Političen list za slovenski narod. Po poŠti prcjeman velja: Za celo loto predplaean li> gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejemali velja: Za celo loto s?ld., za pol lota fi prid., za čotrt lota 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto. Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in voljil tristopna petit-vrsta: S kr., So so tiska, on krat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. VredniStvo jo v Somoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/a6. uri popolmine. V Ljubljani, v ponedeljek 10. oktobra 1887. Letnik Grof Taaffe in dr. (*am\ Zadnje dni smo z več strani osvetljevali položaj ministra Gauča avstrijskim Slovanom nasproti ter smo jasno označili smoter naučnega ministerstva najnovejših ukazov, tičočih se srednjih šol slovenskih, tako da je vsak Slovenec uverjen, kako hud vdarec so ministerski ukazi slovenskemu narodu. Državni poslanci slovenski kot čuvarji naših pravic bodo pač brez dvojbe stopili v opozicijo proti Gauču tei se bodo v tem pogledu združili s češkimi državnimi poslanci, kteri bodo takisto morali biti v Dunajskem državnem zboru tolmači razburjenosti in nepravde, ki jo je storil minister Gauč češkemu šolstvu. Ceško-slovenska zveza je tedaj sama ob sebi umevna, kot so vse zveze naše s češkim narodom naravne in potrebne. Že zadnjič smo vsaj namignili dokazujoč, morda pa se jo vendar Gauč zmotil v svojih špekulacijah in ni morebiti jemal v poštev vseh laktorjev, ki so merodajni v tem, ali se ima notranji položaj naše države izpremeuiti ali pa ne, to je jasneje rečeno, ali ima ostati zistema Taaffejeva, ali pa naj se oži-votvori zistema Gaučeva, kar bi bilo toliko, ali ima ostati grof Taaffe na krmilu vlade avstrijske ali pa dr. pl. Gauč. Da je ta in samo ta alternativa mogoča v zdanjih zazmerah, daje se razjasniti z več strani. Precej je znano urbi et orbi, da je prejasne kroue želja, da ostane Taaffe ua krmilu, to je, da je vladi na čelu mož, ki deluje za spravo med narodi avstrijskimi, kteri si toraj no ustvarja svoje državno-zborske večiue na podstavi jedue narodnosti, ampak kteri več narodnosti spaja v skupno delovanje ter stoji res nekako nad to večino, ali kakor se sam Taaffe izraža, nad strankami, (lasi jo sam ministerski predsednik bil prisiljen v zadnjem zasedanji natančneje določiti, da ne stoji ravno nad strankami, nego da se naslanja na državnozborsko desnico, toraj med ostalimi narodi tudi na Cehe in Slovonce, ter da vlada s pomočjo teh narodov, kteri so z Gauče-vimi ukazi najbolj prizadeti! Ali ni to gola ironija? Cehi in Slovenci, ki verno podpirajo Taalleja, Slovenci, ki so predlagali Gauču drugega sekcijskega načelnika: ti verni podporniki vlade Dunajske, razodevajoč naše rane v slovenskem pravosodji in šolstvu, risoč v zadnji zborbi naše žalostne šolske razmere, pritožujoč se dan na dan ter proseč, naj nam vlada di'i slovenske paralelke ua srednjih šolah, vrnili so se koncem borbe v svojo slovensko domovino z nadejo, da so kaj dosegli. Pričakovali so oni, pričakovali smo mi, da se minister Gauč usmili vsaj kteri točki, izraženi v znani »slovenski spomenici" in izročeni grofu Taaffeju, da nam vsaj nekaj da. Toda vse zastonj, zgodilo se je ravno narobe, česar nismo pričakovali in česar gotovo ni pričakoval sam ministerski predsednik, kteri si je v prvi vrsti izbral za nalogo, gojiti spravo med avstrijskimi narodi. Nastali so oduošaji, kteri nam dajo muogo misliti; in predno hočemo soditi ali obsoditi Taaffeja in recimo llohenvvartov klub, moramo vendar prevdariti, ali se desnica identilikuje s zadnjimi ukazi naučnega ministerstva, ali pa so ti ukazi njej ravno tako neljubi, kakor Cehom iu Slovencem, ktere so hudo I zadeli. (Konec prili.) {'(»Iti i Bi Acuici. (Dalje.) Kdo se ne spominja burnih debat v zbornici poslancev začetkom 18S4. leta? Na duevnem redu je bila nemščina kot državni jezik. Opozicija je tedaj zagovarjala svojo misel, da postavna enakopravnost ne uasprotuje nemščini kot državnemu jeziku. Večina državnega zbora je odločno odklonila to misel. Pri neki priliki je plem. Pleuner razlagal enakopravnost jezikov na jako čuden način. Trdil je namreč, da pojem „v deželi navadni jezik" pomeni jezik v enem okraj i, v področji enega okrajnega sodišča. Ali je treba tii razlagati iu dokazovati nasprotje pojmov? Ako povezneš lonec narobe, stoji ti narobe. In kaj je »deželni jezik?" »Kraljestva in dežele", ki so državnopravui deli Avstrijo, določene so po zgodovini in postavi tako natančno, da je nasprotje pojmov in resnic nemogoče. Kdor govori n. pr. o Češkem in Moravskein, ta no misli le onih okrajev, kjer Cehi ali Nemci prebivajo, temveč vso po zgodovinskih mejah določeno teritorijalno in politično individualnost dežele. V XIX. členu drž. tem. postave iz 1. 18G7 beremo: »Država prizna enakopravnost vseh v deželah navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenji." Ta postavna določba velja toraj za v s o deželo, ne pa lo za ta ali oni okraj v deželi. Levičarji so konečno priznali resnico te razlage, zato pa so našli drugo sredstvo, da dosežejo svoj uaraen ter ovržejo postavno jednakopravnost obeh deželnih jezikov na Češkem. Predložili so načrt, da se češko kraljestvo razdeli v dva dela, v češki in nemški. Češka kraljovina imela bi dvojno administracijo in nemškim uradnikom ne bilo bi treba učiti se češčine. Dežela češka je že tako ločena po nemških in čeških šolskih okrajih, čeških in nemških šolskih nadzornikih, čeških in nemških učiteljskih pripravnicah, gimnazijah, realkah itd. Ko pa bi se dežela razdelila po jeziku, morali bi obe narodnosti pustiti nekaj tisočev »svojih" v „tuji" deželni polovici, ker mešanih okrajev in občin ne mogli bi natančno razdeliti. Kaj pa mesto Praga? »Praga mora biti zopet nemška, kakor do leta 18(56. Sedanji češki prebivalci v Pragi so umetno vzgojeni kot Čehi. Ako se predrugačijo vnanje razmere avstrijske države, vsi iskreni Praški Cehi bodo zopet navdušeni Nemci, i 11 češko zdelo bo hitro izginilo." Te besede je govoril v Praški kazini vpliven voditelj Nemcev na češkem. Je-li mogoča sprava in jasen pogled v razmere? Nemci na češkem so zapustili stališče rejalne politike ter se popolnem vdali strankarstvu. S prva so se zmernejši Nemci posmehovali temu načrtu. Toda dobili so v roke krmilo na Češkem zuani teroristi in fanatiki v Liberci, Litomericah, Lipi itd., razširil se je hitro nemški nacijonalizeni, ž njim pa tudi Iz potnih spominov. (Daljo.) V Trstu mi je donela po ulicah sama laška meneštra na uho, v Gorici pa spet. Ogledavši si nekaj cerkva, izprašam vendar-le s pomočjo materinega jezika, kje je pot na Kostanjevico. Kmalu dospem gori. Ravno se je opravljala na dveh al-tarjili daritev sv. maše. Cerkvico kraso prelepe slike. Na njih se vidijo v živih hojah naslikani vsi najznamenitejši dogodki iz življenja Marijinega. Zlasti ganljiva je slika ob konci svoda, na kteri angelji razne betežno reveže kar priganjajo in silijo, naj se zateko v svojih stiskah k Mariji, z Detetom v naročji pod sadnim drevesom sedeči. V samostanu najdom prečast. očeta Stanislava pri sv. Frančiška „Cvetji". Prijazni gospodje mi razkažejo pod cerkvijo rakev, kjer šest francoskih kraljev čaka vstajenja. Na Kostanjevici sem prvič pil dobro vodo iu pošteno štajarsko vino, odkar sem zapustil gorenjski svet. Tudi sem so mogel še-lo sedaj na prijaznem griči samostanskega vrta nekoliko ohladiti. V mesto se vrnem z duhovuom iz Goriške okolice še-le pozno po obedu, pa še takrat je bilo prezgodaj. Sicer se mi je pa ravno prav zgodilo, da sem so potem tako pekel. Zakaj pa nisem rajše poslušal modrega opomina gostoljubnih gospodov ua Ivosta-njovici ter ostal šo nekaj časa pri njih? Ker jo bil moj namen še isti večer podati se čez Videm naravnost proti Benetkam, grem v mestu v menjalnico, da se preskrbim z laškim denarjem. Za 50 krajcarjev mi je dal 1 liro, oziroma l frank. To je zares droben drobiž, a centesimi so debel drobiž. Ker mi naloži precej tega cvenka, ne morem ga skoraj dobro spraviti. Na misel mi pride, da bi bilo včasih vendar-le pripravno, ko bi nosili šo sedaj take denarne pasove, kot so jih imeli nekdaj. Ker pa sedaj nihče več ne nosi tacih denarnih svitkov, sklenem kupiti navadno pisano kmečko mošnjico. Za to sem pa trpel več, kakor bi bil šel konja kupovat. Od ene prodajaluice do drugo so mi kazali, jeden jermenar so jo izgovarjal na druzega. Neki prodajalec 1110 jo mislil s tem potolažiti, da mi reče: »Kavno kar sem prodal zadnji komad!" S tem je meni pač malo pomagano. Slednjič jo ves zdelan in prepoten prisopiham k pravemu prodajalcu. Prav iz srca rad 11111 dam zahtevanih 18 kr. za črno usnjato mošnjico. Po moji skušnji soditi bi se gotovo izplačalo, ko bi jih poslal kdo s Kranjskega Goriškim prodajalcom par koškov. Po kratkem odpočitku plačam nikakor ne drago stanovanje (v kterem sem imel tudi svoj telegraf) ter se odpeljem na kolodvor in potem proti Vidmu. Na železnični progi, ki so vije mod pisanimi travniki, plodnimi njivami in nadobudnimi vinogradi, ni bilo posebnih zanimivosti. K večjemu morem omeniti to, da laški »iblajtarji", kterih hišice leže zlasti blizo meje prav ob železnici, kar potoma skačejo na železniške vozove. Seveda vlak takrat vozi nekoliko počasuejo. V Vidmu si grem kupit pravico za vožnjo do Benetk in nazaj do Vidma. Tu se mi pripeti zopet nekaj posebnega. Prejemši vozni listek namerim jo kar proti železničnemu vozu. Na vratih me ustavi laška kapa in mi z vso resnobo veli iu kaže, naj se vrnem ter si dam pravico preščipniti. Jaz rečem sam pri sebi: Ko bi jo bilo treba že tukaj na kolodvoru preščipniti, gotovo bi mi bil to storil že blagajničar ali pa vsaj povedal, kam naj se šo podam ž njo. Že grem proti blagajničarju nazaj, kar zagledam tam na hodniku dedca v pisani halji in s kleščami v rokah. Hevreka! Ta le bo! Iu zares Afganistanski pretendent Ejub kau prišel je v Ghuzui. Tako poroča Petrogradski „Russ. Invalide". Kor bodo v Maroku bržkoue kmalu hudi strankarski boji, predlagala je Anglija velesilam, naj se odpošljejo tjekaj ladije v varstvo raznih ostalih narodnosti. Ob enem dala je povelje, da odpluje v Maroko oklopnica in topničarska ladija od angleškega brodovnega oddelka v Sredozemskem morji. ideja delitve češke kraljevine. Celo dr. Herbst v državnem zboru iu dr. Schmeykal v češkem deželnem zboru sta resno razlagala to idejo. »Red v državi! Varstvo Nemcem!" to je novo geslo češkim Nemcem, da si zopet pribore hegemonijo v deželi, čelii pa s svojega stališča ne morejo nikdar dovoliti, da se njihova domovina raztrga v več koscev. Da so nekoliko po jeziku omeje upravni okraji, temu tudi Čehi ne ugovarjajo, kakor so pokazali 1884. 1. v deželnem zboru. Sploh pa se Čehi in Nemci v mešanih okrajih ne sovražijo toliko, kakor pišejo nemški strankarski listi. Leta 1865. je češka dežela dobila postavo, da je ua nemških srednjih šolah češčina, ua čeških srednjih šolah pa nemščina obligateu predmet. Proti tej določbi je obrneu tretji odstavek 19. člena avstrijske temeljne postave, po kteri se učenci ne smejo siliti, da se tiče druzega deželnega jezika. Previdni češki politiki kot: R. Clam-Martinic, dr. Rieger, Jireček, škof Schimboru in drugi pa žele, da se dijaki po želji starišev uče obeh deželnih jezikov. S tem skušajo koristiti mladini, ob enem pa tudi gladili pot spravi. Jezikovna naredba z dne 14. aprila 1880 no nalaga uradnikom sicer opravičene tirjatve, da morajo znati oba deželna jezika, pač pa hoče vlada v smislu starega dvornega dekreta iz 1. 1763 dati prednost onim uradnikom, ki so „caeteris pa-ribus" vešči obema deželnima jezikoma. Ako toraj oče ne dovoli sinu, da se uči druzega deželnega jezika, omejuje mu sam delokrog v bodočnosti. (Daljo prih.) Politični pregled. V L j ubij a u i, 10. oktobra. Moirsta.ij e «5 e>,e 1 «*. Poljski državni poslanec Groholski zbolel je tako hudo, da ne bo mogel priti ua Dunaj v državni zbor. Namesto njega prevzel bo predsedništvo „ polj -skemu klubu" poslanec Javorski. Posledica tej okoliščini, bo, da bodo ostali zasedaj Poljaki v prepiru med Cehi in vlado popolnoma pasivni. Pred Saraborskim porotnim sodiščem pričela se je dne 7. t. m. velikanska obravnava proti lit gališkim kmetom iz okraja Rudki, ker so se protiviii izvršitvi znane cestne postave. Priče so grajščaki in okrajni glavarji. Kmetje se opravičujejo, da so postopali tako, ker so mislili, da hoče vlada uvesti zopet desetniuo. Jutri se bo razglasila razsodba. 0 vladni spretnosti hrvatskega bana Khuen-lled7. a) lati, II., b. 10(i in III., 4!>6. ") Matriko Ptujsko. Izvirni dopisi. Iz Rudolfovega, 4. oktobra. (Raznoterosti.) Nastopila je jesen, ž njo pa tudi za Dolenjce veseli duovi, osobito pa letos. Reči smemo, da morajo biti ljudje po vsem zadovoljni z letino, ker so obrodili vsi poljski pridelki, izvzemši zelje, tako dobro iu bogato, kakor že več let ue. Tudi posebne uime letos ni bilo. Le ajda je obetala početkoma radi suše slabo žetev, pa je tudi večinoma prav dobra. Največja nada in veselje pa so za Dolenjca še vinogradi. Tudi ti obetajo letos dobre kapljice, kakoršne ni bilo več let. Ker so se ljudje že zmodrili, da ne trgajo prezgodaj, in ker je vreme še jako ugodno, smemo pričakovati tem boljše trgatve. Da bi bilo tudi le kaj kupcev za vino in dru^e pridelke, osobito žito, ki nima, rekel bi, skoro nobene cene. Tudi se nimamo boljšega nadejati, dokler bode »Dolenjska železnica" drdrala le na papirji. Tudi tukajšnje šole, zlasti gimnazija, ima to šolsko leto pričakovati bogato žetve. Vpisalo se je zlasti v višje razrede tolikošno število, kakršnega že mnogo let ui bilo. Navadno je bilo v osmem razredu le po šest do deset dijakov. Letos jih broji osmi razred 24. če ostanejo stanovitni in vrli mladeniči , pričakovati je pač koncem šolskega leta dobrega sadu. Temu napredku gimnazije je v prvi vrsti povod modro in pravilno postopanje sedanjega c. kr. gimnazijskega direktorja g. A. Senekoviča, ki ume razne zapreke previdno odstranjevati, in pa premeščenje nekega profesorja, ki je, kakor pravijo, vendar le nekoliko preveč davil slovenske dijake. Žalibog, da nekteri ne pomislijo, da se je težko naučiti, a lahko slabe rede dajati; a vendar je oni vrl učitelj, ki mnogo nauči, pa milo sodi. — Nadejati se je, da bode gimnazija zopet od leta do leta bolj napredovala ter dosegla ono število učencev, ki ga je imela pred leti. Tudi glede »Narodnih Domov" ima Vaš navadni dopisnik zabilježiti nekaj naraščaja. Ker pa ne bi rad zopet le slavnemu vreduištvu pravil, kar je hotel tudi bralcem »Slovenca" povedati, hoče navesti le to, kar poročajo zadnje »Dolenjske Novice". Le-te pišejo (broj 10. dne 1. oktobra) v dopisu iz Rudolfovega tako: »Tukajšnja katoliška družba rokodelskih pomočnikov je kupila lfoehmayerjevo hišo, v ktero se preseli danes. Za svoje navadne shode bode imela spodnje prostore proti Ivandiji. Streha, zlasti pa zgornji prostori proti »Narodnemu Domu" potrebujejo popolne poprave, preduo bode hiša zadostovala svojemu namenu ter se mogla deloma tudi oddati. — Te težave bodo velike; ali driVžba skoraj ni mogla drugače, kakor da si oskrbi lastni »dom", ker ni mogla dobiti drugoj pripravnega stanovanja. Po --------------- paroehi, quoniam o vita cedens 10. Julii anno MDCCXXXII. eara elegit. In pace requiescat." 46. Višnja Gora. Perl a n Matevž „ox vveichsslbore", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto: »Venite" 1. 1515 v subdijakona, na kvaterno soboto: »Veni et ostende" i. 1. v dijakoma, na kvaterno soboto: »Intret" I. 1516 pa v mašnika.') F o i c h t i n g o r F e r d i n and, roj. 8. jul. 1784, posv. 22. sept. 1810, jo bil 1822 — 1827 vikarij v Oelji. Dno 22. marca 1827 jo postal župnik v Ponikvi, 1. 1834 pa dekan v Smariji na slovenskem Štajarskem.a) H e r inanVišnjogorski, župnikom v Gotovljah imenovan 12. nov. 1472.a) 47. Vodice. Sovine Simon, roj. 1745, kapolanoval jo od 17!)5 pri sv. Martinu na Pohorji, dno 24. aprila 1802 pa je postal župnik v Podčetrtku, kjer je 80 let star umrl 3. julija 1825.4) ') Zapisnik ordinacij lmvantinske škofijo. ') .1. Orožen, Coljska kronika, 255. n) J. Orožen, III., 420. 4) Isti, VI., 41)3. sedajnej obiluej podpori od različnih domačih in tujih dobrotnikov osrčeua ter svesta si svojega plemenitega poklica, nadeja so trdno, da je mili dobrotniki nikakor 110 bodo pozabili sedaj, ko pride v naj-večo stisko." Komur ni naše mesto znano, omenimo, da stojita dva „Narodna Doma" sedaj jeden poleg druzega, iu je v prvem nekaj prostorov sedaj baje praznih, zakaj? — Naj pristavimo še, da je imela katoliška družba rokodelskih pomočnikov dno 2. oktobra na roženvenško nedeljo svoj prvi zabavni večer v lastnem domu. Bog daj, da bi jih bilo še muogo z najboljšim vspehom! Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo 1 Ker žo pišem dno 4. oktobra na dan godu našega presvetlega cesarja, naj šo dodam, da se jo v mestu dostojno praznoval. Raz nektere hiše so vihrale tudi zastave. Dijaki in učenci deško ljudske šole so imeli povodom tega dne slovesno sveto mašo v frančiškanski cerkvi. Ob 10. uri pa je bila pontifi-kalna maša v kapitelski cerkvi; te cerkvene slovesnosti so se vdeležili uradniki raznih tukajšnjih uradov. Iz Istre, 6. oktobra. Za kmeta jo slabo, sliši se dandanes v mnogih istrskih vaseh in menda tudi drugod po kmetih, in ne po krivici, kajti poskrbelo se je za vse druge stanove, le za kmeta skoraj da nič. Poboljšala se je plača c. k. uradnikom, učiteljem iu v najnovejši dobi uekterim duhovnikom. Trgovci prodajajo dražje svoje blago, obrtniki zahtevajo za delo večjo plačo, težaki, hlapci, dekle hočejo več zaslužka in boljšo hrano, le kinet-gospodar ostane trpin siromak, njemu se dohodki po raznih nezgodah manjšajo, potroški pa množijo. Po mnogih krajih istrskih ne pridelajo žita šo za domačo potrebo, prodati nima marsikteri kmet drugega, uego malo vina; ako trta ne obrodi, usahne tudi ta vir zaslužka. Do lani so kmetje dokaj denarja prejeli za živino, ako je imel gospodar 2 ali 3 govedi i šo kaj drobnice prodati, pomagal si je, platil je davke i kupil potrebščine za kočo 1 družino. Lani pa. ker jo nesrečna kolera v Trstu in po nekojih istrskih mestih gospodovala, in so bili radi tega soinnji prepovedani, ni mogel kmet svojega blaga prodati; pa tudi letos ni muogo boljšo, soinnji so dopuščeni, prižene se veliko živine, a malo je kupcev, in morajo živino nazaj gnati. Prignalo se je n. pr. 3. t. 111. v uašo središče Pazin na somenj več tisoč glav živine, a le redki so kaj prodali. Iz naše občine, koja broji okolo 150 gospodarjev, prignalo se je menda blizo 100 glav, a le dva gospodarja sta bila tako srečna, kakor so sliši, da sta prodala vsaki po jedno glavo, ostali so imeli od somnja le potro-šek. dangubo in morda še drugo škodo. Iz Ajdovščinskega okraja. 5. oktobra. (Nevarnosti raz naroden j a ob s I o v e 11 s k o -1 a š k i meji po P r i m o r j i; potreba narodno misleče duhovščine; odmev d o r n b e r š kega š k a 11 d a I a; 11 a j u o v e j š i d o k a z b o ž j e g a b i tj a i 11 a n gol j e v v a r u li o v.) — Žo je dokazal „Slov.", v kako kritičnem položaji smo goriški Slovenci ob meji, ob kteri nam resno prete največje nevarnosti, sosebno od čnsa, ko se je v ta namen ustanovilo italijansko politično društvo: „Pro patria", (beri: „pro patria Italia", a ne Avstrija!) Tako sem slišal sam to 48. Zagorje. Ter no še k P. Avguštin, benediktinec od sv. Pavla, roj. 30. januarija 1654 v Zagorji na Kranjskem, posvečen 1078, je 1079 prišel za kapelami k sv. Lovrenci v Puščavi, kjer si jo o časi kuge nabral s svojo požrtvovalnostjo nevenljivih zaslug za večnost/ Potom je postal župnik v Mohličali na Koroškem. I-. 1092 je prišel župnikovat k sv. Lovrenci v Puščavi, kjer je služil do 1098. L. 1699 jo potoval v službenih poslih od sv. Pavla na Koroškem na Stajarsko, a ko se je vračal, padel jo zunaj Brezja tako nesrečno raz konja, da je vsled tega 18. nov. 1699 umrl. ') 49. Zatičina. Ahaci] „de Sittich", posvečen od Lavantin-skoga škofa Lenarta na kvatorno soboto: „Caritas dei" 1. 1521 v mašnika.2) Matej „de S. Vito ppe Sittich", posvečen od istega škofa Lenarta na veliko soboto 1. 1516 v subdi-jakona, na kvatorno soboto: „Oaritas dei" i. I. v dijakona, na kvaterno soboto: „ Veni te adoremus" i. 1. pa v mašnika.s) 50. Železnike. Plave Andrej „Aisnerensis pro oporario in Siessenperg approbatus 18. Soptembris 1749." ') ') Isti, 1„ 407 *) in ") Zapisnik ordinacij bavantinsko Skelijo. V) Catliftlogas I). D. Paroolionun ot Cooporatoruin. razlaganje od Italijana samega! Zlasti preti ta nevarnost v bližnji Podgori (oddaljeni */» ure od Gorice), kjer so velike tovarne za papir in umetni mlini Ritterjeve tvrdke. Tu se je ustanovil letos otroški vrt z italijausko šolo, ktero je napravilo omenjeno društvo „pro patria", in kteremu je podarila bukvama goriška Skert in Coppag (berite če morete pravilno to ime; izrekuje se blezo po angleško, kakor n. pr. Portsmouth-Promite; Plymouth-Plimec! itd.) mnogo šolskih potrebščin za 40 otrok, ki so se vpisali v ono šolo. Na čast občinskega zastopa z vrlim županom g. Klanjščkom na čelu, ustanovil se je temu nasproti slovenski otroški vrt, in dvorazredno slovensko ljudsko šolo je razširil c. kr. okrajni šolski svet v trorazreduo s slovenskim učnim jezikom, za kar bodi obojni si. oblasti izrečena javna zahvala! Saj je že poslednji čas, da zabijamo žive kole ob vsej meji proti raznarodenju našega itak majhnega naroda, da se ne umaknemo niti za korak nazaj, kakor se jo to dosihmal godilo. S tem korakom, kterega ste storili obe omenjeni oblasti, rešena bo Podgora nadaljnega potujčevanja, posebno pa, ker so sedanji načelniki občine, kakor n. pr. č. g. vikar G. nadučitelj g. V. in občinski zastop, vsi narodnega mišljenja, kakor se spodobi. — Večja nevarnost pa preti nadalje v Brdih zlasti trem duhovnijam, v Rutarjih; (Rutarš, kakor izrekujejo Lahi,) v Merniku; (laški: Mernico,) v Golobrdu (pokvečeuo v laški: Colobrida!) in v Dolenji (Dolegna!) Sicer je upati, da bo sedajni č. g. vikar Št. H. v Rutarjih*) rešil še slovenske ostanke, ktere sta njegova dva prednika brezoziruo v cerkvi polaščevala. Saj se je neka oseba iz Rutarjev meni pred par leti pritoževala, da njih vikar B. (sedaj župnik v laškem M.) ni je hotel spovedati slovenski. Ker je vedel, da dotična oseba zna tudi nekaj laškega, silil jo je, da je govorila v laščini, akoravno je tudi 011 znal, ali bi saj moral znati ter govoriti s slovenskimi ovčieami tudi v slovenščini po vzgledu aposteljnov, ki so oznanovali slehernemu ljudstvu v njegovem jeziku sv. evangelij; kajti sicer je to narobe svet, saj se mora glede jezika ravnati pastir po ovcah, ter ima biti bolj učen, kakor njegove ovce, ne pa ovce po pastirji! Omenjene tri duhovnije spadajo žalibog pod furlanski Korminski okraj in Kormiusko dekanstvo, ter so v vedni dotiki s Purlani to- in onstran državne meje, Rutarska duhovni ja, z blizo 600 duš, ki je bila do nedavnega časa čisto slovenska, ima zdaj tudi v cerkvi furlanščiuo, akoravno je še mnogo kmetskih hiš, ki govore slovensko. Duhovuija, v kteri se pa vpelje „per las et nefas" robata fur-lanščina, je za vselej izgubljena slovenski narodnosti. Enako na pol polaščena je že duhovnija Mernik (nad 600 duš), kjer pastiruje neki prav originalni 731etni vikar g. P. že mnogo let. Ta si prizadeva že dolgo vtopiti v furlansko blato svoj lastni slovenski rod, akoravno je tudi 011 sam v slovonski Podgori rojen. Prav bi bilo, da bi se ta že itak „peuzije vredni" najemnik nadomestil z *) Isti č. g. vikar jo rojen v zdaj glasoviti omenjeni vasi Podgori; izšolal se jo sicor v Vidmu, ali služil jo tudi po slovenskih duhovnijali in kakor ud polit, društva „81ov. jez", bo storil žo svojo dolžnost! Pis. 51. Žiri. .1 e r a š a A. 11 d r e j „Carniolus Sairahensis", posvečen v mašnika v Vidmu na Laškem v cerkvi sv. Antona puščavnika od kardinala Daniela Delphina 20. sept. 1749 „ad tit. mensae Dominii Locopolitani in Garniolia." ') Februarija 1773 jo postal župnik v Ljutomeru, kjer jo 58 let star umrl 6. julija 1779.2) 52. Žužemberk. Urbančič Boštjan, „A. A. L. L. ot Phliae Magister, Cooperator socundarius ad s. Georgium assumptus 24. Aprilis 1735. Est natione Oarniolus Saisonburgensis Districtus Sitticens. aetat. 31 A1111. Ordinatus ad tituluni sust. Vtini A11110 1730. In secundum Aninim auditor Časnimi Graecii, ibideinque Philosophus et Humanista." 3) Žundorl Boštjan „do Soysnborg", posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na kvaterno soboto : „Caritas dei" I. 1516 v akolita.4) ') Knozo&kofljski arhiv v Grndoi. •) Mrtvaška knjiga Ljutomerska. ") Cathalogus 1). 1). Parochoruiu et Cooporatoruin. *) Zapisnik ordinacij Lavantinsko škofijo. boljšim za vero in slovenske stranke vnetim dušnim pastirjem. Najslabše se pa neki zdaj godi v najnovejšem času ustanovljeni duhovniji Dolenji*) (z nad 400 duš), ob meji, kjer si je že prejšnji prvi vikar g. B., sicer Benešk Slovenec, rojen v Ažlji nad St. Petrom, izšolan pa v Vidmu, vse prizadjal, da pofurlani svojo duhovnijo (z vpeljanjem furlan-ščine v cerkvi). Enako si prizadeva tudi sedanji g. Z. (v Dolenji), rojen Goričan, z neumestnimi pretvezami v cerkvi iu šoli navdihniti slovensko deco z blaženo furlanščino, kakor da bi Bog vedi kako lep bil ta za uradovanje nerabljivi in neugodni jezik, kteri govori v goriški Furlaniji le 56.000 ljudi, v Videmski pokrajini do Taljmenta pa okoli 400.000 duš. Akoravno je po obeh teh krajih, v šoli in uradu od nekdaj že italijanščina, vendar jo prosti furlanski narod manj umeva, kakor naše prosto slovensko ljudstvo sorodno hrvaščino. (Dalje prih.) Občni z"bor društva »Narodne šole" (Daljo in konec.) Blagajnik poroča: Blagajničui ostauek lanskega leta znaša 177 gld. 66 kr. 51 ljudskih šol in 60 učiteljev je vplačalo 374 gld. 90 kr.; deželni zbor je daroval 100 gld., istotako mestni zastop 200 gld. in kranjska hranilnica 200 gld. G. dr. vit. Močnik je tudi letos naklonil drušvu 15 gld., neimenovan dobrotnik je daroval 15 gld. iu po c. kr. okr. šolskem nadzorniku Jeršinovicu je društvu došlo 10 gld. podpore. Skupaj je društvo imelo tekom minolega leta 1438 gld. 17 kr. dohodkov. Društveniki so dobili blaga za 916 gld. 3 kr.; drugo so je porabilo za izdajo knjižic „Zabavišče slov. otrokom" iu pa ^Pripovedka o vetru". V blagajnici je ostalo za prihodnje leto 20 gld. 38 kr. Po daljši debati glede kakovosti blaga, skleno se nadalje, ozirati se na želje posameznikov. — Slovenski učitelji pa naj tudi v prihodnje podpirajo to prekoristno društvo, kajti ž njim kažemo pred svetom svojo solidarnost in naroduo zavest. (L Lapajne so na to s toplimi besedami zahvali odboru za njegovo vspešno delovanje, ter po-vdarja še posebuo koristi tega društva, ki z izda-vanjem knjižic za slovensko mladino tako vspešno deluje za razcvit narodnega šolstva. Na to stavi g. Podkrajšek predlog, da se g. Jan Lego zaradi njegovih velikih zaslug za slovansko, posebe pa še za slovensko šolstvo, nadalje zaradi njegovih velikih zaslug za razcvit slovenskega mladinskega slovstva, nadalje zaradi njegove velike naklonjenosti do slovenskih učiteljev v obče imenuje častnim članom društva „Narodna šola". Zbor temu stoječ in jeduoglasno pritrdi. Na predlog predsednika g. F. Stegnarja se to g. Jan Legu brzojavno naznani. — Na njegov predlog se vdeleženci občnega zbora tudi gospej E. K r a s n o h o rs k i, slavni češki pisateljici, najsrčneje zahvalijo za nje veiko ljubeznjivost, da jo odboru blagovolila brezplačno prepustiti lesoreze h knjigi „Pripovedke o Vetru" ter da je ob enem dovolila knjigo preložiti na slovenski jezik. Proti koncu zborovanja dojde društvu telegram slavnega češkega mecena g. Jana Lega, ki slove: „Iz Češkega sledi kmalu krepka pomoč „Narodni šoli." Svoji k svojim!" —Gromoviti „živio"-klici so odmevali po dvorani. Bog ohrani še mnogaja leta vrlega pospeševalca slovanske vzajemnosti med učitelj stvo 111 ! Staremu odboru, ki ostane na predlog nadzornika g. Lapa j nota isti, izreče se zahvala in priznanje. Gospod predsednik sklene na to zborovanje, želeč, da učiteljstvo tudi v prihodnje ostane delavno in vneto za sveto stvar, ktero mu je izvrševati. Prijateljskega večera pri „Virautu" so se potem vsi zborovalci vdeležili. Domače novice. (Veselica kat. društva rokodelskih pomočnikov), ktera se je vršila včeraj zvečer v novem domu, sm6 se imenovati sijajna in vsestransko dovršena. Spored je bil prav mnogovrsten, a izvršili so ga rokodelci *) Vocina občinskega zastopa jo namreč prosila nedavna za italijansko šolo. P'8- v občno zadovoljnost. Pesmi pel je zbor precizno in gladko; onega začetniškega strahu ni bilo opaziti pri pevcih, in častitati moramo gosp. povovodji, da je v kratkem časi toliko izučil svojo pevce. Posebno krasno ste se slišali pesmi: „Adrijansko morje" iu »Danes tukaj, jutri tam". Slavnostno g. Cimporinana pesom: »Franc Josip I., rešitelj", doklainoval je g. Verovšek s pravim čutom in primernim glasom; cesarsko pesem, ktero jo nato zapel zbor, poslušalo je občinstvo stojo in h koncu trikrat zaklicalo: »Slava!" presvetlemu cesarju, čegar podoba je bila v dvorani okusno ozaljšana. — Igra »Pravda" jo bila pa kakor zabela za prijeten večer. Igra Šiba znano napako naših kmetov, da so tako radi tožarijo in si s trmo in budalostjo delajo nepotrebne stroške. Tudi v tej igri se pravdata dva kmeta za malovreden jez in se čudita, ko prideta po naključji skupaj pod ključ, kake račune jima delata nju zagovornika, ter po britkih skušnjah spoznata, da jo bolj pamotno, ako se sama pobotata brez dohtarjev. Igri jo sledila tombola z lepimi dobitki. Občinstva jo bila polna prostorna dvorana. — Videti vrlo rokodelce, kako spretno igrajo, kako krasno pojo, rekli smo: Bog živi pošteno rokodelstvo. Zapustili smo hišo z željo, da nam društveniki zopet kmalu preskrbijo prijeten večer z enako pošteno in kratkočasilo zabavo. (Nova knjiga) je ravnokar izšla v Sarajevem. Naslov jej je: »V z g o j o s 1 o v j o za učitelje i u č i t e 1 j s k e pripravnike." Po uajboljim piscima sostavio dr. Antun J e g 1 i č, kanonik vrh-bosanski. Naš vrli rojak, ki sam poučujo o vzgojo-slovji učiteljsko pripravnico v zavodu sv. Josipa v Sarajevem, spisal je to knjigo popolnoma v duhu krščanskem, posnemajoč najbolj 11. Baumgartnerjevi: »Leitfaden der Frziehungslehro". Naj bi pač vlada potrdila to učno knjigo tudi za javna hrvatska učiteljišča, da bi se tem potom odstranilo one knjige te stroke, ki so polne brezverskega ali celo proti-krščauskega duha. To lično delo (248 strani male osmerke) stane v Sarajevem pri g. pisatelju 00 kr. (V tukajšnjem nunskem samostanu) umrla je včeraj popoluduo č. g. m. Uršula A p p o , rodom Ljubljančanka, v !)8. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri popoludno ob 3. uri. R. I. P. (»Matica Hrvatska") je izdala : »U j o č n i k h r v a t s k o - s 1 o v e n s k i" za slovenske svoje članove. Poverjeništvo za okraj Ljubljanski ga bo mestnim udom razposlalo na dom, zunanji naj blagovoljno pošljejo ponj. Pri tej priliki sprejema so tudi udniua za 1. 1887. (Dovtipncniu podlistkarju »Slov. Naroda) v odgovor: Naj smeši cepljenje domačega kostanja, kolikor mu drago; postrežemo mu pa lahko z imenom moža, komur je ta navidezni čudež s praktičnega stališča znan. Kako, kakošna in kolika drevesa se cepijo, pa ve povedati vsak šolarček, če tudi no ume krpati »pikantnih nedeljskih pisem". (Šesta javna tombola) na korist zakladu »bolniškega in podpornega društva" iu »Klizabetišča" sicer ni dala toliko dobička, kakor druga leta, vendar pa jo preostala še lepa svotica blagemu namenu. Vojaška godba igrala je včeraj popoludno od 2. do 3. uro pred žrebanjem. Ljudi nabralo so jo več tisoč, kterih celo ni prepodil neprijeten dež. Prvo tombolo dobila je gdč. Fr. Grča r, drugo pa deček Edvard S p a n. (Zblazilil in obesil) se jo včeraj zjutraj gosp. S a r o c, bivši krznar Ljubljanski. Prijatelji njegovi opazili so zadnjo dni, da jo nekako otožen in redkih besedi sicer zgovorni mož. V soboto zvečer pa so mu je popolnoma pamet zmešala. Popil je v noči veliko žganih pijač po kavarnah, zjutraj okrog 5. ure pa se je rovež obesil polog križpotja pred Tivolskim vodometom. — V svojem boljšem časi podpiral jo nesrečnež rodoljubno narodna društva in podjetja. Naj v miru počiva! (Umrla je) v Idriji v soboto učiteljica gdč. Marija J i> k o 1. (Uboj.) Dne (i. t. m. po noči so v vasi Z a-v o r s t n i k u pol uro od Smartna pri Litiji domači lopovi Ruparjovoga hlapca tako pretepli, da jo drugi dan za ranami umrl. Ubijalce imajo žo pod ključem. Šnops, ta škodljiva pijača provzročila je žo veliko pobojov iu družili nesreč. (h Vipave) nam piše prijatelj: Danes, !>. t. m., ob V* uri dopoludno umrl je, previden s sv. zakramenti, po kratki tridnevni bolezni gosp. Anton Vidri h, večletni tajnik občino Vipavsko, tele-gralista itd. Bil jo blagi ranjki mož mirnega, plemenitega značaja, vrl narodnjak, izurjen v svoji stroki, jako previden v svojem govorjenji in delovanji, izjemno ponižen in postrežljiv, bil pa je tudi, kar naj mu bo v največjo čast, voren katoličan; vestno jo spolnoval vse svoje dolžnosti. Prorana smrt poštenjakova je hud vdarec za občino Vipavsko iu britka izguba za celo faro. Naj v miru počiva preblagi mož! (Umrl je) 8. t. in. v Brežicah čast. gosp. o. L o o n h a r d Z i h o r 1. Bil je priljubljen kot pridigar in spovednik. R. I. P. (Odlikovan) je bil z društveno svetinjo na sv. Mihaela dan v Brežicah veteran štajarsko kmetijsko družbe, gosp. Anton Pregelj, gospodarski uradnik grofa Attemsa iu 301etni ud štajarsko kmetijsko družbe, vsled sklepa (53. občnega zbora štajarsko kmetijsko družbo. (Iz Ljutomera, 1). oktobra): Trgati smo začeli po malem. »Hvala Bogu", vzdihnil bo ta in oni pri stiskalnici v hramu, ko mu bode v podstavljeno posodo curljala sladka in dragocena vinska kapljica, iu „k a k o r je bila b o ž j a v o 1 j a" , rekel bo drugi, kteremu je toča dno 18. avgusta trsje osinu-kala. Sploh so jo trsje pri nas šo le v gorki josoni toliko popravilo, da nam bo dalo sladkega in slo-večega vinca. Poleti ni nič kaj moglo delovati zaradi prehude suše. Dežja nam jo silno primanjkovalo. Toča je zadela lo nektero vinograde. Vina bo srednjo mero, toda bo vino, kar ga bo! (Od sv. Urbana, 5. oktobra), so nam poroča: Danes zjutraj ob (5. uri vpepolil jo požar posestniku Soku I i vso poslopje od vrha do tal. Ljudje so še ležali, ko se je streha žo podirala; vendar so so vsi rešili in tudi nekaj obloko in pohištva so odnesli. Vse drugo pogoltnil jo plamen. Pri tej priliki odnesel jim jo nekdo lil gld. gotovine. Zavarovan jo bil gospodar za 300 goldinarjev. Zažgala jo hudobna roka. (Volaptlk) pridobiva si v Gradci čedalje več tal. Tisti, ki so prav navdušeni zanj, jeli so žo v tem jeziku pesni skladati in pravijo, da se jim jako dobro veže. (O premogskih jamah v Skalski dolini) smo onidan povedali nekoliko besed. Danes šo naj dostavimo, da tamošnji premog, kakor so nam od Velenja piše, prodajajo po 18 kr. stari cent, in tudi žo po 22 kr. (Letošnjega mošta) jo zdaj v izobilji v Ljubljani. Znani židjo pa so že plazijo okoli voglov; ako se jih ue čuvaio krčmarji, čuvajte se pivci ponarejene brozge, ker je poštenega vina dovolj. (Električna razsvetljava v Trstu) začela so bo od morske obali, kjer je najprej zablestola, polagoma širiti po mestu, 'ior jo nameravajo namesto plina vpeljati na podlagi nastopnih toček: Prevzel bo napeljavo razsvetljave zasobni podjetnik, ki ima za to koncesijo, veljavno 21 let. Vodilna žica napeljala so bo pod zemljo. Podjetnik moral bo občini od vsakega goldinarja plačati po 10 kr., poleg tega ji pa prepustiti eno četrt dobička, kar bo čez G°/0 naloženo glavnico. Za razsvetljavo gledališča dovolilo so mu bodo posebno olajšave. (Veliko tombolo), osmo namreč, odkar so se vpeljale, napravili so včeraj v Gradci na velikem trgu. Zbralo so jo veliko ljudi, ki so po ono ali več tablic kupili iu čakali na lepo dobitke za torno, kterih jo bilo 50 po 2 gld., za 30 kvatern po jednem zlatu, za .15 činkvinov po dva zlata, za 4 dvojnato činkvino (2 peteroštevilui vrsti polni za 5 zlatov, in za jedno tombolo v znesku 20 zlatov. Med igro svirala je godba. Mnogo so jih jo tudi prezgodaj oglasilo in zadeli so smeh. (Zdraviliških elevov) so jo lotos za jednoletno služboyanje v Pragi toliko oglasilo, da jih niso mogli več vsprejoti kakor 200. Vso drugo poslali so v Gradec in Inomost, kjer so bodo vožbali po vojaških bolnišnicah. TcfiegrttSBii. ♦ Dunaj, i), oktobra. Kralj Milan obiskal jo danes ministerskoga predsednika grofa T a a ffoja. Lvov, oktobra. Nj. Veličanstvo presvetli cesar podaril je iz lastnega premoženju 2000gl. pogorelcom v Samboru. , Sofija, 10. oktobra. Volitve v Sofiji vršilo so se mirno. Izjemoma stražilo so vojaške čete kaznilnico, urade in brzojavne pisarno; po raznih krajih v mestu stali so vojaški oddelki in konjiške patrole jahalo so po ulicah. Uradno objavljeni rezultat jo sledeč: S tam bul o v jo "dobil 3020, Stransky 2915, G o š e v 2873, U o z i 1 o v 2010 glasov; izvoljeni so tedaj vladni kandidatje; Uado-s 1 a v o v dobil je 15, Stoj lov l i), Živkov 7 glasov iu sodom Oankovoev po eden ali dva glasova. Narod šol jo potem prod palačo, kjer jo pozdravljal kneza; slednji so jo srčno zahvalil; od tod pa se je pomikal narod pred Stambulovo stanovanje, kjer jo ljudstvo klicalo: „Živol Stainbulov, rešitelj Bolgarijo!" Stainbulov zahvalil .so jo za zaupanje. Množica plesala jo še nekaj časa narodno plese, potem pa so je mirno razšla. Tudi na deželi je pri volitvah mir, iziinši v Plovni in kmetskih okrajih Rakovici in Kutlovici, kjer so bili krvavi poboji, Kolikor je do sedaj znano, jo izid volitev povsod vladi ugoden; (Jankov izvoljen je v Kahovi. Bruselj, 9. oktobra. Oesaričinja Štefanija prišla jo semkaj, kjer so jo vsprejeli kralj in kraljica, grof KI and o rs k i s soprogo, princ H al dnin in velika množica občinstva. Oesaričinja jo zdrava iu cvetoča. Blssss-H no: V bolnišnici: (i. oktobra, llarbara Panco, dninanu, 43 lot, jotika. VremejiNko Mf&oro^ilo. g Čas Stanje | | g Z v e ter V r o m e J* § opazovanja *™koraor» topionicra o J K.<15 M.J N k i a li j, < » FKK,. (Teingi-atično poročilo. 1 10. oktobra. , « /. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 05 kr Sroborna „ 5% „ 100 ., (s .16% davka) 82 „35 „ 4% avstr. /.lata renta, davka prosta . . . 111 „ 80 „ Paprna ronta, davka prosta......96 „ 05 „ Akcijo avstr.-ogorsko banko ............885 „ — Kreditno akcijo ..........283 80 . . ........t, u London....................125 55 tr, . ................n *"' H Srebro ............. ..n _ Francoski napoleond..................9 „ 98 Oosarski eokini......................5 98 Nemško marke...........61 „ 40 l r ET i« n a e cene dne 8. oktobra t. I. «l.|kr. gl. kr. Pšoniea, lilitl. ... 5 H5 Spoli povojon, kgr. . — 04 ' Rož, „ ... 4 65 Surovo maslo, „ . — i)0 Ječnion, „ ... :! 25 Jajce, joilno „ . — 2. Ovos, .....2 07 Mleko, liter . ... — H Ajda, „ ... 4 22 Govojo moso, kgr. . — 04 Proso......:( iio Tele&je „ „ . — 50 Koruza, „ . . 4 3!) Svinjsko „ „ . — 00 Krompir......2 32 KoStrunovo „ „ . — 32 Leča, „ ... 12 — Pišanoo.....—50 Orali, „ ... 12 — Golob .....— 15 Fižol......II — Seno, 100 kgr. . . 2 41 Maslo, kgr. . I Slama, „ „ . . 1 !)(> Mast, „ . - 64 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40 Špeli svož, „ — 60 ,, mehka, „ „ 4 10 Razglas. MitjiloaaiSn jo bilo meseca junija I. 1880 v Ljubljani na mestnem trgu 25 &ul«l. in zraven tncnjiea na ime „Treun". Kdor jo te reči zgubil, naj se zglasi pri podpisanem ter dokaže, da jo najdimo res njegovo. V u 7, o n i c a - S a I d e n h o f c n na Spodnjem 81 n jurskem. TomaŽ Mraz, dokan. Fosilne zveze. »/»7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob ',',5 popoludno poleti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, potek in soboto ob \'„5 popoludno poloti, ob 2 pozimi. Na nb ' ,5 popoludno poloti, ob 3 pozimi.