'Proletark vseh dežel, združite sej
GLASILO KOMUNISTI CK E PABTIJB SLOVENIJE
Poštnina plačana y gotovini.
Tl DANAŠNJE ŠTEVILKE
Uspeh pomladanske setve je odvisen tudi od dobrega političnega dela Ob volitvah v coni »B« — Tudi potrošniki naj sodelujejo v borbi za boljšo kakovost blaga Slovenski film v preteklem letu — Fiz kultura — Dopisi
Leto XI. — Štev. 83 I Ljubljana, četrtek, 6. aprila 1950
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesrrnn naročnino din
Cena din 2.—
Uspeh pomladanske setve
zavisi tudi od dobrega političnega dela
Obdelana in posejana mora biti vsaka Ped zemlje — to je osnovna in najvažnejša naloga, ki je v teh dneh pred nami, hkrati pa je to tudi življenjska potreba naše socialistične graditve. Naše kmetijstvo ^ mora zagotoviti preskrbo 5,400.000 prebivalcem, Id so zaposleni v mestih in ■adustrijskih središčih, skoraj tretjini vsega prebivalstva Jugoslavije. Vsakemu našemu delovnemu kmetu mora biti danes popolnoma jasno, da z vsakim neobdelanim koščkom zemlje zavira polet nase socialistične graditve in odvzema delovnim ljudem v industriji in mestih potrebne življenjske potrebščine. S tem pa n« škoduje samo skupnosti, marveč tudi *ebi, ker zmanjšuje možnost hitrejšega ?riga industrijske proizvodnje in večje ^bire predmetov široke potrošnje.
Za izpolnitev te naloge — obdelati vsa zemljišča — je treba predvsem rešiti vPrašanje ogroženih površin. Ogrožene P«vršij,e se pojavljajo v tolikih različnih oblikah, da jih najdemo skoraj v območju vsakega krajevnega odbora. Nekje so nastale ogrožene površine zaradi pomanjkanja za delo sposobnih članov družine, "rugje ni potrebne vprežne živine, manjka semen ali pa se skriva za ogroženimi Površinami kmet špekulant, ki bi se rad 1 raznimi izgovori izognil svojim dolžnostim do skupnosti. Množične organizacije, splošne kmetijske zadruge, ljudski odbori in zbori volivcev — ki lahko na svo-1'h sestankih sprejemajo za vse obvezne sklepe — so prvi poklicani, da skrbijo *a pravilno izvedbo pomladanske setve, Pa tudi vseh drugih gospodarskih nalog v kmetijstvu. Ti lahko ob organiziranju Medsebojne pomoči z najmanjšimi potrebnimi napori rešijo tudi zadnjo ped ogroženih površin. Kontrolirati morajo vsa setvena dela, pomagati posameznikom in “krati razkrinkavati namerne saboterje.
Dosedanji potek setvenih del kaže, da
tako ljudski odbori kakor tudi množene organizacije in kmetijske zadruge
vedno premalo zavedajo važnosti te naloge. Mnogo premalo je primerov organizirane medsebojne pomoči, mnogo Preveč pa prerekanja ziradi birokratskih razrezov in številk. Množične organizacije pa so doslej predvsem preveč zanemarjale politično delo v zvezi s pomladansko setvijo. Niso pojasnjevale pome na kmetijske proizvodnje za uspešno izvedbo petletke, niti niso pojasnjevale vloge razširitve industrijske proizvodnje Pri povečanju ravni kmečkega prebivalstva. Ne izkoriščajo bogatih izkušenj ** Pred voli vnih priprav in ne črpajo iz
predvolivnih govorov naših voditeljev gradiva za vsakodnevno politično delo.
Brez dvoma je velika spodbuda za vse delovne kmete pri opravljanju pomladanske setve nova uredba o odkupih, o ka-teri so govorili naši vodilni tovariši v predvolivnih govorih in ki jo zdaj pripravlja naša zvezna vlada. Nova uredba o odkupih bo rešila vrsto pomanjkljivosti, ki so doslej ustvarjale negotovost pri našem. delovnem kmetu, včasih pa tudi upravičeno razburjanje. Sedaj se ne bo moglo več dogoditi, da bi na primer kmet dobil po nekajkrat odlok o obvezni oddaji krompirja ali pa da bi tak odlok dobil celo pomladi, ko krompirja že več nima, kakor se je še pred kratkim dogodilo v nekaterih krajih. »List kmetije«, ki ga predvideva nova uredba, bo na eni strani merilo zmogljivosti posameznega kmečkega gospodarstva, hkrati pa tudi točno za vse leto naprej predvideno kazalo kmetovih obveznosti do skupnosti. Tako bo vsak kmet že vnaprej vedel, kaj je njegova dolžnost in koliko mora oddati. S tem bo rešena dolga vrsta prepirov zaradi porazdelitve obveznosti
Toda to je samo ena stran nove uredbe o odkupih. Če je že »List kmetije« pomemben prispevek k ureditvi odkupne politike, pa je za kmeta nedvomno še večja spodbuda to, da si bo lahko odslej vsak kmet, ne glede na velikost svojega gospodarstva, na vse oddane pridelke državi nakupil potrebno industrijsko blago po vezanih cenah. Država bo zagotovila vsem kmetovalcem take količine industrijskega blaga, da bo z njimi krila vrednost celotnega odkupa. Razen tega bo kmeta spodbujalo k boljšemu obdelovanju svoje zemlje in večji proizvodnji življenjskih potrebščin tudi to, de bo po izpolnitvi obvezne oddaje, ki jo bo poznal vsak kmet za vse leto naprej, s pre sežki svobodno razpolagal. To pa pomeni — kolikor več boš pridelal, toliko več boš lahko proda!. Zaradi tega je tem bolj važno, da se kmetje, takoj ko bo izšla nova uredba o odkupih, z njo temeljito seznanijo in sami uvidijo prednosti, ki jim jih nudi.
Prav je, da se naši kmetje že r-edaj, pri opravljanju pomladanske setve, vsaj v glavnih obrisih spoznajo z osnovnimi načeli nove uredbe o odkupih. Merilo kolikor skupnosti daješ, toliko lahko od nje tudi zahtevaš, pa bo nn ta način še bolj uveljavljeno.
Uspeh pomladanske setve zavis; prav od neposrednega konkrefnegr dela za re Šitev neštetih drobnih težav ter od do' brega vztrajnega političnega dela.
za lani. Zadrugi bi naj tudi čim prej sklenili pogodbe z odkupnim podjetjem za letos. Tedaj bosta mogli tudi že prejeti 40 % akontacije.
Manj razveseljivo je, da zadrugi nista pokazali več zanimanja za uspehe medsebojnega tekmovanja. Skrbeti bi tudi morali, da bi čim prej zgradili hleve in združili živino. Pri gradbenih delih jima bodo nedvomno pomagale tudi frontne brigade, njuna skrb pa je, da «i čim prej priskrbita gradivo in strokovne delavce.
Najprej bodo posejali zadružno zemlšo —
Zadružniki naših obdelovalnih zadrug potem ohišnfco
nedvomno zavedajo, da je po-„ 1 ®a setev zelo pomembna planska j vsi odborniki upravnega odbora. Zadruga na °ga sprevidimo, če si ogledamo pa še ni uredila izplačila storilnih ^dni e ? Posameznih zadrug.
f Pri prvih sedanjih delih se je pri ,e‘°valni zadrugi v Zalogu pri Ljiib-Jani Pokazala velika prednost arondacije enujišč. Doslej so posadili že precej rotnpirja na velikih njivah; krompir bo-0 Pridelovali na 15 hektarih; posadili ga že nad polovico. Pravijo, da bodo etveni plan z lahkoto pravočasno kon-a't. Letos še niso določili večjih površin pridelovanje zelenjave, ki jo kaže pridelovati v okolici mesta. Toda za pridelovanje zelenjave je treba več delovnih ®oči, ki jih pa zadrugi primanjkuje. Zato *i tudi zelo prizadevajo, da bi čim bolje razporedili delovne moči. Uvajajo tudi norme. Določili so jih že za vožnje, nakladanje in prevoz gnoja itd. Za druga ^ela jih bodo uvajali sproti. Pravilno so *e lotili uvajanja norm za oranje.
Zadružnikom gre priznanje, da so skle-* naprej opraviti pomladanska dela na adružni zemlji in šele potem obdelati ohišnice. Tega 6klepa pa se tudi vsi drže,
5ai se zavedajo, da delo v zadrugi daje največ dohodkov. Vendar je med zalo-"Kimi zadružniki tudi izjema; zadruga bo lavno razstavila diagram o opravljenih ®‘orilnih dneh in tako prikazala, kdo se ^veda dolžnosti do skupnosti in kdo ne.
Tudi zadružniki v sosednem Zgornjem p ašlju ne zaostajajo mnogo za Založani.
'"omladanska dela dobro napredujejo, tako da bodo plan kmalu izpolnili. Tudi v eI zadrugi se je notranja organizacija Precej utrdila, delo pa izboljšalo. Zdaj ne dela več le sam predsednik, temveč
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, dne 5. aprila 1950
4. aprila je bila seja , IO OF Slovenije pod predsedstvom predsednika OF tovariša Josipa Vidmarja. IO OF Slovenije je razpravljal o delu irontnih organizacij v predvolivni kampanji ter analiziral uspehe volitev v zvezno Ljudsko skupščino.
Na osnovi ugotovljenih dejstev v zvezi z delom irontnih organizacij je bilo sprejetih več ustrezajočih organizacijskih ukrepov, ki bodo prispevali k nadaljnji utrditvi Osvobodilne fronte. Poleg tega se je na sefi razpravljalo in sklepalo tudi o proslavi obletnice ustanovitve OF ter o proslavi 1. maja. Sekretariat IO OF Slovenije )e pooblaščen, da bo sklepe preko svojih organizacij izvedel.
Iz pisarne sekretariata IO OF Slovenije
Maršal Tito sprejel g. Johna Roggeya
Beograd) 5- aprila (Tanjug). Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je včeraj popoldne sprejel podpredsednika Progresivne stranke v ZDA Johna Roggeya s soprogo in g. Roberta Goldmanna, advokata. Ob sprejemu je bil navzoč pomočnik zunanjega ministra Srdjan Priča.
NOVI KOMBINAT ŽIVILSKE INDUSTRIJE V ZRENJANINU
Zrenjanin je v središču bogate Vojvodine. k'jer so najboljši pogoji za razvoj živilske industrije. Že v bližnji prihodnosti se bo fam razvil kombinat živilske industrije. Zdaj gradijo veliko tovarno =kroba in glukoze. Končali so že 40% gradbenih del.
^ tovarni bodo predelovali koruzo v škrob. Med nadaljnjo predelavo škroba bodo proizvajali glukozo (sladkor). Na leto bodo predelali 72.000 ton koruze. Z izdelki bodo prihranili okrog 152 milijonov din v devizah. Tovarna bo dobro opremljena s sodobnimi strojnimi napravami. Obratovali bodo vse leto in ne le kampanjsko (kakor n. pr. sladkorne tovarne). V okviru tega kombinata obratuje tudi sladkorna tovarna.
Letos bodo končali gradbena dela pri tovarni škroba. Zgladiti pa morajo tudi veliko elektrarno z. zmogljivostjo 10.000 kilovatov. Nadalje bodo letos dogradili velik silos.
LETOS KODO V KRAGUJEVCU ZGRADILI TOVARNO ELEKTROTEHNIČNEGA PORCELANA
Do konca leta morajo biti končana gradbena dela pri novi tovarni elektrotehničnega porcelana v Kragujevcu. Ta tovarna bo razen drugih novih tovarn te vrste prispevala velik delež, da se bomo osamosvojili tudi v proizvodnji elektrotehničnega porcelana.
Letna proizvodnja porcelana bo znašala 6.500 ton, izmed tega 5.000 ton za naprave visoke in nizke napetosti in 500 ton stisnjenega porcelana. Za proizvodnjo porcelana v Srbiji so ugodni pogoji, ker so odkrili bogata ležišča dobrega kaolina.
PRED »TEDNOM ZELEZNIC«
Us&eSno tekmovanje učencev železniških industrijskih tol
Železničarji bodo letos prvič praz- ; samostojnost vsakega gojenca, so uved
veliko hidrocentralo na Drini bodo kmalu začeli grabiti jez
. 'Jidroceiltrala Jia Urini v Malem "Vormku (n* meji med Srbijo in Bosno) \r j en . največjih objektov petletke.
Drine na-**e^a	sPufla	zajezitev
, l °zimi so nepretrgano kljub mrazu v;	temelje	jezu.	Jez	bo	40	m
'Približno tako kakor devetnad-IjiPP® hiša). Za jezom bo nastalo ve-(v,.. lezero v dolžini 25 km. Betoniranje t*"* Pucljev za veliko pregrado je nii ' naPre',(/Valo, da bodo jez prih<)d-z^če’ graditi.
♦ričn	na	Urini	bo	dajala elek
g^nergijo več pokrajinam v Bosni
noveli »dan železničarjev«, ki bo zaključil »teden železnice. »Dan železničarjev« bo vv znamenju proslave obletnice velike železničarske stavke v aprilu 1920., ko so železničarji kot najzavednejši borci za pravice delavskega razreda šli v boj.
V tednu od 9.—15. aprila bodo železniški kolektivi po vsej državi kar najlepše okrasili vse žejezmškfe objekte.
Priprave /a to okrasitev so že sedaj zelo živahne. Vsi tekmuejjo, da bodo železniške stavbe čim lepše okrasili in uredili, saj bo nagrajeno mesto, ki be »teden železnic« aajlepše proslavilo.
Nagrajeni pa bodo tudi tisti posamezniki - čeprav ne bodo železničarji —
ki bo<5® najbolj iznajdljivi pri ’ ^i j fretjp mesto je zasedel Maribor. Klju-virov ju olepša nje in bodo P - ; čavničarski in strugarski učenci so v
le medsebojna tekmovanja v republiškem in zveznem merilu. Te dni je bilo takšno tekmovanje v železniški industrijski šoli v Ljubljani-^iški, ki je najmlajša v naši državi. Tekmovanja se je udeležilo po 9 najboljših učencev ! kjučavničarjev in po 2 strugarja iz Maribora in Zagreba. V tem tekmovanju je bil najbefijši Emil Ivančič iz Maribora, ki j« svojemu kolektivu priboril prvo m«#to v prvem letniku, najboljši II. letnik je ljubljanski, III. letnik pa spet mariborski. Tekmovanje ključavničarjev se je končalo z ’ zmago Ljubljane, najboljši strugar je Drago Škerl iz Maribora, a prvo mesto v strugarski stroki si je spet priborila Ljubljana. Tik za njo je Zagreb, a
M
....    -
voljnim delom največ pripomogli, aa bo ta teden čini bolj uspel. Da bi v tednu dosegli največje uspehe, je minister za železnice odobril določenemii številu prostovoljcev, ki niso železničarji, proste .vozovnice za poljubne vožnje po vsej državi. Živahne priprave za ureditev in okrasitev železniških postaj zagotavljajo, da bo »teden železnic« s pomočjo drla sindikalnih in partijskih organizacij dal lepe uspehe.
Pred »tednom železnice se je med drugim že končalo tekmovanje železniških industrijskih šol; Sedaj je v naši državi ze 12 takih šol, v katerih se vigaja več tisoč učencev. Da bi šole
.‘osegle čim boljšo kvaliteto dela in | tem tednu.
f
tem tekmovanju priborili s 823 točkami prvo mesto industrijski šoli v šiški. Zagreb je dosegel 814,73 in Maribor 801,25 točk. Najboljši tekmovalci iz posameznih oddelkov so prejeli knjižne nagrade. Uspeh tega tekmovanja, ki je bilo_ priprava za bližnje zvezno tekmovanje vseh železničarskih industrijskih šol, je dal v sem trem kolektivom spodbude za nadaljnje delo.
^ itednu železničarjev« bodo gojenci raznih železniških strokovnih šol še bolj skrbeli za svoje strokovno izpopolnjevanje, v svojem prostem času pa bodo sodelovali pri krasitvi železniških objektov in v prireditvah, ki bodo v
V NASI LESNI INDUSTRIJI
jje mogoče dvigniti proizvodnjo tudi brez dotoka nove delovne sile
Če hočemo v naših lesno industrijskih podjetjih in obratih, predvsem pa v gozdnih manipulacijah dvigniti proizvodnjo s pomnoževanjem števila za-poslenih delavcev, potem je nujno, da odkriolanio tudi notranje delovne rezerve. Pravilno izkoriščanje notranjih delovnih rezerv, ki se kažejo kot slaba skrb za brigadni sistem dela, nedovolj-no izkoriščanje mehanskih sredstev, oportunizem do dela po normah, nepravilno razmeščanje kvalificiranih delavcev, pomanjkljiva borba za utrditev delovnega razmerja itd., itd., bo nedvomno v znatni meri omililo že tako pereče vprašanje delovne sile. Vsi ti ukrepi pa bodo tudi pocenili proizvodnjo in planske naloge bodo podjetja, obrati in gozdne manipulacije izpoln.jeoa.li dnevno in enakomerna v vsem letu.
V lesni industriji dela trenutno po normah komaj 44%, čeprav je mogoče normirati oktog 80% del. Kako važen činitelj so norme, nam zanesljivo dokazujejo številke:	v lesno industrij-
skem obratu Kočevje so do februarja delali oziroma plačevali po času, čeprav je komisija postavila norme že v novembru. Po časovnem delu so izrezali dnevno povprečno 49 m3 lesa; v februarju, ko so uvedli normirano delo, pa so dosegli dnevno povprečje nad 66 m* ali za 34% večji delovni učinek. Nedvomno pa bi bila delovna storilnost d februarju še večja, če bi obratqvod-stvo že o novembru seznanilo delovni kolektiv z normami in jih ne držalo o pisarni.
Take oportunistične pojave do norm
pa imamo tudi o nekaterih drugih obratih.
Seveda pa morajo biti norme odraz realne možne storilnosti. V LIO Marof (LIP Cerknica) delajo po normah že od meseca avgusta. Ali pa so bile te norme realne, je drugo vprašanje. Pri polno jarmeniku, cnrkularju in krožni žagi so do februarja imeli zaposlenih 8 delavcev, čeprav je samo ? delovnih mest. Delavci so norme dosegali. Še več: dosegali so jih zlahka, pri tem pa bili koma j 50% zaposleni; in ko so v februarju imeli v pogonu 2 polnojar-menika. so potrebovali samo še 1 cir-kularista in norme z« pet dosegajo. Obratovodstvo gotovo ni vedelo, da ima realno normirano delo namen dosledno izkoriščati razpoložljivo delovno silo in pa ves delovni čas; lcar pa je še važnejše, ramo z delom po realnih nonjiah se da delavca resnično nagrajevati po socialističnem principu: vsakemu takšno plačilo, kolikor je dal skupnosti. Ker pa obrat tega ni upošteval, je prikrival dragocenx> delovne ■ moči, pri tem pa dvignil polno lastno ceno za okrog 24 tisoč din.
Podoben primer je tudi v lesno industrijskem nbr:'.tu Bračič v Kočevju. Ker komisija za delovne norme ne dela
in se za delo po normah ne zanima, se produkcijski stroški dvigajo, in namesto da bi zniževali polno lastno ceno ter dosegli ceno lesa drugih lemo industrijskih podjetij, jo prav zaradi oportunizma do norm zvišujejo-
Da normirano delo res poceni proizvodne stroške in zmanjšuje potrebo po delovni sili, bo potrdil Promles Št. Peter: z uvedbo dela po normah je pocenil dosedanje stroške za blizu 40%, pri vsem tem pa imajo celo boljše delovne uspehe.
Drugo nič manj važno vprašanje lesno industrijskih podjetij, obratov in gozdnih manipulacij je zboljšanje delovne discipline ter odprava neopravičenih odsotnosti.
Če ugotavljamo, da je v januarju napravil delavec leme industrije in gozdnih manipulacij povprečno le 166 delovnih ur ali komaj 70% možnega delovnega časa, potem je jasno, čemu zastoj v izvozu lesa. zakatj pomanjkanje lesnih izdelkov. Gotovo je, da bi tudi domači trg bil bolje založen, če bi na primer delovni kolektivi odpravili kršenje delovne discipline. Medtem ko je v drugih gospodarskih dejavnostih delavec izvršil v februarju povprečno tudi po 200 delmnih ur, je lesna industrija izkoriMilale 64,24% možnega delovnega časa. Še več. Odstotek neopravičenih izostankov, ki je znašal v ja-nuaju 1 dan na delavca, se je v februarju dvignil na 2 dni. Kršenje delovne discipline pa je svojstveno le za nekatere obrale. V gozdni manipulaciji Kočevje so izgubili v februarju kar 670 delovnih dni — z drugimi besedami, vsak delavec je neopravičeno izostal skoraij 2,5 dni. Če k temu prištejemo še opravičene odsotnosti, ki jih je v gozdni manipulaciji Kočevje odločno preveč. i potem so izgubili v mesecu februarju tisoč delovnih dni, to pa pomeni, da bi lahko zaposlili na drugem delovnem mestu skozi ves mesec 40 delavcev. Po-i doben primer je tudi v gozdni manipulaciji Podčetrtek: če bi sindikalna po-! družnica tplmačila delovnemu kolektivu kakšno škodo povzroča kršenje delovne discipline, vodstvo manipulacije pa ’ vztrajalo, da sleherni delavec izpolnjuje svoje dolžnosti — predpisane z delovno pogodbo — pofem gotovo ne bi v 1 mesecu na neopravičenih izostankih zgubili preko 600 delovnih dni.
Spričo tega je dolžnost tako vodstev , lesnih obratov, podjetij gozdnth m&nl-j pulacij kakor tudi sindikalnih organizacij. da posvete odkrivanju in mobilizaciji vseh notranjih delovnih rezerv kar največ pozornosti. Ta borba pa ne i bo uspešna, če se obrati ne bodo zavzeli tudi za delovne in življenjske pogoje i delavcev. Gotovo se bo delovni polet ■ naših lesnih delavcev močno dvignil, če se bodo tudi vodstva lemo industrlj-, skih podjetij brigala ob času za prehrano in gtanovmja svojih delavcev.
•vPj; >•*
afe'£v> m*.-. '
Deli naprav za nove hidrocentrale v tovarni iRade Končar« v Zagrebu
Ob volitvah v cone »S«
Zaman so vsi napori združene reakcije
Koper, 5. aprila. — Reakcionarne stranke v Trstu so zagnale hrupno kampanjo v zvezi z volitvami v okrajne ljudske odbore v coni B. Čimbolj se približujejo te volitve, tem hujša postaja gonja tržaških šovinistov proti coni B. Po svojem značaju se je ta kampanja takoj razkrinkala kot sestavni del kampanje proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju in Jugoslaviji. Med to kampanjo so demokrščanska stranka (ki vodi vso to umazano gonjo) in inform-birojevske skupine v Trstu in Italiji pokazale, da v svojem besu proti novi Jugoslaviji ne poznajo nobenih meja.
Posebno mesto v tej kampanji zavzemajo tržaški listi, reakcionarni in in-formbirojevski. Eni kot drugi skušajo za vsako ceno prepričati svoje bralce, da je volivni zakon v coni B nedemokratičen in da volitve zaradi tega ne bodo demokratične. V zvezi z bližajočimi se volitvami servirajo laž za lažjo in vse mogoče klevete na račun delovnega ljudstva, njegovega elana, ljudske oblasti v coni B itd.
Tako skuša »Giornale di Trieste« s tendencioznim in potvorjenim citiranjem raznih členov volivnega odloka že
v	naprej dokazati, da so volitve v coni B absurdne, spotika se nad dejstvom, ki velja ne samo za cono B in Jugoslavijo, marveč sploh države Vzhodne Evrope, da imajo pri nas volivno pravico vsi državljani, ki so izpolnili 18 let. Kaj je v tem nedemokratičnega, na to seveda omenjeni list ne more odgovoriti. Prav tako se srdito zaletava v ljudsko oblast, ki je dala volivno pravico tudi tistim osebam, ki so morale zaradi fašističnega preganjanja in terorja zapustiti svoj rojstni kraj in ki so se po osvoboditvi vrnile spet nazaj.	.
V	svojem obupnem prizadevanju, du 1 bi na vsak način dokazali, da je njihova *
teza o volitvah pravilna, pogrevajo vse mogoče argumente. Vsaka stvar jim pride prav. Tako je list furlanskih latifun-distov »Messaggero Veneto« prinesel na dan neko statistiko iz leta 1910. Na temelju te statistike še iz časa Avstro-Ogrske skuša dokazati, da je prebivalstvo Istrskega okrožja v ogromni večini italijansko in da so Slovani v občutni manjšini. Fašističnih popisov se iz previdnosti ne morejo poslužiti, zato brskajo po starih avstrijskih arhivih in njih statistikah. V teh statistikah pa so, kakor vemo , sodelovali tudi številni predniki današnjih tržaških šovinistov.
S tem brezupnim dokazovanjem pa
ne bodo prišli daleč. Prebivalstvo Istrskega okrožja, Slovenci, Italijani in Hrvati, se ne zmenijo za avstrijske in fašistične popise, niti za stokanje ostankov bednih režimov, ki so pred ljudsko sodbo zbežali v Trst in tam uprizarjajo zborovanja, na katerih skupno s tržaškim županom pretakajo krokodilove solze.
Prebivalstvo Istrskega okrožja bo v desetih dneh šlo na volitve, da izvoli najboljše predstavnike v okrajne ljudske odbore. Na teh volitvah bodo izrazili svoje polno zaupanje v svoje kandidate, kandidate Ljudske fronte, in tako zamašili usta vsem obrekovalcem.
S tekmovanjem in delovnimi uspehi pričakujejo dan volitev
Koper, 5. aprila
Kolikor bolj se bližajo volitve, toliko širši obseg zavzema tekmovanje v jugoslovanski coni STO. Sindikalni podružnici tovarne za predelavo rib »Ampelea« in tovarne »Arrigoni« v Izoli sta začeli medsebojno tekmovanje v počastitev volitev. Tekmovanje so organizirali tudi med posam-mimi delovnimi brigadami. Prav tako bodo organizirali tudi tečaje za strokovno usposabljanje delavcev.
Slovensko - italijanska antifašistična unija je v mesecu marcu organizirala 89 množičnih sestankov in 91 sestankov članov raznih odborov. 1162 članov SIAU pa je v preteklem mesecu opravilo skupno 6167 prostovoljnih delovnih ur, predvsem na objektih lokalnega značaja. Nadalje so člani sodelovali s prostovoljnim delom pri pogozdovanju in pri gradnji cest ter pri objektih, ki se gradijo v istrskem okrožju.
Tekmovanje na čast volitev je zajelo tudi frontovske delovne brigade. V Izoli
Halllanske oblasti bolelo prisilili Slovence
da bi se izselili ali pa odrekli svoji narodnosti
Trst, 5. apr. (Tanjug). Italijanske oblasti v goriški pokrajini izvajajo politiko zapostavljanja Slovencev na vseh področjih, posebno pa v gospodarstvu. S tem, da preprečujejo gospodarsko dejavnost Slovencev, hočejo italijanske oblasti prisiliti Slovence, da bi se izselili ali pa se odrekli svoji narodnosti. Občinski odbori v goriški pokrajini, ki izdajajo obrtna dovoljenja, nočejo izdaji takih dovoljenj Slovencem. Pred kratkim so Slovencu Slavku Šavliju iz Gorice odklonili dovoljenje za trgovino z živili in mesom, Slovencu Stanislavu Nardinu iz Štendraža- pa za trgovino z zelenjavo. Tudi prošnjo Dolores Kerkoč iz Gorice za obrtno dovoljenje za trgovino s kruhom in slaščicami so zavrnili, čeprav ji je prefektura odobrila prodajanje kruha.
Slovenci v goriški pokvjini ne morejo dobiti zaposlitve v javnih ustanovah, Italijani pa preprečujejo sploh vsako njihovo zaposlitev. Nihče ne more dobiti zaposlitve brez delavske knjižice, ki pa jo dobiš samo s potrdilom o stalnem bivanju. Italijanske oblasti takih potrdil nočejo izdati Slovencgjn, ki so se, četudi za prav kratek čas, oddaljili iz kraja svojega stalnega bivališča. Ta primer se je zgodil hčeri Gabrijele Gabrijelčič iz Gorice. Ko se ie vrnila z obiska pri svojem bratu v fugoslaviji, ni mogla dobiti več potrdila o stalnem bivanju in zato ni mogla dobiti službe.
Pri zapostavljanju Slovencev se italijanske oblasti posebno poslužujejo občinskih odborov, ki so v vseh slo-
venskih občinah v rokah Italijanov. Znano je, da so bile volitve za občinske odbore samo v Gorici, v drugih popolnoma slovenskih občinah pa so bili ti odbori imenovani kakor v času fašistične Italije.
so te brigade od 22. do 28. marca prispevale 400 prostovoljnih delovnih ur. Odlikuje se zlasti frontovska brigada v Piranu. V Kopru sodelujejo frontovci pri asfaltiranju trga Brolo in kanalizacijskih delih. Prebivalstvo vasi Bova ves in Padne je prispevalo doslej okrog 1000 prostovoljnih delovnih ur. V tekmovanju zavzema posebno mesto mladina V zadnjih 15 dneh je prispevala mladina ko-perskega okraja 1167 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem delu ee je najbolj odlikovala mladina iz Vrionigle. Razen tega je odšla skupina mladincev gradit cesto Valmarin—Rižana. V prvomajskem tekmovanju so prispevali doslej v okraju Buje 9850 prostovoljnih delovnih ur, v Umagu pa 45CO. Brigada »Julij Beltram«, ki šteje 250 članov, presega normo vsak dan za 100%. Razen te brigade je bilo ustanovljenih še 35 delovnih brigad v okraju, ki delajo na različnih gospodarskih objektih.
Tudi Antifašistična ženska zveza sodeluje pri uresničitvi enoletnega gospodarskega načrta in daje svoj delež v predvolivni kampanji. V Kopru je mestni ljudski odbor na pobudo AF2 dal tej organizaciji na razpolago prostore za otvoritev »Trgovine matere in otroka« in »Restavracije za otroke«. Ta restavracija, ki bo prav lepo opremljena, bo na razpolago vsem šoloobveznim otrokom. V trgovini pa bodo v prodaji industrijski proizvodi ter hrana, kar bo prišlo v poštev predvsem za matere in najmlajše.
Tuje sile organizirale vstajo v Indoneziji
Djakarta, 5. aprila (Tanjug). Kakor poročajo tuje agencije, je v Macassarju na Celebesu v Vzhodni Indoneziji izbruhnila vstaja. Enote indonezijske vojske, ki so redno mobilizirane od nizozemskih kolonialnih čet, so se uprle in po krajši borbi s federalno policijo zavzele radijsko postajo, vsa javna poslopja in vojašnice v mestu.
Povod za upor je bil sklep vlade Združenih držav Indonezije o vključitvi Vzhodne Indonezije v Indonezijsko republiko. Pred tem sklepom je bila Vzhodna Indonezija posebna država v sklopu Združenih držav Indonezije. Ta ukrep naj bi odpravil razcepljenost, ki so jo nizozemske oblasti ustvarile namenoma. Pri pogajanjih za ustanovitev Združenih držav Indonezije je Nizozemska posebno zahtevala ustanovitev čim več držav članic. Vstajo vodi bivši narednik prve britanske padalske divizije.
INDONEZIJSKA VLADA ARETIRALA SVOJEGA MINISTRA
Djakarta, 5. apr. (Tanjug.) Po poročilih tujih agencij je indonezijska vlada aretirala ministra brez listnice Sultana Hamida. Obtožili so ga, da je imel zveze z napadom Westerlingovih
tolp letos januarja na Bandung v za-padnem delu Jave.
Nizozemski kapetan Westerling, ki je zagrešil v Indoneziji številne vojne zločine nad domačim prebivalstvom, je pobegnil po neuspehu tega napada v Singapur, kjer je bil po prihodu aretiran zaradi »protizakonitega prihoda v Singapur«.
—	* —
Izjava predsednika VS o potrebi posebnega sestanka
Nem York, 5. apr. (Tanjug.) Spričo predloga generalnega tajnika OZN Trygve Liea po sklicanju posebnega sestanka Varnostnega sveta, na katerem bi zastopali države članice Varnostnega sveta zunanji ministri, je izjavil sedanji predsednik Varnostnega sveta in egiptski delegat Mahmud Fav-zi bej, da bi bilo »zaželeno, če bi bil ob primernem času in primernem ozračju sestanek Varnostnega sveta v navzočnosti tako visokih predstavnikov«. Poudaril je, da Ustanovna listina OZN določa periodično sklicevanje takih sestankov. Sam osebno in egiptska vlada, .je izjavil Favzi bej, podpirava ta predlog kakor tudi vsak korak v smeri miru in mednarodnega sodelovanja.
Statut o internacionalizaciji Jeruzalema sprejet
Na četrtem zasedanju Generalne
skupščine Organizacije ZN so med dru-jim sprejeli predlog o internacionaliza-iji Jeruzalema. Podrobno izdelavo tega >redloga pa je Generalna skupščina prepustila Skrbniškemu svetu. Ta je te dni la svojem zasedanju v Ženevi sprejel statut o internacionalizaciji Jeruzalema. Kot poroča agencija France Presse, je za statut glasovalo 10 delegacij, delegacija Velike Britanije se je vzdržala glasovanja, Zaradi prisotnosti kuomintanškega delegata na zasedanju Skrbniškega sveta ni bil navzoč sovjetski delegat.
Skrbniški svet že dalj časa pretresa predlog Francoza Garreaua o internacionalizaciji Jeruzalema. Znano je, da so najvidnejši predstavniki Izraela in Jordanije večkrat poudarili, da ne bodo priznali statuta o internacionalizaciji Jeruzalema. Židje namreč (smatrajo, da je Jeruzalem ne samo politično, marveč tudi upravno središče židovske države — Izrael. Arabci pa poudarjajo, poleg ver-, kih momentov in več kot tisočletne godovinske tradicije, da je Jeruzalem naravno središče Jordanije.
Ko je lansko leto Generalna skupščina osvojila predlog o internacicnaliza-dji Jeruzalema, je Izrael reagiral na ta predlog s tem, da je takoj proglasil Je-uzalem za 6vojo novo prestolnico. 2e nekaj dni za tem so se številni najvišji tiradi Izraela in celo parlament preselili / Jeruzalem, Istočasno pa je vlada 'ransjordanije pril^ljučila arabski del ''alestine Transjordaniji in proglasila novo državo — Hašemitski Jordan. Kralj Transiordanije Abdullah je hotel pouda-. iti to spremembo tudi na zunaj, zato je -azpustil parlament in razpisal nove vo itve za parlament. V novem parlamentu e enako število poslancev iz vzhodne kot zap9dne Jordanije. Severno od Izraela, v Siriji, pa je, kakor znano, v enem samem letu prišlo trikrat do državnega udara.
Po statutu o internacionalizaciji Je-
ruzalema, ki ga je te dni sprejel Skrbniški svet, bo imel Jeruzalem posebno mednarodno cono. Ta bo obsegala tako imenovane svete kraje. Ta cona bo kot »Corpus separatum« pod nadzorstvom
LIBANON' s '!
IBUA
- , /
Nazaret
Neb'uv
rei aviv Jstla
.»euZALEM
Beiiehe-r ) J Mrtvo Fatudia	i	i	morje
Ifjab lil Asludj
tl Arli
EGIPT
’ Mssn,
Aquabs »	:	t
Organizacije ZN. Vrhovna oblast v tej mednarodni coni bo v rokah guvernerja, ki ga bo postavljal Skrbniški svet. Guverner bo imel na razpolago posebno mednarodno policijo,
Ta predlog o internacionalizaciji enega dela Jeruzalema je, kot znano, že od vsega začetka izzval zelo ostro reakcijo v Izraelu in Jordaniji. I v Izraelu i v Jordaniji so opetovano opozorili na to, da daje ta predlog zapadnim državam zelo velike arbitražne možnosti, ki jih bodo skušali brez dvoma izkoristiti na škodo samostojnosti obeh imenovanih držav. Za internacionalizacijo se je vedno zavzemal tudi Vatikan, ki vidi v tem eno možnost več za ojačanje svojega vpliva v levantskih državah.
Vprašanje Jeruzalema kot celote se s tem ni bistveno premaknilo z mrtve točke. Dosežen je bil le sporazum o internacionalizaciji tako imenovanih svetih mest, odprto pa je ostalo vprašanje Jeruzalema kot takega. Mesto je namreč danes praktično razdeljeno v dva ostro ločena dela. Zidovska država kontrolira novi del mesta, Jordanija pa stari del mesta, v katerem ie arabska četrt, in severno vzhodno in južno periferijo mesta. Med izraelsko in (odransko vlado se že dalj časa vodilo razgovori o točni razdelit-
vi	obeh con Jeruzalema, izraelske in jorda n-ke. Zaradi vmešavanja tujih velesil, ki imajo zelo velike interese na Srednjem vzhodu, pa se to vprašanje do sedaj ni o-emaknilo t mrtve točke.
Sporazum o internacionalizaciji Jeruzalema jo zaenkrat edini večji uspeh, ki pa je »bil obema direktno zainteresiranima državama vsiljen od zgoraj. Odprto pa je elej ko prej vprašanje točne razmejitve med Izraelom in Jordanijo, kakor tudi vprašanje sektorja pri Gazi, ki je pod upravo egiptske vojske. Ti problemi so poleg vprašanja arabskih beguncev in vprašanja sistemizacije novih priseljencev, ki kljub težkim pogojem v Izraelu v vedno večji meri pritiskajo v to diržavo, zaenkrat najvažnejši problemi, ki jih bo morala izraelska država rešiti
Tudi potrošniki naj sodelujefo
v horhi za večjo kakovost blaga
Vzporedno z naraščanjem storilnosti morajo proizvodna podjetja nujno skrbeti tudi za dobro kvaliteto svojih proizvodov. V prvih letih po osvoboditvi so naša podjetja predvsem stremela, kako čim bolj povečati proizvodnjo, čeprav večkrat na škodo kvalitete. Zadnja leta je v naših podjetjih marsikje oster boj tudi za čim boljšo kvaliteto izdelkov. Dosegli smo že lepe uspehe, vendar moramo priznati, da je dvig kvalitete še vedno zelo važna naloga slehernega proizvodnega podjetja.
Če ogledamo blago v naših trgovinah, večkrat vidimo, da so zlasti izdelki za široko potrošnjo slabo izdelani. Delno so temu res krive objektivne težave, še bolj pa malomarnost ter mnenje nekaterih odgovornih ljudi, češ potrošniki ob majhni izbiri tako morajo kupiti tudi slabe izdelke.
Izdelki tovarne volnenih izdelkov Majšperk so večkrat slabo barvani ter v takšnih barvah, ki potrošnikom ne ugajajo. Slabe barve so tudi značilnost mnogih volnenih jopic in telovnikov podjetja »Angora« iz Ljubljane. Hla-čevina tovarne volnenih in vigogna izdelkov v Mariboru je večkrat slabo barvrna. Okrajna dežnikama v Dolnji Lendavi je poslala v januarju in februarju dežnike s polomljenimi ročaji. Okrajni magacin v Sežani večkrat pošilja čevlje s tako slabimi podplati, ki bi ustrezali komaj za copate, kljub temu pa zahtevajo za te čevlje po 40 točk. Po svoji slabi in površni izdelavi »slove« tudi nekateri ženski čevlji »Triglava« v Tržiču. Slabi in površni izdelavi se pridružuje še izrazita malomarnost, da v črne čevlje vdenejo rjave, v rja,ve pa črne vezalke.
To je samo nekaj primerov, ki dokazujejo, da bi z malo več vestnosti lahko dali v potrošnjo izdelke, ki bi bili podjetjem v ponos.
Podjetja večkrat premalo upoštevajo želje potrošnikov in izdelujejo mnoge izdelke zato, ker jim delajo najmanj preglavic. Bombažna tiskanina mariborske tekstilne tovarne prihaja samo v enem svetlem vzorcu brez vsake druge izbire, čeprav žele potrošniki to blago predvsem v temnih tonih. Tudi »Tiskanina« iz Kranja dobavlja predvsem tiskanino v svetlih barvah, čeprav 70% potrošnikov želi temno tiskanino. Čeprav je tudi povpraševanje po otroških nogavicah zelo veliko, tovarna v Polzeli ne pošilja otroških nogavic št. 5, 6 in 7. Prav tako so redko v prodaji čevlji št. 34. 35 in 36.
Površni izdelavi in slabi izbiri podjetja se še pridružuje tretja napaka, da blago slabo opremijo in ne skrbe dovolj vestno za način odpošiljatve. Mariborska tekstilna tovarna pošilja blago brez po uredbi predpisanih tehničnih podatkov o gostoti, osnovi in
votku, številki preje, teže tekočega metra, oznake klasifikacije ter podpisa kontrolorja. Bombažna tkalnica in predilnica v Tržiču na blagu ne označuje proizvajalca. Iz tovarne Partizanka, Beograd, prihajajo slabo odpremljene nogavice. Pošiljke votlega stekla hrast-niške steklarne imajo včasih do 16% loma zaradi slabe odpreme. Uprava zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini pošilja vagonske pošiljke steklenic mineralne vode brez potrebnih specifikacij. Prejemnik mora včasih odpreti vse zaboje, da ugotovi, koliko zabojev je 5, 10 in 13 decilitrskih steklenic. Uprava podjetja v Slatina Radencih pošilja razen tega tudi steklenice brez etiket. Včasih skušajo to svojo malomarnost popraviti tako. da prilože celotni va-gonski pošiljki etikete, naj bi jih prejemniki sami nalepili, čeprav je že v lastni ceni zaračunano tudi to delo. Tako hočejo malomarnost popraviti s prav tako nedopustno napako.
S slabo izdelanim blagom nastane dvojna škoda; na eni strani je oškodovan potrošnik, ker je slabše blago relativno dražje, na drugi strani pa je oškodovana skupnost, ker se tako rabi material, ki nam ne nudi dovolj koristi. Popolnoma napačno je, da n. pr. neka steklarna izdela samo velike steklene balone, ki jih rabi le malo potrošnikov, medtem ko ni v prodaji drobnih steklenih izdelkov, po katerih povprašuje mnogo potrošnikov. Proizvodnja teh predmetov bi bila seveda počasnejša, a le tako bi dosegla svoj namen. Nedopustno je, da izdelujejo in prodajajo sukanec, ki že po dvakratnem pranju razpade. Premog iz Ilirske Bistrice daje prav malo kalorij, razen tega pa z njim pride v prodajo tudi še 25% zemlje in ilovice in ga potrošniki odklanjajo. Ilirska Bistrica torej prav malo prispeva k izpolnjevanja plana proizvodnje premoga, saj ga ne kopljemo zaradi njegove teže, temveč zaradi grelne in pogonske energije, ki jo daje.
Da bodo odpravljene mnoge napake, ki vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo potrošnikov, sb pristojni organi izdali ukrepe, s katerimi bodo proizvajalce prisilili, da bodo bolj pazili na kvaliteto. Trgovska podjetja so v boju za zboljšanje kvalitete doslej že mnogo storila; njihova naloga pa je tudi za v bodoče še prav tako velika.
Popolnoma pravilno je, da trgovska podjetja odklanjajo blago, ki bi jipa zaradi slabe (kvalitete ali nepravilne izbire obležalo kot nekurantno. — Za dvig kvalitete pa je važno tudi sodelovanje potrošpikov. če bodo potrošniki odločno odklanjali blago slabe kakovosti, bodo prisilili proizvajalce, ki nimajo pravega čuta odgovornosti do potrošnikov, da bodo proizvajali zanje čim boljše in čim trpežnejše blago.
V Beograd so pričele prihajati MLADINSKE DELOVNE BRIGADE iz vseh delov države
1.	aprila so pričele prihajati v Beograd mladinske brigade iz vseh krajev naše domovine, da pomagajo graditi glavno mesto naše socialistične republike. Po beograjskih ulicah, po gradbiščih zopet odmeva vesela udarna pesem mladih Črnogorcev, Makedoncev, Hrvatov, Srbov, Slovencev in drugih. Stari znanci, udarniki iz Kiseljaka, Vran-duka, Lašve, graditelji Železnika, mav-rovske centrale, avtomobilske ceste in drugih velikih objektov petletke se srečujejo m pozdravljajo. Mladi graditelji so trdno odločeni nadaljevati začeto delo do končne zmage
Od aprila 1948, ko so delovne brigade začele z deli na nekdaj močvirnem in nenaseljenem predelu med Beogradom in Zemunom, pa do danes se je lice našega glavnega mesta že močno spremenilo. Palača predsedstva vlade, ki bo imela 2000 prostorov, je pod streho, prav tako je pokritih 20 petnadstropnih stanovanjskih poslopij, izvršena so dela na študentskem naselju, končujejo se mnogi I ostali objekti Novega Beograda.
Tudi stari Beograd na drugi strani Save se je v lanskem letu spremenil v j veliko gradbišče. Delovne brigade so I gradile poslopja »Borbe«, »Jugoslovanske knjige«, »DOZ«, največji fizkultumi stadion na Balkanu, palači CK KPJ in postavili temelje za zgTadbo CK LMJ. Po- : leg tega je dovršeno več stanovanjskih I blokov.
Letošnje naloge pri nadaljnji graditvi '
Beograda so zelo obširne. Nadaljeval* se bodo dela na stanovanjskih poslopjih, študentskem naselju, na palači predsedstva vlade in reprezentativnem hotelu. Na novo pa bo pričela mladina graditi stanovanja, šole, ambulante, tovarno »Aleksander Rankovič«, univerzitetna poslopja, koncertno dvorano, Moderno galerijo, Akademijo za izgralsko umetnost, paviljon za freske, poslopje Tanjuga, Muzej na Tašmaidanu itd.
Pri vseh teh delih bo sodelovalo 90000 mladine — 70 000 kmečke po dva meseca ter 20000 srednješolske po en mesec Takoj, ko so zvedeli za sklep XIV. plenuma CK LMJ, da bo graditev Beograda največja letošnja akcija, so pričeli mnogi mladinski aktivi na sestankih o tem razpravljati in sprejemati obveznosti. Vsi ti številni primeTi pripravljenosti naše mladine, da s svojim mladostnim navdušenjem sodeluje pri graditvi domovine, njena visoka patriotična zavest, da z lastnimi silami zgradimo socializem, je tudi tokrat največja podpora mladinskim vodstvom v izvrševanju velikih nalog.
Tudi iz Slovenije sta te dni odšle na delovno akcijo dve brigadi, v katerih je združena mladina iz več okrajev. V Murski Soboti in Ljutomeru so se zbrali kmečki fantje in dekleta iz Prekmurja in Štajerske, primorska mladina pa se je zbrala v Prestranku in Postojni. Gradili bodo Beograd in se pri tem tudi sami mnogo naučili.
ZSSR in države Vzhodne Evrope j zapustile konferenco za radiodifuzijo i
Firenze, 5. apr. AFP poroča, da so predstavniki ZSSR. Poljske, Češkoslovaške. Romunije, Madžarske in Bolgarije zapustili mednarodno konferenco /a radiodifuzijo.
Poprejšnja konferenca je s tajnim glasovanjem zavrnila sovjetski predlog, naj bi izključili iz konference kuomintanškega delegata in pozvali delegata f.R Kitajske.
Italijanska uprava Somaliji
Rim, 5. apr. (Tanjug) Šef italijanske skrbniške uprave v Somaliji, velepo- 1 slanik Form&Ti. je odpotoval iz Rima v Mogadiscio, da bi prevzel svojo novo dolžnoat.
Po sklepu Generalne skupščine OZN je Italija prevzela s 1. aprilom t. 1. civilno_ upravo nad nekdanjo kolonijo Somalijo, ki mora postati v 10 letih neodvisna.
Poljski konzul na Švedskem se noče vrniti na Poljsko
Stockholm, 5. apr. (Tanjug.) »Stock; holma Tidningen« piše. da se nekdanji
poljski konzul v Gftteborgu na poziv poljske vlade ni hotel vrniti na Poljsko; Poročajo, da je prosil švedske oblasti za zatočišče.
Epidemija črnih koz na škotskem
London, 5. apr. AFP poroča: Epidemija črnih koz, ki jo je prenesel i« Indije v Glasgow neki mornar, je povzročila veliko razburjenost v vsej državi. Potniki iz drugih delov Velike Britanije nočejo potovati na škotsko. Nameščenci velike tovarne v Birminghamu niso hoteli sprejeti pisma, poslanega iz Glasgowa. Britanska ladja, ki je iz Greenocka na Škotskem plula proti Filadelfiji, se je morala po 800 km plovbe vrniti v izhodno pristanišče zaradi cepljenja celotne posadke in karantene-Neki član posadke je med plovbo dobil znake črnih koz. Govore, da bo zaradi epidemije odpovedano nogometno srečanje med Anglijo in škotsko.
Doslej se je epidemija razširila v mestih Glasgowu in Hamiltonu. Umrla sta že dva bolnika, 20 je pa težko obojelo. Nov primer črnih koz so ugotovil v Manchestru. Zdravstvene oblasti so poslale na školsko velike količin* seruma za cepljenje.
Slovenski	film	v
Cez dober mesec — 9. maja — bo obenem z osvoboditvijo Ljubljane, tudi slovenska kinematografija proslavila petletnico svojega obstoja, Takrat so naši dva, trije, operaterji posneli prve metre filmskega traku še med rezkimi rafali prodirajočih osvobodilnih brigad. Rojstvo slovenske kinematografije, pravkar zaživelo dete svobodne Slovenije, je spremljal en sam nenehen vrisk Ljubljane, ki je s prekipevajočim srcem — srcem slovenskega naroda — sprejemala svoje osvoboditelje. »Ljubljana pozdravlja osvoboditelje« je tudi prvi dokumentarni film venske filmske proizvodnje in temu je 7 teku let sledila vrsta drugih, krajših 10 daljših, pridružil se je Filmski obzorju«, in končno je tu, po komaj treh letni, tudi že prvi večji rezultat dozore-vanja umetniškega in tehničnega kadra ~~ Prvi slovenski umetniški film »Na
Izredno pestra in bogata je bila lani proizvodnja dokumentarnih filmov, saj je bilo začetih in izdelanih kar 13 daljših in krajših dokumentarnih filmov. Napačen pa bi bil zaključek da se bo v nadaljnjem razvoju podjetje razvijalo k čim večji produkciji dokumentarnih filmov. Ta visoka številka je namreč že vrh, v nadaljnjih letih, tako že letos, bo število dokumentarnih filmov občutno manjše. »Triglav-film« ni podjetje za proizvodnjo pretežno dokumentarnih filmov, temveč podjetje za proizvodnjo predvsem umetniških filmov. Poleg večjega števila umetniških filmov bo podjetje izdelalo vsako leto tudi nekaj dokumentarnih filmov zato, da 6i bo vzgajalo nov kader režiserjev in snemalcev za težje naloge in pa da bo, v omejenem obsegu, filmsko obdelana vsa tista najosnovnejša dokumentarna problematika, mimo katere ne bo moglo
Operater Tone Smeh (desni) s pilotom, ki je vodil letalo, iz katerega je snemal scene za film »Bodoči čuvarji neba«
sv°ji zemlji«. Pri tem moramo seštevati pS® 'tisto, kar je določilo rezultate: vrsto 19di, ki so že obvladovali umetniško stran filma, tehnični kader, ki je dozo-tev.al v mladem podjetju, novatorji, ra-Cl°nalizatorji, požrtvovalni kader so-bstvarjalcev v vrstah organizacijskega in ^Pravnega aparata. V teku petih let svo-
,cSa razvoja seje precej okrepila tudi tehnična baza »Triglav-filma«, čepi v ji danes še manjkajo prenekateri pogoji btehanizacije, kakor n. pr. modemi raz-Vllalni in kopirni stroji, sodobno urejeni Prostori, za katere se pravkar bije bitka ? gradnjo in opremo provizorijev in veli-jtega ateljeja. Za tehnično dopolnitev bo •reba vložiti še precej materialnih sred-?*ev, ki so nujno potrebna za funkcijo Kteofabrike z večjo zmogljivostjo. Od-Prto seveda ostaja še nadalje vprašanje astnega filmskega naselja, kakršna si gradijo in so si jih skoro že dogradila nekatera nacionalna filmska podjetja, naj-v?£je med njimi »Zvezda-film« na Košut-niaku, prj Zagrebu pa »Jadran-film«. Na-®en tega članka seveda ni razprava o Problematiki razvojnih potreb in možno-
*	* triglav-filma«, toda potrebno je bilo naglasiti, da je podjetje kljub navedenim olnostim v preteklem letu svoj proiz-v°dni plan doseglo in preseglo, v doku-teprriarni produkciji z viškom 100%, pri opzorniški z viškom 25%, dočim ga pri segl^ki te objektivnih razlogov ni do-
B J?a)yažnejši rezultat lanskega leta Um , . ylja kljub neizpolnjenem planu drutf	produkcije	začetek snemanja
niJeŽa slovenskega celovečernega umet-»T ^hna, ki nosi delovni naslov iti? čebinsko zajema film antifaši-ilegalo tržaških borcev v povelj. 2 osvobodilnim pokretom v Jugosla-sk p?uJarek na italijansko-jugoslovan-n^m bratstvu, ki se kuje v ognju nasil-fašizma, zmago tega vzajemnega . i° prvi rezultat te skupne borbe — ^obodni Trst, četudi poseže vmes kri-,, odložitev skupne graditve sociala v novi družbi, ki ne pozna narod-®staih in rasnih razlik. Jeseni je ekipa •Jeanala na terenu, čez zimo v malem teheju, prve pomladanske dni pa ho po-^rro odšla na teren. Do tega časa je e ? Posneto kakih 50% celotne metTaže. ^ “Tjejo poklicni igralci iz Slovenije D z ,^hci igralci-amaterji in mnogo kom-Kar®kteristika tega filma je ci a	t“di ta, da nastopajoči igral-
v *k»venščini, italijanščini in
■	®°wni, tako da bo treba nekatere tuje-tek i 6 dialoge podnasloviti s slovenskim stom. Z originalno govorico je hotel D.Cn,ar’ist pisatelj France Bevk, še bolj uariti umetniško dokumentarnost fll-a- Režira France Štiglic, ki je, kakor n:	režiral tudi prvi umetniški film,
Sjl??7a asistenta pa sta režiserja Zvone ln Jane Kavčič, arhitekt-sceno-‘ je ing. Boris Kobe.
fjjJ^er se mora proizvodnja umetniških Pri ^ 'etos povečati, je umetniški svet dal ^teiji za kinematografijo pregle-Prit	število prejetih scenarijev in
<jv.7ese' niožnost filmanja še enega ali ^ letošnjem letu. Iz kratke časo-edp ® .beležke je javnost zvedela, da bo anj, teffled novih umetniških filmov »Vi-Wa ~Ton>ka«, za katero je po romanu skj * avCarja napisal Drago Sega film-Roia *C cnari’- Režiral bo zahtevni film P«‘ »t,. tupica- Priprave so v teku, ker oSeL jevja omenjeni film stilno vernost tehta' ?)"0Ha in nešteto drugih dobro pre-dij J® Prijemov, bodo priprave in štu-veja VZe e precej čaga, kar pa bo senena “enčni rezultat odločilnega podrte*,, ,.n,a£r*u je tudi tretji, po vsej din0 ,°atl kratki umetniški film za mla-«li h',04® l«, slednje se utegne še v tej preUra* • *mer* spremeniti, zato bi bilo Hler ,en° P°stavliati kaj določnejšega, *adnje »^1 film ne bo spregovoril Pr a v	de. Namei: članka pa je bil
^Ije, >A*prav Pregled lanskoletne produk-
0	o tem v naslednjem.
nobeno nacionalno podjetje še precej časa. Toda glavni in končni cilj pa je: umetniški filmi, dolgi in kratki.
V	naslednjem navajamo kratko karakteristiko posameznih dokumentarnih filmov lanskoletne produkcije po vrstnem redu, kakor so filmi izhajali:
Tridesetletnica Drame, scenarij in režija Jože Gale, snemal Ivan Marinček, glasbo 6komponiral Marijan Lipovšek. Film nam v zanimivi filmski povezavi pokaže zgodovinski prerez slovenske Drame, njene umetniške sodelavce in ustvarjalce dramske literature v zadnjih tridesetih letih. Film je prejel zvezno nagrado 1949 za film. Sinhroniziran v angleščino in francoščino je bil prikazovan izven naših mej.
»Naš film« nas na živ, neposreden filmski način vodi skozi vse faze nastajanja filma do končnega tovarniškega izdelka tonske kopije Pri tem nas seznani z delom scenarista, režiserja, snemalca, obdelave v laboratorijih in povede skozi zadnje faze sinhronizacije glasbe in na-
Povedovalca. Scenarist in režiser je ranče Jamnik, snemal je France Cerar, glasbo pa so prispevali Ciril Cvetko, Stanko Premrl in Bernard. Film je dobro uspel.
»Kurentovanje«, scenarij sta napisala Mirko Mahnič in režiser tega filma Zvone Sintič, posnel ga je Milan Kumar, glasbo pa skomponiral Ciril Cvetko. To je kulturno-dokumentami film o prastarih slovenskih običajih na Ptujskem polju, ki najdejo svoj groteskni izraz okrog pusta v raznovrstnih norčavostih, ker se je prvotni nagib — pantomimično iz/aženi protest zatiranega ljudstva v odnosu do fevdalcev — zabrisal, da je ostala samo zunanja podoba, za katero so najbolj značilni kurenti. Običaji sovpadajo s prebujajočo se zemljo, zato so tudi izraz povezave delovnega kmeta z rastjo in z zemljo novega kmečkega leta. Film je uspel zaradi skrajne dokumentarnosti, ubrane slike in lepe glasbene podloge.
»Bodoči čuvarji neba« nam dinamično predstavljajo pomembno panogo ljudske tehnike, jadralstvo in mladino, ki se bavi z gradnjo raznih jadralnih modelov za brezmotorno letenje. Snemalec Tone Smeh se je povzpel tudi v letalo in posnel odskoke mladih padalcev obojega spola. Režiral je Jane Kavčič, veselo razgibano glasbo pa je napi*»l Bojan Adamič. Film je doživel tope! sprejem.
»Planica 1949«. Naslov pove, da je vsebina filma lanski planiški teden, ki obsega vse zimskošportne discipline in nam predstavi tudi inozemske smučarje in skakače. Film je zanimiva reportaža, ki trpi na nekaterih mestih na dolgovez-nosti. Poleg režlserja-montažerja Igorja Pretnarja so kot snemalci sodelovali Rudi Vavpotič, Viki Pogačar, Franc Cerar in Tone Smeh. Za nad tisoč metrov dolgi film je skomponiral glasbo Heribert Svetel, dirigent mariborske Opere.
»Titovi lizkulturniki v Pragi« je zanimiva in dokumentarna reportaža še posebej zaradi tega, ker je bil posnet v Pragi takrat, ko so Pražani pravkar zvedeli za vsebino prvega informbirojev-skega napada na naše državno vodstvo. Posnetki uspelih nastopov naših fizkul-t urnik o v ter toplo priznanje publike, ki so ga bili naši deležni ne glede na politično vzdušje, imajo v tem filmu prav posebno dokumentarno vrednost. Tu je bil režiser-montažer Dušan Povh, sne-
Pa Rudi Vavpotič, Franc Cerar i Viki Pogačar. Pohvaliti je treba spretno montažo prizorov, ki so jih naši opera-terji posneli v težavnih okolnostih.
, ,	je	kratek	mobilizacijski	film
o	delu prostovoljcev na melioraciji ozemlja okrog Pšate. Režiser Jane Kavčič je vnesel nekaj dobrih domislekov, posnel pa )e asistent Srečo Pavločič, ki mu je pomagal Ivan Belec.
»Ptuj« je čist kulturen film, prav za prav prvi te vrste v produkciji »Triglav-filma«, f> i, kakršnih si o naših mestih ln krajih želimo še več. Nastal je so-
časno s »Kurentovanjem« kot nekak »stranski produkt« ene in iste snemalne skupine. Njegova nesporna vrednost je v zgoščenem, oblikovno in fotografsko skoro povsod lepo odtehtanem in pregledno podanem zgodovinskem prerezu ptujskega mesta. Obsežen tekst daje filmu poudarjeno poučno vrednost.
Film »France Prešeren« je bil hkrati s filmom o naši Drami nagrajen z Zvezno nagrado za film. Scenarist in režiser France Kosmač je v filmskem eseju z izvrstnim Metodom Badjuro pri kameri povezal in zgostil vse tisto, kar nam je na velikem pesniku najpomembnejše in najdražje. Montažo dokumentov v okviru okolja, ki ga je obdajalo in v katerem je naš genij pesnil, je scenarist podprl z ne povsem posrečenimi ilustracijami Rika Debenjaka, toda z izbranim tekstom in z najlepšimi odlomki iz poezij, ki jih je recitiral Stane Sever. Stilno glasbo je skomponiral L. M. Škerjanec.
»Ustvarjalcem petletke« je eden izmed treh filmov, ki je bil sneman v zveznem merilu in ima za podlago scenarij Mira Zakrajška. Režiser Mirko Grobi er in snemalec Franc Cerar ata morala opraviti težavno nalogo in na dolgih, neznanih potih in krajih po državi snemati in večkrat sproti graditi tudi vsebino filma. Filmu se dolga pot seveda pozna. Vendar je kar še precej dobro uspel in mladim filmskim delavcem prinesel bogate Izkušnje. Vsebinsko obravnava skrb ljudske oblasti za delavca, kako mu na napreden način uravnava delovne pogoje, kako podpira njegov socialni, zdravstveni dn kulturni dvig. Glasbo je skomponiral Karel Pahor.
»Prekmurje« naj bi na pičlih 600 metrih dokumentiral zgodovinsko-razvojnj in socialno-družbeni prerez ljudi na severovzhodnih ravninah naše republike. Po scenariju Katje Špurove je režiser Zvone Sintič s snemalcem Milanom Kumarjem zamahnil v širino in še precej v globino in bi uspel, če ne bi moral po zaključenem snemanju skrajšati prvotno določeno met ražo 1200 metrov kar za polovico. Zato se filmu povsod pozah nedonošenost, vrsta vprašanj je izločena ali pa so nanje podani le delni odgovori in tako je podoba resničnega Prekmurja v tem filmu ostala torso, Prekmurje pa neodkrito. Značilnost tega filma je nadalje mnogo statičnih slik, kar gre na režiserjev račun, najuspelejše pa so slike ljudskega žetvenega plesa na koncu filma. Poleg tega ima film izredno mnogo teksta, glasba Marijana Lipovška pa je to pot slabokrvna in se ji pozna bodisi naglica ali nezainteresiranost nad temo.
»Vode nam bodo pokorne« je drugi
film zveznega značaja o delih za elektrifikacijo v tretjem letu petletke na nekaterih najbolj pomembnih gradbiščih naše države, tam, kjeT nastajajo velike hidroelektrične centrale: Vinodoj, Jablanica, Vrla-Vlasina, Moste-Zirovnica, Mariborski otok, Vuzenica, Po scenariju Ivana Šinkovca je ekipa, v kateri so bili režiser Ernest Adamič, snemalec Rudi Vavpotič in njegov asistent Boško Klobučar z avti prepotovala skoro 6000 km in posnela vzporedno še film o melioracijah, o katerem poročamo posebej. Film pojde tudi v inozemstvo v angleški, francoski, italijanski, nemški in esperanteki verziji, poleg tega pa, se razume, tudi v slovenščini in srbohrvaščini Živo razgibano bogato s folklornimi elementi podloženo in ilustrativno glasbo je skomponiral Bojan Adamič.
»Za novo zemljo in kruh« je film o največjih melioracijah v naši državi. Nastal je vzpredno s filmom »Vode nam bodo pokorne« na podlagi istega scenarija in ista ekipa je filmala na Skadr-skem jezeru, v Makedoniji na Crni Reki (Pelagonija) in na Strumici, v Vojvodini, na Jelas-polju, v Prekmurju itd. Sprva bi moral en sam dolgometraini film obsegati enotno scenarijsko zamisel elektrifikacije in melioracij. Po zaključenem snemanju pa so razlogi ekonomike določili, da se film vsebinsko oddvoji in zato ta drugi film, film o melioracijah, ne dosega prvega po dinamiki in to največ zaradi manj pestre stvarnosti, ki jo nudi precejšnja enoličnost melioracij, četudi zavzemajo velik obseg. Ker pa prikazuje obilico dejstev, je kot reportažno-infor-mativen, tehnično poudarjen film do precejšnje mere uspel. Tudi zanj je napisal glasbo Bojan Adamič. Dočim je prvemu vlil mnogo žara, mu drugi film ni dal toliko invencije, zato je z glasbene strani manj dospel kakor £rv*-
S	svojimi 13 dokumentarnimi filmi v lanskem letu, izmed katerih sta dva prejela Zvezno nagrado za film, dva pa sta zaradi svoje kvalitete in propagandne vrednosti sinhronizirana v več tujih jezikov, so se dokumentaristi »Triglav-filma« in snemalci uvrstili v krog ostalih nacionalnih produkcij uspešno in s priznanjem. Praksa preteklega leta pa je dokazala, da dolgometražni filmi, to so filmi nad 500 metrov, iz ekonomičnih razlogov niso več primerni, ker jih kinematografi ne morejo vključiti kot predfilme v svoje programe. Zato bo dolžina dokumentarnih filmov v bodoče znašala največ 500 metro. Zmajšana, tudi številčno reducirana produkcija kratkih dokumentarnih filmov — za letošnje leto je predvidenih samo pet — pa bo na doseženi stopnji razvoja še vedno zadostovala za šolanje novega kadra režiserjev in snemalcev oziroma asistentov.
V	standardno proizvodnjo »Triglav-filim«- pa spada, in tu se ne bo dosti spremenilo — nadaljnje izhajanje filmskih obzornikov, ki so prav za prav dokumentarni filmi najkrajše vsebine, dolgi največ 100 metrov. Lani se je Filmski obzornik boril za svoj vsebinski in for-malno-oblikovnl izraz, zato nosijo posamezne točke očitne, ne vedno pozitivne znake tega iskanja. Najnevarnejša za filmskega oblikovalca je oblikovna okostenelost, šablona. Ker naj prinašajo po-
Golenci hmeflfskega fetinihuma v Maribora bodo tudi dobri ijadskoprosvetnl delavci
Nekaj tednov je bila prireditvena dvorana Kmetijskega tehuikuma v Mariboru vsak dan polna življenja. Igralci dramatske skupine so pripravljali uprizoritev Potrčeve drame »Lacko in Kref-li<. Slednji popoldanski odmor so izkoristili za to, da delo čim bolje natšu-dirajo. Kolikokrat s ponavljali posamezne prizore! Pri vsakem so se ustavljali ob najmanjši podrobnosti. In vse to z namenom: predstaviti svojim tovarišem na šoli odrsko delo neizmaličeno, neokrnjeno. Njihova mlada publika naj na odru občuti življenje. Iz dogajanja na deskah naj izlušči književnikovo osnovno misel. Igralci so se zavedali, da so se lotili težavnega in odgovornega dela. Igra ni lahka, a v zadnjem času so igrali le Jurčičevega Domna in več enostavnih enodejank. Kar vztrajni so bili pri svojem delu. Drame niso izbrali na slepo* Njihovo mladinsko kulturnoumetniško društvo se imenuje po junaku Jožetu Lacku. Zato so se odločili prav za Potrčevo dramo in ne za drugo.
Zadnje dni pred prvo predstavo jim je prišel na pomoč referent za dramatske skupine z Ljudske prosvete. Zelo veseli so ga bili. Marsikaj jim je še popravil. V kolikor se je pač dalo, je vpeljal tudi enotno izreko. S tem je bilo najtežje, ker je vsakemu članu dramatske skupine sililo na dan domače narečje. Raz oder pa je bilo na vajah slišati kar več harečij, saj je prišla na kmetijski tehnikum kmečka mladina iz najrazličnejših krajev Slovenije. Mladinci so tako v zadnjih dneh ob požrtvovalnem tov. Goloba še veliko pridobili. Vsak opoldne so ga nestrpno pričakovali. In on je rad prihajal k njim. Videl je, da imajo veliko veselje za igranje. Na njihovih vedrih obrazil si bral, da si žele znanja.
Hočejo se vsestransko izobraziti. Ne bodo vase zaprti kmetijski strokovnjaki kakršne poznajo naši kmetje iz predvojne dobe. Poleg svojega strokovnega dela v šoli si širijo obzorje s kulturno-umetniškim in političnim delom, kadar le utegnejo. Po vaseh, na državnih posestvih, v zadrugah bodo vplivali na svojo okolico tudi kot ljudskoprosvetni in politični delavci. Pomagali bodo izoblikovati socialističnega človeka na podeželju.
Sedaj jim je na tehnikurpu šola za dosego tega njihovega cilja že izza 1948. leta sem njihovo mladinsko društvo pa delo partjjske in mladinske organizacije. V društvu so si osnovali mešani pevski zbor, ki nastopa tudi kot ženski ali moški pevski zber. Člani Zveze borcev na šoli imajo še svoj samostojni pevski zbor. Potem je tu folklorna skupina in zanjo je med mladinci največ navdušenja. Pa literarni krožek, risarski krožek, orkester, reci-tacijska skupina in naposled še nekaj igralskih skupin. Medtem ko je ena pripravljala igro »Lacko in Krefli«, je druga že vadila Moličrovega »Namišljenega bolnika«, in tretja Nušičevo »Gospo ministrico«. Vsak mesec igrajo kaj. Te-
densko pa priredi ‘vsaj ena kulturno-umetniška skupina po eno prireditev. Ko je prva dramatska družina pripravljala uprizoritev slovenske igre in izvedla sredi preteklega tedna nastop, ki ga je mladina toplo pozdravila, se je pravljala folklorna skupina na svojo prireditev.. Ta je bila v soboto. Povezali so jo s predavanjem njihovega profesorja-slavisja • o slovenski narodni pesmi. — A mladinski sestanki, politične ure, skupni obiski filmov in gledaliških predstav? Vse to jim pomaga do vsetranske izobrazbe. In za vse najdejo čas, čeprav jim je ta tesno odmerjen.
Učna snov je obširna in gojenci imajo zato tudi deset do dvanajst ur pouka dnevno. Pet dni v tednu so na šoli, en dan pa prebijejo s praktičnim delom na posestvu okreg šole. Tu delajo po brigadno desetinskem sistemu dela, sicer pa od jutra do večera tekmujejo med seboj. Najsi bo to pri vstajanju ob pol šesti uri zjutraj, pri urejanju in čiščenju svojega doma, ali v zgledni disciplini pri vsem svojem delu kot tudi pri jelu, pri nočnem miru po deseti uri zve&jr — ali pri študiju. Učijo pa se prav dobro. Prvo polletje letošnjega šolskega leta je izdelalo 88% vseh učencev brez slabih ocen. V tretjem, zaenkrat še zadnjem letniku, pa so uspešno izdelali prvo polletje vsi do zadnjega. Pet sto kmečkih fantov in deklet se uči v kakšnih petnajstih razredih vseh treh letnikov. V potrdilo za njihove dobre učne uspehe ti pokažejo v rdečem kotičku visečo zastavico z napisom: »Najboljšemu šolskemu aktivu kongres LMS«. Zanjo so sklenili gojenci tehnikuma pod Kalvarijo, da je ne dajo iz rok!
V prvem letniku imajo predmete splošne izobrazbe, a učna snov je že usmerjena na področje kmetijstva. Drugi letnik se seznanja s živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom in vrtnarstvom še na splošno. V tretjem pa se učenci že dele na živinorejce in poljedelce, sadjarje in vinarje, vrtnarje in učence splošnega oddelka. Nekaj izmed njih bo odšlo tudi na znanstven« zavode, kajti pot do nadaljnje izobrazbe je danes odprta vsem. Ostali pa bodo kmetijski tehniki na ekonomijah, državnih posestvih in v zadrugah. Večina gojencev je že do nadrobnosti seznanjena z vsemi prednostmi socialističnega kmetijstva. O njem velikokrat razglabljajo med učnimi urami s predavatelji, pa tudi na mladinskih sestankih sami med seboj.
V	socialistični preobrazbi naše vasi vidijo lepšo bodočnost našega kmeta. Odločno se bodo borili zanjo.
Med igralci drame »narodnoosvobodilne borbe in našega podeželja«, ki igrajo Krefla, Miliko in Liziko, Frančka, Santo, Janža, Trezo, Vilčnika in Nemca, jih je nekaj iz zadnjega letnika na šoli. V kratkem bodo tehnikum zapustili in odšli na vas, v borbo za zmago socialističnega sektorja v kmetijstvu, za še večjo pomoč delavcu v tovarni.
.	>	'	».	i'
Kmetijski tehnikum v Mariboru
samezne točke, iz katerih se sestoji posamezni Filmski obzornik, kratke, vsebinsko zaključene in čim bolj izčrpne izreze o raznih dogodkih, ljudeh in dejstvih na način, ki bi se dal primerjati s kratko časopisno reportažo, so postavljene režiserju, pa tudi snemalcu, kar dovolj zahtevne naloge. Saj vemo, da je mogoče na dolgo povedati več in zanimiveje — to je daljši dokumentarni film, kot pa v nekaj stavkih, pa vendar sočno
—	to je obzorniška točka.
Lani je izšlo enajst številk s skupno 25 obzorniškimi točkami z raznih področij našega političnega, gospodarskega, kulturnega in fizkulturnega življenja. Scenaristi in režiserji, večinoma v eni osebi, so bili Ernest Adamič, Franc Jaipnik, Jane Kavčič, Franc Kosmač, Marijan Lipar, Janez Ovsec, Igor Pretnar, Igor Prešeren in Franc Štiglic. Snemalci Metod Badjura, Ivan Belec, Velibor Brkič, Franc Cerar, Milan Kumar, Ivan Marinček, Srečo Pavločič, Viki Pogačar, Tone Smeh, Žaro Tušar in Rudi Vavpotič.
Lani je tehnika tonskega snemanja nadplje napredovala. Glasbo in napovedovalce sta snemala tonska mojstra Rudi Omota in Herman Kokove s svojimi asistenti. Posnetki so kvalitetni in se približujejo mednarodni vrednosti.
Dobršen delež pri filmu imajo tudi montažerji, in to so biji Dušan Povh, Milka Badjura, Mira Lavrič, Darinka Per-šin, Boris Štrozak.
Glasba v filmskih obzornikih večinoma ni originalna, ampak je podložena s
posnetki s plošč. Vendar sta za nekater« točke komponirala posebno glasbo Pave Šivic in dr. Danilo Švara. Tudi opremi je važen del filma, in tu so uspešno de lali Ciril Petan, Albert Kastelec in Mili de Gleria, zadnja dva tudi na traku.
Navedeni rezultati so vsekakor pozi tivni za slovensko filmsko proizvodnjo ki se mora še slej ko prej boriti s teža vami, ki smo jih omenili uvodoma. Re zultati pa niso zgolj številčni, temvei mnogo bolj in predvsem v tem, da ji slovenski film posredoval širokemu kro gu obiskovalcev v naših kinematografil precejšen del naše stvarnosti, ljudi, njil uspehov in stremljenj, ki se zgoščujej< v prizadevanju za dograditev nove socia listične stvarnosti Film je najbolj do stopna umetnost, razkriva se stotisočen in milijonom, zato je tudi najbolj izpo stavljen kritiki. Slovenski film je dosle v mejah možnosti že v precejšnji mer služil svojemu ljudstvu. Če še ni moge hitro in izčrpno posegati v dogodke ii
o	njih obveščati, gre to na račun nje gpve še majhne zmogljivosti. Ko bo utr dil svojo tehnično osnovo in si s pomočj< ljudske oblasti in kjer je treba tudi i prostovoljnim delom, ki ga že prispevajc Fronta in člani sindikatov z raznih pod jetij in ustanov — konkretno pri dogra dUvi velikega ateljeja na Zrinjskega ce sti — postavil potrebne objekte, takral bo žetev, predvsem umetniška, dala tisti rezultat, ki si ga želimo in na katerega bomo lahko upravičeno še bolj ponosni kakor doslej.	—umi.
GOSTOVANJE RIMSKIH NOGOMETAŠEV V ZAGREBU
DINAMO : LAZIO 1 :0 (0:0)
Zagreb, 5. aprila. Danes je bila v Zagrebu nogometna tekma med Dinamom In nogometaši Lazia iz Rima, ki je igral preteklo nedeljo v Beogradu z našo državno reprezentanco. Za to srečauje so se Igralci [jazia dobro pripravili. Njih rezerve, ki so Igrale v Beogradu, so odpadle, kajti moštvo 90 okrepili igralci,, ki so preteklo nedeljo igrali v Firenzi v B reprezentanci Italije proti Avstriji. To so bili Furiassi. Remon-dlni. Puccinelli in Flamini. Nastopil je tudi branilec Antonazzi, ki v Beogradu ni igral. Tekmi na stadionu Dinama v Maksimira je prisostvovalo nad 25.000 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Lazlo; De Facla. Antonazzi. Furiassi, AI-cani, Fario (Montannri, Piacetinl), Sentimenti III. Puccinelli, Magrlnl. Arce, Flamini, Pepco.
Dinamo: Arnerl. Juriš. Horvat I. Pukšec. Katnič, Gruškovnjak (Clzarlč). Strnad. Dvor-n!č, W81fl, Oakovskl, Benko.
Sodil je Podubski.
Dinamo je večji del prvega polčasa igral v prostoru Lazia in sploh pokazal zelo dobro kombinatorno igro. V prvem polčasu je Lazijev napad le redko prodrl do gola Dinama. Toda akcije niso bile nevarne za dosego gola. Čeprav je Dinamo dobro igral v polju, v ni dosegel niti enega gola. Njegovi najboljši igralci so danes znova pokazali. da nimajo realizatorskih sposobno-
V	tekmovanju za evropski nogometni pokal vodi Avstrija
Dunaj. 5. aprila. Pod predsedstvom Ba-rassija. predsednika italijanske nogometne zveze, se je sestala na Dunaju konferenca za evropski nogometni pokal. Skupščina je sklenila, da zavrne 31. december 1953 kot mejni datum za preizkusne tekme, ki veljajo za evropski nogometni pokal.
■	Za sedaj je Avstrija na čelu klasifikacijske tabele z 9 točkami pred Madžarsko s 7. ČSR s 5, Italijo 3 in Švico z 2 točkama. Na tem sestanku so bili Gorce. Mauro, Wle-sekohrer in Pcsses. zastopniki Avstrije, Italije Švice in Madžarske.
Naši teniški igralci v Monte Carlu
Mont« Carlo. 5. aprila. Včeraj se je začel v Monte Carlu mednarodni teniški turnir. V igri posameznikov je Palada (J) premagal Merciera (Švica) s 6:2. 6:2, Del Bello (I) je premagal Generta (Nizozemska) 6:0, 6:4. Rolson (Švedska) Divorta (Belgija) s 6:1. 6:0, Brigman (Belgija) Riysa (Nizozemska) s 6:1, 6:1. Ulrioh (Danska) Vigerta (Nizozemska) s 6:2. 6:1, Bergelin (Švedska) je
gremagal Goodricha (Anglija) s 6:0	S:(),
orfman (ZDA) Foristona (Monaeo) s 6:2, 6:3, Kurmaker (ZD) pa je premagal našega teniškega igralca Milojkovičn v treh setih 0:6, 6:4, 3:6.
Osem najboljših igralcev, med njimi tudi naš teniški igralec Dragotin Mitič, bo tekmovalo v igrah posameznike'- žele v četrtfinalu. Do tedaj ne nastopajo.
Na tem turnirju vzbujajo največje zanimanje borbe dvojic, kjer bosta nastopala tudi naša igralca Mitič in Palada. Tekmovanje dvojic se je pričelo danes.
*
BEOGRAD -— Kakor poročajo, je Nogometna zveza Jugoslavije stopila v stik z Nogometno zvezo Finske zaradi odigrar.ja mednarodne prijateljske tekme med Finsko in Jugoslavijo 7. junija v Helsinkih.
»ti. Strnad. Dvomič in Benko so večkrat streljali, toda vedno mimo vrat, tako da vratar Lazia ni imel prilike, da bi se izkazal. V 28. minuti je Dinamo po Dvorniču dosegel gol, ki ga pa sodnik zaradi ofrsi-dea na prignal.
Prvi dol igre v drugem polčasu je bil Dinamo v znatni premoči, poslednjih 20 minut pa je imel inioiativo Lazlo. Rimski nogometaši so v tem delu igre izvrstno zaigrali. toda tudi oni so slabo streljali. Pred koncem igro je oenterfor Lazia z IS metrov ostro streljal po zemlji. Toda Arneri jo žogo v padcu odbil v kot. To je bila edina resna prilika, v kateri bi Lazio lahko dosegel gol. Zmagoviti gol za Dinamo je padel že v drugi minuti drugega polčasa. čVolfl jo z 20 m streljal prost strel, in sicer mimo •živega zidu« Lazia v desni kot. Vratar Lazia je interveniral, toda zaman.
Igra obeh moštev v glavnem ni zadovoljila. Eni in drugi igralci so slabo streljali na vrata. Najboljši na terenu je bil Ivioa Horvat, odlikovali pa so se tudi Katnič. ki Je igral kot gost. ter Graškovnjak. Wolfl in Čajkovski. V Italijanskem mošivu so bili najboljši Furinsi, Fluinini in Arce.
Smučarske tekme na Ratitovcu
TD Ločan v Škofji Loki je preteklo nedeljo priredilo na Ratitovcu (1666 m) društvene tekmo v alpskih disciplinah, katerih se je udeležilo 42 tekmovalcev. Kot gostje so nastopili tekmovalci iz Železnikov in CD JA Partizana.
Start zn 1506 m dolgi smuk je bil na vrhu Ratitovca, cilj pa na planini Pečani-Proga za slalom je tekla skozi 23 vratič z višinsko razliko 130 m in so jo člani morali prevoziti dvakrat, mladinci pa enkrat.
Tehnični rezultati so naslednji:
Smnk; člani: 1. Ivan Hafner 0:41,7, 2. Janez Gašperšič 0:42.1, 3. Dušan Kogovšek 0: 46.5 Izven konkurence je imel zelo dober čal član Partizana Stane Stanonik (0:42,4); mladinci: 1. Rudi Benedik 0:38,2, 2. Lojze Stanonik 0:41,3, 3. Ivan Benedik 0:45,2; članice: 1. Minka Bevk 1:25,2, 2. Stanka Fojkar 1:27,2, 3. Meri Košenina 1:28,5.
Slalom: člani: i. Janez Gašperšič 1:39,9,
2.	Ivan Hafner 1:41,2, 3. Drago Jazbec 1:54,4. Izven konkurence: Stanonik (Partizan) 1:53,3, najboljši čas enega teka je dosegel Gašperšič. 0:47.4: mladinci: 1. Lojze Stanonik 0: 58.7. 2. Ivan Benedik 1:11,1. 3. Rudi Benedik 1:13,4.
K uspešni izvedbi tega pomladanskega tekmovanja je mnogo pripomoglo krasno vreme, ugodne snežne razmere in brezhibna organizacija. -	K. U.
Lep uspeh telovadnega društva
Nov svetovni rekord na 200 m hrbtno pa jo postavila v nedeljo v Hilversunu (Nizozemska) Geertje IVielema z rezultatom 2:35.3. Prejšnji rekord je imela prav tako Nizozemka Cor Kind z 2:38.8 (1939).
Japonski plavalni fenomen Furuhasi ki jc bil še do nedavnega svetovni prvak v p:ostem plavanju, je na prvenstvu Brazilije preplaval 400 m .prosto v 4:40.3 ter premagal svojega rojaka Hashizumu in Brazilca Oka Moto, ki pa je tudi japonskega porekla. Furuhasi je plava! s polno močjo samo zadnjih 50 metrov.
Cross v št. Petru na Krasu
SŠD Železničar v St. Petru na Krasu je izvedlo svoj pomladanski cross že 23. marca, da bi s to množično fizknjturut) prireditvijo tudi fizknltumiki primemo podastili volitve. Kakor vedno doslej so ljudje tudi to pot pokazali zanimanje za tak način fia-k ul tur nega udejstvovanja. K tekmovanju se je prijavilo 399 udeležencev, okrog 600 ljudi pa je tekmovanju sledilo z zanimanjem. Tekače so poslale vse ustanove, organizacije, šole in vojska. Največ je bilo mladincev (57). ČO pomislimo, da je to pretežno delavska in kmečka mladina iz okoliških vasi. je treba priznati, da je društvo na najboljši poti vključevanja delavsko in kmpčke mladine v športne vrste.
Povedati na je treba tudi. da je mladink tako malo. da smo jih uvrstili med članice. Med socialističnimi športnicami ne bi smelo biti nobenega razloga, da se take prireditve, kot je cross, ne M udeležile.
Tekmovanju je prisostvoval tudi delegat Oblastnega fizkultumega odbora tov. Filipčič. ki je pomaga lpri tehnični izvedbi CTosfta.
Prva racata so dosogli naslednji tekači:
Pionirji: do 12 let: Franc Bele, nnd 12 let: Viktdr Frank: pionirke: do 12 let: Milica Sardinšek. nad 12 let: Alojzija Valenčič: mladinci: I.: Ernest Margon, II.: Franc Žitko; člani: 18—35 let: Anton čončula. 35 do 4f» let: Rudolf Varl. nad 45 let: Jrvže Hribar; članice: Mira Jurgec.	M.	T.
IN V ŠT. PETRU NA DOLENJSKEM
V	St. Petru na Dolenjskem je bil v nedeljo cross za prvenstvo novomeškega okraja. Organizacija eros^a je bila v rokah domačega TD in OTO v Novem mestu. Domačini so se izkazali kot dobri organizatorji. Progo so, bile dobro izpeljane, posebno zanimiva pa je bila proga članov.
Na startu .ie bilo nad .50 tekmot-aleev, prvakov raznih športnih in telovadnih društev ter sindikalnih podružnic. Tudi nekatere manjše vasi in obdelovalna zadruge so poslale svoje zastopnike. Tekmovanje .jo biilo dobro o-rgnniziiranc, prav tako pa j© bilo opaziti za te tekme tudi veliko zanimanje.
Rezultati tega prvenstva so bili n.osled-nji: mladinke (mlajše): 1. Marija Jenifl (Ce-
frad) 2:52,0. mladinke (starejše): 1. Boža rjavec (MLO) 3:01. članico: 1. Karolina Jordan (učiteljišče) 8:32. mladinci (mlajši):
1.	Vinko Klančar (glmn. Novo mesto) 2:57. mladinci (starejši): 1. Miran Mihelčič (rrimn. Novo mesto) 4:15. član! (mlajši); 1. Jožo Glonar (SI) Krka) 5:4.’», člani (starejši): 1. Franc Glavač (Dol. .toplice) 3:35,2. — G. J.
( OBVESTILA )
PRIJAVITE MOTORNA VOZILA!
V	dnovucm časopisju je bilo objavljeno, da se je 6. marca 1950 pričela redna letna registracija vseh cestno motornih vozil; komisije za pregled in registracijo poslujejo na Vilharjevi cesti vsak dan od 7.30—12.'
Opozarjamo vse uporabnike motornih vozil, da se zaključi prijavljanje 15. aprila, zaradi česar pozivamo vse one, ki dosedaj še niso izvršili prijav, da to store takoj na Poverjeništvu za notranje zadeve MLO v Ljubljani. Prešernova cesta (prometni odsek. soba 27. II. nadstropje).
Uporabniki oziroma lastniki, ki so prijavo sicer izvršili, niso pa pripeljali vozila na pregled in registracijo iz katerega koli razloga, naj vozila takoj usposobijo in pripeljejo na zgoraj določeno mesto. Pregledi in registracija vozil se bo brezpogojno zaključila 30. aprila 1950. Po tem terminu bodo vsem, ki niso izvršili prijav odnosno pregleda in registracije, odvzete S-tablice; zamudniki pa bodo pozvani na odgovornost.
RAZPIS
Komisija za fizkulturo in izvenarmadno vzgojo pri MLO Ljubljana skupno z MK LMS in rokometno zvezo razpisuje prvenstvo srednjih in strokovnih šol v rokometu.
Sestanek kapitanov moštev in žrebanje bo
v	petek 7. aprila 1950 ob 19 v prostorih rokometne zveze (FZS, Likozarjeva ulica, pro-v.izorij). Zadnji rok prijave je na sestanku. Komisija za flzkulturno in Izvenarmadno vzgojo pri MLO JJubljana 2241
 -PRESKRBA' —
30
Ai <*
T"
Skrajno malomarno poslovanje na ekonomij! UP
Kočevje. 5. aprila.
Ekonomije LIP v Kočevju, ki so imele nalogo dopolnjevati preskrbo gozdnih delavcev, niso vse preteklo leto, zlasti pa ne v zadnjem času. ustrezale svojemu namenu. Direktor bivšega gozdnega podjetja Tone Sumrada Je ob kontroli organov uprave za preskrbo dobil nalog, da Je treba do 15. avgusta 1949 dokončati goveje hleve in svinjake. Toda Šumrada ln njegov predhodnik Volk j nista upoštevala nobenih rokov. Zgradbe so | ostale nedovršene in nezavarovane prod zi- | mo. Cement, deske in drug material je bil j čez zimo kar na prostem ln se kvaril. Za I vse to je bil odgovoren Ogrin, bivši referent ! pri LIP.
Podobno stanje je vladalo na ekonomiji, I kjer se je že od leta 1949 gospodarilo popolnoma samovoljno. V menzi podjetja »e le oskrbovalo 1! Ijndl. Na ukaz upravnika Pnngerška so klali vsepovprek ter ledll In pili, ne da bi se kdo menil za plačilo. Čeprav Je Imel upravnik Pungeršek dve pisarniški moči, se ni o ekonomiji vodila nlkaka evidenca. Na ekonomiji tudi ni bilo določenih norm. Delavci so prejemali po 1* din na uro in vpisovali celo nadure, česar pa upravno operativno vodstvo sploh ni kontroliralo. Vodili niso niti skladiščne nit! blagajniške knjige. Pridelke, ki so jih na ekonomiji pridelali, niso knjižili nikamor. Prašiče so »i delili med seboj brez tehtanja in brez plačila. Tipičen Je bil primer delovod-klnje Debellakove, ki Je redila dva prašiča. Pungeršek je bil pri Debeljakov! na hrani ln ji zaradi tega dodelil še enega prašiča.
O	vsem tem je bilo upravno operativno vodstvo večkrat opozorjeno, vendar se za stvar ni brigalo ter še nadalje prepuščalo poslovanje brezvestnemu upravniku.
Kako daleč je šla brezvestnost upravnika, se vidi tudi Iz tega. da je v skladišču že od leta 1948 okrog 12M kg razkužene ril In pšenice, ki ni uporabna za kruh. Za to žito se ul nihče zmenil, da bi ga posejal. Upravnik Jo zemljo dodeljeval privatnikom. In sicer vaakemn po 50 a. Kl jub planirani krmi. ki Jo Je ekonomija nujno rabila za svojo živino, sta direktor Volk In sekretarka Pav-
Iz raznih hraiev
Postojna. — Delegati mednarodne železniške konference za tovorni promet so po uspešno končanem delu obiskali mimo naših najlepših turističnih krajev ob Jadranu tudi Postojnsko jamo. Gostom Je v veliki jamski dvorani mešani pevski zbor SKUD »Tine Rožanc« zapel nekal Izbranih narodnih In partizanskih pesmi. Delegati so »e zvečer vrnili v Ljubljano in nat« odpotovali v svoje države. — L.
Krško. — l)a bi bili v tednu cestnega prometa od 23. do 30. aprila doseženi boljši uspehi, je poverjeništvo za lokalni promet pri OLO Krško napovedalo tekmovanje vsem poverjeništvom za lokalni promet v IJub-jansk! oblasti. OKAP bodo v tednu cestnega prometa med drugim tekmovala v prevažanju materiala za vzdrževanje, popravila In graditev cest ter so vzporedno- s tem prizadevala, oskrbeti zaprežna vozila s privatnega sektorja. V teku tekmovunja bodo okrajni In mestni ljudski odbori pritegnili k cestnim delom čim več prostovoljne delovne sile ter organizirali izložbe z grafikoni o delu prevozniških podjetij. Izid tekmovanja ho ocenila posebna komisija pri poverjeništvu za lokalni promet OLO. — G.
JI a r I b o r. — Pretekli teden so dijaki ln dijakinje četrtih, petih In šestih razredov
I.	gimnazije v Mariboru pomagali pr! pogozdovanju. Delal! so na državnem posestvo v Slivnici pri Mariboru. Mladinci so kopali jame, mladinke pa sadile. S tem. da je profesorski zbor I. gimnazije omogočil mladini, da so je udeležila pogozdovanja. Je pokazal, da se v polni meri zaveda velikega pomena pogozdovanja. — V. B.
Braslovče. — Po trimesečnem tečaju, ki Je bil na kmetijskem posestvu Zovnek pri Braslovčah, Jc 15 tovarišev In tovarišic z raznih državnih posestev napravilo Izpit za kvalificirane kmetijske delavce. Tečajniki so ge v tem času prepričali, da Jim je kljub večletni praksi marsikaj manjkalo ln sl bodo z novim znanjem, ki so ga pridobili na tečajn, mnogo pomagali pri bodočem delu. Med najboljšimi tečajnik! so: Helena Prti-gelj, Anica Tomšič. Joše Pintar. Jože Lest*, Ciril S trobelj, Ivan ln Danica Cimprič,
llnova predlsponlraia skoraj 20.909 kg krme drugam. Vse to je imelo za posledico, da Je na ekonomiji živina skoraj propadala od gladu. Na ekonomiji Ložlre hodijo zdaj 40 km daleč po seno za konje. Zaradi takega gospodarjenja se je zdaj podražila režija na j ekonomiji za 209''«. Podohno Je bilo tudi z ; močnimi krmili.
Brezvestni upravnik Pungeršek je dovolil, da so st uslužbenci klali prašiče po mili volji In sl meso sami delili. Med temi uslužbenci so bili: Karol Tempe, Marica Zemlič In Franc Fuks. medtem ko sl je administratorka Helena Car prisvojila volno z ekonomije.
čeprav Je bilo vso Jesen lepo vreme, niso nn ekonomiji pripravili listja zn zimo, niti niso sprašiii zemlje. Sadje, ki so ga spomladi nasadili ln plačali zanj nad 50.990 din, so v jeseni nnlčili zajci, ker ga niso zavarovali. Tako malo se Je brigal za sknpnost delovodja Troha In ostali.
Razmere na ekonomiji so bile LIP v Kočevju dobro znane, vendar ni hotel ničesar ukreniti. Nepravilnosti na ekonomiji so se stopnjevale ln prišlo Je že tako daleč, da je pričela poginjati živina. Tudi OLO v Kočevju ni napravil nobenih korakov, čeprav je bil o vsem dobro obveščen. Dolgi zapisniki o napakah In predlogi za Izboljšanje so ostali le nn papirju. Sele na odločno zahtevo ministrstva lesne industrije je bila Izvedena preiskava In ugotovljeni krivci, ki bodo prejeli zasluženo kazen.
M. K.
Zgodaj je začel
Ljubljana, 5. aprila.
Komaj 19 letni Fine Roman iz Ljubljane je kljub svoji mladosti že zelo pokvarjen, kar Je pokazal doslej prav posebno v odnosu do tuje Imovlne. Tatinskega življenja se Je naučil že v dobi okupacije, ko je tihotapil saharin in druge predmete z Gorenjskega, obenem pa kradel tam kure In jih v Ljubljani prodajal. S takim življenjem je nadaljeval po osvoboditvi ln kradel vsevprek. Tako Je na glavnem kolodvoru mimogrede Izmaknil moško dvokolo. Izpred velesejma na motor ter mu Je narodna milica oba predmeta zaplenila.
Izučila In poboljšala ga tudi ni kazen zaradi tatvine žepne ure. Fine je bil kot gal-vanlzer zaposlen v raznih podjetjih, vendrfr le krnjšl čas, ker je lili povsod kmalu odpuščen zaradi ngolovljenlh nerodnosti In nepoštenosti. Tako med drugim tudi Iz podjetja »Elektromedtclna«, kjer Je ukradel neke medicinske predmete. V jeseni leta 1949 se je ob neki zabavi v menzi min. zn gozdarstvo po prireditvi skril za točilno mizo, si prisvojil radloaparat ln ga odnesel nu Reko, kjer Je bil zaposlen v podjetju »Vulkan«. Ko je ob neki urugl priliki zamudil vlak na Reko, je ukradel Izpred urada Kontrolne komisije v Župančičevi ulici Suhadolčevo motorno kolo znamke »Puch« ln »e z njim odpeljal; motor je na Reki razdrl In nekaj delov že razprodal. Ker pa Je nameraval ta i motor pozneje prodati za 39.690 din, ni pa Imel dokumentov. Je lz avtomobila Drž. zav..] za soelrjno zavarovanje ukradel prometno knjlžiro In Jo ponaredil na ta način, da Je s črnilom prepisal ustrezne podatke za ukradeno motorno kolo.
Tudi na Reki je Fine pokazal svojo tatinsko naravo. Delovni kolektiv podjetja »vulkan« je že dalj časa ugotavljal razne tatvine, ki so se vršile v skupni spalnici, sole ko Je bila ukradena enemu Izmed delavcev nova ohlcka, dvema pa vetrna Jopiča. Je »11 Fine prijet ter Je. tatvino priznal šele. ko le bil prt njem najden suknji*. dočlm Je ostnlo že prodal. Okrožno sodišče je Finca kaznovalo na dve leti odvzema prostosti s
rlsllntm delom. — M. S.
Tudi v trafiki naj bo kulturna postrežba
I)oI. Lendava, 5. april*
Prodajalec tobaka Pojbič ii Lendavo Ima kaj čuden odnos do knpovaleer cigaret. Naj-, večkrat morajo »prejeti » cigaretami tudi psovke, če Pojbl« nima na zalogi različnih cigaret, ne zna to na miren ln vljuden način povedati ljudem. Odpravi Jih z besedami: »Če noCei takih, pa ne kadi«, ali »Kaj me brlfa«, rabi pa tudi io huJSe izraze. .Nakupovale! clffaret li Lendavo želimo, da
I	se^tudl Pojbl« Uauči kulturne po»tre*be. -
I	Odjemalci.
GHaoričeva zmaga v Mar de! Plati
Na velikem mednarodnem Šahovskem turnirju v Mar del Plati je zmagal naš dT-žavni prvak Svetozar Gligorič. Velemojster Vasja Pirc jc s sijajno igr" v finišn dosegel delitev 4.-5. mesta, doeim je dr. Trifunovič i&ral zndnja kola pod svojo običajno formo. .Končni rezultat ,^e: 1. Gligorič 11 in pol. Rosserto. Gulmard 11. Pirc. Bolbo-ch«an 10 in pol, Eiiskasee 10. Pilnik }) in pol (1). R osolimo !> in pol. Trifunovič. Czernink. Michel 2. Martin 8 jr. pol. Moderna 7 in pol, Marini 6 in pol. Caatiplio «5 in pol. FreDas 5 (1). Luckis 4 in pol, Sanguinetti
I	točke. Nedvomno so vsi trije .Jugoslovani zelo dobro zastopali našo državo na tako močnem turnimi. Gligoričer uspeh, ki je dosedaj kot prvi inozemcc zmaga! na tem trsdaeionalncm turnir-jm pa kaže jug^slo-vRiiski šah v nailep^i luči.
ODHOD JUGOSLOVANSKE REPREZENTANCE V ŠVICO
V	torek zvečer jo odpotovala preko Italije v Švico Šahovska reprezentanca FLRJ pod vodstvom sekretarja S.SJ tov. Mačejina in kapetana druStva prof. Gabrovška. "Reprezentanco tvorijo: dr. Milan Vidmar, ing. Vidmar ral«, Rabnr. Puc, Milič. Matanovič. Ivkov, Simonovič, JanoševiČ, S. Vukovič. Srečko Nedeljkovič. Reprezentanca bo odigrala dvokrožni dvoboj »s Švico v Baslu, odkoder bo odpotovala v Avstrijo, kjer bo odigrala prav tako dvokrožni dvoboj z reprezentanco Avstrije.
Šahovska reprezentanca Jugoslavije bo odigrala v B.nslu 8.. 9.. 10 in 11. aprila dvokrožni dvoboj z reprezentanco Švice, na Dunaju pa 14». 15«, 16. in 17. ajprila dvokrožni match na desetih • deskah proti avstrijski reprezentanci.
Kratke vesti
Končan je turnir Il.-kategornlkov r Celju. Prvi letošnji turnir II.-kategorn.ikor Slovenije je po 50 odigranih partijah da! naslednji izid: 1.—2. Dujan Smoljnnovič ln ing. Slavko Volk s 7 ln pol točke od 10 možnih. 3. Z. Gabrovšek 7, 4. Kazimir Mo-dio 6, 5. Slavo Vrhovec 5 in pol, 6.-7. Mirko Fajs in Janez 8Iveo 5, 8. Ferdo. Lorbek
4	ln pol. prof. Orašer 3 in no!. Seno Virk in Jože šnajder- Zmagovalca sta si priborila I. kategorijo za dve loti. Turnir je dobro vodil Franjo Snajdor.
Važno za gospodinjske pomočnice! Dvignite živilske karte v Križevniški 2 od 7—14, razen v torek in petek od 10 dalje. — Odbor Združenje obrtnikov za mesto Ljubljana
obvešča vsp obrtnike, ki zaposlujejo delovno silo (tudi tiste, ki zaposlujejo svojce, če »o 6klenill z njimi učno ali delovno pogodbo), da se brezpogojno zglasijo v četrtek 6. in petek 7. aprila med 8—13 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12-1., zaradi izpolnitve obrazcev o zaposlitvi delovne sile. Vsakdo naj prinese s seboj štampiljko in podatke o odobrenem planu delovne sile. Od izpolnitve obrazca zavisi nadaljnje prejemanje potrošniških kart. V kolikor bo možno, se bodo ob tej priliki delile tudi živilske nakaznice. Obrtniki iz Polja se naj zglasijo v istem času na mestu,' kjer prejemajo potrošniške nakaznice.	2240
-RAD80-
-KIN©-
LJUBLJANA: UNION: Amor. film »Sirota iz Lovooda«. Filmske novosti 3 56. Predstavo ob 16.15, 18.15, 20.15.
MOSKVA: Italij. film »Tatovi kolos«, Ob zomik 36 I. Predstave ob 16.15, 18.15, 20.15. Predprodaja sa sindikate od 9—11.
SLOGA:	Nemški film »Korona«, Srbski
mesečnik 23 J. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.
TRIGLAV: Danes zadnjič amer. barvni risani fikm »Gultverjevo potovanje«, tednik. Predstavi ob 17.30 ln 19.36.
SISKA :Sovj. film »Aleksander Parho-menko«, Fizkultura in šport 16. LITOSTROJ: Franc, film »Boj za progo«. Srbski mesečnik1*25.
MARIBOR: PARTIZAN: Ital film »Tatovi koles«. Mesečnik JA 12.
UDARNIK: Amer. barvni film »Nepozabna posom«. 20. oktober.
CELJE:	METROPOL:	Sovj. barvni film
»Tri srečanja«, Črnogorski mesečnik 4, DOM: Nemški film »Afera Blum«, Meseč nik JA 11.
KAMNIK: Amer. film »Jane Eyro«, Makedonski mesečnik 9.
JESENICE: MESTNI: Jugoslov. film »Barka Zvane«, Fizkultura in šport 12.
KRANJ: STORŽIČ: Sovj. film »Kako ee je kalilo jeklo«. Makedonski mesečnik 11.
BLED: Sovj. film »Dubrovski«. Hrvaški pro-
V&HNTKA; Avstr, film »Kvartet Schrnm-mel«. Filmsko novosti 198.
DOMŽALE: Sovj. film Admiral Nahimov«. Pred narodnim sodiščem.
ŠOŠTANJ: Nemški film »NI prostora za lju-
bezon«, Mesečnik JA 8.
PTUJ: Sovj. film »Zlati ključek«, Filmske novosti 198.
SEŽANA: Amer. film »Boomerang«, Fizkultura 9.
KOČEVJE: Sovj. film »Za srečo tistih, ki so na morju*. Filmske novosti 204.
ROGAŠKA SLATNA":: Sovj. film »Prva rokavica«, Makedonski mesečnik 14.
VREMENSKA NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKE Sl,UZDE Stanje 5. aprila: Stabilizacija lepega vremena v Srednji Evropi le polagoma napre d uje, zlasti ker od znpnduega Atlantika še vedno prodirajo v Srednjo Evropo vali morskega polarnega zrnkn. ki povzročajo pretežno oblačno vreme.
Napoved za četrtek 6. aprila; Zboljšanje do pretežno lepega vremena. Temperatura ponoči —2, podnevi s« bo dvignila na 16 stopinj C. Padla bo slana.
DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 6. aprila
Poročile, ob 6.15, 7, 12.30, 15, 19, 22, 23.30 -
6	Budnica — 6.05 Jutranja telovadba — 6.30 Slovenske narodne pesmi — 7.10 Jutranji koncert — 12 Nekaj opernih fantazij — 12.40 Zabaven glasbeni spored — 13.20 Oddaja za pionirje. Ervald: Deževnik in štrk •— 13.40 Slovenske klavirske skladbe — 14 Igra Stojan Stcnovič 8 svojo kapelo — 14.3(^S. Vald-gard: Znanost in tehnika no poznata zaprek — 14.50 Nekaj črnskih duhovnih pesmi
—	15.10 Samuel Barber: Simfonija v enem stavku — 18 Od Novih akordov do danes, samospevi Pavla Sivica, sodelujejo Zlata Gjungjenac, Janez T ipušček in avtor — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.40 Novejša lahka in plesna glasba — 19.15 Ciklus Beethovnovih violinskih sonat: Sonata št. 5 v F duru. izvajata violinist Uroš Prevoršek in pianist. Janko Ravnik — 19.45 15 minut, or-! kestrnlne glasbe — 20 Politični komentar ; Radia Beograd — 20.15 Nekaj znanih valčkov — 20.30 Poje tržaški komorni zbor p.
■	v. Ubalda Vrabca — 21 Reportaža iz insti-; tut-a za turbostroje — 21.15 Koncert slovenskih solistov, Cezar Franck: Klavirski kvin-
i	tet, izvajajo pianist Anton Trost in godalni | kvartet Slovenske filhamomije — 22.15 Za-j havna nočna glasba. 23.35 Konec oddaje.
DNEVNI SPORED ZA PETEK 7. aprila Poročila oh 6.15 . 7, 12.30, 15. 19. 22. 23.30 — C Lahek jutranji spored — 6.05 Jutranja telovadba — 7.19 Slovenska narodna in umetna glasba — 11*30 šolska ura za višje raz-redo sedemletk ln nižjo razrede gimnazij, dr. Silva Trdinova: Dramatizacije v prvem gimnazijskem razredu — 12 Igra godba na pihala Doma JA Ljubljana p. v. Stjepana D lesku — 12.46 Opoldanski koncertni spored — 13 Kaj so odkrili zadružni občni zbori — 14 Narodne napeve igra Vaški sek-stet, pojeta Božo in Miško — 14-30 Jezikovni pogovori — 14.40 Instrumentalna solistična glasila — 15.10 Glasbena medigTa — 15.15 Koncert mezzosopranistke Dano Kočnik. pri klavirju Dana Perušek — 17.30 Šolska ura. ponovitev — 18 Dela jugoslovanskih avtorjev igra orkester RL p. v. Filipa Bernard«, poje sopranistka Nuša Kristan —
18.30	Bor: Bole vode — 18.50 Glasbena medigra — 19.15 Želeli ste. poslušajte! — 20 Predavanje za izobraževalne tečaje, prof. Branko Rudolf: Rastlina in žival — 20.20 Zabavna glasba — 20.40 Glasbeno predavanje — 21 Pester večerni koncert, sodeluje Slovenski vokal, kvintet — 22.15 Igra študentski plesni orkester p. v. Atija Sossa — 22.45 Komorna ura. Franz Schubert: Klavirski trio, izvajajo:	p1«n'st Roman Klasinc, violinistka
Nada Jevdjenijevič - Brandlovn in čelist Oton Bajde (prenos iz Maribora).
—VESTI IZ MARIBORA—
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek 6. ob 20: Krleža: V agoniji. Gostovanje članov sacroMk© Drame« Izven. Potek 7. ob 20: Krleža: V agoniji. Gosfo-vanje- ftlanov zajrre-bftkn Drame. Red A. Sobota 8. ob 20: Svetel: Višnjani. Izven. Nedelja 9. ob 10: Mihalkov: Vesele «anje. Zaključena predstava za pionirje. — Ob 15: Smetana: Prodana nevesta. Izven. — Oh 20: Zabavno srledAllSče.
S	1. aprilom 1959 se je ustanovilo novo mestho trgovsko podjetje »Živila« v Mariboru, ki so oavi s prodajo mesa, kruha, mlečka, mle&nih proizvodov in z vodstvom pionirskih re.ntavraoij. Uprava ©© nahaja v Gosposki ulici 19, II. nadstr., tel. 31-74 (nad veleblagovnico »M©trop), obračunski oddelek pa na Glavnem trgu 16, I- nadstr. Banfima zveza: Komunalna bank«. Maribor, številka 64-7-70—200—9.
Dežurni lekarni: v četrtek 6. aprila: T. mestno lekarna. Partizanska oesta 1; v petek 7. aprila: VI. mestna lekarna. Glavni trg 20.
PISALNI STROJ
dobro oliramjen taikoj kupi podružnica »Ljudske pravice« in »'Slo ve/n-a/keiga poročevalca« v Kranju.
OPOZORILO
Na raiopolaigo ie še nekaj brošur Razprava v Ljudski skupščini FLRJ o državnem proračunu za leto 1950«.
Dobite jo v upravi »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 2, in v njenih podružnicah. Cena 20 dim.
POZIV NA VOJAŠKI NABOR
Izvršni odbor MLO glavnega mesta Ljub ljana poziva:
1. vse moške, rojene v letu 1931, ki so sprejeli že posebne pozive, ali teh pozivov niso prejeli, stanujejo pa začasno ali stalno na obrpočju MLO Ljubljana, da se javijo komisiji za predhoni nabor na dan, označen na pozivu;
2. vse moške, rojene v letu 1939. bodisi da so prejeli posoben poziv, bodjsi da takega poziva .niso prejeli, pa bivajo začasno ali stalno na območju MLO Ljubljana, kakor tudi vse moške, rojene v letih 1923 do 1929, ki so bili po naborni komisiji proglašeni z» začasno nesposobno ali pa so bili kot taki odpuščeni lz JA, da se javijo komisiji za redni nabor.
Komisija za rodni nabor bo poslovala od 19. do 21. aprila, komisija za predhodni nabor pa od 22. do 29. aprila 1959. Obe komisiji bosta poslovali v klasični gimnaziji v Puharjevi ulici v Ljubljani ob navedenih dnevih od 7—14. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, bo kaznovan po predpisih za vojaško kazniva dejanja. Po Istih predpisih bodo kaznovani tudi odgovorni vodje podjetij In ustanov, zasebni podjetniki, kakor tudi poglavarji družin, če pri njih delajo ali žive osebe, ki so zavezane naboru, pa se niso odzvale.	!H21
MLO glavnega mesta Ljubljana
-DNEVNE VESTI-
Absolventi medicine! Vse skupino imajo ideološki Studii skupno v Četrtek 6. apnila ob 19 v kemični predavalnici. Po študiju bomo obravnavali važna organizacijska vprašanja.	2233
-GLEDALIŠČE-
DRAMA — LJUBLJANA Cotrtek 6. ob 19.30: Shakespeare: Kralj Lear. Zaključena predstava za LŠM.
Sobota 8. ob 19.30: Shakespeare: Kralj Lear.
Zaključena predstava za sindikate. Nedelja 9. ob 14.30: Kraigher: Školjka- Izv. Ob -0: Cankar: Hlapci. Izven.
Pri današnji večerni predstavi »Kralj Lear* igra Kenta Pavlo Kovič, Edgarja Stane Cesnik, Edmunda Demeter Bitenc, norca Vladimir Skrbinšek, Goneril Mira Danllov:i. Kordelijo Ančka Levarjeva.
OPERA:
Četrtek 6. ob 20: Mozart: Figarova svatba* Zaključena predstava za LMS.
Petek 7. ob 20: Verdi: Trubadur. Žaklju* čena predstava za sindikat univerze. Sobota 8. ob 20: Lindpaintner: Danina, balet. Zaključena predstava zn sindikate.
Za sindikalno predstavo Shakespeare: »Kralj Lear«,' ki bo v soboto 8. aprila 20 v dramskem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice:
Kemični od št. 1 do vključno 10. Zdravstveni od št. 7—9, 12. 16—25.
Za sindikalno predstavo Lindpaintner: Do-nina, ki bo v soboto 8. aprila ob 20 v opernem gledališču, pridejo na vrsto naslednja sindikalne podružnice:
Kovinarji: št. 9. 21 in 23,
Železničarji: postaji Zalog iu Brezovica* delavnice:	strojna, vozovna in mostovna*
naazornTsrvo" prog T Tu TT. 5lužna veze; ~T^rO. skladišče Zalog. - gradbeno 5, žel. tehnikum. žel. tiskarn.n. zdravstvena elužba žel.
Gradbeni: Beton. peč. ker.. Megrad, mest-tes., gradb. dir. Obnova Slovenija rroiekt. min. za gradnje.
Bone za nakup gledaliških vstopnic za obe predstavi dvignite v petek 7. aprila iped 10—12 na KS S, soba 6.
Vstopnice za izdane bone dvignite naslednjega dne med «—10 v Operi.
MESTNO GLEDALSCE NA JESENICAH
Ponedeljek. 10. aprila: Eella Vuolijoki: Žene na Niskavuoriju. — Zveze z vlaki ugodne*
-DGLASI-
VETRNI JOPIC, v katerom .ie bila listnica z osebnimi dokumenti, sem izgubil 2. aprila 1950 v domu na Govejku. Najditelja naprošam, da prot! primerni nagradi vrne vsaj osebne dokumente na naslov: Milau Ster, Trdinova ulica 7.	2235
VPRAŠANJA NAŠIH DNI
II.	polletje DŽ49, vezana, dobite v upravi Ljudske pravice«, Ljubljana. Kopitarjeva 2. — Cena 140 din. — Knjige, ki so jih prinesli v vezavo naročniki, še niso gotove.
OSMRTNICE
Umrla uri je dobra mama ANA MIJIO roj' HERFORT. vdova vrtnarja gluhonemnice.
Pogreb pokojno bo v četrtek 6. aprila ob
15.30	z Zal iz kapelice sv. Frančiška. Žnlu; Joči sin Alojzij in ostalo sorodstvo. 223'
Ravnateljstvo in sindikalna podružnica klasične gimnazije v Ljubljani sporočata, da je nenadoma umri naš dolgoletni kurjač JERNEJ VOLKAR. Pokopali smo 3* 5. aprila na pokopališču pri Sv. Križu. 2238
Okrajni odbor ZB v Murski Soboti sporoča. da je po mučni bolezni kot posledic' internacije umrl 4. aprila noš aktivni član ANTON MELE. Dobrega tovariša, aktivnega borca za boljšo bodočnost našega naroda bomo ohranili v trajnem spominu. Žalujoč: družini izrekamo naše sožalje.
Zapustil nas je po težki bolezni, ki je bU* posledica internacije, naš dragi tovariš ANTON .MELE. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. — Okrajni komite KPS v Murski Soboti.
Klub Narodne milice y Murski Soboti javlja žalostno vest, da je po mučni bolezni izgubil svojega tovariša ANTONA MELETA. Dobrega tovariša, bomo ■ ohranili v trajnem in častnem spominu.
Sindikalno podružnica št. 60 »poroča Hjr lostno vest, da je umrla naša zvesta (Utrni' ea sindikata IVANKA OGRIN. Pokojnico bomo ohranili v najlepšem spominu. — 81» dlkalna podružnica St. 60 II. rajona.
Z AHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljub' ljenega. nepozabnega moža, očka. »rna, brata. zeta ANTONA BBEDARICA. komandirja postaje NM v Senožečah, se. iskreno zahvaljujemo za ves trud In požrtvovalnost upra-
vi	’ NM v Postojni. OK KPS, množičnim organizacijam, godbi, pevcem to častni straži pri spremstvu na njegovi zadnji po*i F.nako se zahvaljujemo tov. za govore, vsem darovalcem vencev In cvetja. Iskrena zjU hvala za sodelovanje pri pogrebu celici K« ln vsem množičnim organizacijam iz Senožeč. Obranite ga v lepem spominu! Igavoš’ dne 2. aprila 1956. Žalujoči: žena Rezka • hčerko Vido in ostalo sorodstvo.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Itole Naslov uredni štva: Kopitarjeva 6 — Uprava Kopitarjeva 2 telefon uredništva in RPraV®‘ 52-61 do 52-65 — Telefon naroCninskega oddelka 50-30 - telefon oglasnefi* oddelka 36-85 - Stev ček. rafti na 604-90601-0