PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur_________________________________________ PORAZ DEMOKRISTJANOV^ V SENATU Socialisti in komunisti izglasovali amnestijo za «politične prekrške» Danes se razprava nadaljuje - Vodstvo CGIL se zavzema za nov način določanja dohodkov - Razprava v komisiji industrijo o dogovoru med Fiatom in Citroenom RIM, 8. — Po dolgih peripetijah je senat odobril s 130 -- --------- glasovi proti 129 podelitev amnestije tudi tistim, ki so bili ob-°zeni zaradi «političnih prekrškov«. Za amnestijo so glasova-1 Predstavniki levice, proti pa demokristjani in desnica. f-*0 odločnega preobrata je prišlo- Po dolgih in mučnih pogajanjih {"ed predstavniki KD, PSU in PRI. devo, tudi zato, ke„ je prenos ka-pitalov in izdaja delnic v pristojnosti mednarodnega »holdinga* FI AT, ki ima svoj sedež v Švici. Andreotti je priznal, da bi lahko francoska vlada nasprotovala italijanskemu nakupu delnic. Proti dogovoru so se izrekli so-cialproletarci in komunist Adamo-li, ki je zahteval, naj o tej zadevi, ki neposredno spreminja strukturo italijanskega gospodar-—m s., sc umi uucium istva- razpravlja CIPE. 0 dogovoru demonstracij za Vietnam, mir, itd i ?e Je zadovoljivo izrekel demokrist-Pogajanja so se tako zavlekla, I i3” Jrabucchi. ?a je moral senat ki se je med- Vec kot dva tisoč mladincev se |s - ^i-viaittviiiiii iyl/, rov in riu. emokristjani so vztrajali na sta-,.scu.’ .da se amnestija ne sme raz-‘®gniti na tiste, ki so bili obtože-! ?aradi prekrškov med »politič-imi manifestacijami«. Pripravlje-,l so bili razpravljati o kakršni-311 Razširitvi amnestije, toda sa z™ po načelu, da je amnestija amo za študepte in tiste, ki so ■J hi pomagali, ne pa za delavce in mladince, ki s.t se bili udeležili Našli so zaboje z umetninami iz Jugoslavije J -- -..uidi acnai i*i oc JC inču n-1 .z?. sestal ob napovedani uri, * ®kln'ti sejo v upanju, da bo iz *>ega ses^anka izšlo nekaj pozitiv- Po skoraj enournem premoru so . dvorano vstopili predstavniki so 0'alistične stranke in povedali, da rezultati pogajanj povsem ne-Sativni in da je potreben nov od-da se tiskajo ločeni spreme-"‘mi predlogi, ki jih bodo predla sale^ stranke. Medtem je prišlo do jRajšega sestanka med socialisti in Komunisti. Ustvarila se je ugodna *ecma, ki je preglasovala demo-“Ristjane in sprejela popravek, ki določa, da velja amnestija in opro-sijtev kazni tudi za tiste, ki so odi obtoženi zaradi političnih pre-^skov. Takoj nato so stranke le-vice predložile spremenilni pred; *°g. naj se amnestija razširi tudi na tiste, ki so se prekršili med ''kulturnimi manifestacijami« Miš-so bili predvsem tisti, ki so d d* toženi zaraoi demonstracij ob robu beneškega »biennala* in festi-Hg v Pesaru. Prvo glasovanje je dalo sporne Rezultate, in ga je zato Fanfani, K! je predsednik senata, razveljavi. Drugo glasovanje je dalo sle-deci izid 131 proti 118 za. Tako Je bi^ drugi popravek zavrnjen. ^>eja se bo nadaljevala jutri popoldne. Poslanska zbornica je medtem j.azPra,vljala o dveh vprašanjih: sla-liscu italijanske vlade do dogod ?°v v Biafri in gospodarskih u Kr^Pih, ki jih predlaga vlada. , 9 Biafri je govoril državni pod rajnik Malfatti. Odgovoril je na razne interpelacij 2,>ano stališče in ponovil že je ob priliki obletnice uboja latinskoameriškega revolucionarja Ernesta «Che» Guevare udeležilo demonstracije, ki jo je oklicala rimska organizacija ZKMI. Demonstranti so nosili transparente z napisi «šport je življenje«, «Ne — Olimpiadi«, «lmperializem bo plačal*. Dolg sprevod, ki se je razvil po mestnih ulica! se je razšel šele pred mehiškim poslaništvom ter poslaništvom južnovietnamske lutkovne vlade. Prnti gospodarskim ukrepom, ki ■■d, misli uvesti vlada, je govorilo pbslancev KPI, PS1UP in ne odvisne senatorske skupine, ki pri-&ada »pozivu Ferruccia Parrija*. Rrsdstav.nik PSIUP Libertini je kri-'Z1ral odnose vlade do koncenlra-■lje zasebnih kapitalov in dejal, Je to v bistvu dokaz, kako je ?,da naklonjena koncentraciji prav zasebnega kapitala. Dejal je, da bi Piurala zbornica odkloniti vladni od-0 gospodarstvu ter sprejeti nov akon p načrtovanju Komunist Na Pehtano je tudi kritiziral odnos „;ade do zasebnih koncentracij ka-P;tala (mislil je očitno na dogovor med Fiat in francosko »Citroen*). », °dloku, ki ga predlaga vlada, je ".apolitano dejal, da nima poseb-gospodarskih učinkov in da je v, Pomoč zasebnim kapitalistom. ‘,°v Razmah italijanskega gospodar-Va pa je po njegovem možen sa-mo z razširitvijo tržišča, kar se da ofesničiti samo z zvišanjem oseb L*3 dohodkov delavcev, odpravo ..^zposeinosti in korenitimi urbani-kmetijskimi in drugimi re- d ?a nov način določanja osebnih oohodkov se zavzema vodstvo CG ki je preučilo na svoji seji pr-... uspehe razgovorov s predstavni* ,zve?e industrijcev. CGIL me-- da je zastarel dogovor o «o-u!line|js.kis razdelitv, dohodkov, po . “teri imajo nekatere pokrajine viš J standard, druge pa ne. Ta diskriminacija, ki se mora končati, J® Posebno škodljiva za nerazvita Področja. Zato je CGIL preučila potrebne organizacijske ukrepe, da Pfide do resnega boja posameznih j^krajin za višji standard in odpra-v? brezposelnosti. V tem boju, pra-* ..komunike CGIL je potrebna o?Jširša enotnost sindikalnih orga-nizacij na sami osnovi. Vodstvo CGIL se bo v kratkem sestalo in preučilo rezultate razgovorov z viado o pokojninski reformi. .O dogovoru o sodelovanju med RMT in «Citroen:» sodi CGIL, da odpira ta pogovor vrsto vprašanj, P1 zadevajo vse evropske sindi-Kate. Koncetracija kapitalov v okvu [u skupnega tržišč, zahteva tudi koordinacijo sindikatov, ki delujejo v okviru SET. da se prepre-V?J° negativne posledice takih zdru-z'tev, kot so tehnološka brezposelnost, intenzivnejše izkoriščanje ipd-CGIL bo zato iskala pot, da pri-do do čimprejšnje ustvaritve posebnih evropskih organov med sindikalnimi organizacijami. Cilj teh ORganizmov mora biti organizacija PotRebnih gibanj, ki naj po potre-ni presežejo meje posameznih ev-•Vipskih držav in postanejo »vseevropske*. . _. . 9 dogovoru med FIAT in «Ci-troen, je na seji komisije za mdu-Vrijo pri senatu govoril minister Andreotti. Dejal je, da je italijanska vlada naklonjena in da je do- Belaunde Terry se bo vrnil v Limo LIMA, 8. — Včeraj so bile, po ulicah mestnega središča nove manifestacije. Manifestamti so protestirali proti vojaški vlaida in so zahtevali ponovno odprtje univerz. Policija je skušala s solzilnimi bombami razgnati manifestante. Prejšnjo noč so aretirali tri hiv-še ministre. Zaporno povelje je bilo Izdano tudi proti drugim trem bivšim ministrom. Preiskovalni sodnik je odredil aretacijo vseh ministrov, ki so bili zapleteni v znano pogodbo za nakup in prodajo petroleja, ki sta jo sklenila' perujska državna družba »Empresa Pe-trolera Fiscal« in severnoameriška »International Petroleum Company». Predsednik Belaunde Terrv je sporočil, da bo odpotoval zvečer v Ljmo. Izjavil je: »Vračam se v svojo deželo, ker nočem uživati svobode v tujini, medtem ko v moji debeli zapirajo in postavljajo na zatožno klop moje ministre.« Glasilo sovjetskih sindikatov »Trud« objavlja danes članek o državnem udaru v Peruju, ki so ga izvedli po nedavnem sestanku «goril» v Buenosu Airesu. Na tem sestanku je gen Westmoreland, znan kot krvnik Vietnamcev, po vabil k okrepitvi armad za borbo proti naprednim silam Latinske A-msrike. Vse kaž.e, piše Trud, da zakonito izvoljeni predsednik Belaunde ni bil več po godu VVashing-tonu, posebno po sicer zelo boječih korakin, da bi omejil prisotnost a meriškega kapitala. ZDA so, brž ko so zvedela za sklep perujske vla de, da nacionalizira neko ameriško družbo, ustavila posojila, in Belaunde, ki so ga imeli za «zve rtega prijatelja Amerike«, je padel v nemilost, še posebno, ko je skušal navezati stike s socialistični mi državami. MEHIKA, 8. — Sinoči so končno našli jugoslovanske umetniške eksponate, ki so bili poslani na umetnostno razstavo v Mehiko. Ugotovljeno je bilo, da so zaboji v skladišču nekega prevozniškega podjetja zunaj mesta. Podjetje je pozabilo obvestiti jugoslovansko poslaništvo oziroma mehiški mestni muzej, ko so zaboji prispeli. Upa se, da bodo zaboje v kratkem prepeljali v mesto skupno z izbranimi predmeti ostalih držav in predmete razstavili na «Kulturni olimpiadi*. Leto XXIV. St. 232 (7125)_____________ Priprave za proslavo 50-letnice smrti Ivana Cankarja Y Ljubljani bodo postavili spomenik velikemu književniku V decembru bodo organizirali številne priložnostne proslave TRST, sreda, 9. oktobra 1968 LJUBLJANA, 8. — Nadaljuje se 50-letnice smrti še ni odločil, na intenzivna priprava za proslavo 50. " obletnice smrti Ivana Cankarja. 0-srednja proslava bo po sklepu re- publiškega odbora 10. decembra v Ljubljani, nasledn, dan pa se bo proslava nadaljevala na Vrhniki, rojstnem kraju pisatelja. Na proslavi bodo sodelovali umetniški ansambli iz Ljubljane in nekaterih drugih mest Slovenije. Odbor za proslavo je priporočil tudi vsem šolam, kulturnim in podobnim ustanovam, naj tekom decembra organizirajo priložnostne proslave ob smrti velikega slovenskega književnika. Poleg tega pripravlja Zveza mladine svoj program proslave. Slovenska matica organizira simpozij o Ivanu Cankarju, Društvo slovenskih književnikov s svoje strani pripravlja vrsto literarnih večerov o Cankarju, v Ljubljani, Mariboru. Celju in Kopru. Republiška konferenca SZDL Slovenije poziva, da se ta pomembni jubilej slovenske kulture zabeleži tudi v osnovnih organizacijah zveze. Republiški odbor za proslavo PRVIČ Nfl SLOVENSKEM ZASLONU Oddaja slovenske TV o naših vprašanjih katerem mestu Ljubljani se postavi spomenik Ivanu Cankarju, prav tako še ni odločeno, v kakšni t 1 „ ,. ^ obliki naj se spomenik postavi. Do (jr, Rafko Dolhar, občinski svetovalec, Bojan Lubej, član izvršnega sveta SRS, Majda Bojc, sedaj sta dva predloga: naj se L . . ... . . , . C7m zgradi moderna galerija ali pa kon-1 predsednica komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci otOL certna dvorana, ki bi nosila ime Ivana Cankarja. Prorektor ljubljanskega vseučilišča Mirjan Gruden je odprl danes Na vprašanja so odgovarjali: Boris Race, predsednik SKGZ, FiBbert Benedetič, ravnatelj SG, Slovenije in Drago Druškovič, ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja Prvikrat je včeraj slovenska teJe-v Ljubljani 15. mednarodni sejem t vizija oddajala kompleksno televizijsko poročilo v okviru oddaj »Svet na zaslonu« z naslovom ((Slovenci v Italiji«. Zanimivo je, da elektronike, telekomunikacije, avtomatizacije in jedrske tehnike, na katerem razstavljajo 204 podjetja iz 21 držav in Jugoslavije. Kolektivno razstavljajo češkoslovaška, Madžarska, Poljska in Vzhodna Nemčija. Letošnji sejem elektronike v pogledu razstavljenih predmetov in udeleženipodjetij spada med najpomembnejše sejme te vrste na svetu. Na letošnjem sejmu poleg številnih svetovno znanih podjetij razstavlja tudi ameriška tovarna RCA. Jugoslovanska podjetja razstavljajo na sejmu svoje najnovejše izdelke, med katerimi vzbuja posebno pozornost elektronski gre za oddajo, ki se ni izognila perečih političnih vprašanj, temveč je v nje globoko posegla in da gre za oddajo, ki je obravnavala v odkritem in načelnem stališču celotna vprašanja slovenske manjšine v Italiji. O tem že pričajo imena osebno sti, katere je slovenska televizija intervjuvala: Boris Race, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, Filibert Benedetič, ravnatelj Slovenskega gledališča, dr. Rafko Dolhar, občinski svetovalec Slovenske skupnosti iz Trsta, Bo jan Lubej, član izvršnega sveta InillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllMIIIIIHIIII FO DALJŠIH Pil 1PUAVLJALN111 POSVETOVANJIH Wilson in Smith se danes sestaneta na vojni ladji blizu Gibraltarja Uradno poročilo pravi, da bosla skušala ^ugotoviti, ali bo sedaj mogoče doseči rešitev rodezijskega vprašanja, ki bi bila sprejemljiva za obe strani» - Pogajanj se bo udeležil tudi guverner Gibbs zagotovil, da bo izpolnil morebitne sporazume LONDON, 8. — Po današnji seji britanske vlade so istočasno v Londonu in Salisburyju javili, da se bosta predsednik britanske vlade Harold Wilson in predsednik rodezijske rasistične vlade lan Smith jutri sestala na britanski vojni ladji «Fearless», ki bo vsidrana v Gibraltarskem zalivu. Uradno poročilo pravi, da bosta Wilson in Smith začela neposreden pogovor, da ugotovita, «ali bo se daj mogoče doseči rešitev rodezijskega vprašanja, ki bi bila sprejemljiva za obe strani«. Smitha bosta spremliala pravosodni in zunanji minister. Pogovorov se bo udeležil tudi generalni guverner v Rodeziji sir Humphrey Gibbs VVilsona bosta spremljala minister za Common-wealth George Thomsom in pravosodni minister Elwyn Jones. Zvedelo se je, da ni bil določen noben r >k za trajanje pogovorov in predvideva se, da bodo trajali vsaj do konca tedna. VVilson ie že danes odpotoval v Gibraltar z letalom skupno z ministrom za Com-monwealth in s pravosodnim ministrom. Vojna ladja «Fearless» bo ves čas pogovorov vsidrana v Gibraltarskem zalivu, da se omogoči na-glost komunikacij. Decembra 1968, ko sta se Smith in VVilson sestala na križarki «Tlger». so imeli težave s komunikacijami, ker ie bila ladja vsidrana na odprtem morju. V poučenih krogih se je zvedelo, da so si v zadnjem času izmenjali številna pisma med Londonom in Salisburyjem, in London se je odločil, da pojde na pogovore sam Wilson, ker je baje Smith mikroskop tovarne Iskra iz Kranja. \ Boj c. ..............................................................m pred^ditog^Jj^TOsije^za^mimjšim republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Drago Druškovič, ravnatelj in štituta za narodnostna vprašanja Slovenije. Oddajo sta vodila novinarja Igor Gruden in Marja Fortič. Kot prvi je Boris Race na več vprašanj odgovoril: Slovenska manjšina v Italiji je zelo vitalna, ki je, posebno v zadnjem obdobju, spričo ugodnejše politične situacije in refleksa, ki ga ima le-ta na odnose do Slovencev v močnem porastu. Zaradi tega lahko človeka, ki naših razmer dobro ne pozna, intenzivnost našega manjšinsko . političnega, kulturnega in športnega življenja ter porajanja drugih pobud lahko zavede, da po t&m sodi tudi celotno življenje naše manjšine. Seveda, eno je, kar se poraja Iz naše manjšine same, drugo pa kakšne pravice njeni pripadniki uživajo. Zato moram takoj omeniti dru go značilnost, da Slovenci v Italiji še vedno nismo enakopravni z državljani italijanske narodnosti v pogledu narodnostnih pravic. Beneški Slovenci, ki žive v Italiji že več kot 100 let, niso nikoli imeli In še danes nimajo slovenskih šol tako da je danes prva naša zahte va glede beneških Slovencev, da se jim omogoči pouk v materinem jeziku. Na Goriškem in Tržaškem imamo res osnovne in srednje šole, toda imamo samo eno višjo strokovno šolo trgovske smeri in nobene šole tehnične smeri. Slovenski jezik uživa pravico v urad!h 4 slovenskih občin na Tržaškem. Tudi vloge v slovenskem J® zifcu vlagamo v marsikaterem dr žavnem in deželnem uradu v Tr s tu, toda to je tudi vse. Posebno poglavje je tržaška občina. V ob-i slovenskih vasi tr- _____ _______je bilo v zadnjem ča su nekaj urejenega, toda v osred kanskih držav, ki se zavzemajo za miroljubno in enakopravno sodelovanje. Člani odbora so pozitivno oceniti izjavo bolgarske telegrafske agencije od 28. septembra, da Bolgarija nima teritorialnih zahtev proti nobeni državi, istočasno pa so ugotovili, da je ta izjava v nasprotju Jan” Smith je pred odhodom iz z izjavami visokih bolgarskih dr-Salisbury.]a govoril po radiu in je | žavnih zastopnikov, v katerih se opozoril prebivalstvo pred pretira- i poudarja pripravljenost Bolgarije, nim optimizmom. Dejal ie. da bo- I da tudi v bodoče intervenira v dru do v primeru sporazuma, «ki bi gib socialističnih državah, podobno bil sprejemljiv za Rodezijo«, razpl- , kot na Češkoslovaškem, če po nje-šali v zvezi z njim referendum. 1 nem mnenju oziroma po mnenju Voditelj skrajnega desnega krila! njenih zaveznikov notranji razvoj rodezijske nacionalistične stranke teh držav ne bi soglašal z ((višjimi pa je izjavil, da bodo Smithu od- interesi socializma«. Take poglede vzeli oblast v enem letu, če bo , Bolgarije in bolgarskih uradnih za-v Gibraltarju dosežen sporazum, i stopnikov so v odboru ocenili kot Dejal je, «da z AngleH ni mogo- 1 poizkus legalizacije politike napa-ča nobena častna rešitev« 1 da proti neodvisnosti, suverenosti Jutrišnji sestanek med Smithom in celovitosti drugih držav. Izraže-in W1lsonom bo drugi, potem ko no je bilo prepričanje, da je taka so ekstremisti rodezijske vlade za- 1 politika usmerjena proti miroljub-vrnili sporazum, ki sta ga bila do- i nemu sodelovanju balkanskih držav začetku in njihovim naporom za krepitev njih uradih je ostalo vse pri starem. Meni osebno se je, recimo, pred dnevi dogodilo, da mi pristojni uradnik tržaške občine ni hotel overoviti fotokopije dokumenta v slovenskem jeziku, ker da je pisan v ((tujem« jeziku. Slovenskemu gospodarstvu je bil že kmalu po prvi vojni zadan tako hud udarec, da se do danes ni moglo opomoči. K temu so se pridružile v zadnjih 20 letih razla stitve velikih površin zemlje last Slovencev. Podpora slovenske kulture Iz Javnih sredstev je še v velikem nesorazmerju s podporami italijanskim kulturnim ustanovam. Smo torej še zelo oddaljeni od narodne, gospodarske in kulturne enakopravnosti kljub temu, da imamo Posebni statut londonskega Sporazuma, ki državo obvezuje, da do enakopravnosti pride in kljub temu, da tudi državna ustava zagotavlja enakopravnost državljanov In zaščito narodnih manjšin. SKGZ deluje v dve smeri Njena članica SPZ združuje slovenske ljudi na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji v 35 prosvetnih društvih, v okviru Glasbene matice deluje glasbena šola. Poslanstvo Slovenskega gledališča je splošno znano. Te organizacije, in še druge, združujejo Slovence in jim dajejo priliko, da se aktivno in pasivno kulturno izživljajo in s tem navezujejo na narodno kulturo in tako utrjujejo narodno zavest. Strokovne gospodarske organiza cije, kot sta Slovensko gospodarsko združenje in Kmečki zvezi v Trstu in Gorici, vsaka s približno 1000 člani, pa branita gospodarske interese slovenskega človeka v cilju, da ohranimo slovenski gospodarski potencial. Prva smer je torej samoobramba, kar je brez dvoma v razmerah, v katerih smo se znašli Slovenci po drugi svetovni vojni prvenstvene važnosti. Druga smer našega delovanja je boj za dosego naših pravic, zato skušamo biti prisotni povsod, kjer se o naših vprašanjih odloča, in tudi vplivati na ta odločanja Ce želimo sami v največji meri membne znake odgovornosti slovenskega človeka do tega vprašanja. Tu bi v prvi vrsti omenil združitev prosvetnih društev SHI.P v SPZ, združitev obeh kmečkih organizacij v Trstu. Filibert Benedetič je dejal: Ni naslov tisti, ki daje svojstvene značilnosti. Te so SG v Trstu dane predvsem od naravnih anomalij političnih zemljevidov. Danes v svetu gledališče išče izhod iz krize humanizma s tem, da skuša ostati zvesto svojemu poslanstvu, ki se kaže v borbi, ki jo terja družbeni razvoj. Vendar je glavna značilnost SG v Trstu narodno-obrambnost. Ta narodnoobramb-nost pa zadobiva na tem koščku zemlje svojstvene značilnosti, ki terjajo od človeka umetnika velike žrtve. Največja — žlahtna — žrtev pa je, za SG v Trstu, poleg naravne anomalije političnega zemljevida, podrejenost estetskih iskanj večnemu motivu življenja v narodu. Nato je Benedetič nanizal najvažnejše slovenske kulturne ustanove v Italiji ter poudaril, da Slovenci na Tržaškem in Goriškem imamo bogato in zelo razvito kulturno življenje, ki vsekakor vrednoti našo narodno samobitnost, kar sicer pomeni, da slovenska manjšina tu bogati kulturno ambivalentnost duhovnih dobrin in tako naravno odigrava svojo vlogo mostu. V zvezi z videmsko pokrajino pa je Benedetič poudaril, da smo tam Slovenci prisiljeni moledovati za skorjico kruha v tujem jeziku. V zvezi z interpretacijo metode kulturnega udejstvovanja med mladimi, pa se je Benedetič dotaknil vprašanja takozvanega globalnega osporavanja mladih nad vse družbene strukture naše vsakdanjosti; podčrtal je vitalnost takega ospo-ravanja, vendar samo v smislu integralnega spoštovanja človeka v njegovi pojavi, se pravi v smislu novega humanizma, ki mu bo to spoštovanje nad vse. Izjava predstavnika Slovenske skupnosti: Dr Dolhar je uvodoma izrazi! zaskrbljenost nad stanjem slovenske manjšine v Italiji, ker je to stanje odraz fašistične zakonodaje UIIHIIllllIlliimiliailMIHIIItlllUllllllluUIIIIIIMIIHIIIIIIMflllllllllMIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItmnilllHIIHIIIflU Mulele obsojen na smrt Mobutu odklonil pomilostitev Veliko ogorčenje v Brazzavillu - Mulele se je vrnil v Kinšaso, ko mu je minister Bomboko zagotovil, da bo tudi zanj veljala amnestija, Mobutu pa ga je o-značil za «vojnega zloč’mca» in je prekršil sporazum KINŠASA, 8. - Znani voditelj nosti amnestije, ki da temelji na UDora v Kongu leta 1963-64 Pierre | »besedi, ki jo Je dal vojak general Mulele je bil danes obsojen na | Mobutu«. Včeraj popoldne so iz smrt pred vojaškim sodiščem v | protesta proti aretaciji skupine mla-Kinšasi. Mulele je takoj zaprosil dih opustošlle poslaništvo Konga segla Smith in VVilson v začetku in njihovim naporom za decembra 1966 na križarki «Tige-r». I dobrososednih odnosov, stabilnosti ^giavje JB mm«. * Ta sporazum je določil, da bo v | in miru v Evropi in da ni v inte-. čfeikih uradih slovenskih vasi petnajstih ali dvajsetih letih alri- I resu samega bolgarskega ljudstva ( žaške okolice Je bilo v zadnjem ška večina rodezijskega prebival- \ siva (nad štiri milijone proti 230 t'.soč belcem) dobila oblast. Smi- •iiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiinuimiiunnim»iiiuimii,ui»imninimimMiiiinnn»imHMiimu»ini*ii*,"i'ni'»iinmii*ii»iii,,,,,,ni*miHiiiHH*iii|,i**»* thova vlada je zavrnila ta snora- j SEJA PREDSEDSTVA CK KPČ vplivati na reševanje perečih vpra-1 m neporavnanih krivic, ki jih je šanj, potem moramo Slovenci vseh > fašizem prizadejal slovenski man.i-političnih smeri in ideologij najti ‘ •• *- — skupni jezik o glavnih naših problemih in premagati prestižne pomisleke, politične predsodke, ne> stvarljive ambicije, ali absolutizi ranje katerekoli »edino pravilne poti« političnega boja. Mi stojimo na stališču, da je treba z vso realnostjo gledati na današnjo politično situacijo med Slovenci, sn da vse poti lahko vodijo k cilju, toda se te poti morajo nekje združevati, zato da skupno in enotni nastopamo V podporo naših zahtev Prav v zadnjem času imamo po- zam. nakar so Združeni narodi določili gospodarske sankcije proti Rodeziji. Toda te sankcije se niso dosledno izvajale, Južna Afrika in Portugalska pa sta jih bojkotirali, tako da so bile malo učinkovite. Sedaj delujejo v Južni Rodeziji številne osvobodilne skupine, tako da je bil Smith prisiljen obrniti se za pomoč na Južno Afriko za boj proti tem osvobodilnim silam. Britanski vladi je mnogo na tem, da bi dosegla sporazum z rasistom Smithom. Načela, ki jih je svoj čas razglasila britanska vlada, so: 1. Ohranijo naj se določbe rodezijske u-stave iz leta 1961, ki določajo neovirano napredovanje k večinski vladi. 2. Jamstva, da ne bo ustavnih sprememb, ki bi pomenile nazadovanje v primerjavi z ustavno listino. 3. Takojšnje izboljšanje Političnega statuta afriškega prebivalstva. 4. Začasna vlada se mora truditi, da preneha rasna diskriminacija. 5. Pred vsako odločitvijo o neodvisnosti bo moralo celotno rodezijsko prebivalstvo jasno izraziti svoje soglasje. 6. Določiti bo treba jasna jamstva, da v prihodnosti ne bo, ne glede na plemensko pripadnost, večina zatirala manjšine in manjšina večine. predsednika republike za pomilostitev. Toda predsednik Mobutu Je nleeovo prošnjo odbil. Radio Kin-šasa ie javil, da bo Mulele ustreljen. Dan usmrtitve ni bil še do- '"pierre Mulele Je bil svoj čas zahteval ugodnosti zakona o amne-stiii ko se je s kongoškim zu-naniim ministrom Bombokom po gajal za povratek v Kongo. Bom-boko in Mulele sta se pogajala med odsotnostjo predsednika republike Mobutuja, ki Je tedaj bil na uradnem obisku v Maroku. Mulele se io na podlagi zagotovila, ki mu L, ie bil dal Bomboko vrnit v Kinšaso, in je stanoval v Bom-bokovi hiši. Toda predsednik Mobutu je ob svojem povratku v Km-šaso izjavil, da je sporazum med Bombokom in Mulele Jem neveljaven in je sporočil, da bodo Mu* leja’ sodili kot vojnega zločinca, Ta aretacija Je povzročila veliko napetost med Kinšaso in Brazza-villom Oblasti v Brazzavillu, kamor je bil Mulele prišel 13. septembra letos, da se pogaja z vlado v Km-io,sj so zahtevale in dobile jamstva’ o iskrenosti dovoljenja amnestije. Po aretaciji Muleleja je brazzavilska vlada poslala v,,10"' Sašo delegacijo, ki jo je vodU zunanji minister. Člani delegacije so posredovali pri ministru Bomboku fn pri predsedniku Mobutuju, naj se varnost in svoboda Muleleja zagotovita na podlagi danih jamstev. Pozneje sta radio in televizija Kinšase v Brazzavillu. Kmalu zatem pa so v Kinišasi objavili izjavo, s trditvijo, da so opustošenje odredili in organizirali člani vlade v Brazzavillu. Istočasno so javili, da bodo Muleleja postavili pred posebno sodišče, Mulele je eden zadnjih kongo-ških vidnejših upornikov, ki se je predstavljal kot duhovni dedič Lu-mumfoe. Rojen je bil leta 1929 v Vzhodni pokrajini in je bil izvoljen za poslanca pokrajine Leopoldville maja 1960. Pozneje je ziastopal vlado iz Stanlejrvilla v ZAR Bil je minister za prosveto in umetnost v Lumumbovi vladi. Pozneje je bil član Gizengove vlade v Stanleyvillu. Leta 1963 je sodeloval pri organiziranju upora proti osrednji vladi. Po petih letih, ki jih je preživel v džungli, je Mulele prišel 13. septembra letos v Brazzaville, od koder se je 29. istega meseca vrnil v Kinšaso z ladjo, ki jc 1"1 poslal predsednik Mobutu. Predsednik narodnega odbora revolucije Mariem Gouabi je na sestanku članov in predstavnikov stranke v Brazzavillu izjavil, da predsednik Mobutu ni spoštoval danih jamstev. Omenil je odlok Mobutuja o amnestiji vsem kongo-škim državljanom in site med oblastmi Brazzaville in Kinšase zvezi s povratkom Muleleja. Pripomnil je: «Mulele je zapustil džunglo. Mi smo mu rekli, da mu Kongo • Brazzaville ne more uati zavetišča, in smo mu svetovali, naj atrijo Andre ska v_______________________ Kovor ^interesu okrepitve evrop-. J® Uya verta“ 'zaporedoma žaousti' Braz^He,' tei smo mu dah ' mo bolgŠr=ke vlade katere politika ake avtomobilske industrije pi'i" v ,?r: la Bombokove izjave o iskre | vse možnosti.« 1 Je navzkriž s politiko ostalih bal- •>e. da ne more vlada poseči v tu l ouuaje Odnosi Jugoslavije z balkanskimi državami (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Odlbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zveznega izvršnega sveta zvezne skupščine je sinoči med drugim raz. pravljal o stanju in perspektivah razvoja odnosov Jugoslavije z balkanskimi državami in o najnovejšem razvoju razmer na balkanskem področju. O pogledih zvezne vlade na ta vprašanja sta člane odbora seznanila vršilec dolžnosti državnega tajnika Milorad Pešič, ki sta odgovorila tudi na številna vprašanja poslancev V razpravi, ki so se je udeležili številni poslanci, je bilo ugotovljeno, da je najnovejši razvoj mednarodnih odnosov v Evropi v zvezi z zasedbo Češkoslovaške potrdil pravilnost politike Jugoslavije za razvoj dobrososednih odnosov in miroljubnega sodelovanja z vsemi balkanskimi državami ne glede na razlike ideološkega, političnega in družbenega značaja. V razpravi je bilo nadalje ugotovljeno, da je o najnovejši mednarodni krizi v Evropi v večini balkanskih držav prišla do izraza želja po krepitvi medsebojnega sodelovanja z ia.je- Napovedane nekatere spremembe v akcijskem programu KPČ Češkoslovaška vojaška delegacija v Moskvi PRAGA, 8. — Pozno zvečer je predsedstvo CK KPC, ki se je danes sestalo, objavilo komunikč, v katerem se še posebej poudarja, da so odobrili »stališča generalnega tajnika Dubčka in njegovo poročilo«. Sklenili so odložiti zasedanje plenuma centralnega komiteja. ki je bil predviden za jutri ah pojutrišnjem. To pa zato, ker ho prišlp do izdelave smernic, o katerih naj nato razpravlja plenum CK KPC. Te smemioe bodo usmerjene predvsem v duhu demokratizacije, ki so jo začeli v CSSR januarja letos, v skladu pa tudi z »bratislavskimi in moskovskimi izjavami«. Gre pri tem, kot pravi izjava predsedstva, za »ideološki boj z meščansko ideologijo« in s posebnim poudarkom še, »važnost samega ideološkega dela v partiji«. To «ideološko delo« v partiji sami morajo »voditi osebe, ki so zveste idealom socializma in proletarskemu intemaoionalizmu«. V tem smislu bo prišlo do nekaterih sprememb v ((akcijskem programu KPCu, ki je glavna osnova češkoslovaške »nove poti«. Izjava predsedstva pravi, da je treba «jasno formulirati program, ki je sledil tanuarskemu, ločiti zdrave sile od protisocialističnih«. V zvezi z govoricami o možnih odstopih partijskih ali državnih voditeljev izjava prezidija CK KPC ne govori. Dobro informirani krogi pa menijo, da bo verjetno prišlo do osebnih sprememb, ki pa ne bodo pomenile odstranitve da-današnjih voditeljev, po 28. oktobru, ko bo s federalno ureditvijo v CSSR prišlo tudi do ustvarjanja novih državnih organov, v katerega nat bi prišle nove osebe Tako je predsednik kontrolne komisije pri CK KP Miloš Jakeš, dejal včeraj v izjavi za praški ra dio, da je krivično «klevetanje» nekaterih »poštenih partijskih vodite ljev, o katerih se je govorilo, češ da so po avgustovskih dogodkih izdali CSSR*. Tako klevetanje »spominja na tisto iz petdesetih let,* je dejal Jakeš. Jasno je, da je Jakeš mislil Bilaka, Kolderja In In- dro, ki so raznim političnim forumom izjavili, da niso poklicali sovjetskih čet, kakor tudi, da niso storili ničesar, kar bi ne bilo »pošteno*. Kosigin v Helsinkih V sovjetsko prestolnico je prispela češkoslovaška vojaška delegacija, ki jo po nekaterih vesteh vodi ministrski podpredsdnik Ha mouz. Ta delegacia naj bi predložila češke popravke tehničnega značaja k dogovoru o umiku sovjetskih »onen, čet, oziroma o četah, ki naj še nadalje ostaneji na češkoslovaškem. Govori se, da bi ostala ena desetina vseh čet, torej približno 70.000 vojakov, ki naj bi se utrdili na položajih sto kilometrov od za-hodnonemške meie Druge čete se bodo začele umikat' takoj, ko bo dosežen sporazum Govori se tudi, naj bi prisotnost načelnika češkega glavnega štaba, generala Ruso-fa v češkoslovaški delegaciji pomenila, da bodo sporazum podpisali v kratkem. Češkoslovaška delegacija je medtem bila razporejena po reprezentančnih vilah na Leninskih gričih, blizu stanovanj najvidnejših sovjetskih voditeljev. Moskovski listi medtem pišejo o Češkoslovaški samo v duhu polemike z zahodnim tiskom Tako piše «Sovjetskaja Rossija«, da je na Dunaju več tisoč Cehov in Slovakov, ki se boje povratka domov, ker jih je zahodni tisk prepričal, da oodo aretirani ali preganiami. «Sovjetskaja Rossija« piše, da so lažne vesti, po katerih naj bi sovjetske oblasti zahtevale »množične aireste«. Voditelj poljske komunistične stranke Gomulka je na partijski konferenci v Katovicah izjavil, da so še »velike razlike v ocenjevanju« med Češkoslovaško in drugimi državami varšavskega pakta, in da »odnosi niso še normalizirani«. Na koncu je izjavil, da d) bilo «koristno in potrebno zapeti HELSINKI, 8. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prišel danes nenadoma na Finsko in se je pogovarjal s finskim predsednikom Kekkonejem na sovjetski ladji, ki je vsidrana v finskem zalivu. Finsko zunanje ministrstvo poroča, da je sestanek zahteval Kek- Izraelski «mirovni naeri» NEW YORK, 8. - Izraelski zu nanji minister Eban je v generalni skupščini OZN izjavil, da je Izrael pripravljen umataiiti se z zasedenega arabskega ozemlja na »stalne, gotove in priznane meje«. Te meje je treba določiti «v okviru trajnega miru«. To je glavna točka ((mirovnega programa«, ki ga je predložil izraelski delegat Mirovni načrt, ki ga je obrazložil Eban, določa: 1. Sklenitev sporazumnega miru. 2. Potrebne so gotove in priznane meje. 3. Skleni jo naj se sporazumi o varnosti, ki naj vsebujejo vzajemno izjavo o nenapadanju. 4. Odprte meje »po vzorcu zahodne Evrope« s pristaniškimi pravicami Jordanije na Sredozemski obali Izraela in vzajemni dostop v zgodovinske in verske kraje skupnega interesa. 5. Sporazum med ZAR in Izraelom, ki naj določa, da sta Sueška prekop in Akabski zaliv mednarodni vodni pota, kjer bodo države uživale enake pravice plovbe za svoje ladje. 6 Mednarodne pobude za rešitev beguncev. 7. Poseben statut za svete kraje. 8. Vzajemno priznanje suverenosti ozemeljske celovitosti in pravice do mednarodnega obstoja, kakor določa resolucija varnostne ga sveta z dne 22. novembra 9 šini v Italiji. Poudaril (e, da se je v zadnjih letih sicer ozračje, v katerem živi manjšina izboljšalo, da pa se vedno manjka konkretna zaščita in realizacija v prid manjšini. Dr. Dolhar je obžaloval, da se izpodkopavanje gospodarskih korenin slovenskega življa v Italiji še nadaljuje z neupravičenim razlaščanjem kmečke zemlje v dolinski občini na Tržaškem in na Goriškem v Standrežu. Glede bodočega dela v prid manjšine je dejal, da vidi rešitev v sodelovanju vseh slovenskih političnih skupin ne glede na ideološko opredeljenost pri skupnem delu v prid manjšini kot celoti Končno le dr Dolhar zaželel od matične domovine več razumevanja in konkretno pomoč pri dolu za ohranitev slovenske manjšine v Italiji član izvršnega sveta Bojan Lju-bej je v odgovorih na vprašanja novinarke televizije ugotovil, da je manjšina element bogatitve življenja na odprti meji in da je istočasno pomemben element krepitve nacionalne skupnosti Zato je naravno, da je manjšina stalno prisotna pri obravnavanjih slovenske vlade in da je manjšinsko vprašanje docela odprto dokler manjšina sama ne bo s svojim položajem zadovoljna. Bojan Lubej je podčrtal velik pomen manjšine v povezavi z matičnim narodom. Ob zaključku pa je dejal, da se bo matični narod tudi v bodoče zavedal teh vprašanj da bo izkoristil vse možnosti, da s* nudi vsa podpora slovenski manjšini, ki je njegov sestavni del. Druškovič Drago je govoril predvsem o institutu, kateremu načeluje in katerega naloga je, da spremlja manifestacije slovenske manjšine, da skrbi za raziskovanja in za znanstvena preučevanja. Predsednica manjšinske komisije SZDL Majda Bojčeva je na dve vprašanji odgovorila, da predstavlja osrednjo manjšinsko silo Slovenska kulturna gospodarska zveza, ki temelji na tradicijah Osvobodilne fronte, ki je povezovala boj za nacionalne pravice z bojem za nov družbeni red V tej zvezi je tudi govoril o naporih, da se vsi Slovenci zavedo, da živimo v enotnem kulturnem prostoru, v katerem se bomo trudili za odstranjevanje meja in za čimvečje med sebojno sodelovanje Predsednica manjšinske komisije SZDL Majda Bojčeva je na vpra šanje o obstoju osmih strank med Slovenci odgovorila da v bistvu ob stajata dve skupini ljudje okrog Slovenske kulturne gospodarske zveze,_ ki so napredno usmerjeni, in na Tržaškem okrog Slovenske skupnosti, ki odraža določene tendence bivših meščanskih strank Bistven pa je enoten nastop do organov oblasti in politične razlike ter politična razcepljenost n s bi smela tega preprečevati. Majda Bojčeva je tu di dejala, da je razumljivo, da se je pretežni del Slovencev vključil v napredne stranke ki obstajajo v Italiji, saj vidijo v procesu demokratičnega razvoja tudi reševanje in vrednotenje slovenske skupnosti. Zaključihj je ? ugotovitvijo, da je izredno pomembno skupno Regionalno sodelovanto, da se po-, . ______ . odkrito diskusijo s češkoslovaškimi stavijo temelji za »srednri^zhud.i,' nastopanje Slovencev, kadar gre za tovariši«. ' skupnost suverenih držav«. i vprašanja odnosov do oblasti PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,7, najnižja 16,5, ob 19. uri 19,6 stopinje, vlaga 80 odst., zračni tlak 1C 15,9 stanoviten, veter 4 km Jugo-vzhodnik, nebo poohlačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 9. oktobra ABRAHAM Sonce vzide ob 6.14 iin zatone ob 17.31. Dolžina dneva 11.17. Luna vzide ob 18.32 in zatone ob 9.22 Jutri, ČETRTEK, IB. oktobra DANIJEL SESTANEK ODSEKA Zfl ŠOLSTVO PRI SGZ Tehnično-industrijski zavod življenjsko nujen za Slovence Slovensko gospodarsko združenje namerava prirediti dvoletne tečaje slovenščine in srbohrvaščine Na sedežu SGZ se je pod vodstvom predsednika Stanka Boleta sinoči sestal odsek za šolstvo pri Slovenskem gospodarskem združb nju, da bi razpravljal o dveh pe rečih točkah na dnevnem redu, namreč o vprašanju tehnično industrijskega zavoda in o vprašanju prav tako potrebnih tečajev slovenskega in srbohrvatskega jezika na našem področju. Kakor je naglasil predsednik Bo le, postaja {»treba po slovenskem tehnično industrijskem zavodu iz dneva v dan izrazitejša in to iz več razlogov, predvsem pa zaradi tega, ker nas postopno razširjanje industrijskih dejavnosti vedno bolj odriva z zemlje in hkrati ker se sami čedalje bolj vključujemo v industrijo. Novim rodovom je treba zato poskrbeti primerno izobrazbo, sicer bodo nujno zaostajali za časom, kot manjšina pa bomo ostali povsem brez kvalificiranih kadrov. Poslovni svet, v katerega se želi in mora vključili mladina, tako v ožjem krogu na Tržaškem in v naši deželi, kakor tudi v zunanjem svetu, v Milanu in drugih industrijskih in trgovskih središčih, pa zahteva od mladih ljudi, ki zapuščajo šole, tudi drugo izobrazbo, obvladanje jezikov, in v tem okviru se čuti izrazito pomanjkanje osebja, ki bi poleg italijanščine in še katerega evropskega jezika obvladalo tudi slovenščino in srbohrvaščino. Zato namerava SGZ organizirali v Trstu vrsto dvoletnih tečajev, na katerih bi strokovno osebje poučevalo tako slovenske, kakor tudi italijanske slušatelje slovenski oziroma srbohrvatski jezik. slovenskih šolnikov. Poslanec in svetovalca so se zahvalili sindikatu za pojasnila in izkazano pozornost ter obljubili, da se bodo odločno zavzeli za čimprejšnjo rešitev prikazanih vprašanj slovenske šole. SINOČI PRI SV. JAKOBU Protestna manifestacija proti sklepom CIPE Na pobudo federacije komunistične mladine in mladine federacije PSIUP je bila sinoči protestna manifestacija proti sklepom CIPE. Na Trgu Sv. Jakoba je bilo okrog 19, ure zborovanje, nato pa so demonstranti s transparenti šli v povorki od Sv. Jakoba po Ul. Molino a vento. Trgu Garibaldi Trgu Stare mitnice, Ul. Carducci In Trgu Goldoni, kjer so se razšli. Na zborovanju je kot zastopnik federacije komunistične mladine govoril občinski svetovalec KPI Suppancich, ki je najprej omenil veliko protestno akcijo iri splošno stavko pred enim letom proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Pripomnil je, da se je gospodarsko stanje v zadnjih dveh letih po sklepih CIPE še poslabšalo, da je manj delovnih mest, da razni obrati in podjetja propadajo, da si mora mladina Iskati zaposlitve drugod, itd. Ob koncu je še poudaril, da .je treba nadaljevati z bojem za ohranitev in napredek tržaškega gospodarstva in da je sinočnja manifestacija le začetek nadaljevanja široke akcije. Prihod ameriške križarke «Topeka» Včeraj v zgodnjih urah je priplula v Tržaški zaliv in se zasidrala ob severni strani Pomorske postaje ameriška križarka «Topeka», ki je opremljena tudi z raketnim orožjem vrste «Terrier» in drugi- Važen razgovor na sedežu Sindikata slovenske šole V ponedeljek so zastopniki Sindikata slovenske šole na svojem sedežu v daljšem razgovoru prikazali slovenskemu poslancu Albinu Skerku in slovenskima deželnima svetovalcema Dušanu Lovrihi __________ __________ in dr. Dragu Stoki številna še ne-Imi najmodernejšimi'"vojaškimT na-. rešena vprašanja slovenske šole in pravami. Na ladji je vkrcan kon- ...............MIMI.IMMMMMMMMMMMIIMUMMMM.MMHIMMMMIM.MMMIMMIHHMMII DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA .~ fJLlAjk d .V v iJOl* v tX'jlu±s/ ■■a -r ‘ _ nr> tr, rrripij Kf*Tft/nr» 41 »•*»»*. Razprava o zakonskem osnutku o prispevkih za urbanistiko Predvajanje deželnega filma o krvodajalcih traadmlral Vincent P. Haeley, poveljnik 6. divizije križark-lovcev VI. ameriškega ladjevja. Ladja bo ostala v Trstu do 15. t. m. Kontraadmiral Haeley se je dopoldne podal na grič sv. Jiista in se poklonil padlim, nato pa je obiskal predsednika deželnega odbora Berzanti.ja in vladnega komisarja Cappellinija, skupno s poveljnikom ladje, kapitanom bojne ladje Georgom G. Halvorsonom. Berzanti in Cappellini sta nato vrnila obisk na ladji. Danes ob 16. uri se bo kontraadmiral Vincent P. Haeley na ladji sestal s časnikarji. Ladjo si bo lahko ogledalo tudi občinstvo 11. in 13. od 13.30 do 16. ure ter 13. t. m. od 13. do 17. ure. Sestanek CIPE konec tega tedna Belci in Colonl pri podtajniku Galliju in Caronu Tajništvo pokrajinskega odbora KD sporoča, da sta včeraj ministrski podtajnik Galli in podtajnik ministrstva za proračun Caron sprejela pokrajinskega tajnika KD Sergia Colonija in poslanca Belci-ja. Razpravljali so o najbolj važnih problemih tržaškega gospodarstva. Med diskusijo, ki je globalno zajela tržaške razmere, tudi v zvezi s poročilom, ki ga ’ je prej podala deželna delegacija, šo tržaški predstavniki KD lahko ugotovili, da so že pri kraju priprave za prihodnji sestanek ČIPE. Colo-ni in Belci sta imela razgovore tudi s predstavniki osrednjega vodstva IRI, zvečer pa je podtajnik Caron sporočil, da je minister Co-lombo določil sestanek CIPE za konec tega tedna. Pred tem, kakor je že dogovorjeno, bo na sedežu CIPE posvetovanje s predstavniki sindikalnih organizacij. Pokrajinski tajnik KD Colonl in poslanec Belci bodo skupaj z drugimi predstavniki tržaške KD sledili zadnji fazi pred novimi sklepi CIPE. VČERAJ V DVORANI OBČINSKEGA SVETA Zaključeno zasedanje Sveta evropskih občin V zaključnih resolucijah izražen protest proti udeležbi grških predstavnikov na evropski konferenci krajevnih ustanov in ugotovljena potreba po združeni Evropi Včeraj se je v dvorani tržaškega občinskega sveta zaključilo zasedanje Sveta evropskih občin, katerega so se udeležili predstavniki šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, Velike Britanije, Avstrije in Švice. Delegati so dva dni razpravljali predvsem o potrebi po politični združitvi Evrope in niso šli dlje od predlogov za združitev, ki naj bi zajela «države zahodne Evrope*. _ Govorili so tudi o dogodkih na Češkoslovaškem in so se precej razvneli, ko je prišlo na dan vprašanje morebitnega zastopstva pred- stavnikov grških krajevnih ustanov ..............■"""""»"""MMMIMMMIMIIIMM.MMMMMIMMMMMM...MMMMMMMIMMMMIMMMMMIMMMMMMMM...Ml iiiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiiim IZ MESEČNEGA POROČILA MESTNIH REDARJEV Mnoga živila so v septembru zabeležila občutno podražitev Kruh naj bi zopet prodajali že od 7. ure ■ Najbolj se je podražilo maslo ■ Tudi vino se bo podražilo Danes se zopet sestane deželni svet, ki bo razpravljal o zakonskem osnutku o nadaljnjih izdatkih za prispevke, ki jih določa zakon štev. 12. Te prispevke daje dežela občinam za njihovo urbanistično dejavnost. Z novim zakonskim osnutkom bodo zvišali za letošnje imančno leto prispevek od 30 na 130 milijonov lir. da bi pospešili sestavljanje urbanističnih načrtov v raznih občinah, ki jih predvideva državni zakon štev. 167 od 17. ‘aprila 1962. Za večino bo poročal o zakonskem osnutku socialist Pit-toni, za manjšino pa komunist Bo-sari. V svojem poročilu pravi Pittoni da je treba izboljšati prvotni zakon, ki je takoj pokazal razne vrzeli. Prispevki občinam na podlagi tega zakona so služili dvema namenoma: sestavljanju urbanističnih načrtov in uresničevanju zakona štev. 167. Poročevalec manjšine Bosari pa kritizira v svojem poročilu novi zakonski osnutek, češ da pomeni celo korak nazaj v primerjavi z dosedanjim deželnim zakonom ker omejuje prispevke samo na eno področje. Ob kongresu italijanskih združenj krvodajalcev in ob proslavi prve desetletnice furlanskega združenja krvodajalcev so predvajali v nedeljo v Vidmu dokumentarni film: »Zakaj ravno ,ja»?. Film so pripravili ob sodelovanju z odbor-ništvom za higieno in zdravstvo in s tiskovnim uradom deželne uprave. Zrežiral ga je Giulio Mauri, medtem ko je pripravila besedilo Valerla Bombači. Predvajanja filma so se udeležili predstavniki raznih oblasti in zdravstvenih ustanov iz Trsta. Vidma in Gorice. Deželni odbornik Stopper se u-deležuje v Strasbourgu kongresa za strokovno usposabljanje, ki se je pričel včeraj in se konča v petek. Na kongresu razpravljajo o usklajevanju strokovnega usposabljanja v industrijski in trgovski panogi v raznih evropskih državah. so tudi slovenski srednješolci s svojimi problemi in svojimi zahtevami. Prva zapreka je bila tako odstranjena Minili so časi, ko so bile tržaške srednje šole rezervoar vsega šovinizma in izključna pasa neofašističnih razgrajačev in organizacij kot je «Giovane Italiau. List bo prebral tudi marsikateri slovenski dijak, ki obiskuje strokovni zavod «Valta». Tako bo izvedel za zahtevo, naj se ustanovi slovenski strokovni zavod. Skoda je le, da ni bil članek preveden, da bi za te zahteve zvedeli tudi italijanski srednješolci, katerim je list namenjen. Nalezljiv« bolezni Zdravstveni urad tržaške občine Je v razdobju od 30. septembra do 6. oktobra zabeležil na področju tržaške občine naslednje primere nalezljivih obolenj: davica 1, škrla-tinka 5, paratifus 1, ošpice 2, norice 2, oslovski kašelj 2, srbečica 1 (izven oibčine), nalezljivo vnetje jeteir 4, akutni sklepni revmatizem 1. Konferenca o vzpostavitvi avtobusnih turističnih zvez V našem mestu bo v času od 13. do 20. oktobra XX. vsedržavna konferenca o vzpostavitvi avtobusnih turističnih zvez, ki jo organizira glavno ravnateljstvo za civilno motorizacijo pri ministrstvu za prev:) ze in civilno letalstvo. Spored obsega vrsto razprav, ki bodo v dvorani Umetnostnega krožka, ter izlet kangresistov v Gorico na Reko ter v Opatijo, ogled mestnih zanimivosti in podobno. Na razpravi o turističnih zvezah, ki jih nameravajo uvesti v Italiji v prihodnji sezoni, bodo spregovorili zastopniki pristojnih krogov iz vse države. Deželo Furlanijo - Julijsko krajino bo zastopal odbornik za prevoze Varisco, v vodilnem odboru pa je tudi tržaški župan inž. Spaccini. Iz mesečnega poročila poveljstva mestnih redarjev o gibanju cen živil na debelo in na drobno, je razvidno, da so se v septembru uresničila avgustovska pesimistična predvidevanja in da so se cene na drobno v preteklem mesecu v glavnem povišale prav zaradi povišanja cen na debelo v avgustu. Tako se je precej povišala cena masla, sira, delno raznih salam in šunke, kisa in jajc ter mnogih drugih živil. Znižanje cene nekaterih živil je bilo tako malenkostno, da ni niti v najmanjši meri vplivalo na splošno podražitev. Mestni redarji so tudi ugotovili, da sedanji urnik pekarn, ki se morajo odpreti ob 7.30, ne ustreza ne potrošnikom ne pekom, kar dokazujejo predvsem številne globe, ki so jih mestni redarji naložili pekom, ker so prodajali kruh že ob 7. uri. Zato poveljstvo mestnih redarjev predlaga pristojnim oblastem, naj prilagodijo urnik pekarn tako, da bodo lahko prodajale sveži Kruh'"že ob .7. uri zjutraj. Iz podrobne analize cen na drobno. ki jo objavlja mesečno poročilo mestnih redarjev, se vidi, da so cene govejega mesa in teletine v septembru ostale nespremenjene. Po drugi stran pa je bilo u-gotovljeno, da se je cena perutnine v septembru za malenkost znižala. Perutnina je sicer pri nas sorazmerno poceni in ne trpi konkurence z onstran meje. V preteklem mesecu se je začela prodaja puranov. Celi purani so se prodajali po 880 lir kg, razkosani pa po 1080 lir kg. Prašičje meso je obdržalo avgustovsko ceno. Zelo kritično pa je stanje konjskega mesa. Uvoz iz Jugoslavije, Sovjetske zveze in Madžarske je že dlje časa u-stavljen zaradi zdravstvenih razlogov. Zato se čuti pomanjkanje te vrste mesa, ki je od meseca do meseca dražje. Olivno olje je v septembru obdržalo v glavnem avgustovske cene, razen olja iz olivnih tropin, ki se je nekoliko podražilo, ker ga uporabljajo predvsem za mešanice. Po-dražilo se je tudi olje iz ameriških lešnikov. To povišanje spravljajo v sklad predvsem z manjšim povpraševanjem po olivnem olju, k! je sorazmerno zelo drago. Zato gre v prodajo vedno več semenskega olja. Ta razlika v prodaji na škodo olivnega olja je začela skrbeti pristojne organe Evropske gospodarske skupnosti, ki proučujejo možnost, da bi znižali ceno olivnega ol ja in s tem uskladili prodajo na trgu in jo spravili na stare tirnice. Napovedujejo, da bodo or-;ani Evropske gospodarske skup-osti konec oktobra sprejeli u-trezne ukrepe in da se bo cena »livnega olja v novembru bolj pri-iližala ceni semenskega olja. Najbolj pa se je podražilo v preteklem mesecu maslo, in sicer od 30 do 250 lir za kg. Podražitev v prodaji na drobno sledi podra- žitvi avgusta. Zaradi tega so se podražile tudi druge maščobe, kot na primer slanina, katere cena na debelo je poskočila za poprečno 15 odst. Kot smo že omenili, so se v septembru podražile razne salame in šunka kot posledica podražitve vseh mesnih izdelkov na debelo v avgustu. Hkrati pa so se podražili tudi konzervirani paradižniki in paradižnikova konzervirana mezga, zaradi letošnjega slabega pridelka. Ugotovili so, da se je tudi cena sardin nekoliko povišala zaradi manjših količin na trgu. V septem- Slovensko gledališče v Trstu sprej'ema abonmaje za sezono 1968-69 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak dan od 9. do 14. ure. bru so dali na trg prve količine letošnje polentovke, ki je obdržala več ali manj lansko ceno. Tudi jajca so se nekoliko podražila zaradi sezonskih razlogov. Predvsem se občuti na trgu pomanjkanje domačih jajc. Ponovno so se podražile tudi razne vrste sira, tako v prodaji na drobno kot na debelo. Podražitev je znašala od 10 do 50 Ur za kg. To podražitev tolmačijo kot posledico nestalnega trga z mlekom ln mlečnimi izdelki. Zato predvidevajo, da se bo tudi v tem in v prihodnjem IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V Zena in njeni sorodniki so skupno napadli moža mesecu cena nekoliko dvignila. Poveljstvo mestnih redarjev o-pozarja, da je sedaj v prodaji na drobno v nekaterih prodajalnah tolminski sir vrste «latteria»,' ki so ga uvozili brez carine in ki ga prodajajo po izredno ugodni ceni. Tudi kakovost tega sira ne zaostaja za nobeno podobno domačo vrsto. V preteklem mesecu so začeli prodajati letošnji fižol po nekoliko znižani ceni zaradi dobre letine. Hkrati pa se je povišala cena navadne vrste riža od 15 do 20 lir za kg; prav za toliko pa se je znižala cena boljše vrste riža. Poročilo mestnih redarjev ugotavlja, da bo letošnji pridelek vina v Italiji zaradi slabe letine za o-krog 15 odst. nižji od lanskega. Poročilo pravi, da bo tudi alkoholna stopnja vina nižja. Naši kmetje pa pravijo, da bo letos vino pri nas boljše od lanskega. Mestni redarji predvidevajo, da se bodo vse vrste vina podražile. V septembru se je podražil tudi kis za, 10 Ur pri litru zaradi podražitve na debelo v mesecu avgustu. Kava, sladkor in razni nadomestki pa so ohranili prejšnje cene. Ribji trg je bil sorazmerno dobro založen, čeprav se je znatno zmanjšal ulov plave ribe, ki je bila v mesecu avgustu zaradi dobrega ulova bolj poceni. Zato je bilo na tržnici več vrst bele ribe, ki so se prodajale sorazmerno po precej dostopni ceni. V septembru so uvozili tudi več rib boljše vrste iz Istre in Kvarnera. Tudi na ze-lenjadno tržnico na debelo je prišlo v septembru mnogo blaga. Prodali so ga nad 85.000 stotov, lansko leto septembra pa komaj 74.000 stotov. Zato so bile tudi cene vseh sezonskih pridelkov ugodne. v Svetu evropskih občin. Nasprotovanje režimu grških polkovnikov je prišlo do izraza tudi v posebni resoluciji, v kateri člani Sveta evropskih občin protestirajo proti napovedi, da se bo u-deležila evropske konference krajevnih ustanov tudi grška delegacija, ki jo bodo sestavljali župani, ki jih je imenovala diktatorska oblast, potem ko je razpustila svobodno izvoljene občinske svete. Skupščina izraža v resoluciji upanje, da bodo njeni delegati na evropski konferenci krajevnih uprav storili vse za odstranitev grške delegacije. Sprejeta je bila tudi politična resolucija, v kateri je poudarjeno, da je javnost ze prepričana, da je treba združiti Evropo. V resoluciji je tudi rečeno, da so sedanji organi Evropske gospodarske skupnosti trdni temelji za bodočnost, da pa bo treba do združitve prehoditi še dolgo pot. Pred zaključkom zasedanja so sprejeli tudi stališče, da bo treba dati pobudo za ustanovitev evropske ustanove, v kateri «se bo lahko mladina svobodno srečavala, kjerkoli in kadarkoli bo to želela, da bo razpravljala o evropskih vprašanjih*. Poleg tega so delegati zavzeli polemično stališče do «napovedanega apolitičnega kongresa, ki bo kmalu v Pragi pod imenom «Evropa občin», kjer naj bi se sovjetski delegati sestali z iz- Vzrok spora je skih razmerah . bil v neurejenih družin-Vsi obtoženci oproščeni «Noi študenti» V roke nam je prišel izvod ct-klostiliranega lista «Noi studenti», ki ga po italijanskih srednjih šolah širijo člani Srednješolskega gibanja, ki se povezuje na nedavne izkušnje vseučiliškega študentskega gibanja Stališča, ki jih ima list do vpra Sanj šolske reforme, so brez dvoma zanimiva, presenetilo pa nas je nekaj nepričakovanega: list ima eno stran v slovenščini! Članek, naslovljen sProblemi slovenske šole», in ki opisuje stanje naših šol je napisan v slovenščini. Italijanski srednješolec, ki bo vzel v roke številko «Noi študenti», sicer ne bo razumel članka, ker ga niso prevedli, toda občutil bo, da MMMMIMIIMMIMMMMMMMIMIMIMMMMMMMIMMMMMMIMMMMMMIMMMMHMMMIMIMMIMMMIMMIIIMMIIMIMIMIt V PETEK PRIČETEK POKRAJINSKEGA KONGRESA PSU Za kongres izvoljeni delegati štirih struj Prvi dan bo kongres v Miljah, v soboto in nedeljo pa pri Sv. Soboti V petek ob 18.30 se prične v kinu «Volta.) v Miljah pokrajinski kongres združene socialistične stranke, na katerem t»do izvolili tri delegate za vsedržavni kongres stranke. Kongres bo trajal tri dni in se bo v soboto nadaljeval v prostorih sekcije stranke pri Sv. Soboti. Na volitvah po sekcijah Je dobila absolutno število giasov skupina «Autonomia socialista«, ki se v vsedržavnem merilu sklicuje na linijo Pretija in Mancinija in ki jo predstavljajo v Trstu sotajnik Pie-randrei, prof. Lonza in De Gioia. Ta skupina bo imela na pokrajinskem kongresu 45 delegatov ter je prejela 55,36 glasov. Skupina «Riscossa e unitk socialista« (struja vsedržavnega tajnika De Martina — v Trstu Pittoni, Apih, Laurenti. Pahor in Pečenko) je dobila 22,37 odst. glasov in 15 delegatov. Struja «Sinistra socialista« (lom-bardijevci) je prejela 11,18 odst. glasov In 4 delegate ter so v Trstu njeni najbolj vidni predstavniki Giaechetti, Balzano in Ghersi. Struja »Impegno socialista« (Gio-litti) je dobila 10,26 odst glasov in pet delegatov ter jo zastopata v Trstu Dulci in Boniciolli. Končno se je struja «Oorrente di rinnovamento socialista« (Tanassi — v Trstu Fazzini in de Pulciani) vključila v prvo, večinsko strujo, tako da bodo v nasprotju z vsedržavnim položajem, na kongresu zastopane samo štiri namesto pet struj. Kot je znano, se «Autonomia socialista« najbolj zavzema za sodelovanje v vladi levega centra in izraža do neke mere tudi težnje Nenni.ja. Sicer pa je zelo težko natančno opredeliti razne struje In vse njihove odtenke, saj so postali socialisti še bolj bogati z raznimi strujami in strujicami, kot so demokristjani. Vsekakor se zdi. da pojdeta iz Trsta na kongres1 dva delecnta večinske struje in en delegat De Martinove struje. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Bal larini, zapisnikarica Mastromauro, obramba Llotta iz Benetk) je bila včeraj kazenska razprava proti skupini oseb, ki živijo sicer v Me-strah pri Benetkah, toda so bile prijavljene tukajšnjemu sodišču za radi prekrška, ki so ga zagrešile v našem mestu. Na zatožni klopi so se znašli: 34-letna Luigina Basile, 56-letni Ni-cola Basile, 41-letna Gina di Bene- šče sklepalo glede ločitve med zakoncema. Pravda se je zaključila na Giovannijevo škodo, kajti sodniki so bili mnenja, da je bil prav on kriv neurejenega zakonskega živ. ljenja. Sklenilo je, da bo za otroke skrbela mati, toda oče bo moral plačevati vsak mesec 65.000 lir za vzdrževanje družine. Na včerajšnji obravnavi pred kazenskim sodiščem so obtoženci in tudi tožitelj potrdili svoje prejšnje izjave. Sodniki so sprejeli tožilčevo detto, ^etni^Francescc Basile ter zahteyo ter s„ oprostnl obtožence zaradi pomanjkanja dokazov 61-letna Rita Basile Na obravnavi je bil tudi 32-letnl Nicola Basile, ki pa ni nastopal kot obtoženec, temveč kot prizadeta stranka Že omenjene osebe so bile namreč obtožene, da so Gio-vannija Basileja preteple in telesno poškodovale, oziroma da so ga hudo žalile. Že iz samih priimkov je razvidno, da gre za ljudi iz italijanskega juga ter še posebej za bližnje sorodnike. Jedro prepira in potem fizičnega obračunavanja ter žalitev pa je bilo v napetih odnosih med Giovannijem Basilejem in njegovo ženo Luigino. Družinski spor se je začel že, ko je Giovanni Basile živel skupaj z ženo in tremi otroci v Mestrah. Družinsko življenje pa ni mirno potekalo, saj je prepir sledil prepiru, dokler se ni Giovanni naveličal ter zahteval od tamkajšnjega sodišča, da izda odlok o ločitvi za radi ženine krivde. Giovanni je trdil, da žena ni skrbela niti' zanj in niti za otroke, še preden je be neško civilno sodišče moglo sklepati o zahtevi, se Je Giovanni Basile preselil v Trst, kjer se je začel ukvarjati s trgovskimi posli. Njegova žena Luigina je pred beneškim sodiščem prikazala spor v popolnoma drugačni luči. Med drugim je obtožila moža, da se je zapletel v ljubezensko razmerje z neko drugo žensko. Prav v našem mestu je prišlo do obračuna med Giovannijem, ženo in njenimi so rodniiki, ki so menili, da ji morajo priskočiti na pomoč. Skupina razjarjenih Basilejev (tudi Giovanni se piše tako, toda ni njihov sorodnik) je napadla moškega v Ul. Fabio Severo. Prišlo je do prepira in pretepa ter do osebnih žalitev. Giovanni se je nazadnje znašel v splošni bolnišnici, toda poškodbe, ki jih je dobil, so bile malenkostne. Medtem je beneško civilno sodi- 34- Nesreča Tržačana na cesti pri Huminu Včeraj ob 13.15 so sprejeli ortopedski oddelek bolnišnice letnega težaka Silvana Dilenairdoja od Banov št. 57, ki si je pri pro-metini nesreči v bližini Gemone zlomil levo nadlahtnico, levo zapestje in se polbiil po čelu in prsnem košu. Nesreča se je pripetila predvčerajšnjim okoli 17.30, ko se je Di-lenardo peljal v avtu fiat 1100, ki ga je upravljal 39-letni Vito Ma dotto, tudi iz Trsta. Oba sta bila namenjena v Videm, potem pa bi morala nadaljevati pot proti Trstu. V bližini Humina (Gemona) pa je nenadoma počila zračnica in avto je zaneslo s ceste, šofer fia ta je ostal popolnoma nepoškodovan, medtem ko so Dilenardoja z rešilnim avtom RK huminske bolnišnice nemudoma odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dobra dva meseca. Umrla je zaradi zastrupitve s plinom Včeraj nekaj po polnoči je na II. kirurškem oddelku bolnišnice umrla 76-letna gospodinja Antonio Stavanič por. Jankovič z Opčin, ki se je predvčerajšnjim okoli 19. ure v svojem stanovanji) zastrupila s plinom. Kot je povedala njena 27 letna vnukinja Adrijana Cutina, ki jo je spremila v bolnišnic.1), se je' ženska ob tisti uri ver.ielno zaradi u-hajan.ja plina iz grelca nenadoma počutila slabo in padla v nezavest. voljenimi predstavniki zahodne Evrope v zelo zmedenem ozračju*. Včeraj je govoril tudi deželni odbornik Vicario, ki ji poudaril vlogo in važnost deželne avtonomije v naporih za združeno Evropo. Prof. Vicario je dal tudi izjavo za tržaški radio, v kateri je poleg druge-ga izrazi1 zadovoljstvo s stališčem Velike Britanije do evropske zdru žitve. Prijetna predstava Stalnega gledališča iz Genove V lepo zasedenem Avditoriju je včeraj zvečer doživela Goldonijeva komedija «Edem lizmed zadnjih karnevalskih večerov» v prijetni upri zoritvi Stalnega gledališča iz Ge nove prav,..topel sprejem. To qo stovanje gledališč iz ligurske pre stolnice spada v okvir sodelovanja med nekaterimi gledališči (Tako bo tržaško Stalno gledališče genovskemu občinstvu prikazalo Ibsenovega «Malega Eyolfa», ki ga je naštudiralo in igralo lansko sezono.) Uprizoritev sicer manj znanega Goldonijevega dela je oskrbel režiser Luigi Sguarzina. Ne da bi iskal karkoli posebnega, je dal predstavi značaj lahkotnosti, pri čemer se je vzdržal vsakega pretiravanja. Na odru se je tako pojavila galerija dokaj različnih vendar pa povsem resničnih tipov, ki so bili vsi po svoje zabavni, razen mladega, otožnega Anzoletta, ki je pravzaprav podoba samega avtorja ki je moral l. 1762 zapustiti svoje drage Benetke in oditi v Pariz. (Poslovil se je od Benetk s to komedijo, ki jo je postavil na oder na pustni torek omenjenega leta). Med nastopajočimi se je zlasti uveljavila Lucilla Morlacchi, pa tudi Esmeralda Ruspoli, Grazia Maria Spina, Wanda Benedetti in seveda stari znanki našega občinstva Elsa Vazzoler in Lina Volonghi. Med moškimi je zlasti ugajal Eros Pagni, z njim pa Camillo Milli, Giancarlo Zanetti, Toni Barpi, Gian-ni Fenzi in Omero Antonutti. V manjših vlogah so nastopili Renzo Martini, Sebastiano Tringali in Lu-ciano Razzini. Gianfranco Padovani zasluži pohvalo za domiselno izmenjavo scen, tako da se delo z menjavanjem slik sploh ni ustavljalo. Po njegovi zamisli so bili narejeni tudi kostumi. Fernando C. Mainardi im je avtor glasbe, ki se povsod lepo sklada z dobo, ko se igra dogaja. Vlaganje prošenj za akademsko leto 1968-69 Podprno društvo Dijaška matica sporoča, da sprejema prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1968-69 do 20. oktobra t. I. Visokošolci vlagajo prošnje na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri odboru Dijaške matice v Trstu, Ulica Geppa, 9/II. SINOČI PRI DOBERDOBU Pet ranj'enlh v prevrnjenem avtu Sinoči nekaj pred 20. uro se je pet mladih fantov iz Trsta ranilo pr: prometni nesreči pri Doberdobu. Do nesreče Je prišlo, ko je 19-letni dijak Massimo Vialmin iz Ul. ded Visiani 12 vozil svoj avto fiat 1100/103 iz Gorice proti Trstu. V fiatu so sedeli še 24-letni študent Gianfranco Damnote iz Ul. R. Manna 15, 20-letni trgovski potnik Luciane Lanzolla iz Istrske ulice 91, 19-letni trgovski potnik Giorgio Co-caini iz Rocola št. 1827 ter 20-letni trgovski potnik Adriano Adami iz Ul. Valdirivo 8. Ko je Vialmin privozdl do velike doline pri Doberdobu je na koncu ovinka nenadoma zagledal ustavljeno lambreto. Da bi se Izognil trčenju, je hitro pritisnil na zavore, vendar je bilo že prepozno, kajti zaneslo ga je na drugo stran cestišča, kjer se je avto obrnil in obtičal na strehi. Najhuje se je ranil šofer fiata Vialmin, ki se je pobil po čelu, glavi in desni roki ter dobil možganski pretres. Zdraviti se bo mo ral približno 20 dni. Ostali sopot, nfki fiata so zadobili manjše udar ce in bodo okrevali v nekaj dneh Vse ponesrečence so pripeljali v bolnišnico z osebnimi avtomobili. Gledališča SLOVENSKO GLELALISCE V pripravi je otvoritvena predstava sezone 1968-69, Antona Čehova «Tnl sestre«. Rezervacija abonmajev za sezono v pisarni! gledališča v Kulturnem domu v Ud. Petronio. VERDI V petek, 11. t. m. ob 21. url bo v gledal išču Verdi koncert nagrajenih skladb na XV. natečaju «Premio Cit-ta di Trieste« — VII, mednarodni na tečaj za simfonične skladbe 1968. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Maurizio Arena, solist pa bo čelist VVolfgang Boettcher. Na sporedu bodo skladbe: ((Sept e m be r v dolini Akags« Italijana Michela Liz-zija, ki Je osvojila 3. mesto, »Koncert za čelo in orkester« Nemca Hansa Vogla, ki je osvojil 2. mesto, ter »Simfonieta v štirih stavkih« Bolgara Aleksandra Josifova, ki Je osvojila 1. mesto. Vstop z vabili, ki so na razpolago pri konservatoriju Tartini v Ud. Ghega 12. TEATRO STABILE Od danes v Ajvditoniju na programu ponovitve Goldonijeve komedije «Eden zadnjih pustnih večerov« (U-na delile ultirne sere di Carnevale) v izvedbi gledališča «S-tatni'le» iz Genove. Predstave za abonma vsak večer ob 20.30, nedeljska popoldanska ob 16.30. Prodaja in rezervacija vstopnic v galeriji Protti (tel. 36-372). Razstava Acegata o mestnih prevozih Fotografska razstava, ki jo je pripravil Acegat ob priliki 5.' vsedržavnega zasedanja o mestnih prevozih, v Ul. Genova 6, vzbula živahno zanimanje. Razstava bo odprta do 12. t. m. od 8. do 13. ter od 16. do 19. ure. Razstavljeni so redki dokumenti o zgodovini prevozov v naši deželi, v Italiji in v svetu. Nazionale 16.00 »La volpe«. Sandy Denmis, Kriv Dullea. Technicolor. Grattacielo 16.00 »La ragazza con la pištola«. Monica Vitti, S. Baker. Technicolor. Eden 16j30 71° v * Poseljen ,op. nadaljnji umik preko Utane proti Stari gori in Čedadu. Ob tej priložnosti so me povabili, naj si ogledam top, kar sem iz radovednosti tudi storil. V nadaljnjem razgovoru pa sem izrazil začudenost nad napadom republikinov na kozake, saj so vendar sodelovali z njimi. Kaj ni malo čudno in zanimivo — prej prijatelji, zdaj sovražniki. Specogna Aldo iz Brnasa je namreč pripeljal s seboj vse republikine Iz kasarne v št. Petru in jih pri priči spremenil v partizane OSOP-PO. Specogna je bil namreč njihov komandant in te njegove vojake smo imenovali «Eroi delTultima ora» (((Heroji pet minut pred dvanajsto«). Sam pri sebi pa sem razmišljal, kaj vse se tukaj dogaja. Nato sem jima povedal, da smo tudi mi prišli z nalogo, da počistimo s kozaki. Pri tem sta me zavrnila, češ, kaj boš ti napravil z nekaj svojimi mandeljci, proti celemu kozaškemu polku. To me je podžgalo, da sem pričel na široko protestirati, medtem ko smo stali prav na sredi malega trga pred learno: uNaša enota ima samo nalogo, da prav s tega položaja prepreči umik kozakov v smeri proti Čedadu. Druga enota, okoli 30 mož, pa je že na položaju severovzhodno od Šent Lenarta in kot lahko čujete, se je že spopadla s kozaki«. Nato pa sem pričel tveziti: ((Nadalje Sedemnajsta brigada pritiska na kozaški polk iz smen Sp. Trbilj — Srednje — Stara gora, O-semnajsta brigada pa prodira iz smeri Ravne — Oblica — Kravar na Šent Lenart. Kakor torej vidite, nismo sami. Pri stvari gre za večjo silo, ki bo kaj kmalu opravila s kozaki«. Ta obrazložitev je napravila očiten in porazen vtis nanje. Delovala je tako, kakor sem pričakoval. Sklenib smo sporazum, da skupaj naskočimo kozake in da si potem plen razdelimo na polovico. Do tega pa ni prišlo, kajti oni sami se niso spopadli s sovražnikom neposredno, marveč so ga obstreljevali le s topom. Večina njih pa se je umaknila s škrutovega še preden je bila končana bitka s kozaki. S svojo enoto sem po dogovoru z ozopovci odhitel do šent Lenarta in se že takoj IZIDOR CRNOTA odličen borec beneškega bataljona reči, da so Livčani in okoličani s svojim sodelovanjem v bitki omogočili, da se je obračun s sovražnikom na njihovih domačih tleh končal s takšnim uspehom. Rezultat bitke je bil trideset mrtvih Nemcev, devetnajst u-jetnikov, petintrideset ranjenih, zaplenjeni so bili štirje puškomitraljezi, pet brzostrelk, enaindvajset pušk, več pištol in municije. Med ubitimi je bil tudi komandant nemške kolone. Čeprav so bili Nemci številnejši ter so svoj napad podprli z minometalskim ognjem, niso bili sposobni, da bi uničili naše enote. Kolikor jih je ostalo pri življenju, so se u-maknili na drugo stran doline, nad Livek pod vasjo Perati ter odtod napadli položaje z mi-nometalci. Mine so padale vsepovsod okoli nas in nad našimi glavami je neprestano žvižgalo. Skoro dve uri so eksplozije dvigale v zrak kamenje, zemljo in grmovje, a še vedno smo držali položaje v pričakovanju, da nas bodo ponovno skušali napasti, kar se pa ni zgodilo. Beneški bataljon se je na ukaz operativne- na levem bregu hudournika Arbeč spopadel s kozaki. Skupaj z drugo našo enoto, vsega kakih osemdeset mož, smo v glavnem uspeli uničiti oziroma razdejati kozaški polk. Ubili smo 31 kozakov, ujeli pa nad 100. Zaplenili smo o-koli 60 konj, 30 vozov, 4 topove kalibra 75/13, 5 minome-talcev, 13 težkih mitraljezov, več puškomitraljezov in pušk ter drugega vojnega materiala. Večina opreme, orožja, kakor tudi ujetnike smo odpeljali na «Žefacovo» dvorišče v škratovem, od koder smo ga kasneje transportirali v Klodič — v naše zaledje, ujetnike pa v Sev-ce nad Klodičem. Konje, ki smo jih zaplenili kozakom na območju šent Lenarta in Srednjega, smo razdelili zlasti med revnejše prebivalstvo. Kmalu po koncu vojne, že v začetku junija pa so nekateri od teh «herojev» vse te konje pobrali ljudem, čeprav so bili plen in poklon naše vojske. Ko že govorim o kozakih, naj povem, da je bdi poveljnik vseh kozaških enot v Italiji general Krasnov, eden izmed podrejenih oficirjev znanega ruskega generala Vlasova, ki se je predal Nemcem. Padel je nekje v Karniji, ob koncu vojne, ko se je umikal s svojimi enotami. Bil je nad 70 let star. Nemci so ga po vojni prekopali in prenesli njegove ostanke v Zapadno Nemčijo. Je pisec znanega romana «Od cesarskega orla do rdeče zastave« (v italijanščini: ((Dall’acqui!a imperiale alla bandiera rossa«), V svojem romanu niti ni besen antikomunist. Razume položaj «carske Rusije«, ki jo naslika realno v vsej svoji gnilobi. Med bitko je bil prijet tudi komandant kozaškega polka. Z njim sva se z Matijem Butalo pogajala po tolmaču, ruskem zdravniku pri OŠZP, Pavlu Filipovu, o popolni predaji celotnega polka. Naposled je kozaški poveljnik pristal, da se preda z ostankom polka, da pa mora zato v zaselek Zamir, kjer ga čaka celotni bataljon. Z Matijo sva sklenila, da mu pustiva nemško brzostrelko, nakar je odšel z obljubo, da bo bataljon v najkrajšem času pripeljal do Gr. Mjerse, koder smo se z njim pogajali. Po njegovem odhodu smo postavili močne zasede ob cesti, ki vodi v Zamir in vasico Utano. Vse zato, ker mu kljub vsemu nisva do kraja zaupala. Kljub najini previdnosti pa sva nasedla. Ta človek se je z bataljonom, ki mu je ostal, uspet prebiti do zaselka Jesenjč, severovzhodno od Utane, prekoračiti nato ponoči cesto, ki vodi iz Utane na Staro goro ter se v popolni temi skozi gozdove prebiti do Čedada, kjer pa ga je naslednje dni čakala ista usoda. Vse smo namreč zajeli ob napadu enot operativnega štaba in vojnega področja v okolici Čedada. Le komandantu in manjši skupini njegovih oficirjev je i^nelo pobegniti. Z Matijo sva se kasneje pogovarjala o tem poveljniku in si priznala napako, ki sva jo napravila s tem, da sva mu preveč zaupala. Ce bi odločila tako, da mu dodeliva spremstvo močne naše enote, bi bil nujno prisiljen, da izda povelje za predajo, sicer bi bil ob glavo. Ker sem že omenjal ruskega zdravnika Filipova, naj se ga spomnim na ten mestu z nekaj več kot enim samim stavkom. Bila sva ne le bojna tovariša, ampak tudi dobra prijatelja in sva se seznanila že v juliju 1944. leta, ko je prišel v naše kraje, odnosno v enote BBO. Večkrat sem ga peljal na svoj dom. Vsi moji doma so se z njim dobro razumeli in ga spoštovali. Kot zdravnik je bil zelo sposoben in vesten. Kjerkoli je bilo slišati, da je kdo zbolel, je Pavel Filipov odhitel na pomoč. Navadno je bil pri roki prej kakor krajevni zdravnik. Nikoli ni nikomur odrekel usluge, naj je bilo to podnevi ali ponoči ali pa v težkih vremenskih neprilikah. K bolnikom je zahajal tudi v kraje na nevarnejših področjih kjer bi bil prav lahko padel v zasedo sovražniku Domačini se ga zato še vedno hvaležno spominjajo, zlasti tisti ki so ga potrebovali in prepričan sem, da bo marsikateremu ostal v trajnem in dragem spominu. Kadar sva se pogovarjala, mi je večkrat obširno pripovedoval o oktobrski revoluciji in o svoji domovini Pripovedoval je tudi, kako se je reši) iz taborišča ujetnikov na Štajerskem s pomočjo naših aktivistov in kako se je prvič spopadel s sovražnikom na Pohorju, že potem, ko se je vključil v naše partizanske vrste. Ob samem koncu vojne je bil poklican, kot vsi njegovi rojaki, na štab IX korpusa, odkoder so se vsi vrnili v domovino. Slovo od njega je bilo prisrčno. Takrat sem ga prosil, naj mi piše. vendar se ni oglasil. Vsa povojna leta ga iščem na vse načine, vendar nisem uspel zvedeti, ali se je vrnil v domovino in če sploh še živi. Kakorkoli, ostal mi bo v lepem spominu. (Nadaljevanje sledi) PKIIVIUKarU DhEVNIK. i *wO #. Oisiouid Goriško-beneški dnevnik PRVI POSVET NA TRGOVINSKI ZBORNICI OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH PROSVETARJEV Andrejev sejem v Gorici mora prerasti ozek krajevni okvir Misliti bo treba na gradnjo stalnega razstavnega paviljona Koristno posvetovanje Slovenske prosvetne zveze V zadnji plodoviti sezoni smo imeli vrsto pomembnih prireditev - Kaj nameravamo napraviti v pri-hodnje - Potrebno je utrditi organizacijo društev Na sedežu trgovinske zbornice ▼ Gorici so imeli v ponedeljek prvi posvet v zvezi s pripravami na letošnji Andrejev sejem v Gorici in da bi obenem pripravili osnove za še obsežnejše manifestacije v prihodnjih letih. Posvetovanje je vodil, kot zastopnik predsednika zbornice, prof. Marsano, prisotni pa so bili predstavniki občinske uprave iz Gorice, pokrajinske uprave, kmetijskega nadzorništva, Pro loco in raznih drugih strokovnih združenj. Prof. Marsano je najprej na kratko orisal zgodovino dosedanjih manifestacij in semnja od leta 1946 dalje ter poudaril važnost za Gorico, da se še bolj organsko razvije ta gospodarska pobuda. Po njegovem poročilu se je razvila debata, v katero so posegli Agati, grof Attems, dr. Baum, dr. Veronese, Miolato in dr. Pellis, ki so obravnavali problem vsak s svojega stališča; vsi pa so soglašali s tem, da je potrebno ustanoviti stalen odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev posebnega »sejemskega odbora«. Ta odbor naj bi s primemo finančno podporo pripravil razne pobude na gospodarskem, tehnično-kultumem in na umetniškem področju, ki naj bi presegle krajevni Okvir. Po zaključku debate so se sporazumeli, da se bodo ponovno sestali v torek 18. t. m. in da bodo takrat bolj podrobno izdelali program za letošnji Andrejev sejem, ki naj bi imel predvsem kmetijski značaj. Obenem pa bodo začrtali tudi glavne smernice programa za bodoča leta, za kar bi moral biti prvi akt ustanovitve sejemske ustanove, ki naj bi Zbrala primerna sredstva aa postavitev stalnega paviljona za razstave, ki naj bi zajele vse veje goriSkega gospodarskega življenja. Kino Gorica GORSO. 17.00; «11 mondo 4 pieno dl papšn, S. Dee in G. Hamilton. Ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. 17.15: «1 berretti ver- di», J. Wayne in D. Janssen. A-meriški kinemaskppe v barvah. MODERNISSIMO. 17-32: «Per un pugno