POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie. Delavsko zbornice. — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi. Jd služijo v sociala« namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ 0.50
Štev. 116 • Maribor, torek, dne 10. oktobra 1939 • Leto XIV
Zahtevamo
svobodo tiska, svobodo govora, zborovanja in združevanja, enako, tajno, splošno in direktno volilno pravico, v državna, banovinska in občinska zastopstva, demokratično samoupravo v delavskih socialnih ustanovah,
To so osnovne zahteve delavstva vsega sveta, ki se je zanje borilo in se še bori ravno sto let. Zato tudi slovensko delavstvo ne bo nehalo teh zahtev postavljati, dokler se ne bodo uresničile. V mnogih deželah delavstvo te Pravice že dolgo uživa in gotovo ne na škodo dotičnih dežel. Ravno dežele, kjer tudi delavstvo uživa vse demokratične pravice polnopravnih državljanov, služijo lahko po svojem blagostanju, notranji urejenosti in konsolidaciji za vzor ostalim državam, kjer teh svoboščin ni. V mnogih deželah je bilo delavsko gibanje doslej še preslabo, da bi si bilo moglo te pravice priboriti, vendar je zahteva po njih vedno glasnejša; v nekaterih evropskih deželah, kjer je delavstvo te pravice in svoboščine že uživalo, se je pa vedno bolj brezobzirno nastopajoči povojni reakciji posrečilo, jih začasno ukiniti in pahniti delavstvo v brezpravnost, kakršna je vladala še pred sto leti. Prišli so novi preroki, ki so začeli trditi, da le demokracija nesmisel in škodljiva, da svoboda tiska ^in govora le razburja duhove in ovira gospodarski napredek, ki se le pod avtoritativnimi diktatorskimi režimi lahko lepo razvija; trdili so, da so izvoljena zastopstva navadne »kvačbude«, ki se le prepirajo in ničesar pozitivnega ne sklenejo. Zato so si ti krivi preroki izmislili novo »demokracijo«, demokracijo avtoritete, močne roke, diktature, ki je po njihovem Prava in čista demokracija, postavljena od zgoraj. Ti ljudje so hoteli diskredi-brati demokracijo, a diskreditirali so Sanh sebe. — Če je kje demokracija odpovedala, ni odpovedala radi demokracije, temveč zato, ker so jo izvajali taki demokrati. Demokracija kot Pojem, kot sistem, je in bo še dolgo ostala najidealnejša oblika družabnega reda, le ljudje, ki bodo z njo upravljali, se morajo poboljšati. Tako pa vidimo danes, da je demokracija nekaternikom le sredstvo, da
se potom nje povzpnejo do oblasti, kD pa so enkrat na vrhu, se pm pa zazdi nevarna, ker bi potom nje mogli spet zleteti s svojega položaja, ki bi ga hoteli izkoristiti v svoje sebične namene. In tedaj začno govoriti Proti demokraciji in jo skušajo zaduši* b. Odpravijo svobodo tiska, ki bi mogel razkriti njihove mahinacije in povedati, koliko milijonov so si že nagrabili; odpravijo svobodo govora in zborovala, da bi ljudstvo ne moglo protesti-rab; odpravijo tajne volitve, da bi si Ugotovili izvolitev samo svojih prista-Sev! razpustijo in prepovejo vse na-sProtne stranke in si ustanovijo svojo, edin° priznano, katere člane si nastalo potem v vse svoje urade in javne Ustanove in samo ti so deležni potem aznih ugodnosti. Za vse ostale pa vela. delaj, plačuj in molči, če pa ne pa-lraš, pa prideš za zamrežna okna. In <°- pravijo potem, je prava, izboljšana demokracija, demokracija osebnosti, t roke' Da’ lo ’e “demokracija« akih »demokratov«. Z demokracijo kot mealom, ki so se zanj narodi borili že s o in stoletja, pa nima tako početje Jdcesar skupnega. Takih »demokra-°v<<, ki čvekajo o »laži-demokracijah« in zapadno evropskih držav, udi pri nas ne manjka, i ... .u • ■ ■	<
99
MIROVNA DEBATA
Ci
Želja po miru je brez dvoma želja vsakega človeka, ki ima v sebi čut človečnosti in odgovornosti. Ako bi šlo po željah narodov, bi tudi sedanje vojne ne bilo, ker je nepotrebna in v ničemer
o Hitlerjevih ponudbah
upravičena. T ;	‘	,,,
Sedaj, ko je vojna v polnem teku in je padlo na bojnih poljanah že nadeset-tisoče vojakov, se čujejo glasovi o miru.
Kal ponuja Hitler, da bi dosegel mir?
Hitler je svojo mirovno ponudbo najavil, že ko je podpisal prijateljski pakt s Sovjetsko Rusijo, v katerem je to izrecno omenjeno. Dne 6. oktobra je imel govor v nemškem državnem zboru, ki naj bi bil po njegovem mnenju nekaka mirovna ponudba in podlaga za mirovna pogajanja.
Ako izpustimo vse, kar je nebistvenega v tem govoru, kot so izpadi uroti Poljski in na račun Anglije in Francije, njegove izjave o prijateljskem sodelovanju med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, zagotovila vsem nemškim sosednim državam, da bo Nemčija spoštovala njih meje in nedotakljivost njihovega ozemlja, potem ostanejo te-le zahteve:
Nemško in rusko interesno področje.
1. Da se ustvari meja rajha, ki bo odgovarjala obstoječemu stanju s stališča zgodovine, narodnostnih razmer in gospodarskih odnosov. 2. Pomiritev cele oblasti, da se tam uvede trajen mir in red. 3. Brezpogojno jamstvo varnosti ne samo za nemško ozemlje, temveč tudi za skupni interesni pas. 4. Nova u-reditev in obnova gospodarskega življenja in prometa in s tem tudi kulturnega in prosvetnega razvoja. 5. Kot najvažnejša naloga pa se je pojavila preureditev narodnih razmer, to je, da se izvrši preseljevanje posameznih narodnosti, da bi po končanem procesu nastale jasnejše meje med narodnostmi.
Glede južne in južnovzhodne Evrope velja vse ono, kar je povedano za nem-
|ško-rusko interesno področje, razen te-|ga pa še:
1. Poskus ureditve židovskega vprašanja.. 2. Ponovna izgradnja prometa in gospodarskega življenja' v korist vseh ljudi, ki žive v tem prostoru. 3. Jamstvo varnosti za ves ta prostor. 4. Vzpostavitev poljske države, ki bo po svoji izgradnji in svojem vodstvu nudila jamstvo, da ne bo postala novo ognjišče požarov proti rajhu niti trik proti Nemčiji in Sovjetski Rusiji.
Vse Evrope se pa tiče:
1. Nemčija je pripravljena ustvariti popolno jasnost glede svojih zunanjepolitičnih razmer. Noče nobene revizije mej, razen, da se ji vrnejo kolonije.
2. Treba nanovo urediti tržišča in valutna vprašanja ter odstraniti zapreke za svobodno trgovino.
3. Zajamčiti je mir in občutek varnosti evropskih narodov na ta način, da se potrdi sedanje stanje v Evropi in zmanjša oboroževanje ter pojasni vprašanje gotovih vrst orožja, ki lahko po svojem učinku prodre tudi do srca vsakega naroda.
To se da izvesti le s sodelovanjem narodov. Ali sodelovanje ali konferenca je nemogoča, dokler pokajo topovi. Zato je potrebno vse to pripraviti, preden bo milijone žrtev.
To je moja zadnja izjava. Če bo odbita, se bomo borili. Prav nič ne dvomim v nemško zmago. Toda v vojni so bili že večkrat tudi vsi premagani, O aem bo odločila usoda.
Odmevi Hitlerjevega govora
V Angliji in Franciji izjavljajo, da J no odgovorili na Hitlerjeve predloge v bosta angleška in francoska vlada skup-1 teku tega tedna. Pravijo pa tudi, da je
predpogoj za mir, rešitev Evrope pred grožnjo z večnimi napadi, zagotovila nemške vlade pa so se že tolikokrat izkazala brez vrednosti, da jim pač ne gre zaupati.
Angleški tisk tudi omenja oni del Hitlerjevega govora, ko je rekel, da naj se sestane konferenca, ki bo odločila usodo evropske celine za desetletja, pri tem pa pripomnil, da taka konferenca ne more delati med grmenjem topov ali pa pod pritiskom mobiliziranih armad ter zaključil z apelom: Naj odbijejo mojo roko tisti, ki mislijo, da je vojna boljša ureditev. Na to, pravi angleški tisk, je samo en odgovor: Vse to je pred'a-jgala Anglija Nemčiji, predno je Hitler ukazal napad na Poljsko. Ako se je sedaj spomnil angleških predlogov, je to zanj kasno, če ne prekasno.
Glede zahteve po kolonijah pa bi bilo treba predvsem povprašati narode, ki tamkaj žive, ako sploh hočejo pod Nemčijo,
Kako sodi Avstralija o Hitlerjevem govoru
Predsednik avstralske vlade Menzies je dejal k Hitlerjevem govoru:	»To	ni
mirovni predlogi, temveč pokus opravičiti vojno. V Hitlerjevem govoru ni bilo povedano, kaj je z vzpostavitvijo neodvisne poljske in češke države, pravtako ni Hitler povedal, kako si zamišlja bodoči mir, zlasti pa splošno razorožitev.«
Mussolini niti ni omenil Hitlerjevega govora
Mussolini je po Hitlerjevem govoru sprejel delegacije fašistov in imel na nje nagovor, v katerem pa ni niti z besedico omenil Hitlerjevega govora.
Roosevelt upanje Hitlerja
Izgleda, da Mussolini ni pripravljen posredovati za mir na podlagi Hitlerjevih pogojev. Zato se v Nemčiji računa, da bi bil edina prikladna osebnost Roosevelt.
Vojna na zapadu
Boji med Moselo in Saaro.
Poročila z zapadnega bojišča ne vsebujejo nobenih senzacij. Vse operacije se vodijo z razmeroma zelo malim številom čet. Ponajveč gre za boje pred-straž.
V pokrajini reke Mosele, pri Oren-talu, so nemške čete zavzele takoj ob začetku vojne par sto metrov francoskega ozemlja. Sedaj so Francozi Nemce prepodili in prodrli šest kilometrov globoko na nemško ozemlje. Boji se vodijo na fronti v širini okrog 15 km. .Nemci poskušajo s protinapadi, ker to I ozemlje ni dovolj utrjeno, Siegfriedov;! | linija se pa nahaja precej oddaljena od tu označenega terena.
Nemci dovažajo za fronto rezerve in
več slišati. Miogoče je to v zvezi z dejstvom, da morajo podmornice v roku najdalje 40 dni v svoje baze, ker posadke dalje ne vzdrže. Potemtakem bi bilo pričakovati, da bodo torpediranja parnikov pričela, čim bodo nove podmornice zapustile nemška pristanišča.
Te dni je nek francoski rušilec potopil nemško podmornico.
Finska In Rusija
Rusija je povabila Finsko, da sklene z Rusijo pogodbo, ki bi bila podobna onim s Litvo, Letsko in Estonsko,
Rusija je zagrozila, da bo v nasprotnem primeru ukrepala sama, to je, si vzela pravico, ki jih hoče doseči z diktirano pogodbo.
| Finska vlada je izjavila, da se hoče pogajati, ker je dobila zagotovila, da | Rusija noče finskega teritorija.
Scorazum med Rumunijo In Madžarsko s posredovanjem Jugoslavije
Obe državi umakneta svoje čete z mej.
Rumunska in madžarska vlada sta sejmunijo s posredovanjem Jugoslavije in
velike tanke. Vojaški strokovnjaki še ■ sP°fazumele, da takoj umakneta vsaka,na pobudo Italije.
vedno računajo z možnostjo nemškega napada proti Maginotovi liniji. Prepn
svoje čete z rumunsko-madžarske meje. j Ta vest kaže, da je popustila nape
čani pa so, da bi tak napad stal Nemce |	obema	državama in da se je
en milijon vojakov, uspeh bi bil pa kljub! ™zarska odločila, da spornih vpra--	san) z Rumunijo ne bo urejevala s silo
ter da tudi ne bo služila kot orodje v rokah tretjega proti Rumuniji.
takim žrtvam več kot dvomljiv.
Francoski ruillec potopil nentlko podmornico
Vojna nemških podmornic je v zastoju. O torpediranju parnikov skoro da ni
Najnovešje vesti trdijo, da je prišlo do sporazuma med Madžarsko in Ru-
Čehoslovaika vlada v Londonu
Dr. Edvard Beneš je osnoval v Londonu, kakor poroča »Daily Mail«,.čeho-slovaško vlado. Dr, Beneš je predsednik in prvi minister, bivši čehoslovaški poslanik v Parizu, Osusky, pa zunanji minister.
Itallla po Hitlerjevem govoru
O vplivu v srednji Evropi in na Balkanu
Italijansko časopisje piše o Hitlerje- j vem govoru in dostavlja, da je Hitler i vsebino svojega govora sporočil že italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu, ko ga je nedavno nalašč zato povabil v Berlin. Zato Hitlerjev govor za italijanske vladine kroge ne predstavlja nobenega presenečenja.
V italijanski javnosti se pa mnogo razpravlja o zahtevah Hitlerja po življenjskem prostoru, oziroma interesnem področju, v katerega vključuj« zlasti vso srednjo Evropo.
Znano je, da je Italija do prihoda Hitlerja na oblast smatrala kot svojo interesno sfero:	Avstrijo	in	Madžarsko,
pa tudi Balkan in da je v svrho varovanja svojih interesov v srednji Evropi bila tudi v najožjih stikih s Poljsko, ki jo je smatrala kot potreben protiutež proti silam, katere bi utegnile motiti interesno področje v srednji in južno-vzhodni Evropi.
Od interesnega področja v srednji Evropi je po zasedbi Avstrije ostala Italiji samo Madžarska. In ako bi sedaj zmagala nemška teza o izključnem vplivu v srednji Evrolpi, potem bi bila tudi ta postojanka za Italijo izgubljena in Italija docela izrinjena iz srednje Evrope.
Kakšen je položaj glede Balkana, je tudi po Hitlerjevem govoru ostalo nejasno. Italija je svoje interese na Balkanu povdarila z zasedbo Albanije,
Ali obstoja med Nemčijo in Rusijo kakšen dogovor glede Balkana, se ne ve natančno. Na podlagi gospodarskih načrtov, ki so bili objavljeni nedavno, pa se da sklepati, da se Nemčija tudi Balkanu ni odrekla. Kakšen pomen naj bi sicer imel nemški načrt gospodarske
konference za balkanske in severne države z namenom, da se vključijo v nemško gospodarstvo?
Zato se čujejo glasovi, da se namerava Italija radi Balkana pogajati z Rusijo in se z njo porazgovoriti glede razdelitve vpliva. V tem pravcu je morala italijanska vlada najbrž že pripravljati tla v Moskvi, ker se je Sovjetska Rusija odločila, da pošlje v Rim novega, poslanika. Taka izmenjava poslanikov je običajna, ako se pričakujejo važna pogajanja od docela spremenjenimi razmerami, za kar se poslužuje diplomacija vedno novih ljudi in ne takih, ki so bili obremenjeni s preteklostjo. Odpoklic ruskega zunanjega ministra Litvi-nova n. pr, je pomenil popolno spremembo sovjetske zunanje politike.
Za to svojo politiko pa skuša Italija pridobiti tudi balkanske države in se trudi, da jih prepriča o svoji dobrohotnosti. Odpoklic čet z albansko-grške meje naj bi pomiril Grke, odpoklic čet z otočja Dodekanez pa Turke, glede Jugoslavije pa vsi odločilni činitelji po-vdarjajo, kako presrčni so odnošaji Rima in Beograda. Balkan je Italiji nujno potreben ne samo za neke vrste gospodarsko ekspanzijo, ampak tudi kot kritje iz boka. italijanski odgovorni činitelji mislijo, da ako bi sedaj dobili za te svoje načrte Rusijo in jo uverili o tem, da je ta italijanska politika pripravljena upoštevati tudi ruske cilje na Balkanu, bi bil prestiš Italije kot velesile na jugovzhodu Evrope dokončno utrjen in bi se Italiji ne moglo zgoditi kaj podobnega kot v srednji Evropi.
Dama U+
cm
Tako gledajo na te stvari v Italiji.
Itallla ne teli v volno
razen, ako bi bila napadena.
Italijanska radio stanica v Rimu je v
sredo poročala:
»Itlijanska politika je na delu, da se druga evropska vojna ne razširi in dobi
katastrofalen obseg za človeštvo. Ni
vzroka, da bi se Italija udeležila vojnih operacij, razen če bi morala storiti to v obrambo svojih lastnih interesov.
Iadn|e vesti
Nemško-jugoslovanska trgovinska pogajanja v Beogradu so zastala. Delegaciji se nista mogli zediniti za ceno jabolk. Nemčija ponuja znatno nižje cene, kot pa jih je določil Prizad. Ako obvelja stališče Nemčije, bo najhuje prizadeta Slovenija, ki je doslej izvažala največ jabolk v Nemčijo.
Angleška mornarica bo izvojevala v tej vojni odločilno zmago, je izjavil angleški kralj dne 8. oktobra ob priliki obiska, ki ga je napravil angleški mornarici.
Požar v Londonu. V Londonu je bil dne 8. t. m. velik požar, ki je uničil veliko dragocenosti.
Nemci Iz baltiških držav se bodo selili v
Nemčijo, kakor se je Hitler obvezal v dogovoru z Rusijo,
Nemčija grozi nevtralnim državam z Intervencijo, ako ne bodo znale preprečiti poletov francoskih in angleških vojaških letal nad njihovim ozemljem.
Iz diplomatskega sveta. »Nova Riječ« piše: »Nedavno je bil imenovan g. Pelivanovič za poslanika v Teheranu. Kakšne velike politične in gospodarske interese imamo mi tamkaj, da bi jih ne mogel opravljati navaden konzul, ampak baš poslanik in opolnomočeni minister? — Istotako je sedaj postavljen poslanik v Rigi, majhnem mestu, za nas zelo malo pomembnem. Informiral sem se in zvedel, da je bilo v Teheranu doslej samo odipravništvo poslov, poslaništvo v Rigi pa je bilo zaprto. A kolikor mi je znano, dobivajo naši poslaniki v tujini velike plače. Tako je imenovan sedaj ,poslanik v Madridu (čemu?), ki ima majhno mesečno plačo okroglo 100.000 dinarjev ... Isto-toliko dobiva sedaj poslanik v Bernu—, Jugoslavija po sijaju svoje reprezentacije v inozemstvu (t. j. po plačah svojih zastopstev) zavzema četrto mesto pred evropskimi državami, a po blagostanju svojega naroda četrto od spodaj navzgor.«
Pet tet od umora kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja v Marseillu je minulo dne 9. oktobra, j Z r'im vred je bil umorjen tudi francoski zu-j nanji minister Barthou. Potovanje kralja je imelo tedaj izredno velik zunanje politični po- ] men. Atentat je bilo delo inozemstva, ki je imelo interes na tem, da prepreči jugoslovan-sko-francosko sodelovanje.	i
Državni dohodki ne dosezajo proračunskih postavk. V prvih petih mesecih letošnjega proračunskega leta so znašali državni dohodki 449,651.925 din manj kakor znaša proračunska številka. Po proračunu bi morali znašati do- j hodki v tem času din 5.394,583.353, znašali so pa din 4.944,931.407. Vzrok padcu gospodarstva in državnih dohodkov so mednarodne po-: litične razmere. Država bo morala svoje izdatke omejiti — ali pa najeti posojilo.
Nova določitev vrednosti zlata, ki služi kot kritje za naše papirnate bankovce. Vlada je iz-dala naredbo, s katero se Narodna banka po-j oblašča, da na novo določi vrednost zlata, ki služi kot kritje za naše papirnate bankovce.' Doslej je Narodna banka računala vrednost zlata na podlagi cene iz 1. 1935. Takrat je stali kg čistega zlata 37^36 dinarjev, sedaj pa sta- j ne 61.700 dinarjev. Vsledi ponovne ocenitve zlata bi Narodna banka lahko izdala še za | 1200 milijonov bankovcev. Toda v zakonu jej določeno, da pride dobiček od nove ocenitve, zlatega zaklada v korist državi, ki bo s tem denarjem odplačala Narodni banki dolg, ki ga je napravila pri njej v obliki takozvanih blagajniških zapisov.
Vredno zabeležiti. »Slovenec« že par tednov piše za demokracijo. Ako je njegovo spreobrnenie iskreno, potem naj v prvi vrsti preskrbi, da bodo popravljeni nedemokratični ukrepi v Sloveniji, zlasti v delavskih ustanovah. Ko bo vse to in še marsikaj drugega izvršeno, bomo lahko sodili o vrednosti »Slovenčeve« preorijentacije, katero bi mi, ako bi bila iskrena, pozdravili.
Kdo bo volil v senat? Minister pravde dr. Laza Markovič je sporočil okrožnim sodiščem, da morajo na podlagi uredbe o razpisu volitev »v senat popraviti volilne imenike tako-le: črtati morajo vse poslance in senatorje, nadalje vse banovinske svetnike, katerim je potekel mandat, ali pa bodo razrešeni mandata do 2. novembra t. 1., in smiselno tej določbi tudi vse druge volilne upravičence, katerim bi prestal mandat do 2. novembra. Radi tega bodo črtani iz volilnih seznamov vsi župani v drinski banovini in dravski banovini, ker jim poteče mandat pred 2. novembrom, razen županov v avtonomnih mestih, ki so imenovani na nedoločen čas. V drinski banovini je vsled tega premalo volilcev, da bi se sploh mogla sestaviti kandidatna lista. Mi smo to že napisali pretekli teden, toda samo za uredništvo, sedaj pa pišejo o tem drugi listi javno. Kajti v drinski banovini bo samo 45 volilcev, za sestavo kandidatne liste pa je treba 50 volilnih upravičencev. V aravski banovini bo vseh volilnih upravičencev okrog 80.
Na Hrvatskem naj imajo kruh samo tisti javni uslužbenci, ki so Hrvati. »Hrvatski dnevnik« piše: »... treba se bo držati načela, da naj na Hrvatskem služijo samo njeni pripadniki, ker ni prav, da pripadniki drugih krajev odvzema-
jo kruh domačim sinovom. Naj vsak služi svojemu kraju, a ta kraj naj ga tudi plača. Minister financ dr. Šutej je pokazal pot, po kateii je treba iti... Dvajset let so drugi jedli hr-vatski kruh, pa je čas, da pridejo na vrsto Hrvati in domači Srbi, in to na tak način, da se nikomur ne bo zgodila krivica.«
Premeščenih je 1116 finančnih stražnikov, od tega 200 Hrvatov, ki pridejo v banovino Hrvatsko, vsi ostali finančni stražniki pa se selijo iz banovine Hrvatske v druge banovine.
Preiskave radi mučenja jetnikov. »Nova Riječ«, glasilo samostalnih demokratov v Zagrebu piše o premeščanju policijskih uradnikov na zagrebški polieji in zaključuje: »Sedaj je na vrsti tudi policija... Vsa naša javnost zahteva, da se že vendar enkrat začne postopanje po teh tožbah pred sodišči m da se kaznujejo po zasluženju vsi oni policijski uradniki in agenti, ki so delovali protizakonito in na naravnost zverinski način mučili politične jetnike.«
Konlidente iščejo. Na odredbo policijske oblasti so aretirali v Subotici bivšega kcnfi-denta zagrebške policije Ljubomira Beloševi-ča, ki se je poleg konfidenta iZiweigerja najbolj izpostavljal pri preganjanju Hrvatov pod prejšnjimi režimi.
Kako je poslanik bogatel na račun svojih uradnikov. »Nova Riječ« piše: Gospod Vasilij Protič, poslanik v Pragi, je izposloval, da mu je vlada izstavljala čeke, glaseče se na švicarske franke, za izplačilo plač uradnikom poslanstva. (Poprej nekoč so uradniki sami prejemali čeke in jih menjali). Poslanik Protič je v dobi' jesenske in pomladne krize v čSR s temi čeki špekuliral. Menjal jih je na črni borzi po kurzu 20 do 22 Kč za švicarski frank, uradnikom pa je izplačeval po službenem kurzu 6.50 do 7 Kč za frank. Na ta način je Protič mesečno zaslužil od 250 do 300 tisoč din. Ko so se uradniki pritožili in je preiskava ugotovila točnost njih navedb, je bil Protič — upokojen.
Težave belgijske vlade. Belgija je zašla v težaven gospodarski položaj, razen tega so stalna trenja v Pierlotovi vladi, ki šteje 13 ministrov raznih strank. Pričakujejo, da bi utegnilo priti do vladine krize.
Med Belgijo in Anglijo so se te dni pričela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo, ki naj bi zlasti tudi omogočila nemoten dovoz surovin za belgijsko industrijo skozi angleško-francosko blokado. Verjetno je, da se bodo pogajanja vlekla dalj časa.
Zedinjene države severne Amerike ne priznajo razdelitve Poljske. Ameriški zunanji minister Hull je izjavil, da je Poljska postala žrtev grobe sile in da USA ne prizna razdelitev Poljske.
Francoski bombaž za našo tekstilno industrijo? Naša tekstilna industrija je sedaj pokupila že ves domači pridelek bombaža, ki ga pridelujejo v južni Srbiji ob Vardarju. Vsled povpraševanja po bombažu je cena poskočila od din 16 na din 20 in din 22 za kg. Toda, ker je domač pridelek bombaža zelo majhen, ga bo treba kljub temu uvažati. Kakor se zatrjuje, je Francija obljubila, da bo dobavila potrebne količine bombaža naši tekstilni industriji.
Zane Grey:
18
Mož Iz £ozda
Novi potniki so vstopili v voz: prašni, telebasti, raztrgani možje in par revno oblečenih žen s trdimi potezami v obrazu, ki so razodevale delo in trpljenje, in za njimi še par Miehikancev. Prerivajoč se in glasno žlobudrajoč so se namestili na različnih prostorih.	:	J	V
Potem je zagledala Helen Harve Riggsa, ki je, natovorjen s prtljago, vstopil skozi vrata. Bil je srednje postave, temne in jezovite zunanjosti, s skrbno gojenimi, črnimi brkami in ravno takimi lasmi. Njegova obleka je vzbujala veliko pozornost: črn dvo-krilni jopič, črne hlače, ki so bile zatlačene v elegantne škornje, vezen telovnik in frfrajoča ruta okrog vratu ter črn sombero. Posebno je bodel v oči njegov opasač s patroni in njegova puška. Bilo je značilno, da je njegov prihod dal ostalim potnikom povod za razne opazke.
Ko je odložil svojo prtljago, je napravil, kot da bi sc bil v zravnal, potem pa se je nenadoma obrnil in približal klopi, na kateri sta sedeli deklici. Ko je prišel do klopi, se je vsedel na ročno naslonjalo na sedežu njima nasproti, potegnil svoj sombero z glave in motril Helen s prevdarnimi pogledi.
Nemirno trzanje je bilo v njegovih jasnih, svetlikajočih se očeh in njegova usta so bila grobo oblikovana ter objestna. Helen ga še nikoli ni videla drugje kot doma, zato je ta sprememba, ki jo je opazila na njem, izzvala v njej občutek, kot dia bi jo bil
kdo z železno pestjo zgrabil za njeno srce.
»Halo, Nel!« je rekel. »Presenečena, ker me vidiš tu?«
»Ne«, je odvrnila hladno.
»Sto gromov, — Vi ste.«
»Harve Riggs, na dan pred mojim odhodom z doma sem Vam bila rekl^, da me nič, v resnici čisto nič ne briga, kaj Vi počenjate ali govorite.«
»Zdi se mi, da to ni povsem točno, Nel. Vsaka ženska, kateri sledim, ima razlog, da si stvar premisli. In Vi to veste.«
»Potem ste mi torej sledili — na zapad?« je vprašala Helen, in kljub temu, da se je premagovala, ji je glas trepetal.
»Da, seveda«, je odgovoril, in pri tem svojem početju je prav tako ftiislil na samega sebe, kot na njo.	,
»Zakaj? Zakaj? Saj je vendar čisto brez pomena, brez najmanjšega upanja.«
»Zaklel sem se, da boste moja, moja ali nikogar drugega«, je odvrnil, in iz glasu, iz katerega je govorila strast, je zvenel mnogo bolj egoizem, kot pa težnja po ljubezni žene. »Toda jaz bi se bil na vsak način prej ali slej podal proti zapadu.«
»Vi vendar ne pojdete — vso pot — do Pine?« je zajecljala Helen v hipnem napadu slabosti.
»Nel, od tega trenutka dalje Vam ostanem na sledi«, je odvrnil.
Zdajci se je vzavnala Bo, ravno kot sveča, v obraz je bila bleda in oči so se ji svetile.
»Harve Riggs, pustite Nel pri miru«, je rekla z zvenečim, junaškim, mladim glasom. »To Vam re-
čem in stavim —, ako boste še naprej postopali za njo in si drznili jo nadlegovati, potem Vas bo moj stric Al, ali pa kakšen drug cowboy nagnal iz te de-žele.«
»Halo, petelinček«, je odvrnil Riggs mrzlo. »Vidim., da svojega obnašanja še nisi spremenila in da si še vedno divja na cowboye.«
»Kako naj se človek bolje obnaša, ako — ako —< »Bodi tiho, Bo!« je opominjala Helen. Bilo je težko Bo v tem trenutku potolažiti, kajti mladenka ni imela niti najmanjšega strahu pred njim. V resnici je izgle-dalo tako, da ga bo vsak hip udarila v obraz. In Helen je opazila, da kakor tudi se je zavedala razlike med domom in divjo deželo, in kakor tudi je bila trdno odločena, ostati hrabra, jo je pa ta preskušnja njene samozavesti našla slabotno. — Toda se bo zopet opomogla! V tem hipu je izgledalo
ze
kot da je njena mala sestra, s svetlimi očmi, njena zaščitnica. Bo, tako si je mislila Helen, se bo gotovo zelo hitro prilagodila zapadu, ker je bila mlada, naravna in prirodna.
Nato je Bo obrnila hrbet Riggsu in gledala skozi okno. Mož se je smejal. Potem je vstal in se sklonil nad Helen.
»Nel, kamorkoli pojdete, — jaz bom sledil Vašim korakom«, je rekel z odločnim glasom. »Pa najsi se Vam to dopade, ali pa tudi ne. Toda, ako imata le količkaj pameti, ne boste teh ljudi tu zunaj nahujskali proti meni. Sicer bi utegnil, da storim kom11 kaj žalega ... Ali bi ne bilo bolje, da bi sklenila prijateljstvo? Kajti jaz se bom brigal za Vas, vse eno ali Vam je to všeč ali ne.«
(Dalje prihodnjič.)
Urejevanje dr2ave v zmislu sporazuma
Reakcija v državi misli, da ji bo sporazum med Hrvati in Srbi omogočil povečati svoj kulturni in politični vpliv v državi. To kaže pisava glasil njih strank in razne akcije za reformo obrtnega zakona, socialnega zavarovanja, delavskih zbornic in celo delavske svobodne strokovne organizacije so jim še vedno trn v peti.
Sporazum pa sta sklenila dr. Maček in Dragiša Cvetkovič ob načelni odobritvi vrhovne državne oblasti. V sporazumu so določene smernice bodočih samouprav, kar je v redu, ker drugače prehod k sporazumu ne bi bil mogoč. S sporazumom se veljavna zakonodaja še ni izmenjala.
Opažamo pa, da že prihajajo politične stranke, gospodarske organizacije in reakcionarno časopisje z najrazličnejšimi zahtevami in predlogi, kar sicer ni nič novega, v upanju, da bodo v novih samoupravah lažje poslabšali obrtni zakon, socialno zavarovanje, delavske zbornice itd. s tem, da jih najprej parcelirajo in potem nadaljujejo dosedanjo borbo proti njim etapno ali Po samoupravah. Iz raznih akcij v tem pravcu posnemamo, da reakcija ima ta namen in se zanj bori v pokrajinskih korporacijah in listih, dočim delavstvo še nima niti stranke,' njegove nepolitične organizacije se pa tudlf sistematično odrivajo od sodelovanja v teh vprašanjih. Na vseh anketah in konferencah se govori o teh vprašanjih že sedaj po banovinah. Povsod zahtevajo reforme, ki pa niso namenjene boljši zgraditvi, boljši upravi, marveč vse zahtevajo odpravo teh in onih ugod nosti za delavstvo in pa kako naj bi delavske ustanove še bolj služile gospodarstvu, to je ža obratni kapital raznim podjetnikom ki so lahko redna ali pa tudi ne. Vsa. njih politika gre za tem, da se nudi delavstvu čim manj, to pa, kar ostane naj pa služi privatni špekulaciji.
Delavstvo take politike ne more odobravati. Delavstvo zahteva in mora imeti, kar mu gre. Zahteva izboljšanje socialnega varstva, ker še nikakor ni idealno. Razumljivo je sicer, da so v delavskem zavarovanju potrebne rezerve in da se te produktivno nalagajo. Toda namen teh rezerv ni ta, ker se zbirajo za olajšanje socialne bede.
To so dovolj tehtni vzroki, da delavstvo zahteva soodločanje v teh vprašanjih potom socialistične stranke, in potom svojih strokovnih organizacij, ker je reakcionarni val še vedno opa-sen pojav v našem javnem življenju. Kakor imajo gospodarski krogi in reakcionaren tisk svobodo, da se uveljavljajo svobodno, tako zahteva to Pravico tudi delavstvo.
Blasa iz umetne volne pa res ni treba pustiti
uvažati. Iz trgovskih krogov se širijo vesti, “a bodo s prihodnjim letom začeli uvažati v našo državo velike količine blaga iz umetne volne, katerega bo dobavljala Nemčija. Naši uvozniki manufakturne robe pravijo namreč, da so k temu prisiljeni, ker uvoz blaga iz dru-v p i?av ni mog°č rad' pomanjkanja deviz. Vsekakor bi morala vlada nujno preprečiti uvoz blaga iz umetne volne (ki se že tudi uvažaj, ker to blago ni primerno za nas. Ako pa se ze ne odloči za tako prepoved, potem je nujno potrebno izdati ukrepe, da bo Mago v [prodajalnah točno označeno kot blago iz umetne volne. V tem primeru gre za zaščito konzumentov m je zato treba prav odločnih ukrepov.
Kaj bomo pošiljali v Anglijo? Iz Beograda Poročajo, da je facunati s povečanjem raštga izvoza v Anglijo. Anglija želi od nas: mast, meso, šunke, perutnino, jajca, rude, kovine in ostale surovine.
Klirinški dolg Nemčije naši državi je znašal dne 30. sept. 1939 15,128.000 mark, in sicer brez češkega protektorata, s češkim protektoratom pa 33,032.000 Kč, To vsoto je treba pomnožiti s 14,30, znesek, ki ga tako dobimo Predstavlja dolg Nemčije za od nas dobavljeno blago v dinarjih.
Za patrliarhove milijone. Smrt patrijarha Varnave je Še vsem dobro v spominu. Pokojni le zapustil veliko premoženje, katero- bi bila Jborala podedovati njegova dva brata. Toda tu-1 ta dva sta umrla kmalu po patrijarhovi smr-*• Smo eden izmed obeh je zapustil enega Si-u. Ta sin je sedaj zahteval njemu pripadajoči del patrijarhove dedščine. Sveti sinid pa to zahtevo zavrnil, rekoč, da po cerkvenih Paragrafih pripada zapuščina cerkvi, in zato •udi ni pristojno civilno sodišče, da bi razsojalo o tem sporu po civilnih zakonih.
Skozi Jugoslavijo je te dni potoval sin biv-“®Ka Poljskega predsednika Moscicki-ja, Mi-j.ai'° Moscioki, ki je poljski poslanik v Brus-Ju. Dopisniku beograjske »Politike« je izjavil, , ? se obetajo v najkrajšem času važni dogod-mednarodni politiki, ovc roštne znamke s sliko kraila Petra. c vrednosti, pridejo v promet 9. t. m.
ttašiU Ucoict/
MARIBOR
Otvoritveno predavanje »Vzajemnosti«. V
sredo, dne 11. t. m. bo otvoritveno predavanje predavalne sezone, ki jo prireja »Vzajemnost«. Predaval bo s. prof .Bogo Teply o francoski revoluciji. Predavanje se bo vršilo v dvorani »Delavske zbornice« ob 20. uri.
Nameravan sestanek socialističnih zaupnikov, ki bi se bil moral vršiti minulo nedeljo, je bil oblastveno prepovedan.
Nenadoma je preminul sodnik g. Kramar Emil, ki je bil v Mariboru znana inl priljubljena osebnost Pri tukajšnjem sodišču je služboval večinoma kot preiskovalni sodnik vso povojno dobo, šele lansko leto je bil imenovan za sodnika novoustanovljenega okrožnega sodišča v Murski Soboti. Mnogo je trpel za naduho, ki je tudi kriva njegove predčasne smrti. Bil je velik humorist in satirik ter je dolgo vrsto let sodeloval pri raznih humorističnih tistih. Pokojni zapušča ženo id petletnega sinčka. Naj mu bo ohranjen trajen spomin.
Seja mestnega sveta se bo vršila v četrtek, dne 12, t. m. v mestni posvetovalnici. Na tej seji bodo med drugim razpravljali tudi o načrtu za zgraditev nove tržnice in oi najetju posojila v znesku din 4,800.000 iz kaldrminske-ga fonda za dograditev carinarnice. Končno se bo torej pričel mestni svet vendarle baviti z vprašanjem zgraditve nove mestne tržnice, za katero že leta in leta moledujejo mariborske gospodinje, kakor tudi vsi prodajalci blaga na trgu. Vprašanje mestne tržnice je kakor rečeno važno za vse prebivalstvo v našem mestu, zato bi bilo prav, da mestno poglavarstvo pojasni javnosti, kje namerava graditi in kako izgledajo načrti nove mestne tržnice. Sedanji občinski svet tvorijo svoječas-no imenovani mestni svetniki, zato širše plasti nimajo vpliva na komunalne zadeve, o katerih pa bi morali seveda odločati; le davkoplačevalci, po svojih v tajnih volitvah izvoljenih mestnih svetnikih. Pri določitvi prostora, kjer naj bi stala mova mestna tržnica, se je zlasti treba ozirati na to, da bo v sredini mesta, ker so sedanje skušnje pokazale, da je trg v Strossmajerjevem drevoredu mnogo pre-oddaljen, zlasti za gospodinje iz Melja in Magdalenskega predmestja.
Podražitev slanine in masti. Kakor smo že poročali, so zadnje dni občutno poskočile cene nekaterim življenjskim potrebščinam, zlasti pa se je podražila slanina in mast, čeprav za to ni mogoče najti nobenega opravičila. Slanina je doslej stala 15 do 16 din, sedaj pa stane že din 18, pravtako je poskočila cena masti od din 18 na din 19. Ne moremo si razlagati kaj je povzročilo podražitev slanine in masti, ko je vendar sedaj ponehal izvoz živine in svinj iz naše države. V zadnjem času se je povišala tudi cena rižu, čeprav morajo imeti veletrgovci še obilo starega riža na zalogah. Pristojne oblasti bodo morale predvsem posvečati pažnjo trgovcem na debelo in zlasti preiskati ter tudi popisati- njih zaloge, da ne bodo v teh težkih časih morda na račun posameznih debičkaželjnežev oškodovani revnejši sloji, v katero svrho je bila tudi- izdana uredba proti navijanju cen in oderuštvu.
Družabni večer »Vzajemnosti«. Minulo soboto se je vršil v Gambrinovi dvorani družabni večer tukajšnje »Vzajemnosti«, katerega se je udeležilo zlasti veliko mladine. Kljub temu, da je iz sporeda odpadla glavna točka, uprizoritev enodejanke »Čudež v pustinji«, je na prireditvi- vladalo prav dobro razpoloženje. Mešani pevski zbor »Vzajemnosti« je pod vodstvom pevovodje s. Viherja zapel več delavskih in narodnih pesmi, manidolinistični odsek, ki ga vodi kapelnik Pivka, pa je neumorno svi-ral zabavne in poskočne komade. Pevski, ka kor tudi mandolinistični odsek sta bila za izvajanja nagrajena z dolgotrajnim ploskanjem. Navzoče člane, kakor tudi goste je s kratkim nagovorom pozdravil predsednik tukajšnje »Vzajemnosti« s. Petejan.
Podaljšanje železniških legitimacij. Vpoko-ienci in njih rodbinski- člani morajo oddati od S. oktobra do 20. novembra svoje legitimacije v svrho podaljšanja za leto 1940, kakor vsako leto na glavnem in na kolodvoru y Studencih.
Pri padcu z drevesa je zadobil gostilničar Mlinarič Ernest iz Sv. Trojice v Slo-v. goricah tako hude notranje poškodbe, da je kmalu nato umrl.
| Zopet redukcija v tekstilni stroki. Tekstilna tovarna »Teksta« na Teznu je odpustila 35 | svojih delavcev z utemeljitvijo, da primanjkuje naročil. Sedaj, ko so nekateri tekstilni tovarnarji dobili p'otrebni bombaž vsaj za prvo silo, in bi bilo pričakovati, da bo tekstilna industrija zopet v polnem obsegu obratovala, pa nastajajo novi vzroki za nove redukcije delavstva, kakor n. pr. pomanjkanje naročil. V teh težkih časih bi bilo pričakovati, da bodo merodajni činitelji ukrenili vse potrebno, da bo zavladalo zlasti med prebivalstvom v obmejnem kraju 'nekaj več zadovoljstva.
Kadar se praznijo podstrešja. Prijatelj našega lista nas je opoz-oril na par -primerov, ki kažejo, kaj vse so ljudje hranili na podstrešjih do zadnjega časa, predno je prišla odredba, da se morajo podstrešja sprazniti in ropotija odnesti. -Kar se tega tiče, ni -bilo na podstrešjih privatnih hiš nič več navlakSe, kot pa na podstrešjih zgradb, ki so v javni upravi. Na podstrešju mestnega magistrata n. pr. je bila še pred par leti -ogromna zaloga starih veteranskih uniform in čak s pete injim perjem, kamor so jih zanesli, ko so po propadu ranjke Avstrije tudi veterani morali odložiti »orože« in se odreči svojih cesarskih -protekt-orjev ter skušati pozabiti na svoje črnožo te id ale. Mogoče so te uniforme, s katerimi bi lahko oblekli skoro celo kompanijo vojakov, -ob priliki izpraznitve podstrešij tuidi prenesli na kakšen varnejši kraj. Prav bi bilo, ako bi te uniforme, ako so še na razpolago, predelali in oblekli z njimi ljudi, ki blodijo večkrat napol pagi in bosi po ulicah. Blago je gotovo še dobro, vsekakor boljše kot tisto iz umetne volne, ki ga zadnje čase ponujajo celo že v laši državi. Nikakor ne bi bilo prav čakati toliko časa, dokler bodo molji opravili svoje delo. Da bi se še kdaj pojavili veterani po mestnih ulicah, menda tudi nihče več ne verjame, cato res ne gre shranjevati takih relikvij in de!ati skomine ljudem, ki mogoče še niso čisto pozabili starih dobrih časov in -bi nazadnje res utegnili misliti, da se bliža kakšna »pevolucija« iz dunajske kapucinske grlobnice.
Kaj pa taka pcdstrešja» Hišni lastniki so povečini vsi uredili -podstrešja kot to zahtevajo predpisi. V mestnem pcmerju je pa ostalo kljub temu še nekaj podstrešij, ki se niso spraznila. Tako n. pr. imajo na nekem škofijskem podstrešju celo zalogo sena, ki gori še mnogo bolj kot pa kakšen -mehek les ali knjige in podobno. Senike sredi mesta imajo tudi še nekateri drugi posestniki. Zato bi bilo res zanimivo vedeti, kakšni ukrepi se bodo pod-vzeli v zvezi s takimi podstrešji.
Letošnji grozdni teden je v Mariboru izredno slabo uspel, saj je bilo prodanih komaj okrog 50C0 kg grozdja, dočim so- v Zagrebu prodali v grozdnih dneh 193.000 kg grozdja. Da je v Mariboru tako slabo uspelo prodajanje grozdja, niso krivi konzumenti, marveč slaba organizacija. Izkazalo se je namreč, da često ni ‘bilo na razpolago gr izd j a in so morali oditi ipovpraševalci praznih rok. Ce je bi! namen prirediteljev pomagati vinogradnikom, bi bilo vsekakor pričakovati, da bi se organizatorji tudi primerno potrudili in zlasti priskrbeli zadostno množino dobrega grozdja.
Komisar v ptujski kovinarski zadrugi, Sinio-tiič Vincenc, ki je bil leta 1937 kot tak imenovan od bana dr. Marušiča, se je moral te dni zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem radi raznih nerodnosti, -ki so nastale v času njegovega poslovanja in pa, ker je baje sprejel 3000 din nagrade, da bo preskrbel nekemu inozemcu državljanstvo in koncesijo za obrt. Razprava je bila preložena, ker bo zaslišanih še več prič.
Balo blaga je izmaknil v »Češkem magacinu« svojčas Novakovič Dušan iz Hrvatske, pa ga je zalotil pomočnik, radi česar je bil te dni obsojen na 4 mesece zapora in na izgubo častnih pravic za dobo treh let.
Tudi siromakom ne prizanašajo vlomilci in tatovi. Nek vlomilec je te dni vdrl v stanovanje železniškega vpokojenca s. Steinekerja Franca v Limbušu in mu odnesel za okrog 1300 din obleke in raznih drugih predmetov. S. Steineker je tem hujše prizadet, ker se mora preživljati s skromno pokojnino. Vlomilca sp baje že izsledili-, ni pa verjetno,' da bo oškodovani dobil tudi povrnjeno ukradeno blago.
KRANJ
Boj janičarjem med delavstvom
Kapitalizem, ki ima v posesti tekstilno industrijo, še vedno lahko tri-umfira radi svoje zmage ob priliki stavke tekstilcev. Tri leta je poteklo od tedaj,- toda demoralizacija delavstva se še vedno stopnjuje. Kdor je bil priča dogodkov pred tremi leti, ne bi mogel nikdar misliti, da se ta močan borbeni- duh in trdna vera v zimago da zlomiti za leta z enim samim udarcem. Prav v tem pa je dosegel kapitalizem jedro uspeha, kajti zlomitev tekstilne stavke — to je bilo za njega samo sredstvo za dosego tega uspeha. Razumljivo je, da vsled neuspelih akcij, postane delavstvo, ki ni stoodstotno zavedno, razočarano. Ta moment izrabi kapitalizem, ki po svojih plačancih ustvari med tem delavstvom defetizem in nezanimanje za vse kar je v zvezi z razredno-delavskim pokretom. In ta defetizem je danes že docela ukoreninjen v širokih delavskih masah. Razkrojevalni duh kar puhti iz te mase. Ne samo, da ustvarja malodušnost, iemveč nemarno pljuje na vse ono. kar je bilo z velikimi žrtvami priborjeno, da služi v obrambi in borbi za pravice delavskega razreda. Človek se zgraža, ko sliši tako blatenje i-z delavskih ust, ko sliši delavca, ki zavestno ali nezavestno povdarja, da mu je vzor in ideal življenja — hlapčevstvo. Pomilovanje, ker se teh ljudi- drži
bolezen duševne lenobe, nikakor ne opravičuje, da bi morali biti do takih ljudi c-bzirni in prizanesljivi. Neizprosen boj proti tej duševni lenobi je e^ina uteha zavednega delavca, ki lpora v svoji življenjski odvisnosti zavestno skupno s sužnji prenašati hlapčevstvo ter skupno z -njimi deliti grenak in trd košček kruha. Prvenstveno vlogo v razdiralnem delu med delavstvom ipa igrajo odpadniki delavskega pokreta. Razume se, da so odpadli vsled tega, ker niso dosegli svo-ji-h sebičnin namenov, ali namenov onih. ki so jih v pokret poslali. To so pravi janičarji, ki žive osveti, da sip,roti poderejo tisto, kar razredno-zavedno delavstvo zgradi. Vse to žalostno početje sarkastično spremlja kapitalistična gospoda in z zadovoljstvom ugotavlja, da je iznašla bič, s katerim delavec tepe samega sebe. Vendar pa iz tega blaznega vrtinca ni mogoče priti drugače, kakor da iztrebimo janičarje iz delavskih vrst in začne-mO neizprosen boj duševni lenobi. Operimo sramoto, ki jo dela velik del kranjskega delavstva delavskemu pokretu!
Naše poročilo o skrajšaniu delovnega časa v tovarni »Semperlt« sponolnjujemo v toliko, da je podjetje pravkar začelo izdelovati gene-rat, ki ga pri predelavi gumija meša na polovico s surovo gumo.
Wendlova »Marseljeza«, ki izide letos v »Cankarjevi družbi«, bo ogrela in navdušila slehernega človeka.
CELJE
Delovne prilike postajajo vedno slabše. Stalno slabo vreme jemlje še tisti borni- zaslužek delavcem -pri zasilnih delih. Zima se bliža, ki bo že itak težaven položaj še poslabšala. Na izredno težak položaj smo že parkrat opozorili merodajne. Do sedaj nismo opazili ničesar, kar bi dalo vsaj malo upanja, da bo boljše in da se delavstvo zaposli ter mu na ra način da možnost skromnega preživljanja. V današnjih časih, ko rabi delavstvo podpore in nasveta od ustanov, ki so ustanovljene in vzdrževane edino z delavskimi prispevki, so mu odvzete in odtujene. Delavstvo čuti, da pri-, hajajo črni dnevi, če se razmere v najkrajšem , času radikalno ne s-premene. Prva in energič-' na zahteva delavstva je, da se vrnejo in izro--če delavske ustanove, ki imajo nalogo ščititi njegove koristi, v roke predstavnikom delavstva. Druga zahteva pa je, da svobodne strokovne organizacije neovirano, svobodno zastopajo potom tiska, zborovanj in svobodnih volitev koristi delavskega razreda. Lepe besede, fraze in politične zvijače danes niso več na mestu. Današnji čas zahteva dejanj, ki bodo v korist širokim plastem naroda, ki je podlaga vsake, pa tudi naše države.
Nesreča rudarja v rudniku Pečovniku. Težko se je ponesrečil rudar Ivan Mehle. Jamski voziček ga je stisnil in mu zlomil kost desne rame. Ponesrečenec se zdravi v javni bolnici.
Dramski odsek »Vzajemnosti« bo imel danes, v torek 10. oktobra cb 20. uri sestanek igralcev. Vabimo na sestanek vse, ki se zanimajo za dramatiko in imajo smisel in veselje udejstvovati se v tej panogi in širiti kulturno obzorje delavstva.
Naročniki, ne rozabite ooravnati naročnine za »Delavsko Politiko«! Če v redu in točno plačujete, koristite sebi in upravi. 10 din mesečno se ne pozna dosti. Če pa zaostanete in se nabere 40 ali 60 din, se -pa to čuti in težje pogrešate denar Uprava pa tudi lažje poravna svoje tedenske in mesečne obveznosti, če sproti prejema naročnino. Naročniki, storite svojo dolžnost!
TRBOVLJE
Slovar strokovnih izrazov v slovenščini in drugo. Nekateri gospodje pri Trboveljski pre-mogokopni družbi v Trbovljah, zelo radi učijo delavce slovenske označbe za v jami :e nahajajoče predmete. Tudi mi rudarji se s tem strinjamo, da bomo imeli slovenske označbe za vse strokovne izraze. Čudimo se le, da naši slovničarji ne pritiskajo na merodajna mesta, da čimprej izidejo tudi rudarsko policijske odredbe v slovenskem prevodu. Kakor nam je znano, so rudarsko policijske odredbe izšle v »Službenih novinah« že nekako pred poldrugim letom in jih rudarsko delavstvo izven Slovenije že pozna v svojem jeziku. Gospodje, poskrbite, da izidejo rudarsko policijske odredbe čimprej tudi v slovenskem jeziku, da bodo naši rudarji poznali zaščitni zakon in da ne bo več v vsakem! rudniku drugače, kakor je sedaj običaj.
KOČEVJE
Kdaj bomo imeli rudarji zagotovljen naš obstoj?
Kdor pozna naše bedne razmere in ve, kaj vse smo že poskušali, da bi si naš položaj izboljšali in imeli končno zagotovljen naš obstoj, bo najbrž z nami vred postal črnogled spričo dejstva, da vse naše prošnje in rotenje ostajajo brez uspeha. Koliko je že bilo konferenc, anket, shodov itd. in na drugi strani, koliko obljub in zagotovil, da bi lahko napolnili z njimi najgloblje malhe, toda vse ie ostalo, kot je bilo. V juniju smo dobili zagotovilo, da bo železnica vzela vsak mesec po 500 ton premoga več. Dva meseca je ta obljuba držala, v septembru pa že ne več. Zato smo pretekli mesec občutno praznovali in za oktober se nam ne obeta nič boljšega. Kaj si le mislijo merodajni? Gospodje, pregovor pravi: lakota železna vrata prebije! Dajte, pomagajte nam, ker tako kot sedaj ne more več živeti naprej. Ako ne verjamete, kako nam gre, poskusite sami: Živite enkrat mesec dni z našim zaslužkom, pa boste videli, kaj si delavec lahko privošči za hrano in kaj mu ostane za obleko in obutev, zlasti ako ima družino. Prepričani smo, da bo en mesec zadosti za tako poskušnjo. Potem si boste pa lahko predočili, kaj se pravi živeti z mezdo, ki jo dobi rudar, kadar se na rudniku obratuje skrajšano. Nikomur ne privoščimo, da ,bi bil v naši koži, saj ljudje smo vendar vsi, vsi imamo želodec in vsi enake občutke, kadar je želodec prazen iji človek sestradan. Zato pa, ne oklevajte, odredite, da bo železnica jemala vsaj tistih 50 vagonov premoga mesečno več, kot ie bilo to v juliju in avgustu, pa boste pomagali lačnim kočevskim rudarjem in njihovim družinam.
Rudar.
STUDENCI PRI MARIBORU
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«
Studenci priredi v nedeljo, dine 15. t. m. v dvorani Špurej vinsko trgatev s pričetkom ob 17. (5.) uri popoldne. Čisti dobiček je namenjen dramskemu odseka — Odbor.	3
Sirite naš list I
JktavsUa DoliHka* ne doliva hole*dU suluencii, 2ato fto-cavhai nacochiho iaUo{!
O demokraciji v zapadnih državah
O demokraciji se sedaj mnogo razpravlja, govori in piše. Popolna demo-krafcija prav gotovo ne obstoja nikjer v Evropi, pač pa se lahko razločuje med državami, v katerih jo je največ ali pa najmanj, oziroma v katerih je sploh ni, kjer vlada diktatura.
Kako je bilo z demokracijo v Franciji do izbruha vojne:
Kljub vsem napakam, ki jih lahko očitamo francoski demokraciji, je bila vendarle taka, da ni bilo treba nikomur bežati preko mej republike radi svojega političnega prepričanja ali pa, ker je izpovedoval drugačna načela, kot pa režim. Še več: Francija je v zadnjih šestih letih postala takorekoč edino zatočišče za preko štiri milijone emigrantov, socialistov, komunistov, Židov in ljudi vseh mogočih političnih prepričanj, ki jih ni hotela sprejeti nobena druga država. Nuditi zatočišče političnim preganjancem se je smatralo vedno kot najosno-nejše politično načelo in načelo humanosti ter so se zlasti delavske stranke vseh dežel vedno najodločneje borile za takozvano azilno pravo. Toda Francija ni bila zaščitnica političnih emigrantov samo po svetovni vojni, ampak tudi pred njo. V Franciji (in Švici) so živeli v prognanstvu vsi tisti ruski revoluci-jonarji, ki bi bili, da so padli v roke carski policiji, plačali svoje prepričanje z glavo. V Franciji se je lahko svobodno tiskala in širila emigrantska politična literatura, ki se je potem izvažala preko vseh mogočih mej v Evropi. Vse to, če nič dugega označuje Francijo kot zemljo demokracije.
Tudi Anglija je bila že od nekdaj zatočišče emigrantov. Omeniti moramo, da je dala gostoljubno streho samemu
utemeljitelju znastvenega marksizma Karlu Marksu, ki je v Londonu dovršil svoje nesmrtno življenjsko delo in sklenil svoje življenje v emigraciji, kamor ga je pognala reakcija, ki je tedaj zagospodarila v Nemčiji. In tam na enem izmed londonskih pokopališč spi še danes mimo svoj poslednji sen, med tem ko so v mnogih drugih državah prekopali grobove in podrli spomenike vseh režimom neljubih politikov, zlasti pa revolucionarjev.
Demokracija v zapadnih državah torej ni bila samo prazna beseda, ampak \ dejstvo, ki ga lahko izpričajo milijoni političnih borcev najrazličnejših prav-Jcev. Take politične dmokracije si želi-I mo povsod in kjer je ni, lahko govorimo ' o politični reakciji. S tem pa še ni re-| čeno, da je demokracija v Franciji in Angliji bila popolna. Ondotno delavstvo se je tega samo najbolj zavedalo. Zato je vodilo boj za popolno demokracijo in svobodo na osnovi socialne pravičnosti. Ta boj je bil težek in napadeni kapitalistični razred je branil svoje privilegije, toda dejstvo, da je delavstvo smelo in moglo razviti delo za svoje ' ideale in voditi boj za njih uresničitev, nam je dokaz več, da je v teh državah vladala politična demokracija v nasprotju z državami, kjer se je delavsko gibanje ne samo omejevalo, ampak tudi nasilno dušilo in zadušilo. Največja sovražnica demokracije pa je vojna s svojimi izrednimi ukrepi in omejitvam,) človekove svobode.
Ako je delavstvo proti vojni, potem ne samo iz razlogov humanosti in radi tega, ker ne uvidi potrebe za krvava razračunavanja, ampak tudi radi ohranitve demokracije in svobode.
ICotilek saduMzic
Vatne zaščitne uredbe v prid vpoklicancem
Vpoklicanim vojnim obveznikom ni treba plačati najemnine
dokler so pri vojakih in še tri mesece potem, ko se vrnejo domov. Po preteku treh mesecev morajo potem plačati s prvo redno najemnino tudi 50 odstotkov enomesečne najemnine za pokritje zaostanka in potem vsak nadaljnji mesec istotoliko, dokler zaostanek ni docela poravnan. To velja tudi za tiste stanovanjske najemnike, ki so sicer for-melni lastniki stanovanja, pa jih je pretežno vzdrževal vpoklicani vojni obveznik.
Izpraznjenih stanovanj se ne sme dajati v najem za višjo najemnino.
jo najemnino. Ministrstvo smatrk tako postopanje za spekulacijo in izigravanje pravkar uvedene zaščite, zato je izdalo tolmačenje, da se nobeno po 1. septembru t. 1. izpraznjeno stanovanje ne smfe oddati za višjo najemnino, ko pa je veljala do 1. septembra. Vse te določbe veljajo tudi za trgovske in obrtne lokale.
Rubež vpoklicanih vojnih obveznikov.
Vlada je izdala uredbo, s katero je predvideno, da se ne more voditi rubež proti vpoklicanemu vojnemu obvezniku
Človeško življenje v naših dneh
Nekaj dni po izbruhu vojne so prinesli francoski časniki to-le kratko vest: »Prvi Francoz, ki je padel za domovino, je Normandijec Emi! Neven, kmet, star 29 let, ki se je poročil točno pred šestimi tedni.« Koliko brezmejne tragike leži v teh kratkih, suhoparnih besedah, koliko strtih upov krije ta lakonična vest, ki je oznanila svetu, da je preminulo mlado, cvetoče življenje. Nedogledno pa je število tistih, ki bodo še in ki so že sledili tej prvi francoski žrtvi, kakor je že zdaj strahotno število poljskih in drugih žrtev. •
\,t	.	.	•,	-	,- ...	Ni	slučaj,	da
nosijo odgovornost za to izključno noski, Ženo, ki je nositeljica novega življenja, preveva vedno neprimerno večje spoštovanje , do tiste iskre, ki se ji pravi življenje in ki ne za* žari nikdar več, ko je vpihnjena. Samo dobri in blagi ljudje bi smeli voditi usodo narodov. Dober in plemenit pa je samo tisti, ki mu je dragoceno vsako človeško življenje, ki bi vedno zastavil vse svoje sile, da reši človeka ali mu prihranil bolečine, Ker sestavljajo narod posamezniki, mora vsak posameznik začeti z delom pri sebi.
Skupna postelja.
Če bi se kdo potrudil in sestavil anketo o tem, koliko Slovencev spi v lastni postelji, bi prišli najbrže do prav poraznih rezultatov. Morda bi se izkazalo, da niti polovica naših ljudi nima lastne postelje, da morda nit tretjina nima človeka dostojnega ležišča. Tam kjer so premoženjske razmere krive temu stanju, ni pričakovati še tako kmalu izboljšanja, kajti kako naj delavec in bajtar, ki komaj životari, oskrbi vsakemu družinskemu članu lastno primerno posteljo. Je pa še obilo družin, kjer bi zmogli izdatke za novo posteljo, pa se vseeno iz navade tlačita dva v eni postelji, kar je zlasti slučaj pri zakoncih. Naravnost nesmise’no je, če imata fant in dekle prej vsak svojo lastno posteljo, ko se pa poročita, ko se po navadi nagrmati za oba novo delo in nove skrbi, pa se naenkrat tlačita oba v eni postelji in nimata nikoli nemotenega počitka. Zelo pogosto smatrajo v kmečkih in tudi v delhvskih družinah zakonci takorekoč za svojo dolžnost, da se po ženitvi odpovedo lastni postelji, tudi če za to ni nujne potrebe. Celo v gospodarsko tako trdnem kraju kakor je n. pr. Savinjska dolina, imata gospodar in gospodinja največkrat skupno posteljo, pa sta potem seveda oba prikrajšana na nemotenem nočnem počitku. Spanec je največje važnosti za vsakega delovnega človeka in zato
kot pa jo je plačeval najemnik, ki se je za časa dokler služi vojsko in še 30 dni izselil. Kot najvišja doipustna najemni- j po vrnitvi. Izvzete od te določbe so sa
na se smatra najemnina, ki so jo plačevali najemniki dne 1. septembra. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo naknadno še eno tolmačenje uredbe o zaščiti stanovanjskih najemnikov, ima namen preprečiti izigravanje strani hišnih posestnikov. Nekateri hišni posestniki so namreč začeli odpovedovati stanovanja z namenom, da bi jih
mo rubeži, ki jih predlagajo delavci ali nameščenci radi neizplačila službenih prejemkov, nadalje rubeži radi vzdrže-valnine (alimentov) in rubež za nepla-ki,čano robo, katere vrednost presega od znesek din 1000.—. Pač pa je rubež depusten tudi v slučaju, ako je tožnik v socialno slabšem položaju kot pa dolžnik in se dolžnikov socialni položaj
potem oddali novemu najemniku za viš-|z vpoklicom v vojno službo ni zmanjšal.
Kakšni so delovni pogoji rudarjev v llsanskih rudnikih?
Ivanjica (Drinska banovina), v oktobru 1939. |
Mnogi so se obrnili na me radi preskrbe dela v lisanskih rudnikih in z vprašanjem, kakšni so delovni pogoji tu doli. Ni mogoče, da bi vsakemu posameznemu odgovarjal ali pisal, zato sem se odločil, da to storim potom naše »Delavske Politike«, ki jp itak ima naročeno vsak zaveden delavec, ali jo vsaj čita.
Nekaj časa je bilo pri nas zelo slabo za stanovanje in hrano. Sedaj, ko so bile dograjene štiri velike barake (za tukajšnje razmere lepe hiše), je pa stanovanje lahko dobiti. Rudniška uprava sprejme več delavcev. Prosil sem ravnatelja rudnika, naj bi vzel vsaj eno četrtino Slovencev, ker vlada pri nas brezposelnost, nekaj tudi radi Selitve industrije na jug. Ravnatelj je pristal na moj predlog in sem v sporazumu z njim o tem obvestil celjsko Borzo delo, s prošnjo, da zbere pridne in zanesljive delavce, rudarje in m nerje, ki so že delali v kamnolomih. Sicer pa zna to delo vsak, oziroma se mu lahko priuči,
Delavcem seveda ni «z rožicami postlano, toda to ni nikjer. Tisti, ki se jim res hoče dela in kruha, lahko pridejo. Zaslužek za težko delo znaša din 24.— do din 35.— pri osemurnem delu na dan. Razen tega ima delavec prosto stanovanje. Priporočljivo je to bolj za samce, ker za družine ni stanovanj. Za čistočo v baraki morajo skrbeti delavci sami. Kot sem omenil, so barake nove in se z nekoliko dobre volje stvar lahko uredi. Sčasoma bi si naši de-
lavci lahko opremili tudi lastno kuhinjo, kajti tukajšnja hrana ne ugaja vsakomur.
Kraj sam je samoten, leži v hribih, daleč proč od drugih naselij. ČloVek je tu res na vezan samo na delo, za zabavo in ostalo si bomo poskrbeli, kadar nas bo več in bomo postali domačini, Z delavci se ne postopa slabo, postajanja ali lenuharjenja pri delu pa še seveda tudi tukaj ne trpi. Izmed tišjega osob ja omenim zlasti enega ravnatelja, g. K., ki je Hrvat, zelo inteligenten človek, govori vse evropske jezike, strog in natančen, na drugi strani pa demokratičen in pravičen. Denunci-jantov ne mara in se o vsaki stvari sam prepriča, prodno kaj reče ali odloči.
Zatekel sem se semkaj potem, ko sem zgubil v domovini eksistenco in tudi vsako upanje, da bi še dobil kakšno službo. Ko sem pri šel sem doli — 900 km daleč od kraja mofega prejšnjega bivanja — sem si mislil, da bom imel mir, vsaj tu pri naših južnih brat h. Toda prepričal sem se, da nekateri še vedno po vprašujejo za menoj in jim žilica še vedno ne da miru, človek pošteno dela in si želi, da ,b pozabili nanj tisti, ki mu hočejo vse drugo prej kot pa dobro.
Kdor bi želel kakšna poiasnila, naj se obme na celjsko Borzo dela, kolikor sem mogel, sem pa itak opisal vse kolikor mogoče natanko.
Družnost!
Oset Franc, kemičar.
bi moral vsak skrbeti za to, da spi nemoteno-v lastni postelji. Če imata zakonca škodo od skupne postelje v telesnem oziru, jo imata ravno tako tudi v duševnem. Človeka ptivlači. samo to, kar im ni vedno neposredno pred nosom, kar se mu včasih vsaj nekoliko odmakne. Ravno pri kmečkih zakoncih lahko1 dostikrat opazujemo, kako zelo se naveličata, drug drugega, tudi če jima gospodarska skupnost niti ne dopušča misli na ločitev. Ves dani sta skupaj pri delu prav tako kakor pri jelu, ponoči sta spet kar najtesneje skupaj, pa potem ni čuda, če sčasoma ne znata več drugega kakor obrekovati se in lajati nad drugim.. Malo razdalje, malo odmaknjenosti bi njunemu medsebojnemu razmerju samo koristilo.
Naše domače začimbe.
Začimbe in razni dodatki so največjega pomena za okus jedil. Kuharice poznajo sicer poper in papriko, kumino in lovorjevo listje, peteršilj in korenje, česen in čebulo. To pa: še ni vse, treba je poznati še tudi sledeče domače začimbe:
Timijrn (sivka) zboljša okus vsaki mesni jedi in klobasi. Timijan dado tudi med perilo,, ki potem lepo diši. Tudi proti mrčesu ga u-porabljajo.
Ma/aron je priljubljena in znana dišava za« mesene in jetrne klobase in za krvavice. Tudi teletine in divjega zajca ne smemo pripraviti brez majarona.
Janež rabimo pri vlaganju kumar, pri kislem zelju in pri raznih omakah. Izvrsten je janežev čaj ali pa janež vkuhan na mleku za otroke.
Brinjeve jagode izboljšajo okus vsaki postni juhi in omaki.
Kcper dodajamo raznim solatam, zelenjavam,. cmakam, kislemu zelju itd.
Kadulja (žajbelj) ni samo izvrstno zdravilo proti prehladu in jetiki, ampak tudi dobra dišava, ki se jo ne da pogrešati pri svinjski pečenki, ribah, juhah, omakah itd.
Crcbnjrk (šnitloh) izboljša okus goveji in postni juhi, jajčnemu cvrtju itd.
Jabolčna torta.
Napravimo testo iz četrt kg kuhanega, pretlačenega, krompirja, četrt kg moke, osminke kg sladkorja, osminke surovega masla, enega jajca, enega zavitka pecivnega praška in dveh žlic mleka. Testo dobro vgneti, razdeli na dva dela in razvaljaj dva kroga. Prvi krog daj v namazani tortni kalup in naloži nanj četrt kg nastrganih jabolk, preko katerih potresi dve pesti sladkorja. Pokrij z drugo polovico in peci torto eno uro.
Razno
Iz komunistične stranke v Franciji je izstopil eden njenih najvidnejših pobornikov in zriati pisatelj Paul Nizan.
Milijarde padajo iz zraka na zemljo. —
Romunija je tista srečna dežela, ki lahko trdi, da so ji zadnje čase padale milijarde iz zraka na zemljo. Kakor znano, se ie spustilo v Ru-muniji nič manj kot 500 poljskih vojnih letal. Ako računamo, da je vsako letalo vredno samo 2 milijona dinarjev, je v Rumuniji padla iz zraka, ena cela milijarda dinarjev. Katera država bi si v sedanjem času ne želela takega blagoslova izpod neba? Poleg Romunije je bila tega blagoslova deležna tudi Litva, kjer je pristalo okrog 90 poljskih letal.
Rumunija pa še kar naprej kupuje vojaška letala. Mnogo vojaških letal je kupila zadnje čase Rumunija v Nemčiji. Ta letala so vsa letela preko našega državnega ozemlja. Sedaj pa poročajo iz Londona, da je tudi Anglija v teh tednih poslala v Rumunijo 14 bombnikov znamke »Blenheim«. Ta letala so premerila dolgo pot iz Anglije v Rumunijo po zraku in so ih pilotirali romunski piloti.
Bivši predsednik Poljske Moscicki^ ie dobil dovoljenje, da se sme naseliti v Švici. Nova poljska vlada pod predsedstvom Raczkievicza je imela v Parizu prvo sejo.
Taborišče za poljske častnike urede Nemci za 1200 častnikov pri Monakovem.
Angleško propagandno ministrstvo ie razglasilo, da nevtralne države ne oodo trpele na
uvozu surovin, ker bo angleška mornarica v kratkem oskrbela vse prizadete države, med njimi tudi Jugoslavijo, s potrebnimi surovinami.
Koliko dobi nemški državljan na nakaznice
za živila? Živila v Nemčiji so na nakaznice. Normalna tedenska porcija znaša: 2.4 kg kruha, 500 g mesa, 80 g surovega masla, 120 g margarine ali drugih nadomestkov za mast, kakor tudi 65 g svinjskega mesa, 62 g sira* 100 g marmelade in 250 g sladkorja. Mleko dobivajo: otroci do 6 let 3/il na dan, otroci od 6 do 14 let 'A 1 na dan, dojilje pol litra na dan. Brez nakaznic se dobi krompir, zelenjava, sadje, riba in sirovka.
Galicijski petrolej. Dne 27. septembra je govoril feldmaršal Goritig in dejal, nag-lašujoč brezuspešnost blokade: »Mi (Nemčija) imamo poznatijsko žito, šleski premog in galic, petrolej.« Glede galicijskega petroleja Goringo-va izjava ne drži, ker je v ruski posesti.
10. balkanske igre, olimpijada balkanskih držav, se vrši te dni v Atenah. Grčija vodi, Jugoslavija je na drugem mestu, Rumunija na tretjem, Turčija pa na zadnjem.
^11^ vedno sveže In KSUCnO OlJCf dobro, nudi tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica št. 7, pri mostu
Nojeenelil zajtrk
mlečne izdelke, raznovrstna živila, sveže čajno maslo v mlekarni
M. Sader, Celje
Mariborska cesta 28
iiiiiiiunuiiimuuutuiiiuiHUiiiuuiiiiiiiiiiiiuuniuuuiiuituiiaiiiinttiitMMnaHHiir
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rag. pom. blagajaa
mana domača zavarovalna oata> nova v Dravski banovini, U plodonosno delnje ie od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
Zavaruje m pogrebnino zdrava
osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— In
sa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovr> lenem 21. leto.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Sploino konzumno druituo POSAVJE
v ZAGORJU ob Savi r.*.i o. z.
#
Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po naj nižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak. ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50 — deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček!
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.