Posamezna številka I L>in, mesečno, če se sprejema list v unravi, naročnina 4 Din, nu dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din Celoletno naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VONEDECJSICI VENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. št.h/lll Telefon it 2050 in 29% — Rokopisi •e ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev t Poštni ček račun Ljubljana 13 179 Telefon štev 2549 Veličastna proslava v Kragujevcu Ob iOO letnici gimnazije Kragujevac, 5. novembra. AA. Velike svečanosti in proslave stoletnice gimnazije v Kragujevcu so se pričele že snoči ob 19.30, ko je krenil velik sprevod po glavnih ulicah mesta in priredil ba-kljado z navdušenimi ovacijami za kralja in domovino. Ob 20.30 je bila v Sokolskem domu ka-demija, v oficirskem domu pa svečana proslava. Danes pa so se začele zlivati v mesto z vseh itrani velike množice. Računajo, da se je današnje proslave udeležilo nad 20.000 oseb iz bližnje in daljne okolice. Zastopana so bila društva iz vseh krajev države. V velikem številu so se zbrali bivši dijaki kragujevške gimnazije, da se poklonijo svojemu zavodu. Vse ulice so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Pred vhodom v mesto je stal velik slavolok z napisom: »Dobrodošel, naš gospodar!« Tudi po mestu samem so postavili več slavolokov. Mesto je bilo vse v prazničnem pričakovanju Nj. Vel. kralja. Pred spomenikom padlih vojakov so se zbrali člani vlade in generaliteta, ban Dobrica Matkovič in drugi dostojanstveniki in zastopniki javnih in vojaških oblastev. Ob 10 je privozil pred spomenik avtomobil Nj. Vel. kralja, ki ga je v mesto spremljala kmečka in sokolska konjenica. Kraljev prihod v Šumadijo in v Kragujevac je bil pravi triumf. Povsod so kralju izkazovali največjo čast in mu izražali svojo vdanost in ljubezen. Posebno prisrčne so bile ova-cije v Tomičih in v Desinovcu. Kralj je prispel v spremstvu generala Ječmeniča in letalskega podpolkovnika Saviča. Nj. Vel. kralj je najprvo pregledal častno četo in sprejel poročilo komandanta. Nato sta ga pozdravila ban Matkovič in predsednik kragujevške občine Aleksa Obradovič. Kralj se jima je zahvalil za pozdrave in nato stopil na stopnice spomenika, kamor je položil lavorjev venec. Medtem ie častna četa oddala salvo, godba pa je zasvirala državno himno. Nj. Vel. kralj se je po končani slovesnosti poslovil od prisotnih in se napotil pred poslopje gimnazije, kjer je bilo zbranih kakih tisoč ljudi. Pri vhodu v gimnazijo, ki je danes proslavila 100 letnico svojega obstanka, je vladarja pozdravil ravnatelj gimnazije Tripkovič, Arhijerijski vikar Tihon je nato opravil cerkvene obrede. Po končanih ohredih je Nj. Vel. kralj odkril spominsko ploščo, vzidano na pročelju poslopja. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj imel tale fOVor- Govor N». Vel. kralia Današnja svečanost je v bistvu izraz hvaležnosti Šumadiji za vse tisto, kar j« neprestano delala v navzočnosti Nj. V. kralja sa našo nacionalno idejo. Pred našimi ofmi korakajo v tem trenutku spomini na njene sinove in na vsa njena pokolenja, ki so s svojo požrtvovalnostjo in svojim junaštvom, kadarkoli je bilo potreba, dokazala, da naš narod tasluii svobodo in svojo lastno kulturo. Ti so prvi osvobodili narod pred latiralei, ti so si isvojevali pravice do življenja in samostojnosti, ti so s svojimi svobodnimi ognjišči vidramili vero med neosvohojrnimi brati in postali latočišče rodoljubov i vseh strani, ti so prednjačili srhstvu in jugoslovanstvu v vseh borbah ia osvobojeiije in sedinjenje. V teh bojih in tudi izven teh bojev so pokazali, da so redno na višini svoje misijonske in roditeljske vloge, ki jim jo je lačrtala zgodovina. Čeprav pod težkimi okolnostmi, so vendar neumorno razvijali tudi kulturno delo in uspeli, da ga vzajemno in po načrtih razvijajo, kar najlepše dokazuje stoletnira. ki jo danes skromno proslavljamo. Tudi ta dogodek v niiu brezštevilnih primerov dokazuje, kolikšne napore je ftumadija storila za naš zunanji napredek in sa notranjo poglobitev in kolikšne moralne vrednosti je to njeno delo. — To delo in ta prizadevanja ftumadije in šama-dijski daši vpdno dragega sodelovanja bratov ii vseh jugoslovanskih krajev so omogočila tej šoli, da je postala matica najodličnejših pokolenj in da je mogla nacionalno misijo zcdinjevalnega in jugoslovanskega duha i uspehom negovati, raivijati in probujati. Njeni voditelji in učitelji so dvignili njen sloves ua savidno višino ves čas njenega stoletnega obstoja. oddoUivgi se s tem vestno svojemu jugoslovanskemu rodn; s svojimi vigojenimi pokolenji pa so proslavili njen obraz na vseh podrotjih v miru kakor v vojni. V znak svojega prisnanja takemu njenemu delovanju ji poklanjam naš kraljevski red st. Save I. stopnje s prepričanjem, da ga je dostojno saslo-»ila in dn ga bo dostojno indi upravičila. Nj. Vel. kralj Aleksander je nato izročil odlikovanje ravnatelju gimnazije Tripkoviču ▼ varstvo. Prisotni so kralju pri tej priliki priredili viharne ovacije. Nato si je kralj ogledal razstavo dijaških del vseh kragujevških šol, kmetijsko razstavo in naposled razstavo slik in kipov bivših dijakov gimnazije. Po ogledu razstav se jc kralj poslovil od prisotnih in se odpeljal z avtomobilom proti Topoli. Tudi pri odhodu jc bil kralj deležen velikih ovacij množic, ki so iqu izkazovale svojo ljubezen. Ob 12 je bila v poslopju gimnazije '"'»minska svečanost, ob 13 pa so se dostojanstveni .. in odposlanci zbrali k banketu. Ob 17 je predaval profesor Nikolič o stoletnici zavoda, ob 20.30 pa je bil v Sokolskem domu svečan koncert. Svečanosti se bodo nadaljevale jutri po določenem načrtu. Kraljica Marija v zagrebški katedrali Zagreb, 5 nov. AA. Danes ob 12.20 je Nj. Vel. kraljica Marija obiskala zagrebško katedralo, ie dolgo prej je pred katedralo zbrala množica, kt je nestrpno čakala, da izrazi kraljici rvojo udanoat m ljubezen. Tudi notranjost katedrale je bila nabito polna vernikov. Nekaj minut pred tem časom »o prispeli pred katedralo minister Matica, ban savske banovine g. dr. Penovič s tajnikom Vojtvo-vičem in upravnikom policije Mihaldiičem. Kmalu nato sta prispela dvoma dama gdčna Grujičeva m adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik Leka. Pred vrati katedrale, ki so bila na stežaj odprta, »o bili zbrani nadškof dr. Bauer, fckofa Saln-Seevu in Premuš ter kanoniki. Ko je avto Nj. Vel. prrvozil pred katedralo, je množica priredila kraljici viharne ov.- •» Kraljica se je pripeljala v spremstvu dvorne .me dr. Sverljugove. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer jc pozdravil kraljico s temi besedami: »Vaše Veličanstvo! Presrečen sem, da Va« lahko pozdravim pred tem svetim hramom in da Vas lahko povedem v to sveto hišo.« Nj. Vel. kraljica je prisrčno pozdravil« prisotne, nakar jc «iojnla v Katedralo t svojim spremstvom. Obšla jc glavno ladjo m posamezne oltarja, nato pa jc stopil« v zakladnico skozi zakristijo. Tu jc pojasnjeval« dragocenosti gospa dr. Štela Ub. Najbolj s« j« kraljica zanimala s« diptihon, ki |« največja dragocenost I« zakladnice. Kraljic« j« pozorno poslušala razlago in zgodovino tc umetnine. Po ogledu zakladnice je kraljica zapustila katedralo in sc med viharnim vzkHkanjem množice vrnila v dvorec. Sv. oče: V Nemčiji tudi vera Težave s honkordalom V nevarnosti Rim, 5. nov. Znano je, da so nastale resne težave glede uveljavljenja konkordata z Nemčijo. — ' Nemški katoličani so se pritožili, da Hitlerjeva oblastva izvajajo konkordat popolnoma v nasprotnem smislu, kakor je bil v resnici mišljen. Začela so se nova pogajanja med Vatikanom in Berlinom. V Rim je prispel Hitlerjev odposlanec Butmann. Sv. oče je želel slišati seveda tudi mnenje nemškega episkopata v tej važni zadevi.. V Rim ie prispel kardinal Schulte, nadškof v Kolnu. Razgovarjal se je v zadevi z državnim tajnikom Pacce-lijem. Tudi vratislavski nadškof Bertram se je mudiil te dni v Vatikanu. Širi se vest, da namerava Sv. stolica odpraviti nunciaturo v MonakoVem. Sedanji nuncij Torregrossa naj bi bil imenovan za kardinala. Resnično razmerje med Vatikanom in Hitlerjevo Nemčijo osvetljuje nagovor, ki ga je imel sv. oče na katoliško mladino iz Nemčije, ki je priro-mala v Rim. Sv. Oče je dejal: »Ta trenutek je za Nemčijo zgodovinskega pomena. To ni samo zgodovinski trenutek, temveč tudi nevaren. — Mi smo po temperamentu in po volji optimisti. Zato nas ta trenutek, čeprav je poln težav, navdaja z velikim upanjem. Bodočnost je v božjih rokah. Mi moramo upati, toda nikdar si ne smemo prikrivati nevarnosti. Dalje je sv. Oče dejal, da je posebno f skrbeh za nemško mladino in tudi za vero samo v Nemčiji; toda Rešenik, ki se je žrtvoval, bo vedno z nami. Nemška mladina naj 03tane mirna. — Predvsem naj moli; toda nikar naj ne [>ozabi, da mora vsakdo storiti, kar je v njegovi moči. Naš Učenik je dejal: »Molite in uslišani boste.« Toda dejal je: »Cujte, to pomeni, da ne smemo zaspati.« Ta nagovor je bil toliko bolj značilen, ker je sv. Oče dan na to v svojem govoru pred avstrijskimi romarji javno pohvalil delo avstrijskega kanclerja Dollfussa. »Članom avstrijske vlade, ki vodijo Avstrijo s tako odločnostjo in v tako krščanskem duhu, dajemo poseben blagoslov,« je dejal sv. Oče. Pravijo, da imajo narodi takšne vlade, kakršne zaslužijo, zato moramo reči: »Čast Avstriji, našemu ljubljenemu avstrijskemu narodu, ki zasluži takšno vlado. Mi prosimo Vsemogočnega, naj bi vedno podpiral te krščanske može velikega srca, naj bi jih ščitil tudi proti nepričakovani nevarnosti, da bodo lahko nadaljevali svoje koristno delo za blaginjo Avstrije.« Tako je torej sv. Oče govoril v prisotnosti avstrijskih škofov in avstrijskega jioslanika pri Vatikanu. Razlika med nagovorom, ki ga je imel dan poprej z nemško mladino, in med tem, je očividna. V avstrijskih krogih so vzeli papeževe besede z velikim zadoščenjem na znanje. Ta primer nam kaže, da je vrednost konkordata odvisna bolj od duha in dobre volje, s katero se izvaja, kakor od mrtve črke na papirju. Konkordat z demokratičnimi vladavinami je prav gotovo neprimerno več vreden kakor konkordat s fašističnimi diktaturami. Balkan Bathancem Otvoritev 4. balkanske konference Solun, 5. novembra. AA. Danes ob 10.30 je bila na svečan način otvorjena četrta balkanska konferenca. Otvoritvi so prisostvovali poleg delegatov iz posameznih balkanskih držav grški zunanji minister Maximos, ravnatelj političnega oddelka grškega zunanjega ministrstva Papineli, jugoslovanski poslanik v Atenah Boško Hristič in drugi. Med prisotnimi je bilo tudi mnogo poslancev grške narodne skupščine. Pred samo otvoritvijo je godba zaigrala himne posameznih balkanskih držav. Nato je govoril predsednik balkanske konference Papanastasiu, bivši predsednik grške vlade, ki jc v svojem otvoritvenem govoru očrtal današnji politični in gospodarski položaj in govoril o pomenu balkanske konference. Pravi, da |e balkanska konferenca glede stabilizacije miru že dosegla velike uspehe. Ti uspehi so postali posebno oči-vidni po zadnjih naporih zunanjih ministrov posameznih balkanskih držav. V tej zvezi je Papanastasiu omenil posebno tudi potovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra po Balkanu, ki je v mnogem oziru okrepilo mir. Semkaj spada tudi potovanje romunskega zunanjega ministra Titulesca. Pozitivno delo za mir ie dalje grško-turiki pakt in novi jugo-slo-vansko-turški pakt, ki bo v kratkem podpisan. V«i U napori bodo obrodili velika sadove. Predsednik bolgarske nacionalne skupine S a -k a z o v je v svojem govoru izvajal, da je bilo ozračje te konference za bolgarske delegate dozdaj dokaj temno, zdaj pa je bolgarska delegacij« naletela v Solun še na vedro razpoloženje. Nato je govoril predsednik jugoslovanske skupine in bivši minister Vasa Jovanovič. Ta je med drugim izvajal: Ideja zbližanja med balkanskimi narodi si je zdaj utrla pot Ta ideja je zdaj te daleč naokrog vidno znamenje in njena naloga jc, da pride še bolj do izraza. Sodelovanje med balkanskimi narodi pridobiva na pomenu in postaja velik činiteli mednarodnega življenja. Pomen tega sodelovanja je razviden iz velikega števila delegatov, ki letos sodelujejo na četrti balkanski konferenci. Sedaj že mnogi uvidevajo, da je boljše začeti, s sodelovanjem med narodi že danes kakor pa jutri. S sodelovanjem med balkanskimi narodi bo tudi balkanski polotok postal činitelj miru v Evropi. Ne smemo gledati na to, kar nas deli, temveč na skupne interese, ki morajo prevladati interese posameznih držav. Ti skupni interesi nam nalagajo skupno obrambo gospodarske in politične neodvisnosti nas vseh. Balkan mora ostati Bal-I kancem. Da pa dosežemo ta cilj, je treba, da ti olajšamo medsebojno zbližani«.. Koroški večer Ljubljana, 5. novembra. Koroški Slovenci, ki žive v Ljubljani in v Sloveniji, se zadnje čase razveseljivo gibljejo in kažejo veliko delavnost v organizacijskem in kulturnem gibanju, ki jc obenem tudi najboljša propaganda, da nikoli ne pozabimo svojih »vetih pravic do naše .Koroške. Snočnja prireditev koroških Slovencev r Delavski zbornici je to v znatni meri pokazal«. Prireditev je ob 8 otvoril predsednik Izobraževalnega krožka gosp. Tomažič. Pri prireditvi je bilo zbranega mnogo občinstva, koroških Slovencev, Ljubljančanov in v častnem številu «o bili udeleženi pri prireditvi tudi primorski rojaki. Vse zbrane je gosp. Tomažič prisrčno pozdravil ter poudarjal, da ta prireditev ne pomenja kakšne žalne proslave koroškega plebiscita, ker je plebiscit pomenja! nedvoumno afirmacijo slovenskega naroda na Koroškem, saj «e je tedaj slovenstvo prvič jawno izjavilo na Koroškem svoji pripadnosti k južnim Slovanom in k slovenstvu. Za njim je recitator recitiral občuteno in primerno pesem o Koroški. Sodnik dr. B a j i č j« nato govoril o naši Koroški kot mednarodnem problemu. Po govor-nikovem mnenju niso sedaj na mestu rekrimina-cije na naš račun ali na račun koga izmed Slovencev zaradi nesrečnega izida, Izid plebiscit« je bil več ali manj razumljiv, ker se v prvih trenutkih po vojni nismo znašli sredi tedanjih mednarodnih konvuizij, nismo pa imeli tudi mnogo zaupanja v lastno moč in vztrajnost. Govornik je poudarjal, da je bila ob plebiscitu n« naši strani Francija, proti nam Italija, Amerika in Anglija pa sta bili po večini nevtralni. Tako je prišlo do plebiscita, ki je bil sicer za nas neugoden, nikakor p« ne tako kata-strofalen, kakor običajno mislimo, saj se je tedaj slovenstvo na Koroškem ja«no afirmiralo. V kratkem nastopi najbrže priložnost, d« pokažemo, koliko smo se naučili iz teh bridkih skušenj. V primeru »Anschlussa« ima Jugoslavija pravico do veta ▼ smislu mednarodnega pakt« in ted«j lahko postavimo za pogoj »Anschlussa« vrnitev naše Koroške. Moremo zaupati ▼ našo državo, d« bo ob priliki ta pogoj tudi postavila. Za njim jc govoril univ. prof. dr. K u š e j , ki je očrtal mednarodni pravni položaj Koroške. Navedel je tedanje pravne določbe glede plebiscita, kakor vac predpise glede razdelitve v cone, glede glasovalne jwavice itd. Razložil je tudi pravne obveznosti avstrijske vlade po mirovni pogodbi t St. Germainu glede zaščite manjšin. Nemci v Jugoslaviji p« imajo kljub temu mnogo več pravic kakor p« Slovenci na Koroškem. Med tem, ko se morejo pri nas Nemci izšolati v svojem jeziku, imajo koroški Slovenci le utrakvistične šole, ki so navadno potujčevalnice. Podrobno je obdelal predavatelj tudi načrt kulturne avtonomije, ki eo ga Nemci ponudili koroškim Slovencem, ki p« so ga ti morali odkloniti, ker jim daje premalo, zahtev« od njih pa velike gospodarske žrtve. Pevski zbor koroških Slovencev je nato lepo zapel nekaj lepih narodnih koroških, zlasti »Gor čez izaro« in druge. Z« zborom je igral orkester več lepih točk. Sleherna točka je izzvala med občinstvom mnogo odobravanja. Med občinatvom tmo opazili tudi številne narodno-manjšinske delavce. Po oficieinem delu prireditve je »ladij pfiarčea in iivahea druiaboi večer. Naivna dvoličnost Fašistični tisk je v zadnjem času opusti) nesmiselno gonjo proti naši državi, ki jo je navadno vodil »Giornale d Italiac, glasilo italijanskega zunanjega ministrstva. Ta molk jc značilen še posebno, ako pomislimo, du obstoji v Italiji samo še režimski tisk in da ta piše po neposrednih navodilih osrednje vlade. Iz Prage in Pariza poročajo, da se skuša fašistična Italija približati Jugoslaviji, seveda z določenim namenom. Povsem naruvno je, du vsaka država išče z zunanjo politiko najprej lastne koristi. Poročcvalna agencija »Central Evropcan Press«, ki jo izdajajo naši prijatelji Češkoslovaki, jasno pove, da dela prav te dni fašistična diplomacija z vsemi silami na tem, da bi razbila Malo antanto, ki je že od svojega olmtoja napoti |xditični in deloma tudi gospodarski eksjuinziji Italije v Srednji Evrojii in na Balkanu. Ta najnovejši diplomatski sunek naslanja fašistična Italija na več ali manj otipljive gospodarske ponudbe; zato ujmi toliko l>olj nn uspeh. Ze italijanski načrt zn gospodarsko obnovo Podonnvja kaž«- svetlo ost jiroti Češkoslovaški, saj v njeni dajejo Italijani večje gosjjodarske ugodnost; avstrijskemu blagu kakor češkoslovaškemu. Rim tudi špekulira mi disonance v gosj>od«rskih odnosih med Češkoslovaško in nami, kolikor se češkoslovaški agrarci na vso moč branijo naših kmetiških pridelkov, in upa. dn hi se dal skleniti z nami trgovinski sporazum, ki bi zagotovil Italiji večji izvoz industrijskih izdelkov; Italija uaj bi v zameno kupila nekaj več naših pridelkov. Naravno, da bi potem češkoslovaški izvoz v našo državo trpel. Prav zdaj je nastala za Češkoslovaško priložnost, da s koncesijami našemu izvozu prepreči vsako italijansko manevriranje. Z zgolj gospodarske plati ne bomo obravnavali tega vprašanja. Podčrtali bi le radi še enkrat staro zunanje|>olitično vodilo, da hi bilo namreč zn nas nevarno, vezati se gospodarsko z državo, ki je naša nasprotnica in ki bi Jugoslavijo najrajši razkosala. Gotovo je neprestana povojna napetost me«l državama ob Jadranu, ki jc stala neizmerno moralno trpljenje Jugoslovanov |km! Italijo in Jugoslavijo samv tudi mnogo milijonov, ki jih moramo zlivati v topove, rodila vsaj to dobro, da sino v glavnem ohranili gospovedati Italijanom prav danes, ko lahko iz njihovega sedanjega ravnanja [>o pravici sklepamo, dn nus smatrajo za nezrel narod, za narod brez vsakega |x>nosa in nurtxlne zavesti sploh. Kako naj si siccr razlagamo njihovo dvoličmist, ki jo zopet kažejo proti nam? V eni roki cekin dvomljive vrednosti, v drugi bič. V resnici ni ta šc nikdar tako pel nad našim narodom jmhI Italijo kakor prav v zadnjem času: Aretacije sc vršijo kar v masi. deset, dvajset in tudi rideset fantov in mož iz ene vasi mora v zapore tudi radi najmanjšega incidenta, čejirov ni proti njim niti v smislu fašističnih zakonov upravičen sum krivde. Nekaj ljudi je treba na vsak način zapreti, siccr porečejo na višji instanci, da nismo storili svoje dolžnosti! Tnko govorijo orožniki, |>olicijski agenti in uradniki tja do jx>licijskcgn upravnika, ki mora v Rimu dokazati potrebo, da ostane še na svojem mestu. Kdo se zmeni za trpljenje aretirancev, za njihove družine, za njihovo premoženje! Nikdo ne upošteva resničnega razpoloženja ljudstva, šc manj pa vzroke, ki so ga dovedli v ta polo-i žaj. Uničili so mu vse kulturne pridobitve. ; društva, knjižnice in tisk ter ga gospodarsko ugonobili. Ali je kaj čudnega, ako je to ljudstvo zgubilo potrpljenje in daje tu j>o tam duška svojemu razpoloženju z nepremišljenimi dejanji? To velja seveda le tedaj, ako niso la dejanja plod možgunov raznih izzivalcev. Ne samo to. Danes se fašistična Italija ne spozablj« samo nad našim živi jem, ki živi na zasedenem ozemlju, temveč v zapore tira tudi jugoslovanske državljane. Dovoljenje jim da za tranzit in naši ljudje končajo nič hudega sluteč pri tržaških »Jezuitih« (nekdanji jezuitski samostan v Trstu, spremenjen v politično ječo) ali v Kopru. Iz njih nastane »blago«, ki naj se izmenja za drugo blago, ki ostane v naših rokah radi vohunjenja. V Rimu bodo morali že spoznati, da to ni pot, ki naj dovede do zbližanja. Potrebno je seveda tudi, da mi nastopimo vselej kot svoboden narod in svobodna država. —ski. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Klub trgovskih akademikov bo priredil pod okriljem st okovne sekcije serijo predavanj o naj aktualnejših gospodarskih, socialnih in strokovnih problemih. Prvo predavanje bo drevi ob 20.30 v mali dvorani Delavske zbornice. G. dr. Stojan Ba-jtč nam bo predaval e zanimivi temi: ?Opazova-n»a z mednarodne konference dela«. Slian 2. J Ponedeljski Slovenec«-, (J. uoveinbra PJB3, Naloge svobodnega zadružništva • . _ Redna skupščina Glavne zadružne zveze v Novem Sadu - Zanimiva razprava o novem zadružnem zakonu Novi Sad, 5. nov. V navzočnosti nad 300 delegatov raznih zadružnih ustanov iz vse države je danes v dvorani Palacč Havag otvoril 14. redni občni zbor Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije namesto odsotnega predsednika g. dr. Antona Korošca prvi podpredsednik in predsednik glavne uprave zveze srbskih zadrug g. Vo|a Gjorgjevič V svojem pozdravnem govoru ic pozdravil v prvi vrsti razne odposlance civilnih in vojaških oblasti ter zastopnike vlade. Važne besede podpredsednika Gjorgjeviča Podpredsednik ie v svojem govoru uvodoma naglasil, da pade lctošn;.i občni zbor v na.težje ča"e ko divja strašna kriza ter vlada povsod kaos v družabnem redu. V tej težki dobi, ko se sestavljajo razne svetovne konference za dvig cen knie-tijskih produktov, doživljamo, da ccne tem proizvodom vedno boli padajo. Pozitivnega uspeha nc rodc te konference nobenega, ker so po mnenju Gjorgieviča samo poskušna posvetovanja večn b nasprotnikov. Kakšna neurejenost in zmeda vladata v svetovnem gospodarstvu, dovolj dokazuic dejstvo, da po Indiji in drugod stradajo milijoni, drugod pa mečejo v morske valove cele goTe riza, sežigajo po Braziliji letne žetve kave po Holan-diji pobijajo teleta in svinje, v žitorodnih kraph pi sc kopiči;o ogromne količine pšenice, ki z.a-man čakajo na kupce. Vse to samo radi tega, da sc na svetovnem trgu obdrže cene teh proizvodov. Na drugi s-trani sc pa lakota in beda, torej kriza, siri vedno bolj. Zaradi tega se danes kakor nikdar poprej javlja zadružništvo kot edina rešitev.^ Zadružništvo ie v naši državi naimočne ša gospodarska organizacija, V njej jc včlanjenih okoli 800.000 domačij, to sc pravi, okoli pet milijonov oseb ter okoli 8000 zadrug. Kakor je bilo vedno v težkih časih zadružništvo edina pomoč širokim go-'podar-ko šibkim slojem, tako jc tudi danes edino spodobno, da povode človeštvo iz te krize v bol šo bodočnost. Zadružništvo predstavlja veliko armado. ki ie dobro organizirana po vsem svetu, ki dviga protest proti sedanjemu krivičnemu gospodarskemu sistemu v času, ko sc vse svetovne gospodarske Uonfercncc zaključujejo z neuspehom. Samo v Evropi strada nad 11 milijonov oseb. Zadružna organizacija je edino sposobna, da izvede in regulira svetovno proizvodno, da prepreči krvav spopad kapitala in delovnih moči. G. Gjorgjevič sc nato bavi s težkim staniem, v katerem sc nahaiaio kmetis-ke države, med njimi tudi naša. Za omiljenje lega stanja «o sc pri nas izvedli poskusi. kakor na primer pšenični režim. Toda pro-b]em » tem šc ni bil rc?cn. Še vedno ni rešen problem kmeti skih dolgov in vseh teh problemov nc bo rešila nobeni birokracija, šc manj jih pa bo rešila s svoimi prispevki bankokraciia.^ Rešiti bo moglo te probleme samo pravo, v resnici čisto svobodno zadrvžniilvo in nikaki zadružni surogati. Samo svobodno zadružništvo bo rešilo malega človeka, samo svobodno zadružništvo bo prineslo koristi vsem slojem in tudi sami državi. Zalo apelira na vse merodajne kroge, nai nc delalo ovir svobodnemu zadružništvu in naj ga podpirajo. Potem se je govornik spomnil prvega našega zadrugaija Nj. Vel. kralja in predlagal, naj se mu pošlje pozdravna brzojavka. Navzočni delegati so sprejeli predlog z navdušenjem. Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi predsedniku vlade dr. Srskieu, trgovinskemu ministru dr. Šumcnkoviču in socialnemu ministru Puoliu. Nato je glavni tajnik Glavne zadružne zveze inž. Varga prečital pozdravne brzojavke, ki so jih poslale Zadružne zveze iz države ter razne mednarodne zadružne organizacije. Izvoljena sta bila ;e dva overovalelja zapisnika ter dva skrutinator-ja Za volitve. Občni zbor Glavne zadružne zveze je potem pozdravil v imenu predsednika vlade inšpektor V u i n o v i č , ki je izjavil, da bo vlada vedno podpirala zadružništvo. Govoril je tudi dr. Kraft, ki je pozdravil občni zbor v imenu nemških zadrug. Debata o novem zadružnem zakonu Potem sc je javil k besedi g. Voja I.azič, ki je ostro kritiziral denarno politiko Narodne banke. Apeliral je na vse merodajne kroge, da polagajo večjo pozornost zdravemu elementu v državi, to je našemu kmetu, naši vasi, odkoder država črpa največji del svojih dohodkov. G. Voja Lazič pozdravlja korak vlade, da se izda enoten zadružni zakon za vso državo. Samo ta znkon mora bili tak, da bo imelo zadružništvo, in to svobodno zadružništvo, od lega največje koristi in možnosti za še večji razmah. Voja Lazič nalo izjavlja, da jc prečital novi zakonski projekt zadružnega zakona, o katerem pravi, da pravi zadrugarji z njim ne' morejo biti zadovoljni, ker se bodo z njim uničile vse pridobitve naših prednikov na zadružnem poljo. Zato apelira na občni zbor, naj se izjavi, da zadrugarji takega zakona ne morejo sprejeti in naj sc novi zadružni zakon izdela samo v sporazumu z zadružnimi organizacijami. K besedi se je oglasil odposlanec predsednika vlade in kmetijskega ministra, g. Vujnovič, ter je odgovoril na kritiko g. Voje Lazita. Vujnovič :e izjavil, da projekt novega zadružnega zakona še ni gotov, ampak se šele izdeluje. Zavrača ludi trditv . Laziča, da bi novi zakon šel za tem. da bi oviral a z v o j našega zadružn'š'va. Zastopniku prodsei-r.iko vlade je olgovoril sam predsednik občni J i zbora <4 Vcia Gjcrgjev'.". ter poudarjal, da je n.Vvi > ..k onski projekt zadružnega /akona izdelalo kmetij ko min's'' sivo brez soluovatija Glavne za Ju* ■ zveze. V.eda sina se pa o n|/,n ?e ni irjr. 3 Gjorgjevič izjavlja da se v tem pogledu popolnoma strinja z izvajanji g. Voje Laziča. Ob koncu apelira Gjorgjevič na kraljevsko vlado, naj sc zakonski projekt novega zadružnega zakona dela samo v sporazumu z zadružnimi organizacijami, ker se pri nas še noben zakonski projekt ni donašal na pr. za banke brez sodelovanja bančnih krogov in podobno. (V dvorani burno ploskanje.) Nato so bili odobreni zaključni računi, upravnemu in nadzornemu odboru pa se je soglasno podelil absolutorij. Odobren je bil nadalje presežek iz zaključnih računov z dne 31. decembra 1932, višine kotizacije članov za 1933 in proračun za leto 1934. Dalje so bile sprejete manjše spremembe v pravilih Glavne zadružne zveze. Glavnemu odboru pa je občni zbor naložil, naj se čimprej loti čim lemeljitejše spremembe pravil Glavne zadružne zveze. Zatem sta bila spopolnjena upravni in nadzorstveni odbor, ker so med letom nekateri člani podali ostavko, eden pa je umrl. Ker v smislu čl. 22 pravil Glavne zadrožne zveze nihče ni stavil konkretnih predlogov in ker se bodo resolucije objavile po zaključenem kongresu, je prvi podpredsednik Glavne zadružne zveze Voja Gjorgjevič ob 11 zaključil r^dni občni zbor ter takoj nato otvoril KONGRES GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE. Preden so prišli na prvo točko dnevnega reda, je Voja Gjorgjevič prečital pozdravno brzojavko, ki je prispela z otoka Hvara od predsednika Glavne zadružne zveze dr. Korošca, ki se glasi: »Občnemu zboru in kongresu Glavne zadružne zveze, Novi Sad. Zadrugarje iskreno pozdravljam in želim mnogo uspeha. Dr. Korošep.« Čitanje te brzojavke so delegati pozdravdjali z navdušenim ploskanjem. Navpična organizacija v zadružništvu Glavni tajnik zveze inž. Varga jc nato predaval o navpični organizaciji v zadružništvu, PoJ navpično organizacijo razume govornik zvezo posameznih zadrug istega značaja prve stopil e z zadrugami druge stopnje. Ta zveza mora biti tolika in taka, da on-ogoča v čim večji meri in na nai-bolj cenen način izvrševanje vseli nalog, ki jih imajo enake zadruge gotovega kraja. Govorn k deli zadrugarstvo vsega sveta v dve glavni skupini. Prva skupina, ki sc jc ra c/dala po zakonu lastnega razvoja, je v večini držav š; zmr-rom v razvoju. Druga skupina se je poi*v.>a še'c v novejšem času v Rusiji ter v Italiji. V teb dveh državah se je zadružništvo razvijalo na poseben način s posebnim ozirom na ureditev države. Značilen primer nam v tem nudi Rusija, rfjer posamezne zadruge tvorijo zadružne zveze Te /vezr: tvorijo drugo stopnjo ter so svoje poslovan e usmerile v čisto določeno smer in za določen namen. Za lažje dosezanje tega namena so sc ?op-:t zriiti-žile posamezne take zveze v večjo «kinvno irctje stopnje, ki jo tvorijo vse zveze določenega ozemlja. Nad temi zvezami pa stoji glavna zadružna zveza, ki skrbi za uravnavanje posa nežnih delokrogov ter večjih zadružnih zvez tretje s'opije Govornik je nato orisal razvoj zadrti ništva v Nemčiji, Avstriji ter Češkoslovaški, v kti"er ti d'-žavali sc zadružništvo tudi pri nas. Razlika ;e morda v U ni, da naš razvoj ni še dosegel tiste v!oon;e navpične organizacije, ki bi bila deljena po istih vrstah delovanja zadrug. Od vseli zadrug, ki delujejo pri nas, je Kilo leta 1932 »kupno 58 odstotkov kreditnih zadrug, 17 odstotkov nabavno-prodajnih, 5 odstotkov agrarnih, 6 odstotkov živinorejskih, 2 odstotka mlekarskih,' 10 odsto.kov pa zadrug, ki imajo najrazličnejši delokrog. Glavne skupine teh zadrug imajo pri nas navpično organizaci o že speljano, vse skupine pa še ne. Imamo na pr. v Bel-gradu Glavno pol edclsko nabav no zadrugo, v Nn-vem Sadu osrednjo zadrugo za prašiicrc o, v Sp'i-tu osrednje zadruge za ribarslvo,' vinarstvo itd., v Zagrebu osicdnjo poljedelsko mlekarsko zadrugo, v Ljubljani osrednje mlekarne. Zal še nimamo osrednje kreditne zadruge ter bi bilo nujno pot-eb-iio, ustanovili čimprej t?' o ustanovo v obliki osrednje zadružne banke. V Nemčiji in Češkoslovaškem ze imajo take osrednje kreditne zavode. Glede splošnih nalog in jrotreb zadružništva (organizacija, revizije) imamo pri nas navpično organizacijo že skorai do popolnosti speljano. V Glavni Zadružni zvezi kraljevine Jugoslavije je bilo ob koncu Uta 1932 včlanjenih skupaj 628-1 zadrug, torej 79 86 odstotkov vseli zadrug, s 779.790 zadružniki — torej 87.02 odstotka vseh zadružnikov v državi. Sledilo ie predavanje ravnatelja Zadružne zveze v Ljnhliani dr. R a s a i a o napredovanju zadružništva potom zakonodaje. Ta referat je priobčil že nedeljski »-Slovenec«. Dr Basai ie žel za svoja temeljita izvajanja burno odobravanje. O stanju zadružništva v Vojvodini je izčrpno poročal Kosta Nešič, dočim je Marij Glavlna poročal o agrarnem zadružništvu v severnih kraiih. Nato so bile sprejete resolucij;, ki obsegajo vsa aktualna vprašanja. Resolucije bomo objavili v prihodnji številki. Zatem jc bil kongres Glavne zadružne zveze zaključen. Občnemu zboru in kongresu Glavne zadružne zveze so prisostvoval iz Slovenije: zastopnika Zadružne zveze iz Ljubljane načelstveni ravnatelj Fran Gabrovšek in ravnatelj dr, Joža Basaj. Zvezo slovenskih zadrug pa je zastopal Franc Terček. Zadružno zvezo iz Zagreba je zastopal ravnatelj dr. Gortan, Zadružno Matico iz Splita pa dr. Brav-ša. Zvečer je vojvodinska Zadružna zveza priredila delegatom banket. Jutri napravijo -Mcgati po Vojvodini ekskurzijo, ki bo trajala dva dni. NEDELJIVI SPORI Ljubljana, 5. novembra. Nepričakovani zmagi obeh Slavij. Hašk in sarajevska Slavija sta si z današnjimi zmagami svoji poziciji ojačila. Primorje še vedno v nevarnosti. Danes so se odigrale tri nogometne tekme v državni ligi in sicer v Zagrebu med Concordjjo in sarajevsko Slavijo, v Novem Sadu med Vojvodino in Haškom in v Belgradu mod Jugoslaviji« in osješko Slavijo. Najbolj važni sta bili današnji tekmi za obe Slaviji, kajti danes sta odigrali svoji zadnji tekmi. Osješka Slavija si ie sicer priborila na belgrajskih tleh dve točki, vendar je njena usoda že zapečatena. Hašk se je s svojo današnjo zmago nad Vojvodino prerinil pred Primorje, istotako Sarajevska Slavija, tako da je situacija v spodnjem delu tabele še vedno nejasna in naš re-prezentant se bo moral zelo potruditi, če se bo hotel obdržati v ligi. Tabela se je po dana šnjih tekmah spremenila in izgleda takole: BŠK 18 12 3 3 61 -.20 27 Hajduk 19 12 2 5 39.18 26 BASK ' 19 10 2 7 ■10:35 22 Gradjanski 19 10 1 8 31-29 21 Jugoslavija 16 9 1 6 27:23 19 Concordia 18 7 4 7 37:35 18 HASK 16 7 2 7 30.22 15 Slavija (S. 20 7 2 ti 37:18 16 Primorie 17 6 3 8 37-40 15 Vojvodina 18 2 3 11 22:19 10 Slavija (O. 20 4 2 14 22:51 10 Slavija (O.) : J ugoslav »j« 1:0 ( 0:0) Belgrad, 5. novembra, m. Današnja nogometna tekma med tukajšnjo Jugoslavijo in Osješko Slavijo je končala z nepredvideno zmago Slavije. Jugoslavija, v kateri niso nastopili nekateri najboljši igralci, ker so blesirani od zadnjih tekem, je igrala zelo slabo. Slavija je izkoristila ugodno priliko in odnesla dve dragoceni točki. Tekma je končala z rezultatom 1:0 (0:0) za Slavijo. HAŠK : Vojvodina "5 : 2 Novi Sad, 5. nov. c. (iostovanje I laška v Novem Sm!u »o pričakovali z velikim zanimanjem. Vojvodina se je zn ta luatcli zelo dobro pripravila in p red vedla zelo dobro igro. Po poteku igre bi brezpogojno zaslužila, da bi so igra končala neodločeno. Hašk pa je bil tehniško boljši in jo v drugem polčasu prišel do zmage. Igra jo končala za llašk 11 : 2 (1 : 2). Slavi ja (S.) : Concordia 3 : 1 (2 : 1) Zagreb, 5. nov. veliko zanimanja. Tekma ni imela prav za prav nobene privlačnosti, dasi je za Slavijo pomenila zelo mnogo. Igrišče je bilo v dobrem stanju. Rezultat je bil 3: 1 (2 : 1) v korist Slavijo. Revnžnn Slavije je popolnoma uspela. Revažiraln se je Con-cordiji z isiiin rezultatom, s katerim je bila jio-rtižena. Inozemski šport Dunaj. •">. nov. c. Admlra-llakoab 2:0, Rapid-\Varker (! : 4, Sportklub- Vienila 3 : 3, Douau-Aiislria 2:0, Vienna-Llbertas 3 : I, Vaa-FloridsdorI 3:1. zgodilo, da so v prvem polčasu v razdobju 10 minut zabili kar štiri gole. Tekma sama je bila ogorčena borba za točke. V prvem polčasu je do 10. min. stalno napadal Železničar, ki pa ni mogel zabiti nobenega gola, dasi je imel precej zrelih situacij. Od 20, do 35. minute pa je Ilirija izvedla lepe napade in zabila štiri gole. Zadnjih 10. minut so si domačini opomogli ter dosegli rezultat prvega polčasa 4:2. V drugem polčasu je Železničar močno napadal, vendar ni dosegel nobenega gola. V 11. min. | časom 16.07. je sodnik diktiral proti gostom enajstmetrovko, ki so jo Železničarji uspešno eksekiitirali. Minuto pozneje je padel peti gol za Ilirijo. Kljub temu pa Žerlezničnni niso izgubili člave in so tik pred koncem zabili še svoj četrti gol. Sodil je g. Nemec. V predtekmi je mladina Železničarja v priia-le!i*ki tekmi zmagala nad mladino Svobode z 8:0 (4:01. Sodil je g. Jančič. pu. V 8. min. strelja Mokorel in postavi 1:0 za Idermes ter s tem izvojuje zmago in dve točki. V 22. minuti diktiranega kornerja Mariborčani niso izrabili. Korner v 29. min. proti Mariboru rbdi ponoven korner, ki stanja ne izpremeni. Gostje zamudijo še eno izredno zrelo šanso dva metra pred golom, nalo pa je igra postajala nezanimivi vse do konca. Sodnik g. Zupan ie bil objektiven, toda ne brez pogrešk, Rapid : Celje 4 : i (2 : 0) Danes ob 3 popoldne je bila na Glaziji prvorazredna tekma med SK Celjem in SK Rapidom. Končala je z zmago Rapida v razmerju 4:1 (2:0). Tekma je bila odigrana v težkem, blatnem terenu in je zahtevala od igralcev veliko fizičnega napora. To se je poznalo zlasti Celjanom, ki so proti koncu drutiega polčasa pfipolnoma podlegli Rapidovceni. Sodil je objektivno g. Deržaj. Publike 300. Igra ja bila z ozirom na Število gledalcev mnogo preglasna. Dopoldne je bila na istem igrišču namesto napovedane prvenstvene lekme, prijateljska tekma med Jugoslavilo in SK Olimpom, ki je končala neodločeno z 2:2 (2:1). Sodil je dobro g. Janežič. Ostale domače tekme Reka : Hermes B s 5 : 3. V pred akmi sta se srečala Reka in Hermes R, v kaleri je Reka premagala B-tim Siškarjcv s 5:3. Tekmo je sodil g. Groznik. Grafika : Korotan 3 t 1 (2 i 1). Danes popoldne se je odigrata na igrišču Ko-rotana prvenstvena nogometna tekma med Grafiko in Korotanoni, katero ie Grafika kot tehnično boljše in bolj vigrano moštvo sigurno odločila v svojo korist. Teren je bil zaradi deževja in snega precej razmočen, a je bila tekma vzlie temu lepa in fair. Sodil je prav dobro g. Pevalek, Športni drobiž SK Ilirija. Opozarjamo članstvo nogometne sekcije, da se vrši danes ob 20 pri Novem svetu plenarni sestanek. Udeležba je za vse aktivno članstvo obvezna. — Vabljeni tudi vsi prijatelji sekcije. Drugi pohorski gozdni tek Danes dopoldne se je vršil na Pohorju drugi gozdni tek, za katerega je vladalo v športnih krogih veliko zanimanje. Žal je neugodno vreme škodovalo vsej prireditvi. Od precejšnjega števila prijavljenih tekmovalcev se jih je teka udcleži'o le 7. Izostali so atleti Železničarja, Rapida in Smučarskega kluba »Celje«. Udeležili pa so se teka atleti Maratona, Mariborskega smučarskega kluba In Jugoslavije iz Celja. Današnji tek jc bil pravi gozdni tek in izboren trening za smučarsko sezono, saj je proga tekla po 15 do 30 cm visokem snegu, ki je v noči od sobote na nedeljo zapadel. Zaradi tega je žirija skrajšala progo, ki ja bila prvotno zamišljena od Ruške koče preko Raz-glednika na Pohorski dom, ter jo usmerila mimo | Mariborske koče na cilj pri Pohorskem donui. PrVotna proga je merila 7 in pol km, skrajšana pa pet kilometrov. Rezultati so bili naslednji: 1. Grmovšek Stelan (Ml) 16 01, 2. Strucelj (Ml) 16.31, 3. Venguš Rudolf (Jugoslavija, Celje) 16.46. Kot prvi zimski športnik je prispet na cilj Franc Seidler (Mt) v času 18.05, kot drugi pa Pinterič (Mariborski smuč. klub) v času 19.0J. Kot moštvo se je plasiralo edino trojica Maratona Grmovšek, Strucelj in Kebrič s povprečnim Hermes : Maribor t : 0 (0 : ,)) Ljubljana, 5. novembra. Edina večja športna prireditev, ki smo jo imeli danes v Ljubljani, je bila prvorazredna nogometna prvenstvena tekma med Herinesom in Mariborom, ki se je vršila na igrišču Hermesa v Šiški. Izredno neugodno vreme je odbilo mnogo gledalcev, kajti občinstva je bilo zelo malo. Zasnežen iu zelo razmočen teren je tudi zelo oviral regularen potek igre, ki, pa je bila kljub temu zanimiva in skoraj do konca borbena. Na igrišču so bile take luže, da so bili nekateri igralci vslad padcev tako premočeni in črni, da jih skoraj ni bilo spoznati. A vendar so se vsi borili ves čas, da izvojujejo svojemu klubu zmago. Gledalci so — kar se igre tiče — prišli kolikor toliko na svoj račun; igra bi pa bila neprimerno bolj interesantna, če bi bilo igrišče suho. Z majhno zamudo se predstavita moštvi sodniku g. Zupanu v naslednjih postavah: Hermes: Oblak, Klančnik, 1'epček, Kretič, Košenina, Glavič, Kos, Škrajnar, Zalokar, Mokorel, Kariš. .Maribor: Majer, Oven, Kukanja, Kokot, Comoljak, Stanko, Miloš, Kirbiš, Hreščak, Konič, Jurkec. Hermesova enajstorica se je danes borila z velikim elanom in voljo do zmage. Kar vi-Attendolo«. ki bo večja ko pred kratkim končana »Fillllic«. (I i ditu sc tudi dve manjši križniki »Snnipo« »1'olgore«. Poleg lega je v popravi v I rstu i liku bojna ladja Cnvoiir«; samo nje popru I bo sta ki okoli 80 milijonov. n len jo Šc! ru-iu ve- IV n f Anton Kosovel V soboto je umrl v Tomaju na Krasu Anton Kosovel, učitelj v pokoju. Pokoini ie bil po rodu Vipavec (rodil se je v Črničah), služboval jc na več krajih na Krasu, in v Tomaju, »kraškem raju«, se je na stara lela tudi ustavil ter si sezidal hišo, da bi med ljubljenim ljudstvom preživel zadnja leta. Pokojni ie bil velik ljubitelj glasbe in pet;a ter velik narodni buditelj. Bil je oče pesnikov Srečka in Stana Kosovela ter virluozinie Karmele Kosovelove. Spavaj sladko pri svojem dragem Srcčku v rdeči grudi »kraškega raja«! „Dom mlade ltaliianket4 blagoslovljen Dne 3. novembra jc bila v Gorici blagoslovitev »Doma mlade Italijanke«, ki je prizidan »Domu Balille«. Za lo slovesnost je prispel iz Rima pred-ednik društva »Ballile« za vso Italijo Renato Ricci. Nastanil se je v hotelu »Alla Posta«. Od tu so ga spremili predstavniki goriških oblastev pretekt In-trona, pokrajinsks fašistični lajnik Avenanti in drugi, v občinski dom. V sprejemnici so ga pričakovali župan senator Bombi, podprefekt Erco-lani, divizijonar general Monti ter upravitelj goriške nadškofiie gosp. Sirotti. V sejni dvorani je pozdravil gosta župan, nato so vsi odšli v Dom Mlade Italijanke Blagoslovi! ga je upravitelj goriške nadškofije gosp. Sirotti. Katedrala sv. Justa obnovljena • Na praznik sv. Jusla so izredno slovesno blagoslovili obnovljeno absido tržaške katedrale. Kakor znano, jc dal tržaški škol Alojzij Fogar obnoviti katedralo, predvsem pa absido. Delo jc slalo več milijonov lir. Slovesnosti je prisostvovala voj-vodinja d'Aosta. Istočasno so ta dan proslavili v Trstu tudi kot dan »osvoboditve«; dne 3. novembra 1918 so sc namreč v Trstu izkrcale prve italijanske čete, Tržaški škof ie imel dolg govor. Najprej je pozdravil vojvodinjo. Nato se jc zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi, predvsem inženjerju Forlatiju, ki je vodil dela, nadalje vsem oblastnikom, ki so škofove težnje podprli, preiš-n:emu in sedanjemu tržaškemu prefeklu, nadalje bivšemu županu Pitaccu, sedanjemu županu Sa-lemu, župniku Butignoniiu in vsem tistim, ki so pripomogli, »da je naša bazilika vstala v svoii starodavni lepoti in sc oblekla v novo italsko lepoto. Ta bazilika naj spominja nas in naše potomce na naše rimsko pokolenje in našo krščansko civilizacijo.« Zahvalil sc je ludi Mussoliniju in kralju za pomoč ter zaključil s prošnjo, naj bi sv Just blagoslovil meslo in vse vernike. Škof je tudi blagoslovil novo zastavo tržaške- mesla. ki je postavljena v katedrali ob stolici Lžaškega župana. Trst polagoma izumira Podatki o gibanju tržaškega prebivalstva v prvem polletju tega lela niso za Trst prav nič razveseljivi. Število rojstev je bilo še vedno manjše kakor število smrti, Umrlo je 39 Tržačanov več, kakor se jih je rodilo. Kljub temu kaže mesto vendar malenkosten napredek, saj je znašal leta 1932 prebitek smrti nad rojstvi 292. Leta 1931 je umrlo 112 ljudi več, kakor se jih je rodilo in leta 1930 se je rodilo 334 otrok manj, kakor umrlo Tržačanov. Res je, da umrljivost nekoliko nazaduje. Zanimivi so podatki o številu porok. Leta 1930 se je poročilo 1115 parov, leta 1931 874, leta 1932 756 in leta 1933 791; vse to v prvem polletju. V času Dd leta 1930 do 1933 je število porok nazadovalo torej za 324. Rodilo se je v Trstu v prvem polletju 1930 2108 otrok, leta 1931 1945, leta 1932 1778, leta 1933 1636. Umrlo je leta 1930 1774, 1931 1833, 1932 2070 in 1933 1675. Trst bi torej pričel že izumirati, ako bi ne živel od priseljevanja. Danes Ueje okoli 247.000 ljudi z vojaštvom vred. Električno luč sa napeljali v Črni vrh. Dela je izvršila tvrdka »Saceio« iz Gorice, ki se je ustanovila leta 1925 in vzdržuje električno omrežje v Ajdovščini, nadalje Tržič, Gorlca-Ajdovščina, Postojna, Bistrica. Malo pridelka tudi v Istri O gospodarskem položaju v Istri imamo lale poročilu: Vinski pridelek je letos innožin-sko slabši, a vsebinsko boljši. Črni refošk okoli Izole jc izkazal okoli 21 stopinj sladkorju, kmetje pn le s te/nvo prodajajo še lanski pridelek. V Srednji Istri so nekateri prodali vso zalogo po 30 lir lil. Neki kmet je prodal celo samo po 25. Krompir se prodaja nu debelo po (3 lir stot. Tudi seno ima katastrofalne cene: 5 do 7 lir za .stot. Primerno ceno ima le pšenic« (en 80) in koruzo (60). Kaže, dn bodo z,i-nnprej sejali še več pšenice ko doslej. V .splošnem jo položnj kmetn skrajno žalosten, predvsem radi previsokih davkov, potem pa šc vsled pomanjkanju strunskega zaslužka. Silno obdavčenje našega kmeta Ko so Italijani zasedli Julijsko Krajino in Se nekaj let nato, so imela našu posestva razmeroma visoko ceno. Tudi kmetovalcev pridelek je imel takrn.k še dober trg. V razdobju 1"i let je pu cena zemljišču tako padla, da nima prav /u prav nobene vrednosti več. Današnje cene poljskih pridelkov, zlasli sadja in vina niti primerjati ne moremo r cenami prejšnjih let. Padec cen je predvsem povzročilo In, da so dobili naši proizvodi veliko konkurenco v italijanskih. Ne sinemo pa p /•'-biti, dn fašizem namenoma vse tako urejuje, da zapostavlja naše pridelke v vsakem pogledu Pod laga davčni odmeri je še vedno istn ko takrat, ko so imela posestva našega kmeta še primerno vrednost in ravno tako tudi naši pridelki. Naš kmet ne moro več zadostili davčnim zahtevam, ki so za njegovo današnje razmere več ko pretirane. O tem nam jasno pričajo naslo|ine številke davčnega konzorcija v Ilirski Bistrici (jirvu številka pomeni davek na zemljišča, druga davek na zgradnrino): Ilirska Bislrica-Trnovo 57.30%, 20.55%; Knežak 07.74%, 20.17%; .lablnnca «7.71%, 29.17',č; Prem, 57.30%, 26.55%; Jelšane 52.27%, 25.28%. Občini Knežak in ,lablnnca sta najbolj obdavčeni, to pa zato, ker imata ti dve občini največji odstotek občinsko doklude 1111 direktni davek, iu sicer 28.85% na zgradurino in 42.00% na zemljišče, to se pravi, skoraj polovico čistega, uradno določenega zemljiškega dohodka ali vrednosti, ki I je vrhu vsega še pretirana, morajo naši kmetje I plačevati samo svojim občinskim upravam. Drugo j občine kol n. pr. Bislrica-Trnovo (32.20%), Pretil , (32.20',;) in Jelšane (27.15%) so razmeroma mno-: go manj obtežene, z občinskimi dokladami na dr-1 žavni davek. Za državno blagujno (10%), pokra-j linsko (10%), sindikalne prispevka (0.50%) in pa končno prispevke za poljedcl. zavarovanje (4.50%), plačujejo vse občine enako. K navedenim vrstam j direktnega davka, je všteti še drugo, kot dohod-I nilio, sindikalne prispevke na poljedelski dohodek in druge, katerih ni malo. Največji pa so občinski 1 davki, katerih naši ljudje pred prihodom I tali ja-j nov, lahko rečemo, niso poznali. Ti so prav za prav zadali našemu kmetu najhujši udurec. Prvotno si je skušal naš kmet zmanjšali to dajatev s tem, da je prodal živino in jo obdržal le toliko, kolikor jo je nujno potreboval za družino in za obdelovanje pija. Ker je pa na tu način število živine, zlasti goveje, padlo v nekaj letih ravno na polovico, so si občinske uprave pomagale s tem, da so zvišale duvek na živino. Poleg tega pa so bile prisiljene zaprositi na merodajnih mestih še zn zvišanje odstotka občinske doklade na direktne davke, da so tako lahko krilc činululje večje občinske stroške. Za našega kmeta pa ui bilo nobenega izhodu več, lezel je v dolgove in marsikomu so hiriči že izgnali poslednje živinče iz hleva in marsikatero družino so že postavili na cesto. Drobne vesli Klub jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre sklicuje članski sestanek za danes ob 20 v društvene prostore. Na dnevnem redu |e razgovor o rapallski prireditvi. Oblak se je utrgal nad Trstom v četrtek zjutraj. V kratkem času je bil spodnji del mesla pod vodo. Tržačani so se prebudili kar v Benetkah. Ognjegasci so imeli mnogo posla, ker je voda zalila nekatere hiše. Ko je odtekla, je pustila v dol- Za našo šolo in otroke Z občnega zbora društva „Sola in dom" Ljubljana, 5. novembra. j Danes je bil v Delavski zbornici občni zbor društva »Šola in dom«. Zbor je vodil predsednik dr. Dragotin Lončar, ki je v svojem uvodnem govoru poudarjal, da je ljubljansko društvo »Šola in dom« matica vseh podobnih društev, ki so se v isti namen ustano- . vila lani in letos po različnih krajih naše ožje domovine. Zato smatra ljubljansko društvo »Šola in dom« za svojo glavno nalogo, da miselno vodi to društvo, da daje organizaciji pobudo in smer. V tem smislu je gosp. predsednik omenjal glavne smernice, ki bi se imele čimprej oživotvoriti v ko- j rist našega šolstva. Navajal je predvsem, da so trije elementi, ki tvorijo v vprašanju šolstva vsa- ! kega naroda podlago za reševanje tega vprašanja. To so v prvi vrsti starši, polem učitel stvo, nato pa mladina sama. Vsem lem trem elementom ie potrebna neka mera svobode, brez katere si ne moremo misliti uspešnega šolstva. To ie prva naša zahteva, ki jo hočemo v okvirju naših pravil ter v okvirju državnih zakonov čimprej uresničiti. Smo namreč prepričani, da ni dobro, če se država preveč v podrobnostih peča s šolstvom ter posega v vzgojo otrok, ki so v prvi vrsti last staršev; mi vsi seveda priznavamo državi in zakonom zvestobo. Govornik ie nato poudarjal, da mora notran i ustroj šolstva rasti iz tal, kjer je. Šola mora vzgajati na osnovi lastnega jezika, na osnovi zemlje, zgodovine, na osnovi narodnih izročil. Kakor priznavamo državno-politično jugoslovanstvo, prav tako se odkrito zavzemamo za jezikovno-kulturno slovenstvo. Bilo bi slabo, če bi pohabili na vso preteklost. Naš narod je pretežno delavski, kmetski narod, zato tudi šolstvo temu primerno, socialno To so osnovna načela, ki pa so ovirana po nedo-statkih, ki delajo nered in zmedo. Prvi nedostatek, ki ovira pravilen razvoj šol-štva, je pretirani birokratizem. Vse šolstvo je centralizirano po enem samem enakem kopitu, — potrebe in zahteve pa so v različnih krajih države različne. Uprava bi se nujno morala ozirati na te različne zahteve in potrebe. Mnogo stvari bi se dalo tako lepo in preprosto urediti. Smo torej za decentralizacijo v šolstvu, v okviru glavnega za- . kona, ki naj velja za vso državo. Drugi nedostatek je nestalnosl učiteljstva in profesorjev. Brez stalnosti ne more biti dobreda šolstva. Čisto po nepotrebnem se vmešavajo v šolstvo nepoklicani ljudje, ki nimajo s šolstvom prav nobenega opravka. Urejanje Jolstva se mora gibati v neki določeni meji, posamezniki si vendar ne morejo in ne smejo dovoljevati čislo svojevoljnih ukrepov, ki tako živo zadevajo šolstvo. Prav posebno pa kvarno vpliva na vzgojo otrok dejstvo, da sc učni načrti stalno menjajo Človek dobiva vtis, tla se vse to dela brez pravih ciljev in smotrov. Drugod se leta in lela pripravlja.o no- njem mestu mnogo blata za sabo. Vodn ie napravila mnogo škode posebno v Rojanu, nadalje v Barkovljah in ob glavni postaji. V V soboto so v Trstu kakor po vsej Italiji slavili »dan zmage«. Na pokopališču ie bila sv. maša za padle. Po mestu ie fašistična stranka organizirala pompozm. obhode, ki so sc jih morali ude-l?žiti vse f "istične organizacije, politične in strokovne. Tudi r>o deželi sc je vršila oficielna proslava zmage. vi načrti, sporazumno se ugotovijo vse potrebne korekture, Na splošno lahko rečemo, da današnji svet ne more iz valovanja, v katerega je nevede zašel in iz katerega prav tako ne ve, kako bo izšel. Poraja se nekaj novega, nihče pa ne, kaj bo lo novo. Eno pa je čisto gotovo: odstranimo najprej vzroke nezadovoljstva, pa smo odstranili tudi že posledice. Gre zato: ali naj zmaga duh ali sila. Mi smo zmerom za duh, nikoli za silo. Že Prešeren je dejal, da bodi glavno vodilo narodnega življenja omika, svoboda, enakopravnost — in v tem duhu zboruje naše društvo danes in zmerom. Nato je podal obširno tajniško poročilo gosp. prof. Čopič. Poudarjal ie, da je težka gospodarska kriza zasekala tudi v naš kulturni razvoj globoke rane. Zato je društvo »Šola in Dom« opravljalo letos prav za prav zelo nehvaležno delo pri zdravljenju ran na vzgoji našega naraščaja. Bili smo in smo še v defenzivi nasproti vedno globlje segajočemu gospodarskemu in duhovnemu razkroju na vzgojnem področju. Ničesar novega nismo mogli doseči, komaj stare pozicije smo obranili. Našo nalogo, zbližati šolo in dom, smo skušali rešiti s poglobitvijo organizacije same, z razširjenjem na vse vrste šol v vsej Sloveniji, navezavah pa smo tudi stike s podobnimi organizacijami v drugih delih države. Pri oblastvih smo tudi posredovali za izboljšanje stanja v našem šolstvu. Čla nstvo smo skušali vzgaiati k razumevanju vzgojnih nalog, ki jih ima družina, in onih, ki jih ima šola. Zbirali smo gradivo za organizacijo našega šolstva, pripravili pa smo tudi vse potrebno za ustanovitev poklicne posvetovalnice, ki jo imajo že vsa moderna mesta. V društvu nam je doslej uspelo organizirati 326 članov v Ljubljani in okolici. Priredili smo pa ludi sestanke v Krškem, v Brcžicah, v Ptuju, Novem mestu, Tržiču, v Litiji in Trbovljah, kjer smo povsod skušali ustanovili nova društva. V Mariboru se je na našo pobudo ustanovilo društvo »Sola in dom«. Na ta način imamo doslej po naših pravilih ustanovljene podružnice v Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Litiji, Novem mestu, Tržiču, Krškem in Brežicah. Tudi v Kranju obstoji nam sorodno društvo »Dom in šola«. — Prosvetna oblast je letos zu-hlevala, da sc na vseh meščanskih šolah ustanove skupine »Šola in dom«, ki naj bi bile pa podrejene ravnatelju. Delo samo bo pokazalo, ali so takšna društva zmožna res vzgojnega dela. Gotovo se bo • sama od sebe porodila zahteva in potreba, ustanoviti v vseh krajih društvo »Šola in dom« v smislu naših smernic. To vidimo že v Zagrebu, kjer so letos spomladi tako skušnjo že doživeli ter potem povsod ustanovili društva s pravili in ima|0 ludi že Zvezo društev Šola in dom ter tudi poseb-n, jfl-isMo »Dom i Sfeftla«. V Ljubljani sami smo skušali za izobrazbo svojega članstva skrbeti na ta način, da smo priredili nekaj roditeljskih sestankov v Mostah, na Prulah in na Ledini Na teh sestankih so se obravnavala v prvi vrsti društvena vprašanja. Priredili pa smo tudi nekaj splošno vzgojnih predavanj na učiteljišču, ki so sc jili udeležili starši. Sklicali smo tudi širši razgovor, ki nai bi podrobno razčistil vprašanje poklicne posvetovalnice. Razgovora so sc udeležili hanska uprava, mestna občina, OUZD, Delavska zbornica. Gremij trgovcev, Obrtniško društvo, Zveza mladih razumnikov itd. Uspeh razgovora je bil, da ie banska uprava posredovala za podporo, s katero ic bilo omogočeno tajniku našega društva, da ie vprašanje po-' klicne posvetovalnico v Zagrebu podrobno proučil Namesto odsotnega blagajnika dr. Gerloviča. ki je bil med letom prestavljen v Kovin, jc poročal o društvenem denarnem prometu g tajnik prof čopič. Dohodkov je imelo društvo 415-150 Din, izdatkov pa 4117.50 Din Nadzorni odbor jc v »volem poročilu predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglusno spreeta. Volitev odbora Nato so se po kraišem odmoru vršile volitve ter jc bil za predsednika soglasno izvoljen dosp,-danji predsednik g. dr. Dragotin Lončar. V odbor pa so bili izvolicni gospa Brcgar, gospa Prijateljeva, gospa Sclivvcntncrjeva, gospa dr. Zalokarie-va, gg Dolenc Ciril, ravnatelj v pokoju, čopič Vi n ccslav, Hreščak. Kreut/cr, dr. Franta Mis ter Ko-pret — Za namestnike so bili izvoljeni gg Anton I.ajovic, Al. DermaSa, Iv. Robič. v nadzorni odbor pa gg. Potokaricva, Stankova, Miklavčič Franc Za delegate pri občnem zboru Zveze so bili -10. glasno izvoljeni gg. Lončar, Hreščak, dr Zalokar-jeva, Miklavčič, Schvveigoricva, Čopič, Dolcnc. — Članarina za prihodnje leto sc ie določila kakor letos po 10 Din letno za posameznega člana. PrcČilana ie bila resolucija, ki ugotavlja, da ic za uspešen pouk potrebno, da jc vsaka šola v svoii zgradbi ter dobro opremljena. V Ljubljani so vse meščanske šole v luiili poslopjih in naj se torci zgradc nova poslop a. Šolske dijaške knjižnice so zastarele, po voini se le malo uli nič ne kupuje, zato naj sc prispevki za tc knjižnice zvišaio Poučni izleti naj sc smatrajo za sestavni del šolskega pouka, zalo nai bo vožnja po želcznici v ta namen brezplačna za učcncc kakor za ufcilcljstvo Šolnina in sprejemni izpiti nai sc popolnoma odpraviio. Ker zaradi premeščanj in upokojitev silno trpi pouk. učnih moči pa c dovolj nezaposlenih, nai sc tnkoj odprejo vzporednice, v njih pa zaposlijo brezposelni učitelji ;n profesorji. Učiteljstvo naj bo stalno, premešča nai se le ob velikih počitnicah Omogoči nai sc zopet prestop iz meščanskih v srednje šole. Na učiteljišču nai sc zopet odpre ženski oddelek. Sc.n-im učnih kniig nnj sc vedno sestavi in objavi pred začetkom šolskega leta. Predsednik dr. Lončar ic ostro graial nekatere piscc šolskih knjig, ki brez vsakega poštena in morale prepisujejo cele odstavke iz virov, ki iii1 pa nikicr ne navajajo To ie navadna Iiler.irna tatvina, ki io odločno obsoja. V prostem razgovoru so potom posamezni 't-vorniki omeniali razne nedostatke ter poman klii-vosli, ki se dogajaio v šolskem pouku. Zlasti temeljito se je s temi stvarmi bavil g. KreuUer, ki je navajal celo vrsto takih nesmiselnosti, ki kvt. rijo ugled šole kakor tudi vzgojiteljev. Poul ir|al jc potrebo, da dobijo starši zastopstvo pri ddola-nju seznama učnih kniig in več vpliva na šolo. Vsi govorniki so na splošno poudarjali, da ic potrebno čim tesnejše sodolovanie doma s šolo, izra/ili pa so ludi mnenje, da v lem oziru srcdn;esolski zavodi napram društvu nc nudiio spravljive »eke. Govorniki so omenili dejstvo, da so bile z nitin zavodov odpravljene slovenske učno knjige, uvedene pa nalo srbohrvatske. Čc so bile tc hn-ige dobre toliko let, bi lahko ostale v šoli vsaj toliko časa, da bi sc napisale in dotiskale nove. Ulinko-j vito ic povedal svo-ic mnenje g. ravnatelj dr Do-j lar iz Kranjn. Glede istega vprašanja je govoril tudi g. dr. Vodnik. Občni zbor sc je zavlekel čez poldne, ko ga ie | predsedujoči dr. Lončar ob dobrem raz-pololeniu zborovalcev zaključil s pozivom na nadalinie uspešno in koristno delo v prospeh našega šolstva in naših otrok. Popoldne sc je v Učiteljski tiskarni vršil občni zbor Zveze društev »Šola in dom« ter |t> hil tam za predsednika zveze izvoljen g. dr. Dragol-n Lončar. Najnovejši modeli dvokolea, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev motorjev in šivalnih strojev Velika itbera - Nainiijr cene — Ceniki Iranko Trtkuaa' F.B.L, tovarn« dvokoles in otroških vozičkov lijnblians Karlsvsk* cesta St. 4. 191 Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 opozorja čč. gg. voditelje Mar. družb in vrlcev na svojo iz-virno zalogo svetinj, trakov, diplom in vseh drugih potrebščin za Mar. kongregacije. Cene konkurenčne Postrežba ločna in solidna. Za obilen obisk se priporoča ^ jj|(-j|AN L3UDSHH POSOJILNICA v Liubliani registrovana zadruga z neomefeno zavezo Miklošičeva cesta stev. 6 (v tastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Nov« vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 30/„. Vajenca za damsko krojaštvo - iz Ljubljane ali najbližje okolice, sprejme A. Pau-lin v Ljubljani, Kongresni trg 5. 4*1 Inserirajle v Ponedeljs^em Slovencu Tvrdka A Volk Ljubljana. Hesljeva cesta o-leg vsakovrstne lovske prtljage tudi nad 80 knjig in dva pointerja. Tako potovanje je bilo zaradi čestega prepreganja, krmljenja konj in uradnega pregledovanja jiotniških listin in prtljage dokaj počasno, po drugi strani pa je nudilo potniku več udobnosti z:i opazovanje pokrajin, ljudstva in kulturno pomembnih spomenikov. Na pot sta odrinila dne 29. marca leta 1828 iz Londona in dospela v Celovec 2. maja, potemtakem je bilo tedanje potovanje nej>rimerno počasnejše, nego je današnja eožnja z vlakom, avtom ali letalom. 0 Koroški in Celovcu ne pove Tobinov dnevnik nič posebnega. 0 svojem prehodu čez Ljubelj oa j>oroča naš angleški potnik marsikatero podrobnost, ki jo hočem v izvlečku podati v svojem *estiivku. »Po svojem prihodu v Koženlavro dne 2. maja smo sprevideli, da bi bilo nemogoče priti še isto aoč preko Ljubelja, zato smo ostali na pošti, kjer smo dokaj udobno prenočili. Naše priprave za odhod drugo jutro so govorile za po vsem videzu kaj naporno vožnjo, kajti opremili so nam voz s šestimi konji, z dvema voznikoma in dvema zavorama. Ob sedmih smo krenili na pol in prispeli po poldrugourni vožnji do vznožja Ljubeljskih Alp, ali, da govorim pravilneje, do vznožja nekega manjšega hriba, ki leži j>red temi Alpami, na katere smo se jjovzpeli j>o izborni cesti, zasekani mestoma skozi apnenčasto skalovje. S precej visokega slemena smo gledali cestne vijuge spodaj, podobne krasnim terasam, j ležečim tako navpično jiod nami, da je bilo videti | skoraj nemogoče doseči najnižje brez očitne ne-, varnosti. Z zavrtimi kolesi pa smo le dospeli srečno na zadnjo polico, ki jo tvori jionosen, visok, skalnat obok, ki se boči preko silno globokega preduha. Potem smo se vozili dalie skozi krasno dolino, ki jo zapira veličastno skalovje in venča raznoliko gozdovje, iznad katerega so se prikazale pred nami bele snežne poljane. Naposled smo dosegli temelj samega Ljubelja in se pričeli spe-njati nanj. kar nas je zamudilo približno štiri ure. Cesta, ki je povsod prvovrstna in zelo dobro ohranjena, se vije v neprestanih serpentinah navzgor, dokler ne doseže vrhunca. Tu je izsekana v mogočni skali odprtina, skozi katero se nudi veličasten razgled očem potnika, ki je pravkar dospel iz nižavc; pod seboj gleda prostrano poljano, ki jo tvorijo slemen n nižjih planin, krasno poraslih z gozdovi, medtem ko se vleče bliže in ob obeh straneh dolga veriga skalnatih Alp. katerih grebene pokriva sneg, cesta pa se vije po globoki dolini in se izgubi v lesovju. Na teh planinah razločno opažaš razvoj vegetacije: najprej se pojavijo bukve, ki so se ta čas pravkar odele z zelenjem. Te segajo kakih 4000 čevljev visoko; za temi pridejo temne jelke in borovci, katerih temna barva dela lep kontrast krasnemu zelenili nižjih gozdov: nad temi pa se prikaže nizko vresje. ki meji na golo grudasto skalovje ali pa na poljane večnega snega. Spotoma smo naleteli na trohice snega, to pa samo na vrhuncu prelaza. Ko smo prišli na vrh, so nam izpregli tri konje, nakar smo zavrli obe zadnji kolesi in se jeli spuščati nizdol; pot navzdol je mnogo strmejša, nego je bilo vzpenjanje z druge strani, in teraso za tereso vidiš pod seboj, dokler ne prideš v dolino Nazadnje smo le srečno dospeli do vznožja. Četudi smo imeli spotoma malo 1 sitnosti, ker smo se morali ogniti z vozom nekemu pijancu, ki je spal sredi ceste. Nato smo se vozili po dolini venomer navzdol vse do Tržiča na Kranjskem. V to deželo smo stopili na slemenu Ljubelja. Tržič je majhno mesto, ki leži v krasni dolini in je krog in krog obdano od planin. Tu je bila naša prva postaja, odkar smo odrinili iz Ko-žentavre in z ljubeljskega prelaza smo dospeli dol približno v dveh urah. tako da smo izgubili s potovanjem iz Kožentavre preko Ljubelja v Tržič kakih sedem ur. Po obedu smo krenili dalje proti Kranju, krasnemu mestu nad reko Savo. Ker je bil lep večer, je šel Davy lovit ribe. ujel pa ni nič. Drugo jutro ob osmih smo odrinili iz Kranja in se pripeljali po prijetni, ali kakor navadno mirni vožnji, nekako opoldne v Ljubljano. Nastanili smo se v Detelovi gostilni, ki pa ni prvovrstna, kajti tako hotela »Pri Divjaku« kakor »Mesto Trstr, sta boljša in imata prijetnejšo lego. Vendarle si je Sir Humplirey izbral Detelovo gostilno, češ. da ie bil v tej hiši tudi pred desetimi leti. kakor tudi leta 1827. ko je bil resno bolan, pa mu je neka oseba iz gosjjodarjeve družine zelo ljubeznivo stregla. Tukaj smo v srcu kranjske dežele in zdi se mi, da smo že na koncu Nemčije, kajti večina tukajšnjih prebivalcev je srbska (Servians) in se že na prvi pogled razlikuje od severnih Nemcev tako po svojem ieziku kakor tudi po svojih šegah in navadah. Kmetje so hlapčevski do svojih zemljiških poglavarjev, robati in nevljudni do tujcev ter skrajno nevedni. Govore edinole slovensko ali »kraineriseh«, jezik, ki je baje zelo soroden ruščini. Kakor so mi pripovedovali, so bili Rusi in kmetje, ko so bile ruske čete v tem delu Evrope, v prav dobrih stikih, ker so se razumeli med seboj. Ta jezik ne zveni trdo ali neblagoglasno, izvzemši nekaj glasnikov, ki jih v večini evropskih jezikov ne najdemo. Ljudje, ki poznajo nemščino in slovenščino. so mi zatrjevali, da je slovenski iezik prav tako boiral in krepak kakor nemški. Višji in srednji sloji pa govore večidel nemško in često tudi italijansko in so vljudnega in prijaznega vedenja. Ljubljana samo dolga vas Dasi je mesto Ljubljana precej razsežno in ima okoli 15.000 prebivalcev, ne nudi nič zanimivega. Reka Ljubljanica deli mesto v dva dela. Ljubljanica je lena, kalna reka neznatne širine. Štiri ali pet lesenih mostov spaja oba dela; mostovi so široki in imajo videz jx>daljška cest, ker jih na obeh straneh zapira vrsta prodajalen, tako da potnik niti ne opazi, kdaj pride Čez most. Ceste | so v splošnem ozke in temne, a izmed cerkva, ki jih je mnogo, je najpomembnejša stolnica. Na griču nad mestom so ostanki stare utrdbe, ki pa jo rabijo danes zgolj za jetnišnico. Z grada je lep razgled preko širne planjave, ki meji na eni strani na visoko verigo koroških Alp, na drugi pa na nižje pogorje, ki ga pokrivajo nepretrgani gozdovi, raztezajoči se dalje in dalje malone do turške meje. V bližini mesta je več barij, ki so pozorišče Humphreyevih dnevnih zabav. Posadka je precej velika in tako častniki kakor moštvo so krasni ljudje in se jim lepo poda bela in svetlo modra uniforma. Gotovo bi se mudila še dlje v Ljubljani, v katere okolici bi lovil Davy divjačino in ribe, vkljub temo. da jiostaja že zelo vroče, ali dobil je opozorilo od policije, da ne sine več streljati divjačine, ker je napočila doba prskanja in dre-slenja. Napotila sva se torej po prejšnji poti nazaj proti Kranju in odondod dalje po savski dolini. Ljubek, majhen pony, ki ga je kupil Davy pred nekaj dnevi za malenkostno vsoto petih funtov, teče privezan na najinim vozom. Ob bregu Save sva dospela v Žabnico. barno vasico z zgolj nekaj hiš, kjer je luiec po vsem videzu kaj redek gost, kajti poštarjeva hiša ni premogla niti sirovega masla niti sira. Dolina med tem krajem in Jesenicami pa je tem lepša in vzvišenejša, čim dalje se vozimo. Po eni strani se dviguje golo. pusto skalovje svoje s snegom odete vrhove pod oblake in kdaj pa kdaj nam švigne pogled na ta uli oni starodavni gorski prelaz, ki so ga napravili •Rimljani in po katerem so nedvomno često stopal: Trajan in n jegove legi ie, ko se je kot car vojskoval v tem delu Germanije; na levi strani doline pa je gorovje nižje in se košati z lepoto in razkošjem svojih bukovih gozdov, skozi katerih listovje prebija često skalovje sivega apnenca. Čista, sinja savska voda se razliva po dolini in prejema med svojim tokom z obeh strani več pritokov. Pri Jesenicah je ta kontrast očividen: dolina se Iu zapira, skalovje in gozdovje se na gosto meša in v daljavi se odkrivajo zasneženi vršaci Triglava in fikrbine, dveh visokih gora v bohinjskem predelu. Josenice so mična vasica ob Savi skoraj krog in krog objeta od gozdov. Na levi imamo veliko l varno železa kakor tudi ostanke nesrečnega mostu na verigah, ki je ob prvem poizkusu odpovedal Pošta, kjer smo prenočili, i ms. prav dobro gostilno in krčmar ie izredno prijazen človek. — (Prihodnjič: 0 Blejskem in Bohinjskem jezeru).