List 32. go dar 5 rtn ške m Teíaj XXVIII ar #y M b f a, > ^.r. 1 Ll.^r-i'l^viiri'i'ii,. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr iako sredo po cell poil, veijaju v usuarmci jeuutmc z.» vciv lotu o giu. uv/ m., z.» pui icua ± giu. ou nr., za Cetrt . pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den četrt leta 90 kr t t f r Ljubljani v sredo 10. avgusta 1870. Národno-gospodarske razprave Nekoliko vrstic o posrednjih davkih obrtnikom (krčniarjem, mesarjem, žganjarjem) v pojašnjenje. ' Prestopki dačne kazenske postave in po takém Misliti kazni množijo se od dne do dne čedalj bolj se mora tedaj, da prizadetim našim obrtnikom vžitnin-ska in dačna kazenska postava niste dosti znani. Da se morajo v poglavitnih zadevah po postavi ravnati in škode varovati, namenili smo jim sledeče vrstice v poduk. Vžitninska in dačna kazenska postava določujete jasno, da predno se dačno podvzetje začne, mora se dačnim postavljencem (dacarjem, dačnim uradnijam) naznaniti. Kdor to zanemari, pregreši se zoper §. 324. dačne kazenske postave Đačno početje se pa takrat zač y kedar se po stavimo, vino v obrtnijske prostore spravlja, živina klati začne, v register že vpisano, pa še ne zadacano vino nastavlja; drozga v kotel polni žganjica kuhati misli itd ) iz ktere se Ako tedaj gostilničar (krčmar, birt) sod vina v obrtnijsko vežo klet hram, ali druge prostore obrt jski hiši spadajoče, spravi, predno to dačnemu postav encu naznani, in od njega za to privoljenje dobí, pre y stopi 324. dačne kazenske postave Ravno ta spra vlj njeni, ; prestopi tudi tišti, ki redno v klet tedaj dacarja za spravljanje v klet nazna- ga zadaca v svoj register vpisani sod vina nastavi ) predno Ako ima tedaj gostilničar v kleti (keldru) vino, od kterega dacar že vednost ima, in ki ga je z njegovim . ke- pnvoljenjem spravil, nima pravice nastaviti ga dar koli on hoče, ampak naznaniti ga mora popřej da carju y m mu dac odrajtati obéh primerljejih se po 265 in 266 . dačne mkr at kazenske postave naklada kažen štir- do ose od navadne dacije s poviškom in naklado vred, in ta se mora tudi odrajtati ^ Kažen se pa ne naklada le od onega vina v posodi manjka, ampak za odměro kazni služi celi prostor dotične posode } kar ga takat drug Brez dacarj v klet vednosti tudi ni pripuščeno spravljenega vina iz ene posode v bodi-si vino zadacano ali ne. Tudi se ne sme brez dacarj eve vednosti iz zadacanega večega soda vino v manjšo posodo pretakati in v porabo v druge obrtnijske prostore prenesti; pa tudi v manjših sodcih v obrtnijske prostore z dacarjevim dovoljenjem preneseno, * Hvala lepa za res zeló potrebni podúk. Vred. pa ne iztočeno, tedaj ostalo že zadacano vino brez njegove vednosti nazaj v klet spraviti. Kdor to brez naznanila in dacarjevega dovoljenja stori, pregreší se zoper §. 324. dačne kazenske po- stave, in ravná se njim po 265 266 omenjene postave Ako se vědoma odpravijo uradni pečati od sodov kotlov itd., prestopi se s tem dačna kazenska postava in naklada se po §. 238. te postave kažen zapora na dni dni do * 7 7 mesecev po okoliščinah naloží se pa tudi ostři zápor od in pri velikih obtežnjah celó od mesecev drugih zadevah se pa za poškodovanje uradnih pečatov po §. 452. dačne kazenske postave naklada kažen v denarjih od 5 do 200 goldinarjev. Slednja kažen zadene vžitnini podvržene obrtnike tudi tedaj ako se pečati le po naključbi poškodvajo. Omenjene pečate treba je tedaj poškodvanja dobro varovati JJVWMVU V* WMH JV WVWMJ ^VOUVUVMUjtt UUUXU V aiuvail 2 in ako se kako poškodovanje zapazi, mora se to nemu- doma dačnemu postavljencu naznaniti poti mogoče se škode obvarovati. kajti ; po tej ikar pa ne mislite, da pečat je še le potem po- že pretrgana ali škodován, kedar se razruši Ottuuu v «u , acuai. oo i ani uoi , ne i - zíu JJ1C UgělLli prerezana vrvica ali trak, kteri služita za prevezo na kteri so pečati pritisnjeni, veljá za poškodovanje pečatov. ' : Nekteri obrtniki začnejo živinče že klati, kedar člověka k dačnemu postavljencu pošljejo, naj klanje ondi naznani in dac plača. Tudi tako ravnanje je zoper 324. dačne kazenske postave, in ako dacar prej î t m obrtniku od druge strani pride, predno ima boleto v roki zapade on kazni po le, pre . 265. i in 266. vžitninske kazenske postave, ktera štiri- do osemkrat toliko znaša, kolikor daca s poviškom in naklado gré, in ki se tudi plačati mora. Nabajajo se tudi mesarji taki, ki drug druzemu meso posojujejo, ali pa ga drugi od druzega kupujejo, in izposojeno ali kupljeno meso potem domá v svoji mesnici na prodaj sekajo, pa tega ravnanja dotičnemu dacarju ne naznanijo f češ da je dac od živinčeta že odrajtal oni mesar, kteri je zaklal. Tudi to ravnanje je zoper §. 324. dačne kazenske postave, in tudi na ta prestopek je štiri- do osemkrat tako visoka kazen nastavljena, kakor daca s poviškom in naklado od mesa gré. Kdor si misli po omenjeni poti mesa pridobiti, mora to vselej poprej dotičnemu dačnemu postavljencu, to je, tistemu, kamor spada mesar, ko je živinče zaklal in dac od njega odrajtal, naznaniti, in si od njega za omenjeno meso boleto preskrbeti. Boleto pokaže potem svojemu dacarju, kteremu se ima pridobitev mesa naznaniti. Kdor nima tacega skazovanja, ravná se ž njim zarad zasačenega mesá ravno tako, kakor z onim, ki brez naznanila kolje. 254 Tedaj vžitnini podvrženi obrtniki! ne začenjajte nikoli nikakoršnega dacnega podvzetja, predno nimate bolete v roki. Ako se po nasvetu ravnate, ne boste ekode trpěli. Krajs, kjer trdega lesa manjka, ali kjer je nasejmo s šilovino, da se more že v bližnjem kjer trdega lesa manjka ali kjer je i Dacarjem pa, kteri vam zoper te postavne do- dega lesa oskrbimo. ločbe kako delovanje dovolijo, verjemite le tedaj, kedar drag 3 stoletji rabiti; druge goličave nasejmo z želodom, da skrbimo za naše požne zanamce in jim potrebnega tr- vám njihovo dovoljenje v vaše registre vpišejo , ua pu- oiuoi ^wu ujaa&uj j/uuuuwjcrn uicortjuiu u u i z q16u tem izkazovanje v roki imate in ga dačnim pregledni- nom, — pod bolj oštrim, kjer se je živine bati, kom pokazati morete, ako bi se vam kako samovoljno smreko; šilovina bolj rada raste in je tudi najpriprav da po- Kjer ni drv za kurjavo, tudi šilovja nasejmo in sicer pod milim podnebjem mešajmo bor z mecese- pa zoperpostavno djanje očitalo. nejsi les za vsakoršno rabo. Kjer hočemo visoke gozde zarejati Gospodarske stvari. Zareja novih gozdov po umetni setvi. w uvvviMv • iHvuw gvuuv« Am ujati y sejmo bukev in hrast posamesno ali pomešano; obá se dobro vkup obnašata in dajeta dober les Namešajmo take gozde tudi z bresti i sok in olje. , javori in jeseni; dobili bomo od teh ne le dober les za kurjavo, ampak Ako hočemo dobro zasejati nov gozd, moramo pa- tudi za kolarska in mizarska delà. ziti na sledeče řeči: I. izbrati si moramo tako drevesno seme, o kterem ste , kamor ga posejemo rom na zemljo, lego in toploto dobro obneslo vemo, da se bo na mestu i t z oži- li. izbrati si moramo tako drevesno seme, o kterem vemo, da bo v prihodnje najboljše drevje za okolico III. seme mora biti dobro kaljivo; IV. o pravem času ga moramo sejati; > . Kjer hočemo niz ke gozde izrejati, sejmo hra-gabre in b reze, od kterih tudi veliko semena prav po nizki ceni dobiti moremo in sejanje v velikem lahko napravimo. Take oddelke pomešajmo z bresti, javori in jeseni. Kjer je zemlja vlažna, zarejajmo jelše in breze. Najbolj priporočati je izrejevanje hrastov, ker poganjanje posekanih porobkov več pre-tokov prenesti more, mu dolgo trpí in zraven izvrsten V. določiti je treba, koliko semena bomo na oralu les za kurjavo in čreslo gospodarju daje. potřebovali; Na oddelke, solncu močno izpostavljene, sejmo obdelati VI. kraj , kamor hočemo seme sejati, mora se umno tako drevesno seme, ki v mladosti srčno korenino raz- 5 VIL odločiti je treba, kako gosto bomo sejali; VIII. na setev samo je treba paziti; IX. varstvo in skrb vsejanih prostorov, in X. prihodnja obravnava rastlin. Dajmo vsako točko posebno obravnavati. vije > ne usuši. nr ker se potem tako naglo Na veternih krajih sejmo taka drevesa y veter zarad močnih korenin poškodovati ne more. da jih vesa 10. Kjer obroči večo ceno imajo ko kolarska dre--, pomešajmo vse sadbě z brezo, in pazimo na to, jo prec, kakor je vporabljivo deblino dobila ali izse- Izbira zemlji, legi in toploti najpripravnejšega dre-vesnega semena je najpoglavitneja stvar pri seji, kajti čas in stroški so zgubljeni, ako nismo tukaj ker trud prave zadeii. Kdor na lomljive kraje seje bore namen ravno toliko dosegel, kakor oni ki je na bo 8uhe } ) peščene kraje jelše sejal. Tudi v pogledu na podnebje se mora paziti, da se pravo zadene, kajti vse vrste dreves ne prenašajo ostrega podnebja, in največ dreves v prijetnem podnebji prav dobro in vspešno raste. II. Odlocitev takih dreves, ki bodo okolici najkoristneja. da kedar začne vladajočim vrstam dreves škodovati, kajmo. Smrekovine in hojevine ne mešajmo z brezo, une preraste in jih s svojo krono, ki sem in tje maha zeló poškoduje. 11. Ako hočemo nježnim rastlinam v mladosti varstvo in 8enco dati, nasejmo prostor z borom 3—4 leta ! popřej v razorčeke po do čevljev saksebi. Bori se morajo odstraniti, kedar začnejo unim na potu biti, brez ozira na vse, čeravno so še čevljev visoki. do Ko smo z ozirom na zemljo in podnebje Nobene rastline ni, da bi v prvih letih hitreje rastla, največ cene in varstva dajala in skoro povsod odločili dobro se obnašala, kakor bor, zavoljo cesar se tudi za uu Duju £a uauuui ua scuiiju i u puuucvjo, VUiUUU ~----- - ---------7---------1-- J ------- ----—' gozdna drevesa, o kterih vemo, da bodo tukaj rastla, varstvo, posebno, če hočemo, da dospejo drevesa hitro moramo potem taka izbrati, ki bodo okolici najbolj koristna. Gledati moramo toraj na to, ali so drevesa najbolj potrebna, ki smo jih namenili saditi ali sejati? v sklep i tudi pod oštrim podnebjem dobro priporoča. To so glavna pravila, ki jih moramo pri zbiranji drevesnih vrst pred očmi imeti. Ne izpodrivajo pa druzih vrst dreves, a kterimi se Držimo se pri tem sledečih iz skušinj vzetih vodil: večkrat iz majhinih oddelkov se veča korist pridobi. Zarad zaredbe gozdov v velikih razmerah se pa mora teh pravil vsakdo držati; kdor bo tako ravnal. bo Manje goličave v gozdih nasejajmo s tistimi dre-vesi, ki zraven ali okoli oddelka rastó, da se delo zlaj- šuje in gozd najbolj enako izgleda. Za izrejanje lesá volimo take oddelke, ki ni- uvšu fsictval *o«auv; viimmvi j u. gotovo popolnoma zadovoljen. (Dal. prih.) f majo samo dobro zemljo, ampak tudi tako lego, da se bodo lahko enkrat težka drevesa izpeljavala, ali na plav spuščala. Kjer že skoro lesa pomanjkuje, ondi sejmo tako drevesno seme, ki na dobri zemlji že v 70. ali 80. letu dosti ^debela zrastejo, kakor je šilovina. Ce se vidi, da lesá ne bode tako hitro zmanjkalo Narodne stvari Ravnopravnost — ■ —————- šolah cislajtanskih. litik' Iz vladinih virov smo izvedeli i tako piše )) Po- da je leta 1868. bilo 7899 uôencev na šesterih I ^ • i mm m m m « » % m * • • • « m> % m sejmo hrastovo seme na vse pripravne goličave 9 kjer bodo do tistega časa zrastla in pripraven les dala. Tudi je bresti dobro zarejati, ker nekoliko poprej ravno je bilo 1385 Cehov, vendar so se učili le nekteri V8eučiliščih, ki jih imamo v Cislajtaniji. Med temi je bilo 3058 Nemcev, toraj manjščina, a vendar so Dasi- bila vseučilišča brezizjemno skoro vsa nemška. - JV------ VtWtSlVf flmvjMM , «u™ fVr J JW 1VW v , ÏVUMMi V.U114 ^ UCBlOll kakor hrast izrastejo, vendar od njih semena ne mo- predmeti česko na praskem vseučilišču, če tudi je če- remo tako naglo dobiti, nego od šilovja, zato se šilo- skih učencev toiiko, kakor nemških. Za 902 Poljaka vina najbolj priporoča. so se razlagali le nekteri predmeti poljsko na dveh 255 vseučiliščih, 483 Rusinov in 423 Jugoslovanov^ pa se ni celi nié in nikjer razlagalo v materinskem jeziku! Kakor se sliši, hoče vlada napraviti vseučilišče za 184 Lahov, — 3193 slovanskih dijakov, kterih je toraj večina, pa ne bode imelo nobenega vseučilišča. Vseučilišče v Inšpruku šteje samo 468 učencev, toraj toliko kolikor je Rusinov in Jugoslovanov. Po številu učencev morali bi imeti po tem takem Čehi troje, Poljaci pa dvoje takih vsejičilišč, kakor je uno v Inšpruku. Krakovo na Poljskem ima 372 učencev in je nemško vseučilišče, akoravno nima ne enega po rodii nemškega poslušalca. *) V Pragi je 540 Nemcev, Slovanov pa 1058, — in vseučilišče je nemško! V Lvovu je 134 Nemcev, 365 Poljakov in 425 Rusinov, — in vseučilišče je nemško. V Gradcu je 165 Slovencev, v Inšpruku 55 Lahov, za Lahe se bode ondi naredilo vseučilišče, za Slovence ni duha ne sluha o vseucilišču. Ravnopravnost, ktera nam je zagotovljena po de-cemberski ustavi, je tedaj taka, da Nemci šestkrát toliko dobijo, kakor drugi avstrijski narodi! Ce prav po sreči gré, se vrže Poljakom kost, drugi naj se pa obrišejo. Ako bi se merilo po enaki, meri, morali bi imeti Nemci tri vseučilišča, Poljaki, Cehi, Rusini in Jugoslo-vani pa vsak vsaj po eno. Napraviti bi se toraj moralo jugoslavjansko vseučilišče, — stvar, ktera bi manj stroškov prizadela, kakor ena nova vojaška kapica pri vsej armadi in še polovico ne tega, kar nove v barvi spremenjene vojaške hlače. Ako bi se pa napravila maj hna vseučilišča, ktera bi štela majij kakor po 1000 poslušalcev, potem bi morali imeti Čehi in Poljaki po dvoje vseučilišč. V vsej Avstriji se uči le 273 protestantov na vseučiliščih, a vendar imajo svojo fakulteto, Cehi, kterih je pa 1385, pa nobene. Še bolj zanimive so pa številke na gim na zijah in realkah. Med 29.723 učenci na gimnazijah je 12.763 Nemcev, jih ni toraj polovica, — 6368 Cehov, 5135 Poljakov, 1895 Rusinov, 1945 Jugoslovanov, skupaj 15.343, potem takem več kot polovica. Kako da pa tukaj stoji z ravnopravnostjo, to vsak vé. Med 11.112 učenci na realkah bilo je 6752 Nemcev, 2781 Čehov, 583 Poljakov, 381 Jugoslavjanov in 58 Rusinov. Razvidi se, da se zanemarja realna omika pri Rusinih popolnoma> pri Moravanih in Jugoslovanih pa zeló. Gotovo pa se vpi-savanje učencev po narodnosti ne godi povsod prav. Kako neki more biti v vojaški granici 30 Nemcev na gimnaziji, 238 Nemcev v Bukovini itd. Res, da se povsod nahajajo sinovi uradnikov in vojakov, pa tako veliko število (238 Nemcev v Bukovini) je gotovo en kos umetno skovane germanizacije. Na Pemskem je na gimnazijah 3021 Nemcev in 4519 Cehov, _ toraj so pa tudi šolski nadzorniki skoraj vsi Nemci. Cehi so v nekterih mestih v veliki večini proti Nemcem, in vendar so v onih krajih nemške gimnazije. V Dalmaciji je 139 laških in 423 slovanskih učencev, in tudi tù je vse laško; prav tako ima Kranjska dežela 92 Nemcev, 728 pa Slovencev, toraj — se vé, da mora biti vse nemško, akoravno je na kranjski gimnaziji en sam Nemec in 78 Slovencev, na Novomeški pa 7 Nemcev in 177 Slovencev. Tudi ni Nemcev na gimnaziji po-reški, koprski in tržaški, in vendar se na Dunaji govori le — o nemški Avstriji. Zoper neumnost se le Prusi — sklepa „Politika" —-ne borujejo — zastonj. *) Zdaj se je ondi nekoliko predrugačile. Vred# Znanstvene stvari. Sporocilo o XVII. odborovi skupščini Matice slovenske. v Ljubljani 1. avgusta 1870. 1. Razun predsednika gosp. dr. Coste so bili vpričo gg. odborniki: dr. Janez Bleiweis, baron Anton Cojz, dr. Krek, Lésar, Marn,vdr. Papež, Praprotnik, dr. J. Razlag, Sovan, Svetec, Solar, Vavrû in Iv. Vilhar. ^ 1. Najprej se potrdi in podpiše XVI. odborové seje zapisnik. 2. Gosp. tajnik poroča o važnejših stvaréh tako-le: „Slavni odbor! Od 16. odborové seje, ki je bila 23. dec. 1869. 1. oglasilo se je 112 gospodov, ki želé sprejeti biti v slavno društvo, med temi je 7 ustanov-nikov in 105 letnikov (zadnja številka glavni knjigi je 1786). Ti so : (prebere imena). Kot odbornik stavim predlog: Naj slavni odbor blagovoli vse sprejeti med prave ude Matice slovenske. (Odbor pritrdi predlogu.) Kakor pa nobeno veselje ni stanovitno pod soln-cem , tako tudi moja naznanila ozir pristopa k Matici niso zgolj vesela, ampak omeniti moram in ne smem zamolčati žalostné dogodbe, da je nekoliko udov od-s to pilo od Matice; med odpovedbami omenjam le onih, ki se mi zde pomenljive. Odstopili so 4 gospodje tomajske dekanije (bere imena); g. A. Ukmar se je tudi odpovedal poverjeništva, za ktero je nasvetoval g. Jerneja Brenceta, duhovnika v Dutovljah. Naj si. odbor pritrdi temu nasvetu. (Pritrdi.) Dalje se je osem udov dobrleveške dekanije na Koroškem in to kaj čudno odpovedalo Matici: gosp. poverjenik ni sprejel lanskih Matičinih knjig, ampak napisal je na napis besede: „Wurde nicht bestellt, daher retour"; en drug ud iz Koroškega pa besede: ,,Wird nicht angenommen", — in knjige so nam nazaj priromale v Ljubljano ter smo za-nje morali plačati dvojno poštnino; tudi iz slo-vensko-bistriške dekanije se je odpovedalo nekoliko udov. Dvakratna razpošiljatev knjig in zemljovidov, ki jo je si. odbor v 16. seji přepustil tajniku, bila je precej težavna; naj omenim le dveh ovir. Prva je bila ta, da gospodje Matičarji v redu ne naznanjajo pre-memb svojih bivališč, z mnogimi dopisi se je vendar vse poravnalo. Drugi je bilo vzrok ta, da od novembra 1. 1. nimamo strežaja. Bilo je toraj treba delati po drugem načinu. In zgodilo se je tako, da sem za zavijanje, vezanje, pečatenje in znašanje knjig na pošto po navadni plači najel postreščekov; ker sem že omenil okoliščine, da Matica nima strežaja, naj si. odboru še naznanim, da sem za pospravljanje sob, male pošiljatve na pošto in kurjenje peči najel žensko, kteri plačujem po en goldinar na mesec. — Zadnjih dveh okoliščin omenil sem le zato, da se v računu razjasni tišti oddelek, ki govori o malih pisarničnih stroških, kteri so viši od lanskih; oni o strežaji pa manjši; oba skupaj sta manjša od lanskih. Odsek za izdavanje knjig se je bil v tem času sešel trikrat, in to 11. februarija, 16. marcija in 6. * 1 • • julija. I . Ji I F 11. februarija je a) pretresal in potrdil račune za lanske knjige, in b) obravnaval vprašanje, kdo naj tiska knjige za 1870. leto. Bilo je sklenjeno, naj se vprašajo tiskarji, po čem hočejo tiskati prihodnje knjige, in g. Kôke, po čem hoče izdelati zemljovide? 16. marcija bili so na posvetovanji naslednji predmeti: a) komu naj se g. Ogrinčev prevod Schoedlerjeve astronomije izročí v presojevanje? Sklep je bil, na- 256 prositi g. Iv. Tušeka za ta posel. Gosp. Tušek je bla- govoljno prevzel to delo. Ker je imel s popravljanjem mnogo truda, zato je dovršivši popravo zahteval 40 gld. nagrade; nagrada se mu je obljubila s pristavkom, da se mu določi in izplača potem, ko se astronomija na-tisne. Naj slavni odbor pritrdi temu ravnanju in odsek za izdavanje knjig pooblasti, da g. Tušeku po dovrše-nem tisku določi nagrado. (Odbor pritrdi.) — Ker pa Tušek na nekterih mestih prevoda ni na tanko določil, naj se ali njegovi ali Ogrinčevi izrazi stavijo, zato je gosp. prvosednik naprosil gosp. Iv. Solarja, naj blago-voli prebrativ in za tiskanje konečno vrediti rokopis. Gosp. prof. Šolar se je prijazno podvrgel temu delu in ga toliko dovršil, da je stavljena prva pola. Natisnjena pa še ni, ker je od gosp. Ogrinca še le danes dospěla korektura. Pogodba s tiskarjem J. Blaznikom in Kôke-jem vršila se je tako-le: Egericina tiskar-nica je odgovorila, da jej letos zarad preobilega druzega delà ni mogoče udeležiti se konkurencije za Matičino tiskovino; gosp. Milic je odpisal, da ne more prevzeti delà, ktero mu ponuja odbor, in sicer zato ne, ker je čas do 31. julija prekratek, da bi s svojimi močmi tako naglo mogel izvršiti obširno delo ; — gosp. B lažni k pa je odgovoril, da ga je volja prevzeti delo in sicer: Knjigo prirode II. snopič v 2500 izt. polo po 45 gold. Koseskijeve poezije v 2000 iztisih polo po 39 „ Letopis v 1800 iztisih polo po.....37 ,, 4. Slov. Štajer III. snopič v 2024 izt. polo po 32 „ toda z dostavkom, da se zarad letošnjih tiskarskih oko-liščin ne more zavezati, da bi vse natisnil do stavlje- nega obroka, to je, do 31. julija t. 1. —■ Odsek je z gosp. Blaznikom sklenil pogodbo po imenovanih pogojih. Gosp. Kôke je zemljovidom stavil naslednjo ceno: Risanju in kamnorezu „Severne Amerike" 165 gold. „Južne Amerike" ........165 „ 3. „Azije"................220 „ 4. Za natiskovanje vseh treh zemljovidov v 2000 iztisih in v 4 barvah . . . . . 480 ,, 5. Za papir vseh treh........140 „ Za kamene vseh treh.......30 „ Skupaj . 1200 gold. Vrh tega je svoji ponudbi dodal opombo, ktero na-vajam od besede do besede: „Zugleich erlaube ich mir zu bemerken, dass, wenn es im Interesse des Vereines ware und die Herausgabe der Karten dadurch erleich-tert wiïrde, ich mich gerne bereit erklàre, die Zahlung der betrefFenden Summe in Raten anzunehmen und dass ich mit jeder beliebigen Abschlagszahlung zufrieden bin." To Koke-jevo ponudbo je odsek sprejel s pristavkom, da omenjena olajšuva morda nagne Matičin odbor, prihodnje leto več nego tri zemljovide dati na svetio. Ob enem je bil tudi g. M. Cigale naprošen, imenovanim trem zemljovidom preskrbeti slovensko imenje. Vsled Koke-jeve obljube menda kmalu dobimo dovršene tri zemljovide. " Gosp. .dr. Gršakov rokopis^ „Narodno gospodarstvo slov. Stajerja". — Da slov. Stajarju ostane osnova, kakoršna mu je bila nacrtana in konec I. sno-piča natisnjena, sklenil je odsek, da se gosp. dr. Gr-šakovo delo, ki samo dá en snopič 7 pôl, natisne pred snopičem, za kteri nam še niso došli vsirokopisi; da se pa to more doseči, razdeli se knjiga na dva zvezka, vsaki z 2 snopičema. — Tretji snopič je v tiskarnici že dovršen. Gosp. dr. Gršak zahteva nagrade po 20 goldinarjev od pôle. „Naj si. odbor dovoli to nagrado". (Odbor dovoli.) r a Kmalu se dovrší tudi „Letopis" za 1870. leto. Iz tega sporočila je toraj razvidno, da Matica za 1870. leto izdá: Letopis s 8poročilom vred; Schoedlerjeve knjiga II. snopič; Slovenski St ajar III. snopič; Kosesk i jeve poezije; tri zemlj o vide. Gosp. dr. A. Jarec, c. kr. šolski svetovalec je poprašal, po čem mu Matica hoče dati zemljovide, kterih želi mnogo nakupiti za kranjske ljudske šole? — Odsekov sklep je bil, dati mu jih poceni, po kteri se oddajajo knjižnim trgovcem. Tukaj si. odboru dalje objavljam, da je upravništvo iztis „Nauka o telovadbi" — II. del slavni c. k. deželni vladi kranjski predložilo s prošnjo, da blagovoli to knjigo naznaniti in priporočiti šolskim predstojni- štvom na Kranjskem. Vspeh te vloge je bil j da je si. c. kr. deželna vlada z dopisom od 12. sušca 1870. učiteljstvu priporočila to knjigo ter ob enem pri Matici naročila : Nauka o telovadbi del 50 iztisov u o )) il 99 50 Zemljovidov vsakega po 180 99 99 Za te knjige in zemljovide smo přejeli 180 gold. Znižano ceno telovadne knjige smo dovolili tudi „Sokolu", Ijubljanskemu telovadskemu društvu. Slavni odbor je prošen: „naj blagovoli potrditi to ravnanje". (Odbor pritrdi.) (Dal. prih.) Národopisné stvari vicah Venetski božanstvi Fon in Gerio. Spisal Dav or in Trstenjak. Visokoučeni Gilferding je, kakor je že v omenjeno, v posebnem spisu dokazal bilo vensko narodnost starodavnih Vén et mnozimi druzimi dokazi navel več imen 99 No in med etskih božanstev in venetskih besed, ktere je pravilno zaklada slovanskega jezika razložil. Za venetsko božanstvo on ima tudi a 9 kterega so Rimljani jednačili sè svojim Martom. *) Vendar Gilferding žanstva pisa na rimskih spomenicih: „Fonioni Sacrum upal razložiti, kaj da pomenja ime bo Muratori nam je zapisa! dva rimska na- Seja Jonis magistra donum dedit". Na drugem spomeniku je neka Annia popravila: „aediculam F_________ Ime Fon je tako razširieno no Goriškem razsirjeno po 9 Kranjskem in Štajerskem, da ni dvomiti nad njegovim domaćinstvom Utegnil bi se sicer že a priori kteri jezikoslovec upreti zoper slovenskost imena slovensk. ; češ 9 da glasnik ni Jaz sem že v posebnem članku natisnjenem v da tudi f je glasnik slo- „Matičinem" letopisu dokaza!, vansk, in bodm tukaj sopet nekoliko prikladov navel 9 sede Slovanski glasnik f se je izobrazil iz glasnikov Jaz opominjam samo na slovenske be hv in th > flod 9 ft 9 kefa za hlod srbské: fi tat frenk vrenka fug 9 9 noht falit 9 keha za 9 na hitati 9 vuga 9 , i. i c u a. a , i u g a , i«*»"» a« uiiau hvaliti. *) Tudi v staroruskih in staro 9 polskih listinah najdeš osebna imena Fal ; Falk 9 * Glej: Muratori ,,1nserip. 101, 2. Tudi v italskih narečjih glasnik u prelazi v primeri oskijsko: fir eus za hircus, sabinsko: trafere, za trahere, ve- fe re za vehere, fostis, za hostis, fanula za hanula-orum. kleine Gotzentempel itd. » Pis. Fa Ion za H val, Hvalko, Hvalon, Falim za Hvalim starosrbska: Falisav, Falimin, Fraston za Hvra- sten, Famo ta za Hvamota. *) Tako tudi Fon i o stojí za: Hvonio. Koreniko xbčih, h van, še je ohra-nila staroslovenščina, in pa današnja bolgarščina, ktera tudi glasnik hv spremnija v f. 2) Iz korenike XBaH je XBaHïft, rapio,*) grabim, s silo jemljem, popadam, zmi-kavam; Fon — Hvon je toraj: sap tor, prav naravno poznamenovanje za božanstvo boja, kteri se je pri starodavnih narodih pogosto zaôel zarad grabeža in plenjenja. **) Beseda še se je obranila pri Crnogorcih, v igri imenovani: Fen. Vuk jo opisuje tako-le: „Fen igra, u kojoj igrači sjednuvši u naokolo biju turom (fasciculus, Ruthenbundel) jednoga, koji je na srijedi, krijuči turu, i dodajuči jedan drugome izpod koljena, i vičuči: Fen! Fen! kod koga onaj koga biju turu uhvati, onaj valja da ustane i da ide u kolo, a on sjede na njegovo mesto". 3) Fen'! Fen'! ni druga nego: h ven', h van', novobolg. fant, rapere. Kakor so druga ve-netska božanstva, postavimo: Belin, Bilin, Belie n, Be len, dalje: Baj a s (primeri srbsko: „sunce baje = aija) Bergim, fulgurans slovenska, tako tudi Fon. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Lovrane v Istri 1. avgusta. (Spomini na volitev.) V časopisu „Zukunft" priobčena bila je volitev poslanca za Porečki zbor na Voiovskem. Da je narodna stran s svojim kandidatom propala, ni se čuditi, ker očividno bilo je precej v početku zbiranja, da zmagati nikakor ne morejo vrli narodnjaki, mili naši bratje, Kastavski Hrvatje. Uradnikov, kteri so po okrožni zapovědí morali za pl. Clesiusa glasovati, bilo je brez-številno; edinega sodniškega pristava vrednega g. Legata, kterega narod v celi okolici tako v sodniških kakor v narodnih zadevah jako ceni in spoštuje, ni bilo pri volitvi videti; pokazat je s tem mili naš brat, iskreni rodoljub, da mu srce pošteno bije za narod svoj. Bog Vas živi mili narodnjače! — Vse drugače pa se je ponašal kaplan iz Poljan g. France Župan, kterega je že dopisnik v omenjenem časopisu opisal, al ne še prav na tanko, kakor si je zaslužil. Omenjeni g. Župan je rodom Gorenec, tedaj pravi Slovenec; postave je strašno velike in grozne, obličje precej kaže neko hinavsko priliznjenost. „Hvale vred-nih" dejanj o narodnosti, kterih si je gosp. Župan po svojem značaji že polno bisago nabral, nočem popiso-vati; al razodeti Vam hočem, dragi bralci, njegovo obnašanje 14. dne u. m. pri mestni volitvi na Voiovskem. Oni dan g. Župan ni imel nikakošnega posla na Voiovskem; vendar priklatil se je bil vse eno agitirat za pl. Clesiusa, nam pa v nesrečo narodne strani. V Opatiji, v krčmi nekega narodnjaka, zapazi g. Župan nekoliko Moščeniških volilcev, ki so trudni od daljne poti in silne vrocine okrepavali se pri kozarcu vina. Pridružil se jim je in vpraševal jih, kterega da mislijo izbrati. Oni na to soglasno odgovorijo: „S Kastavci edini hočemo voliti našega pio vana čestitega g. S pinč i ča." Na ta odgovor plane Župan kakor obseden s stola in strašno kriči po sobi, da g. Spinčič nikakor ni za to, l) Glej: „Codex Polon." 1427. 434. Akta Kiejev. Moro Skin, Imenoslov. str. 198. *) Glej: Miklosič „Lexic. paleoslov." str. 1089. *) Druga sorodna korenika je: hvat, rapere, prehandere, novobolg. fati za hvati, faŠta za hvasta, rapina. **) Primeri nemsko: Krieg iz kriegen, prehendere, rapere. Pis. 3) Vuk „RjeS." s. v. zato naj njega nikar ne volijo, ampak vrednega pl. Clesiusa, drugače bi vam v eni ali drugi reči škoditi mogei. Preplašeni Moščeniski kmetje dali so se po tem strašilu zapeljati, in odpravili so se brez glasovanja na pot domů. Vprašam Vas gospodine : Od kodi in kdaj Vi toliko deleč g. Spinčicevo nesposobnost poznate? Ali po sebi čevelj merite? Pokazali ste na istino Vi gosp. Župan, da več ljubite uradnika Clesius-a, nego svoje vredne Liburniške sobrate. France! France! Kako to, da tulite z volkovi današnjega „liberalizma" in ste od-padnik naroda svojega? Kaj bodo rekli mili narodnjaki, Vaši Gorenci, ki gotovo od Vas niso kaj takoš-nega pričakovali? Kazali bodo z nami vred: „Izneveril se nam je véliki France, in kakor adjutant birokratizma, služil je za adjutanta in stobstrompetarja Cle- sius-ovega. V Gorici 29. jul. (Konec.) — Prek starih znancev na desni strani zbornice ugledamo novake tri: Dolijaka, Faganela in dr. Lavriča. Župan Matija Dolij a k je gosposk kmet ali kmečk gospod, zná za silo nekaj pisati in brati; na taborih itd. je govoril v domačem (sol-kanskem) narečji; furlanski govori dokaj dobro, književne italijanščine ne pozná. V županskem delokrogu je izveden; za narodnost jako vnet, toda narodovanje njegovo in sploh vsa politika je le bolj zvoniška; sicer je v zahtevanjih svojih brezoziren in oster grajavec mlačnega ali zmernega postopanja. Bil je ud cestnega odbora goriško-okoličnega, pa ni mogei dolgo v njem ostati. Gledé na opisane lastnosti in na — ne vem ali resnično ali dozdevno — prenapetost ga imajo Lahi za „enfant terrible" in izvolitev njegovo za očitno provokacijo. Jez pa mislim, da kakor hitro pride v zbor in bo videi, kaj in kako se tam delà, ne bo tako hud, kakor ljudje mislijo. — Podžupan Faganel razumen kmet (pošteno kmečki oblečen) je v domačih praktičnih zadevah dovolj iznajden; govori precej čisto slovenski, nekaj nemški, italijanski ne zná; v ostalem je obzor njegov po tišti omiki omejen, kakoršno je dajala stara gimnazija do 2. razreda. Ko bi „Novice" že 26 let „stare" ne bile, rekel bi, da je Faganel „Novice-Bauer", tako pa Faganela moram imenovati „Narod-Bauer". — Dr. Lavrič je našim bralcem slavnoznano imé. L. je bil nekdaj v državni službi, po tem advokat v Tominu in Ajdovščini, zdaj v Gorici. Književne slovenščine se je pozno poprijel, al prizadevnost veliko premore; dospěl je do tega, da je postal diletantni učitelj slovenščine in da med vsemi advokati največ slovenski piše. Goriška ga imenuje tudi očeta čitalnic in taborov. Kot učitelj deklamatorike govori slovenski po govorniških sekiricah umetno-čuvstveno (s pathos-om); italijanščina mu ne teče prav gladko. Kedar pojde za katoliške interese , nadjamo se, da bode govoril v smislu volilcev, ki so ga pooblastili. Ne manjka se jih, ki trdijo, da je dr. Lavrič premalo praktičen, v narodnih rečeh pre-več idealist; z občno politiko se ne pečá veliko. Oči« tajo mu dalje, da se daja prerad po nezrelih ljudéh navdihovati. Ako tem nadrobnim črticam slednjič še pristavimo, da je dr. Lavričevo geslo: „Vse za narodnost, svobodo in napredek", imamo ga vsega pred sabo, kakor živi in deluje. To so naši novaki; prva dva odbornika „Soče", Lavrič pa predsednik njen. O starih poslancih nimam veliko pripovedovati, ker so vsi že dobro znani; 5 izmed njih (Crne, Grjup, Pa-gliaruzzi, Winkler, Žigon) je letos že v tretje izvo-ljenih, 2 (dr. Abram in Polaj) v drugo. Veljakom na slovenski strani prištevamo Gorjupa in Winklerja (v narodnem oziru pa je med njima velik razloček); kos zmožnejšim laskim pravnikom je tudi dr. Abram. Sploh, ako položimo naše in laške poslance na tehtnico, ne vem, ktero torilo bi bilo teže; našim slovenskim no- 258 Voizvoljencem naj bode skrb, da se nagne jezik na rišče tudi prihodnjo nedeljo ne bo prazno. Tačas smo nago stran. — Toliko gledé osebnosti; drugič bom opi- mislili, da pri takem vremenu žive duše ne bo na tabor soval naš zbor z druzih stališe. Iz Toiuinskega. Čujte in vendar na tisoče jih je bilo tukaj, in kakor slišimo » Novice" prečudno no* druge tisoče je vreme na poti nazaj vračevalo. vic;o in naznanite jo širokému svetu: 26. julija je na- „Slov. Narodu" je bil nekdo našteval, od kterih vseh pmvila narodna čitalnica v Ci r kn em „besedo". gram jej je bil: domača godba, petje, govor, igra „ Pro-Žu- —~—# j~ — 7----—~.~ * ~* y krajev da je bilo taboritov tukaj zbranih, in kakor se vidi vendar vseh ni bil naštel pa vi , fSOOOLLf, IU QUUCWUU IVUJUUlrt, iJjUUOl»« J^ "T " ť " ^ ^ ^ * ) ffOfclU veliko. Napovedana je bila „beseda" ob 6. uri zvečer. nič omenjenih ni bilo, česar pa odbor kriv ni u zakaj odbor je od ene pesem, in konečno tombola. Ljudstva se je zbralo strani dopiâno po nosu dobil, zakaj da tistih prišlikov v ......- * kaj*! a bije 6 in „beseda" se ima pričeti. Al kaj se zgodi! tisti zmešnjavi mu ni bilo mogoče prišlikov ne prezreti Ur Skoraj ni verjetno, a vendar je resnično. Gospod oče in še pozdraviti ne žu pan * f VijVDUV , M * wUUttl jV ivww.v-w. —--X------ mož v jirhastih hlačah, od glave do nog ves > a draga nam Je tu pritožba prišla, ker vidimo, kako nikdo naših rodoljubkov skrit neimškutar, ki slovenski jezik imenuje „prekleto kranj- rad ne ostane, pa vsaj zadnji „Slov. Narod" je spet to sk vzrok, ker se taboru niti naznaniti niso mogli niti ta- Jv VA vuiua J UVI ou va u umi ua^uauiu uiov UJUgll j U1 ti ta" da ljud- boru odgovarjati ni bilo mogoče. Ostanemo tedaj do stvo se tukaj zaveduje svojih pravic, se izobražuje in novega hvaležni dolžniki, in nadjamo se, da več tistih, spioznava postave; tedaj se gospod župan boji, da ne ki so nas unidan od daleč pozdravljali, prihodnjo bi mogel več samolastno, po svoji trmi ravnati; tudi ujU5çt v eu Qauiui«0iuu, «. VJ. M * ~. - .Mu. nedeljo tukaj nazoči našo zahvalo bodo sprejeli, n pr i njem nobenega kozarca vina ne popijemo. Da bi Slovenci iz daljnih pokrajin v našem središču si v bra m mii pri njem vedro vina plaćali k&rkoli VCU1U vlUCk piauau , pOteU) mi oiiiuii uoiau, hoteli; župan bi bil mehák kot polž. Ker smeli delati tovske roke segaje^ se o vsem tem v zvestobi povezali in za predrago nam bodo, kar gré za Boga, za cesarja se pa svojih pravil držimo in tedaj vse postavno de- domovino — zedinjeno Slovenijo. laimo 7 in ker smo čitalnico ustanovili, pa njega nismo 77 derlaubnosti" prosili, mu hoče od jeze tre- železnica.) Tukajšnja ^^ A žnnnv, (( «« l_1 _ 1____„ ~ ~ ~ Iz Železnikov 29. julija. (Nova f užina ; letina na- teklo jesen požar pokončal, še zdaj ni dodelana buih počiti. — Ce tudi hudo se je „gospod župan pe;njal, smo vendar-le „besedo" imeli, ki se je v lepem reidu ob pol 12. uri končala. Na to, kaj pa stori mo- nila se je sicer lepo iz tal spodnja fužina, ktero 7 nam je pre- ako- 7 ravno se že od začetka meseca mája postavlja. ■■■■■^■■■■HVzdig- , al oziroma na dragino le-gO)čni čupan? Zjutraj zgodaj napreže svoje kljuse in senine in drugih priprav, kakor tudi na visoke dnine hajd v Trst k namestništvu, vso pot kričaje: „Čitalnica pri delavcih, stala nas bo silen denar. Brž ko ne bomo be>k 7 tos get nit". Komaj pa dobro požene 7 kolo od voza pade mu m tako še blizo do dvakrat toliko doplačali, za kolikor je bila v/u v \jciCk , iu taavf lo o bietui aulom ui kaijti v svoji jezi ni nič videi in nič slišal. s tremi kolesi naprej drdra, fužina pred požarom zavarovana. Da se teim, ko mu je nek kmet 7 Se rekel : „kam tako hitro skoraj ; po-očka 7 čaisih že kládvo oglasilo, ker je za železje letos taka stiska da ga je še za skope denarce težko dobiti. — Letina saj imate le 3 kolesa, kje je četrto? se je župan je pri nas nekako srednja; ob košnji je ljudém precej zeló dež nagajal, zlasti tištim, ki so pozneje kosili. Zdaj Pa Je P° hribih suša že precej zeló pritiskala; posebno današnjih senožeti so bile po bregovih že zeló dežja potrebne, žuipan predramil iz svojega jeznaritega spanja žuipan da sem naznanil to „Novicam" zato o»*ij/au, u« ocui uaziuauii iu vi^ai daileč okoli izvé, kakošnega župana Veste očka da svet 7 še v mi imamo 7 župana brez znanstva postav 7 sa- kterega smo pa ravno te dni, hvala Bogu, v precej m da » pozneje). Naj tudi Tagbl. » Tagbl. u m taji „massre beseda gelungo" prečastitega g. Rozmana, vsaj mu nobena »g™J živa duša ne verjame, da je drugače, kar se je zgodilo ^H __ 7 A lr n i t%n /IM vJ ^ TAIV^IvaI* A XAIM 1« ^ ščak" je kriva pomote, ker Fr. Langer, ki je tudi na „in flagranti". — Zakaj pa da St. Jakobska šola tako zelenem list ku konšt. društva hodil po Dolenskem lepo napreduje, pospešuje jo (to vidimo vsi) prvič to i za kandidata trebanskega in je res tudi en glas vjel, ker se v njej podučuje in sploh ravná naravno, na ni grajščak, ampak rudarsk direktor. Tega je měnil národ ni podlagi > dopisnik. to je } da se vjema z domačo hišo Iz Št. Ruperta 5. avgusta. Po sl. vredništvu in izrejo, kakoršnamora biti vsaka ljudska šola drugič pa tudi za to, ker njeni učitelji delajo vsi ž i „Novic" od gosp. Antona barona Z ois a poslanih enim in eden z vsemi v najlepšem soglasji vedno zdru 100 gold, siromaškim našim pogorelcem, sem hvaležen ženi za njen pravi napredek. přejel. Mili Bog, stoterno povrni velikemu dobrotniku našemu Antonu, kar velikodušno stori revežem in do movini! „Viribus unitis" je tudi v silni nesreči izdatna velika, taboritov čez 6000. (Tábor isterski v Kubedu v nedeljo) se je skazal vrednega brata druzih slovenskih taborov ? navdušenost pomoč. A. Ko sir, župnik. Ic Ljubljane. — Deželni odbor je po dogovoru z tar jev ) mm i^juhfljulivl -" x/wli^lui vuuv/l jv j/v v ▼ vtjl €á vull J ) v u vo^uuv/« |#c* ou mukuwitw uvumvu^ deželno vlado onih 1000 gold., ki jih je lanski deželni to-le: Družbi kmetijski v Celovec se v zameno poši (Da je na Koroškem mnogo zagrizenih nemšku-to vé vsakdo. „Novice" pa so skusile nedavno zbor dovolil za pospeh poduka v kmetijstvu dělil tako, da je 23 učiteljem podařil po 20 gold. 9 raz 24 Jjajo » Novice" že od 1843. leta. 27. junija pride list uciit ta ivu, ua jxs uuibcijcui puuam pu guiu., 4*± preČrtan nazaj Z napisom: i nu auuucu ua šolam lepo zbirko vrtnarskega orodj a, šoli v Hrenovi- nicht lesen. In Kârnten ailes deutsch, nigs Slave Retour! Wir kônnen das cah pa 50 gold, za napravo drevesnice šolske. Bi ^^Hnisch". (Nazaj! mi tega ne znamo brati« Na Koroškem deželno šolsko svetovalstvo so ime- vse nemško, nič slavensko). Pisarnica tukajšnja, kteri novani stolni dekan dr. Pogačar, korar Savaschnigg, seje to čudno zdelo, vpraša pisarnico družbe koroške uv v mua ovvaua uvaau ul • a. ugctvoi y uul dl uci ▼ (lovuuiggj ow j v bu vuuuv «wviiv y f mom j^aumjl u*vv u1 uuuv »v* prof. Miha Peternel in učitelj Andr. Praprotnik. Iz de- in gospod tajnik obžalovaje predrzni napis jej odgo želnega odbora stopita v to svetovalstvo dr. Jan. Bleiweis in dr. Costa. von da na novo vdinjani kancelijski služabnik je to s toril in zato že oštro svarilo přejel. Res nemčurstvo (Gospodu dr. Tomanu) je vendar spet toliko od- že deleč sega, da si celó pisarnišk hlapec upa pačiti da je upati, da se popolnoma ozdravi. Tako se javne napise leglo glasi nik bil in kterega je přetekli ťeden dr. Toman v Ro J V I ) J/V|/V/iUVJLU« \JMJ\Ak M T M • JL MttV OV Jttf U \J UW| poročilo g. Pirca, ki mu je že v Radoljci zdrav- venisch!" in svetu oklice'vati: „in Kârnten nigs Sla Pruske zmage so, kakor „Triglav u piše daun v posvèt k sebi poklical. Po prsni in očesni bo- nektere tukajšnje Nemce in tagblattovske Kranjce nalezni se je prav hudo oglasila njegova starodavna že- sadile tako, da so se v pondeljek v znani kazinski go- lodčina bolezen, in to je pohujšalo zdravje njegovo, stilni zbrali ter se v Bismarkovem duhu objemali« Et Bog daj da Novice" morejo brezštevilnim prijatlom meminisse juvat. "J > „A.WV1V/0 uiuicjv uic^oic VIIUILII jjujaiauu in častiteljem njegovim veselo novico kmalu naznaniti, — (Naznanilo.) Ker namerava dramatično društvo da se je že toliko ozdravil, da se vrne v domovino v prihodnji gledališki saisoni napravljati vsak mesec po tri predstave, bode treba odboru nekoliko pevskih svojo m tu ga okrepčá gorenski zrak popolnoma #— (Tudi Cerklje) imajo svoje Golobe in Maselne; in igralnih moči stalno engažirati, ic w»«w »w* kajti neki malnarsk hlapec in dve ženski so pričali, mogoče izpolniti to nalogo. Obrača se tedaj odbor do ker tako bode da je preč — .i- r---- gosp. v. A U 1 U U 1 v j UCi I\1J neki pridigi na binkoštni pondeljek Golobič kljanski kapi aa^fiau y pFl A. IU pg «c* T «M^»--^o" cesarske sod- moči sploh, ki bi bili volje stopiti z dramatičnim dru pevk in pevcev za veče naloge, kakor tudi do igralnih r - . . ... i« « « . • w • i 260 Štvom v zvezo, in ki imajo potrebne zmožnosti, da se Iz francosko-pruskega Boj se je začel oglasé ori odboru, kteremu naj naznanijo svoje pred- in česar bi ne bii pred nekterimi dnevi nihče verjel loge do 20. avgusta t. zgodilo se je Francoze > » y ,prve vojake sveta," za- Ljubljani 1. avgusta. (Obrtnijsko podporno društvo.) V obrtnijsko pod- porno društvo se je od 1. januarija do 30. junija vložilo, in sicer: meseca januarija 4302 gold. podili so Prusi po nekterih bitkah tako, da so se umaknili precej delec na zemljo francosko in na tej zemlji se bodo zdaj bili hudi boji, ako sreća ne bode MHHl^^^^^B^^^^B^B^^^I ^HH kr., februarja 761 gold., marca "609 gold. 30 kr., aprila 72 gold. 11 kr., maja 1870 gold., junija 1281 gold., toraj skupaj 8901 gold. 46 kr. — Vse vloge kapitala, kterega društveniki rabijo, so znesle 30. juniia 35.123 gld. ; 46 kr. Posojeno je bilo 30. junija 55.26 Francozom milejsa kakor je dozdaj bila. Prav tako kakor leta 1866. se je zgodilo naši avstrijski armadi v vojski s Prusi, se godi zdaj Francozom 5 kakor naša armada je cincala francoska vse dni in je bila zadovoljna s tem, da je Pruse pregnala iz višin Saarbru- gold. y in v blagajnici 1682 gold. 39 kr., toraj znese kapital za društvene namene 56.950 gld. 39 kr. (Konec prihod.) Novicar domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Čeravno je Avstrijo trdna volja ostane, dokler more, neutralna y to je y da y da kenskih, al pruska ne lena se je bržzbrala v velicih trumah in planila čez Francoze z veliko silo večkrat in na več krajih tako, da jim ni ostajalo druzega nič kakor vmikati se čedalje bolj v notrajne kraje, da se morebiti med Metz-om in Nancy em ustavijo in tù priča-kajo ođločivnega boja. 6. dne t. m. je bilo priSaar-brucken-u levo krilo franeoske armade tako zelo tepeno kakor isti dan levo krilo pod vodstvom Mak Mahono- Prusu. vendar bi zeló nevarno y če bi maga ne Francozu ne1^«««, bilo, ako bi se celó nič ne pripravila za vojsko se iz zdaj franeosko-pruske vojske vnel vesoljen evropejsk boj* In res se sliši, da se že skrb obrača na klešče dobila. ne po- vim y grozovitnem boji pri Worthu. Te hude zgube so primorale francosko armado, da se je po celi vrsti umaknila nazaj, sicer bi se bilo lahko pripetilo > take priprave, da se izdeluje streljivo, sklicujejo doslu-ženi oficirji, dopustenci, honvedi, kupujejo konji itd. zato, da se z oboroženo armado varuje neutralnost naša. In to je po naših mislih tako deleč potrebno, da to oboroženje ne dá komú povoda, napovedati nam vojsko đa bi jo bila general Steinmetz in kraljevič pruski kakov v Prus je sicer velik bahač in mislilo bi se lahko, da to ni tako, kakor se njihova sporočila gla- vendar je resnica vse, ker tudi francoska spo- in da državne primanjkave (deficita^) prehudó na francosko stran sijo; --------—, ročila in celó Napoleonova potrjujejo to. Zato pa je že vsa francoska dežela in posebno Pariz zeló ne pokojin, in mogoče je da se ako se sreča ne obrne v u jouu y lu ua va 1 /j c% > u \j jl/ 1. * lu wuji>a v u ^uvxxvivuy vuuuv ne povikša, kajti vsak pošten Avstrijan mora želeti, da y začne tù prekucija, kteri v žrelo država naša ne bi držala križema rok y ako utegnil >1 rus (Prajz) tudi pri nas s trte zviti vojsko in krilo velike" svoje Nemčije razpeti tudi čez nas. Naj pri domovine pade Napoleon sam z vso rodovino svojo. Francozi se morajo res hudega bati, ker minister notranjih oprav in cesarica sama. kličeta vse Francoze v boj na brambo tej priliki povemo kako „Reform' ( po natanjčnih po- uuuiuviiic, in ker delajo že priprave, da se mesto Pariz postavi v brambo, ako bi utegnila pruska armada zvedbah popisuje šte vilo avstrijskih vojakov na su- prihruti v srce Francozom. Vse to kaže kako strašanski hem in na morji, kakoršno je po novi vojni postavi od bodo še boji. leta 1868. Stoječa armada s pomorsko vred šteje 800.000 _!___ moz y Graničarov je 54.000, brambovcev pa 200.000 9 tedaj vseh skupaj bode milijon in 54.000 vojakov. Mikavno je zdaj pa tudi izvedeti, da med temi je avstrijski in ogerski polovici skupaj) vojakov Slo- Milodari za pogorelce v St. Rupertu Gospod Jan. Demšar v Bukovšici 5 gold. j on^rwx «ït - c\rr * »» . r-~ Lisťnica vredništva. Gosp. C. na vanov 489.000, Nemcev 274.000, Magjarov 15o.000, piačana do 1. jul. — Gosp. BI. Winter pri Nab. : Naročnina je bila Pavl Novice41 se pošiljajo redno, dopis smo natisnili. Popravki. V pesmi str. 251. mora se 3. verz v 3. kitici gla- siti: In nadčloveskega trpljenja. Y prvem delu dopisa Rumunov 108.000, druzih malih narodov (Grkov, Ar-menov, Judov, Ciganov) pa 28.000. Tedaj imajo tudi Slovani največ krvi prelivati za Avstrijo. Cesko. — Razpust deželnega zbora zdajšele po vseh druzih zborih — SO vsi češki časniki nevoljno „ravnatelju gimnasti'čnemu" namesti „gimnazijskemu" sprejeli. Soglasno trdijo vsi, da se ministerstvo zelo moti, ako misli, da Cehi kdaj žavni zbor. iz Gorice v stev. 31. „Novic" v 20. vrsti II. stebra od spodej beri: grejo v decern berski dr- traj avgusta Včeraj zju HrvaŠko. Iz Zagreba to je oni dan, ko je prvi svoj vhod imel v mesto naših ulic napisi nabiti s klici „živio Strossmaj nadškof Mihajl bili na vseh vogalih Z i t n a c e n a < v Ljubljani 6. avgusta 1870. yagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 40 banaške 6 fl 3 fl. 50. ovsa 2 fl. 60 tursice 3 fl. 50 soršice 3 fl 73 rži ječmena 3 fl prosa 2 fl. 90 ajde 3 fl Krompir 1 fl. 50 m hujskajočimi proklamacijami Ko se je Mihajl po ulicah peljal, je dosti glasno slišal in očitno videl da razun Magjaronov nihče ne mara za-ni. „Živio Strossmaj celó liki v kočij | CI. UUU V Uiuvu JUVž liiMl £* £AC■ -UJ. yyCJlVIU se je kričalo okoli voza njegovega in so mu metali biskup in pa nič take „pozdrave u Tak yy ve 60. Vagán pšenice 6 fl. 20. Zitna cena v Kranji 9. avgusta 1870. rží 4 fl. 15. ječmena 3 fl. ovsa 2 fl. 80. sorsice 4 fl. 40. 3 fl. 40. krompirja 2 fl. 30. ajde 3 fl. 35. prosa fižola 3 fl. 84 Iz Rima kedar v Nezmotijivost rimskega papeža, kih zadevah v imenu vse cerkve govori, je 18. dne p. m. bila v vesoljnem zboru škoíov skle Kursi na Dunaji 9. avgusta. 5% metaliki 53 fl. 50 kr. Ažijo srebra 126 fl. 6 kr. Narodno posojilo 87 fl. 75 kr. Napoleondori 10 fl. 23 kr. njena. 533 pričujočih škofov je glasovalo za nezmot ljivost y škofa zoper, 80 pa jih ni pričujočih pri gla Loterijne srećke: sovanji, vendar so čeravno nasprotne misii se podvržejo večini glasov. y rekli da V Trstu 6. avgusta 1870: 16. 46. 70. 18. 21. Prihodnje srečkanj Trstu bo 20. avgusta 1870 Odgovorni vrednik : Janez Murnik. — Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljubljani.