Gospodarske stvari. Nekoliko ravnil, po kterih gre pri izrejevanju svinj se ravnati. VI. M. Med branami, ki od živali prihajajo in so svinjam te5ne in piiležne, zavzema m 1 e k o prvo mesto. Poklada se jim pa ali sladko in kislo ali kot izmetki in siratka, kakor se pac kde z nilekom gospodaii. Vse to svinje rade jejo in jim je tečno in redivno. Neposneto, novomolženo mleko se le v prvih tednih po odstavljenju mladim prascem s pridom dajati zamore. Ker ima tako mleko veliko masla in sira v sebi, se mora pred pokladanjem z mlačno vodo nekoliko pomešati. V nekteiih krajih imajo po ve5jih gospodarstvih, kder veliko svinj redijo, nekoliko koz, ki jih jedino za to gleštajo, da koze s svojim mlekom odstavljene prasce redijo. Kozje mleko je po svoji sostavi, po svojih delkib, svinjskemu mleko nekoliko bolj podobno, kakor kravje in ga tedaj ni tieba z vodo mesati. Nasledki takega krmljenja so prav izvrstni; drago kravje mleko se pribrani drugim namenom, prasci pa se pri njem prav dobro po5ntijo 'in hitro rastejo. Redivna moč posnetega in kislega mleka kakor tudi metude ali izmetkov je velika. Razne poskušnje so pokazale, da po 12—16 firkeljnih mleka živineetovo telo za 1 funt telesne teže pridobi. Siratka, ki se njej je maslo in sir po večem že vzel, hranuje v sebi le se razne soli in mlečni cuker. Potrebuje tedaj še kake postranske hrane z beljakovino v sebi, da se v piavo razmero zravna. M e s o zaklanib živali je zlasti svinjam krmačam zelo priležna in redivna hrana. Knbano se bolje prebavi in v ve5jo koiist obrne. Ciknjene in zarad kužnih bolezni živali pobite meso se ne sme v svinjsko pi5o obračati. Tudi konjsko meso se svinjam s pridom pokladati zamore. Meso svinjsko je po njem okusno in slanina dobra. Sicer se pa od nekteiib trdi, da se meso takih svinj, ki so se s konjskim mesom pitale, ne da dobro soliti in dolgo braniti. Na Romunskem sviDJe sem ter tje z ribjim mesom pitajo. V novejšem času so začeli meseno moko ali meljo, kakoršno je učeni kemikar Liebig za odrejevanje mladih prascev nasvetoval, za pitanje svinj živo priporočati, ker se krmetina pri taki pi5i prav dobro poeuti. Taka moka, krompirju in repi primešana, zdiobljen ječmen iu oves nadomestuje ker ima sama na sebi veliko beljakovine v sebi. Hrosči ali keb ri so svinjam prava slaŠ5ica. V Ietih, v kterih jih je dosti in se moiajo pobirati, se ne morejo koristnejše porabiti, nego v svinjsko pičo. Na paši kaže svinja, da njej tudi polži in ogrci dobro dise, kderkoli le do njih more. Treba je še ktero reči o soli. Tndi svinja potrebuje, kakor vsaka druga domača žival, nekoliko soli, da zamore povžito hrano dobro prebaviti, da koža živo izhlapuje in da se koristne snovi v telesu narejajo. Koliko je soli potrebno, to je različna stvar. Ravna se po množini soli, ki jo ima pokladana lnana v sebi in po na5inu odrejevanja. Pitavna svinja ali krmača mora dosti hrane prebaviti, potrebuje toraj, da vedno jedična ostane, ve5 soli kakor svinja plemena5a. Ravno to, kar smo o svinjah krmačah rekli, velja tudi o starkah in tistih svinjab, ktere veliko oblapne in spridene hrane povžijejo. Razne skušnje so učile, da svinji krmači 1 — 1'/2 lota soli na dau zadostuje, svinji plemenači pa je pol toliko zadosti. Prevec soli je škodljivo in ima s 5asom za živiao hude nasledke. Prava mera soli se ravna po krajnih razraerab, po brani in po vodi. Imenitna je slednji5 tndi pija5a. Čeravno svinja v svoji vsakdanji brani mnogo teko5ine, vode v Be vzame, vendar zlasti v toplejsem poletnem 5asu po čisti frišni vodi, rekel bi, hrepeni. Voda pa mora 5ista in fiišna biti. To 86 ne more dosti svinjerejcem priporo5ati. Dostikrat se misli za svinje, ki se tako rade in vesele po blatu in luži valjajo, je vsaka mlakuža v pijačo dobra. Pa temu ni tako. Seveda 5e se živini druge vode ne da, sega v sili tudi po mlakuži. Vendar pa 6e more svinja sama do Siste mrzle vode, se nje bode ve5krat na dan z veliko slastjo napila, potem pa zopet v steljo se zavalila ali pa po dvoriš5u sem ter tje skakala. Vsakdanje napanjanje s 5isto mrzlo vodo toraj veliko koristi. Kdor svoji živini in sam sebi dobro ho5e, naj le poskusi. Tako piše v Dunajskem nPract. Landw." gospod žl. Mendel. Ali je dobro vinski trti listkov potrgati? Tukaj je paziti na 2 resnici, pa se varovati 2 krivih misli. 1. Listki so za življeuje trsov enake važnosti, kakor korenine. Posebno pa se cuker in tiste snovi, katere les, sad in koreninje zorijo, pridelujejo s pomo5jo listkov in brez teh se ne pridelujejo. Kdov tedaj trsu pieve5 listkov vzame, ta je sam zakrivil, da je grozdje cukra ve5 ali nianj prazno in tedaj kislo ostalo in da se les in o5esa niso dobro zazorila. Prazna misel pa je nekterih gospodarjev, ki trdijo, da korenine, les in sad pri trsu tem bolje storijo, čem ve5 listkov in poletnih izrastkov se njim je potrgalo. To je popolnem krivo in se je rodilo zopet iz krive misli, da vse redilne snovi trti pribajajo samo iz korenin iu da so listki le kar za lepotičje. 2. Druga resnica, na katero se ima tukaj gledati, se da tako iziaziti: da trta lepo raste, da se grozdje polni z obilim cukrom in da les 5vrsto zori, je potrebno, da ujeni listki dobivajo dovolj zraka in obilo svetlobe. Ali zopet krivo je, da bi se zavolj prostejega zraka in obilniše svetlobe moralo grozdje polagati na solnce in v ta namen nad grozdjem stojeSe listje do čista pobirati. Tako bi se gospodar pregrešil zoper 1. resnico. Grozdje se mora zoriti a ne na solnci pe5i. In ker se grozdni cuker ne dela v grozdovih jagodah, ampak v trsovih listkih, zato se mora listkom pa ne grozdom poskrbeti za potrebno solnčno svetlobo. Trsu tedaj se ne sme ue preveč listkor potrgati, pa tudi ne preveč pustiti. Najvažniši listki 8e mu imajo pustiti in le najnepotrebniši potrgati. Grozd dobiva pied vsem tisti cuker, kateri se nareja v listkih, ki so najbolj blizo nad njim nasajeni; zato se morajo najmanj prvi 3 listki pustiti, ti se tan ne smejo pobrati, kajti ravno ti mu pripravljajo cuker, ga varujejo točinih udarcev in prežgečega solnca. Drugi listki so manj važni in se zamorejo potigati, zlasti bobotno vršičevje. Tudi listki pod grozdom so važni in služijo posebno v to, da se očesa za pribodnje leto močno in krepko zastavijo. Zato njih trganje ni dobro, zlasti tam ne, kder hočemo drugo leto dobiti reznik ali potič. Enaka velja glede postranskih polletnib izrastkov. Mnogo njih je, ki se slobodno poberejo, vendar tisti, ki so na rozgab, katete se namenijo drugo leto rezati na reznike in potiče, se naj ne potrgajo, ampak na 1 ali 2 oki pristiižejo. Na težka in močna zemljišča ne sodi navažati mastuega gnoja; zato bi ga gospodarji naj ne puš5ali tako dolgo ležati, doklei- se preveč ne vmasti in strohni. Tak gnoj je sicer vrlo dober, vendar tega ne premore, da bi zemljišče tudi izrahljal. To stori pa gnoj, ki še le v zemlji popolnem segnjije in stiohni. Nasproti pa postane težka zemlja rodna in bvaležna, 5e se njej navozi frišnega, še bolj slamnatega gnoja. Njegov blagonosni upljiv se še v 2. in 3. letu pozna. Naopak ravnati pa kaže pri lehki, peš5eni zemlji. Tej največ basni masten, dobro že segnjit in strobnjen gnoj ter njej podeli največjo rodovitnost. Praktičen nasvet nčiteljem, ki imajo šolske vite. Taki ueitelji naj poskusijo se zasajevanjem 8o5ivja, sočivnega in repnega semena. Tako bodo marsikomu na deželi ustregli z dobrim semenom, ki bi sicer moial daleč v mesto ali v tig, da si kupi omenjenib reči pri kakem trgovcu, kder utegne staro, zastano robo primerno drago plačati. Ob enem bi si učitelji tudi dobodke povzvišali, otroei pa priložnost imeli v izreji sočivja in prideiovanji semena praktično uriti se. Tako je V8aj po mnogib krajib na Nemškem. Sejmovi. 28. avg. v Celji, pri št. Ilu v Slov. gor., v st. Ilu pri Slov. Gradcu, pri sv. Trojici v Slov. gor., v Svičini, na Planini. — 29. avg. v Veracah, v Orešji. — 30. avg. v Kamci, na Hajdini, na Muti, pri sv. Lovrencu pri Celji, v Policanab, v Zavcu, na Tinskem. — 1. septeaibra na Blanci, Dri št. Ilu pri Velenji in na Sigrskein vrbu. — 2. sept. v Trnovcih ali pri sv. Bolfanku.