestiti o uspehu pre iskave in o izrečeni kazni tudi prijavitelja. Pri .razpravah mora sodelovati vedno tudi zastopnik obrtniških organizacij. Vsi imetniki obrtov morajo imeti legitimacije s sliko, ki jih izdajajo obvezna združenja in veljajo kot javne listine. Za gradbeno in na gradbah sodelujoče pomožno osebje iz drugih strok se bodo izdale posebne legitimacije. Varnostni organi morajo kontrolirati vse sodelujoče na gradbah. Te legitimacije se morajo po uporabi vrniti pristojnemu združenju, ki jih je izdalo. Dokler novela k obrtnemu zakonu ne bo vzakonjena. zahtevajo zbrani obrtniki iz vse dravske banovine, da se z ministrsko uredbo obnovi takoj člen 152. bivšega obrtnega reda, ki se glasi: »Pri izvrševanju kazenskih izrekov in drugih odredb je oblastvo upravičeno, da v svr-ho zagotovitve potrebnih ukrepov odredi zaplembo blaga in orodja, postavi stroje izven obrata in zapre obratovališče.« Temu besedilu naj se pristavi, da je trgovcem prepovedano sprejemati naročila po meri in vsako popravilo, dokler ne 1x3 v tem smislu noveliran člen 141. obrtnega zakona. Na predlog g. Igliča so zborovalci sklenili tudi soglasno, da izroče resolucijo g. banu in vsem ostalim merodajnim činite-ljem osebno predsedniki vseh štirih o-brtniških odborov. Nato je podal nekaj stvarnih smernic za oživljenje obrtniških vrst v*boju proti šušmarstvu in za svoje pravice še g. Rebek, ki je tudi poudarjal potrebo davčne pavšalizacije malega o-brtnika in apeliral na navzoče poslance za potrebno zaslombo, svoja izvajanja pa je končal z ugotovitvijo, da je le v složnosti in napredku rešitev našega obrtništva. Ob 12.30 uri je g. Bureš zaključi! korist sklada za pospeševanje obrtnega i mogočno in sijajno uspelo zborovanje. Maistrovi borci Ustanovni občni zbor zveze Maistrovih borcev. General v častni predsednik zveze. Polna jili je bila mala dvorana Narodnega doma. Prišli so iz vseh krajev Slovenije in se 130 151etih včeraj prvič sestali, da si ustanove zvezo, ki ima namen gojiti tovarištvo med njimi, zavzemati se za njihove pravične koristi, utrjevati narodno in državno zavest in delovati za blaginjo ter obrambo našega naroda in države. Ob napovedani uri je predsednik pripravljalnega odbora g. Jože Malenšek otvoril občni zbor. Iskreno je pozdravil vse navzoče Maistrove borce in mestnega župana g. dr. L i p o 1 d a, nato pa prečital naslednje pismo, ki ga je poslal zboru general Maister: »Ljubi tovariši! Čas narodnega prevrata v Mariboru in ob naši sedanji severni meji je najlepši in najdražji odlomek mojega življenja. Tiste dni sem spoznal, koliko zmore ljubezen do naroda in do domače zemlje. Peščica nas, za narodno svobodo navdušenih borcev, je rešila Maribor in velike plasti od Nemcev že skoro poi>olnoma zasužnjenega našega ozemlja. Važno pri tem je, da smo rešili te naše obsežne dragocene kraje prostovoljno iz same zahteve naših src, ne pa na ukaz ali pa s pomočjo kakršnegakoli oblastva naše države ali antante. Kaj ste s svojim junaštvom storili dobrega domovini, vi moji ljubi tovariši, morem presojati morda edini jaz. Vem, da ste z vero vame brez počitka noč in dan vdano in ponosno služili domovini. Le s tako požrtvovalnim delom, ki mu ni primere, ste mogli rešiti Jugoslaviji ogromno premoženje. To vaše in moje osvobodilno delo se je po koinaj 15. letih skoraj že poza-bilo. Niti oni se ga več prav ne zavedajo, ki jedo danes kruh teh odrešenih krajev. Zato je bila čisto naravna zahteva zgodovine in vaša dolžnost, da ste se, uoji borci, združili v organizacijo, ki bo Maister dosmrtni in s svojini obstojem pričala našemu narodu o vašem junaštvu za osvobojenje Maribora in njegovega območja. Prisrčno pozdravljam ustanovni občni zbor in želim, da bi naša organizacija stala sveta v istem nesebičnem smislu pred vsem našim narodom, kakor smo stali mi borci nesebično pred njim pred 15 leti, ko smo osvobodili Maribor. Pozdravljeni tovariši! General Maister. Na Uncu pri Rakeku, 11. avgusta 1933. Z velikim navdušenjem so navzoči sprejeli pozdrave svojega generala. Na predsednikov predlog so poslali vdanostno brzojavko našemu kralju, pozdravno brzojavko pa generalu Maistru. Nato je jrozdravil občni zbor v vznošenih besedah mestni župan g. dr. Lipold in mu želel najlepših uspehov. Tajnik pripravljalnega odbora g. Ladislav L i p u š je‘ prečital pravila zveze Maistrovih borcev, ki jih je potrdila banska uprava in ki so jih navzoči z odobravanjem sprejeli. Sledile so volitve, pri katerih je bil ob viharnem navdušenju izvoljen za dosmrtnega in častnega jiredsednika general Maister. V odbor pa so bili izvoljeni gg. Avgust Skrabar, Jože Malenšek, Fr. Lukner, Julij Guštin, Karl Tribnik, Gračner, Štcfancioza, Fras’ Rudolf Tumpej, Ladislav Lipuš, Senčar, Konečnik, Žohar, Špes, Silvin Rode, Kocmut in Banovšek. Za večje kraje so bili nato določeni naslednji poverjeniki: dr Mejak za Konjice, Albert Koruza za Ruše, Štefancioza za Rogatec, prof. Jurko za Novo mesto, Gračner in Šilih za Ljubljano, Janko Zatler za Celje. Rajko Kotnik za Guštanj, Župančič za Ptuj, Megla za Ormož in Vlado Porekar za Ljutomer. Pri raznoterostih ie bilo sprejeiin več važnih predlogov. K besedi se ie pri.dušilo več govornikov med njimi tudi g. Jožko Mohorko, ki je opozoril novo zvezo na trdo delo nekaterih nacionalnih železničarjev in posameznikov, ki so ga opravljali ob težkih prevratnih dneh. Ker se nikdo več ni javil k besedi je predsednik s pozivom »Na delo za našo novo zvezo!« zaključil sijajno uspeli ustanovni občni zbor. Vitežke sekcije NO ustanovljene Pomemben sestanek nacionalnih borcev. Smernice novega dela Narodne obrambe. Včeraj dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma važen in pomemben sestanek Narodne obrambe, na katerem so bili storjeni važni sklepi in sprejete smer niče novega dela. Narodna obramba je pričela organizirati vitežke sekcije, ki bodo stopile v boj za naše nacionalne in socialne pravice ter branile naš narod in državo pred notranjimi sovražniki. Sestanka so se udeležili delegati iz vseh krajev območja oblastnega odbora NO. Navzoči so bili tudi zastopnika ljubljanskega Oblastnega odbora NO Franjo K o k o 1 j in Matko B r n č i č in voditelja delavskega nacionalnega pokreta Bajt in Vojska. Sestanek je otvoril in vodil v imenu Oblastnega odbora NO dr. Irgolič, ki je prisrčno pozdravil ne-vstrašne borce za nacionalne pravice in jih v temperamentnem nagovoru pozval na novo delo. Nadalje je obrazložil pomen sestanka in sporočil navzočim, da je Oblastni odbor NO poveril nalogo Dol-fetu Ogrizku, da organizira na območju mariborskega oblastnega odbora vitežke sekcije. Nato je g. Dolfe Ogrizek razložil navzočim delegatom sklep Oblastnega odbora NO in razvil načrt bodočega dela. -Dejal je, da sta v Mariboru organizirana že dva bataljona borcev in da se snujejo vitežke čete v vseh krajih, kjar ima Narodna obramba svoje j>ostojanke. Zbrane nacionalne borce je nato pozdravil v imenu ljubljanskih vitežkih sekcij g. Franjo K o k o 1 j. Kratek, jedrnat in poln ognja je bil njegov nagovor, ki so ga navzoči večkrat prekinjali z viharnim odobravanjem. Pomen delovanja Narodne obrambe od njene ustanovitve do danes je orisal navzočim delegat ljubljanskega oblastnega odbora NO g. Matko B r n č i č. Za njim je povzel besedo pred-sednik zbora g. dr. Irgolič, ki je na-glašal nujno jrotrebo po ustanovitvi vitežkih sekcij, ki bodo desna roka vrhovnemu čelniku NO. Na njegov predlog so navzoči poslali vdanostno brzojavko našemu kralju, pozdravno brzojavko pa predsedniku vseh Narodnih obramb voi-vodi Iliji Trifunoviču Birčaninu. Polni novega navdušenja ob obljubi, da bodo takoj pričeli z delom, so se delegat1 razšli. Ptuj Napredek naše vasi. V Podvincih pri Ptuju je bil na pobudo podvinske občine in gostilničarja Korenjaka postavljen moderen studenec, kakršnega nedvomno še ne najdeš pri nas. Zgrajen je ves iz betona in od vseh strani zaprt; dovajanje vode se vrši po francoskem sistemu »Parnelle«, ki je v principu vreteno, na katerem je krog in krog pritrjenih nešteto pločevinastih zajemalk za vodo. Načrt za zgradbo studenca je dal na razpolago higijenski zavod v Ljubljani, kateri je hkratu vodil jradbena dela. Za kritje stroškov so prispevali ljubljanski higijen-ski zavod več kot polovico, ostalo pa občina Podvinci in gostilničar Korenjak. Pred dnevi se je vršila kolavdacija novega studenca in je bil izročen javni upo rabi. Svetovna gospodarska konferenca v gra mofonu. S pomočjo nekega posebnega električnega sistema peke švedske tovarne so bili vsi govori na svetovni gospodarski konferenci v Londonu posneti na gramofonskih ploščah. Na ta način so ohranjeni vsi ti govori popolnoma točno in v vseh glasovnih niansah, tako da so mnogo bolj točni od pravih stenogramov. Te gramofonske plošče bodo razmnožene za prodajo, v prvi vrsti pa so namenjene političnim arhivom posameznih sodelujočih in ostalih držav. Stran 4 Mariborski »V E C E R NI K« juira VMariboru, dne 14. vili. 1958 Športne prireditve Mariborskega tedna Konjstke, motociklistične in kolesarske dirke na Teznem V okviru »Mariborskega tedna« sta priredila Mariborsko kasaško društvo ter kolesarski in motociklistični klub »Perun« včeraj popoldne na dirkališču Tezno pri Mariboru vozaške, motociklistične in kolesarske dirke, ki so v vsakem oziru prav dobro uspele. Posamezne dirke so nudile dober šport in so bile tudi zelo zanimive. Organizacija je bila dobra, tako, da se,je spored hitro absol-viral. Rezultati posameznih dirk šobili na slednji: KONJSKE DIRKE. Dirka dravske banovine za 4 do 12 letne konje vseh krajev. Proga 2000 m. 1. Basta (I. Bernhardt) 1:38.2; 2. La Fli-che (Franc Filipič) 1:39.5; 3. Amerikan-ska (Matija Vrečko); 4. Baja (Mihael Ra-steiger) 1:44.5. Dirka mesta Maribora. Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. 1. Bala (M. Rasteiger) 1:34.5; 2. Oculj (Kobilarna Turnišče) 1:34; 3. Krista (F. Filipič) 1:35; 4. Amerikanska (M. Vrečko) 1:42.5. Spominska dirka Frica Skoberneta. Dvovprežna vožnja za 3 letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 3000 m. 1. Basta-Dalila (Kobilarna Turnišče) 1:41; 2. Krista-Baja (F. Filipič) 1:46; 3. Bandi-Doecette (G. Hogenwarth) 1:49.7; 4. Tatjana-Delia (Josip Furthner) 1:58. Pred začetkom dirke Frica Skoberneta se je predsednik mariborskega kasaškega društva g. Rosenberg spominjal pokojnega Frica Skoberneta ter orisal v kratkih besedah njegove zasluge za razvoj konjskega športa. KOLESARSKE DIRKE. Dirka »Perun®, matica, za prvenstvo matice. Proga 3000 m. 1. Ivan Lah v času 5:03; 2. Franc Štrakl 5:16.4; 3. Franc Nabergoj 5:16.5. Dirka »Perun«, sekciia Pesnica, za prvenstvo sekcije. Proga 3000 m. 1. Fr. Frigola v času 5:15; 2. Evald Komper-šček 5:20.3; 3. Ignac Šketa 5:24.1. Dirka »Perun«, sekcija Sv. Peter pri Mariboru, za prvenstvo sekcije. Proga 3000 m. 1. Alfred Lah v času 5:26; 2. Josip Vračko 5:28.4; 3. Martin Klojčnik 5:29. Dirka »Perun«, sekcija Tezno, za prvenstvo sekcije. Proga 3000 m. 1. Franc Horvat v času 5:15; 2. Ivan Ilešič 5:16; 3.'Drago Cotič 5:43.2. MOTOCIKLISTIČNE DIRKE. Dirka motorjev do 350 ccm. 5000 m. 1. A. Luišnik (Perun, Maribor) na B. S.A. 350 ccm v času 4:20. Dirka motorjev nad 350 ccm. Proga 8000 m. 1. Otmar Križan (Sv. Lenart) na Ptich 500 ccm v času 7:28; 2. Železnik na B. S. A. 500 com 8:28; 3. Mirko Korošec (Sv. Lenart) na B. S. A. 500 ccm 8:42.1. Dirka motorjev nad 500 ccm s prikolico. Proga 6000 m. 1. Rudolf Welle na Puch 500 ccm v času 5:52.5; 2. 'Jožko Mislej na B. S. A. 750 ccm 6:46. V drugi dirki iste kategorije je bil 1. B. Železnik na B. S. A. 750 ccm 5:33; 2. M. Višer na A. J. S. 500 ccm v času •5:33.1. Konjske, kolesarske in motociklistične dirke se bodo nadaljevale danes ob 14.30 na dirkališču Tezno pri Mariboru. Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora Poverjeništvo JLS v Mariboru je priredilo v okviru »Mariborskega tedna« v soboto in v nedeljo na igrišču SK Rapida tekmovanje za prvenstvo mesta Maribora za posameznike, ki so se jih udeležili atleti vseh mariborskih klubov. Sodniški zbor so tvorili sodniki gg: dr. Jettmar, Venutti, Rak in Smerdel. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati:. Troskok: L Gutmeier (ISSK Mari- bor) 11.75 m, 2. Stropnik (Žel.) 11.32, 3. Miihleisen (Rapid) 11.14. Tek 800 m: 1. Štrucl (Maraton) 2:17, 2. Kopriva (Ž) 2:17.2, 3. Jeglič (R) 2:20.1. Krogla: 1. Rak (Ž) 11.39 m, 2. Vidic (Mrt) 11.38, 3. Čelher (Ž) 11.38. Skok ob palici: 1. Fika (Mrt) 3.10 m, 2. Čelher (Ž) 3 m, 3. Arnuš (Ž) 2.70 m. 4x100 m: 1. Rapid 48:4, 2. Železničar 49.1, 3. Maraton 51.1. Kladi-(R) 1.60. Izven konkurence je skočil (Mrt) 29.82, 3. Čelher (Ž) 29.23. Disk: 1. Čelher (Ž) 37.0 m, 2. Rudi (Mrt) 34.56, 3. Flak (R) 32.69. Skok v višino: 1. Arnuš (Ž) I.65 m, 2. Smerdel (Mrt) 1.65, 3. Jeglič R) 1.60. Izven konkurence je skočil Martini 1.80 m. Tek 1500 m: 1. Štrucl (Mrt) 4:45.1, 2. Jeglič (R) 4:48, 3. Bergner4:49. Kopje: 1. Rudi (Mrt) 46.91 m, 2. Ribarič (ISSKM) 40.41, 3. Lozej (Ž) 39.49 m. Tek 5000 m: 1. Germovšek (MRT) 17:24, 2. Štiglic 18:15. Tek 100 m: 1. Stropnik (Ž) II.7, 2. Miihleisen (R) 11.7, 3. -Venutti (Ž) 12. Tek 200 m: 1. Gutmeier (ISSKM) 25.5, 2. Stropnik (Ž) 25.6, 3. Lešanc 25.8. Tek 10.000 m: 1. Germovšek (Mrt) 37:28.1, 2. Štrucl (Mrt) 38:19, 3. Kebrič (Mrt) 41:19.3. 110 m zapreke: 1. Moneder (R) 19.3, 2. Gutmeier 19.6, 3. Smerdel 19.6. Skok v daljino: 1. Smerdel (Mrt) 5.84 m. 2. Gutmeier (ISSKM) 5.71, 3. Stropnik (Ž) 5.57 m. Tek 400 m: 1. Štok (Ž) 56.70, 2. Miihleisen (R) 58.5. Mednarodne propagandne skakalne tekme Atrakcija pestrega športnega programa »Mariborskega tedna« je bilo mednarodno propagandno skakanje na Mariborskem otoku v nedeljo popoldne. Sodelovalo je 8 gospodov in 2 dami. Prireditev, ki je bila novost za mariborsko občinstvo, je nudila prvovrstni športni užitek, poln estetike in bravure. Splošno odobravanje sta želi avstrijska prvakinja gdč. Wald iz Celovca ter drugoplasirana v avstrijskem prvenstvu gdč. Leimgru-’ ber iz Celovca. Tudi gospodje, ki so zastopali avstrijske barve, so pokazali brez hibno znanje. Krono prireditve pa si je priboril naš državni juniorski prvak Branko Ziherl, ki je s svojimi skoki za-divil občinstvo, ki mu je tudi priredilo viharne ovacije. Prav dobro so skakali tudi Ilirjani Priboršek, Skrbinšek in Mie-kuš ter sokolski prvak Mariborčan Gala, ki je za svoja izvajanja žel polno priznanje. Mednarodno propagandno skakanje je bilo zaključeno s šaljivimi skoki, kjer se je prav posebno odlikoval inž. Petziz Leobna. Organizacija prireditev, ki jih je aranžiral ISSK Maribor, je bila brezhibna, za kar c zasluga gg. Loosu, Bergantu in Juriču. Zvečer so bila v okviru pozdravnega večera razdeljena darila in diplome. Včerajšnje nogometne tekme. SK Rapid:Varaždinski SK 5:4 (0:3). Mariborski SK Rapid je včeraj odigral v Varaždinu prijateljsko tekmo proti Varaždinskemu SK ter dosegel pičlo zmago v razmerju 5:4. ISSK Maribor:SK Svoboda 8:1 (1:1). Prijateljska tekma, ki se je odigrala vče-ra dopoldne na igrišču ISSK Maribora, se je končala z visoko zmago belo-črnih., SK Železničar mld.:ISSK Maribor mld. 4:3 (1:3). Na novem igrišču SK Železničarja se je včeraj dopoldne odigrala prva tekma za pokal MO, ki je prinesla SK Železničarju prvo zmago. Prvi kmečki praznik na Cvenu pri Ljutomeru Na kmečki praznik, ki bo 3. septembra na Cvenu, bo prihitelo mnogo tujcev, zato je potrebno, da jih na kratko seznanimo s tem krajem. Vas Cven je oddaljena 1 uro hoda od Ljutomera in stoji sredi rodovitnega Murskega polja. Občina Cven obsega 3 kraje: Cven, Krapje in Moto. Ako se peljemo po vozni cesti iz Ljutomera na Cven, vidimo na levi strani nekoliko vzvišen in z jarkom obdan prostor, kjer je stal gradič Cven, ki je nastal v 14. stoletju- Ko so 1. 1704 divji Krnci plenili po Murskem polju, so prišli tudi na Cven. Gradič so ropali, zažgali in razdejali. Prostor, kjer je stal nekdaj gradič, se še dandanes imenuje »Kasteli-šče« (castellum = grad, utrdba.) Občina Cven ima svojo narodno šolo. Lično enonadstropno poslopje stoji sredi ravnega polja. Šola se je sezidala 1. 1882, je sedaj 4 razrednica in ima 224 učencev. Na Cvenu delujejo sledeča društva in zadruge: Sokolska četa, Izobraževalno društvo, 2 gasilski društvi (Cven in Krapje), podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, Strokovna zveza kmetskih delavcev, Posojilnica, Zadruga za rejo dirkačev in Zadruga za rejo žrebet. Elektrifikacija Cvena se je izvršila pred 3 leti. Cven slovi že od nekdaj po svojih konj skih dirkah. Tudi na dan kmečkega praznika bodo velike dirke, katere priredi društvo »Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru«. Cvenarji se prav marljivo pripravljajo na proslavo prvega kmečkega praznika. Vse prijatelje od blizu in daleč bomo gostoljubno sprejeli. Glede skupnega kosila se javite pri ge. Katiki Raj-hovi. Kmečkega praznika še udeleži tudi g. minister Ivan Pucelj in več narodnih poslancev ter bo vsa prireditev velika manifestacija kmečke zavednosti in jugo- slovanskega mišljenja. Vso napredno javnost Murskega polja, Prekmurja in Slovenskih goric vabimo na ta dan v Ljutomer in na Cven. Sokolstvo Sv. Andraž v Slov. goricah. Sokoli iz Sv. Andraža so pridno na delu. Kar dve nedelji zaporedoma so nas iznenadih Najprej so igrali ljudsko igro »Razbojnik Guzaj«, a teden na to so priredili telovadni nastop. Zasluga za tako uspešno delovanje te sicer male sokolske čete ie v prvi vrsti g. šol. upravitelja D. Predana, ki žrtvuje ves svoj počitniški čas v prospeh sokolskega društva. — Naravnost nad pričakovanje je presenetil nedeljski rekordni obisk rdečih srajc — te' od prometnih krajev oddaljene slovenje-goriške vasice. Sprevod sokolskih vrst ki bi delal čast — tudi večjim krajem, 3e krenil po dohodu vseh gostov izpod brega proti šoli, kjer je pozdravil goste i® domačine g. šol. uprav. Predan. Sledil ie telovadni nastop vseh oddelkov. Z zadoščenjem smo opazili, da so se kmetsk1 fantje iž Sv. Andraža prav postavili, P°‘ sebno pri vodstvu dečkov. Po končan' telovadbi je zbranim spregovoril starost ptujskega sokolskega društva br. dr. Šalamun, ki je v ljudstvu razumljivem 2°' voru pozival zbrane, da Čim pridnejŠ® stopajo v sokolske vrste. Sledil je razhod in na to prijetna vrtna veselica, k* se je vršila prav dostojno in bi lahko sl"' žila za vzgled vsem enakim prireditvafl1-Končno bodi še omenjeno, da soje vršim na predvečer sokolskega nastopa P0'-", oknica br. starosti Zorku. Ob tej prilik' so fantje spuščali tudi rakete. Obe prife' ditvi sta pokazali, da uspešno prodira sokolska misel tudi v naše Slov. goric®' Mladi sokolski četi iskreno častitamo kličemo: Po tej poti naprej! Zdravo! Konjice ' Tekme koscev priredi društvo kmetskih fantov in deklet za Konjice v nedeljo 27. avgusta t. 1. pri gostilni Kaplafj Obenem bodo nastopili ob tej priliki čla® tega draživa na gledališkem odru na P*0* ! s vem ped režijo g. Ivana Nemca. Poverjeništvo »Narodne obrane« ^ Konjice in okolico je ustanovljeno v njicah. S poverjeništvom je oblastni bor NO v Mariboru pooblastil g. dr. vina Mejaka, odvetnika v Konjicah. Osebna vest. Za tajnika okrajnega ce?t nega odbora v Konjicah je banska tiP1* va imenovala g. 'Julijana Lapajneta: * Most pri Ljubljani. Tajniško mesto nastopil L septembra t. 1. Gospoda Lapajneta, ki je znan kot izredno požrb^ valen in agilen sokolski delavec, isW no pozdravljamo v Konjicah! Cerkvena ura na tukajšnji župni kvi ni nikoli v redu ter vzbuja občo voljo ljudstva, zlasti onega, ki ima op{S viti ob določenih urah pri sodišču in $5 gih uradih. Želimo, da cerkveno P1’® stojništvo uredi to zadevo. SIRITE „VECERNIK »*f Mali oglasi Razno Prodam OSEBNO PRAVICO za branjarijo oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2979 LEŽALNE STOLE. železne zložljive postelje, perje, puh, blazine, odeje, solid- SIROTA prosi dobrosrčne gospe za stare preproge ali slično, iz katerih bi izdelovala copate, da sl prisluži skromen kruhek. Naslov je pustiti v upravi »Večernika«. 2910 no in poceni. F. NOVAK, Koroška 8, Vetrinjska 7. 2981 PRODAM MOTORNO KOLO s prikolico in moško kolo. Betnavska cesta 1. 2980 Službo išie MARCELA sadonpsnik v Košakih na pro-naj. Naslov v upravi lista. 2926 IŠČE se mesto hišnice. Ponudbe na upravo »Večernika« pod štev. »2000«. 2978 Kuolm Službo dobi POZOR DAME1 Umujemo vsakovrstne izpadle-Jase. Brivnica Giurin. Jurčičeva ul. 9. 2982 PRIDEN zakonski par. brez otrok, dobi mesto hiš’.'-ka. Vprašati v pisarni Pid«. Gosposka ulica 2? Pouk ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ LEGAT V MARIBORU, Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje Slovenska ulica 7 od 10. dc 12. in od 5. do 6, ure. 2984 Stanovanje BOLJŠE STANOVANJE. primerno za uradnika, soba. kuhinja, klet in vrt, oddam s 1. septembrom. Praprotnikova ul. 30. I. Lastnik C. Kaučič. Laporje. 2927 Sobo odda GOSPODIČNO sprejmem v snažno sobico z oskrbo ali brez. Taborska 8, Pukl. 2985 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Tombak, Zrinjskega trg 6. 2969 l dpiS? dneitruj- BBASIl-MAm 1 DjnS-- 1. A N DEftL E. SPALNE In jedilne sobe, šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa, prepleskane, pa ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48. 2460 OPOZORILO ^0- Varujte se moljev, zato v dajajte obnošene obleke. Ije, godala, knjige, po^jLf« starine itd. v Grajski step(Eje ni. Trg svobode 1. P‘a-s72 najbolje, Oglaiultei D Lepa knjiga -najlepše darilo! Priporoča se knjigarna TISKOVNE ZADRUGE. MARIBO* Aleksandrova cesta J? IgfiHua konzorcij »Jiitra« x Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. .Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA' x Maribori.