Mi M e-uP do% Nujmo tfojne bonde lil ZNAMKE ISKH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOV AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPEK CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 5„ 1944 LETO XLVII ~ VOL. XLVI1 gospodarskega vladne delo. agencije bodo |ci.' —Tako vladna delovno silo. ki bo Sh EISENHOWER POZIVUE BELGIJCE, DA JE ZDAJ ZA NJIH UPOR 'Postalanepotrebna, ko bo- . Gl. stan 3. sept. — Ko so za- a'a naročila za armado, vezniki vdrli čez mejo v Belgijo *#Curada za vojno produk- in se vale proti Hoandski, je iz- d twf^ ^elson, je rekel, daj dal general Eisenhower, vrhovni Rfihodnjega januarja voj-1 -------- ' colti poveljnik vse zavezniške bojne do sile v Evropi, tri poslanice. Ena f0|0 llavcev manj. Urad za pozivlje Belgijce, da je zdaj pri-3 de]-6" imel vec*n0, ®la njih ura in da naj se dvigne- ^ Potrebovala L- stvaV;'- k°do .iema"e ra-'jo proti Nemcem; druga je na-12 racioniranja vedno' menjena nacijem v Belgiji, sva- vit; Zda'i že skrbi, kaj na- reč jih pred zločini nad prebivalstvom in treba je bila poslana Holandcem, govoreč jim, naj se ia] —uplenim vojnim ne poskufiajo še dvigniti proti Armada in morna-j Nemcem, "vol nadalievali z kupice-1 Belgijcem gen. Eisenhower ,0W a materiala do kon-i miroča- naJ Pazn° Poslušajo za-L ' V(-č kot 2 000 000 ton vezniška radijska poročila, ki j «a v 7« a materiala na-državah, več toliko ga je pa že rol >J0 Po v0;'ni pre" hi e' bo treba vreči na Sl)0 ceno? tfyh i, Jj Je treba dodati pa še .v®c kot pred vojno in količir Je odločil ar-ii producirajo da- vtVeČkot ■ |L ? količi c'ni nadaljevali. . da bo vlada ene Poljskim pridelaj. Po vojni, zato bo- jim dajejo navodila ter da naj se ravnajo po navodilih, tiskanih na letalih, ki jih trosijo zavezniški letalci po deželi. Belgijskim gerilcem je naročal, naj se uničujejo skadišč in drugih naprav, ampak naj jih celo varjejo pred Nemci. Predvsem jih opozarja, naj se izogib-ljejo javnih cest in križišč, ker bodo bombardirana. Holandcem je naročil, da je sicer njih ura rešitve blizu, toda narod naj ostane miren, dokler ne dobi natančnih navodil od vrhovnega poveljstva. Nemcem v Belgiji je gen. Eisenhower poudarjal, da je belgijska gerilska armada zdaj del zavezniške armade in tudi pod zavezniškim vodstvom. Vsake re-prisalije proti tem borcem bodo kaznovane. Eisenhower je imenoval za vrhovnega poveljnika gerilskih čet generala Gerarda. elgija je osvobojena, zavezniki so v Holandski M naj bi jim pa Hitler govoril, ■J^leti i Nr • NOVI GROBOVI Frances Melves V nedeljo zvečer je umrla po dolgi bolezni, Frances Melves roj. Mencej, stara 62 let, stanujoča na 1028 E. 72. St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz Kobarida na Goriškem in tri otroke: Ako bo leta| Emilie omož. Simončič, Frank vreme, bo žita yjml. in Rudolf. Doma je bila iz - sejah in sadili v isti J s>ej-J1*1 > ne Vp^na za bo dosti za;e-stanovanja po ih zasilnih kakor govo- 111 »lesa v hladilnicah I Iga pri Ljubljani, kjer zapušča j brata Matta in Josepha ter več * ' sorodnikov. Tukaj je bivala vil^a dolarjev ki iiJ34let- Pogreb bo jutri zjutraj * deL zidanle bivališč zalob 8:15 iz Zetovega pogreb- 51 l^ow; ne b0 dosti za;e-jnega z*v°da ;v cer*ev sv".Vlda - i m na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Edward Weisshoppel Staršem Edward in Bernar-dette Weisshoppel, 4472 W. 56. St. je umrl enajst mesecev star sinko Eddie. Mati je hči družine Paul in Josephine Praust iz 1281 E. 169. St. Pogreb bo danes popoldne ob 1:30 iz Že-letovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. h zgradbe za voj a Stl1c ° naPravile lep de-d sama. Hj'a ta®' da bo osvoboje-Nna r°Pa piačala veči-sv°i relif iz skup-h ^tflv, 2avez'iikov. žitna X bo dala kruh za i*«. K^nistvo m ne za in ,ci'1a, Norveška .u, e imaJo denarja Vse svoje potreb-" ' 1 odbor Združenih JS ko se bo zru- prav dobro slovensko. Ob njego m ^ vi 40-letnici mu čestitamo na * * njegovi vztrajnosti, ker malo jih % i urad se boji, da'je' ki bi toliko časa vzdržali v ^>iceali ^Povati vlad- svojem poklicu, zlasti taki, ki so d- p Nii Geo. Kovačič, ki ima svojo brivnico v Hrvatskem domu na St. Clair Ave., opravlja ta posel, ki služi v olepšavo nam moškim, že nad 40 let. V avgustu 1904 so ga dali "starši učit za brivca. Leta 1912 je odšel k vojakom v avstrijsko armado in je bil tam vse do konca svetovne vojne, kjer je tudi največ bril in strigel vojake in oficirje. Ko je prišel v Cleveland je najprej delal pri Josipu Karda, leta 1925 je pa odprl lastno podjetje poleg norwood gledišča, kjer je bil enajst let. Zdaj je pa že osem let v Hrvatskem domu, vedno vesel in zabaven, še vedno mladeniško r bo. tako trdijo, spreten in vrlo postrežljiv. je Hrvat, toda govori h. ' relif u'r m vse bodo Hej"; hkrati. Ako se %at1)0Časi urnikali, bo 1 deželi za deželo. imele dva k -na rad« k?860 za izdelova NEMŠKI GENERAL JE PRIZNAL GROZODEJSTVA Moskva. — Nemški general Gilmar Mozer, bivši poveljnik v Lublinu na Poljskem, je podpisal izjavo, ki je bila priobče-na v ruskem časopisju, glasom katere je bilo pomorjenih na sto tisoče ujetnikov, vključno ženske in otr.opi, v koncentracijskem taborišču Majdanek na Poljskem. General je zdaj v ruskem ujetništvu in pravi, da je imel vso besedo v ujetniškem taborišču Heinrich Himmler s svojo Gestapo. -o- Lep program na igrišču šole sv. Vida se bo vršil jutri večer Pod pokroviteljstvom mesta, fare sv. Vida in Norwood Community koncila bo jutri večer ob osmih zanimiv program na igrišču šole sv. Vida, vogal Norwood Rd. in Glass Ave. Pred programom bo otroška parada po naselbini. V slučaju dežja se bo vršil ves program v SND na St. Clair Ave. Na programu je godba, ča-rovniška predstava, ples in petje. Bo zelo zanimivo za stare in mlade in občinstvo je prijazno vabljeno, naj pride gledat. -o- Druga obletnica V sredo ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Grlica v spomin 2. obletnice njegove smrti. -o-- Kupujte vojne honde! Pfc. John Simoncic V sredo 6. septembra ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida slovesna vojaška maša za pokojnega vojaka pfc. John Si-mončiča. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni, da prisostvujejo. -O—r- Finska m Rusija sta baje razglasili London* 4. sept. — Finska in Rusija sta razglasili med seboj premirje, kar je stopilo v velja- j vo ob osmih danes zjutraj (ob se m London. — Nemški diplomati v Lizboni so trdili, da bo v nedeljo Hitler govoril narodu ob 5. obletnici, odkar je pahnil Nemčijo v svetovno vojno. Hitler da bo apeliral na narod, da brani "sveto nemško zemljo" do zadnje kaplje krvi. j Toda minila je nedelja in iz j Hitlerjevega glavnega stana ni bilo nobenega glasu. Kaj bi naj pa govoril nemškemu narodu? j Ali to, cla so zavezniške armade j že na nemški zemlji? Ali to, da j zavezniške armade gazijo nem-j ško vojsko in korakajo proti ! Berlinu? Ali to, da je za Nemčijo Francija že izgubljena, Belgija bo kmalu, Holandska in Danska sta prihodnji na vrsti? dveh zjutraj ameriški'vojni čas..' Ali to' da -ie ušla Merju iz rok Ob tem času so med obema državama ponehale vse sovražnosti. Tako trdi poročilo iz Stockholma. Istočasno se pa poroča, da nemške čete zapuščajo severno Finsko, da uidejo pred 15. septembrom, kateri rpk jim je dala leži: Romunska, Finska in Bolgarija? -o- Važne seje Nocoj in jutri bodo naslednje važne seje, katerih naj se članstvo v polnem številu ude- ruska vlada. Vest o premirju so danes razglasili v Helsinki. Finska delegacija odide še danes v Moskvo, kjer bo podpisala pogodbo z Rusijo, s čemer bo vojna med Rusijo in Finsko uradno končana. Feldmaršal von Mannerheim je ukazal svoji armadi, naj danes ob osmih zjutraj preneha s streljanjem. To je že tretja nemška zaveznica, ki se je ločila od nje v zadnjih 10 dneh. --o- Potres v Clevelandu V severnovzhodneni delu Cle-velanda in v nekaterih krajih Kanade so danes zjutraj ob 12:42 čutili precej močne potresne sunke. Sunki so trajali eno minuto. Potres ni napravil nobene škode. V državi Ohio so čutili potres tudi v Akronu, Toledo, Cantonu in Zanesville. Čutili so ga pa tudi v Buffalu, New Yorku in Filadelfiji. Prva obletnica V sredo ob sedmih bo darovana maša za pokojnega Stanleya Jeršan v cerkvi sv. Filipa na 82. cesti in St. Clair Ave. ob priliki 1. obletnice njegove smrti. Za Lauschetovo kampanjo Andrew Bajt iz 5604 Carry Ave. je izročil v našem uradu $2.00*za Lauschetovo kampanjo. Najlepša hvala. Nocoj ob o.smih bo redna mesečna seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Po seji bo nekoliko prigrizka in medsebojnega razvedrila. Mr. Grdina bo kazal zanimive slike. Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej. Kot vsak prvi torek v mese-mu bo tudi nocoj seja podružnice 42 SŽZ v Maple Heights, O., v navadnih prostorih. Katera ne bo navzoča, bo plačala en dolar v ročno blagajno. Na seji bo oddana lepa nagrada, po seji bo nekaj vesele zabave in prigrizek s kavo. Euclid Rifle klub bo imel jutri popoldne sejo na Močilni-karjevi farmi. Predsednik apelira na članstvo, naj se udeleži v velikem številu, ker bo tre- Angleži so osvobodili Bruselj in Antwerpen; general Patton bije Nemce že pri nemški meji; Rusi so 50 milj od Jugoslavije. London, 4. sept. — Angleške čete so danes osvojile glavno mesto Belgije, Bruselj, in ogromno pristanišče Antwerpen. Angleške čete se pa vale nevzdržema naprej in poročila trdijo, da so že pet milj v notranjosti Holandske. Vse izgleda, da bosta Belgija in Holandska hitreje osvobojeni, kot jih je pa okupiral Hitler leta 1940. Angleži so stisnili Nemce medse in morje, odkoder bodo težko ušli. Ameriške čete 1. in 3. armade " so pa že na nemškem ozemlju, kot se zatrjuje, toda uradnega poročila o tem f še ni. General Patton je baje vdrl v Nemčijo pri Aachenu, ki leži v smeri proti Kolinu in 100 milj južno pri Perlu. ALI JE RES NEMČIJA KAPITULIRALA? Danes ob 7:45 je poročal ameriški radio, da je pravkar dobil poročilo iz Bruslja, kjer je radijska postaja, ki je zdaj v zavezniških rokah, naznanjala, da je Nemčija kapitulirala Združenim narodom. V Londonu in Washingtonu ne potrjujejo te vesti. Radio v Bruslju ni povedal, kje je dobil vest, da se je Nemčija podala. Angleži so v šestih dneh napredovali 210 milj in presekali Belgijo na dvoje. S tem, da so zasedli ogromno pristanišče Ant- werpen, so se približali v tem sektorju na 10 milj holandski meji. S tem so dobili zavezniki v roke prvo veliko pristanišče, kamor bodo vozili živila in druge potrebščine za osvobojeno Evropo. General Eisenhower je poslal radijski apel na Holandce, naj zavarujejo pristanišče Rotterdam, da ga ne razdenejo Nemci. Največja tajnost vlada glede Prihodnjih par dni, morda celo prihodnjih par ur, bo odgovorilo na vprašanje: ali se bo nemška armada ustavila in se borila na svoji zemlji, česar ni hotela storiti v prvi svetovni vojni? * * * London, 5. sept. — Ruske čete, ki se vale zapadno ob Donavi, so oddaljene samo 50 milj še od Srbije, tako se poroča iz Moskve danes zjutraj. Druga ruska kolona je pa osvojila mesto Bra-sov v Sedmograški. Nemški radio je poročal, da so ruske čete vdrle preko Donave že v Bolgarijo, toda Rusi o tem ne poročajo nič. --o---— Nekaj delavcev je šlo na delo v Graphite Co. Cleveland, O. — Od 1,321 delavcev, ki so imeli začeti sinoči s šihtom ob devetih in enajstih, se jih je priglasilo na delo 716. Policija jim je dala varno spremstvo v tovarno. Pet piketnih straž je bilo aretiranih sinoči pred tovarno na 17000 St. Clair Ave., ker so hotele zabraniti delavcem vhod v tovarno. Pri tovarni na 880 E. 72. St. ni bilo nobenih izgredov, ko so hodili delavci na delo. O polnoči nivbilo tam že nobene piket-ne straže več. Videlo se bo pa, kaj bo da- bo vojna z S vToda stroški HSad Čine' Pravi za- V^n.V6 bodo zmanj-Ir 1 dospeli iz starega kraja, -o- Lep pridelek Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama , Miko Telich, zastopnik Sun " Plva bo »vJJT? k°,n"! Life zavarovalne družbe nam je tudi z-i • • •' i prinesel pokazat in tudi pokusit 0jiProt, t munic.1J0 lepo cantaloupo, ki je žrasla na ^ Japonski. , njeg0vem vrtu in ki je tehtala 1« rVte A ~~~~ i 6 funtov in pol. To je nekaj ze i^eriki, kupujte lo redkega za te severne kraje, Znamke. ker je to bolj južni sad. Mrs. Frances Zakrajšek, 1083 Naše čestitke! Addison Rd. je naročila sobot-1 *a m Ke no Ameriško Domovino za sina I Pvt- Albert Marolt, sin Mrs Anthonya, ki se nahaja nekje j Margaret Marolt iz 16813 Grove-na južnem Pacifiku kot Chief Ave. se nahaja zdaj na Pharmacist. Naroča pozdrave vsem svojim prijateljem po Clevelandu. Njegov brat Bili je bil pa 1. avgusta povišan v nadporočnika ba odločiti glede srnjakove ve> čerje_ , Nemčije. Radio o tem nič ne po- Krožek št. 3 Progresivnih r»ča, ker se hoče pustiti Nemce Slovenk bo imel jutri večer ve- v negotovosti. Samo toliko se čer ob 7:30 sejo v SDD na Re-' P«roča, da hočejo dobiti Ameri-cher Ave. Prosi se velike ude-; kanci v roke železniške proge, ki ležbe. premikanja ameriških čet. Nem- ne$ zjutraj ob sedmih, ko se bo ci sami ne vedo, kje ravno so' večina od 7,000 delavcev pri-zdaj ameriške kcilone. Nekatera; glasila k delu. Matthew Smith, poročila trdijo, da so Amerikan-'tajnik unije mehanikov je sinoči že dve milji v notranjosti či izjavil, da bo preprečil delavcem iti na delo. Delavski praznik so praznovali bolj tiho Cleveland, O. — Dočim so bile večino vse trgovine in banke včeraj zaprte po Clevelandu, je nekaj tovaren obratovalo s polno paro. One tovarne pa, ki imajo napravljenega dovolj materiala in raznih izdelkov, kakor zahtevano, so dale svojim delavcem toliko potreben oddih. Obilajnih parad ni bilo. Tisti, ki so imeli prosto, so šli v parke ali na izlete po deželi v bližini Cleveanda. vodijo v Kolin, Dusseldorf ter Duisburg, ki so glavne železniške proge v Berlin. V južni Franciji se je 7. ameriška armada pomaknila že 35 milj severno od Danes se bo vršila seja uradnikov unije, če naj zaprejo s stavko vse tovarne, kjer so člani te unije, namreč v Toledo in v Detroitu. o- V sredo ne bo slik Anton Grdina naznanja, da to sredo ne bo slikovne pred-osvobojenega! stave na njegovem vrtu. Vzrok mesta Lyon v dolini reke Rone. je, ker bo v sredo večer lep pro-Ta ameriška armada in pa ona,'gram na igrišču šole sv. Vida, ki prodira od Pariza proti Nem- vogal Glass Ave. in Norwood, či ji, sta oddaljeni samo 110 milj kamor je vsa naselbina prijaz-še druga od druge. no vabljena. bojnem polju nekje v Franciji, kamor mu zdaj pošiljamo sobotno Ameriško Domovino. Kdor prijateljev mu bi rad poslal kako kartico, dobi naslov pri njegovi materi. Pozdravlja vse svo-i in služi v San Francisco, Calif.| jem prijatelje širom Clevelanda.' Ne odlaiajle! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke A-8 do Z-8 in A-5 do L-5, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke A-8 do Z-8 ter A-5 do G-5, vsaka za 10 točk so. v veljavi zdaj. SLADKOR — Znamke 30, 31, 32 in 33 iz knjige 4, vsaka za 5 funtov, so v veljavi zdaj. Znamka 40, za 5 funtov za prezervi-ranje, je veljavna do 28. februarja 1945. Kdor hoče več sladkorja za prezerviranje, naj napravi prošnjo pri svojem odboru za racioniranje. ČEVLJI — Znamki 1 in '2 iz knjige 3 sta veljavni zdaj. GAZOLIN — Kupon 12 iz knjige A je veljaven do 21. sept. B-3 in C-3 ter B-4 in C-4 dokler jih imate kaj. 10 dni prej, predno poteče knjiga B ali C, morate napraviti prošnjo za novo. KURIVNO OLJE — Kuponi 4 in 5 so veljavni do 30. sept. Vsak 10 galon. ŽGANJE — 13. perioda za nakup žganja v državnih prodajalnah velja do 16. sept. # "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBKVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEndcrson W28 Cleveland 3, Ohio- __Published dally mcept Bud days and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6-50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4-00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 ___Poaamesna ttevilka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 oer year. Cleveland, by mall, $7.60 per ye« U. S. and Canada, $3.60 Zor 0 month«. Cleveland, by mali. $4.00 tor a months U. s. and Canada $2.00 tor 3 months. Cleveland by mail $2.26 lor 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $8.50 per year: $3.60 for 0 month*. $2.00 for 3 months. _Single coplm 3 cent« _ Entered Becond-claaa matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 207 Tues., Sept. 5, 1944 Ko se bodo vračali iz pekla! Ni nam treba govoriti o 12 ali 13 milijonih ameriških fantov, ki so danes sredi najhujše bojne vihre, ki jo je svet še videl, v pravcatem peklu, za katerega so iznašli človeški možgani strahovito uničujočo silo za pobijanje in mrcvare-nje človeških življenj. Vzemimo kar majhno peščico ogromne ameriške bojne sile, vzemimo samo naše Clevelandčane, kakih 140,000 mož, ki se bodo, kolikor se jih pač bo, vrnili iz pekla domov v vsakdanje življenje. In kaj bodo našli doma, ali boljše: kaj pričakujejo najti doma? Ali bo nanje čakalo dobro plačano delo v tovarni, v uradu, v trgovini ali kjerkoli? Morda za nekatere, morda za vse, morda za nobenega! Kakor bodo časi oziroma — kakor bo obratovala industrija in trgovina. Absolutno nobene garancije nimajo, da je ali da bo zanje preskrbljeno, ko bodo slekli uniformo, obesili puško na kiin in prišli nazaj v pravo življenje, kjer jim ne bodo več brenčale svinčene muhe okrog ušes. Res je, da ne bodo prišli vsi nakmalu nazaj. Morda bo vzelo eno leto ali dve, predno bodo prišli vsi domov. Dlje ne, ker mi Amerikanci ne ostanemo dolgo v vojni, ko je boj enkrat končan. Kongres bo vzel armado iz rok generalov in predsednika in jo začel pošiljati domov. Sto in štirideset tisoč Clevelandčarfov bo zopet med nami, za katere skrbi zdaj armada oziroma vlada z našim denarjem. Kdo bo skrbel pa zanje potem, ko jih bo armada častno in pohvalno odslovila, češ, da so dobro izvršili svojo nalogo? Pač, kongres oziroma država bo skrbela zanje. Dobivali bodo nekaj dolarjev mesečne podpore, če ne bodo mogli dobiti dela. Nekaj je že, pa kaj je to v primeri s žrtvami, ki so jih in ki jih boelo morali doprinesti v tej vojni, ko leta in leta ne bodo videli svojih domačih, ko so morali po celc tedne in mesece spati v mlakužah v strelskih jarkih, ko se po cele dneve niso mogli niti pošteno umiti, niti preobleči. Kaj je to v primeri z nami doma, ki smo služili, kolikor je kdo hotel, ki smo tudi v vojnem času sedeli pri polnih mizah? Ali je to vse, kar so si naši fantje prislužili v dveh, treh ali več letih bivanja v peklu? Ali kdaj pomislimo na vse to, ali se kdaj spomnimo, kaj smo dolžni onim, ki so nesli svojo glavo v smrtno nevarnost daleč tje na tuje fronte, ki smo jim pripovedovali, da gredo v boj za nas, za domovino, za boljši svet? In če nas ali če bi nas morala skrbeti bodočnost teh naših borcev, ki bodo prišli domov vsaj zdravi, celi, kako šele bi nas morala skrbeti bodočnost onih, ki bodo poslani domov brez rok, brez nog, slepi, pohabljeni, živi mrliči! Pravijo, da bodo morale vzeti industrije vrnivše vojake zopet nazaj na delo. Dobro, saj jih bodo najbrže vzele, dasi je vprašanje, kdo jih bo prisilil v to, če jih ne bodo hotele. Toda kje bodo pa dobili delo oni, ki svojih prejšnjih delodajalcev ne bodo več dobili v busihessu? Kam bodo šli pa ti? Mi ne vidimo okrog sebe nobenih pravih in solidnih načrtov za rehabilitcijo vrnivših vojnih veteranov. Res je, da so razne civične skupine, ki se zavzemajo za to, pa to so le razgovori in lepe besede. Manjka pa drastičnih, konkretnih načrtov, garancije manjka za sigurno bodočnost našim borcem. In če govorimo še v manjšem obsegu in pogledamo v naše lastno slovensko življenje, ki smo le drobtinica v deželi, kaj pa pripravljamo mi za naše vrnivše fante? Ali se kdo zmeni zanje? Res je nekaj društev, ki je pripravilo par dolarjev za ta slučaj, pa kaj bo to. V javnosti ne opažamo nobenih nasvetov, nobenih predlogov, nobene skrbi, nobenih misli glede bodočnosti vojnih veteranov. Vidimo pa vsepol-no pričkanj, debat, natolcevanj in slamopukanja za prazen nič, ali za nekaj, ki nas kot Amerikance ne briga nič. Da, mi imamo čas in denar za politične kongrese, ki nimajo prav nobene zveze z našim ameriškim življenjem. Navdušujemo se za stvari in za razne politične akcije 3,000 milj daleč, nimamo pa niti minute časa, da bi se ustavili ob skrbi, kiij ho z našimi lastnimi fanti ,ki se bodo vrnili domov, polni malarije, revmatizma, ali pa še hujše — brez telesnih udov, ki jih bodo morali pustiti daleč na tuji fronti, domov bodo pa prinesli le svoje borno življenje brez vsake bodočnosti, kjer bodo po raznih bolnišnicah čakali na — smrt. Materi ali očetu, ki sta poslala svoje meso in kri v ta pekel, se trga srce pri misli na vse to. Nimajo pa časa misliti na take stvari oni, ki ne vedo, kaj se pravi čakati dneve in noči na poročilo od sina. . Ako pogledamo okrog sebe, bomo videli, da so v takih nezmiselnih .akcijah večinoma taki, ki nimajo nobenega svojcev v vojni. Taki se pač lahko navdušujejo za razne komunistične junake tam preko. Taki se pač lahko trkajo na prša in govore o potrebi revolucije, ker je njih edini otrok, kaka punčara, lepo doma v njih' naročju. Ampak naj bi taki enkrat prejeli od vojnega oddelka obvestilo "... z obžalovanjem vam moramo naznaniti, da je vaš sin padel . . .", ali pa ". . . vaš sin je štet med pogrešanimi, kadar bomo kaj natančnega vedeli, vam bomo sporočili . . ." Kadar bi eden ali drugi teh naših takozvanih "voditeljev," ali "voditeljic" dobil kako tako pošto, bi ga kmalu minilo veselje hoditi na politične kongrese ali lomiti kopja po časopisih za eks-ko-munistične agente. ** * * ■ n i HfHinm i 1i111i** ♦ t » t n > m ♦« BESEDA IZ NARODA Sadje dobro kaže Hubbard Rd. — Poletje se drobi v kosce z vso naglico in bo že kmalu pripihal tisti ne-zaželjeni veter, katerega se že vnaprej bojim. Ti poletni časi so bili res prijetni, ne zaradi preobilnega dela, ampak zato, ker so nas prijatelji obiskava-li prav pogosto kljub velikim težkočam radi gazolina. Kot sem poročal že v zadnjem dopisu, so bili pri nas na oddihu Kunčičevi ali John Per-rotti in sicer v moji pisarni. Kdo pa ne pozna teh ljudi, ki imajo svojo krasno restavracijo in gostilno na 156. cesti v Collinwoodu. Cital sem v nekem angleškem časopisu iz Clevelanda kaj laskavo pohvalo o njih podjetju in da so njih prostori najčistejši v mestu. To je res častno zanje in o tem sem prepričan tudi jaz sam, ker sem' večkrat zahajal tja, ko sem jim še donašal jajca in druge dobrote. No, saj pa tudi še danes kupujejo pri meni. John Perrotti kakor tudi vsi v njih družini so jako prijazni in zato jim pa tudi kupčija gre tako od rok in uspeva. Postregli so mi s tistimi dobrotami, ki so za gašenje žeje. Po ovinkih pa sem izvedel, da nas bodo v bližnji bodočnosti zopet obiskala dekleta oziroma bodo prišle k nam na oddih in sicer zopet v moj urad. Tako ni letos drugega kot sama "mufenga' 'mojeg'a pisalnega orodja. Katere bodo prišle, mi pa še ni znano, pravijo pa, da bodo kar štiri. Bom pa že prihodnjič kaj več poročal. Obiskala me je tudi moja mati iz Broughtona, Pa. Dolgo časa je že ni bilo naokoli. Noja, saj bi se pa tudi spodobilo, da bi jo tudi jaz kaj večkrat obiskal, ker sva si1 "pa"'ž: delom preveč na roke, pa ne morem nikamor, saj še toliko nimam časa, da bi šel v Cleveland, kjer vem, tla me kaj nestrpno pričakuje-jo. Torej moja mati je že kaj v letih, a kljub temu še živahna, saj je pa tudi že 50 let v tej deželi in par tednov pozneje sem jo pa še jaz prilomil za njo. Rečem pa vam, da tisti časi niso bili z rožicami posuti. To je bilo v času demokratskega predsednika Clevelanda. Tisti čas je bil še vse kaj hujšega kot pod Hooverjevo in Rooseveltovo depresijo pred vojno. Kajti takrat je bila Amerika še bolj revna in se ni mogla kar tako dolžit. No, to je zopet en del zgodovine. Poznejši priseljenci še niso poskusili vsega in morda jih tudi še take dobrote doletijo. Poletnega dela je že precej storjenega. Čaka pa farmarje še ogromno dela s pospravljanjem koruze in sladkega grozdja, kot pravijo da bo, če se ne bo kar na trti posušilo radi silne suše. To leto niti paradižniki niso tako uspeli kot bi bili morali. Izgleda pa da bo sadja v izobilju. Breskve, slive in hruške so tako obložene, da se vse lomi. Jabolka so pa letos boij od muh, a nekaj pa je le precej polnih, da se veje kar lomijo in zopet drugje pa nimajo nič in zopet nekatera jabolčna drevesa letos rode samo po eni strani in po drugi pa nič. Pravijo pa, da jih bo dovolj za vse tiste, ki jih ljubijo, saj nam je pa tudi narava v tej deželi od sile naklonjena, samo pridnih rok je treba, pa je dovolj vsega. Mestni ljudje naj kar Boga zahvalijo, da imajo take ljudi med sabo, da skrbe za njih želodce, da niso lačni. Vso čast bi jim morali izkazovati, sicer pa, kaj bi počeli, če bi ne bilo med nami takih ljudi, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, kajti farniarstvo je jako naporno delo in vsak ni zato. Vsak ne more za tako delo prijet, vsaj jaz zase vem, da ne. Pred leti sem večkrat slišal pravit, da če ima farmar svoje posestvo plačano, da se potem že izhaja in da je lahko brez skrbi. Pa temu ni tako, kajti glavno je, da prinese s seboj na farmo pridne roke in da misli samo na delo in na nič drugega, potem se pa že kako preklada. Plačano farmo imet in pa v senci sedet «— ne bo kruha. Pišejo tudi kar na debelo, kakšna kriza in depresija da bo zopet po tej vojni, da si bo marsikdo želel iti na farme. Vsak pa naj dobro že prej presodi ,če bo tudi za tako delo, kot ga čaka na farmi, kajti drugače mu farma ne bo nič pomagala in je boljši, da je nima. Oni dan sem se bil ustavil pri naših prijaznih novih farmarjih na 20. četi, kjer imajo prav prijazno farmico. Hišo so si tako preuredili, da je tako udobna kot vsaka v mestu. Ker pa imajo 10 akrov preveč zemlje, je tukaj lepa prilika za nekoga, da jo kupi in si lahko postavi lep dom. Pravijo, da so prav zadovoljni v teh krajih. Ker so naročniki Ameriške Domovine tudi s zanimanjem či-tajo Hubbardske novice in pravijo, da so kar veseli, da je kakšen človek v teh krajih, da malo opiše tukajšnje razmere. Tako vedno malo po malem prihajajo novi naseljenci v te kraje. V zadnjem dopisu sem bil tudi že omenil, da se je bila pripeljala deputacija oni dan in mi izročila tisto zlato pero v počast in odobravanje za tako neumorno in zanimivo pisanje dpisov. Po pravici rečeno, saj kakšno priznanje menda res zaslužim, ker si svoj talent ubijam in se mučim namesto, da bi kar tako lepo brezbrižno živel. Koliko je takih, da bi si toliko prizadejali za mili narod kot si jaz? In pa še kar lepo brezplačno in pri tem so pa še precejšnji stroški. Le vprašajte druge voditelje slovenskega naroda, koliko zastonj narede za svoj narod. Samo to se mi pa čudno vidi, da se ni nobena druga čitateljica Hubbardskih novic zrajtala in kak kvodriček prispevala, saj sem polagal upanje na več drugih, da se bodo kaj zganile. Torej, deputacija je obstojala iz petih oseb in sicer dveh moških in treh žensk. Mr. Kol-lander je bil pa pripeljal to de-putacijo. Komaj je zapeljal svoj lepi avto v naš borjač, pa že vidim izstopiti Mrs. Jevnik. Naglo sem pristopil, da sva si podala desnici in še poljub sva si izmenjala v znak prijateljstva. Nato pa izstopi Mr. Jevnik in še dve prijazni dekleti, katerih imen si pa žal nisem zapomnil, ker sem bil preveč presenečen in sem jih pozabil vprašati za imena, ker smo se pogovarjali o tem in onem in so mi tudi povedali, iz kakšnega vzroka da so prišli k nam. Mrs. Jevnik mi je povedala, da je brala v Ameriški Domovini, da je meni bolj težko priti v Cleveland in mi je naredila to uslugo, da mi je pero kar sama prinesla. Mr. Kollander pa je imel nalašč za to slavnostno izročitev peresa tudi kamero seboj, da nas je v tako važnem trenutku vzel na sliko. S Tončko stojiva skupaj med mojimi rožicami in vsi ostali pa krog naju. Potem je vzel pa še eno sliko samo naju. Moji ženi je pa namignil ,da bo ena zanjo, da če bo kdaj iskala divorce in če bo šlo po sreči, boste dotično sliko videli enkrat v Ameriški Domovini. Ta deputacija pa je bila prinesla s seboj tudi precej raznih okrep-čil, ki so se mi kaj prilegle. To je bil res dan presenečenja zame. Tudi pisal sem. bil že posku- I sil s tanovim peresom in res ! piše takist, kot je bilo poveda-jno. Torej, najlepša hvala Mrs. | Jevnik za tako veliko požrtvovalnost in naklonjenost napram meni. To mi da misli, da se morda res zanimate za moje pisanje, katerega res ni malo in to tudi ni tako lahka stvar kakor bi kdo mislil. Kdor poskusi, ta že ve koliko si mora beliti glavo in možgane mešat, da dobi kaj prida iz njih. Prav lepa hvala tudi Mr. Kollandru, ki je s svojim avtom omogočil, da se je vsa zadeva tako lepo završila in za posnetje slik. Upam, da mi jih bo tudi par poslal, da jih bom obdržal v trajen spomin. . Za Collinwood in Newburgh pa še vedno drži tisti moj nasvet, ki sem vam ga dal. Nekaj slik pa pričakujem še od cleve-landskih deklet, s katerimi smo se skupno slikali še lansko leto in ki so mi jih tudi obljubile. Josle Kozel iz Carl Ave. mi je bila prav zagvišno obljubila, da mi bo poslala eno sliko, a do sedaj jo še ni. Tako vidite imamo vedno kaj zabave na našem lepem Hub-bardu. Oni dan so nas obiskali tudi sledeči: Mr. in Mrs. Rebolj in Mrs. Kovačič iz 176. ceste, potem pa Frank Skotin in soproga iz 172. ceste, s katerim sva bila svoječasno kolega, ko sva še ronala štacune tam na Glass Ave.; dalje so bili tu John Mezgec in soproga iz 176. ceste, Mrs. Kovačič in Mrs. Dolinar, ki tudi tam nekje žive in na katere sem že prej zanašal, da mi bodo kupile pero. Saj zamujeno še ni, saj ga še vedno lahko kupijo. Prihodnjič bom še kaj več poročal, ker imam vedno dovolj novic. Pozdravljeni, * Frank Leskovic -Ot- Slike stoletnice Sijajna je bila udeležba predstave zadnjo sredo, za to ima človek veselje za to kulturno delo v zabavo ljudem. Za v sredo. . . V sredo 6. septembra bo predstava slik iz kulturnih vrtov, posebno še zadnjih mesecev, ko sc se vršila tako zvana obiskovanja vrtov, med katere pripada tudi prireditev stoletnice Simon Gregorčiča. Za to predstavo bomo zbrali najlepše in najzanimivejše slike iz dogodkov kulturnih vrtov. Koliko so stali kulturni vrtovi ir kolikokrat so se narodnosti obleke v sijajne kostume, da so krasile krasne vrtove in s tem delale veselje narodom, ki so se zbirali v kulturnih vrtovih, za to, da so se spominjali, njih velikih mož pisateljev in drugače kulturnih delavcev. Vedite, da vedo, ne samo po vsej Ameriki o teh kulturnih vrtovih, marveč tudi v drugih delih sveta. Za to je bilo odrejeno, takrat, ko je nameraval odpotovati elevelandski župan v London, je bilo naročeno iz mestne velike čitalnice, da naj se napravi (pripravi celotna slika) poprej posneta od raznih prireditev v vrtovih, da bi jo župan Lausche nesel s seboj v dokaz, kako so narodi v Ameriki, oziroma v Clevelandu, v kulturnem delu med seboj v prijateljski zvezi in sodelovanju. Ali ni to res nekaj znamenitega, Nekaj izvanredno, hvale vrednega? Da, tudi to filmsko sliko, ki je bila pripravljena v ta namen, boste videli prihodnjo sredo večer. Poleg te pa še toliko drugih, da bo ves večer predstava vredna časa in večera. Da bo vmes še nekaj slik iz vrtov in porok se razume, vedno pa so po-kazane slike, ki še to leto~niso bile pokazane, če kdo zaprosi, da se njegova slika pokaže še enkrat, ko ni mogel poprej priso-stovati se mu lahko ugodi. Velja pa vedno do preklica še tole: Za slučaj dežja, se predstava ne more vršiti na vrtr, pač pa se v takem slučaju vrši v novi šoli na Glass Ave. Gotovo pa se vrši vsako sredo večer in vedno z drugimi slikami. Pridite točno, začetek je vedno ob S. uri. A. G., prireditelj. <]Jlli!Hlim»M>' če verjamete al' pa ne fliimiuiiiiiiHii! Vsi izmučeni in spoteni velikega napora tam za mizo, smo se podali na prežvekovanje na stra-tegično točko, to je na naše staro mesto na stopnice pred kuhinjo. Banket nas je bil hudo zdelal in bilo je mnogo stokanja in zdiho-vanja, predno smo se vdeli v pripravno lego, da nas ni tiščalo ne tukaj ne tam. Dan je bil gorak, zunaj in znotraj in naša siesta ali dolce far niente nam je pasala, kot Hitler ju vrv okrog vratu. Iz kuhinje so prihajali znani glasovi, ki jih dajejo od sebe krožniki, vilice in noži po kosilu Kar zadovoljni smo bili mi trije iz slavnega Clevelanda, ker smo vedeli, da smo se zaenkrat od tega sitnega dela izmazali. Sami sebe smo trepljali po ramah, da smo bili tako srečni in bili rojeni moškega spola, ki je sicer na svetu samo za napotje, za godr- Ameriški Rdeči križ o sodelo vanju tujerodcev Mr. Basil O'Conner novoime-novani predsednik Rdečega kri ža se je pohvalno izrazil o aktivnostih tujerodcev v pri tej humanitarni organizaciji, zahvaljujoč se za njihov dosedanji doprinos in obenem izražujoč željo tudi za v bodoče. Mr. O'Conner, ki je nadomestil pokoj neg; Norman H. Davisa, kot predsednik Rdečega križa, je dospel a Washington 24. julija in prevze svoje nove dolžnosti. "Z zadovoljstvom in hvaležnostjo sem zaznal v poročilih ir seznamih, koliko so storili naš Amerikanci tujega izvora z; Rdeči križ ter za potrebe ljud: po svetu. Njihov doprinos člove čanštvu in njihova želja in cilji, da pomagajo trpečemu ljudstvu ter njihova energičnost, s katero so se polotili tega dela, zasluži vse priznanje," je dejal Mr O'Conner, ki je izjavil tudi naslednje : "Oni izmed naših državljanov ki so bili rojeni preko morja, toda so si po svoji lastni volji ustanovili svoje novo domovanje tej deželi, znabiti bolj pojmujejo mednarodni značaj Rdečega križa nego mnogiod na$, ki smo se rodili v Ameriki. Naši državljani slovenske, hrvaške in srbske in drugih narodnosti so v mnogih slučajih imeli priliko videti Rdeč križ v akciji v njih lastnih deželah. Radi tega se zavedajo visokih idealov te humanitarne organizacije, katero so pri volji po svojih najboljših močeh podpirati. In Rdeči križ se v polni meri zaveda hvaležnosti, ki jo dolguje tem tujerodnim našim državljanom in njihovim potomcem, bodisi kot posameznikom ali pa skupinam." "Za uspehe v delovanju organizacije Rdečega križa se je nedvomno v veliki meri zahvaliti delu narodnostnih skupin in posameznikov. Prav iskreno polagam vsem na srce, da tudi v bodoče nadljujejo s tem plemenitim delom in tako omogočijo Rdečemu križu nadaljevanje njegovega širokopoteznega človekoljubnega dela." Predsednik O Conner je bil rojen v Tautonu, Mass., 8. januarja 1892 ter je od leta 1915 vršil pravniške posle v New Yorku. Od leta 1925 do 1933 je imel skupno odvetniško pisarno s sedanjim predsednikom Roosevel-tom, ki je bila poznana pod imenom ftoosevelt & O'Conner Law Firm. Mr. O'Conner- je tudi predsednik National Foundation for Infantile Paralysis, Inc., kot tudi blagajnik in odbornik izvr-ševalnega odbora predsednikove Georgija Warm Spring ustano-' ve. i nanje in ukazovanje, P zelo napačno mnenje( spola. Ampak mi pa le čemo: kaj nam pa m01!' V teh svetih trenutki" brezdelnosti nas je z®^ ki je prihropel na dvo!> zapodil pred bližnjo Predno sem mogel u nas je počastil s s1, , nim prihodom, je že zaVf" ce: "Aha, John Sterle j sem! Danes bomo pa Pe t; vem! Res sem videl, kako* magal iz avta prijate: Sterle, odlični pevovo^ odličnega moškega dolina, s katerim in,a hudo tožbo, ker se j® . ga uradnega privoli6! učiti naše himne: K° dela, kje je moj ljubi;, še ni v kraju in najv^ tete si belijo glavo, W vo rešili modro i" Glede tega sem vp1'8^ nje že več naših glaS strov in skoro vsak je misli, če bodo LožaiJ1 žansko, kar daje viž> P gačno melodijo, kot Dolenjci. Ložam >li,nl( Ko bi jaz "vajdela,"111 poje naš Jim, ki je s. J torej pristna doleiiP "Ko bi jaz "videla-' hitro, 'je izrekel sod^ me, se izgovarja bes^ potem pesem ni vetv, na. Dočim bodo Lož^' pojo "vajžo," bodo *r' ci, da pojo "veeežf' bomo morali vsi sl{ . krvavo rihto, kjer W J pred sodniki zapeti' šali nas in Ložane. r Vprašanje bo sanl°' za pijačo, da bom0 ' Ne vem, če imajo javne sklade za Lahko bo pa tudi tako. čal oni, ki bo tožbo bomo pa vsak svoj0 Pevovodja Marti"1® pa čisto drugačne?*1 trdi, da bi bilo ed»?Jj če. bi šli pet na ra"^ * naj bi nas narod sod « lo skoro še najbolj r v tem slučaju bi n!? ja gotovo zmagala mo na nežni spol ^ mni večini za nas, ti ajn Vr; iral r t#l c«1 vili] elo »ea V dež Flei on ) !d»c j h In, ■k« 'te «es [da 'ket Nfžs itav 'lai 0l0Ž! 'je h "'ga »Da H lov j iti ''bil, '»de •den Je f«tl2 Pic i i m ffter S: 1 ce ''"ar St Tončko Jevnik že ko bi letela od hiše d o' na- birala glasove za j "Pozdravljeni v takem premišljaj Sterletov Janez, "vl tukaj." j, "Ako tako vidiš-s na pravi poti," France, ki poje "r Sterletovem zbor" žati glas v spornl!Jjti jo hoče tenor uC,a Jf smer, bas pa v P0^ sprotno, kar lahko P ^ varnosti, da bi >>e Pj f gnal iz kože in vrtf J>! zi okno v zname'1^,, . "Si tudi ti prišfj:, vmes Jim, da ne _ da nima dar g°vo1'J, i "Tudi! Sem sl»sj ril'1 kaj, pa sem vas y ki se toliko bahat«.. jim petjem. Par ^ jf, ko tudi porabil P1'^ Bom videl, fej P • reče, mislim vaju> Saj ni ravno t1'^ v »i operna pevca, petju podobneg' lih, pa vaju boYC[ ^J. & P>d0 [M, tli % > Si 'M i> Ni >1< 1st; H h >ie 'l vik; '"Ni , "Cd s >ii( v, .S >s °d0 * Mi il h bosta pravim peVC"rf V! vaš j« - inf. "Bojim se," sva s Jackom za " o čna, zlasti še, ka"11 registre." . i' 'To bomo pa dajmo eno za P 2' začni tisto: \e zjutraj se zgodaj "Ne tisto, J ob"' f. nista slišala, ker i M poska. Dajmo b^ ^.fl cimo: Moj fantič Je drou ..... T $ »j "Pa tisto. Le aJ, sebe ,kar moreta,^ presodil, če naJ dne tukaj, ali P;l pet na avto in zt) vovodja Sterle. (1't, Ni > C «V h** h: •V kS K? , olif le!«1 iore) ,0j& njo roto11 ojiis javji le ! iPfl ko jat -odjf zbor" ei* m lo )i I itfl »sM je ni ;i P: t laf 'm«® Junaštvo iti zvestoba ovinski roman iz časov francoske revolucije. d°sihmal nameraval sti ker štejejo za svoje velik . V/' tebe učenjaka; a za | del plemstva. Malopridni vojaka pridnosti in j voda Orleanski je nevaren vo-v' • Danes si mi zopet j ditelj teh ljudi, in d'Hervilly I Preskočil, ko si pre-; po pravici zahteva, da bodi ' ^goceno listino, ki mi j polk telesne straže Švicarjev . 0stni gospod Einsie- j kar mogoče močan in polnošte-vnikp za prepis! Zajvilen, ker se na zvestobo Fran- l. dovolil elo ali diPlomata si pa s1 :113s1 i' k P* ^Preveč površen in lah-t0v' Pa 3e ta poklic tudi <4i tsti V naših švicar" i 'ah> in ne redi moža. 2a ].c, talenta bi morda je'vk jaali bakrorezca; ona i ' °d tv°J'e^a očeta li j sta v umetnosti edtiostj , posrednosti, do h ' majhne slave, ^tur ka in Premože" Talf1 ^ ^ težko več do-, ,0 torej ne ostane te n te Pošljemo v Pa-!e st:a!'edmio za častnika fda tidze' Morebiti si mi-ker 111 treba služiti za ' žal e/zamem> če se boš ;avimZa svojega sina in :WZa dediča- A pazi, jlj g p racuna brez krč- i brez" jja ta stol! Razlo-%»;>, olišev sv»j seda- tr^j , f> jO- i, v p K* ikf; 30 ; 0V> ;il>e' p 4 lin"; dii°| odi'; j : tia x;:^ec iz zlate tobač- coskih čet ni ppolnoma zanesti. Bog ve, ako bi imel le 10 let manj, sam bi hitel na Francosko, cla bi še enkrat zavihtel meč v obrambo plemenitega in dobrega Ludvika XVI." Baron se je bil zelo razburjen dvignil, in tudi jaz sem vstal. "Ce bi bila le kapljica vojaške krvi v tebi," je zakli-cal, "že kdaj bi bil zaprosil, da bi smel stopiti v Švicarsko telesno stražo!" "Saj mi je tudi čisto prav, na vašo željo iti v Pariz, ako-ravno dobro veste, da sicer nisem posebno vnet za vojaško službo pod tujimi prapori. Za domovino bom vedno z veseljem . . ." "Kaj, pod tujimi prapori?" me je srdito prekinil. "Ali nismo tudi v Francoski službi stali pod lastnimi prapori? Ali se nismo tudi tam bojevali za čast in slavo Švice, ki je sklenila s Francijo vojaške dogovore in ,to pravim, ne v škodo naše uboge dežele!" "Da, da, boter, vem to. Že marsikak milijonček liver je Švica potegnila od Francoskih rez Bfej." ^ ščepe ^ Pokrovu je bil j . ezan Zurlaubenski De poviPOte&nil v nos- Pri >Ha. ekel močne obrvi tfckel'.();,nNato se Je usek_ rtov lsikol.Preinoženje Zur- in i bilo posebno | Kiaijev zti n.n ovujm OJ11VJV. 1/c- cibii0, 1 naše gospodar- nar je povečjem dotekal plemi- Vkj prida-. Naš glav- j škim rodbinam, zlasti Freibur-e " 'žanom in Berncem; dežela in se varuje davkoplačevalce j "Prav tako v kriminalnih | zadevah bi moral biti okrajni i prosekutor takoj na delu in ne J šele čakati, da ga na to prisili-jli časopisje in javno mnenje, j Tako na primer vsakdo ve, da ' je bilo v zadnjih šestih mesecih | veliko sleparije z gazolinski-mi znamkami, pri tem je bila j dokazana tatvina in poneverba. "Prepričan sem, da prebivalci našega okraja so vsi pripravljeni hraniti z gazolinom, da ga ostane čim več za vojne potrebe in gazolin, ki je bil namenjen poštenim ljudem, je šel v roke goljufov in sleparjev ne-postavnim potom. Bili so na rokah dokazi, s katerimi bi se bilo lahko prišlo vsej slepariji je bil tudi Ammerman rojen v do dna. Človek ki nima veselja malem ohijskem mestecu Ea-!do dela> nima prostora v ura_ ton, Ohio. V Cleveland je pri- du okrajnega prosekutor j a. šel v šole in potem študiral pravo na Western Reserve. Med tem pa je prišla prva sve- se prepričal, da ni v njih ka- 300 ujetnkov, kar je uradno kega grafta. To pa vse zato, da sporočilo od vojnega oddelka. Ralph Ammerman Ammerman je šest čevljev visok mož, postavne osebnosti in obraza, da se mu takoj vidi, da misli resno. . Kot mnogo Clevelandčanov i tovna vojna in je bil tudi on poklican v službo domovine preko morja od 1917 do 1919. Advokatske posle vodi v Cleve-landu že od leta 1920 in je družbi Wilkin, Krewson & Ammer- "Moj namen ni, da bi vam obljubljal, kaj bom naredil, če bom izvoljen, kajti to pripoveduje vsak kandidat. Govorim samo o uradu kot takem; rečem samo toliko, da če se človeku godi krivica, mu mora dana možnost, da se zglasi v pro-sekutorjevem uradu. Ce so mu >dena 36 1)11 vedno Fran-Je ,)'. Velikih pokojnin, 'al 2 dm Ver saj ski dvor DiČl0,naše službe — res 'sHar Tako mi ni bilo dl1 niti pri izdatkih ftiti 'ltlskih Pfi nabavljanju "tw "Spomenikov. Glej V A<* ta Helvetica" in 400 zvezkov kfWr'\Me! Stali so me * 'In 3> M jeV ■vil d t* 1 i" ■u ib ari* P1 m Podobe Švicarji D 8radov, ki sem jih n v bak( Ke v ter rezati! In la knjižnica, ki tni ■ jsej Švici! Toda <% J . rancoska redno [lv«r, SUJ0 Pokojnino 11, ' kitarim lahko žrtvoval ^ zSodovinski vedi ' ^ So ' sv°jim malenko- aj jeme veselile m ati. 'itim°ja pokojnina v •)az je ne morem NetJ.ak° me vidiš, se- !ttli "tisk?! starčka- v ne-Moj stari prija- H de r."J mp d'Hervilly ' so z iz- >jemersaja, da" & bi i 4 n A > Pokojnin velike Verjamem! Voj- ZaPravljanje »od zensko gospodar- \>»i XV. so stiskala držav- m °2tlrav-tTurSot rane ni n zbor notablov ^gov Je Necker rSov°ril> da skliče drli UVe, rr„ _ K08l)n,i 1 naj bi pre-fC mnenja, V 6 J. odPravili pred-6S8g a in zlasti Črta-. ;i^Ujone pokojnin, [(l>Je ,!ra'j dozdaj pla ZVeste služabnike. 1 vso B,Se b°3i. da bodo C1;)vi prestol sv. mor- .•oŠ / i«] jf' d M a* ^ ill i i f'i(1 sknšali postaviti a,kih Voltaire-ja is,.' &0 ^Mi\aJIontesquieu-ja, 45 t^o !seše vsi ime- l" Vani 'filozofi," ^ ?vlieni 6110 človeško do-Srt^anit 111 smrt borijo dSm°'ki Je temelj a — m- Bah, bah! Mi- eil ,fVednftVvUy Prečrno vi-ir,'N je°vcmogled. Fran-til ne b0rd°bro krščan- >i\ v vzeti vere- V1 dri,,;oltairjnci, bi ob tvnih Stanov ven" eSati upor, zla- Ijudstvo sta pa imela od tega malo dobička." Gotovo sem ravnal neprevidno, da sem tako govoril svojemu očetovskemu dobrotniku, ki je sam, kakor njegovi dedje, imel premoženje, plemstvo in visoko vojaško slavo, od vojskovanja v Francoski službi. Zlate lilije, ki so se svetile s stropa, bi me bile lahko spravile na modrejše misli. Toda z modrostjo in preudarnostjo se nisem nikoli odlikoval in menil sem, da moram svoje .prepričanje vselej naravnost od srca povedati. Komaj pa so mi bile ušle besede z jezika, bi jih že bil rad nazaj vzel: tako se je generalu napela žila na čelu, znamenje srda, in tako so se mu bliskale oči. Vendar je še zadržal izbruh nevolje in mi je rekel skoro porogljivo: "Kar strmim, da sem odkril v "tebi tako velikega in umnega politika, ki zatemni vso modrost Švicarskih vlad zadnjih dveh stoletij! Bržkone si tudi mnenja, da bi bilo dobro, če bi se na Francoskem, in pač tudi pri nas, stari red, stara preizkušena državna oblika, pre ustrojila po prismojenih in brezbožnih Rusojevih naukih?' "No, boter, da bi bilo na Francoskem treba popraviti mnogo vnebovpijočih krivic, ne boste vendar tajili. Prav tako bi lahko pri nas v Švici nekaj več svobode in enakosti . . .' "Svoboda, enakost!" se je zdaj razljutil" baron. "Zdaj pa imam dovolj! To so one blazne in prevratne ideje, ki jih je Ženevski norec spravil med svet. Prav je storila vlada, da je dala njegove knjige po rablju sežgati, in še bolje bi bila njega za časa sežgala. Odkar sem te nedavno našel pri čita-nju njegovega "Emila," sem si že mislil, da si nakažen od njegovega strupa. Zdaj se kaže! A to ti pravim: političnega sanj ar j a in novotarskega preku-cuha nikoli ne bom smatral za svojega sina! Kdor naj kdaj prebiva v gradu Zurlaubenu, bodi tudi pristaš starih zdravih načel Zurlaubenov. To preuda-ri do jutri. Zdaj pa v tvojo sobo !' Lahko noč ti nocoj ne re- mu moralo biti možno to povedati brez strahu okrajnemu prosekutorj u. Davkoplačevalci v okraju pa bi se morali počutiti, da je prosekutor njih mož, ki jim bo varoval njih imovino in njih pravice." Ammerman je poročen, ima tri hčere in živi v Shaker Heights. man. Bil je komandir post 47, znani kriminalci v okraju, bi bivši podpredsednik Cuyaho- ' ga County Council of the American Legion, je Past Judge Advocate of the Cuyahoga Council of the Veterans of Foreign Wars in Past Judge Advocate of the Department of Ohio of the Army and Navy Union. On je tudi član okrajne in cleve-andske advokatske zbornice. Ammerman ima posebne ideje glede okrajnega prosekutor-skega urada in pravi: Kot vi-j dim, je delo okrajnega prose-' tutor j a, da ščiti prebivalce ok-J raja pred * raznimi kriminalci i in goljufi. To pa ne pomeni, da j se mora mirno čakati, da je! dočin izvršen in da ga razgla- J sijo časopisi in tako prisilijo akcijo od sUmrri poklicanega urada. Dolžnost okrajnega prosekutor ja je, da ve za vs'e take stvari. Po mojem mnenju, če hoče biti okrajni prosekutor res za ljudi, bi morale biti njegova vrata odprta vsak čas vsakemu, ki bi iskal nasvetov ali pomoči v tem uradu. "Po mojem mnenju je tudi j naloga korajnega prosekutor-ja, da pregleda delovanje okrajnih uradnikov, če se vsi posli vrše kot to zahteva postava in brez vsake korupcije. Zaveden prosekutor, bi gotovo pregledal vse okrajne kontrak-te za razen material in dela in DELO DOBIJO DELO DOBIJO Mrs. Kiaer je bivša Alice Damrosch, najstarejša hči Wal-1 ter Damroscha, slavnega glas-1 benika in vnukinja James G. | Blaine, nekdanjega državnega' tajnika. Ona je pripravljena, j da bo sorodnikom in prijateljem vojnih ujetnikov povedala, kaj Rdeči križ vse stori zanje. Lahko boste stavili tudi vprašanja, na katera boste dobili odgovore, da se vam bo razjasnilo, če vam ne bo kaj razumljivega. Mrs. Kiaer pride iz glavnega stana Rdečega križa iz Washingtona. Bila je tudi predsednica newyorške mladinske lige in aktivna je v drugih raznih organizacijah. -o- Domača fronta V ladjedelnicah in pristanišč-Dokazi za racioniranje olja za kurjavo bo bolj tesno Urad za administracijo cen je zaustavil izdajanje odmerkov za olje za kurjavo z& naslednje potrebe: vroča voda, domača kurjava, domača razsvetljava, in sicer v vseh slu-v katerih ima gospodar na razpolago električne naprave za omenjene potrebe. Ta korak je postal neizogibno potreben radi pomanjkanja petroleja in drugih vrsti olja za kurjavo. Tam, kjer električne naprave niso primerne, bo odmerek zmanjšan na maksimalno množino, katero je mogoče prihraniti, ako se poslužuje gospodar svojih električnih naprav. Olja za kurjavo ne dobi oni, ki oddajo napravo za premog Urad za administracijo cen je pooblastil lokalne War Price and Rationing Boards, da za-drže odmerke za kurjavo z oljem vsem onim, ki oddajo naprave za kurjavo s premogom ali lesom, ali ki bi prodali te naprave brez zadostnega vzroka, le v- cilju, da dobe olje za kurjavo. Odmerek za sladkor št. 33 | veljaven od 1. sept. naprej ! Sladkorna znamka št. 33, War Ration Book IV stopi v veljavo za nakup pet funtov sladkorja dne 1. sept. 1944, je naznanil Urad za kontrolo cen. Kot druge sladkorne znamke, ki so zdaj v veljavi, bo ostala „„„„ „ ^ tudi znamka št. 33 veljavna MRS. HERMAN KIAER , ... „ ,, Mrs. Herman Kiaer, zastop- brez omejitve. Znamke, ki so niča za pomoč vojnim ujetni- zdaj veljavne za pet funtov so kom od narodnega Rdečega kri- št. 30, 31 in 32. Sladkorna THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. penka sta danes dvoje izredno kritičnih produktov, kljub temu, da je produkcija papirne celuloze mogočno narasla. 2) Vojaške sile nimajo nobenih resnih rezerv — v nasprotju s tem kar trde nekateri krogi. 3) Posledica je, da bo morda treba nekatere vojaške in druge bistveno važne zahteve kriti na ta način, da bodo dobave za civilne potrebe zmanjšane. 4) Povečanje produkcije papirja in vseh papirnih proizvodov je nujno potrebna. Zgradbe za 5,600,000 vojnih delavcev John B. Blandford, Jr., ravnatelj National Housing Agency ravi, da znašajo hiše sezidane od 1940 sem preko 2,-750,000 hiš za pet milijonov 600,000 vojnih delavcev in njih rodbin. Skoro vse zgradbe za vojne potrebe so le začasne in bodo po vojni porušene. 90 odstotkov privatnih hiš je financiranih po FHA. -o- Kupujte vojne bonde! Par išče stanovanje Mlad zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje 3 ali 4 soje. Kdor ima kaj primernega naj pokliče ENdicott 1169. (210) Hiša naprodaj Na E. 68. St. blizu St. Clair Ave. za 2 družini, 4 sobe zgorej, 6 spodaj. Lepo dvorišče. Na mesec dohodkov $100. Proda se s pohištvom ali brez, jako poceni. Pokličite ENdicott 7789. (211) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, iahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, ža, bo glavna govornica na sestanku Clevelandčanov, ki imajo svoje sorodnike medvojnimi mi. Ta sestanek se bo vršil pod pokroviteljstvom Red Cross Chapter ob osmih zvečer v petek 15. septembra v glavni dvorani v Hotelu Cleveland znamka št. 40 velja za pet funtov sladkorja^ za kuhanje vse do 28. februarja 1945. v Nače- ujetniki ali med pogrešani- lo OPA je, da stopi v veljavo po ena znamka za sladkor vsaka dva in pol meseca. Položaj za papir je skrajno kritičen Harold Boeschenstein, pos- Sorodniki in prijatelji voj- lovni ravnatelj Forest Prod nih ujetnikov iz Cuyahoga ok-Ucts Bureau Urada za vojno kadar vam čas dopušča. Uradni prijazno vabljeni, da '("produkcijo, je podal izjavo, da -------:------" in objasni nekatera naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. se boste na ta način seznanili: popravi z delom, ki ga vrši Rdeči križ v j nesporazumljenja glede, polo korist vojnih ujetnikov in civil- jžaja za lesno celulozo in papir vhod na 62. cesti, Knausovo po-inih internirancev. Do sedaj ima- 'v Zed. državah. Naglasa na-(Sept. 2, 5) !mo za naš okraj na seznamu že slednje točke: 1) papir m le slopje. MALI OGLASI Stanovanje iščejo Mirna družina, 4 odrasle ose-oe, iščejo stanovanje 6 sob med 55. in 75. cesto blizu St. Clair-ja ,spodaj. Kdor ima tako stanovanje na razpolago, naj pokliče po 4 uri Liberty 3260. (208) Soba v najem V najem se da opremljena soba poštenemu dekletu'; blizu poulične železnice. Po dogovoru ; pokličite po šestih. zvečer KEnmore 7461. (207) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela ^ * S dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2c na uro Ženske 62i/2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na r .....i:tOUS Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. __(X) MACHINE OPERATORJI PUNCH PRESS OPERATORJI PUNCH PRESS POMAGAČI DRILL PRESS OPERATORJI BROCH OPERATORJI SHORT CUT LATHE OPERATORJI INTERNAL IN EXTERNAL GRINDERJI MILLING MACHINE OPERATORJI Dip Tank barvarji TENDERJI ZA FURNEZ TEŽAKI IN TRUKTERJI Visoka plača od ure in overtime Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave, * (211) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 sob, najraje odraslim ljudem. Poizve se na 697 E. 160. St. (207) Mora prodati Zaradi osamelosti se hoče ženska izseliti že ta mesec. V kleti je premog za to zimo. Proda hišo za 2 družini, 4 in 4 sobe, garaža, 2 sobe zraven garaže. Cena je zelo znižana. Nekaj dolga lastnica lahko prevzame. Naslov izveste v uradu tega lista. (207) Hiša naprodaj Proda se hiša, ki ima 9 sob, za 2 družini, vse moderno. Nahaja se v slovenski naselbini v Collinwoodu. Za informacije vprašajte na 331 E. 266. St. ali pokličite KEnmore 4763. (207) Gospodinja se sprejme Sprejme se hišo gospodinjo za delo v Westlake, O. Lahko ima tudi enega otroka. Cez nedeljo gre lahko domov. Nič pranja. V družini sta dva otroka. Zglasite se ali pišite na: Fred Kuznik, 1749 Canterbury Road, Westlake, Ohio. Telefon: Westlake 1181-W. (211) Postavljači kegljev Sprejme se več postavljačev kegljev, morajo biti stari nad 14 let. Lahko zaslužijo Več kot $1 na uro. Sprejme se dekle za check room; delo 0d 6 zvečer do polnoči. Zelo lepa plača. Sprejme se dekleta, ki bi skrbela za točilnico. Vsi ti naj se zglasi j o pri East 185th Street Bowling Center 770 E. 185. St. (207) cem; (Dalje prihodnjič). Od pričetka vojne je Japonska zgubila že nad tisoč raznih ladij, katerih mnoge so bile zadete od torpedov, kot nam jih predstavij a gornja slika. Prizor je posnet v eni mjvec-jih torpedo tovaren v tej deželi in sicer v Amaevtorp tovarni v Forest Park, lil. Dve hiši naprodaj Na 1538 E. 32. St. za 2 družini, 6 in 6 sob ter 1371 E. 32. St. 6 sob bungalow. Obe hiši sta v dobrem stanju in v obeh so kopalnice. Za podrobnosti pokličite MU0289 po 4 uri popoldne. 207) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sqbe in kopalnica. Pokličite ENdicott 3690. (208) PRIPRAVITE VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gcrko vodo ali paro. Rese tin g ............................$15.00 Čiščenje ................................$ 5.00 Air conditioning, tinning. J^ahka mesečna odplačila CHESTER HEATING CO. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (208J šsigs 351-353 No. Chicago St, "Vse je lepo, toda vi mora-j te imeti resnično zagotovilo | Elizabeta Wilson!" reče verta-rica odločno, "vi morate vedeti, če so res resnične njegove besede, katere je vam govoril, da vas je Mr. Edward Wilson pozabil in zapustil in če on ve, da se vi tukaj nahajate!" Moja edina želja dosedaj je 1, poslati mu kako poročilo! Ker jaz mislim, da bo potem prihitel, da me reši in vzame k sebi, toda grozna misel se mi vzbuja; Dora, misel katera mi pretresa — — Edward ljubi in poseduje drugo. Ali je on vrjel, da ste vi mrtvi? Ker so vsi mislili, da sem mrtva, je gotovo mislil tudi on. In Jozua Wilson zatrjuje — Da se je Edward poročil že' drugič. To bi bilo strašno, pripomni Dora. Toda če prav Jozua to zatrjuje, vendar jaz ne morem vr-jeti njegovim lažnjivim besedam prav nobene stvari! Ostane nama potem še ena pot, edina gotova pot Mrs. Elizabeta in jaz bom to pot storila za vas, namreč, poiskala bom Mr. Edwarda Wilson. Hočete vi to storiti? O storite to Dora, prosim vas. Jaz vam bom j ako hvaležna za to. Svoje prvo prosto popoldne bom porabila za to, da poiščem Mr. Edwarda Wilson. To vam obljubim! Povedala mu bom, da ste vi tukaj in ga bom vprašala če je resnično že drugič oženjen. — In kje je moj otrok Dora, tudi za mojega otroka ga vprašajte. Ker temu strašnemu Jo-zuatu jaz nič ne verujem. On sovraži ljudi in je zmožen najstrašnejšega čina, ne straši se nobenega dejanja. Že samo pri njegovih besedah me obide nepopisen strah, on je strašen lopov. -- Le bodite mirna Mrs. Elizabeta, jaz vam hočem pomagati in zvedeti resnico, ji obljubi Dora, katera je bila že v vsem poučena in je besfedam Eliza-betinim tudi popolnoma verjela. Dan, katerega je bila Dora prosta popoldne in zvečer, ki so ga že jako težko pričakovale ona in Elizabeta, je vendar prišel. Dora se je napravila za pot, ki ga je hotela ta dan izvršiti v svojo najboljšo obleko. Seveda je bila starodavna, imela jo je že dolgo. Večina so bili to podedovanki kosi v zavodu umrlih. Obleka si je svetlo ru-javo obleko, in ogrnila veliko rumeno in rdeče-rožnato ruto, s katero je bila najbolj zadovoljna. Potem si dene na glavo še najboljši klobuk. Tudi svojih velikih rok ni pozabila, ker tudi te so bile v rokavicah. Tako oblečena je napravila skoro smešen vtis, izgledala je kakor kak preoblečen mož. Sama sebi pa se je zdela tako najlepša in se je podala tako napravljena na pot proti mestu. Dora je bila polna pričakovanja. Že od začetka je čutila do Elizabete veliko ljubezen.: Sedaj pa jo napolnjuje sočutje in materina skrb do nesreč-1 nice. Njene misli so bile samo j še kako dobiti pojasnilo in res-| nico za ubogo Elizabeto. Ko je prišla do mesta, je po-j vpraševala po Mr. Edward Wilsonu. In pokazali so ji veliko palači podobno poslopje od Armenije Campbell. Na svojo vprašanje je tudi izvedela, da je Mr. Edward Wilson z nepre-kosljivo bogato lady poročen. Prvo resnico je toraj vedela. Dotični, ki ga Elizabeta imenuje svojega soproga in katerega iz celega srca vroče ljubi, je medtem x-esnično podal svojo roko drugi. Kaj se bo zgodilo? Kaj bo on rekel, ko mu povem, da Elizabeta še živi, da ni kakor on misli, že med mrtvimi? S takimi mislimi zaposlena pride do palače in jo prestopi z nji prirojeno odločnostjo. Služabnik Toby ji pride nasproti in jo vpraša po. želji, medtem pa jo ostro premer j a iz svojimi pogledi. Jaz želim Mr. Edward Wil-sona. Mu pojasnjuje Dora. Če je on tukaj, me peljite k njemu. * To ne gre tako lahko, ji pojasni služabnik, najprej moram vedeti kdo da ste vi? "Ni vam treba misliti, da prihajam sem s kako prošnjo, ali podobnega," odgovori Doroti-ja resno, "jaz prihajam z važnim poročilom k Mr. Wilsonu," in sedaj šele pove služabnkiu svoje ime. Toby se je še vedno pomiš-ljal, končno pa se uda ti sitni ženski in se poda po stopnicah v Sir Edwardove sobe, da jo prijavi. Dobro se je pogodilo. Edward je bil sam in akoravno mu ni bilo naznanjeno ime tujke znano, še manje pa kaj da hoče od njega zapove služabniku, da jo pripelje k njemu. Sedaj odpelje Toby neokretno in precej nepriljubljeno ver-trico v po kneževsko opremljeno sobo v kateri se je nahajal Edward in pričakoval nepozna- Na'sliki je videti nemške "sniperje," ki so se z belo zastavo na ročaju metle podali ameriškim vojakom v malem meMu vzhodno od Toulona. Prizor je jako tipičen, ker znaei, kako malenkosten je bil nemški odpor v južni Franciji. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Vertarica stoji precej časa nepremična in še vedno pod pritiskom, kar je malo preje doživela, ter je nestrpno čakala, da se ji razburjeni živci nekoliko umirijo. Ali pa je še mogoče dvomila? Misli li mogoče na obljube? Ali jo. mogoče vleče, da bi lepše in prosteje živela? Ona zapusti sedaj okno in gre v malo hišico. Takoj nato pa>odpre vrata in vstopi v malo neprijetno sobico. Elizabeta je še vedno nepremično ležala v groznem obu^u — oči so ji bile zalite s solzami in njeni obupni vzdihi so zamrli — v duši pa se ji je porajala strašna misel. Ona ni čula, da so se vrata odprla, toliko manj da je kdo vstopil. Nahajala se je v tako obupnem položaju, da se ji je pričelo gnjusiti življenje. Sedaj pa se je dotaknila Do-rotija prav nalahno njenih ram. Elizabeta se je počasi vzravnala. Potegnila si je z roko zmedene lase raz čela. Potem . pa je vprla svoj pogled v Do-rotijo, katera je poleg nje stala. Njena duša pa je strmela v 'širni zločinski svet. Trenutno pa sklene roki in zdrkne na kolena pred Doro-tijo. "Dajte mi mojega otroka, samo mojega otroka prosim nazaj !" prosi ona, "jaz ne prosim nič drugega, kot da se me vsmi-lite in mi daste, ,otroka nazaj _!» Vertariči se je pri teh besedah trenutno obraz spremenil in nikoli bi si človek ne mogel misliti, da se zamore tako srepi pogled kedaj spremeniti v do-brodejnega. Pogled na Eliza- Ako iščete dobrega popravi j alca za vaSe Čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Anton Janežič Sheet Metal Work 16019 St. Clair Ave. Mi popravljamo strehe, žlebove, furneze, kotle in vse, kar spada pod kleparsko stroko. Vse delo je garantirano. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprta ob nedeljah Zaprta ves dan ob sredah. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialist? Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Vam zatekajo noge? Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. beto jo je tako presunil, da se ji je v srce zasmilila. "Vstanite Mrs. Elizabeta," reče ona, "zaupajte meni! Jaz verujem od sedaj naprej vašim besedam!" Ko je Elizabeta zaČula te besede ji je postalo takoj lažje pri srcu in ko se je vstala, je zagrabila za roko vertarico. "Vi mi verjamete! O, potem bom jaz z vašo pomočjo vendar zamogla doseči resnico, če so resnične besede, katere je Jozua govoril, da me je Edward v resnici pozabil in še poleg tega svojo, roko drugi podaril, — če je otrok pri njem — da me ne mara nič več videti! Jaz nikakor ne morem tega verjeti Dorotija, bilo bi kaj takega za mene strašno! Ker on me je vedno vroče ljubil \" "Ali ste vi v resnici z Mr. Edwardom poročeni? "Ne držite me za umobolno! Jozua in njegovi podkuljenci so iznašli to pot, samo da so me odstranili. Kar sem vam sedaj povedala, je prava resnica Dorotija, jaz nikakor nisem na možganih bolna, toda Jozua hoče svoje grdo maščevanje nad menoj izpeljati!" — "Ja resnica je, on je strašen, to vam sedaj rada verjamem. Tudi vam verjamem, da se ga bojite. Vse to mi je sedaj jas no." "Hvala bogu, da mi vendar enkrat zopet ena duša na svetu veruje." "Ali sedaj mi pa povejte zakaj vas Mr. Jozua Wilson tako črti in zasleduje?" "Raditega ker nisem hotela biti njegova in tudi nisem mo gla, ker bala sem se ga vedno in bežala pred njim, osobito pa, ker sem mojo roko podarila Ed-wardu," odgovori Elizabeta in nadaljuje s pripovedovanjem pozorno poslušajoči Dorotiji od hjene velike nesreče z Edwardom, od njegove ljubezni do nje in otroka ter ločitve. Po tem ji je pripovedovala o nje nem begu in kako je prišla z Jozuatom skupaj in vse, kar se je od ta čas dosedaj odigralo. "Usmiljeni bog," — reče vsa razsebe Dorotija in vije roki, "vam se godi velika krivica! Oni so vas potem samo raditega sem spravili, da nebi mogli nikoli več Sir Edwarda videti in z njim skupaj priti!" "Oni ničvredni lopovi so se izrekli, da sem umobolna in so mi odvzeli otroka! Oh boste usmiljeni z menoj — dajte mi zopet mojema otroka nazaj! Danes je prišel zopet Jozua sem in me skušal za sebe pridobiti — jaz se ga strašno bojim in ga preklinjam, on je pravi hudobni duh! Čudno, pre-drznil se me je vprašati, da bi mu podarila srce, da bi jaz s to obljubo Edwardovo srce ranila. Rekel mi je, Edward ljubi drugo in se je z njo poročil, dalje me ne bo hotel več za prvo njegovo soprogo pripoznati, in da ne misli nič več na mene, ter da je za mene za vedno zigub-ljen!" "In .vi verujete v te besede?" vpraša radovedno vertarica. "V resnici se mi pri takih mislih prične po glavi vrteti, ker res ne vem, kaj bi vrjela Dorotija! On me hoče čakati, raditega mi je vse to pripovedoval, on ima svoje veselje nad tem ,da me vidi, da trpim in pri tem misli, da mi bo iz mojega srca z njegovimi besedami Edwarda iztrgal — vendar se to ne bo nikoli zgodilo! Kaj takega se ne more zgoditi, ker jaz ga ljubim z vso mojo koprnečo dušo" -- Ameriška Domovina JjJ 6117StClair Ave. HEo^' f^ ni mu poset. Dorotija se nalahno prikloni in počaka, da služabnik vra- ta zapre in se odštr^ "Stopite bližje, ^ vpraša Edward ra"° Trije vrhovni poveljniki zavezniških čet desni je britski general Sir Bernard L. Morit^f. veljnik zavezniške pehote v Franciji; v sredini )c\ radley, poveljnik 12. armade general Omar N. B sliki pa je general George S. Patton, pove made v Franciji, ki ga je poznati posebno po slavnem samokresu, s katerim.i sta menda neločlj ?"'>ki tfi ^ mu Rodney Adams Heating Servi« Dajte pregledati in očistiti vaš grelni sistem SEDAJ- ^fV d,!"1' tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste, ^ FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete va» cjJS 161{( hranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi, ti^ AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo ? $ -v TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termosta ^ n^ tAl.. a*tO en 0»A»/>Xnn nnotnnj ^« trnaVi Dfjl O * l^t* Nai ( K tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih, pertov. 21601 West port Ave. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSf KATOLIŠKA JE Najstarejša slovenska podporna v Ameriki . . . Posluje že 51. W Članstvo 39,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znaša 12& Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Prl Steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI SEV^ kjer se lahko zavaruješ ta smrtninc, razne poškodbe. 01 bolezni in onemoglosti. K. S. It. JEDNOTA sprejema moške in ženske od J v. »iiicjL-iuu iiiusm: ui acuoivc liljc- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okri,J<" K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste ccrtlf'"" dobe od $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. aH članica te mogočne in bogate katoliške podporne °rs trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P®1 se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD E OOQ] ŽENINI IN NEVEŠČ J Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. S* *V > pli.