Škofje pa ljudstvo katoliško. | V stolni cerkvi se bo jutri vršila jako imenitna in važna slovesnost: prevzvišeni nadškof goriški bodo v pričo škofa tržaškega, krškega in lavantinskega milost, gospoda dr. Janeza Krizostoma Pogačarja posvetili za škofa ljubljauskega. Škofijstvo je za katoliško cerkev silno važno, kajti vstanovljeno je po Odrešeniku samem, ki je bil odbral aposteljne, da njegov nauk razširjajo po celem svetu. Toda apostelj ni so umrli, njihova služba pa je imela ostati do konca sveta; zato so povsod namesto sebe postavljali namestnike, kterim so izročevali ravno tisto oblast, ki so jo bili sami prejeli od Jezusa. Pa za ta imenitni in važni posel jim Gospod ni obljubil posvetne časti in pozemeljskega dobička, marveč jim je napovedal, da bodo morali zarad njega mnogo trpeti. To se je pri aposteljuih in njihovih naslednikih vresničevalo, in kdor je bil v prvih časih izvoljen za škofa, bil je ob enem tudi izvoljen za mučcništvo. Ko so pa vladarji postali kršanski, zbolj-šala se je tudi osoda škofov, ki so odsihmal imeli največo čast in veljavo. Ljudje so bili tedaj prepričani, da brez Boga nobena reč, tudi država ne obstane. Še neverniki so to čutili in izrekli in sloveči grški modrijan Aristotel je bogočastje prišteval k šesterim pogojem, brez kterih država obstati ne more. Duhovski stan mu je bil tedaj prvi v državi in po njegovem nasvetu bi se moral velik del narodnega premoženja obrniti za službo božjo. Ravno tako je slavni Cicerou rekel, da brez strahu božjega nobena zvestoba, ne vera, ne človeška družba, ne tudi pojem pravičnosti med ljudmi biti ne more. To prepričanje se je pa še vse bolj razodevalo v dejanji, ko je svet postal krščanski; ljudstvo je bilo vsled nauka aposteljnovega prepričano, da tudi deželska oblast je vredjeua po volji božji. Zato so škofje kot oznanovalci volje božje imeli veliko veljavo tudi v državnem življenji; ker so bili navadno tudi najbolj učeni, opravljali so najimenitnejše državne službe in vživali med velikaši največjo čast; povsod in vselej je veljalo pravilo: Ecclesia praecedatl Zlasti v srednjem veku vživalo je duhovstvo toliko čast in spoštovanje, da se najimenitnejšim, celo vladarskim rodbinam, ni zdelo sramotno, če so njihovi otroci postali duhovniki ali pa izvolili si življenje samostan- sko. Iu naj jih je mnogo to storilo iz same dobičkarije in časti- pa lakomnoželjnosti, bilo je vendar število tistih še veči, ki so si bili ta stan izbrali iz najčistejših namenov. Tako je bilo do novejših časov iu še slavni Washington je rekel: „Vera in nravnost ste neobhodni podpori javnega blagostanja, in tisti ui domorodec, ki spodkopuje ta stebra človeškega blagra." V novejšem času pa se je vse to spremenilo in duhovski stan je vsim, ki hočejo biti olikani, v posmeh in zaničevanje. Pa to še ni vse; veliko huje je, da ti ljudje ne nasprotujejo samo duhovstvu, ampak tudi veri sami, ki jo šiloma hočejo izrovati iz src tudi katoliškega ljudstva. Ves sedanji boj se suče o cerkvi katoliški iu veri, in le kdor ni zmožen temeljito misliti, in si vse le površno ogleduje, tega ne ume. Napačna je tedaj misel, da politika z vero nima nič opraviti. Nasprotniki sami to dobro vedo, zato pa skušajo duhovstvo pridobiti na svojo stran in zaženo vesel krik, kadar koga pridobe. Kdor pa ostane zvest svoji dolžnosti in se za njihove obljube ne zmeni, tisti jim je mračnjak, nazadnjak, fanatik itd., in črtijo ga, kar le morejo. Zlasti pa pozornost svojo obračajo na škofe, vedevši, da se razkrope ovce, če vdarijo pastirja. Zato pa tudi daudanes skoro velja, kakor nekdaj o času očitnega silnega preganjanja da tisti je odločen za ciučeništvo, ki je izvoljen za škofa katoliškega. Pri vsem, kar se od njega zahteva, ne ostane mu uauireč druzega, nego vskriž si biti s svojo vestjo in zanemariti svoje dolžnosti, ali pa v vednem boju živeti. Kaj pa naj mi storimo v tem boju? So katoličani, ki menijo, da imajo samo škofje in duhovni dolžnost boriti se za cerkev in vero. Ali to je strašna zmota in prav tako, kakor če bi vojak v vojski roke križem držal in zahteval, da naj se vojskovodja bojuje sam, ali pa če bi mornar med silovitim viharjem trdil, da bo ladija oteta, če le krmilnik čuje, on pa mirno spava in počiva. Čem hujši je marveč bitva in čem nevarnejši vihar, tem bolj je potrebno, da vsak vojščak in mornar spolni svojo dolžnost in po svoji moči pripomore k zmagi in rešitvi. Ta sklep hočemo tudi mi storiti pri po-svečevanju našega novega kneza in škofa, da mu na ta način polajšamo boje, ki tudi njemu izostali ne bodo. Napačno je namreč misliti, i da krščanstvo na svetu zamore biti brez boja; „nisem miru prinesel, je rekel Gospod, ampak meč." Vsled tega ima kristijan, ki hoče po uku vere svoje živeti, vedni boj, boj sam seboj in boj z vnanjim svetom; in ne čudimo se, da se v javnem življenji tolikanj nasprotuje resnicam krščanskim, ako pomislimo, koliko nasprotovanja one najdejo v našem srcu. V vdanosti in ljubezni tedaj hočemo svojemu vikšemu pastirju nasledovati, saj je ljubezen zauj gotovo največa tolažba v velikih skrbeh in težavah, ki ga čakajo. Bog pa naj ga naši škofiji ohrani mnogo let in naj ga vtrdi, cia bode v sedanjih viharnih časih s krepko roko in neprestrašeno vodil krmilo njegove svete cerkve! Politični pregled. V Ljubljani, 3. septembra. Avstrijske dežele. Cesar so se 2 dni mudili v Budapešti. Okoli 20. sept. se podajo v Gödöllö, kamor pride tudi cesarica z nadvojvodinjo Valerijo. — Cesarjevič Rudolf pa se je iz Išla podal 30. avg. v vojaški tabor pri Brucku ob Litavi. X »gersfceisi državnem zboru ima Tiszavo ministerstvo zdatno večino in manjšina konservativna pa radikalna in narodna ne bode nič opravila. Če tedaj Tisza vendar lc svoje naloge ne bode izvršil, krivde ne bode mogel zvračati na opozicijo, ampak pokazala se bode nezmožnost ministerstva in večine madjarskih ljudskih zastopnikov. V prestolnem govoru Tisza ne razodeva trdnega zaupanja. Sploh prestolni govor ne razodeva posebne politične zmožnosti in je bolj podoben učeni razpravi o narodnem gospodarstvu. BErvaški sabor je bil 30. avgusta sklenjen. Najpoglavitnejši vzrok temu je menda upor ercegovinski, ki tudi na Hrvatskem vzne-miruje srca in je dal dr. Makancu priliko staviti že nekaj interpelacij. Vlada pa nikakor ne želi, da bi se kdo glede Turške vtikal v njeno politiko. Pred sklepom so se stavile še nektere interpelacije, potem pa je dr. M a-kanec naznanil, da se poslanstvu odpovd. Po volitvah za ogerski državni zbor se je še sklenilo, da predsednik in njegov namestnik saborovo adreso izročita Njihovemu Veličanstvu, potem pa sc je sabor razšel. flfitisiiii so imeli v Ilaliczu ljudski shod, ki je sklenil delavnost svojo raztegniti tudi po Bukoviui. Deželni odbor gališki temu nasproti Zajetje mej Čerkesi. (Po rusk. minist, čas. notr. zadev popisal Leop. Gorčnjec.) (Dalje.) Na večer — po težavnem poti, po tesnih razjedah pridemo čez visoke gore v sosedstvo groznih Čečencev, najdivjejšega in najvojevi-tejšega gorskega rodu. Tit so naju, kakor popreje, prikovali, — kakor popreje, tudi zdaj žensko tuljenje nama nij dajalo miru — in nestrpno sem čakal, kaka osoda se mi odloči. „Pripravi se Rus, jutri zjutraj — ", — opomni mi grozni Ika, ko zvečer s Ilamurzinovim bratom vred stopi v mojo ječo, da bi mi še enkrat okrog vratu obesil strašne verige. „Pripravi se," — prešinil mi je tješilen glas drobovje. Grozno so zarožljale verige, ki je Ilamur-zinov brat spustil jih na tla, ko je bil pripel mi jih okrog vratu. Odšel je in zaprl duri. Mene se je mraz lotil, moj tovariš je jokal in molil; tudi jaz sem se zamikal v Boga — in poprejšnji mir je sprijaznil se z mojo dušo. Prosil sem ga še, da bi pozdravil moje tovariše, če se utegne popreje sniti z njimi. Temno je bilo in povsodi mrtvaški tiho. Vsled utrujenosti sem zaspal, a mučeče prikazni so me plašile, da sem se probudil. Čelo mi jc gorčlo, ustna sem imel suha, jezik mi je lepel na nebi, mraz me je tresel. Zrak je bil v najinej koči ulažen, noč pa je bila zelo hladna. Rad bi se bil zavil v plašč: zbiral sem ga, a v tem za-tipljem — ključ! — ključ najinih verig! Jaz sem se tresel, jaz nijsem veroval ni sam sebi, zmßle so se mi bile misli, nijsem bil več v svesti si. „Ljubi tovariš! prijatelj! brate! oteta sva — to-le je ključ! Tiho, ni žugniti ne smeš!" To je bilo vse, kar sem mogel spregovoriti prijatelju. Menil je, da sem zmočen. Ali ko sem brezi verig stal pred njim, polastila seje nesrečneža nesvest. Razklenil sem mu verige in pomočil sem ga z ostalo vodo, da je pro-dramil se. Kukavno bivališče, kakoršna so vsa kočujočih Čerkcsov, izpodkopala sva pod durimi — in ob uri sva uže svobodna bila — in pod milim nebom. Kako vzvišen čut je navdušil naju! Jaz sem poljubljal zemljo, jokal sem do same radosti, ves svet bi bil pritisnil na srce. To nenavadno osvobojenje iz zajetja je naju oba prevzelo tako, da sva jedva stopala, ali skrivnostna, usmiljena roka, pa Previdnost, ki je vodila jo, krepčala je oba. Zual sem, kako drzoviti so Čečenci, da so novcev lačni, kakor volk ovce, zatö sem sklenil, da uberem pot k najbližemu „aulu" in da jih podkupim sam sebi na otetje s poštenimi novci. Nijsem dvomil, ali bodo besili za nama ali ne, za tega delj sem hitel, da bi brzo prišel v gosto le-sovje ali globoko otlinje, da bi se vsaj na nekoliko časa skril. Ali o svitu so najine stopinje po travi bile jako znatne, ločila sva se prijatelj in jaz, pa pogovorila, da se dalje v lesi zopet snideva. Šel sem torej sam naprej a moči so me zapuščale; ustavim se in ozrem nazaj, toda pritatelja nijsem več videl: skril se je bil v grmovje. Moje stopinje so se dobro poznale. Ojačim se in dalje po suhem brstji, mimo grmovja in naposled po kamenji črez potok odidem tako varno, da nikakoršnega znamenja nij bilo za menoj. Ali da-si sem srčan bil, vendar sem do cela opešal; moji ni sprejel vabila vdeležiti se svečanosti pri vstanovitvi vseučilišča črnoviškega. Vnanje države. Ercc^otiiiski vstanek se je razširil do Novega Bazara. Srbski prostovoljci pod vodstvom grškega popa Žarka Loseviča so med potjo iz Višegrada v Novi varoš otepli Turke in jim vzeli 400 konjikov, streljiva iu 100 tovorov. Potem so oblegali Novi Varoš in ga večidel požgali. Turki se zbirajo v Seuici. Trdnjavico Drino uporniki oblegajo iu hočejo posadko turško z izstradanjem prisiliti, da se bo vdala. V Trebinje je čez Ljubinje na večer 29. avgusta prišlo 1000 turških vojakov, ne da bi bili uporniki to o pravem času zapazili in jim zabranili. Višji poveljnik, Ljubobratič, je bil pri shodu v Koširevem samostanu, kjer so po poročilu „W. Tagbl." kueza Nikica oklicali za vodja vseh ercegovinskih upornikov, kar je knez ludi neki sprejel. Ker se je med tem posadka v Trebinjah pomnožila, bode mnogo težavnojši Turkom to silno važno mesto vzeti. Pa uporniki hočejo Ljubobratiča neki siliti, da mesto prime. M e h m e d A1 i-p a š a, poveljnik turške vojne v Mostaru, je 28. avgusta prišel v Dubrovnik, od koder se je podal v Albanijo, kjer je mnogo Turških vojakov stopilo na suho, ker vlada tudi Albancem nič kaj ne upa. Seli m-p a š a je iz K 1 e k a s 3 batalijoni od upornikov n;č ne nadlegovan prišel v Mostar. „O b z o r u ' se poroča, da je vstala tudi B u 1 g a r i j a. Tuji naseljenci v Bukrežu se vsled tega odpravljajo na odhod. Kako si Turki pomirjenje mislijo, kaže oficijozni telegram, ki cinično naznanja, da je v Bosniji vsa dežela od Une do Save zapuščena, ker so kristijani pobegnili v gore čez mejo otevši, kar se je oteti dalo. Turki so za njimi vse pokončali in opustošili. Na načinta je tu upor zadušen in dežela pomirjena. Tako si tedaj Turki mislijo mir; kedar ne bo na Turškem nobenega kristijana več in tam, kjer jih je kaj bilo, vse v razvalinah iu pokončano, takrat bo Turčija mirna. To pač ustajniki že davno vedo. Sploh pa se lahko opazi, da oficijozni telegrami z veseljem poročajo o kaki turški zmagi, če le morejo; ustajnikov zmage jim niso po volji, zato zadnji čas večidel molče. Turki so 28. avg. pri Topolu prišli čez mejo avstrijsko, tam umorili več pastirjev in odgnali veliko goved. Na avstrijsko stran je dosedaj pri Gra-diški pribežalo 1849 družin (12.533 oseb) s 6000 govedi, 459 konji, 2700 prašiči in čez 2000 ovcami, v bansk'in okraju pa 5670 ljudi s 5000 govedi, 500 konji in 3000 prašiči. „Pol. Cor r." naznanja, da namesto De-viennea je Francoska za posredovalno komi-inisijo imenovala bivšega vice-konsula albanskega, Dozona, tudi Augleška je poslala svojega zastopnika. Avstrija pa Nemčija neki želite, da se Bosna in Ercegovina da knezu Nikici, Rusija pa se poteguje za srbskega kneza Milana. Na s r b s k i meji so Turki pomnožili straže Pa tudi Srbi se zbirajo. Pri Šabacu jo okoli 2000 srbskih vojakov, ki se priduo vadijo, in tudi pri Črnibari je zbranih več vojakov, ki varujejo mejo. Vstajniki zaupljivo od srbske skupščine pričakujejo pomoč. Sliši se, da bode skupščina od kneza v adresi zahtevala vojsko. Izpred Trebinj so se morali vstajniki 30. avgusta umakniti in so zbežali v hribovje. Tudi samostan dužki so jim Turki vzeli. O Lju-bibratiču so nekteri listi poročali, da je z bojišča zginil, in da nihče ne ve kam. G. Mirosl. Ilubmajer pa je 1 t. m. „Slov. Nar." iz Dubrovnika telegrafoval, da se je Ljubobratič zopet vrnil in da se ustaši vračajo na bojišče. Tedaj tudi to ni resnično, kar listi poročajo, da bi bil g. Ilubmajer 30. avgusta zginil in prišel Turkom v pest, ali pa, kar se je včeraj po Ljubljani govorilo, da je v boju padel. — Miroslav Ilubmajer je marveč še zmirom pri ustaših in se prav dobro počuti. Tudi o dopisniku „Nar. Listov" Bogumila Ha v lasi sodijo, da je od Turkov vjet, in sorodniki njegovi so se že obrnili do ministra Andrassya, da ga zahteva nazaj. Novejša poročila pravijo, da je ves ranjen iu vpehan prišel v Dubrovnik. Ustajniki popa Žarka, kterih je bilo mnogo pobegnilo v Srbijo, so zopet šli čez mejo in pridružili se četi, ki jo vodi Golub. Turki so bili od njih že tepeni in Golub meni, da se mu bodo morali kmalo vdati, ker nimajo živeža. Tudi pri banjskem samostanu so se bili sprejeli; izmed Turkov je padel poveljnik pa 12 vojakov. Črnogori vstaši jako zamerijo, daje dovolila Turkom po cesti, ki pelje čez Črnogoro, trdnjavo Nikšič preskrbeti z živežem. Črnagora se izgovarja, da je to vsled pogodeb morala storiti, da pa turški vojni ni dovolila poslužiti obtolčeni, odrapani bosi noži ste jedva premikali se dalje; tresel sem se od samega mraza; da bi laže bežal, popustil sem plašč v ječi, le v košulji in v sviteah, — da, celo brezi čapke sem pobegnil. Po vsakem koraku sem bil slabotnejši, a jedva sem se užč premikal dalje, kar zaslišim strašno vpitje. Kričali so Čerkesi, vpile so njih žene, vreščali njih otroci, psi pa so prikladali in ščeketali, — psi, ktere so bili spustili v les, zato da bi naju osledili. Čerkesi svoje pse rabijo za to, da jim zasledijo sovražnika, pa da „aule" varujö nenadnih napadov. Po nekaterih trdnjavah mej gorami tudi mi imevamo te verne tovariše in sleduhe, ktere po noči izpuščatno iz trdnjav, ti zvesti stražniki pa begajo okrog njih in se svojim lajanjem naznanujö, da se vrag bliža. Zbog radostnega krika, ki je nenadoma razlegnil se po lesi, menil sem, da je sovražnik prišel mi na sled, in vsako minoto sem Čer-kese slišal, da bliže mene kriče. Nogi ste se mi izpodtikali vsled same utrujenosti in vsled strahu, da zopet utegnem krutemu vragu priti v pesti. Zgrudim se k nekemu opaljenemu dedlu; tu sem hotel čakati svoje osode; pre- verjen sem bil, da sem sam na svojo otetje učinil vse, kar sem mogel, in Iješil sem se, da nebesa to zahtevajo. Ne daleč od svojega prostora zagledam dve izpodrobljeni drevesi, zlezem mčd-nji in ležem na zemljo tako, da me nij lehko zagledal nihče. Vse, kar sem po čenjal, — vse je bilo le nekako slučajno, na otetje nijsem več ni mislil. Zdajci je cela jata mojih preganjalcev prebrodila potok in na vse strani razkropila se po lesi. Trudne Čerkeske so posedle na izpodrobljeni drevesi, okrog so begali lajajoči psi, ali vendar se nobeden nji približal mojemu zatrepu, kder so Čerkeske počivale in goreče razgovarjale se. Minolo je bilo četrt ure. Odhajale so ženske dalje; ali ena je ostala na mesti s sinkom vred, ki je suho brstje metal na razbrskan ogenj; često se je približal debloma, meju kterima sem ležal, a ko je kos skorije hotel odčehniti, zmaknila se mu je čapka z glave meni na oči Segne pö-njo in zagleda me .... Prestrašen vskrikne: „Kapitan, kapitani" Tako so mi rekali v „aulu." Čerkeska nemudoma pobegne — in na vse grlo je kričala: „Kapitani kapitan !" (Konec prih.) se te ceste. Vojakom turškim, ki iz Azije dohajajo ua bojišče, zarad kolere vlada avstrijska menda noče dovoliti, da bi pri Kleku stopili na suho. Knez Nikica je svoji dve hčeri poslal v Petrograd. „Novice" prinašajo sledeči razglas dalmatinskih gospa. Punt v sosednji Ercegovini je prisilil preveliko število nesrečnikov, da si iščejo pribežališča pri nas. — Oue-mogli starci, slabe žene, nedolžni otroci na trope vsaki dan beže, da se umaknejo vojskinim strahostim. Veli, strgani, oslabljeni pohajkujejo po naših ulicah, proseči s pogledom ljudske ljubezni, bratovskega usmiljenja, božjega milo-srčja. — Njihovo žalostno bitje jim bo pa še težje, kadar pride zimski čas, ker zoper zimske nadloge ne brani nobena streha, ne zakriva nobena cunja, ne krepi nobena jed. — Pustimo vladam, modrosti in vesti ljudi, naj poskušajo vse mogoče storiti, kako da bi stalno na bolje obrnili njihovo prihodnjo osodo; ali mč žene, složimo se, da priskočimo v pomoč njihovi sedanji žalosti. Naši glasovi ne bodo ostali brez vspeha, ampak odjeknili bodo v srcu vsake matere, vsake neveste, vsake hčeri. Če nas tudi previdnost božja ni namenila za to, da ravnamo z osobami ljudstev, vendar nas je obilno na-darila s tem, da nam je podelila sladko opravilo, olajševati ljudska trpljenja iz zgolj ljubezni, usmiljenja in požrtvovanja. V ta namen so mislile podpisane, da so dolžne razglasiti se za predvodnice združbe, ki bi skrbela na vse mogoče načine, kako da bi se vsaj nekoliko zboljšal nesrečni stan teh žalostnih bcgunjcev. Vsaka kakoršna koli pripomoč v denarji, ki se ali izroči le na enkrat, ali pa daje na obroke, dokler revežem ne bo dopuščeno vrniti se k svojim domačim ognjiščem, — vsaka kakoršna koli obleka, da se ž njo pokrijejo, — vsaka kakoršna koli jed, ki jih more nasititi, — vsako kakoršno koli pohištvo ali posoda, ki bi moglo služiti materam nesrečnih otroči-čev, — vse, vse bode sprejeto od podpisanih z enako hvaležnostjo, ter hitro in skrbno razdeljeno. Privoljenje dotičnih oblasti druzega ne bo moglo storiti, kakor to, da potrdi podvzetje, ktero bo imelo svoje plačilo v zadovoljnosti svoje duševnosti, v hvaležni solzi tistih, ki bodo prejemali dobrodelstva; v blagoslovu tistega Boga, ki je razglasil ljubezen bližnjega za poglavitno podlogo krščanske vere. V Dubrovniku 20. avgusta 1875. Ana Banac, Joža pl. Bersa, Toda Boškovič, Dragojla pl. Giulli, Fila Fabrovič, Ana grofica Pucič (omožena) za Gjorgjiča, Mila Grkavac, Dragojla Kaznačič, Ivanka baronica Lichtenberg, Matilda pl.Saraka, Ora Šarič, Križa Serragli, Luca Zore. Srbsko skupščino bode knez še le te dni odprl, ko bode ministerstvo za trdno sostavljeno. Dosedaj se je bila le sošla, da je volila odbor za potrjevanje volitev. Telegraf naznanja sledeče ministerstvo: Predsednik Stefča, notranje zadeve Gruič, vnanje Ristič, pravosodje Radivoj Mihajlovič, vojno obrist Tihomir Nikolič denarne zadeve Jova-novič, verouauk Stojan Boskočič. Tedaj ni postal Ristič vojni minister, kakor seje pričakovalo. ftrhski knez Milan neki namerava odpovedati se vladanju; v diplomatičnih krogih so zarad tega v skrbi, da bi na krmilo ne prišla vlada, ki bi pričela vojsko. Neki dopis „N. fr. Presse" iz Carigrada trdi, da Turška precej pošlje vojno na mejo srbsko in da se bo boje tudi posedla dežela, če Itistic postane minister. Vse to kaže, da se osodepolne reči na Turškem pripravljajo. Kajti Srbija ne bode mogla ostati neutralna, ker narod odločno zahteva vojsko, in nobena vlada ne bode mogla temu se vstaviti. „Vidovdan" skupščini priporoča edinost in složnost ter jo opozoruje na silno resne zadeve na istoku in svoj članek sklepa z besedami: „Vedite, da na nas gleda Evropa". Hliiski car seje 29. avg. podal v Moskavo. Da se Eluska tolikanj prijazno kaže Turški, krive so razmere v Aziji, kjer ima z uporom v Kokandaju toliko opraviti, da za zdaj ne želi nobene spremembe. Pozneje pa hoče Turško od Azije sem prijeti. Da pa tudi sedaj ni brez skrbi, priča to, ker v okraju odeškem in kievskem zbira svojo vojno. Nemški pravniki so imeli v Nürnbergu shod, v kterem so se izrekli zoper to, da pruska vlada hoče ljudi k pričevanju pred sodnijo siliti. Pruska vlada je pa na to odgovorila s tem, da je zaprla izdajatelja „Frankf. Ztng.", g. Sonnemanna, ker se brani sodniji izdati nekega sodelavca. Na Šj&Hiijskem so Karlisti zgubili trdnjavo S e o de U r g e 1, ki se je zarad pomanjkanja vode 29. avgusta vdala Alfonsistom. Število vjetih Karlistov znaša 800 mož, med kojimi je 100 častnikov, general Lizaraga pa Škot urgelski. V trdnjavi so našli 2 Kruppova in 20 starejših topov, le malo streljiva pa mnogo živeža. Izvirni dopisi, Iz fl.oke. 28. avg. Čisti, bistri zrak, lepa lega in prijetna okolica privabi vsako leto kolikor toliko ptujcev na poletje v Loko. Letos je videti ptuje gospode še več, kakor po navadi. Največ je laških družin. Kako neki to? Gotovo poznajo laški krogi v Trstu, Gorici in Reki naravne prednosti tukajšnjega kraja posredno ali neposredno po učenkah loške nunske šole. Letošnje šolsko sporočilo pove, da med 130 učenkami notranje šole je blizo 40 Lahinj iz omenjenih mest. Na ptujem se ne živi zastonj. Lahko si mislimo, da puste ti ptujci precej denarja v Loki. Tudi okoličani so na dobičku. Lahko spravijo v denar vrtne in poljske pridelke. Kdo me more zavrniti, ako rečem, da hvala zato gre kolikor toliko laškemu nunskemu samostanu? Tudi bela Ljubljana pošilja goste v pisano Loko. Ne dotikajo se drugih, hočem vzeti pod pero le onega znanega profesorja Heinricha. Dobro se še spominjam, da je ta nemški pri-siljenec nekdaj Kranjsko imenoval „svinjsko1 deželo, ,,Schweineland". Kako neki to, da mu je ta „svinjska" dežela tako nestprljiva, da še celö med šolskimi počitnicami ne more prebiti brez kranjskih „otrobov"? Kaj ga je nagnilo priti počitnikovat v Loko? Morda je kaj slišal zvoniti o loški „Feuerwehr-!", ki se boje tukaj snuje? Brž ko ne bi jo bil rad on poblažil v imenu vseoblažiluega prusaštva, čegar fanatičen apostelj ima čast on biti? Ali, prepričal se je lahko, da snujejo znani „junaki" požarno stražo le na papirji. Morda bom pozneje v kakem dopisu to stvar natančneje pojasnil. G. Heinrich je pa zelo iznajdljivega duha. Kakor ve in zna, poišče »i priliko, da dobi dušek njegov „furor teutonicus". Zamaknjen v nemčurstvo in bismarkijanstvo je izustil v preroškem duhu pri neki priliki mogočne besede: „Čez sto let tukaj ne bo slišati slovenske besede". G. Heinrich, profesor zgodovine, je to prerokoval in — zgodilo se bo. Nenasitljiva tevtonska napihnjenost je napovedovala pogin slovenskemu narodu že tolikokrat, da se mo- rajo takemu prerokovanju posmehovati že vrabci na strehi. Gotovo so tudi g. Ileinrichu čivkali „bravo", ko je dal omenjeni preroški glas od sebe. Morda je pa ileinrichov preroški duh res tako nezmotljiv, da mu sam verjame. Pustimo mu to vero. Čudno je osvetil ta prusaški Mahomed svoj značaj pri drugi priliki. Pokazal je, da med Slovenci bi rad zbasal v svoj želodec tudi slovensko duhovščino. Ali bi jo pohrustal za „fruštek," ali za kosilo, tega ni povedal. Menda bi se mož rad kaj odebelil; kajti po njegovem obrazu soditi, mu nič posebno ne teknejo „otrobi" kranjske „svinjske" dežele. Bil je 24. t. m. v neki pošteni krčmi. Dobi tam zbrano dru-šino, v kateri je bilo tudi nekaj ljubljanskih gimnazijalcev in nbiturijentov. Brž jih začne obdelovati, naj bi se zlasti pevci vdeležili neke veselice, ki jo je on s pomočjo druzih snoval v krčmi pri Balantu. Ti se zgovarjajo, da uiso vajeni zahajati v take drušine. Nagovarja jih nadalje in pravi med drugim: „Sie sind jaso ein Bürger, wie ich, die Schule ist für jetzt im Hintergründe. In honetten Gesellschaften können Sie immer erscheinen. Hören Sie nur nicht auf alles, was ihnen die Pfatl'en zureden." *) Zdaj preskoči s svojo fantazijo na drugo polje in modruje proti — ne vem prav — kateremu dijaku: Zwei Wege sind Ihnen offen, Sie werden entweder eiu Pfaff, oder uicht. Ich hatte nur 13 Zwanziger, als ich das Gymnasium absolvii te. 11 Zwanziger verbrauchte ich für die Reise nach Wien, zwei sind mir gebliebeu, u. doch bin ich jetzt Professor Heinrich." Ta pridiga puslušalcem menda ni segla globoko v srce, toraj sklene z besedami: S i e werden wahrscheinlich ein williger Diener der Frau Pfarrers k öchin werden. Fej te bodi! sem nejevoljen rekel, kosem slišal to od tacih, ki so bili vsega priča. Zu-uauje se vede včasih tako, da bi mu človek prilastoval vsaj nekoliko gramov društvinske olike in opiljenosti. Tu je pa prodajal tako surovost in brezobzirnost, da mora presedati celo navadnemu gorjancu. Naj bi vendar vzel v roke knjigo „Uiber den Umgang mit Menschen von Knigge, „in naj bere, zdaj ko ima Čas, n. p. §. 59. v I. poglavji, ki uči, kako treba obnašati se na ptujem kraji pri ptujili ljudeh. Ta knjiga ga bode tudi podučila, kako se govori o duhovščini. §. 28. I del bo zanj prav podučljiv. Pri Ločauih duhovnik ni „Pfaff," kolikor jih jaz poznam. Naj gre g. Heinrich svojo „kocasty kramo" prodajat drugikrat kam gor v njegov priljubljen „reich;" morda ga tamgori postavijo v zgled honetuega obnašanja. Kaj pa pravite na to, da vpričo dijakov blati duhovski stan? Se ve, da blato njegovo se ni prijelo, ampak vanj odletelo in ga čudno umazalo. Kajti njegove prisiljene prihuljeuosti so menda dijaki do grla siti iu ga le spoštujejo, kakor terja zveza med učencem iu učenikom sploh. Prašam vendar, ali ni to Heinrichovo hujskanje zoper duhovski stan ne le za učitelja sramotna ogitacija med dijaki, ampak početje, vredno disciplinarne preiskave? Čast učiteljskega stanu, in pa dijaška korist terjate vsaj po mojih mislih, da se temu predrznemu človeku rogovi malo potolčejo. Uboga slovenska mladina, ki mora to nadlogo imeti za učitelja! Iz C«»reiijskegu, 1. septembra. Vrli „Slovenec"! Prav močno nam vstrezaš, ker nam od časa do časa poveš, kako se obnaša naš sedanji deželni predse d n i k. Iz tega namreč lahko spoznavamo, *) Ali jc mnr hotel s temi besedami mahniti po ljublj. gimnnz. knteketih? Pis. N-f''- Presse") je pisal znani ljubljanski dopisun neko brozgo, v kteri se izra-zuje veselje zarad imenovanja novih okrajnih glavarjev na Kranjskem. Dopisun pritrdi temu, kar smo mi nedavno že trdili, namreč, da imajo ta imenovanja političen pomen. Pajk in Schiwitzhoffen sta bila vpokojena zato, ker nista bila kos „ustaviti klerikalnih in narodnih agitacij". Fladung in Vestencck, znana energična moža -- misli „Pressin" dopisun — pa bosta temu kos. „Mogoče bi bilo, verjetno pa ni" - poje čevljar v burki „Čevljar baron" — V litijskem in ljubljanskem okraji jc nemčurjem že davno odklenkalo. („Laibacherici" in „turškemu listu") bomo na hudobna in lažnjiva poročila o šentpeterskih zvonovih odgovorili drugi pot, ker nam je za že spisani odgovor danes prostora zmanjkalo. (Čudno) se mora zdeti vsakemu, kako da „Narod" priporoča Slovencem ono pratiko, ki jo je izdali Kleinmayerjeva tiskarna. Saj je znano, s kakega namena so jeli nemčurji izdajati to pratiko. Od nemčurjev ne more nič dobrega priti — to naj velja nam tu iu povsod, zdaj in vselej. (Verjetno.) Tedni se je po Ljubljani raznesla govorica, da misli vredništvo tukajšnjega j „turškega lista" nabrati med svojimi krdelo prostovoljcev, ki bodo šli Turkom na pomoč. Verjetno bi to bilo, saj se že dalje časa s peresom za Turke bojujejo. Vredništvo bi tačas lahko opravljal kak Turek. (Prostovoljcev) seje oni dan nekaj podalo iz Ljubljane v Bosno ustajnikom na pomoč; med njimi je bil tudi sin policijskega komisarja W., ki navadno slovenske liste konfiscira. Tedaj jabelko vendar-le včasih pade daleč od drevesa. (Na Triglavu) je bil v nedeljo naš znani hribolazec gosp. Fr. Kadilnik z majhno dru-šino, vendar vreme ni bilo ugodno za razgled. (Cesarske premije za konje) se bodo ta mesec delile: v Cirknici za politični okraj postojnski in planinski 3. dan septembra, — v Ribnici za politični okraj kočevski in čr-nomeljski 4. dan septembra, — v Mokronogu za okraja krški in novomeški 6. dan septembra, — v Ljubljani za politični okraj ljubljanski, litijski, kamniški in mestno občino ljubljansko 9. septembra, — v Bohinjski Bistrici za politični okraj radoliški 11. septembra, — v Itadolici okraj kranjski 14. septembra. Povsod se delitev začne ob devetih dopoldne. — Več o tem zvedo konjerejci pri županih in podružnicah družbe kmetijske. „Nov." Razne reči. — Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Vrančič Nace pride iz Vač za kaplana v Šmarijo, č. g. K. Ceme pa iz Smlednika v Vače. .Č. g. Kalan iz Mirne peči za administratorja v Spodnji Log (Unter-Lag) na Kočevskem. Faro Dobrovo je dobil Č. g. J. Babnik, fajmošter uuški. — V AlojzijevišČe so v novo sprejeti: Berce Ant., Fertin Ign., Klemenčič Jan., Krek Fr., Majar Fr., Vilfan Jan, Mali Ant., Za-vudnik Karol, Stepec Ign., Bilic Ant, Rosina Fr., Zore Janez. Prejšni prosivci ostanejo. — Paderbornski škof Martin neki živi v gradu N e u b o u r g u, v limbur-škem okraju, kterega je bil grof d' Ansenbourg de Neubourg že prej odločil iz Nemčije pregnanim jezuitom v stanovanje. — Za okrajnega sodnika vŠmarji pri Celji je imenovan c. kr. adjunkt g. Henrik Turn. — Za okrajnega sodnika v Litijo pride g. J. Delpin, dosedaj okrajni adjunkt v Celji — Politično društvo „Gorica" je poslalo 26. februarija 1. 1874 v občnem zboru sklenjeno prošnjo za vpeljanje slovenske pripravnice za učiteljice do slavnega ministerstva za uk in bogočastje. Z odlokom dne 10. avg. 1875 je dobil predsednik društva odgovor na odposlano prošnjo tega zapopadka, da se je vstanovila v Gorici zahtevana šola s slovenskim in italijanskim jezikom. — Ogenj je 28. t. m. vpepelil 7 poslopij kmeta Kožuha v okraju Gradišče pri Vojniku. Zažgala je žena, ki je za kruh kurila in žareče omelo neprevidno prislonila k strehi. Pogorelec ni bil zavarovan. — Razpis učiteljskih služeb. Na c. k. učiteljskem izobraževališču služba glavnega učitelja za matematiko (glavni predmet) iu za nemški jezik ali prostoročno risanje (po stranski predmet). Ako nastopi potreba, ima tudi podučevati na ženskem izobraževališču do postavnega števila ur. Prošnje c. k. šolskemu svetu do 12. septembra 1875. — Na lraz-redni lj. šoli v Polomu, v Morovčah in v Ba-njaloki (l. p. 450 gld.), in pri Fari (1. p. 500 gl.), učit. službe, na 2razredni lj. šoli v Loškem potoku iu v Sodražici služba 2. učitelja (1. p. po 400 gl.). Prošnje v 6 tednih dotičnim krajnim šol. svetom. — Na 2razredni lj. šoli v Šentjerneju služba 2. učitelja (1. p. 500 gl.). Prošnje do 15. septembra pomnoženemu kraj šol. svetu pri Šentjerneju. — Na 2razredni dekliški šoli v Rudolfovem služba 1. učiteljice (1. p. 400 gl.). Prošnje do 5. septebmra pri kraj. šol. svetu v Rudolfovem. — Poštarske službe so razpisane: 1. v Starem Trgu pri Ložu. Plača znaša 300 goldinarjev, pa 80 goldinarjev vradne pri-klade in 900 gld. za vsakdanjo vožujo mec Starim trgom in Rakekom. Kavcija znaša 300 gl 2. na Rakeku; 1. pl. 300 gld., priklada 50. gld. pa 300 za manipulacijo in 360 gl. za vožnjo med Rakekom in kolodvorom. Kavcija 300 gold. 3. v Št. Vidu pri Vipavi. L. p. 200 gld. priklado 60 gld.; kavcija 200 gld. Prošnje se oddajo v 14 dneh pri poštni direkciji v Trstu. — Za višjo kmetijsko šolo na Dunaju so razpisane 3 državne štipendije po 400 gold. Prošnje, kterim se pridene spričevalo dovršene gimnazije ali realke pa ubožni list, se glase do c. kr. miniaterstva kmetijstva in se oddajajo do 15. sept. t. 1. pri vodstvu dotičue šole. — Kolera še vedno razsaja v Siriji. V Bejrutu umrje vsaki dan po 10—12 ljudi. Prikazala se je tudi na Libanu. V Alepu umrje po 50 ljudi na dan, pa nič ne skrbe da bi se odpravila. Guverner se je doma zaprl, predsednika, neki Italijan pa neki Nemec, sta jo popihala. Beguni so jo zanesli iz Alepa tudi v severno Sirijo, kjer se je pokazala v Orfi in Antabu. V Damasku pa in po nekterih drugih mestih je že močno ponehala. — „Službeni r e g 1 e m e n t" ali službeni pravilnik za c. kr. vojsko. Del I. Poslovenil s pomočjo c. kr. stotnika Andreja Comela Ignacij Robas, narednik c. kr. 7 peš-polka bar. Maroičiča." Tako je naslov knjigi 252 strani debeli, ki je ravnokar na svitlo prišla v tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovcu. Da so take knjige, s kterih pomočjo je edino mogoče slovenskemu vojaku spoznati vojaške postave in pravila, živa potreba, o tem ni govoriti, marveč čuditi se je, da jih ministerstvo ne izdaja samo, marveč prepušča to prosti volji in darežljivosti posameznih domoljubov, kakor je na pr. g. stotnik Comeli, ki je izdelal in izdal že sam „Vojaško službo". „Službeni pravilnik" bo tedaj slovenskim vojakom dobro došel, ker obsega med drugim tudi strahovaluo kazensko pravo, vojaško pravo vojaško pravosodje in vojne člene. Slovenščina v tej knjigi je še dosti razumljiva za vsakega, želeti bi bilo le, da bi se bil pisatelj ogibal nekterih manj navadnih izrazev M: Ravno nasprotno! Kako piše Ilermag. dr., Rusi, skor vse cerkvene cerkv. bukve! Sicer je knjiga ta vsega priporočila vredna. Cena jej je 35 kr. Dobivala se bo po vsih knjigarnah, ki tržujejo s slovenskimi knjigami. — Pri sv. Juriju uaŠavnici bode kat. polit, društvo v nedeljo 5. septembra zborovalo. Povabljeni so vsi udje iu narodnjaki. — Za deželnega šolskega svetovalca potrjen je na 6 let kanonik mariborskega kapitelna č. g. dr. M. Pak. Razun njega iz slovenske Štajerske nihče ni zraven. Tclcgralične denarne cene 1. septembra. Papirna renta 69.80 — Srebrna renta 73.40 18601otno državno posojilo 112.--Bankine akcije 920 — Kreditna akcije 206.50 — London 111.85 — Srebro 101.76. — Ces. kr. cekini 5.26. - 20Napoleon 8.91. Izborno prirodno VINO (68-2) od lanskega in prejšnjih let priporoča po najuižji ceni Peter Grasselli v Ljubljani v Šiški na Vdlikem trgu (Jadeževa hiša št. 263. št. 1 GG. V AnčLr. Schrey er-j evi prodajalnici železnega in galanterijskega blaga v špitalskih ulicah je posebno velika zaloga sledečih reči: Posebno lepi nagrobni križi krasno pozlačeni od 6 do 60 gld. Mlinske žage iz angleškega vlitega jekla. Tesarske in mizarske žage. Kotli iz kotlovinc (kufra), graško delo za vzidati. Kutli iz vlitega železa, drži od 20 do 120 bokalov. Mlinski stekli in grebeni. Šine, podvozi, puže, leuiežl iu vse druge sorte železa. Peči in liranilna ognjišča (Sparherde) s kositarja ali vlitega železa. Vratica iu ražnjl za-nje. Lonci, kožice in'vse sorto kuhinjskega orodja. Kosilnr s cinka za strehe, tudi črni železni kosilar. Vsake sorte pile in rašplje, kline za oble, svedri in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje. Ključavnic« in ohršaliiice z vsem, kar gre zraven. I.opatc, rovnice, inatlke, gnojne vile, branji zobje, coklje, podkovc in verige. Velika zaloga cvckov iz drata in žcbljev. Nove ciuicnlirane stalne in decimalne vage vsake velikosti. Novi cimentirani tehtniki (uteži) iz meslnga v škatljicah mešani. Novi cinicntiraiii tehtniki iz vlitega železa od '/, do 20 kilogramov. Nova literska mera za tekočin» iz kositarja, in za suliuino iz kositarja ali lesa. Vsake sorte noži in vilice, Žlice in zajcinal-nlce (šefljo), britve in škarje, nožičl za peresa, tasc lepo malane, svečniki, ino/.nnrji in gladniki, venci iz plclia z rožami za grobove, okovi za mrtvaške truge, podobe svetnikov za molitvene bnkvice iu v okvirih, rožni vcnci,križci in svetinje, albumi, listnice, sinodčnice, lovske in popotne torbice in denarnice. Za sv. Miklavža in božič: Največa zaloga otroških igrač od 2 kr. do 20 gld. na zbir, prodaja so na drobno, pa tudi na debelo trgovcem iu kramarjem. Naročila se izvršujejo po železnici, ali pa po poštnom povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. Spoštovanjem « (67-2) Andrej Schrcyer. Eksekutivne dražbe. 6. sept. 3. Jožo Marhkart-ovo v Zagradcu (47.725 gl.). — 2. Jožo in Uršo Šventner-jeve (8700 gl.). - 3. Jože Paver jevo (26000 gl.), vso v Ljubljani. — 2. Ferdo Sever jevo iz Mokronoga v Mokronogu. — 1. Jan. Vogelnik ovo iz Ljubljane (2800 gl.). — 3. Fr. Golob-ovo iz Ljubljane oba v Ljubljani. — 1. Jože Cesnr-jevo iz Orklovca (1064 gl.). — 1. Andr. Krese-jevo iz Sela (1274 gl.). — 1. Jan. in Ane Jerman-ove iz Ločne (810 gl.), vse v Rudolfovem. — 7. sept. 3. Fr. Pozuik-ovo iz Kropo (3780 gl.) v Radoljci. — 3. Andr. Benčina-vo iz Trav-uika (2950 gl.) v Ribnici. — 3. Jan. Ukšinič evo iz Krasnega vrha (748 gl.) v Metliki. — 3. T. Vičič-evo iz Brc (870 gl.). — 3. Fr. Cckado iz Vrbice (1700 gl.), oba v Bistrici. — 3. Mart. Blut ovo iz Gorenje Lokvico (1005 gl. v Metliki. — 3. Andr. Mislej-evo iz Polja vraboljskega (1380 gl.) v Ipavi. — 2. Reze Juvančič eve iz Hreno-vic (1620 gl.). — 2. Ivane Mrše-jevo iz Hreno-vic (2346 gl.), oba v Senožečah. — 2. J. Klemenčič-evo (1360 gl.) v Metliki. — 1. Marije Mesesnel-ove iz Planine v Ipavi. — 1. Fr. Vidic evo iz Kandje (5620 gl ). — 1. Jan Smrkejevo iz Po-lanja (1135 gl.), oba v Rudolfovem. — 9. sept. 3. Blaž Kuder-jevo iz 01ševka(2349 gl.) v Kranju. — 3. Jože Kristan-ovo iz Studenca (2464 gl.) v Senožečah. Farmacij8ke špecijalitete Grabriel Piooollija, lekarja v Ljubljani na dunajski cesti. Anateriuova ustna voda in zobni |»ra$<"l4. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper tliftcrilis ali VllCliCO g I'lil in skorbllt, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čistenje zob. KtlOI' ga Cllkral poskusi, dal mu hode gotovo prednost, VZliC VSilll enakim iztlclkoill. I steklenica 60 kr , 1 škatlja 40 kr. Ribje olje j pošiljano naravnost iz jjiesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo dišeče, 1 originalna stcklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pnlver. Nareja se 8 čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., l tucat škatelj 6 gold. GO kr. Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoč bolehncmu človeštvu pri vsih notranjih in vna njih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Špecijalno, da Be ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi iimivalniuii vodami, Icpoličjem in lepoilčnim sredstvom, ktera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajžev pulver. Izključljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se n«haja le pri mladini. 1 paket 10 kr , 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih Bredstvih iz- tlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega lčka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lčk užo poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, daje najmočneje in zanesljivejše sredstvo »lo sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico, i.steklenica 80 kr. NaroČila se izvršujejo vračajočoj so pošto proti poštnemu povzetju. (36 — 17)