Katollšk cerkven list. Tečaj IX V Ljubljani 15. veliciga travna 1856. MAst 20. Žalostna zgodba dveh cvetlic. A. B. Pomladno solnce sije. Narava oživi.-Iz tal cvetlica rije. Se barva, zeleni. Razcvita se rudeče. Nje duh setve hladi. Prot' Stvarniku ca vleče. Mu slavopev budi. Ker manjka pa mokrine. Ji rosa malo zda. Lepota njena mine. Obesi se na tla. In spet vertnar prilije. Razpoke porablja . Mladika pa se vije. In cvet na nji kimlja. Pozabi pa priliti Ji dru£i. tretji dan. In solnčni žar smoditi Ji jame cvctlo stran. Cvetlica se vsušila — Lepota nje je p reč. In suha — oživila Ne bo se nikdar več. Lavromir. Človeku pomlad sije. Svet' kerst ga poživi. Rosico rajsko pije. Za sveti raj kali. Ko rožice rudeče. Se lice mu žari. Vse k Svarniku ga vleče. Mu slavopev budi. (.'e pa gorečnost gine. Rosica malo zda. Nedolžnost lepa kine. Se cvetek nagne v tla. In spovednik prilije. Seree mu prcrahlja. Osnaži in omije: Veselo cvet kimlja. Mudi pa k spovdi priti. Odklada dan na dan: (•a greh začne smoditi. Ožge nar lepši stran. Cvetlica se vsušila. Lepota vsa jc preč: Nedolžnost oživila Ne bo se nikdar več. — a Ifi. o č v e r e • I z ž i v I j c 11 j a misijonarskima. Z živo podobo križaniga Zveliča rja sveta v sercu z a-ptišajo misijonarji starše in rotlovino, prijatle iu domovino, narod in vse drugo jim in milo na tem svetu, ter se podajajo čez nevarne morja še v nevarniši dežele; kjer tavajo pogosto h rez krova in hrane, brez požirka hladivne vode o naj žarečji žeji po gorah in dolih, po poljanah in (umnih gojzdih. po pustinah. pešinah in bcrlogih zveri; kjer spavajo poti milim neham na golih tleh v naročji Božič previdnosti, ali na mahu in kožuh v borni kolihici kakiga gostoljuhniga divjaka, ter si tolažijo prosil ni glatl z jagodami in lesnikovino, ali s slabo kermo divjakov. Pa pri vsili nadlogah in grenkostih še hvalijo Boga, de jih hrani tako dobro in varuje vsih nevarnost. In te težave in britkosti sprimljajo samo zavolj močne svoje vere — samo i/, goreče ljubezni do Boga iu bližnjiga. Odpovedujejo se /.ložuostim iu sladkostim sveta; sebe pozabljajo; veseli iu radostni terpe vse križe zavolj Kristusa, zavolj nevernikov, kterih duše so odkupljene s predrago kervjo Jagnjetovo, pa še ne poznajo Odkupnika svojiga. Jezusa, pa še sede v gosti tami smertne nevednosti. O mili Bog! koliko narodov, koliko milijonov duš še tiči v strašnih okovih malikovanja. in večidel ječe in stokajo tudi v životniui robstvu. Takim je misijonar dušen in telesen dobrotnik oče — mili angel, od Boga poslan. Prcčtidiie pa so tudi pota po kterih vodi previdnost Božja posamezne ljudi ali cele ljudstva v zveličavno katoliško cerkev. Tukaj naj sledi zgled. ki ga je povedal uekdo. ki je sam bil priča, svojimu prijatlu. ta pa «ra je naznanil po ..Blahovcstu 1855". Že nad dvajset let je bil »kof Audin misijonar v Ameriki, zlasti v deželi Tehas. Dobro je že znal jezik indijanski, poznal je tudi njih šege iu navade. Pot do indijanskih sel mu je muosrokral odperla vednost ranocelstva. ker poznal jc nekaj lečivnih (zdravilnih l bilin. Tako so ga dobili na nekim apostolskim popotvanji nekteri Indijani. ki so ga jeli prositi pomoči za ranjcuiga svojiga glavarja. \i dolgo pomišljal. kar udari jo za svojimi voditelji. Ti pa so ga vodili prav po indijanski šeffi kar naravnost čez herda iu jarke, po lokah, in lesih in se Ic tretji dan opoldne so tlošli k hišam svojiga naroda. Po kratkim oddušku in zaželenim ohlajenji ra peljejo dalje do staniša načelnikoviga. Bil je silen mož naj krepkejši starosti. ki je ležal opravljen z vsimi ztiaiiiuji svoje časti na loži iz suhiga listja, trave iu nuditi. Pušiea sovražnikova gra je bila ranila v stran, iu gledal je terdno iu iiepreiiiiikujeiio vedno na en kraj, de se celo zmenil ni za prisiopivšiga misijonarja. Dolgo časa je ogledoval duhovnik bolnika, ki je imel še vedno neznano moč do vsih okoli stoječih. Cez kaj časa se vender ozre ranjenec na ptujca in vpraša: ..Kaj češ tu. černosuknjik?" Ceni poskusiti, ako bi li mogel kaj pomagati, ali de bi ti mogel vsaj pripraviti srečno pot v prelepo stanovanje velikiga Duha. (Tako imenujejo Indijani Boga. I ..Mene že ne moreš več sceliti. černosukiijar. ker pušiea mi je segla prav do življenja". To izrekši pokaže globoko rano. pri kteri je bila vsa človeška pomoč že prepozna in zastonj. ..Ali govoriš mi o velikim Duhu". De . in ako hočeš priti v prelepo poslopje njegovo, moraš vse vse verjeti, kar ti on verovati veli. iu daj si glavo umiti (kerstili sel. ..I kaj pa pravi veliki Duh?" vpraša dalje divjak. Misijonar mu v kratkim na/.nanuje Boga stvarnika, ohranovavca. in vladavea sveta. Divjak pu mu kimaje vse priterjuje. ..To mi ui nič noviga". pravi dalje, ..jaz tutli že vem, de je veliki Duh govoril ljudem". Misijonar mu razlaga srečo pervih staršev v raju, iu nesrečo vsih ljudi zavolj ncpokoršinc. ..Tako so me že učili moji dedi", pravi dalje načelnik. Duhovnik mu pripoveduje potem od milosti Božje, de je prišel sani Sin Božji v človeški podobi ua grešni svet. de nas je zopet osrečil s svojo smertjo. iu nam je odperl zaklenjene vrata v prijetne stanovanja velikiga Duha. Pri tim razlaganji jc prešinil žark upanja divjake vo seree. in glasno je rekel: ..To je dobro, černosukiijar, o to je dobro! Kar ravno praviš, jc strašno dobro iu prijetno; to mi razveseluje seree". Zdaj pa se vtopi bolnik v globoko zamišljenje. Misijonar pa inu dalje prigovarja: Ta Sin Božji je poslal inene k lebi, de ti povem, kaj ti je .storili, ako češ iti v staniše velikiga Duha. ,.Kaj tedaj mi je storiti? povzame bolnik z nagnjeno glavo. Verovati moraš vanj in ga ljubiti iz vsiga serca. ..To sim vse storil, predragi mi eerno.suknjar! ko si bil komaj spregovoril od njega. Zakaj bi nc imel vere v velikiga Duha?" To izrekši poda roko učeniku in si položi njegovo na svoj«* čelo. Pa ti moraš ljubiti ne samo njega, ki se je zale včlovečil; ljubiti moraš zavolj njega vse ljudi, tudi ne-prijatle in sovražnike svoje, komaj izgovori misijonar zadnje besede, dvigne divjak žarne in bliskeče oči, ter ga z začudenjem vpraša: „Tudi sovražnike svoje ljubiti? Ti čer-nosuknjar tadaj češ, de naj odpustim neprijatlu, sinertnimu sovražniku svojimu?" O teh besedah položi dlan na zateklo rano in krepko skliče: „\ikoli ne! tega ne more storiti In-d ija ii. Ako umerjeni, se morajo maševat: moji bratje za smert mojo. Sedem sovražnikov mora pasti za načelnika, tako veli postava med možmi Indijani. Neprijatlu se ne more, — se ne sme odpustiti". Zdaj umolkne; bil je jako oslabel, ker želja maševa-nja mu je popalila poslednje životne moči. Duhovnik molče postoji, potem ga pa opomni, de mu tega ne poroča on, temuč veliki Duh. ki ga je vstvaril in iz milosti zanj človek postal. Ali on verti in premetava glavo skušaje skazati. de \eliki Duh nikdar ne more kaj taciga zapovedovati. ...Maševanje za kri — to je že od naših preddedov — to nr more nikdar minuti", jame dalje besedovati. Tudi druga d\a Indijana sta počela govoriti, kako se mora vsak inaše-% ii l • nad svojimi neprijatli. Misijonar jima veli molčati iu prigovarja dalje bolniku: Ti češ naravnost iti v prelepo stadije velikiga Duha; ali sovražnik tvoj hoče tudi iti. Neprijatli pa v zalih stauiših velikiga Duha ne morejo skup bivati. ker tam je večni pokoj. Zatorej si morata že na zemlji odpustili, se pomiriti iu v ljubezni spraviti. Ali on od odpušanja kar ui mogel slišati; divjak zaverti glavo, oči se zahliskajo in roka segne po si rasni sekiri mahavki. To je misijonarja čudno spreletelo; vzame pa hrilko martro in pokaže mu razpeliga Zveličarja na križu: Glej, mož Indijau! Sin lložji je bil na zemlji od svojih sovražnikov tako ranjen ranjen do smerti; na taki križ so ga pri bili iu grozno u>mertili. I'a la Odrešenik tvoj, ki je molče vse to terpel, de bi tebi odperl lepo stanovanje velikiga Duha, ta je pro>il umiraje ua križu velikiga Duha. Očeta svojiga, /.a vse ueprijatle: ..Oče odpusti jim!" Glej to je storil tvoj Kog. kaj ti bi pa ne hotel odpustiti neprijatlu svojimu? Z vpertimi očmi pregleduje načelnik sveti križec. Nekaka groza, nekak strah mu prešine obličje. ..Je li to čista resnica, kar mi praviš?" De, gola, čisla je lo resnica, zavernc misijonar. Divjak pobesi glavo in -»e viopi \ dolgo molčanje. V sercu se mu je vnel strašim boj, čeravno se je zdel zunaj pokojiu. ..Prisezi mi, černosukiijar, pri velikim Duhu, de govoriš resnico", se zopet oglasi. Duhoven mu priseže pri llogu svojim in njegovim, ki ga je poslal samo zato, de bi storil dobro vsim Indijaiiam. ..Ker je resnično molil Zvcliear ua križu za križavce svoje, in jim je odpustil, moram tadaj tudi jaz storiti, kakor je on storil. Pokličite mi može našiga roda". Pcrvaki rodu kmalo napolnijo kolibico, ter obstopijo ložo načelnika svojiga. Zdaj jim sporoča tole: ,,Jaz moram umreti. Veliki Duh mi je poslal tega černosuknarja, de bi ni dal glavo umiti, ako hočem iti v lepo stanovanje njegovo. Pred pa moram storiti, kakor je storil sam veliki Duh. Oii je odpustil svojim sovražnikam; ravno tako hočem odpustiti tudi jaz neprijatlu svojimu". Pri takim ugovoru se pogledujejo možje vsi začudeni in stermeči; pa nikdo si ne upa ziniti ne besedice ne. ..Prisezite mi v imenu velikiga Duha. de se ne boste zavolj mene maševali nad iteprijatlam. Jaz tako hočem; odložite orožje in prisegajte !>k Možje urno odlože vse orožje, in prisegajo, kakor je želel njih načelnik umirajoči. Zdaj prineso vode za kerst; bolnik glasno veli: „Vzdignite me, možje Indijani, in položite me na obraz. Jaz čutim, veliki Duh sam hoče govoriti z menoj'4. Možje mu zdaj urno spolnijo dano povelje. Z vdanostjo dobriga deteta je sprejel sv. kerst, de smo bili v sercu ginjeni vsi pričujoči. Se celi dan je ostal duhoven pri njem; molil je ž njim in ga pripravljal za srečno smert. Z živo vero, s terdnim zaupanjem in serčno ljubeznijo je sv. križ kuševaje mirno zaspal v Gospodu. Ta sv. kerst pa je bil le začetek; kmalo potem je bil keršen ves tisti narod. Oh neznano — nepopisano radost je mogel občutiti ta * misijonar, ki je bil iztergal to dušo satanovi oblasti, ko je prerodil ves rod v zveličavni kopeli sv. kersta.! I.. Adolf Kolping je bil pri nas ! (4. vel. t r a v n a.) (Dalje.) Opoldne je banderna botra, gospa Još-evka gostila. Povabljeni so bili iz duhovskiga stanu: oče Kolp in g, Celovški in Ljubljanski društevni predsednik, visokočast. g. korarji Janez Novak, semineški vodja, vnet podpornik mladiga društva, g. Janez Pogačar, vodja v Alojzijevši. in g. Jožef Zupan, stolni fajmošter. Popoldan ob petih pa je bila druga slovesnost današnjiga dne v križanski dvorani, ktera je bila v ta namen lepo oza-lišana. Postavili so bili namreč družbniki po dvorani šest zelenih drevesec, ktere so z mnogoverstno barvaniini trakmi prepregli in zedinili, — na stene so bili obesili v pozlačenih obodih družbiue prislovice v nemškim jeziku, ki so : Religiou und Tugend, Vera in čednost, Arbeitsamkcit und Kleiss, Delavnost in pridnost. Eintracht und Licbe, Zloga iu ljubezen, Frohsiun und Scherz. Veselje iu kratkočas. Na eni steni pa z razsvetljenimi čerkami: Očetu A d o I f u K o 1 p i n g u ; in družbini pozdrav: Bog blagoslovi pošteno rokodeljstv o: lTra še ni pet odbila, je bila dvorana skorej že napolnjena z mnogoverstnimi posluša vci vsih stanov. Vidili smo veliko rokodeleov, pomočnikov in mojstrov, mnogo gospa in gospodieeu, in žlahtnih in meščanskih, veliko gospodov viši-ga stanu, žlahtnikov iu inestujanov; bili so pričujoči vsi svetovavci deželne vlade, visokorodni g. grof Hohen \v art, gg. Pav ker. Rab in žl. Raušcr; predsednik deželne sodnije Edvard žl. Još, baron Kodeli itd., posebno veliko pa jih je bilo iz duhovskiga stauu: g. stolni prošt, dr. Sim. Ladinig, gg. korarji: Novak, Zavašnik, Pogačar, Pavšler; veliko profesorjev, mestnih kaplanov in bogoslov-cov. Ta dan smo se v resnici prepričali, de ima naše mlado društvo več deležnikov, kakor smo doslej mislili. Red slovesnosti je naslednje kazalo napovedovalo. 1) predsednik z ogovoram slovesnost prične; temu sledijo 2) z ogovori in sicer: a) g. Ed. žl. Još, b) gimiiaz. profesor Korel Melcer, c) g. učenik normalnih šol Mihael Putre, d) visokoč. Oče Adolf Kolping. 3. Med govori pa bodo nekteri družniki deklamovali. za njimi se bo pelo. 4. Z odpetjem cesarske pesmi se slovesnost konča. Naš predsednik jc le ob kratkim razložil namen današnje slovesnosti ter zbranim govornike napovedal. Za njim je stopil na oder mož žlahtniga serca in bla-zih namenov, g. predsednik deželne sodnije, Ed. žl. Jos. ter je govoril z milim in prijaznim glasam, kteri je sercu lasten, ki ljubezni do bližnjiga gori, iu iz skušnje in prepričanja govori. Razlagal je družuikaiu splohui namen ban- der, dolžnosti tistih, ki k banderu prisežejo, prestopil jo potem k pomenu bauder v katoliški cerkvi ter pripovedoval, kako se je bil Kristus rimskimu cesarju Konstantinu velikimu v svetli podobi svetiga križa, v kterim so se besede : v tem znamnji boš zmagal, kakor solnce bliskctale, na opol-danjim nebu prikazal, ter mu v pomični prikazni zapovedal, bandero v podobi sv. križa, kakoršniga jc na nebu vidil, napraviti, ako hoče svojiga mogočniga sovražnika Maksen-cija premagati. Posluša, zmaga! Ali Konstantin ni samo Maksencija premagal, ampak tudi vesoljniga sovražnika Kristusove cerkve, premagal je kervoločno nevcrstvo, ktero je skoz 300 let keršansko vero strašno in divje preganjalo, dal se je kerstiti, cela njegova vojska in veliko njegovih podložnih je resnico spoznalo, sc zmotam in neverskim hudobijam odpovedalo in se je dalo kerstiti. Odslej je vesela in mirna doba za preganjano Kristusovo cerkev nastopila, v kteri se je čudovito po vsih krajih rimskiga cesarstva v kratkim razširila. Z lepimi opomini do verlih druž-nikov so k sklepu še omenili velike koristi katoliških družb rokodelskih pomagavcov in velikiga zasluženja njih začetnika, očeta Adolfa Kolpi riga. kteriga odslej ne bodo poznali le po njegovih delih, od kterih so že veliko slišali in brali, ampak tudi po obrazu, ker ga vidijo pred seboj od obličja do obličja. Z besedami: „Slava visokočastitljivimu Očetu Adolfu Kolpingu !" so blagi gospod svoj ginljivi govor sklenili. „Slava očetu Kolpingu!" je po dvorani zagromelo. Drugi govor je imel gimnaz. prof. Korel Melcer, ki je tudi družbeni učenik zcmljopisja in svetne zgodovine. Pripovedoval nam je, de je prevzel z velikim veseljem predsednikovo vabljenje, omenjene reči našim družnikam razlagati; dokazoval jc imenitnost zcmljopisja in posebno zgodovine, ktero so že stari učenico življenja imenovali; povedal je, kako, koliko in kaj je dozdaj učil; hvalil je svoje poslusavce stran paznosti in vneme, pa tudi povedal, de mu še marskterih pripomočkov pomanjkuje, zemljopisje s pridani učiti. Za njim je g. učenik normalnih šol, Mihael Putre, ki družnikam zemljomerje razlaga, pesem z naslovam „očetov strelu lepo govoril (samo to, de z očetam strelcam nismo bili zadovoljni, kterimu po verskih načelih v nobenih oko-lišinah ni pripušeno, svojiga sina streljati; VTr.) Za slehernim teli govorov so družniki iu sicer eni deklamovali. za njimi eni pa lepo ubrano peli. Z deklamacijami in s petjem smo bili jako zadovoljili. Potem so predsednik Celovške družbe naše društvo v svojim in svojiga društva imenu pozdravili in k dvojni sreči današnjiga dne šc srečo vošili. Pervo srečo so imenovali to, de je društvo iz nežnih rok ljubljanskih gospa in go-spodičen lepo bandero dobilo; drugo pa, de vidi svojiga ljubiga očeta Adolfa Kol p in g a. Celovško društvo, so djali, ni tako srečno; upa pa, de bodo oče Kolping v kratkim svojo obljubo spolnili, ter tudi Celovec obiskali. (K. si.) Ogletl po Slovenskim. Iz Ljubljane. Sploh znano je, koliko de si gospe Pršulinke z gospodama duhovnima v tem mestu za lepo odrejo ženske mladosti ter za njen dušni iu telesni prid prizadevajo, one so v resnici blagor ljubljanskiga mesta. Koliko de lepa odreja mladosti pri človeku za vse njegovo življenje zda, in kako globoko de njen sad v deržinsko življenje sega, to starši sami nar bolj vedo, ki skušajo pri sebi iu pri svojih otrocih; torej so jim pa tudi vsi starši hvaležni; pa ne le oni, ampak tudi duhovni, kterim one s svojim obilnim trudam težavno delo otročjiga poduka toliko zlaj-šajo, ali bolj prav reči same prevzamejo. Vov dokaz reče-niga je zamogel slehern viditi danes teden v nunski cerkvi, ko je bil slovesni dan perviga sv. Obhajila za šolske deklice. Gospod katehet iu blage gospe učenice so si vse prizadjali, de bi otročiče k temu tolikanj imenitnimu in za vse žive dni tako tehtnima sv. opravilu prav pripravili, in de bi dekličem ta sveti dan bolj živo v »pominu ostal. so ga tudi s spodobno slovesnostjo obhajali. Ze v šoli zjutraj so bili zbrani otročiči s primernim ogovoram gosp. kateheta opomnjeni, kam de zdaj gredo in kolika sreča de jih v cerkvi čaka. Xa lo jih odpravjo učenice v cerkev, in začela se je po poklicanji sv. Duha (Veni saucte Spiritus), slovesna sv. maša med izpostavljenim sv. Kešnjim telesa in in spodbudnim orglaujem iu petjem. Po evangelii sc vzdignejo Jezusove nevestice, njih 127. s svojih sedežev, iu pridejo zredama in na pare pred veliki altar. kjer so bile spet v nagovoru od g. kateheta opomnjene, kako velika sreča je vender za človeka, de Jezusa v sv. Obhajilu prejema, in kako de tudi Jezus želi v sercu človeških otrok prebivati itd. Potem se spet vernejo v klopi na svoje mesta. Po mašnikovim obhajilu pa je bil srečni trenutek, de jc nebeški Prijatel ljubih otročičev tudi v te nedolžne serčiea svoj vhod obhajal. Ponovljena je bila še kerstna obljuba, otročiči pokleknejo v krogu pred altarjem iu obhajala sc jc s\. Večerja, pri kakoršni nevestice Gospodove svoj živi dau še niso bile. Tri za murke so to sveto opravilo z velikiga kora gledale. Čudno sc jim jc zdelo, de so bile nektere deklice toliko lepši napravljene memo druzih. Ko so jim pa nune ilopovedale. de usmiljeni Jezus ua to ne gleda, kako lepo de je oblačilo, ampak le na to. kako lepo de je v sercu, so same ponavljale: ..Kleid schon — .lesus nikis schauen; Herz schon — Jezus sehauen (lepa obleka - Jezus nič ne gleda; lepo serce — Jezus gledal. Mašnik jim obmoli še poobhajilne molitve na glas. iu otroci za njim natihama: jih poterdi v primernim ogovor«. de naj ne pozabijo sreče, ki so jo ravno dosegle, de naj skerbuo varujejo greha vse počutke iu zlasti tudi jezik ter serce, kije bilo z Jezusovo pričujočnostjo posvečeno; potem je bila sv. maša dokončana, zahvaljena pesem peta. iu poslednjič zopet blagoslov s presv. Kešnjim telesam. Tako se je dokončala lepa slovesnost, vesela ne le za otroke, ampak tudi za njih starše in ginljiva za vse pričujoče, ki so sc bili obilno zbrali in jim bo ta dan gotovo v spominu ostal, ravno tako pa tudi gospodama duhovnama iu preblagim gospem nunam, ki so vidile nar lepši sati svojiga prizadevanja iu jih lotilo spremljale hvaležne serca staršev in dekličev. * Drobtincc. napolnjene z lepim iu žlahtnim Ida-gam v znanih razdelkih, so na svitlim. \atis je prav lep in čist. Osnovane pridige so letaš za sopraznike. kar velikrat močno prav prihaja. ..Gerlica" ima med obilnim sie-vilam pesem t udi ..indijansko deklico slovenskim v izgled-otl misijonarja gosp. Pire a. Število spisavcov. in pa slovesnih, je mnogotero, iz česar se zamore ua koristen zapo-padek skleniti, kteriga še nismo mogli prebrati, vender nas o poveršnim pregledu misel obhaja: ,.Skoda. škoda, a k o bi se ti lepi kosci kruha Slovencam bili o d t e g-n i I i". Ker bodo visokoeastiti gospod vrednik precej jeli skerbeti za prihodnji tečaj, se dostojno priporočujejo iu pri-poročč gospodam pisavcam. tle naj bi skupili, prej ko moč, kaj tvarine v ta nameu blagovoljno pošiljati. De bi bila pa pomoč vsestranska, bi bilo dobro, de bi se spisovavci pri pisanji ozerali na oduieiijeiii mimgotemi ohsežek ,.Drobtinc:\ ki je navadno v 7 oddelkih: A—ti. — Vošimo šc. tle bi se žlahtne ..Drohtiuee" od Sloveneov obilno brale in tisto duhovno korist obilno obrodile, klera jim je otlioeujena. * 13. vel. travna. Dans so visokoeasliiljivi oče Adolf Kolping, iz Tersla iu Kenetek verni*si se. po železnici tlo zidaniga mosta odrinili, otl tod se bodo naravnost v Zagreb potlali. tamošnje društvo obiskal iu pozdravit. Povedali so nam, tle imajo veliko upanje, tle sc bo ludi v Terslu kmalo kmalo rokodelsko društvo ustanovilo. Iz Goriškiga, v Kamnjah 10. vel. travna. Hvaljen bodi Jezus Kristus! (Amen na vekomaj! Vr.) Kaduj se Zgodnja Danica! veseli se Marija Devica, ker Gospod se je na grešni svet milostivo ozerl ; Aleluja ! kakor «e nati pa poleti so lep t as imeli pajki, v spovednieah plesti. Zdaj pa se mnogim osebam šestkrat v letu premalo zdi svojo veM očistiti, in eelo nekim pobožuišim dušam, ki so se v bratovsino iicomudczanigu serca Marije zapisale, se ne zdi preveč. v>aki mesec Gospodove večerje se vdeležiti. Zares voelo je viditi. kako vsako nedeljo in praznik zlasti cve-tec;i mladina k spovednicam tiši. Znamenito je pa, de je v tim preimeniliiim opravilu rahli ženski spol moškima silno prekosil. |»red nekaj leti ni bilo med prosto odrašeno mladino nobenima dobili, ki bi se bil iz sv. namena plesa zderževal; I«- kdor je ua kazen ali zlo pust t sirov) bil. ni plesal. Zdaj pa veliko jakili mladenčev in verlih devic — živo spoznavši, dr jr plesjirija sveti čistosti zlo nasproti — se rajanja ogi-bujr. m ii>ti čas v branje bukev iu druge pametne reči obrača. I »o primeri oiiicnjcniga se tmli drugi grehi zaterajo in Irpr rrilnosli nežne mladike poganjajo. Vse to boljši prihodnost obeta. Med lepimi lastnostmi pri ljudstvu današnje dobe pa, »e mi /.»li . ilr jr gorečnost do lepšanja lložjih hramov naj \ i>ji \rrli pogrnila. Naj siopi človek kamor koli v cerkev, bo vidil mar>ikaj siarimu popravljenima in novica narejenima, kar jako morrčnosi mm. duhovnikov in pridnost vernikov liho razodeva. Kar se je poprej v dobrih letinah nemarno zamudilo. sr /.daj v slabih verlo pospešuje. Ker \s;,5* ud svoje fare nar bolje ve. upam de mi prccasiili bravci ne bojo za zlo vzeli, če si tudi jez pre-•Irr/.nrm. novejšo dogodim stare kameuske fare o kratkim omenili. (Konce si.) 3Uizylvi! po ttrefn. IIuiiaj. V mestu ti. . . pride pustno sredo l .'l mesenih junakov iu naročujejo za vsaki petek zvečer v postu dobrodiseco mesno pojedino. Poštena katoliška kerčmarica pa jim recc. dc laki gosti naj se enkrat za vselej pobero i z njene hiše. liredo pa v bližnjo vas iu dobe pri nekim keremarji vse. kakor so želeli. Niso namreč vsi kerčmarji enakih misel. I»crvi petek v postu se Irinajsteri dobro z inesom ua pasejo in se ob I I ponoči domu peljejo. Ko v mc->io pridejo, v u/. brustiie iu podvozje bila zlomljena, konji zbc/.c iu vsi irinajsieri mesenjaki so bili na svojim mesu in lelcsii hudo ranjeni. Tri so nesli še ponoči v bolnišnico. Bcrn o. V tem mestu se šmariiičua ali rožna pobožnost \ nemškim iu moravskim jeziku slovesno obhaja in se obilno obilno obiskuje: pa to ni ravno kaj novica, temuč nov» in posebno je t >. de biva število moških v minoriski cerkvi ceziiavadno obilniši mem števila ženskih, desiravno se ženske pobožni spol imenujejo. ( Kdaj sc bodo neki naši nicrzli mo/.aki kaj bolj ogreli '*. I I* rama. Tudi v leni mestu se rožna ali Marijanska pobožnost ze več let opravlja. Njen začetnik je znani profesor Slule. ki je tudi letaš imel pervo pridigo. V Francii in Italii se ta slovesnost, celi mesec terpeča. že nad petdeset let opravlja. Z nar lepšimi cvetlicami se ozališujejo altarji Marije Device. in karkoli je nar drajšima. se obrača v nje- no obleko. Na vsih hišah so podobe Matere Božje vse ocvet-ličene; povsodi po ulicah se sliši zvečer moreče petje; vsaka družina ima na naj prednjim mestu v hiši narejen altarček Marije, k kterimu se ob odločeni uri zbira vse, kar živi, ter skupaj molijo, pojo, bero, govore v čast Marije Device. Tudi na Poljskim je ta pobožnost močno razširjena. Tako piše „lllas*\ Imamo tedaj še marsikaj lepima posnemati. Ako bi se kje kaj enaciga začelo, p. prihodnje leto, bi bilo dobro, drugim v zgled naznaniti. Czernovica. V moldavski občini Bojani sc je 180 deržin oglasilo pri okrajni uradnii v Sadaguri. tle hočejo iz greškiga razkolništva v katoliško cerkev prestopiti, in pričakujejo le še odkazanja od mreškn-katoliškima nadškofijstva v Levovu. de bodo slovesno od krivoverstva odvezani in sprejeti v katoliško cerkev. To so vsele naznanila za katoliško cerkev iu za bratovšino ss. Cirila in Metoda. Amerika. Iz m <>*!>• La v t i ž a r-j e v e fare. Med drumim ta naš pobožni rojak visokočastitimu mospodu v Ljubljani to le piše: Kakor že veste, sini od sredi rožnika lanskima leta sam v tem misijoiiu (pri sv. Križu), ki ga .ie Mrak skoz i» let opravljal. Nimam toliko težavnost, kolikor sim jih pričakoval, ker vsi Indijani, zunaj njih malo. so že sprenhernjeni, iu tudi sicer je misijon že zlo v red djali. Imam tedaj le različne okolišine, kakor so sploh v duhovnim pastirstvu: morečih in lenih kristjanov, skesanih spreo-bernjeneov in povračljivcov v greli. Tri nevernike sim ker-stil: starima moža in njegovo ženo in pa njuno Sletno re-jenko. ki so lani poleti prišli od deleč v ta misijon. Se je tukaj starka, ki je neprenehama lerdovratna. C*. Mrak in pa njeni sorodovinci so si žc vse prizadeli, pa vse zastonj pravi, de je boljši kol kristjani. Prosim Boga. de naj bi se te uboge duše usmilil. Nisim še čutil nagiba, z njo zastran temu govoriti, pa enkrat bom vender le poskusil. Števila svojih duhovnijaiiov ne vem prav natanko, ni jih prav veliko. I.eta l H .Vi je bilo 32 kerslov in 22 merličev. V mojim misijoiiu ui ne eniga slepima, mluhomulca. nobenima tako topima, de bi ne bil zinožin za sv. Obhajilo, so pa sicer nekteri pohabljenci. Mikali bi vas utegnilo, kako de sim veliki teden obhajal. Skoda, de Indijani imajo ravno ta čas naj silniši delo, ki se ne da nikakor odložiti, namreč pripravljanje sladkorja. Vender so zvečer skorej vsi prihajali, tudi zjutraj njih prav veliko. Psalmov nisim mogel peti. samo lameli taci j one iu benediktus sva pela s tovaršem iz .'L reda sv. Frančiška, ki je prav dober pevec. Potem sim nekaj od Kristusoviga terpljenja ljudem bral. Nekteri Indijani so posodili različne tkanine, de smo Božji grob pripravili. Napravili smo. kolikor smo nar bolje mogli. Veliki petek je tercijar pasijon pel. Ker ni bilo velikonočne sveče . sim dal les po taki podobi obrezati in sim imel 5 koseov smole za ..grana": tudi ..triangel" sim dal za silo narediti. Vstajenje smo le samo v cerkvi obhajali. JMarii o Smarntcaii. Dokler pod belim snemam gaj žaluje. Ne more šmarnic belili obroditi. Vonjav prijetnih s sebe ne zbuditi. Serca človeku ne razveseljuje; Al ko pomladno solnee se bli/.uje. Omrazna sila mora pobegnili. Začne se v lepim gaju vse mladiti. Oko vsaktero se nad njim raduje. Tud mojVa serca vertič mraz pokriva. Rodi le rož ce — čednosti duhteče. Ak solnee Tvojiga obličja viiva; Obemi lice v me tedaj cveteče. Marija! le pri Tebi moč dobiva Serce slabo, po Tebi koperneče. Slavomir.