Leto XV.
■ i V Celju, dne 21. marca 1905. 1.
Stev. 23.
DOMOVINA
Uredništvo je ? Schillerjevih ulicah St. 3. — Dopise blagovolit« frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Slovenjegraški davčni nadzornik in šoštanjski volilci.
Interpelacija poslanca dr. Ploj-a in tovariševnač. kr. finančnegaministra.
Dne 30. januarja 1905 smo interpelirali vsled postopanja c. kr. davčnega nadzornika v Slovenj Gradcu; a sedaj nam je ta davčni nadzornik zopet dal povod ter nas prisilil k novi interpelaciji.
Lani je c. kr. davčni inšpektorat v Slovenj Gradcu na očividen način ravno med reklama-cijskim rokom za občinske volitve v Šoštanju razpisal osebni dohodninski davek, ne da bi raznim strankam vkljub napovedi naložil davek. In kar je posebno čudno, so se napovedi davka kot rekurz predložile vzklicni komisiji, ter je ta v konkretnem slučaju odločila, da se mizarju .lož. Lampretu ne predpiše višji davek.
Zdaj pa je zopet ravno med reklamacijskim rokom za bližnje občinske volitve v trgu Šoštanj, ker šo bile lanske vsled neke formelne napake razveljavljene, davčni nadzornik v Slov. Gradcu vnovič predpisal osebni dohodninski davek, kar da povoda raznim pomislekom. — Nekemu tovarniškemu -delaven, imenom .laž. Ločanu. je bilo predpisanih za čas od 1. febr. do 31. dec, 1905 deset kron 90 vin., torej za letni dohodek 1500 do 1600 kron. ne da bi se tozadevno kaj poizvedovalo in ne da bi komisija za cenitev osebnega dohodninskega davka se bavila s tem vprašanjem.
Nekemu gospodu Krilni Negriju se je za letošnje leto predpisal osebni dohodninski davek v znesku 62 kron. 33 vin., torej za letni dohodek 4000 do 4400 kron, ker je baje isti nastavljen kot disponent in potnik pri šoštanjski tovarni zu usnje. '
Najbolj čudovito pa je obdavčenje mizarja Mfirtta z 15 kronami 50 vin., torej za letni dohodek 18W do 1900 kron.
Že omenjenemu Jož. Lampretu, ki dela z 10 delavci in petimi elektromotorji, se je predpisal davek v znesku 7 kron 20 vin. za letni dohodek 1200 kron iu se mu ni smel zvišati, čeprav je sam predlagal zvišanje davka; mizarju Mortlu pa. ki sam samcat izvršuje svoja mala naročila, se je predpisal davek za 1800 kron dohodkov.
Razum^ se samo po sebi. da se davkoplačevalci. s katerimi davčni nadzornik tako milostno postopa, ne čutijo ravno zato obtežene, ker jim je treba plačati manj davka. Predpis davka pa je podlaga za volilni imenik, ki je menda popolnoma prepuščen davčnemu nadzorniku. ■
Vsled zgoraj navedenih treh predpisov je tekom reklamacijskega roka prišlo nenadoma troje volilcev v drugi volilni razred, ki bi bil potemtakem zagotovljen nemški stranki. Da se je to zgodilo slučajno, se ne inore misliti ker te številke dajo sklepati, da se davčni nadzornik posebno zanima za občinske volitve v Šoštanju.
Zato stavijo podpisani vprašanje:
1.	Ali je finančnemu ministru znano to postopanje slovenjegraškega davčnega nadzornika?
2.	Kaj misli storiti, da volilni vspeh ne bodi ^repiiščen temu davčnemu nadzorniku ?
Dunaj, 11. marca, 1905.
Podpisani slovanski poslanci.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreS: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se
pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbin ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno iaseriranje znaten popnat.
$
Pismo iz Balkana.
Iz Sofije, 16. sušca.
Spomlad se bliža, hrib iji log bosta kmalu zelenela na Balkanu in po Rodopah. zaeno s tem se pa približujejo tudi velike homatije, hujše nego so bile v prejšnih letih. V Makedoniji si stoje nasproti trije sovražniki: Bolgari. Grki in Srbi, katerim trem stoji nasproti eden ,. trinog-' Turčin. Dokler se oni trije med sebo kavsajo in ravsajo, do tačas se Turčin smeji zdaj enemu, zdaj drugemu; pa še podšunta; drugega proti drugemu. A v obče lahko gospodari nad tremi ..pravoslavnimi-' narodi eden monamedanski, dokler traja ta nesloga. Vendar se; ne čuti za daljno bodočnost več sigurnega, zatrt se pripravlja na vojsko. Proti kateremu sovražniku se bode Turčin tokrat vojeval. to še natančjo sam ne ve: ali proti notranji ustaji, ali pa proti Bolgariji, ali — kar je za nas najverjetnejše — proti obema. Resnica je, da je že zdaj natrpanih mnogo vojakov vsakega orožja na bolgarsko-turški meji: Sklicanih je znaten del rezervistov v raznih vila-jetih: orožja in streljiva se je preneslo na mejo okolu 400 vagonov, a za popravke strategičnih cest je na razpolago 120.000 urških lir d lira = 22 kron). Bolgarija seveda ne sme zaostali. A Evropa gleda mirno na te priprave, ne da bi pomislila, da bo ona kriva, če bodo začele puške pokati na Balkanu. One velesile, katere so podpirale berolinski dogovor, bi lahko odstranile to nevarnost, ako bi hotele narediti konec anarhiji v Makedoniji.	t
A že v Berolinu bi se bilo tedaj imelo rešiti Makedonsko vprašanje, ako ne bi bil grof An-drassy diktiral § 23 v današnji redakciji. To je bila nevarna igra. kakoršna se je v drugi izdaji pokazala predlani v Miirzstegu. A zato stojimo danes pred vrati hude vojske.
V tukajšnjih dobro informiranih diplomatskih krogih se govori, da je evropska diplomacija že izgotovila svoj načrt za avtonomijo v Makedoniji in v Odrinskem. Ta načrt bo naložen Turčiji, od koga? Od Bolgarije. To težavno zadačo nam kroji diplomacija; a ker se Bolgarija sama ne bi lotila pobiranja kostanjev iz žarjavice, za to jo bode ..pro forma-' podpirala koalicija evropskega brodovja, katero bo operiralo na maloazijskem obrežju, da se ne bi povečali turški garnizoni iz Male Azije. A kar je zdaj vojakov v evropski Turčiji, naj bi jih izpodila Bolgarija — čim dalje mogoče. Bog daj sreče!
To bo začetek, a konec na kakem kongresu, kjer se bodo uredile pravice in dolžnosti vsakega udeležnika. In tedaj se bo javno pokazalo, kdo je za koga kostanje iz žalrjavice pobiral.
Domače in d
Naši denarni zav
smo objavili v zadnji številki dopis iz Slovenskih
goric, v katerem dopisnik učeče se mladine slovens
da izvzemši ptujsko posoji lnico premalo skrbe za
podporo slovenskih dijal Izreči -moramo. da pope sedam dopisnika, da je posojilnic doslej ptujska slovenske inteligence naj le željo, da bi se tudi dri
ruge vesti.
odi. Pod tem naslovom
kot prijatelj slovenske rim posojilnicam očita,
tov na visokih šolah, lnoma pritrjujemo be-izmed vseh slovenskih posojilnica za naraščaj več storila, in izražamo ige posojilnice te važne
posojilnice tiče, pogreša naš dopisnik v njenem izkazu odstavek o dobrodelnih izdatkih ter poziva mariborsko posojilnico, naj se začne zavedati svojih narodnokulturnih nalog. Kakor rečeno, je naša vroča želja glede vseh posojilnic, naj si vzamejo ptujsko posojilnico za vzgled glede skrbi za slovenski naraščaj, toda z ozirom na splošno obtožbo našega dopisnika zoper mariborsko posojilnico posebej pravici na ljubo povdarjamo. da je s tem. da . slovenski meji v nemškem Mariboru s vo/lii. Rezervnim zakladom postavila obmejnim Slovencem ..Narodni dom-4 in istega kljub temu. da ne prinaša dohodkov, z velikimi žrtvami vzdržuje, izpolnuje važno narodno-kulturno delo. To smo opomnili, da nismo krivični.
Savinjsko gozdarstvo in izvoz. Nekdaj tako cvetoča trgovina z lesom v gornji Savinjski dolini, ki je izvažales na Savinji po splavih in zalagala ž njim čelo balkanske kneževine, je skoraj ponehala. Bosanski les je izpodrinil našega malone povsod. Celo tržišč«! v gornji Italiji, kamor so doslej uvažali štajerski ;n koroški lesotržci, hoče bosanska konkurenca si'popolnoma osvojiti, dasi je bosanski les runogo slabejši od našega. Južna železnica je z bosanskimi lesotržci sklenila jako ugodno pogodbo, ker plačujejo na progi Sisek-Oormons, dolgi 368 km, za pošiljat v-, namenjene v Benetke, 101 frank za deset ton. a na progi Celje-Cormons, ki je za 100 km krajša, je plačati 140 frankov, torej skoraj 40 frankov več kakor na progi Sisek-Cormons za isto težo. Pri takšnih razmerah je pač vsaka konkurenca južnoštajer-skega. boljšega lesa z bosanskim na gornjeitalskih tržiščih nemogoča. — Ali razen te je še ena krivica, ki se godi savinjskemu gozdarstvu. To-vornina za progo Judenburg-Trst, dolgo 417 km, znaša 6 kron manj kakor tovornina za progo Rečica-Trst, dolgo 250 km! Zdi se. kakor da se je vse zaklelo zoper ubogo prebivalstvo gornje-savinjsko. ki živi malone izključno od gozdarstva. Seveda tudi posledice niso izostale, ker prebivalstvo trumoma zapušča domovino. Da se krivica popravi, je poslanec Berks interpeliral v državnem zboru železniškega ministra ter predlagal, naj se našim lesotržcem odpre pot k morju ter omogoči izvoz v Švico in Francijo. In ravnotakšne nepravične olajšave pri tarifu ima slavonski izvoz. Najbližnja pomoč našemu gozdarstvu bi bila izvršitev železniške zveze Kamnik-Polzela s stransko črto Rečica-Gornji grad; potem naj bi se zvezal Kamnik s Kranjem ter bi naš lesni izvoz se stekal po novi bohinjski železnici v gornjo Italijo.
— Občinske volitve v Šoštanju, ki se imajo- v kratkem vršiti, so že dale povod skrajno pristranskemu postopanju vladnih organov. Vsled krivičnih, popolnoma nezakonitih mahinacij slovenjegraškega davčnega nadzornika, dr. Oplustila, ki je nemškim volilcem predpisaval višje davke, kakor zahtevajo njihovi dohodki, a s slovenskimi davkoplačevalci delal nasprotno, samo da bi jih vrgli iz volilnega imenika, je bila zmaga nemški stranki zagotovljena. A ta skrajno zviti način, kako bi ugrabili šoštanjski pritppenci in rene-gatska druhal s „sokoli" Wosclmaggi na čelu občinski zastop avtohtonemu slovenskemu prebivalstvu, je povzročil interpelacijo slovenskih poslancev v državnem zboru. Seveda, če bi šlo po volji šoštanjskih judežev, bi vriskali in piskali, a sedaj jih ondotni Slovenci nakurijo. da bo veselje. Kako „objektivno" so delali Nemci, kaže dovolj jasno ta interpelacija. Nemški Mihi pa
zastonj požira sline, zakaj v Šoštanju, se ne bode raztegoval, pa naj še tako bobna, bluje gnoj in žveplo in se obrača v svoji hinavščini na slo-venjegraško okrajno glavarstvo. Po pravici ne dobe nikdar šoštanjskega občinskega zastopa, zato hočejo ustrahovati celo vladne organe ter prete z tretjim volilnim bojem, ako s.e jim zdaj ne posreči nasilje. Ali to je prebedasto in presmešno. kar si domišljujejo ti ljudje v svoji ošabnosti. Da jo boste dobili po nosu, za to poskrbe naši možje. dr. Mayer in drugi!
Ornig je dobil dolg nos. Ptujski haram-baša ali paša Jože Ornig je v svoji tožbi proti dr. Tavčarju kot odgovornemu uredniku „Slov. Naroda"', dr. Brumnu kot dozdevnemu dopisniku in I. Križmanu kot odgovornemu uredniku „Slov. Štajerca" prosil za delegacijo mariborskega sodišča, in višje deželno sodišče v Gradcu je to delegacijo 'dovolilo in odredilo. Sedaj je na pritožbo dr. Brumna najvišje sodišče razveljavilo famozno odredbo <> ' r o f a Gleis-pacha in njegovega sokrivca, višjega državnega »pravdnika v Gradcu inOr-nigovo prošnjo zavrnilo. Obravnava proti dr. Tavčarju in dr. Brumnu kakor tudi proti I. Križmanu se torej ne bo vršila v Mariboru, marveč pred porotnim sodiščem v Ljubljani. — Sedaj pa smo radovedni, ali ne pobegne Ornig kot zajec med svoje žemlje! Kar zdi se nam, da bo odstopil od tožbe, ker je zelo verjetno da bi'ljubljansko porotno sodišče spoznalo, kakšnega človeka ima pred seboj. — Na to "odločbo najvišjega sodišča pa se je oglasil ,.Grazer Tagblatt", glasilo graških nemških nacijonalcev. Ta list je tako nesramen, da pravi, da se je Ornigu storila krivica. V svoji predrznosti' trdi: Mariborski; porotniki bi bili sodili pravično, ljubljanski pa bodo sodili krivično. Naznanja že tudi, da bo Ornig odstopil od tožbe. Ker je najvišje sodišče odločilo, kakor predpisuje zakon, zato, je storilo Ornigu krivico! Večje nesramnosti ni zlepa! Nemško Aacijonalni listi so že priprav'ja\ mariborske porotnike na Ornigovo tožbo. Seveda so ga slikali kot angela, in če bi tako pristransko poučeni porotniki obsodili slovenske može, bi bil velik hozana v nem-—Skfh šotorih. »Gražer Tagblatt" tudi obeta, da se bo o tej stvari še v parlamentu govorilo. Tega pa je samo želeti, da bodo vsaj imeli naši poslanci priliko, pojasniti pravosodje razupitega Gleispacha.
Zopet nerednosti pri naših poštah. Pred kratkim smo se obrnili do poštnega ravnateljstva; pri teh žalostnih razmerah na naših poštah pa dvomimo, da mu je prišla dotična številka. katero smo mu poslali, do oči. Človek ne bi verjel, kakšen nered vlada na naših velikih in malih poštah. Zopet se je zgubilo pismo, katero se nam je poslalo iz Ruš. — Prijatelj pa se nam je pritožil o sledečem slučaju. Redno dobiva iz Dunaja po 6 izvodov neke tiskovine. Zadnja po-šiljatev pa -je vrnila celjska pošta s pripombo »retour", izmaknil pa se je eden izvod, tako da jih je prišlo nazaj na Dunaj samo 5. Kako naj še zaupamo pisma in pošiljatve pošti, ako se nam je bati. da nam jih izmaknejo tam tatovi? Zopet poživljamo c. kr. poštno ravnateljstvoma napravi red. Dokazi so v našem uredništvu na razpolago.
—	Slom zopet v nevarnosti. Nemcem se cede sline po Slomu; nikakor nočejo odjenjati ter ga hočejo za vsako ceno dobiti v svoje kremplje. Te dni sta bila tamkaj dva nemška agenta ter dajala za Slom 46.000 kron. Lastnik, g. Anton Slomšek, pa je hotel 60.000 kron. Kot se splošno govori, sta bila to dva agenta „Siidmarke"! Nemci že vedo, kje se jim obeta zaslužek. Lepi Slom s svojimi bogatimi gozdi, krasno lego, vodno močjo, ki je primerna tudi za večja industrijalna podjetja. jih vleče z neodoljivo silo. Čudimo se, da se noben Slovenec ne najde, ki bi hotel tam poskusiti svojo srečo.
—	Politično društvo za Teharje je imelo v nedeljo svoj občni zbor v gostilni g. Ig. Cajhna. Bil je obiskan prav dobro, kar je vsekakor lep znak, kako se zaveda in probuja naš priprost kmetski narod. Govorilo se je sicer, da mislijo Štorjanarji razbiti shod, no, nikdo si ni upal blizu. Pristopilo je k društvu mnogo novih udov, zlasti ^od Sv. Lovrenca, kjer ni imelo društvo doslej še nobenega člana. Odslej se bo društveno delovanje raztezalo tydi na to občino. V društven odbor so bili izvoljeni: Predsednik Mart. Vizjak, podpredsednik Jože Rebov. tajnik Mart. Stojan,
blagajnik Jož. Šušterič. Odborniki: Fr. Gajšek (loški), Št. Šuhelj, Ant. Vehovšek, Jož. Kač.
—	t Prof. ^erdo Majcen. Umrl je v nedeljo v Gradcu profesor g. Ferdo Majcen, ki je poučeval na mariborski gimnaziji. Prepeljejo ga v Maribor in pokopljejo jutri, v sredo .ob 4. uri popoldne. Blag mu spomin!
Nova narodna gostilna. Gosp. Jakob Omladič, slovenski rodoljub, posestnik v Gaberjih pri Celju, štev. 28, otvori v četrtek, dne 28. t. m. gostilno v svoji hiši. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki ter se nadejamo, da ga bo slovensko občinstvo rado obiskovalo in podpiralo.
—	»Delavski dom". Koncert na dan sv. Jožefa v ..Narodnem domu1', ki se je v moralnem oziru tako krasno obnese], ni imel tudi gmotnega uspeha, Zaman smo čakali mnogih narodnih veljakov, in društveni blagajnik ni nič zadovoljen. Pričakovali smo, da odpade od koncerta lepa in znatna svotica za »Delavski dom"', a zdaj bode« treba seči celo v društveni zaklad, ki nabira denar za novo stavbo. Da se malo popravi slabo gmotno stanje, polagamo našim rodoljubom na srce, naj pomnijo, daje ..Delavski dom" življensko vprašanje celjskega Slovenstva. Brez narodnega delavstva je slovensko Celje nemogoče! V društveni gostilni stoji na mizi nabiralnik za »Delavski Dom". Tudi blagajnik, g. Terček, sprejema z veseljem in hvaležnostjo darove v ta namen.
—	Praznovanje sv. Jožefa, svojega varuha je ,,Slovenske delavsko podporno društvo" v Celju praznovalo na lep in primeren način. Dopoldne ob 9. uri je bila slovesna maša v župni cerkvi, kjer je pel društven pevski zbor, pomnožen z gojenci' orgljarske šole pod vodstvom požrtvovalnega gospoda dr. Pegana jako vrlo. Po maši je bil sestanek v društveni gostilni, kjer se je zapela marsikaka mična pesem. Zvečer pa je bil koncert v »Narodnem domu".
Veselica ,^Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" na dan sv. Jožefa se je obnesla jako dostojno. Dvorana v »Narodnem domu" je bila malone zasedena, a vseeno smo še pogrešali mnogo naših narodnih rodbin, ki so ta večer ostale doma. Upamo, da se spomnijo tega društva, ki vrši požrtvovalno svojo veliko nalogo, da vzgoji v Celju zavedno narodno delavstvo, ter pošljejo vsak primaren obolus za »Delavski dom". Koncert sam je obstojal iz godbenih in pevskih točk ter vesele tragedije »Mlinarjeva hči". Predvsem omenjamo, da je petje pod izbornim vodstvom g. dr. Sclnvaba bilo dovršeno. Tako preciznega izvajanja pevskih točk, med njimi ene jako težke, ne slišimo mnogokrat. Zlasti sta pela vrlo gospoda solista,. Bariton g. dr. Gv. Serneca nam je v prijetnem spominu še izza prejšnih koncertov. Njegov mehki in zveneči organ je navdušil občinstvo: Pozna se mu izborna šola ljubljanskega mojstra, ker je gospod Sernec že fino izvežban pevec, ki zna z gorkim čustvom nadah-niti svoje petje ter vzbuditi v poslušalcih primerno razpoloženje. Odlikoval se je tudi tenorist g. E. Vargazon s svojim nastopom. Jako prijeten je njegov glas, in upamo, da bomo imeli še priliko še naslajati ž njim; priljubil se je zelo občinstvu, kar je pokazalo živahno ploskanje. Zbo-rovo petje je občinstvu jako ugajalo. Tako odkritosrčnega in zasluženega priznanja ni vedno, ker je zbor res dobro izurjen, ter je V tem zboru mnogo krasnih pevskih grl. Gospodu pevovodji to gotovo ni neznano, in prepričani smo, da je s tem zborom mogoče še mnogo doseči. Ta zbor postane lahko podlaga celjski »Glasbeni Matici".
—	Pasji kontumac v Celju. V petek se je pojavila steklina pri nekem psu v Celju; zato je odrejen pasji kontumac.
—	»Vzgojitelj Lanovec". Torej zopet noviteta, ki jo uprizori »Celjsko pevsko društvo" dne 25. t. m. O igri sami poročamo prihodnjič. Za danes omenimo samo, da bo igra nekaj izrednega za naš oder.
—	Celjski župan Rakuscli pojde v Egipt, To je najnovejša senzacija, ki vznemirja nem-čurske patrijarhe. Menda erre proučevat piramide starih Egipčanov, da še njemu eno postavijo moderni sužnji — arestantje, kjer bo počivalo njegovo nesmrtno truplo.
Celjski »D. Haus" se maje. Ni se še začeta ta znamenita stavba, pa se že jako nevarnt) maje. To se vidi čudno, pa je res tako. Velika zapreka zidanju je namreč to, da se akcije ne morejo razprodati; nob((;n vrag se ne zmeni zanje. Rakusch jih je pokupil sicer celo butaro, ker misli ž njjmi miši rediti, pa jih je vendar še dosti. Zato se je že govorilo, da je »D. Haus" padel v Voglajno, no, »a tako hudo sicer še ni, čeprav se že močno maje. Javna tajnost je tudi, da je velika večina celjjskih meščanov zoper novo barako. Vendar se zatrjuje z gotovostjo, da jo začno zidati v kratkem.
—	Nova poštna piostaja. Odslej hodi poštni sel trikrat na teden k Sv. Joštu na Kozjaku, pošta Dobrna.
Umrla je v Konjicah v ponedeljek, dne 20. t. m. gospa Ana Ogorevc. soproga trgovca in rodoljuba. Blag jej spomin!
Bralnim društvom na znanje. Lanski letpiki »Domovine", »Mira", »Slovenskega Gospodarja", »Našega Doma" in ».Teža" še brezplačno oddajo. Kdor eden ali drug letnik želi imeti, naj se oglasi pri uredništvu »Domovine".
Gorelo je dne 12. t. m. popoldne na Selnici na Dravi. Gospodarska poslopja Glaserjeva je upepelil ogenj. Krmo. vozove, vse je požrl.
—	Trboveljski premogokop, ki je dal lani 16 kron dividende, je letos pokazal, da bo treba dividende znižati na 10 kron. Vzrok temu leži v dejstvu, ker je treba novih zgradb v rudnikih, električne centrale in tehničnih zboljšav. Cementna tovarna v Trbovljah se popolnoma predela.
—	Pomiloščena detomorilka. Dne 16. januarja t. 1. je bila v Ljubnu na Gor. Štajerskem obsojena na smrt morilka svojih dveh nezakonskih otrok Marija Pavlin jak. Ker jo je cesar poiui-lostil, ji je najvišje sodišče izpremenilo smrtno kazen v osemnajstletno ječo.
Korajžna šolarica. Dne 14. t. m. popoldne je na progi Zidanmost - Sisek ustavila vlak šolarica N. Baravič iz Sevnice. Stopila je namreč na sredo železniškega tira in vkljub piskanju lokomotive ni hotela zapustiti nevarnega prostora. Ko so ustavili vlak in skušali ujeti deklico, je hotela pobegniti.
—	Podravska podružnica »Slov. plan. društva" je imela 12, t. m. v Rušah svoj četrti letni občni zbor. Imela je lani 116 rednih članov in dva ustanovnika. Odbor je imel tri seje. pri zadnji je sklenil postaviti na vsak način zopet ..Žigertov stolp". Prejšnji stolp je bil postavljen 6. septembra 1903 ter se je porušil 24. nov. 1904; stal je torej okrog 14 mesecev. Obiskalo ga je jako mnogo oseb. enkrat samo en dan okrog 1000 oseb. Več poti je bilo nanovo zaznamovanih. Društvo je imelo trpeti od mnogih strani ovire ter celo sodno preganjanje. Podpore je dobilo društyo od sedmih posojilnic in železniškega ministrstva. Sklenilo je z veleposestnikom Robnikom v Lovnici, da sme na njegovem travniku poleg cerkve sv. Henrika sezidati turistovsko kočo. Dohodkov je imela podružnica lani 1340 kron in 1299 kron izdatkov; prebitka je bilo torej 41 K 70 vin. Dolgov ima društvo vsled stavbe prejšnjega stolpa 2349 kron 29 vin. Novi Žigertov stolp se začne kmalu staviti, ter bo morda že letos gotov.
—	Dober prijatelj. Rudar Jamnišek iz
Zabukovce pri Celju in poseSnikov sin skoberne iz Griž sta bila dobra prijatelja. Predpustom se je Jamnišek oženil z mladim, zalim dekletom, in na svatovščino je bil povabljen tudi Skoberne. Pred desetimi dnevi je moral Skoberne na orožne vaje; šli so vsi trije v neko gostilno, da še pijejo skupaj, predno se ločijo. Potem so šli narazen; Jamnišek je rekel, da mora na dom k svojim staišem, Skoberne je dejal, da gre v Žalec, odtod pa v Celje, in Jamnišekova mlada žena je šla sama domov. Zaprla je hišne duri za seboj. Ni bila še dolgo doma. ko pride Skoberne za njo. Mislila je prvi trenotek. da je prišel njen mož, a potem spoznala Skoberneta. ki je zahteval, naj mu odpre. Ni mu hotela ustreči, zato se je Sko-brne razjezil, razbil vežna vrata, vdrl še v njeno stanovanje in jo vrgel iz prvega nadstropja skozi okno na cesto. Jamnišekova mlada žena si je zlomila nogo.	,
—	Osebna vest. Okrajni komisar celjskega okraj, glavarstva dr. Adam \Veiss pl. Schleussen-burg je postal ministrski podtajnik v ministrstvu notranjih zadev. Imenovani je bil med političnimi uradniki v Celju še najbolj priljubljen, k« se je naučil skoraj popolnoma slovenski ter bil v ura-dovanju strogo nepristranski in ljubeznjiv.
—	Štajerski anarhist. 18letni čevljarski pomočnik Rudolf Golauch. pristojen v trg Laško na Štajerskem, je 8. t. m. pri delavskem shodu v Polytheama Rossetti v Trstu nagovoril množico z besedami: »Proletarci, združite se z nami pod zastavo anarhije! Živela socijalna revolucija!" Ker je prisotnemu komisarju povedal še napačno ime, bil je zaradi obeh stvari obsojen na 1 mesec težke ječe.
—	Umrl je v Studencih pri Mariboru č. g. Jak. Košar, umirovljeni župnik v Gorenji Polj-skavi.
—	Povodenj v Ljutomeru.- Veliko škodo je napravila povodenj okolu Ljutomera vsled deževja od 2. do 5. t. m. Pot iz trga do kolodvora je uničena. Trideset ur ni mogla nobena pošta in tudi noben vlak v Ljutomer. Potniki, ki so hoteli tja, so morali v Radgoni čakati. Zimska setev je uničena, travnike in vrtove je pokrilo visoko blato. Povodenj se je razprostirala 13 kilometrov na dolžino in 4 kilometre na širino.
—	Zopet obsojeni nemčurski sleparji. Ponarejevalce volilnih listin v Mariboru, ki so bili pred okrožnim sodiščem v Mariboru oproščeni od obtožbe, je najvišji sodni dvor obsodil vsakega na osem dni zapora, in sicer: Feliksa Schmidla, tovarnarja jesiha in občinskega odbornika: Franca Opelka, trgovca, oba iz Maribora, in Jakoba Skaza, krojača v Slovenski Bistrici.
Mrtvega je vozil. Dne 13. t. m. zvečer je vozil posestnik Kager iz Luč bolnega posestnika Godelna v mariborsko bolnišnico. Ko zavije v Mariboru proti bolnišnici, se ozre na bolnega Godelna in vidi, da je ta že mrtev. Ker mrtvega trupla v bolnišnici niso hoteli sprejeti, ga je moral še isti večer Kager peljati na mariborsko pokopališče.
— ^Cerkveni Glasbenik je v svoji letošnji I 3. štev. prinesel notico, oziroma priporočilo zna-| nega skladatelja Ivanka Ocvirk-a, organist-a v Št. Jurju ob juž. žel.: Šestero velikonočnih pesmi I za mešane glasove, uglasbil Ivan Ocvirk. Cena partituri in 4 glasom 1 K 50 vin., posamezni glasi po 10 vin. Samozaložba. Tiskala katoliška tiskarna v Ljubljani 1905. Lahki napevi v navadnem slogu: kjer si žele novih pesmk jih bodo veseli - variatio delectat. Lepo natisnjene skladbice so k temu še jako po ceni. Skladatelja se i sme toplo priporočati, ker komponuje poleg cerkvenih tudi harodiie pesmi.
Društveno gibanje.
Slovanska čitalnica in bralno društvo „Maribor" priredi v soboto, dne 25. sušca 1905 v veliki dvorani Narodnega doma" v Mariboru gledališki večer: I., "Putifarka". Burka v enem de-tjanjn. II. ,.Dve tašči". Veseloigra v enem dejanju. III. ..Raztresenca". Veseloigra v enem dejanju.
I Pri predstavi sodeluje slavna veteranska godba. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno p ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v parterju od 1. do 5. vrste 1 K 40 vin., od 6. do 10. vrste 1 K. ostale vrste 80 vin., stojišča 60 vin., za dijake L 40 vin., sedeži na galeriji 60 vin., stojišča 40 vin. "'Vstopnice se dobivajo tudi v petek in soboto pred predstavo od 2. do 3. ure popoldne v čitalnici.
—	Loka pri Zusmu. Tukajšni delavci so priredili na pustno nedeljo veselico s tombolo. Cisti dobiček, štirinajst kron so darovali za ubožne otroke tukajšne šole. Za ta lep dar izreka, se jim iskrena zahvala. Dal Bog mnogo posnemalcev!
Zahvala. Slavna posojilnica v Konjicah 'je tudi letos blagovolila podariti „Braln. društvu pri Sv. Jerneju" 10 kron podpore, za kar se ji
najiskrenejše zahvaljuje	odbor.
*
—	,.Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani je dobilo od vlade potrjena pravila. Ustanovni občni zbor društva slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani se-vrši v ponedeljek, dne 27. t. m., ob 8. uri zvečer v ..Narodnem domu" v Ljubljani. Slovenski časnikarji in književniki, udeležite se tega zbora jpolnovilno, da ustanovimo svojo organizacijo!
—	Zanimiva vest. — Hrvatje v Pazinu so kupili lepo obširno zemljišče na pripravnem kraju, kjer postavijo ..Narodni dom", ki bo urejen vsem potrebam primerno.
Nemci v Trstu se čutijo. Pred nekolikim časom so ustanovili žensko podružnico ,.Sudmarke", kateri načeluje soproga c. kr. profesorja. V Škednju ustanavljajo nemško šolo; pozneje pa mislijo napraviti nemške šole v Barkovljali in v Rocolu.
'— Tržaški namestnik je, kot znano, pruski princ Hohenlohe. Da tak človek, podanik tuje države, ne spada na takšno odgovorno mesto, je te C kakor gotovo. Zdaj pišejo listi, da bo v
I kratkem odpoklican iz službe. Zadnji čas!
—	Ljubljanska »Glasbena Matica" priredi dne 25. in 26. t. m. dva velika koncerta v Trstu | dvorani „Narodnega doma". Oba koncerta se piredita pod osebnim vodstvom g. Hubada, čegar zasluga je. da stoji „Glasbena Matica" danes na takem višku, da se lahko meri z najimetnejšimi današnjimi pevskimi zbori. — Pri ti priliki bo
i vozil i/, Ljubljane v Trst poseben vlak, ki pripelje mnogo Ljubljančanov v Trst. Brezdvomno bo udeležba pri teh koncertih velikanska ter se I jih bo udeležilo tudi mnogO rodoljubov z Goriškega I in iz Istre.
Dopisi.
Puščavnik izpod sv. Ane nad
iTeharji. O volitvah samih dobil sem pa v svoj Irlog sedaj toliko podrobnih poročil, da jih moram ■eliti kar na tri oddelke:
1 I. Pred volitvami 25. svečana 1905!
Podal se je generalissimus h Kandolu v Kresnike tej- mu obljubil, da bodo napravili Štorovčani iz Štor v strme Kresnike tako lepo cesto lin da bodo Kresničane na vse strani tako podpirali. da se bodo v bodoče kar v kočijah domov I Kresnike vozili. Pa naj reče kdo, da Jellek ne pa agitirati ? Seveda je ta obljuba pred volitvami lila ravno tako puhla in izmišljena, kakor pred
■	leti graditev župne cerkve na Teharjih; tačas
■	obljubili Štorovčani cerkev na Teharjih gotovo-Ispuvati", pa so jo le spufali, kar se je takoj ■) volitvi vidilo, ker so Štorovčani domov grede
■	občinske pisarne proti še sedaj stoječi stari ■pni cerkvi fige kazali češ, dobro agitacijsko ■tdstvo si vendar bila ti uboga cerkev sv. Mar-Hia. zidali te pa nikdar ne bom6. To naj store ■ndische Trotteln" ki so tako neumni, da so z Brci glasovali za nemškutarsko zmago v slo-
venski občini. S to vabo je nafarbal Jelleck Kandola, dočim ga je agitator Rezar narezal.
Pri zadnjih volitvah 1. 1901. so tožili nekateri nemškutarji in ŠtorOvčani list „Domovino" z dne 24. maja 1901 ravno radi volitev na Teharjih, pa so grozno pogoreli ter bili obsojeni v povrnitev vseh pravdnih stroškov.
Med, tožniki se je svetilo tudi ime nemšku-tarja Goleča, po domače Klopotca; ker je veliko preveliko klopotal o stvareh, ki niso resnične, je dobil še drug priimek „Lažnjivi kljukec". Ko so mu pa še na vrh tega nakazali, da mora k stroškom prispevati tudi znesek 10 gld., je zagrozil, da ne bode v bodoče nikdar več zatajil svoje slovenske narodnosti in da bode v bodoče volil s Slovenci. Kaj pa se ,je zgodilo letošnje leto ? Prišli so uže v zadnji' številki navedeni agitatorji nemškutarske ali štorovske stranke podariti ,.Lažnjivemu kljukcu" ali Klopotcu 10 gld. s pogojem, da mora ž njimi voliti, češ saj sedaj nimaš nobene škode, ker si plačal ^Domovini" 10 gld. stroškov in imaš sedaj povrnjene. Judež Iškarijot je dobil vsaj 30 srebrnikov za izdajstvo svojega Gospoda.
K Antonu Holobarju, po domače Štoreku, posestniku v Pečovji, ki je pred več leti izvohal premog v sedanjih štorovskih jamah, pa ni dobil zato do sedaj ničesar drugega nego psovko: „ver-fluchter windischer Trottl" se je podal generalissimus Jellek sam in mu rekel, izročivši mu 10 kron, da mu je ta denar poslal imejitelj jam in tovarne g. Neufeld iz Dunaja sam ter pristavil: „Jetzt sind die Gemeindewahlen in Tuchern. da wirst doch mit uns wahlen gehen?" Seveda ni dostavil besed: windkcher Trottl.
Od Holobarja se je podal Jellek k udovi posestnici Mariji Hrastnik iz Pečovja ter jo s tresočim glasom prosil za pooblastilo od začetka brezplačno.
Ko pa je videl generalissimus, da tako ne gre. je začel zopet „farbati". Oblljubil je namreč, da bo dobila v bodoče vsaka štorovska penzi-joniranka in vsaka posestnica, ki bo s Štorovčani pri občinskih volitvah volila, oziroma dala pooblastilo, na mesec 5 kron več penzije in za vsako pooblastilo posebej 5 gld. To je vleklo, izročil je „ftinfer" volilki Mariji Hrastnik proti temu, da mu je dala križ na volilno pooblastilo, to. je tako, kakor so svojedobno zanikrni ljudje svoje duše prodajali hudiču. Od 'Marije Hrastnik se je podal neutrudljivi agitator Jelleck s svojim plačanim kažipotom in tolmačem ter razsajačem Zgankovim Korlom k Holobarici v Pečovji; tu se jima je pa slaba godila. Ta vrla narodna žena je spodila ravnatelja Jelleka in njegovega podrep-nika tako čez prag hiše, da si ne bodeta nikdar več upala ga prestopiti. Jellecku je zabrusila v obraz: „Vi plačujete vsak glas po 5 gld. kar je zapravljivost in jaz vas bom v kuratelo postavila".
• Posestnik Grabler iz Pečovja je naprosil v štorovski tovarni za uljudnost, da sme to zimo shranjeno imeti svojo mrvo na praznem kozolcu štorovske tovarne, kar se mu je že lani dovolilo in sicer brezplačno. Ko so se občinske volitve na Teharjih bližale, se je približal Grablerju, posestniku iz Pečovja, štorovski „jager" Stropnik ter mu rekel, da mora iti volit z Nemci dne 25. svečana t. 1. in če tega ne stori, mora takoj vzlic sneževnemu vremenu vso mrvo iz kozolca spraviti in vsak dan eno krono shrambenine plačati, na kar je Grabler odgovoril: ,.0, saj imam še nekaj krone, bom pa plačal, volit pa ne grem. posebno ne nemškutarje in Štorovčane."
Najslabša vas glede narodne zavednosti so razven Štor Slance pri Teharjih. Pri zadnji volitvi je imela neumorno delujoča nemškutarska agitacija velikansk negativen uspeh, to se pravi, pridobila je ogromno večino volilcev zato, da se volitev sploh niso udeležili. Muktar-paša, bivši penzijonirani in sedaj zopet od mrtvih ustali teharski birič, si je brusil pete od hiše do hiše in pripravil celo take volilce, ki so poprej odločno z narodno stranko glasovali, do tega, da so se podali na dan volitve tja za goro, kjer škrjančki pojo, razen enega, ki se Štiglic piše, in kateremu je njegov konkurent, koncesijonirani Huf Johan Tlaker na Teharjih 1 liter konopljevega semena pozobat ponudil.
Kovač Štiglic je tedaj za goro konoplje zobal med tem, ko so njegovi sovaščani Pilatuš, Dondež, Valentinič in Sima »strammdeutsch"' volili, njih sosedje Tonek, Lečnik. oče in sin, po domače „grof", kolar Stojan,, Ceglšek. brat znanega Mačkonovega Tinča, katerega so nezavestnega iz snega za župnijsko šupo njegovi „deutsche Briider" vzdignili na rame in kakor zaklanega prešiča prinesli pred volilno komisijo, kjer so oddali zanj volilni glas; nato pa jo popihali tudi za goro; sram jih bodi!
Marija Koželj, posestnica v Slancih h. št. 16 ni dobila volilne pravice yzlic pravočasne reklamacije; dasiravno je že pred tremi leti sezidala svojo precej veliko, lepo hišo v Slancih v kateri že dve leti stanuje in na kateri nima niti vinarja dolga, se ji je odgovorilo kratkomalo, kakor vsem drugim, da še niso v davčni kataster prepisani. O tem bi se dalo veliko govoriti, kar se bo zgodilo v deželnem in državnem zboru. Dasiravno davke plačujejo, nimajo volilne pravice; to pa radi tega ne, ker še davčni organi niso imeli
časa prepisati jih v davčni kataster. To je v nebo vpijoča krivica.
Drug žalosten slučaj v Slancih je pa ta. da je želela oddati jako čislana rodbina Korberjeva svoj volilni glas v II. razredu slovenski stranki, kar pa niso smeli radi lesnega trgovca v Gaberjih, Antona Gajšeka solastnika posestva v Slancih. ki je dal Jellecku besedo. Sram ga bodi!
Nov agitator, novo pečeni avstrijski državljan, poprej ogrski jud. sedaj zadolženi bežigrajski protestant Kurt pl. Mayer je izumil posebno agitacijsko sredstvo. Ker po njegovih gozdih poje sekira, bo treba posekano drevje na raznovrstne žage zvoziti, da se les razpeča, in poplačajo deloma jako nadležni dolgovi, katerih je baje blizu 140.000 goldinarjev. Ta ogrski magnat je nagovarjal raznovrstne voznike, naj volijo na štorovsko stran in da bodo imeli v njegovih gozdih edinole nemški volilci zaslužek. Tako je nagovoril tudi spoštovanega posestnika Pavharja iz Bukovega žlaka, katerega je celo nemška stranka pri volitvah postavila za svojega kandidata. Ko pa je na dan volitve 25. svečana 1905 oddal Frane Ostrožnik po domače Pavhar v-svojem in v imenu svoje žene v tretjem in drugem razredu, dasiravno sam nemški kandidat, glas slovenskim kandidatom
—	slava mu — ga je nahrulil vsegamočni Kurt iz Bežigrada: „Sind sie ein Mann?" „Gewiss", mu je odgovoril «,.gewiss kein Verbrecher" mu zabrusi vrli Pavhar.	(Dalje prihodnji«.)
i
Politični pregled.
—	Državni zbor. V petek se je nadaljevala razprava o predlogu posl. dr. pl. Derschatte. — Ministrski predsednik baron Gautsch je v svojem govoru namigaval. da se ne boji opozicije, glede razmerja z Ogrsko pa je izjavil, da je carinska in gospodarska skupnost še vedno najboljša oblika za skupni obstoj obeh državnih ustrojev.
—	Posl. Ellenbogen je razpravljal o nevarnostih, ki groze avstrijski državni polovici za slučaj carinske ločitve. — Posl. dr. Šusteršič je govoril o zanemarjanju jugoslovanskih narodov ter izjavil, da bi prišla Ogrska v najhujšo zadrego, ■ako bi jim vladar dovolil personalno unijo, ker na ta način bi se letni proračun zvišal najmanj za 100 milijonov. Potem je opisoval, kako se je od leta 1867. vsak košček skupnosti moral Ogrom drago odkupiti, ker so avstrijski državniki zastopali stališče, da je skupnost Avstriji na korist, Tako se je zgodilo, da je avstrijski cesar prišel pod protektorat ogrskega kralja,
—	Z Balkana. Dne 14. t'm. so turški vojaki pri Smolu popolnoma uničili neko vstaško četo, ki je vdrla iz Bolgarije. Ubili so 42 vstašev, med njimi tudi dva voditelja. Turki so imeli mrtvih 8 mož.
Iz Soluna se poroča: V preteklem tednu so imele bolgarske čete v Makedoniji znatne izgube. Dne 13. t. m. je bil boj pri Gavalanu med bolgarskimi vstaši in Turki, v katerem so Bolgari izgubili 10 mrtvih in so morali pobegniti. Zadnji teden so imele bolgarske čete v Macedoniji velike izgube, tudi šest načelnikov je padlo v raznih bitkah. Pri yasi Gavalan v monastirskem okraju je bila bitka 14. t. m. Vstašev je bilo 40, vendar so morali pred turško premočjo bežati v gore. Na bojišču so pustili 10 mrtvih.
—	Oboroževanje Turčije. Turčija se počasi, a vztrajno pripravlja na vojsko. Brzostrelne baterije, 16, so že poslali deloma v Skoplje. v Mustafa paša in pa v Monastir. Turčija sedaj jemlje konje, kjer jih dobi; ker v turški armadi občutno pogrešajo zadostnega števila konjiče. Letos so pri novačenju v Albaniji in Makedoniji dobili le malo vojakov, ker je pobegnilo mnogo mladih ljudij. Sultanu' je bilo ukradenih mnogo važnih spisov. Tudi poročila iz Makedonije razburjajo sultana. Vsak dan dobiva iz Makedonije poročila o krvavih spopadih med vstaši in turškimi vojaki.
—	Makedonsko prebivalstvo. Pri zadnjem turškem ljudskem štetju so našteli v treh mace-donskih vilajetih 557.734 Bolgarov. 30.116 Kuco-vlahov, 167.601 Srbov, 647.962 Grkov, 1,720.000 Turkov in 48.270 Židov, skupno prebivalstvo je tedaj znašalo 3,171.690. Bolgari in Srbi se opravičeno pritožujejo, da so mnogo njihovih rojakov turški uradniki nalašč šteli med Turke, Grke in Kucovlahe. Posebno glede Kucovlahov se delajo velike sleparije.
—	Dogodki na Ruskem. Kmetijsko gibanje se širi po celi ruski Poljski. Škoda, ki so jo provzročili puntarski kmetje v okrajih Kursk, Pultava in Črnigov. se ceni na več milijonov rubljev. Nek tujec je v hotelu „Bristol" z bombami čakal na carjevo mater, a je bil vsled eksplozije ene bombe raztrgan; imel je štiri somišljenike, med njimi tudi neko mlado damo.
Rusko-japonska vojna.
Z bitko pri Mukdenu je končan prvi del za nepripravljeno Rusijo tako nesrečno začete vojske. Deli se v tri dele: 1. Operacije na morju, ko je bilo uničeno rusko vzhodno azijsko brodovje. 2. Obleganje Port Arturja ter padec te pomorske trdnjave. 3. Operacije na suhem, so se končale z bitko pri Mukdenu ter z umikanjem pobite ruske armade.
Izpremembe v nadpoveljstvi^ Kuropatkin je torej od nadpoveljstva res odstavljen. Takoj ko je došla carjeva brzojavka, je oddal Kuropatkin nadpoveljstvo Lineviču ter s posebnim vlakom zapustil bojišče, da se odpelje v Petrograd. Imenovanje generala Lineviča je armada sprejela z navdušenjem. Nadpoveljstvo bo razdeljeno sledeče: Generalissimus veliki knez Nikolajevič; vrhovno vodstvo vojaških operacij Linevič, prvi šef generalnega štaba Saharov. Poveljniki treh armad Kaulbars. Grippenberg in Heršelman.
Generalni poročnik Nikolaj Petrovič Linevič je star 67 let. Izšel je iz pehote, je služil dalje časa v Kavkazu. Turkestanu in v Usurski pokrajini. Leta 1890. pred bokserskim ustankom na Kitajskem, je bil imenovan za poveljnika prvega sibirskega voja. Ob bokserskem ustanku je prevzel poveljstvo prve ruske ekspedicijske armade za oprostitev poslaništev v Pekinu. Pozneje je vodil mednarodne čete v Pekin ter v naskoku vzel glavno mesto kitajskega cesarstva. Zunanjost Lineviča ima popolnoma mongolski tip: globoko ležeče, nekoliko mežikajoče oči, vun stoječe kosti na obrazu in košate brke.
General Linevič je pri četah posebno priljubljen ter je na glasu energičnega in odločnega vojaka. V tem se najbolj razlikuje od Ku-ropatkina. ki sicer velja za izbornega teoretika, a je brez odločne volje.
„Novoje Vremja" pravi, da je število izgub na. obeh straneh nižje nego 200.000. Na ruski strani so posebno velike izgube častnikov. Več polkovnih poveljnikov je padlo.
Poveljnik mandžurskearmade, ge-ii e r a 1 Linevič. V generalnem štabu so jako zadovoljni z generalom Linevičenr. Stari, izkušeni taktik je izborno kril umikanje desnega armad-nega krila. Posrečilo se mu je. uspešno se ustaviti japonskim napadom vkljub njihovi sili ter se slednjič umaknil, ne dav bi bil izgubil le en top, ali en vlak z živežem. Čini generala Lineviča in njegovih sibirskih polkov so vredni občudovanja. Premagavši najhujše težkoče je korakal v Tjelin kot zmagalec z vihrajočimi zastavami in z godbo na čelu. Posamezni deli njegove armade so bili sicer precej zredčeni, noben pa ni odrezan ali-izgubljen.
O bitki pri Mukdenu. V visokih vojaških krogih se občuduje, kako lepo in v redu so se umaknili Rusi iz Mukdena. Bitka je bila strašna ter je trajala deset dni. Po moderni vojaški znanosti se smatra za nemogoče, da bi mogla kaka bitka trajati po več dni. Sodilo se je. da niena armada na svetu ne bi mogla zdržati več nego od jutra do večera v bitki, ko grme venomer topovi ter se neprestano strelja iz pušk. Ali v bitki pri Mukdenu je trajalo to 10 dni sredi hude zime. Glad. pomanjkanje in neznanski štrapaci so spremenili ljudi v živali. Kri je tekla v potokih, dobesedno vzeto, udje teles so letali po zraku, zlasti strašen je bil boj z bajoneti. Ko se je nagnila vojna sreča na japonsko stran, je bilo pričakovati, da se spustijo Rusi v brezupen beg te se zgubijo v malih četah narazen, katere potolčejo Japonci ali pa poginejo na mrzlih mand-žurskih poljanah. Toda to se ni zgodilo. V polkih Rusov, ki so toliko trpeli, je bilo še zadosti moralne moči in discipline, da so se začeli umikati po teh strašnih dneh v precejšnjem redu. Ko je bil tepen ■ Napolen dne 18. junija 1815. pri Belle-Alliance po 6 urnem borenju z Wellingtonom in Bliicherjem ter se jih je pričelo zasledovati, se je razpršila vojne vajena francoska armada ter se poizgubila. Avstrijci so se pri Kraljevemgradcu dobro držali, ali ko se je začela sreča nagibati na prusko stran, so se spustili v beg, kamorkoli je kdo mogel bežati. Tako se je godilo Prusom pri Jeni, Francozom pri Sedanu. Skoro nadčloveška naloga je vzdržati red in disciplino, ako sovražnik prodira in strelja na poraženo armado. Ruska armada pa je prestala to najtežjo pre-skušnjo. ki se more naložiti vojaku, na najlepši način.
Proti Harbinu. Iz Petrograda se poroča: Po oficijalnih poro čilih Kuropatkin o-vih ni bilo pri Tielinu nobenih na-daljnih bojev. Rusi marširajo proti severu, seveda komaj do Ha r bi na. Začasnimaršne pojde dalje nego 60 vrst severno od T i e 1 i n a, Od Harbina dobivajo Rusi m e d p o-t o m a o k r e p 1 j e n j a, V Harbinu je stala močna rezerva. Na resne spopade začasno ni več računati, ker Japonci severno T i e 1 i n a ne morejo ta ko,lahko nadaljevati svojih zasledovanj, ker jim je p r o v i a n t preveč od rok.
Japonsko brodovje priSingaporu. Kakor se poroča iz Singapora, je sračal parnik ,.Hougvar" pri svetilniku v bližini Sorlunga 22 japonskih ladij. Japonsko brodovje, obstoječe iz oklopnih križark, pod poveljstvom kapitana Ja-maje se je v sredo približalo Singaporu in se usidralo izven pristanišča. 13 drugih vojnih ladij se je usidralo 20 milj izven pristanišča pri svetilniku Horsborough, ob vhodu v morski preliv. Iz krcala sta se dva častnika, ki sta se posvetovala z japonskim konzulom. Brodovje kmalu odpluje odtod, najbrže v morski preliv Sunda.
„Lokalanzeiger'' poroča iz Tokia: Tu se glasi, da sta ruski križarki ..Rossija" in ,,Gro-moboj" zopet sposobni za plovbo. „Bogatira'1 popravljajo noč in dan. V Vladivostoku je pripravljenih za odhod dvajset torpedovk in nekaj podmorskih čolnov.
Brzojavka generala Kuropatkina od 17. t. m. poroča: Po ukazu Vašega Veličanstva, katerega sem prejel dne 16. t, m., sem dne 17. t. m. izročil generalu Lineviču poveljstvo nad četami na kopnem in na morju.
London, 20. marca. O jama je v torek s svirajočimi godbami na čelu prišel v Mukden. Japonske izgube pri operacijah za Mukden zna-: šajo 52.000 mož, med njimi tisoč častnikov. Rusi se umikajo proti Harbinu. Za seboj razdirajo železniški tir, vsled česar se razna dobava Japoncem zapozni.
London. 2 0. m a r c a. Japonski poslanik se je izjavil, da bo Mukden nova japonska operacijska baza. Vprašanje, če z operacijami proti Harbinu in Vladivostoku Japonci ne gredo predaleč, je zanikal. Harbin je le 500 angleških milj od Daljnega, Daljni od Mukdena 300 milj, iz Japonske do Daljnega je pa le 3 dni.
Pariz, 2 0. marca. Resen boj se je unel blizu Tjelina. Govori se z velikih izgubah Ku-rokijevih.
Petrograd, 20. marca. General Linevič poroča, da so Japonci 18. t. m. bombardirali Tastemtse in da so japonski konjeniki zasedli Jakumen.
London, 20. m a r c a. Ruska armada se umika na Harbin in razdira železnico.
Loterijske številke.
Trst, dne 18. marca 1905: 85, 34, 3, 87. 54. Line, ,. .. .. ,.	82. 50. 60, 10. 51.
Cepljenega trsja
nekoliko tisoč še ima oddati M. Cilenšek, prof. Ptuj.	(132) i
Oznanilo!
Pri Jakobu Janiču v Žalcu ima
Hrastnikova tovarna veliko zalogo vsake vrste umetnega gndja za hmelj, vinograde, travnike in njive po ravno taisti ceni kakor tovarna, naprodaj. i
Obenem se pa še naznani, da se dobijo pri Janiču tucli najboljše in
čisto zanesljive sorte semen
kakor: Konjska detelja, lucerna, vse sorte trave za polje- kakor tudi vsa druga semena za vrtnarijo. Naprodaj so razven tega še lese za lnnelj sušiti po 28 kr. komad, prav dobre in močne.	(iso) 10-1
Otvoritev nove gostilne.
Naznanjam slavnemu občinstvu
da otVoritn V četrte!;, 23. marca gostilno „pri lipi" V sVoji hiši V Gaberjib jI 28.
Točil bom sama pristna vina iz Haloz. riljCek in druga ter vedno sveže marčno pivo ..Združenih delniških pivovaren". Priporočam se za mnogobrojen obisk z odličnim spoštovanjem
(133) 2-1
Jakob Omladič.
pražbeni oHlic.
Vsled sklepa z dne 2. marca 1905, opravilna številka E 24415 I se prodajo
27. marca 1905 ob 10. uri dop. v Kranj čici št. 13
na javni dražbi : 1 gasilna brizgalnica, raszno gasilno orodje ter različne obleke za gasilce in 10 godbenih inštrumentov.
Reči se smejo ogledati dne 27. marca. 1905 v čas", med 9. in 10. uro dopoldne, v Kranjčici štev. 13.
C. kr. okr. sodnija v Celju, odd. III.,
dne 8. marca 1905. (134) 2-1 Spreten in samostojen
samec ali oženjen brez otrok, dobi takoj primerno mesto, kjer ni skoro nobene konkurence.
(137) 2-1
^Drevesa
)
visoko- (l'80 m do krone) in polu-debelnata (1'80 1'50 m do krone) najboljših spodnještajarskih vrst jabolk, hrušek. češpelj in sliv. črešenj in visenj priporoča
Peter, Korman
:: drevesnica v Činžatu ::
pošta Faal ob koroški železnici, Spodnje Štajarsko. Ceniki na zahtevanje zastonj in franko.
21
jVajboljže nepretnočljiVe
plahte za VozoVe in Konje
Sinje za toVorne VozoVe EWSi
raznoVtstno potjsHo orodje,
dreVejne žagice, sHarje za trte
itna V zalogi in priporoča po najnižjih cenah
trgovina Jerisnr', ?. Majdič, Celje.
i«*> Za spomladno gnojenje: TomažeVa žlindra in Kajnit. -m

El
n