f,OMVr http://www.primorski.eu novosti na Www.primorski.eu Primorski PETEK, 17. JULIJA 2009 Št. 168 (19.567) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dipiazza praznuje, Dolina in Milje pa ne SandorTence Italija je glede energije (nafta in plin) totalno odvisna od tujine. Te odvisnosti še dolgo ne bo omilila, lahko pa jo, kot se temu pravi, nekoliko boljše upravlja. Tudi z energetskim varčevanjem, za katerega je žal zelo malo posluha. Zgodba o plinskem terminalu, ki ga načrtujejo v Žavljah, je dolga in zapletena. Stroka ima o tem različna mnenja, da ne govorimo o politiki, kjer je tudi v istih strankah in koalicijah slišati različna stališča. Vsakdo naj bi imel, kot vedno, svoj prav, za uplinjevalnikom pa se seveda skrivajo tudi veliki gospodarski in finančni interesi. Tržaški župan računa, da bo terminal prinesel mestu velike ugodnosti in tudi razvojne možnosti. Če bo tako, bo pokazal čas. Moti pa, da so vplivni dejavniki pri tem popolnoma prezrli stališča občin Milje in Dolina. Njihov odnos do teh dveh uprav že meji na zaničevanje, kar z grenkobo ugotavljata župana Nerio Nesladek in Fulvia Premolin. Veliki prevladujejo nad majhnimi, potem govorijo o federalizmu in o vlogi občinskih uprav. V Sloveniji so svojčas skoraj »križali« Riccarda Illyja, ker je podpiral terminal v Tržaškem zalivu. Illyjeva zamisel se nam ni zdela dobra, reakcije v Sloveniji pa pretirane in tudi de-magoško nastrojene. S kopenskim terminalom je drugačna zgodba. Ne vemo, če je bolj ali manj varen in škodljiv od morskega, z radovednostjo pa pričakujemo, kako se bo o njem opredelila Slovenija. LJUBLJANA - Gospodarski forum manjšine se je srečal s predstavniki slovenske vlade Dokument s predlogi za čezmejno sodelovanje Za posebno omizje - Žekš, Pavšič in Štoka o bližnjem obisku Tonda v Ljubljani ENERGIJA Žaveljski terminal LJUBLJANA - Člani Gospodarskega foruma Slovencev v Italiji so se včeraj v Ljubljani prvič sestali z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem, visokimi predstavniki slovenskih ministrstev za gospodarstvo, finance in zunanje zadeve ter slovenske vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, katerim so predstavili dokument, ki vsebuje predloge manjšine za čez- mejno sodelovanje. Iz srečanja je izšel predlog o oblikovanju posebnega telesa oz. omizja, v katerega bi razna slovenska ministrstva določila predstavnike, ki bi bili zadolženi za ukvarjanje z manjšinsko problematiko, tako omizje pa bi bilo partner Gospodarskega foruma manjšine. Pred srečanjem z Gospodarskim forumom pa se je minister Žekš sestal s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko, beseda pa je tekla o bližnjem obisku predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda v Ljubljani oz. o možnosti, da Tondo poseže v Rimu glede finančnih prispevkov za manjšino ter o možnostih čezmejnega sodelovanja med Slovenijo, FJK in manjšinami. Na 3. strani GORICA - Sinoči v parku vile Coronini Pod zvezdami se je pričel festival za nagrado Amidei GORICA - Sinoči se je množica ljubiteljev filmske umetnosti zbrala v parku vile Coronini v Gorici, kjer se je pričela 28. izvedba mednarodne nagrade za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei. Slavnostna gosta večera sta bila italijanska filmska mojstra Franco Giraldi in Ettore Scola, ki sta tudi člana letošnje žirije, danes popoldne pa se bosta udeležila okrogle mize o italijanskih scenaristih. Po uvodnih pozdravih, s katerimi se je festival za nagrado Amidei slovesno pričel, so sinoči predvajali film Questio-ni di cuore režiserke Francesce Arc-hibugi. Na 14. strani DEVETAKI Mladenič z motorjem v smrt DEVETAKI - Nedaleč od De-vetakov, malega zaselka doberdobske občine, se je včeraj popoldne zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 17-letni Kevin Pon-zetta. S svojim motorjem tipa Aprila RS 125 je vozil po pokrajinski cesti št. 15, ki vodi z Devetakov proti Poljanam in Doberdobu. Na ostrem ovinku je izgubil nadzor nad svojim motorjem in trčil v obcestno ograjo. Zadobil je tako hude poškodbe, da je umrl kmalu po prihodu reševalcev. Mladenič zapušča mater, očeta, brata in tudi dvoletnega sina. Na 13. strani TRST - Odločitev italijanske vlade o gradnji uplinjevalnika pri Žavljah je po pričakovanjih doživela različne odzive. Tržaški župan Roberto Dipiazza govori o zgodovinskem dogodku za Trst, njegova kolega v Miljah in v Dolini pa sta zelo razočarana, ker so pristojni dejavniki popolnoma prezrli njuno mnenje. Fulvia Pre-molin nima nobenih jamstev za varnost ljudi in okolja, Nerio Ne-sladek pa govori o skrajno zani-čevalnem odnosu do Miljčanov. Plinski terminal družbe Gas Natural pozdravlja predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat. Z njenim stališčem ne soglaša levica v pokrajinski koaliciji. Različna mnenja prihajajo do izraza tudi v Demokratski stranki, medtem ko gradnjo upli-njevalnika podpira deželni tajnik UIL Luca Visentini, ki je tudi član Demokratske stranke. Oglasil se je slovenski okolj-ski minister Karel Erjavec. Povedal je, da je Slovenija dobila od Italije novico o koncu postopka za terminal, dokumentacijo iz Rima pa bodo pristojne slovenske službe proučile v naslednjih tednih, najbrž šele septembra. Ministrovo stališče o žaveljskem terminalu je že doživelo pripombe stranke Zares. Na 6. strani Srbski premier Cvetkovic odprl razstavo o Srbih v Trstu Na 7. strani Režiserja in igralce je »mesto norcev« povsem prevzelo Na 10. strani Dodeljena gradbena dela za avtocesto Gorica-Vileš Na 12. strani Nogometaš Alen Carli o novi sezoni v profesionalni 2. diviziji Na 17. strani 2 Petek, 17. julija 2009 ALPE-JADRAN / STRASBOURG - Organi Evropskega parlamenta začeli z delom Slovenski poslanci sodelujejo v več odborih Kar trije poslanci (Kacin, Peterle in Thaler) v odboru za zunanje zadeve STRASBOURG - Vseh sedem evropskih poslancev iz Slovenije je bilo včeraj v Evropskem parlamentu potrjenih v odbore, za katere so se dogovorili, in so že začeli z delom. Evropski parlament je zadnji dan ustanovnega zasedanja potrdil sestavo vseh 20 odborov in dveh pododborov. 12 med njimi jih je že imelo ustanovne seje, ostali se bodo sešli v ponedeljek v Bruslju.Med odbori, ki so se že danes sešli na ustanovnih sejah, so tudi vsi tisti, v katerih delujejo poslanci iz Slovenije, razen odbora za promet. Tako so predsednike in podpredsednike že izvolili v odboru za zunanje zadeve, katerega člani so tudi kar trije poslanci iz Slovenije - Jelko Kacin (AL-DE/LDS), Lojze Peterle (EPP/NSi) in Zoran Thaler (S&D/SD). Kacin in Peterle sta v tem prestižnem odboru delovala že v prejšnjem petletnem mandatu. Milan Zver (EPP/SDS) je član odbora za kulturo in izobraževanje, Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) pa je že drugi mandat članica odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Tanja Fajon (S&D/SD) je z včerajšnjo potrditvijo sestave odborov postala članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, medtem ko je Ivo Vajgl (AL-DE/Zares) član odbora za razvoj. Poslanci poleg v odborih delujejo tudi v delegacijah, ki jih bo Evropski parlament predvidoma potrdil septembra. Evropski poslanci iz Slovenije so že v sredo, ko so bile sestave odborov že dogovorjene, dejali, da so zadovoljni. »Zelo sem zadovoljen, dobili smo vse, kar smo želeli,« je dejal vodja tričlanske slovenske delegacije v EPP Zver. Člana slovenske delegacije v S&D, Thaler in Fajonova, oba novinca v evropskih poslanskih klopeh, sta z razpletom zadovoljna, ker sta uresničila prioritete, ki sta si jih zastavila že v kampanji za evropske volitve. Izkupiček boja za sedeže v odborih ustreza tudi poslancema skupine Liberalcev Kacinu in Vaj-glu. (STA) Dvorana Evropskega parlamenta TRST - Mladi na pobudo zveze Slovenci po svetu na obisku v naši deželi Starši so morali iz Nadiških dolin v svet, sinovi in vnuki pa naj ostanejo povezani s kraji izvora TRST - Predsednik deželnega sveta Eduard Ballaman je včeraj na sedežu sveta n Trgu Oberdan sprejel skupino šstnajstih mladih sinov izseljencev iz naše dežele. Gre za otroke izseljencev slovenskega izvora iz Na-diških dolin in Krasa, ki so rojeni v tujini, a se po deželnih programih na pobudo izseljenske organizacije Slovenci po svetu vračajo v domovino svojih staršev in dedov. Na obisku v Deželenem svetu jih je včeraj spremljal predsednik organizacije Dante Del Medico. Mlade goste, ki prihajajo iz Kanade, Avstralije in Argentine je najprej nagovoril predsednik Ballaman, ki je poudaril voljo dežele, da ohrani plodne stike z izseljenci in njihovimi potomci v svetu. O večkulturnosti dežele pa jim je v slovenščini in italijanščini spregovoril deželni svetnik Igor Ga-brovec, ki je mladim pri tem povedal, da imajo deželni svetniki pravico govoriti v svojem maternem jeziku. Mladi so se zbrali v dvorani, kjer zaseda deželni svet Vložena obtožba zoper Kristino Mislej zaradi umora svojih dveh otrok KOPER - Okrožno sodišče v Kopru je potrdilo, da je bila zoper Kristino Mislej, osumljeno umora svojih dveh otrok, na sodišču vložena obtožba zaradi dveh kaznivih dejanj umora. Zagovornik Misle-jeve je zoper obtožbo podal ugovor, o čemer še ni odločeno, saj se mora o ugovoru izjasniti tudi koprsko okrožno državno tožilstvo. Kot je znano, se je v noči z 28. na 29. marec v Sežani zgodila huda družinska tragedija, v kateri sta nasilne smrti umrla dva otroka. Zoper mater Kristino Mislej je bila vložena kazenska ovadba. Mi-slejeva je na zaslišanju pri preiskovalni sodnici, ki je potekalo aprila letos, krivdo zavrnila. Odvetnik Franci Matoz, ki zastopa očeta otrok, trdi, da je za tragedijo odgovoren tudi Center za socialno delo Sežana. Kot je dejal Matoz, so nekateri v tem primeru delali nestrokovno, pri čemer navaja vlogo psihiatra Gorazda Mra-vljeta, ki je v razveznem postopku podajal mnenju o stanju mate- Potresni sunek blizu Ilirske Bistrice LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj ponoči ob 4.03 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 55 kilometrov južno od Ljubljane, v bližini Ilirske Bistrice, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Preliminarno ocenjena ma-gnituda potresa je bila 1,5, intenziteta potresa v širšem nadžariš-čnem območju pa ni presegla tretje stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci Pivke. ■ I V I v • v Založen s hašišem • * * i * in norimi gobami ZAGREB- Hrvaški policisti so na mejnem prehodu Gruškovje v torek zvečer prijeli 31-letnega slovenskega državljana, pri katerem so našli nore gobe, hašiš in cigareto marihuane, je sporočila kra-pinsko-zagorska policijska upra-va.Slovenec je na Hrvaško prispel z avtobusom, policija pa je pri njem odkrila osem gramov hašiša, ki jih je imel v žepu, ter šest gramov halucinogenih gob. V potovalni torbi pa so našli še smotko z mešanico tobaka in hašiša. Proti 31-letnem moškemu so sprožili kriminalistično preiskavo. re. CELOVEC - Množična romanja na kraja nesreče, kjer je koroški deželni glavar lani izgubil življenje in kjer je pokopan Haider na Koroškem postal mit Ob prvi obletnici smrti bodo njemu v spomin odprli razstavo v nekdanjem bunkerju nacistov - Razstava sovpada z 89-letnico koroškega plebiscita CELOVEC - Nekdanji koroški deželni glavar Jorg Haider, ki je 11. oktobra lani s svojim službenim avtom močno vinjen in s hitrostjo nad 180 kilometrov na jugu Celovca drvel v smrt, je na Koroškem slej ko prej prisoten. Na kraju nesreče, kjer so medtem postavili manjše spominsko obeležje, se vsak dan ustavlja več sto ljudi in v njegov spomin prižiga sveče, še več ljudi pa dnevno - še posebej ob konecu tedna -obišče kraj njegovega zadnjega počitka na Rutah v občini Bistrica v Rožu. Ta spominski kraj pri družinski kapelici na senčni strani Karavank, kjer je žara pokojnega, je postal prava romarska točka: obiskovalci oz. pristaši rajnega desničarskega populista prihajajo na Haider-jev grob iz vseh delov Avstrije (še posebej iz njegove rojstne dežele Zgornje Avstrije, a tudi iz Nižje Avstrije in Štajerske), v velikem številu pa tudi iz Nemčije. In to ne le z osebnimi avtomobili, temveč tudi v nabito polnih avtobusih! Toda s tem Haiderjeve prisotnosti med prebivalstvom, še posebej njegovimi slej ko prej množičnimi pristaši, še zdaleč ni konec. V Celovcu že pripravljajo ob prvi obletnici njegove smrti oz. na dan prej, ki sovpada z 89. obletnico plebiscita leta 1920 na Koroškem, tudi veliko razstavo o Jorgu Haiderju. Kraj razstave pa je povsem zgovoren: bunker, katerega so nacisti leta 1942 po povelju Adolfa Hitlerja zgradili pod ti. Križno goro na severozahodu koroške prestolnice in ki bi takratnim nacističnim vladarjem služil kot sedež poveljstva za Koroško. 7. maja 1945 pa je prav iz tega bunkerja zloglasni gauleiter Friedrich Rainer razglasil kapitulacijo nacističnih oblasti na Koroškem. Organizatorji razstave, Haiderjevi politični naslednki v najvišjih političnih funkcijah v deželi in v mestu Celovec, pričakujejo samo v dnevih otvoritve razstave blizu 70.000 obiskovalcev. Poleg obširne galerije Haiderjevih slik kot politik in človek naj bi na razstavi pokazali tudi Haiderjevo delovno mizo kot deželni glavar iz pisarne urada koroški deželne vlade, nadalje pisma ter pomembne govore. V dogovoru z njegovo vdovo Claudio pa naj bi bilo razstavljenih tudi nekaj „kritičnih stvari«. Kaj konkretno, zaenkrat še ni znano. Šele pred nekaj dnevi se je v zvezi s Haiderjevo smrtjo v javnosti pojavil spet njegov nekdanji osebni sekretar Štefan Petzner. Vnovič je izrazil je sum, da je Haider postal žrtev atentata, torej da je bil umorjen. Tako po neki javnom-nenjski raziskava sicer misli tudi skoraj 15 odstotkov Avstrijcev, več kot polovica pa je medtem prepričana, da je nedvoumno karizmatičen vodja avstrijske desnice pač tragično umrl v prometni nesreči. Ob zvezni cesti južno od Celovca proti Ljubelju, kjer se je 11. oktobra lani smrtno ponesrečil Joerg Haider, so medtem postavili spominsko obeležje s sliko desničarskeg populista, pri katerem se dnevno ustavljajo na stotine ljudi. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 17. julija 2009 3 SLOVENIJA-MANJŠINA - Člani Gospodarskega foruma na srečanju s predstavniki slovenske vlade Oris dokumenta s predlogi manjšine Partner foruma naj bo medministrsko omizje Želja po usklajenem delovanju - Slovenija naj podpre strateške projekte manjšine - Pospešiti delo Mešane komisije med Slovenijo in FJK LJUBLJANA - Le dva dni po uradni predstavitvi v Trstu so člani Gospodarskega foruma Slovencev v Italiji bili včeraj v Ljubljani na prvem spoznavnem srečanju s predstavniki slovenske vlade, katerim so orisali predloge v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, ki so jih zbrali v posebnem dokumentu, glavni rezultat srečanja pa je predlog o koordinacijskem telesu oz. omizju med slovenskimi ministrstvi, ki bi postalo partner Gospodarskega foruma. Od napovedanih šestih ministrov se je srečanja v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu udeležil le pristojni minister Boštjan Žekš z državnim sekretarjem Borisom Jesihom, medtem ko so ostali poslali svoje zastopnike: tu so pred-njačila zlasti ministrstva za gospodarstvo, finance in zunanje zadeve ter Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, srečanja pa se je udeležila tudi slovenska konzulka v Trstu Bojana Cipot. Ti so prisluhnili zamejskim predstavnikom (predsednikoma Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki, predsedniku finančne družbe KB 1909 Borisu Pericu, predsedniku in direktorju Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niku Tenzeju in Andreju Šiku, predsedniku Kmečke zveze Francu Fabcu ter predsednikoma Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Sergiju Stancichu in Dariu Pericu), ki so v Ljubljano prišli z dve strani dolgim dokumentom s predlogi manjšine za čezmejno sodelovanje. Ob zahtevi po soudeležbi manjšine pri postopku spreminjanja zakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu se Gospodarski forum zavzema za usklajevanje delovanja in mnenj struktur za čezmejno sodelovanje v okviru evropskih projektov ter za stalno in usklajeno delovanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter struktur slovenske manjšine v Italiji. Na gospodarskem področju je potrebno utrditi kapitalsko osnovo manjšinskega gospodarstva, indirektno podporo pomeni tudi priznavanje in uveljavljanje vloge manjšinskih organizacij. Ločiti je treba tudi razpise in druge pobude za Slovence v zamejstvu in tiste po svetu ter pomagati uveljavljanju zamejskih podjetij v slovenskem prostoru. Slovenci v sosednjih državah lahko na podlagi dolgoletnih izkušenj pomagajo pri iskanju najbolj primernih rešitev in izboljšanju sistema črpanja sredstev iz Evropske unije, Slovenija pa naj podpre t.i. »strateške projekte« manjšine na področju jezika (Jezik), medijev (Media), čezmejne konkurenčnosti (Icon), traj-nostnega upravljanja naravnih virov (Kras) in sonaravnega upravljanja okolja (Sigma 2). Člani Gospodarskega foruma dalje menijo, da je potrebno pospešiti delovanje omizij v okviru Mešane komisije o skupnem razvoju med Slovenijo in Furla-nijo-Julijsko krajino, na področju kmetijstva in okolja pa mora Slovenija izvajati aktivno vlogo do FJK za uresničevanje aktivnega varstva okolja in podeželske dediščine v obmejnem prostoru s spodbujanjem tradicionalnih dejavnosti. Uresničevati bi morali tudi specifične načrte krajevnih in državnih skupnosti ter ustanoviti Mešano paritetno komisijo, za katero sta se že v prejšnjem mandatu obvezala deželna vlada FJK in slovensko ministrstvo za kmetijstvo. Kot že rečeno, je iz včerajšnjega srečanja izšel tudi predlog, da bi posamezna slovenska ministrstva v svoji sredi določila ljudi, ki bi se ukvarjali z manjšinsko problematiko. Tako omizje, ki bi ga koordiniral prav minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, bi bilo partner Gospodarskega foruma. Po mnenju ministra Žekša bi morali gospodarsko podpirati obmejni pas na vseh mejah s sosednjimi državami, da bi se ti predeli, in z njimi tudi slovenstvo, razvijali. V tem smislu bo posredoval ustrezen predlog slovenski vladi, na srečanju z novinarji, ki je potekalo po končanem sestanku, pa je tudi kritično ocenil selitev podružnice Nove Ljubljanske banke iz tržaškega mestnega središča na Opčine, saj se je po njegovih besedah podružnica pred leti na politično pobudo preselila iz Milana v Trst prav zaradi pomena zamejstva in Trsta za Slovenijo. Sestanek sta pozitivno ocenila predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka. Če je prvi govoril o razgovorih o tem, kako doseči večjo povezanost med gospodarstveniki in finančniki iz Slovenije in manjšine, za drugega včerajšnje srečanje predstavlja uvod v novo sodelovanje, podobno kot Žekš pa je poudaril potrebo po tem, da se slovenske gospodarske in druge ustanove ne selijo iz mestnih središč. Po besedah predsednika družbe KB1909 Borisa Perica je bila ena od obravnavanih tematik tudi ta, kako bi slovenske državne inštituci-je spodbujale tudi gospodarsko sodelovanje na obmejnem območju. Tu imajo ministrstva nekatere vzvode, pa tudi sama država ima deleže v družbah, podjetjih ter v finančnem sektorju in zavarovalništvu. Pri čezmejnih evropskih projektih pa si Peric želi konkretnejšega sodelovanja slovenske države. (STA+CR) Minister Žekš in člani Gospodarskega foruma so se rokovali, a tudi pogovarjali o bolj konkretnih možnostih sodelovanja med Slovenijo in manjšino BOBO SLOVENIJA-MANJŠINA - Žekš s Pavšičem in Štoko Pred Tondovim obiskom Predsednik FJK bi lahko posegel v Rimu v zvezi s finančnimi prispevki za naše glavne ustanove LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je včeraj pred srečanjem z Gospodarskim forumom sestal s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko v zvezi z bližnjim torkovim obiskom predsednika deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine Renza Tonda v Ljubljani. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi državni sekretar Boris Jesih, vodja sektorja za odnose z državami zahodne, severne in srednje Evrope pri ministrstvu za notranje zadeve Ingrid Sergaš in konzulka Republike Slovenije v Trstu Bojana Cipot, so prišli na dan nekateri predlogi v zvezi s finančnim položajem slovenske manjšine in čezmejnim sodelovanjem. Tondo bi lahko posegel glede finančne pomoči za nekatere pomembne manjšinske ustanove, kot sta npr. Slovensko stalno gledališče in Primorski dnevnik, in glede ohranjanja iste vsote sredstev, ki jo Rim na podlagi zaščitnega zakona trenutno namenja Slovencem Minister Žekš (desno) se je tudi ločeno sestal s predsednikoma SKGZ in SSO Pavšičem in Štoko BOBO v Italiji, je bilo rečeno, govorilo pa se je tudi o možnosti sistemskega bilateralnega dogovarjanja med Slovenijo in FJK, v katero bi vključili obe manjšini, slovensko v Italiji in italijansko v Sloveniji, dalje o potrebi po čim prejšnjem začetku delovanja že obstoječih omizij, Slovenija in FJK pa bi lahko ustanovili stalno omizje, ki bi se ukvarjalo z manjšinskim vpra- šanjem. Govor je bil tudi o pomenu evropskih projektov. Ob tem je novinarjem Žekš še povedal, da bodo tudi njegovemu resorju zmanjšali sredstva, ampak ne na račun podpore Slovencem v zamejstvu in po svetu, temveč na račun nekaterih stroškov urada, kot so dražja potovanja v tujino. (STA+CR) POLETNI FOTOUTRIP 09 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Vzemite nas s seboj na počitnice! Po lanskem velikem uspehu se med naše bralke in bralce vrača Poletni fotutrip. Spet želimo videti posnetke z vaših počitnic: ker pa ne bi radi, da bi med počivanjem na domačem ležalniku, poležavanjem na plaži, plezanju po hribih, ali ogledom tujih prestolnic pozabili na nas, je tema letošnjega Fotoutripa ... Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Nato pojdite na spletno stran www.primorski.eu in izberite Fotografije bralcev: če niste še registrirani uporabnik naše spletne strani, storite to nemudoma ...kajti samo tako nam boste lahko posredovali svoj fotoutrip letošnjega poletja! Vaši posnetki pa bodo tako vidni vsem obiskovalcem svetovnega spleta. Dajte torej duška svoji fantaziji in fotografski žilici in pojdite ...Na počitnice s Primorskim! C00PERATIVE OPERAIE DITRIESTE, ISTRIA E FRIVLI - Zadružna družba Ulica G. in S. Caboto 19/10 - Trst Sklic redne skupščine delničarjev Predsednik zadruge Cooperative Operaie diTrieste, Istria e Friuli.na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 1 S.julija 2009 in vskladu s statutarnimi določbami,sklicuje Redno skupščino delničarjev za izvolitev organov družbe dne 1 .oktobra 2009 ob 11.00 uri na sedežu družbe vTrstu, Ulica G. in S. Caboto 19/10,v prvem sklicu,in po potrebi dne 2.oktobra 2009 na istem sedežu in ob isti uri v drugem sklicu,z naslednjim dnevnim redom: 1. imenovanječlanovUpravnegaodboraza poslovna leta2009,2010in2011; 2. imenovanje članov in predsednika Nadzornega sveta za poslovna leta2009,2010in 2011; Vskladu s 17.členom Statuta družbe bo skupščina potekala po sistemu glasovanja po pošti. Volilni pravilnikje hranjen na sedežu družbe in pri notarju,ki predseduje volilnemu odboru,kjer je na razpolago delničarjem za vpogled. Notar, ki predseduje volilnemu odboru in ga imenuje Upravni odborje dr.Giuliano Chersi iz Notarskega okrožja Trst.V primeru, da se dr.Chersi ne bi mogel udeležiti skupščine iz kakršnegakoli razloga,ga bo avtomatično nadomestil notar dr. Furio dei Rossi ali drugi notar,ki ga bo določil eden izmed njiju. Volilne sezname kandidatov za člane Upravnega odbora in Nadzornega sveta je treba predložiti notarju, ki predseduje volilnemu odboru, od ponedeljka do četrtka od 9.30 do 12.30 ure in od 16.00 do 19.00 ure in ob petkih od 9.30 do 16.30 ure (ob sabotah, nedeljah in praznikih tega ni mogoče storiti) v roku 21 dni od objave tega obvestila na oglasni deski na sedežu družbe.Volilni seznami morajo biti podpisani pred notarjem, kot določa pravilnik. Glasovnice za izvolitev organov družbe bodo poslane vsem delničarjem na dom,za kar bo poskrbel volilni odbor. Kdor iz kateregakoli razloga ne bi prejel glasovnice, lahko volilni odbor prosi za izdajo glasovnice pri tajništvu družbe, Ulica G. in S. Caboto 19/10,Trst, tel. +39 040 8328311, ki bo poskrbelo za postopek. Glasovnice je treba poslati ali dostaviti notarju,ki predseduje volinemu odboru,dr.Giulianu Chersiju,Ulica San Nicolo 33,34121 Trst. Glasovnice morajo prispeti na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 9.30 ure dne 1. oktobra 2009, da bodo veljavne za prvi sklic, in v primeru potrebe do 9.30 ure dne 2.oktobra 2009,da bodo veljavne za drugi sklic,skupaj s tistimi, ki bodo prispele do roka za prvi sklic. Kerglasovanje poteka po pošti,spodaj navajamo celotno besedilo sklepa,ki gaje predlagal Upravni odbor zadruge: Skupščina delničarjev zadružne družbe Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli, ki se sestaja na rednem sklicu, po sprejemu predloga Predsednika vvednost, sklepa 1. imenovanjekandidatov,kibodoizvoljenivskladuspravilnikom,začlaneUpravnegaodbora; 2. imenovanje kandidatov, ki bodo izvoljeni v skladu s pravilnikom, za dane in predsednika Nadzornega sveta in izplačilo honorarjevv skladu s cenikom profesionalnihstoritev,kije vveljaviza tovrstnefunkcije. VTrstu, 15.julija 2009 Predsednik Upravnega odbora UvioMarchetti 4 Sobota, 18. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Spreminjanje in odzivanje Evelina Umek / časi se spreminjajo in z njimi se spreminjamo tudi mi, so zapisali stari Rimljani. Časi so se res spremenili, najprej postopoma, neopazno, zdaj ob krizi pa te spremembe vidimo in tudi občutimo. Porajata se mi dve vprašanji. Ali se znamo, zmoremo spremeniti v skladu z novimi okoliščinami, sprejeti izzive sprememb in se jim primerno odzvati. In drugo vprašanje: Koliko smo sploh sposobni dojeti spremembe, ki so se ves čas dogajale v manjšini, vendar jih nismo bili sposobni videti? Poleg tradicionalnih delitev nastajajo nove. Kot smo že velikokrat brali prav na teh straneh, biti Slovenec ali se počutiti kot Slovenec v Italiji danes ni nekaj stalnega, od vekomaj zakoličenega. Različic našega slovenstva je veliko tako v političnem, kulturnem in tudi verskem smislu. Vedno manj je zbiranja pod okriljem ene ali druge krovne organizacije, individua-lizem, skrb za lastno preživetje - to, kar imenuje Ace Mermolja »upravljati sebe in svojo samoto«, rojeva vse večjo brezbrižnost za ohranjanje tistega kulturnega bogastva, ki nas je doslej ohranjalo žive in tudi vidne. Če se sprehodimo med vabili za različne prireditve tudi v teh poletnih dneh, se nam zdi, da je to bogastvo še vedno neokrnjeno, da se veliko ljudi trudi za to našo vidnost. Vabljiva podoba pisanega dogajanja samo zakriva temno ozadje, ki marsikaterega med nami bega in skrbi. Za ohranjanje in vzdrževanje naših ustanov, organizacij je potreben denar, obe državi tako Italija kot Slovenija ne povečujeta sredstev v te namene, ampak jih bosta celo skrčili. Demografsko smo iz leta v leto šibkejši, upada obisk gledališča in drugih prireditev, vse manj kupujemo slovenski tisk in knjige. Slovenska podjetja se obnašajo krizi primerno in morajo tudi sama varčevati tudi na račun sponzor-skih sredstev. In prav ta mrzel piš sprememb odnaša naša pričakovanja, ovira premišljeno načrtovanje in povezovanje, ki je v takih razmerah edino učinkovito. Kajti če smo ljudje še taki individualisti, smo sposobni videti skupno dobro. Nekaj takega se je zgodilo tudi v preteklih dneh. Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so predstavili Gospodarski forum, v katerem sodelujejo obe krovni organizaciji SKGZ in SSO, Kmečka zveza, zadružni banki ZKB in Zadružna banka Doberdob in So-vodnje in finančna družba KB1909. Forum naj bi postal omizje sodelovanja, ustvarjanja novih pobudi in povezovanj, iskanje novih priložnosti in sinergično delovanje naj bi pomagalo premostiti težave, ki jih občuti manjšina v tem času in tiste, ki se bodo gotovo pojavile v prihodnosti. Upajmo, da bo Forum zmogel težave tudi predvideti in jih reševati, preden postanejo nepremostljive. Sinergija skupnega nastopanja in delovanja je povezala tudi skupino slovenskih in italijanskih Tržačanov, ki so se na facebooku, tej spletni mreži prijateljstva, izrekli proti novemu regulacijskemu načrtu. Pobudo je dal tržaški Slovenec, ki je zapisal: »V zadnjih dneh so naš Kras zalili z betonom. Čas je, da se konča. Nameravajo graditi nova stanovanja, tako da se bo tudi promet na cestah povečal in pokvaril vaško življenje. V novem načrtu je govora tudi o hitri železnici. Samo če se bomo vsi skupaj zbrali, bomo vse to preprečili, da nam bo ostalo še kaj narave.« Pri novem regulacijskem načrtu ne gre samo za poseganje v naravo, ampak predvsem v prostor, kjer še strnjeno živijo Slovenci. Ali bodo uspešni pri svojem prizadevanju? Protesti prihajajo z vseh strani in zakaj ne bi verjeli, da je v slogi moč? Kriza, o kateri nekateri pravijo, da je tudi priložnost, nedvomno razgalja vse navidezno, površinsko, s čimer se mora manjšina soočiti, obenem pa prizadene šibkejše, ki lahko krizo premagajo samo z medsebojnim sporazumevanjem in povezovanjem, skrbnim načrtovanjem in uresničevanjem tistega, kar je za nas vse najbolj življenjsko pomembno. KULINARIČNI KOTIČEK »Arrosticini« iz Abrucev Osebno sem le površno sledil srečanju v Aquili, ki je po zaslugi skoraj vseh televizijskih postaj postalo velik medijski dogodek, mimo dokaj revnih rezultatov, ki so jih »veliki« dosegli pod taktirko našega premierja. Tako domači kot tuji časopisi so mu v obdobju G8 prizanesli z nadaljevanjem poročanja o njegovih veselicah na Sardiniji ali v Rimu, sam pa je bil še kar zmeren v svojem nastopanju v javnosti. Skratka, nikomur ni kazal oslov, nikomur se ni skril, nikogar ni ozmerjal s komunistom ali s kapojem, samo novinar Repubblice je bil deležen pikre opazke. Sedaj bi bilo zanimivo vedeti, koliko je nas davkoplačevalce stalo to razkazovanje. Pomislimo samo na neverjetno številko 15 tisoč italijanskih varnostnikov, ki so skrbeli, da se ne bi kdo nepoklican vtihotapil med velike. Ti ljudje, kot gasilci tako ob potresu v Abru-cih, kot pri katastrofalnem požaru v Via-reggiu, so delali 24 ur na 24 in, če naj jim verjamemo, niso dobili niti centa za nadure. Koliko bo izbira lokacije za pravkar končano srečanje G8 pripomogla k obnovitvi razdejanih hiš, kulturnih in verskih spomenikov, tovarn in delavnic, v tem trenutku ni mogoče reči. Upati je, da bodo prebivalci Aquile in uničenih vasi le kaj dobili v zameno za nevšečnosti, ki so jih, mimo tega, da so ostali brez strehe in brez dela, morali prenašati v času priprav in poteka G8. Obisk Obamove, Sarkozyjeve in Berlusconijeve spalnice v vojaški stražnici jim gotovo ni bil v tolažbo. Radovednost me je gnala, da sem šel iskat po internetu, kaj je italijanska vlada ponudila svojim gostom in če je v jedilnikih sploh kaj iz dežele, v kateri poteka srečanje. Razen sirov in nekaterih vin, o abruških dobrotah tam ni bilo ne duha ne sluha. Kar pa niti ne preseneča, prvič, ker tamkajšnja kuhinja ni za slabe jedce in drugič, ker se Berlusconi posveča prej drugim užitkom kot kulinaričnim. Povsem drugače je bilo na edinem kosilu, ki ga je ponudil predsednik republike: tam so zaživele nekatere tipične domače jedi (npr. makaroni „alla chitarra», ki jih ne bi znal prevesti v slovenščino, so pa špageti, ki so v prerezu kvadratasti in ne okrogli, s tipično omako iz jagnjetine), ki so jih kuharski mojstri najbrž nekoliko priredili, da ne bi gostje zaspali takoj po obedu. Receptov iz Abrucev pa v moji kuhinji ni veliko, tako da sem se odločil za enega najbolj enostavnih, a po mojem okusu zelo slastnih jedi. V Abrucih jim pravijo „arrosticini«, so pa pravzaprav če-vapčiči iz mletega ovčjega mesa na žaru. Potrebujemo: 800 gr drobno mletega in ne preveč pustega ovčjega mesa, sok pol limone, malo olivnega olja, sol, poper in rožmarin. Nekdo jih zna tudi posipati z letim peperoncinom. Meso dobro pregnetemo s soljo in poprom, oblikujemo 10 cm dolge če-vapčiče, ki jih nabodemo na nabodalce. Pustimo, da se nekaj časa namakajo v olju in limoninem soku, nakar jih namestimo na raženj in pečemo nekaj minut, ne bi jih pozabili namazati občasno z rožma-rinovo vejico, ki smo namočili v olje v katerem se je meso namakalo. Najboljše je seveda, če jih pečemo na oglju, a tudi z električnega ali plinskega ražnja bodo užitni. Kot nasvet naj velja naslednje: meso mora vsebovati vsaj 20 % maščobe, sicer bodo „arrosticini» pusti. Dober tek! Ivan Fischer DEŽELA Guerra članica Demokratske stranke Alessandra Guerra VIDEM - Alessandra Guerra je od včeraj članica Demokratske stranke in sicer krožka v Tricesimu, kjer prebiva. Nekdanja predsednica Furlanije-Julij-ske krajine in vidna predstavnica Severne lige je na zadnjih deželnih volitvah podprla Riccar-da Illyja, nekaj dni pred volitvami pa je zapustila Severno ligo. Guerra pravi, da ni zatajila svojih političnih vrednot, katerim je Demokratska stranka sedaj očitno bližja. Nekdanja liga-šica je dala razumeti, da bo svojo novo politično pot začela prav v svojem rojstnem kraju. Deželni tajnik DS Bruno Zvech ceni njeno odločitev, ki je očitno sad osebnih razmišljanj. »Guerra je bila več kot eno leto popolnoma tiho in se je dejansko elegantno oddaljila od Severne lige in ubrala novo pot«, pravi Zvech. Po njegovem nikakor ne gre za oportunistično izbiro. Odločitev Alessandre Guerra obžaluje, a tudi spoštuje predsednik Pokrajine Videm in deželni tajnik Lige Pietro Fontanini. Vodja ligašev ne skriva presenečenja nad to izbiro in ob odhodu priznava bivši predsednici deželnega odbora, da je včasih tudi strastno zagovarjala stališča Lige. ODPRTA TRIBUNA Raje pozitiven pristop Livio Semolič Na vseslovenskem srečanju v Državnem zboru v Ljubljani so številni razpravljalci večkrat izhajali iz pesimističnega, veliko manj pa iz optimističnega pristopa do stvarnosti Slovencev po svetu in v zamejstvu. Še posebej sem bil pozoren na posege, ki so obravnavali stanje naše narodnostne skupnosti in pri tem opazil veliko dozo pesimizma, kot je svoj pristop označil tudi sam David Bandelj, ki mu je bil zaupan eden izmed uvodnih posegov zasedanja. Še najbolj optimistično pa je bil naravnan minister Zekš, ki je izpostavil bolj pozitivne kot pa negativne plati vsesplošnega stanja Slovencev, ali, bolje rečeno, še najbolj je bil realist, saj je prav tovrsten pristop primeren za resno in konstruktivno diskusijo. Mimo teh uvodnih misli želim izpostaviti nekaj drugega, kar me je med omenjenim zasedanjem posebno prizadelo (to sem tudi poudaril v svojem kratkem posegu), in sicer: veliko ostrino do italijanske države, italijanskega naroda in nenazadnje do italijanskega jezika. Zelo nerodno mi je bilo slišati, kako so bili posegi nekaterih naših manjšinskih izobražencev prepojeni z zaničevalnim odnosom do države, v kateri živimo, ter z nadvse površno posploševalno nega-tivizacijo naših sodržavljanov. Povsem nerazumljivo se mi je tudi zdelo dejstvo, da nas lahko »bolijo« (tako D. Bandelj) dvojezični napisi na veleblagovnicah v Novi Gorici in da to označujemo kot servilno podložnost, ne pa kot prijaznost do italijanskih kupcev. Hočeš nočeš, prišlo je do zmede med omembo normirane institucionalne dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih in čisto praktično, podjetniško, logično dvo-jezičnostjo, ki je vezana na realne in potencialne koristnike določenih trgovskih obratov, predvsem v obmejnih ali pa tudi v turističnih okoljih. Tako negativno vrednotenje jezika sosedov in ocena, da je prisotnost le-te-ga dokaz neke subtilne kolonizacije, me je povsem presenetilo . Za tistega, ki želi doživljati obmejni prostor kot povezanost in ne kot ločevanje, prepletanje in ne izključevanje, je vsak znak dvojezično-sti lahko pozitiven pokazatelj normalnih odnosov v prostoru, kjer sta si dva naroda blizu in med sabo želita tvorno sodelovati. To ni nobena popustljivost ali servilnost, ravno nasprotno: to je suvereno nastopanje brez nepotrebnih predsodkov in bojazni do bližnjega. Zal pa so te bojazni (ki sicer izhajajo predvsem iz tragičnih dogodkov prejšnjega stoletja ) še vedno spekularni pojav na obeh straneh meje. Vloga manjšincev pa bi morala biti predvsem pri povezovanju dveh narodov, spoštovanju dveh jezikov in odpravljanju slehernih predsodkov, ne pa obratno. Enako nerazumljiva se mi je zdela razlaga v uvodnem poročilu (tako D. Bandelj), da če otrok iz dvojezičnega zakona zanemari italijanski jezik v svojem odraščanju, je to sicer huda pomanjkljivost, če pa isto naredi s slovenščino, to pomeni izdajstvo. Meni sploh ni vseeno, ko slišim katerokoli negativizacijo Slovenije, slovenskega naroda in jezika s strani Italijanov, kot tudi nisem neobčutljiv do podobnega vedenja Slovencev do italijanskih sosedov, predvsem pa do italijanskega jezika in kulture. Nikakor pa ne želim vezati ljubezni do lastnega jezika z negativnim odnosom do jezika bližnjega. Zal v zadnjih časih beležim vedno več tovrstnih pojavov. Tudi zamrznitev Schengna (kar je sicer tudi Avstrija storila ob evropskem nogometnem prvenstvu) je postala dobra pretveza za negativizaci-jo Italije z neverjetnim posploševanjem in povezovanjem dogodkov, ki med sabo niso imeli prav nič skupne- ga: mnogi slovenski vsedržavni mediji so celo napovedovali navzočnost črnosrajčnikov skrajne desnice na mejnih prehodih samo, ker se je v istih dneh le-te omenjalo v zvezi z uvajanjem t.i. obhodnic v italijanskih mestih! Tako bolj ali manj načrtno zavajanje javnosti in potvarjanje realnosti, ki ima za glavni cilj spodbujanje polemik, prav gotovo ne koristi naši narodnostni skupnosti v Italiji, ki v glavnem stremi po vzpostavljanju čimbolj pozitivnega ozračja v našem čezmejnem prostoru. Nekajtedenska zamrznitev Schengna lahko bi bila celo koristna, v kolikor nas bo spomnila in opomnila, da padec meja ni samoumevna, dokončna in nespremenljiva danost, če je ne bomo znali primerno ceniti in si vsak dan prizadevati za tvorno sodelovanje, ki mora najprej sloneti na osnovni predpostavki obojestranskega spoštovanja. Če se povrnem k začetnemu razmišljanju - pa naj mi bo dovoljena določena doza optimizma tudi ob realnih dejstvih, ki so vezana na kroniko teh dni - lahko povem naslednje: edina dva dijaka, ki sta maturo zaključila s stotico in odliko na slovenskem klasičnem liceju v Gorici, izhajata iz čisto »posebne« stvarnosti, pri čemer je prvi dijak iz mešanega zakona, kjer je materin jezik italijanščina, druga pa iz čisto italijanskega zakona, kjer nihče od staršev ne obvlada slovenskega jezika. Potemtakem si upam trditi, da smo lahko vsaj malo optimistično naravnani glede naše prihodnosti. To je lahko tudi dodaten znak uspešnosti deasimilacijskega procesa, ki vodi številne narodnostno mešane ali čisto italijanske družine v izbiro slovenskega vzgojno-izobraže-valnega procesa za svoje otroke. Šolska stvarnost je gotovo pravi realni pokazatelj stanja naše narodnostne skupnosti v Italiji. Mimo raz- noraznih težav in problemov se je število vpisanih v naše šole v zadnjem desetletju znatno povečalo, kar kaže na vedno večje zanimanje in navezanost na slovenski jezik in kulturo. Dejansko se naša baza širi, ne pa krči. Vse to pa zahteva od vseh nas vedno večji trud, prizadevanje in veliko pozornost, saj se danes, bolj kot nikdar prej, v šolskih klopeh snujeta naša bodoča skupnost in raznolikost profilov naših članov, kjer je identiteta sestavljena iz številnih in različnih odtenkov prepletanja najmanj dveh jezikov in kultur. Veliko seveda odvisi od učnega kadra, še več pa od okolja oz. vseh tistih struktur, ki so šoli lahko oziroma ji morajo biti v oporo. Taka, jasno začrtana perspektiva nas mora spodbujati k še pro-dornejšemu in inovativnemu pristopu, kakovosti in privlačnosti naše ponudbe, zato da bo naš sistem organizacij in društev prilagojen tej novi stvarnosti. Ze danes imamo konkretne pokazatelje dobrih praks znotraj naših struktur, še vedno preveč pa je tudi takih realnosti, ki se obnašajo tako, kot da bi se novih razmer ne zavedali ali pa si celo privoščijo čisto mirujoče stanje. Ob vsem tem gotovo ni prostora za pojme manjvrednosti oz. večvrednosti, ponižnosti oz. ošabno-sti, poveličevanja enega oz. zaničevanja drugega. Taka izhodišča bi sicer želel slišati med posegi vseh razpra-vljalcev v Ljubljani in ne samo redkih, dragocenih izjem! livio.semolic@libero.it P.S. Ob vsem tem še zdaleč nočem zanikati in niti ne zanemariti številnih, še nerešenih problemov, kot so prepočasno udejanjanje zaščitnih norm, finančne težave naših ustanov itd., vendar želim raje privilegirati pozitivne in konstruktivne pristope, kot pa samoobjokovanje ali celo obrekovanje. / ITALIJA Petek, 17. julija 2009 5 DEMOKRATSKA STRANKA - Vodja demokratov predstavil svoj program pred kongresom Franceschini: Izoblikovati moramo identiteto stranke Določiti je treba lestvico vrednot, ki bo alternativna desnici - Ne volilnih, ampak vladna zavezništva RIM - »Naša glavna naloga je, da si ustvarimo identiteto. Ko bomo to naredili, bo nov dan, in mi ga bomo doživeli.« Tako je povedal vodja demokratov Dario Franceschini, ko je včeraj v Rimu predstavil svojo kandidaturo za sekretarja Demokratske stranke ob njenem oktobrskem kongresu. Franceschini je nastopil v Rimskem akvariju ob prisotnosti kakih 500 privržencev. »Glavni izziv za reformiste je predlagati lestvico vrednot, ki bo alternativna desnici,« je poudaril. Po njegovem bi bilo zgrešeno, če bi demokrati tekmovali z desnico na njenem terenu. »Desnica je populistična, gleda le na prihodnje volitve, reformisti pa moramo gledati na prihodnje generacije. V tej perspektivi moramo izoblikovati lestvico vrednot, ki bo alternativna desnici,« je menil. Po njegovih besedah bi leva sredina morala av-tokritično priznati svoje napake. Recimo to, da ni odobrila zakona o konfliktu interesov, ko je razpolagala z večino v parlamentu. A to ni razlog, da bi Demokratska stranka danes molčala. Svoja stališča mora zagovarjati odločno, če je potrebno tudi udariti s pestjo po mizi. Voditi odločno opozicijo pa po Franceschini-jevih besedah ne pomeni zavračati sleherni dialog z vlado. Kadar gre npr. za institucionalne reforme, je sodelovanje vseh političnih sil nujno. V Italiji bi po njegovem morali čim prej modernizirati državo z reformo parlamenta, ki bi poslanski zbornici poverila temeljno zakonodajno oblast, senat pa preoblikovala v zvezno zbornico. Franceschini se je med drugim zavzel za jasnejšo politiko na področju imigracije, ki naj bi slonela na spoštovanju zakonitosti in na integraciji. Menil je tudi, da bi Demokratska stranka morala nasprotovati odpiranju jedrskih central in se zavzemati za uveljavljanje obnovljivih energetskih virov. Vodja demokratov je izrazil prepričanje, da se mora Demokratska stranka navezovati na velike demokratične politične tradicije, ki so se uveljavile v zadnjih dveh stoletjih, a hkrati jih mora presegati in ustvarjati nove sinteze. Poti nazaj ni. Vse to ob spoštovanju nekaterih temeljnih načel, kot je načelo lai-čnosti države. Franceschini je tudi poudaril potrebo po obnovitvi širšega levosredinskega zavezništva, vendar ne toliko za to, da bi zmagali na volitvah, kolikor za to, da bi učinkovito vladali. Kar zadeva življenje stranke, se je vodja demokratov zavzel za sistematično prirejanje primarnih volitev. Na skorajšnjem kongresu pričakuje živahno soočenje, ne vidi pa nevarnosti novih strankarskih cepitev. Dario Franceschini ANSA RIM - Za SVIMEZ je Italija migracijsko enkraten primer v Evropi Prebivalci juga Italije še vedno prisiljeni s trebuhom za kruhom RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je prepričan, da mora v institucijah in v družbi zoreti prepričanje o tem, da je treba razmik med severom in jugom države zmanjšati. V pismu, ki ga je poslal predsedniku razvojne agencije za južno Italijo SVIMEZ Ninu Novaccu ob objavi letnega poročila o gospodarstvu juga, je Napolitano poudaril, da gospodarska kriza krepi prepričanje o tem, da mora stabilni gospodarski razvoj temeljiti na premagovanju ozemeljskih neravnovesij, saj je to edini način za polno sprostitev vseh potencialnosti te države. Dosedanje politike za uravnovešanje niso dale zadovoljivih rezultatov, zato je tudi na tem področju potrebno inoviranje lokalnih institucij in angažiranje nacionalne ekonomske politike. Po Svimezovem poročilu se je bruto domači proizvod (BDP) na jugu države lani znižal za 1,1% (v državnem povprečju -1,0%), posebno vznemirljivi pa so podatki o izseljevanju: v enajstih letih, od 1997 do 2008, je jug države zapustilo približno 700 tisoč prebivalcev. Sicer pa jug ni samo italijanski, ampak je tudi evropski problem. Kot je zapisano v poročilu, je »Italija edini primer na Stari celini, kjer zeva prepad med dvema deloma države tudi v migracijskem pogledu: severni in osrednji del države migracije privlači, medtem ko jug izgublja mlade in delovno silo, ne da bi ju nadomeščal iz zunanjih virov. Glavni vzrok izseljevanja je pomanjkanje povpraševanja po poklicnih profilih srednje-visoke stopnje, ugotavljajo analitiki. Poleg izseljevanja je za jug značilen tudi pojav zaposlovanja v zelo oddaljenih krajih, kar pomeni tedensko potovanje iz kraja bivanja v kraj dela. Leta 2008 so našteli 173 tisoč takih primerov ali 23 tisoč več kot v letu 2007. Gre za ljudi, ki delajo v srednji in severni Italiji ali v tujini in se vračajo domov ob koncu tedna ali le enkrat do dvakrat na mesec. V to skupino sodijo pretežno mladi ljudje s srednje-viso-ko stopnjo izobrazbe; 80% jih ima manj kot 45 let, 24% med njimi pa jih ima univerzitetno izobrazbo. Kraja svojega stalnega bivanja ne spremenijo predvsem iz gmotnih razlogov, tako zaradi višjih stroškov življenja v kraju, kjer delajo, kot zaradi delovnih pogodb na določen čas. Največ ljudi v tej skupini je moškega spola, brez družine in v prehodnem obdobju svojega delovnega življenja, zaposleni pa so predvsem v Lombardiji, Emiliji-Romagni in v Laciju. Iz poročila izhaja tudi podatek, da jug zapuščajo najboljši univerzitetni diplomi-ranci, prav tako kot se najboljši maturantje v veliki večini vpisujejo na univerze v severni Italiji. ZAKON O VARNOSTI - Odzivi Fini: Pripombe Napolitana so »politično pomembne« RIM - »Politično pomembno.« Tako je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini označil pismo, ki ga je državni poglavar Giorgio Napolitano v sredo poslal vladi in (v vednost) parlamentu ob razglasitvi nedavno odobrenega zakona o javni varnosti. Kot smo že poročali, se je Napolitano v pismu kritično obregnil ob zakonsko besedilo, češ da njegova določila v več pogledih niso v skladu z veljavnim kazenskim sistemom. Pri tem se je nanašal predvsem na sporni normi, ki uvajata možnost ustanavljanja obhodnih prostovoljnih straž in opredeljujeta ilegalno priseljevanje za kaznivo dejanje. Fini je svojo oceno Napolitano-vega pisma izrekel na včerajšnji seji načelnikov skupin. Na njej je Demokratska stranka izrazila zahtevo, naj vlada o zadevi poroča v parlamentu. Predlog sta podprli Italija vrednot in UDC. Minister za odnose s parlamentom Elio Vito pa se ni hotel obvezati. Dejal je, da bo vlada predlog preučila. Vlada je si- cer v svojem prvem sredinem odzivu zagotovila, da bo Napolitanovo pismo »upoštevala«. To stališče je včeraj potrdil premier Silvio Berlusconi, ki je na tiskovni konferenci v LAquili dejal, da je zdaj potreben »razmislek«. V Stockholmu, kjer se je mudil na srečanju s kolegi EU, pa je notranji minister Roberto Maroni dejal, da namerava upoštevati »vse pripombe«. Sicer je poudaril, da je predsednik republike zakon o varnosti vendarle razglasil, tako da bo zdaj njegova prva skrb izvajati zakonska določila. V tej zvezi je pristavil, da je že pripravil pravilnik za ustanovitev in delovanje obhodnih straž. Ob zakon o varnosti so se v teh dneh ponovno kritično obregnili razni predstavniki Katoliške cerkve. Dnevnik Avvenire se je včeraj zavzel za revizijo zakona. Milanski nadškof Dionigi Tet-tamanzi pa je poudaril, da bi skrb za javno varnost nikakor ne smela načeti solidarnosti z najšibkejšimi. POKOJNINE Sindikalna fronta se je znova razbila RIM - Vladni amandmaji so »koristen prispevek za stabilizacijo pokojninskega sistema«, je soglasna ocena sindikatov Cisl in Uil o vladnih predlogih za izenačenje upoko-jitvene starosti žensk z moškimi, zaposlenimi v javni upravi, ki naj bi jih vključili v zakonskih odlok s proti-kriznim paketom. V tem primeru ne gre za upokojitev po dokončani delovni dobi, ampak za starostno upokojitev ne glede na dolžino delovnega obdobja; po zdaj veljavnih zakonih se lahko javni uslužbenci moškega spola upokojijo pri 65 letih, ženske pa pri 60. Izenačenje upoko-jitvene starosti zadeva samo javni sektor in ne zasebnega. Prav tako pozitivna je ocena obeh omenjenih sindikatov pri vladnem predlogu o povezavi med upo-kojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo od leta 2015 naprej, kajti Italija bi v nasprotnem primeru tvegala slane globe iz Bruslja. Tega mnenja pa ne deli največji italijanski sindikat, Cgil, ki ocenjuje vladne predloge za »nesprejemljive« in napoveduje, da se bo amandmajem uprl na vse možne načine. Tisto, čemur levičarski sindikat najbolj nasprotuje, je ravno izenačenje upo-kojitvene starosti med moškim in žensko, vendar je Epifani po včerajšnjem srečanju socialnih partnerjev s predstavniki vlade opozoril, da je na skrbstvenem področju potreben »organski ukrep«. Ministra Maurzio Sacconi in Giulio Tremonti sta po srečanju v palači Chigi pokazala določeno mero popustljivosti, kar daje sklepati, da se želi vlada v tem kriznem času izogniti dodatnim socialnim napetostim. Gospodarski minister je tako zagotovil, da vlada »nima namena polniti blagajne«, medtem ko je minister za socialno varnost povedal, da je prilagoditev upokojitvene starosti glede na pričakovano življenjsko dobo zgolj »možen ukrep«, do katerega bo prišlo le v primeru, če bi se pričakovana življenjska doba po letu 2015 še naprej višala. Glede izenačenja upokojitvene starosti obeh spolov pa je Sacconi zagotovil, da bo veljalo le v javnem sektorju in torej izključil, da bi ukrep razširili tudi na zasebni sektor. Glede nasprotovanja Cgil pa je minister dejal, da je stali-šle tega sindikata »razumno«. EVRO 1,4130 $ +0,29 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 16.7. 15.7. ameriški dolar 1,4130 1,4089 japonski jen 132,63 131,57 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,6526 44,9351 68,7710 9,6250 44,9035 685150 II lUlJjKa 1 Ul~>lja danska krona hntsncrU'! ti int 7,4456 085910 7,4453 0,85760 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 11,0135 90015 u,o J / uu 10,9746 90190 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,861 15154 25,900 15179 jvicaijM iiaiiis. estonska krona inan7?ircKi TAnnf 15,6466 272,82 15,6466 273,25 1 1 la|J!AOO fppsjd |>|SU8A0|S ¿p ';sss D>||!A©4.s D>|suuu 'SD|ß ao|so ££ 'DQDfld DUpDS ZP ';ojq AO|eqv "6C 'DOjuuuneu 'DdDj; -8C '(OPH) 38A9d !>|SUDf!|D4! 'SC 'SUU! 0>|S0UU 9QDUJOP 'qu4-9a |ql)dj 2c '(DpfuqD0) DO!u;8Ujn dsdu oe 'douos ßoq !>|suD3d!ße gj 'OUpDd Oe|Djß| MSUUILJ !>|SU9UUD 92 'DUÜJ.SDJ DUqopod ULI D AD J J pZ 'DUDjSOUUDS ^ufojspejd ZZ '(D49|uo;uv) d>|A9d DUJ9dO d>|SUDf!|d4! '03 '(u9a9js) uiossa l|!u|UOq l|!u|d4u9uo d9|Djß| !>1SUJ|L} !>|su9uud '81 'UU93S!|d49| z !udi|qni"| ud fdj>| d 'Dfossjd 'D>1WJ>| 'II '09A9d flSiiDjuq 01 'dulujha DUDdnZ Dße>|sqopj9qop piu^gqdz 6 'UU9f0qDU Ull|uq|jp|9|9 z 09|9p '8 '9u||jdpO 9upja |9p ifupods 'oiiusDfod eiDp !>| 'oiipeseq ©sfoj>i -9 'Dqu D>|ajouu Duqopod ifinßgf -g 'd|q9js dße>|su!i;sdj d>mqo p '(■qdz) J9|A!|0 09|Djß| |)|s9|ßUD £ 'nfUDUZOdS nUU9>|S9AO|Q oudojsop |u UOAJ.S OAjsiq Dp #>|nDU -z 'oudouiiAi D)||Djß| U| D>|A9d D>|SUDi!P;! ■ l :ON?ldAVN DADJjp D)|S!4D 6P 'Djn;|n>| 'DfoßzA 'DqzDjqozi '8p ->|9A0P U9|9ZOpO>|S Sf '9Ap D>||!A04S D>|SUU!J Yv 'U!UD>|j LjjueijAS ¡p eiejd 9U9||AS ifupOAZpjd A 09ADPP ZV 'IP9JS A DZDq '(sudh) >|!US9d u| jd>|!|s 'JDd|>| !>|S00UDJi-0>|SUU9U '0fr 'opungDJ OUQ14.UD -8C '9S9ADZ DZ DIMUD>U DU8||AS ||D DU9UPA D;SDZSJUJ D>|ue; ■££ 'Dfpi| d>|Suu!jojd;s Dpq '9£ '9up0js zsjq p|z -pc 'oi^ed D>üuge; D>|SAOzzDf ££ 'AOP!A9f|UU9Z Dß!fu>| 'IC 'uoß |ujq a 93S!i!ADjpz oupuuaj '-zmg 'DufOA D;|AO>|S!iq LZ '9>|jp 9>|SJDS9p>| pp 'S3 'L|D>|49U9g ud iDJ>j VZ 'fP!l!S DZ >|DUZ !>|Si!UU9>| ZZ '!f!P^| ¡UJ9A9S A DUUDßjgg po oupoqzA ojezef o>|sdp 'iz 'DU9f D>|U!4.04S '39A0U |>|SUOdDf '03 '9QSuoq o>|SJDS>|oq -6l 'DLjOA UDßjO •£ l 'jnpj dz >|Duz !>|Si!UU9>| -9i 'SD|ß !>|SA9d |fS|A[DU Sl 'opseu U9UUOU '^l '>|!U;9AS lupzep SDU '31 'Df|L|ßDZU| DSD^SUJOßOU Dß9AOUD|||/\| >|9A0PZA '£ '9UUD|S U! 9JPUU 2\ P!J9;DUU !>|SipDpzpu;o|do; ■ i :ONAVÜOQOA u s) snaad 06pjß| !>|SUOdD[ = IXVSI • DhOUSßD DUpA650JOd D)|SUDJ! = VNČII • DJ|d6Jd D[U|ßoq D>|SJß = Sias • (¡IIA) 6[D9/e[jDZ SDpuuoßou U6QIIP0 = (VQ39 • esoy |UON D>|pjß! u| D>|A6d D>|S!JeuüD = VMINV - )!3QdVA01S VNiosndvz hbowojav AONJOiUlO wos3w niNvniQSS 3NIN31SL NHV13>3Ü ÜQUiM INS30 'in?H3NA V3I32I (HONnsun) 031vü9i lüSNOdVr XINA3N0 Disaowiüd IÜ39 nsmaDA 33SIÜOII vaz VXTVAI93ild X3A01Q n3hh3n 'N3HNO 310130 3r?3A13a N3HI°WI viaoünoh HI01S3H 19 zvAvzaa «ISlüdV HiMizar HDISNWIOÜ OÜVTN -AOXOÜIS vssoisa oosu sva; ISlNIdlV svn NVAI VdHVO xioavr hi33cri V1ÜOS IÜ93NV0V A3NVQ iaV Vn3N39V TVA330a0d VXSNVÜI iüvssvw vxivasi v>SNvrrvii SNJioa Ü09I VN32VAOW ■VHVMV (019)1019) üunod ixsiaos V1VS3N3S oian 0NAV19 3S0ÜINON VX1VÜ9INI VXA3d V>5li31NV 30VI1I ■39SRIOZRId. V3INZ313fl 3ü$ndSV19 VZ31Z VN3J1W VHSN3Z in31sa VNiuaao vz3ün vxsigia avaviA msna irNva>3N 31SVA YX1I HINOX lüSNvmvii N103IN -uiodiMHVi vs3a385 13a IN3NOX avgvus osAvnsa IN13H090N Mxm OW1 1IAVJS3S imxiNuiods IN1S3INSVN 3rv9/3ravz 5V131M090N VUId39d vmi9og H9 niaoiNOiAV DIS30 vannao OI3S3N N3HON 30V vnoiAiasn i33IVd 'x31jao TOAO vni8q0ü »nagsNNi IZO)(S VXäa v93anH rm 3rna3AOdVN ÜCXDI XINA3N0 roAi 'MINASNO IXSilONIild SIINiaOdSVZi oniiviao HINlOdOd DI53N39 vnoan OiOJ X3WIVZ INS3SO vrNVNAVü | 3nnao 3N3nvisn 013« 0!ISIN3rN90| aavi VOldJlSOd aoavN DISdO!IA3 C'IS !daiBAi§9|!A U| 0>|B1 'J0ß| ** " ioieiiABjdüd UBJJS 6001 ef!|ni'ZL'>|3J3d TONVZRßl VNAOXnS / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ Kraški cvet 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 12.30 Dnevnik: Tiskovna konferenca v okviru G8 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 4 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Alice Nevers: professione giudice 23.15 Dok.: Pianeta Terra - Deserti 0.15 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.10 6.25 6.35 6.45 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 13.50 14.00 14.45 17.30 17.50 18.05 19.25 19.35 21.05 23.05 Aktualno: Scanzonatissima Aktualno: Focus/Farenait 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume Dok.: Borneo, nella terra dei ta-gliatori di teste Aktualno: Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nad.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Film: Genitori in Blue Jeans - Il ri-torno dei Seaver (kom., ZDA, '04, r. J. Kerns, i. A. Thicke) 18.30, 20.30, 22.50 Dnevnik Aktualno: Tg2 Eat Parade 18.55 Nan.: 7 vite Kolesarstvo: Tour de France 2009 Nan.: Due uomini e mezzo Risanke Dnevnik - kratke in športne vesti Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Lipsia Nan.: Terapia d'urgenza Film: New Police Story (akc., Kit., '04, i. J. Chan) Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Aktualno: La Storia siamo noi Dok.: Geo Magazine Skoki v vodo: Enometrska deska (M) Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Skoki v vodo: Enometrska deska (M) Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nan.: Un posto al sole d'estate Glasb.: Verdi Gala! Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Sfide 7.30 8.05 9.05 9.55 13.05 14.00 14.45 18.55 19.00 20.00 20.10 20.35 21.10 23.10 23.50 Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.25 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.50 Nad.: Febbre d'amore 10.00 Nad.: Vivere 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 16.50 Dnevnik in prometne informacije 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.20 19.35 19.50 20.30 21.10 23.10 1.05 Nan.: Doc Nad.: Distretto di polizia 5 18.55, 21.50 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Film: La stangata (kom., ZDA, '73, r. G. Roy, i. P. Newman) Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan: Nikita Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto Film: Gunmen - Doppia azione (akc., ZDA, '94, r. D. Sarafian, i. C. Lambert) Nočni dnevnik - Pregled tiska Canale 5 8.30 9.00 9.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 16.35 17.35 17.40 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Una sorellina di troppo (kom., Niz., '08, r. B. Bredero, i. T. Lamberts) 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: La forza dell'amore (kom., ZDA, '05, r. R. Little. i. S. Appleby) 0.05 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Il matrimonio del mio miglior amico (kom., ZDA, '97, r. P.J. Ho-gan, i. Julia Roberts) 23.30 Film: Stranger Game (triler, ZDA, i. M. Rogers) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.25 7.00 7.35 9.50 10.20 11.20 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 18.30 19.25 19.40 20.15 21.10 22.55 0.50 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo Nan.: Cleopatra 2525 Film: L'incredibile avventura del piccolo Elias (anim., Norv.. '07, r. E. Fyksen) Nan.: Young Hercules Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Dnevnik in športne vesti 17.50 Risanke Nan.: Dawson's Creek Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Hannah Montana Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Buona la prima Kviz: Mercante in fiera Variete: Fico + Fico Show Film: E' gia ieri (kom., It., '04, r. G. Manfredonia, i. F. De Luigi) Motociklizem: VN v Nemčiji - testi, povzetek ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.05 Nan.: Lassie 9.30 Nan.: Don Matteo 5 11.00 Il meglio di formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.15 Palazzi della nostra Regione 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Koncert klasične glasbe 15.50 Dokumentarci o naravi 17.00 Risanke 20.00 Aktualno: Lavoro Donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa 22.50 Borghi nel FVG 23.30 Talk Show: Incontri al caffe de La Versiliana LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 1.00 Dnevnik Aktualno: Speciale Tg La7 Aktualno: Vivo per miracolo Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Otroška serija: Mulčki 9.50 Dok. film: Peticija (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.30 Dolgcajt - Oddaja za mladinsko kulturo (pon.) 11.25 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Življenje pod Napoleonom (pon.) 14.15 Pogled na ... Aurhaymov rokopis iz Kranja (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Dok. serija: Izjemne živali 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel poldruga zvezdica 20.35 Festival Vurberk 2009 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.35 Sedma moč osamosvojitve - Tv Dnevnik 17.7.1991 (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 9.00, 1.40 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Pisave: portret Ade Škerl (pon.) Dr. Tomaž Brejc: besede in slike Črno beli časi (pon.) Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 17.7.1991 Minute za... Kolesarska dirka po Franciji (prenos) Prijatelji, ostanimo prijatelji - Oddaja Tv Koper Zlata šestdeseta Pariz: atletika, Zlata liga, prenos Film: imejte me za norca (pon.) Nad.: Gandža (pon.) 6.30 7.00 8.00 11.30 11.55 12.25 13.25 14.25 15.00 17.55 18.55 20.00 22.00 1.10 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Dogodivščine v Parizu (i. D. Ginger) 16.05 Artevisione 16.35 Dok.: Mednarodna obzorja 17.25 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.20 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 20.00 Šport: Atletika - Zlata liga 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Folkest 2008 0.40 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik (pon.) 10.05 17.05 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Mozaik (pon.) 22.00 23.30 Vedeževanje z Magdaleno radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -odprta knjiga; 18.00 Kultura; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.40 Nogometna tekma HIT Gorica-Lahti; 10.00 Poletna popotovanja; 10.20 Glasbeni večeri; 10.45 Predstavitev knjige Vilme Purič »Burjin Čas«; 11.30 Fjera v Pučah; 11.45 Ko pomislimo na Piran in soline; 12.10 Mednarodni tamburaški seminar; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 17. julija 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 1010 _ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bo nad deželo še prevladoval topel anticiklon, jutri zjutraj pa bo naše kraje prešla hladna atlantska fronta, ki bo povzročala nestabilno vreme do popoldneva. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 Dolžina dneva 15.18 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 16.22 a Nad srednjim Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad zahodno Evropo pa plitvo ciklonsko območje s hladno fronto, ki bo jutri čez dan zajela naše kraje. Od jugozahoda priteka zelo topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes sprva ugoden, sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Takrat se izogibajte velikim naporom na soncu, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano. Napornejša opravila opravite zjutrajali zvečer. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 25,2 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.34 najnižje -38 cm, ob 8.41 najvišje 8 cm, ob 12.22 najnižje -2 cm, ob 18.43 najvišje 41 cm. Jutri: ob 2.23 najnižje -49 cm, ob 9.25 najvišje 18 cm, ob 13.47 najnižje -1 cm, ob 19.44 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........29 2000 m ..........14 1000 m ..........23 2500 m ..........12 1500 m ..........18 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 9 in pol, v gorah 11. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 19/32 ^NAPOVED ZA DANES Danes bo sprva še lepo vreme in še toplo, popoldne se Sončno bo in vroče. Popoldne lahko predvsem v hribovi- bodo v Karnji pojavljale prve nevihte, ki se bodo proti tem svetu nastane kakšna nevihta. Na primorskem bo zju- večeru lahko širile proti nižinam. Jutri bo precej hladneje z traj še pihala šibka burja. nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 29 do 33 stopinj C. TOLMEČ O 25/23 TRBIŽ O 13/21 CELOVEC O 20/21 O 15/17 KRANJSKA G. grAdec , „ 21/26 (5& O 19/21 S. GRADEC S-W2, VIDEM o 0Ö& 16/24 O PORDENON 17/23 O' TRŽIČ 17/19 O KRANJ CELJE 19/27, MARIBOR o 20/28 PTUJ O / M. SOBOTA O 20/29 ČEDAD O ' KRANJ /Vi, 6&t V LJ78mNA ,RIC„ O N. GORICA 18/21 N. MESTO ■mRSi 0 21/23 POSTOJNA „ o 19/2* '---. O 18/20 ZAGREB 21/29 ižT ORE POREČ O UMAG ^ OPATIJA PAZIN O REKA 22/23 ^Jutri bo precej hladneje z nevihtami. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Plohe in nevihte bodo že dopoldne zajele zahodne kraje, sredi dneva pa se bodo hitro razširile proti vzhodu. V nedeljo bo večinoma sončno s popoldanskimi temperaturami okoli 25 stopinj C. ^MITTELFEST FESTIVAL PROZE, GLASBE, PLESA, POEZIJE, VIZUALNE UMETNOSTI IN LUTK DRŽAV MITTELEVR0PE ČEDAD 18726. JULIJ 2009 18. IZVEDBA POSKUS EVR0P OB 20-LETNICI PADCA BERLINSKEGA ZID OD NEODOBRAVANJA DO NOVIH TEŽENJ www.mittelfest.org PREDPRODAJA VSTOPNIC SEDEŽ IN INFORMACIJE Stretta San Martino, 4 - Čedad / Videm Tel. +39 0432 7018 23 Do 17. julija................11.00- 13.00 | 17.00-19.00 Med festivalom..........11.00- 13.00 I 16.00-22.00 URNIK ZA ABONMAJE IN VSTOPNICE Do 17.julija.................11.00-13.00 | 17.00-19.00 Med festivalom.............11.00-13.00 | 16.00-22.00 Spletna prodaja: www.greenticket.it - tel. št. 899 5000 55 Dvig rezerviranih vstopnic najkasneje 2 uri pred začetkom predstave BREZPLAČEN NIGHT TRANSFER... Vsem imetnikom abonmajev ali vstopnic za predstave Mittelfesta bo na voljo brezplačen prevoz: z avtobusom od Trsta-Gorice s povratkom, zadnja povratna vožnja ob 01.00 z vlakom Videm-Čedad s povratkom, zadnja povratna vožnja ob 01.00 Associazione MittelFest Stretta San Martino, 4 33043 Čedad Tel +39 0432 730793 Fax+39 0432 701099 REGIQNE AUTONOMA FRiyLI VeNEZIA GIUIJA ft H IGIUUA cíuuiMíG Ospiti di gente única cS Provincia di Udine Provincie di Udin * . C0MUNE DI CIVIDALE DEL FRIULI JJ Banca di Cividale Gruppo Banca Populare di Cividale Öert Soctetat Fllologjlche Furlane i $ Societá Filológica Friulana FONDAZIONE OU> l S u B* AUTOSOMS FVG SpA