5 tmmnnnimj mnrar QOOQ STROkOVNO GLASILO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠkIH PREVAJALCEV SLOVENIJE Izdajatelj glasila Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) Petkovškovo nabrežje 57 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Uradne ure: od 8.00 do 14.00 Tajništvo @+386 (0)1 2317 862 Računovodstvo @+386 (0)1 4339 243 Transakcijski račun: 02014-0019718997 Fax: +386 (0)1 2320 131 http://wvrw.drustvo-ztps.si E-naslov: drustvo-ztps@drustvo-ztps.si Društveni forum: DZTPS-info@yahoogroups.com wap: http://tagtag.com/dztps 197991 Mostovi DZTPS Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije je slovensko stanovsko združenje okoli 600 prevajalcev znanstvenih in strokovnih besedil. Člani DZTPS so v društvu registrirani glede na jezike, v katere in iz katerih prevajajo, ter glede na področja, ki jih prevajajo. Prevajajo bodisi samostojno ali v različnih podjetjih, ustanovah in prevajalskih agencijah. DZTPS izdaja strokovno glasilo Mostovi in informativni Bilten ter skrbi za strokovno izobraževanje svojih članov z organizacijo seminarjev in predavanj. Društvena pisarna prevzema naročila za prevode in jih posreduje svojim članom ter opravlja obračunske storitve za opravljene prevode. ovezuje in vzdržuje stike s sorodnimi irevajalskimi ustanovami doma in na tujem, ednarodnega združenja prevajalcev (FIT). Soo^ol?^ Mostovi, letnik XXXVI, št 1, str. 1-120 Uredništvo Mojca M. Hočevar (glavna urednica) Darko Levstek Alan McConnell-Duff Anton Omerza Ines Perkavac Lidija Šega Miran Željko Lektorica za slovenski jezik Nada Čolnar Lektor za angleški jezik Alan McConnell-Duff Fotografija na naslovnici Nedžad Žujo Računalniško-grafično oblikovanje in prelom Rasto Furlan Izdalo in založilo Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) Za društvo Maja Merčun Natisnila Tiskarna Simčič Ljubljana, 2003 Naklada 750 izvodov © Mostovi ISSN 03527-7808 Cena številke - za nečlane 1600 SIT - za člane en izvod brezplačen Cena starejših številk 900 SIT Izhaja enkrat letno. Avtorske članke honoriramo. Rokopisov ne vračamo. Izražena mnenja so stališča avtorjev. Mostovi Strokovno glasilo Društva znanstvenih tehniških prevajalcev Slovenij Ljubljana, 2002 Mostovi 2002 O AVTORJIH - ABOUT THE AUTHORS Dušan Gabrovšek je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz fran¬ coskega in angleškega jezika. Podiplomski štu¬ dij, magistrski in doktorski, je opravil na Filo¬ zofski fakulteti v Zagrebu pri mentorju dr. Željku Bujasu. Je profesor na Oddelku za angli¬ stiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Edini "pravi" vzornik: Dvvight L. Bo- linger (ZDA). Raziskovalna področja: leksika, slovaropisje/slovaroslovje, uporabno/kontras- tivno jezikoslovje. E: dgabrovsek@email.si David Limon ima magisterij iz jezikoslovja in na Oddelku za prevajanje in tolmačenje Filo¬ zofske fakultete v Ljubljani poučuje prevajanje, tvorenje besedil ter idiomatiko in stilistiko. Re¬ dno prevaja in vodi seminarje iz prevajanja v Ljubljani in Zagrebu. E: limon@siol.net Paul McGuiness je pri nas uveljavljen kot lek¬ tor strokovnih, znanstvenih ter splošnih bese¬ dil, napisanih v angleškem jeziku. Po rodu je Anglež, pred prihodom v Slovenijo pa je živel v Britaniji, Ameriki in Turčiji. Zaposlen je na Inštitutu Jožefa Stefana. E: paul.mcguiness@ijs.si Nada Zajc je diplomirala iz italijanskega in angleškega jezika s književnostjo ter opravila izpit za sodnega tolmača. Skoraj dvajsetletne prevajalske izkušnje je predstavila v magistr¬ skem delu. Aktivna je tudi v mednarodnem so¬ delovanju Občine Piran. E: nada-e.zajc@piran.si Mia Kiefer je diplomirala iz angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se med študijem veliko izpopolnjevala v tujini. Je sodna tolmačka za nemški jezik in dela kot prevajalka za nemški jezik v Službi za pre¬ vajanje in lektoriranje v Generalnem sekretaria¬ tu Vlade Republike Slovenije. E: Mia.Kiefer@gov.si Simon Lenarčič je sestavljalec ugank ter pri¬ ložnostni sodelavec leksikonov in enciklopedij. Anton Omerza je ekonomist, ki že več kot 15 let deluje v prevajalstvu; najprej je bil urednik in poslovni tajnik DZTPS, zadnja leta pa deluje kot podjetniški svetovalec, založnik in pred¬ vsem organizator dopolnilnega izobraževanja prevajalcev. E: ost.omerza@siol.net Janko Moder prevaja za založbe in gledališča iz 25 jezikov. Njegovi prevodi obsegajo vse zvr¬ sti, od poezije prek dramatike do proze in publi¬ cistike, tudi mladinsko in strokovno literaturo. Stanko Klinar že dolga leta poučuje na Od¬ delku za anglistiko in amerikanistiko na Filozo¬ fski fakulteti v Ljubljani. V slovenskem prostoru je znan kot izvrsten prevajalec in avtor številnih koristnih in poučnih publikacij s področja slo- vensko-angleške protistavne analize in prevodo- slovja, širša javnost pa ga pozna tudi kot pisca z ljubeznijo prežetih del o slovenskih gorah. E: Stanko.klinar@email.si Martina Ožbot je docentka za italijanski jezik na Oddelku za romaske jezike in književ¬ nosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer vodi tudi Lingvistični krožek. Doktorirala je iz vprašanja besedilne koherence in prevajalskih strategij, objavlja jezikovnoteoretske članke o prevajalskih vprašanjih ter recenzije leposlov¬ nih prevodov, zlasti iz klasične in sodobne lite¬ rature. E: martina.ozbot@guest.arnes.si Katja Benevol Gabrijelčič je samostojna pre¬ vajalka za italijanščino in angleščino ter lektori¬ ca in jezikovna svetovalka za slovenščino v računalniških besedilih. Prijazno skrbi za pove¬ zanost prevajalcev na internetnem forumu: forum_preva j alcev@gabrij elcic.org. E: kitty@17sIon.com Mojca M. Hočevar je predavateljica anglešči¬ ne na Fakulteti za pomorstvo in promet v Porto¬ rožu. Magistrirala je iz dvojezičnega slovaro¬ pisja, ureja slovarje in jezikovne priročnike ter prevaja iz angleščine. E: mojca-m.hocevar@guest.arnes.si Mostovi 2002 VSEBINA - CONTENTS VSEBINA - CONTENTS STROKOVNI ČLANKI - PROFESSIONAL ARTICLES 5 Mostovi 2002 STROKOVNA LITERATURA - PROFESSIONAL LITERATURE Simon Lenarčič Stanko Klinar Martina Ožbot Katja Benevol Gabrijelčič Mojca M. Hočevar Mojca M. Hočevar Čeri v slovenskem pravopisnem morju Ena knjiga, dva slovarja - Daša Komac: Splošni angleško- slovenski in slovensko-angleški moderni slovar Sergij Šlenc: Veliki italijansko- slovenski slovar Pasadenin Leksikon računalništva in informatike Novi slovar tujk med velikimi Navodila za avtorje prispevkov Dangerous Cliffs in the Slovenian Spelling Sea One book, Two Dictionaries - Daša Komac: English-Slovenian and Slovenian-English Modem Dictionary Sergij Šlenc: A Comprehensive Italian-Slovenian Dictionary The Dictionary of Computing and Information Technology by Pasadena Publishing A Nev/ Dictionary of Foreign Words among the Comprehensive Ones Guidelines for the Authors 83-104 105-110 111-114 115-116 117-119 120 6 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View Dušan Gabrovšek Lexical Foes One More Time: a Global View Povzetek Globalni pogled na leksikalne sovražnike Prispevek (napisan na povabilo) je osnovan predvsem na avtorjevem delu iz obdobja 1990- 95. Sorazmerno izčrpno se ukvarja z različnimi možnostmi razumevanja, interpretiranja in ana¬ liziranja medjezikovnega pojma lažnih prijateljev na leksikalni ravni, pri čemer skuša osvetliti zlasti nekatere v strokovni literaturi redko omenjene širše vidike te tematike (npr. slabše razu¬ mevanje pomena leksikalnih enot v JI, J2 kot vzrok za leksikalne napake v JI, lažni prijatelji z »dvojno težavo«, dekodiranje/enkodiranje, težave z besednimi družinami, lastna imena), povze¬ ma pa tudi nekatere leksikografske ugotovitve o specifiki slovarske obravnave tega pojava. Na- vedenke oziroma bibliografske enote predstavljajo izbor zlasti novejših tujih del s tega področja. Abstract Lexical foes one more time: a global view The article (invited contribution) is based primarily on the author's work done in the period 1990-95. It provides a fairly detailed discussion of the various possibilities in interpreting and analyzing the interlingual concept of false friends on the lexical level, focusing on certain rare- ly discussed wider aspects of the topič (e.g. vague awareness of the meaning of L1 item, L2 item causing lexical error in Ll, double-difficulty-type false friendship, decoding vs. encoding, word-family-related problems, proper names). It also summarizes some lexicographical obser- vations relating to dictionary treatment of the topič. The references represent a selection of per- tinent recent writings on the subject published for the most part outside Slovenia. Introduction Words that look the same, you know. A fa- miliar topič? Sure, we ali know - sensible, sym- pathetic, genial, actual, eventual and the lot. But there's a lot more to it than a handful of notorious pairs, and this is exactly what I have set out to show here. This essay focuses on the well-known interlingual lexical topič usually referred to as false friends (also known as false pairs, deceptive cognates, false cognates, faux amis, or - somewhat less commonly - as agents doubles or even interlingual homo- graphs [Hartmann and James 1998: 75]), not to mention the decidedly more exotic decep¬ tive demons and cunning cognates (Nicholls 1994). According to Vinay and Darbelnet (1995: 68) the term faux amis is a variant on mots-sosies ('double words'), apparently first used by H. Veslot and J. Banchet in their work Les traquenards de la version anglaise (1922). It occurs for the first time in the pioneering work Les faux amis ou les trahisons du vocabulaire anglais (1928) by M. Koessler and J. Deroc- quigny (5 th edn., 1961), a classic in the field. 7 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 False friends are usually defined in the stan¬ dard English-language reference sources (nota- bly Asher ed. 1994: 5121, Bussmann 1996, Chalker and Weiner 1994, Crystal 1999, Mat- thews 1997, Trask 1997) as such pairs of lexical items in two languages as resemble each other in form (i.e. they "look [nearly] the same" or 'Took simiiar"), or less commonly in sound, or indeed both, but express who!ly or partly dis- similar meanings: They are SEMANTICALLY DI- vergent and are false in the sense that they may be easily taken by mistake as interlingual pairs having the same meaning (Matthews 1997:126). Perhaps the best short definition is "one of two or more words or phrases from dif- ferent languages, which are simiiar in form but not in meaning" (Hartmann and James 1998: 56); a good longer one is "false cognates [are] items in one language that, through their mor- phological structure, vvould seem to corre- spond in meaning to words in another lan¬ guage, but which in fact have partially or totally different meanings" (Taylor 1998: 320). The concept is fairly well-known, and is en- tered and defined in quite a few general mono- lingual English dictionaries of both native- speaker and EFL orientations, such as the Neve Oxford (Pearsall ed. 1998) and the Encarta® (Soukhanov and Rooney eds. 1999) on the na- tive-speaker side and the Longman (Summers ed. 1995) and Cambridge (Procter ed. 1995) on the EFL side. 1 The last of these, for instance, defines the concept as follovvs: "A false friend is a word in a foreign language which looks or sounds simiiar to a word in your own lan¬ guage but does not have exactly the same meaning" (Procter ed. 1995: 502). An excel- lent definition of the phenomenon can be found in S. Pit Corder's classic on applied lin- guistics: "The incorrect choice of a word in the second language because of its physical resem- blance to a word in the mother tongue" (Cord- er 1973: 289). Corder also implies that this is particularly common where two languages have a number of such corresponding items, and where these are also so simiiar in both meaning and grammatical function that they are synonymous in most contexts. Some defi- nitions are loose and relatively vague, such as "a word or phrase whose relationship to anoth¬ er is based on mistaken facts or irrelevant in- formation, especially in two different languag¬ es, e. g. actually (meaning 'in reality') is not the same as the French actuellement (meaning 'now, at present')” (Ruse and Hopton 1992: 116). Most definitions stress the deceptive formal similarity and different meaning; thus e. g. Carl James (1998:15) notes that false-friend er- rors tend to occur when a mother-tongue word and a target-language word are identical or simiiar in form but different in meaning, add- ing that instances of such relationships be- tween parts of the word-stocks of cognate lan¬ guages can be collected as learner aids, one example being Hellivvell (1989), designed to help German learners of English. 2 What lies at the heart of false friendship has been described by a translation theorist as "an erroneous matching triggered by some per- ceived but spurious similarity between an ele¬ ment of the source text and some presumed equivalent in the target language" (Malone 1988: 26). That is, false friends go a long way toward illustrating the fact that "contrary to the naive speaker's expectations, the identity of shape and sound does not necessarily imply the identity of meaning and use" (Ivir 1988: 95). This interlingual lexical problem is con- sidered the most obvious type of lexical inter¬ ference (cf. e. g. Nevvmark 1991: 23, 35, 79, BI¬ ST; Smith and Klein-Braley 1985: 52-61; Swan However, the item is not to be found in any of the major American college dictionaries, i. e. those pro- duced by the four leaders (Merriam-VVebster, Random House, Webster's New World, and Houghton Mifflin). But if you check a search engine, say Google, you will be amazed by the number of hits generated by false friends - or faux amis for that matter. Surfing the Net in search of false-friend-related sites and checking what the^ contain might thus well become a translator's pastime. . J® me ^ (1998:145-49) also classifies this type of lexical error as a formal one, specifically one of formal misselection where "the misselection is motivated by the formal resemblance between the TL [= target-lan¬ guage] word and an MT [= mother-tongue] word (an interlingual misequation)" (p. 147). 8 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View and Smith eds. 2001, passim), which is why quite a few translators and teachers alike have compiled their own empirically determined lists of falsely equated pairs, even though there are few thorough studies of the phenomenon currently available (a notable exception being Ldzdr 1998). This empirical work, however un- systematic, reflects the authors' avvareness that lexical interference is more dangerous than grammatical interference because it can dis- tort the meaning of a sentence (Newmark 1991: 83), and more specifically, that transla¬ tors have to guard against the literal transla- tion of false friends which thrust unnecessary new senses into old words, such as e. g. control in the sense of 'check' or 'verify/ and impose unnecessary new collocations on their own language (Newmark 1991: 35). "This type of mistake is humiliating (and usually not repeat- ed because never forgotten) since words have been taken at their face value, with the idea that they exist in the foreign language with the same meaning as in the language of habitual use" (Newmark 1991: 79). Nicholls (1994) be- lieves that false friends represent "language in¬ terference at its most perfidious." This is true not only of the general language, but of spe- cialized terms as well; it is so deceptively sim- ple and logical, for example, to assume that SI kapital and EN Capital are a universally valid semantically equivalent pair, yet the financial sense of the Slovene item often calls for equity as its EN equivalent. Indeed, in false friends partial semantic overlap seems to be, general- ly speaking, the toughest nut to crack (Parting- ton 1998: 52), because partial overlap is psy- cholinguistically so easy to regard as being full, that e. g. SI fatalen or fantazija and EN fa- tal or fantasy are - must be - fully equivalent. Yet on closer examination, a number of such pairs turn out to be surprisingly complex or difficult, witness e. g. SI diploma, ekskluziven, harmonija, and repertoar vs. EN diploma, ex- clusive, harmony, and repertory, or indeed emancipacija vs. EN emancipation, the actual English equivalent being in most cases wom- en's movement, reflecting the commonest sense of the Slovene noun. Some pairs may contain an unexpected problem, while some others may be, to the consternation of many language users, semantically miles apart, say SI kavalirsko vs. EN cavalierly (which means 'dis- respectfully' or 'offhand'). In many cases, the difficulty involved varies with the amount of context-dependence in determining the sense of a given item or translating it into another language. There is broad agreement, then, that false- friend-related confusions arise from a mistak- en assumption that perceived surface similari- ty equals semantic identity. Thomas (1995: 46) observes that the confusion might arise - because of a chance similarity in spelling - because the original meaning, in one or other language, has changed over the years - or because the original word was bor- rowed from one language and, from the start, USED differently in the other. The situation seems to be particularly diffi¬ cult when the two items are very close to each other "on the surface," but not in terms of meaning, as e. g. in SI šefboss’ vs. EN chef, 'a skilled cook, esp. in a hotel or restaurant' [SI kuharski mojster]. The difficulty may be even greater due to the influence of another similar "false" EN noun, viz. chief. Somewhat less ob- viously, errors may also arise when the L1 word is not very well known to most users, such as SI rabat, 'discount', which most Slove- nian speakers would vaguely associate with EN rebate, 'tax return' without any hesitation, par- ticularly because both belong to the field of fi¬ nance. A similar situation exists, for many Slovenians at any rate, in the čase of the SI ad- jective virtualen and its seeming English equiv- alent Virtual, where the situation is further complicated by the adverbial pair virtualno vs. EN virtually. On the other hand, SI dosje is bet- ter known to most Slovenians, though it re- sembles a problem just referred to, in that it can be equated with two English nouns, file or dossier. A closely related problem can be ob- served in pairs that are likely to be almost auto- matically - but erroneously - taken as perfect equivalents of each other, such as SI makad¬ amski) vs. EN macadam, which on closer in- 9 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 spection often turn out to be surprisingly com- plex, vvitness the "additional" EN "equivalents" non-asphalt, tarmac, dirt (road). Likewise, SI alimenti must be considered ver- sus not only alimony but also AmE palimony, AmE child support, and BrE (child) mainte- nance. In yet another related problem area, a relatively well-known SI item has two equiva- lents in EN that differ subtly in meaning and usage, such as SI politika vs. EN politics and poi- icy, or SI električen vs. EN electric and electrical. Dodds (1998: 59), too, highlights this type of problem, calling it the intralingual lexical er- ror that manifests itself when students mistak- enly opt for an inappropriate term vvhen non- equivalent cognate pairs exist for just one L1 term. 3 False-friend-related lexical research is typi- cally carried out in synchronic contrastive terms, focusing on contemporary language problems, even though diachronic aspects of the phenomenon occasionally come up for discussion too (e. g. 0'Neill and Casanovas Catald 1997: 103-8). Recognition Criteria and Properties of False Friends Again, what is basic to the very concept of false friendship is the existence of typically paired items in two or more different languag- es that exhibit both formal congruence and SEMANTIC non-equivalence (Kirkness 1997: 5). This means simply that such items are similar in form but different in meaning. The prob¬ lems surrounding the concept of equivalence need not be dealt with here (cf. Kenny 1998). It is invariably the physical resemblance be- tween the items of two languages that leads to "analogical overgeneralization" (Corder 1973: 290). Some authors - but certainly not ali of them (cf. e. g. Crystal 1997: 427 and Malone 1988: 21) - argue that such pairs of lexical items must also have the same origin (e. g. McArthur ed. 1992: 400), that is, that they must be identical in etymology (Vinay and Darbelnet 1995: 68). This, as Corder (1973: 290) points out, is irrelevant to the explana- tion of the phenomenon; furthermore, there may be cognates (= words in two or more lan¬ guages that derive from the same parent vvord) which do not give rise to errors, simply because they do not physically resemble each other suficiently. Yet this type of error is com- mon vvhere the languages involved are cog¬ nate (James 1998: 147). Indeed, it has been observed that false friends are particularly treacherous in two closely related languages such as Dutch and German, the reason being that since there are in them so many "faith- ful friends" (= items that are identical in form and content), the learner often fails to take into account the - likewise very frequent - hidden differences (Arntz 1998: 68). To deter- mine vvhether a pair of items have the same origin, of course, one will at least occasional- ly need to consult a reliable dictionary, pref- erably an etymological one, such as the user- friendly Barnhart (ed. 1988) for English and Snoj (1997) for Slovenian. Furthermore, some authors also maintain that there is yet another salient feature of false friends, namely that they are, phonetically speaking, foreign-sounding to most native speakers. This feature reflects the native speak- er's psycholinguistic awareness of (a degree of) "foreignness" - sometimes associated with se- mantic difficulty - of some of the loanvvords in his/her mother tongue (= Ll), coming chief- Dodds regards this as an intralingual error because it has to do with the system of the L2 alone. It is not to be mterpreted as a basically "monolingual affair," as there must logically exist a (partially) false interlin- gual lexical equation," say SI politika vs. EN politics or policy. There is actually a parallel situation in Italian and English that Dodds draws on. IO Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View ly from the classical languages, or of loan- words in L1 (in this essay, Slovenian {= SI}) tak- en from a foreign language (= L2) (in this essay, chiefly English {= EN}). Note, however, that the concept of foreign- ness may be fuzzy: Take e. g. SI karfijola, in EN cauliflower. Does the Slovene item count as a false-friend-like L1 item? What about porcija? Come to think of it, even formal similarity is problematic! In fact, the two frequently ad- duced criteria for false friendship, namely that the interlingual pairs in question must be FORMALLY SIMILAR and FOREIGN- SOUNDING, do not really stand up to objec- tive scholarly analysis (when are two lexical items {no longer} so similar in form as to qualify for false pairs? When is a loanword still/no longer felt as a foreign item?), which militates against the very idea of a well-rea- soned scholarly treatment of the subject. For example, how is one to find out whether the SI noun basen (EN fable) is foreign enough to be admitted into the class of false friends? In- deed, this must be the reason for the typical- ly breezy, impressionistic (not impressionistl), light-hearted, and humorous treatment usu- ally given to the topič: The damn pairs - false friends, no doubt! To make matters worse, we don’t really know, to begin with, exactly when an L1 item qualifies as a (potential) false friend. Neither can we really say, with any scholarly precision, whether and when it is too specialized to merit the general user's attention. For example, are SI tekstura, terca, terminal, titula, tonalen, traktat, tribunal, trust, turbulenca - to mention but a few t-ex- amples - too specialized to get a plače among our candidates? Exactly how much should we know or teli the user about the pair under dis- cussion? By contrast, in theory, things can be pretty neat, plus you typically have the luxu- ry of citing only those examples that support your point. However that may be, it is beyond doubt that this is a very real and persistent interlin¬ gual lexical problem, well known to transla- tors and L2 learners (Veisbergs 1996), not to mention (seasoned) foreign language teach- ers. In a nutshell, whenever we find a cognate form in an L2, we are usually delighted, be- cause it makes the language seem familiar and offers us a break - we already know the new vo- cabulary item! Unfortunately, such forms can have different, or partly different, meanings (Hatch and Brown 1995: 128). Yet other authors introduce a PRAGMATIC criterion, stressing that false friends look simi¬ lar but are used differently (Smith and Klein- Braley 1985: 52). Ldzdr (1998: 78-79) identi- fies as many as fourteen relevant points found in various definitions of false friends, three of them covered only in the French-language sources but not in the English ones examined (viz. directionality, whether false friends are restricted to the Iexicon, and partial vs. total overlap [i. e. semantically broader/narrovver items in one language] between the senses of false friends). Finally, quite a few lexicographers and peda- gogically-minded (applied) linguists and for- eign-language teachers would suggest that FREQUENCY OF ERROR be another important criterion in deciding vvhether or not two for- mally similar lexical items in two languages count as false friends and are hence to be treat- ed as such. In any čase, the meanings of false pairs are today (partly) different because they under- went different semantic developments in their respective languages. Note that cognates may retain the same meaning across a number of related languages, as in EN book, Danish bog, and German Buch (Swan 1997: 159); this makes them GOOD, TRUE or FAITHFUL FRIENDS (Hellivvell 1989: 3, Nevvmark 1988: 72) that are often used to facilitate foreign-lan- guage vocabulary teaching. 4 In general, there are more faithful friends than false friends, "and we must not hesitate to use them, since any other translation is usually wrong" (New- mark, ibid.). In the realm of language teach¬ ing, enemies seem to have got the better of friends: While "a cottage industry has grown up in FL teaching based on false friends and how to avoid them," it is a fact that "too often overlooked in FL learning circles are the bene- II Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 fits bestowed by trusty friends, as Ringbom (1987) has shown" Oames 1998: 147). Interest- ingly, both "false" and "good" interlingual as- pects of lexical items can occasionally be found in the same cognate forms; for in¬ stance, SI noun orkester and its EN counterpart orchestra are good friends, whereas the related EN verb to orchestrate can only partly be re- garded as such, given that the meaning 'to or- ganize, esp. secretly' exists only on the EN side, thus contributing to possible errors on the part of Slovene users of English who will typically be aware of the "musical" sense only, regard- less of the word class in question. The Cambridge International (Procter ed. 1995: 502) points out that the English lan- guage has many words which are false friends for speakers of other languages, there being two main reasons for this: - English words often have the same origins as similar words in other languages, but some- times different meanings of the words have de- veloped in the different languages. This is es- pecially true for other European languages. For instance, EN sensible looks very much like French and Spanish sensible or like German, Danish, Norvvegian, and Swedish sensibel, but in fact does not mean the same: these words ali mean the same as EN sensitive. - English words have been borrowed by oth¬ er languages, and sometimes these have been given new or different meanings. For in¬ stance, EN super has been borrowed by Japa- nese, Korean, and Thai, but the word in these languages is used as a noun meaning 'super¬ market' (Japanese, Korean) or Teaded fuel' (Thai). As a genre, then, the dictionary of false friends can be regarded as a subcategory of the dictionary of foreign terms, which is it- self not very far from the earliest general monolingual dictionaries of English: Made in the 17th century, those were chiefly lists of "Anglicized foreignisms" glossed in the every- day language of the day (McArthur 1998: 22). The etymology criterion of false friends seems indispensable if we are to exclude from consideration instances of incidental hom- onymy (e. g. EN sin vs. SI sin, 'son'); the latter can be divided (Hartmann and James 1998: 56) into INTERLINGUAL HOMOGRAPHS (e. g. EN gift 'present' vs. German Gift 'poison') and INTERLINGUAL HOMOPHONES (e. g. EN man 'male' vs. Persian /mčn/ 'I'). Nevertheless, some authors do not wish to automatically exclude from consideration instances of inci¬ dental homonymy; thus the definition of false friends given in a state-of-the-art vol- ume on vocabulary studies (Schmitt and Mc- Carthy eds. 1997: 327) runs like this: "False friends include words which look like cog- nates, but are actually unrelated (pan [Span¬ ish - bread] and pan [English - cooking pot]), and words which may share a common ori- gin but which have developed different meanings in different languages (actual [Eng¬ lish - real or factual] and actuel [French - cur- rent or present])." One must be aware, howev- er, that instances of incidental homonymy usually do not represent an appreciable inter¬ lingual difficulty, vvhether in translating or in foreign-language learning, and can be quite trivial, simply because the two items are se- mantically and perhaps even cognitively too far apart to represent a real lexical danger, as it were, at least for most intermediate and post-intermediate learners. In any čase, such a definition simply reflects the great impor- tance of the similarity in form between pairs of lexical items in a given language pair. True, some of them might confuse foreign-lan¬ guage learners; this, after ali, is why "they are often collected in special dictionaries of false friends" (Hartmann and James 1998: 56). What is amazing, generally speaking, is the great variety of semantic relationships that The two categories, false friends and faithful friends are often treated as the only two types of this par- ticular interlingual topič. Hovvever, Amtz (1998: 69) reports on a pragmatic systematic method developed in his course for advanced language students, vvhich distinguishes between faithful friends, false friends, and dis- tant acquaintances. In the last of these, the meaning is (near-)identical in the two languages, and there is a certain formal similarity as well, and yet the content connections can only be reconstructed vvith difficulty. He notes that even good friends and distant acquaintances can cause the learner problems. 12 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View obtain between pairs of lexical items of a giv- perficial-only similarity: formal, orthograph- en language pair exhibiting superficial or su- ic, and/or phonetic. Scope of False Friendship - and Related Lexical Topics & Types While there may well be broad agreement over the concept of false friendship, actual in- terpretations vary a lot. In some authors, the idea is limited to interlingual pairs of lexical items showing partial or zero semantic overlap (e. g. SI monden, parola vs. EN mundane, pa¬ role). Yet for others, false friendship is very broad, standing for virtually any perceived in¬ terlingual lexical difficulty based on only par- tially true, false, or assumed identity of two lex- emes in two languages based on superficial similarity - mostly in form, but often com- bined with pronunciation and/or spelling. In- deed, sometimes the very existence of a foreign- sounding/learned lexical unit in an Ll, or even of any conceivable interlingual lexical prob¬ lem, will be enough as long as the correspond- ing L2 item is not semantically quite identical or, alternatively, does not even exist to begin with. Thus the phenomenon can be recognized simply on the basis of a specific interlingual problem related to an L2 difficulty, say L2 words that are fairly well known by learners in one (or some) of their meanings, but which have at least one more sense, not so well known, such as EN to advise meaning not only 'to suggest' but also 'to inform' (Wr6blewski 1997: 213). While many authors recognize false friendship only in the lexicon (Ldzdr 1998: 81), others find it be- tween lexical items on the level of grammar (see below, {4}, p. 15), and on various other levels of language description such as collocation, spell¬ ing, and even pronunciation. Some researchers (e- g. James 1998: 102) note that vvhereas most false-friend listings are limited to lexical items, there are false friends on other language levels too, "most pervasively in grammar," according to James (ibid.), so that for example the English btaf-clause misleads many French or Spanish learners to produce errors like I want *that you pay the bili. Listing of these could also be effec- tive aids to error avoidance. Note that grammat- ical points may be surprisingly complex; the EN noun medium has the plural form media or rne- diums, depending on the meaning (SI has medi¬ ji for both), but additionally there is vvithin Eng¬ lish something of a usage problem involved here having to do with grammar, viz. using me¬ dia - incorrectly, according to some people - as a singular noun (cf. e. g. Kahn ed. 1985: 348). Not to be forgotten, false friendship can be based on frequency; consider, for instance, SI angina, arhiv and aperitiv vs. the decidedly less frequent EN angina (cf. sore throat), archives (cf. records, files) and aperitif; SI atelje vs. the much less common EN atelier (cf. studio); or cf. also the paired items SI ekstrakt, esenca vs. EN extract, essence, vvhere the SI esenca is decided- ly less frequent than EN essence. To take an ex- ample vvhere frequency applies to a single sense of a polysemous item, SI demonstrirati is much less common in the sense of 'to show' than its English counterpart, to demonstrate. Next, the SI noun polivinil is a word of every- day occurrence, vvhereas EN polyvinyl is not even entered in the 80,000-entry Longman (Summers ed. 1995), the actual everyday equivalent being plastic. The same might be said of SI noun asfalt vs. EN asphalt, vvhere the usual EN translation is tarmac, but there is ad- ditionally also the vvord-formation-related is- sue of translating the related verb and the par- ticiple, asfaltirati and asfaltiran. Similarly, EN pyromaniac may be both more technical and formal, and hence less frequent, than its SI counterpart, piroman. Frequency may thus be a logical consequence - a reflection - of register- related factors. Along similar lines, Moulin and Hayward (1984) point out that vvhile false friends repre- 13 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 sent only one kind of interlingual lexical prob¬ lem, it is complex enough, in that it may in- volve not only semantics but orthography, lexical morphology, syntax, phraseology and pragmatics as well as entire culture; indeed, one could easily argue that false friendship can be found even at the level of pronunciation (cf. the likely Slovenes' pronunciations - in speaking English, of course - of, say, Galapagos, Orion, Ti¬ bet, heretic, acclimatize, catheter, peroxide and streptomyciri). Yet it seems that semantics-relat- ed false pairs stand for PROTOTYPICAL FALSE FRIENDSHIP, with several other types being recognizable too, particularly in terms of "per- missible grammatical context" or collocation (Swan 1997: 159). Even vvithin semantics, lin- guists recognize different kinds of false friend¬ ship, the assumption that the semantic differ- ences between deceptive cognates are of the same general kind as those observed between the so-called translation equivalents: denota- tive, connotative, stylistic and collocational (Van Roey 1990: 116, 118-25). For example, there is a subtle interplay of style and denota- tion in SI finta, which is informal and general, used in sports as well as with reference to clever moves in general, whereas its EN counterpart, feint, is stylistically neutral and largely restrict- ed to boxing and fencing. Some cases are diffi- cult to classify: In English, for instance, you can find the largely synonymous - but stylistically different - lie detector and polygraph, the latter being more technical, even though the colloca¬ tion to take a polygraph is quite common in fair- ly non-technical contexts. In Slovene, on the other hand, there is only detektor laži; poligraf does exist, but, according to the SSKJ, the lead- ing Slovenian monolingual dictionary, with a totally different meaning. Is this a false-friend situation to begin with? The phenomenon is evidently difficult to delimit precisely, witness Nash's (1993) Illus- trated Dictionary of Spanish/English False Friends (now also available in a thematically or- ganized edition, Nash 1997 with only lists of items), vvhere the entries (common lexical er- rors made by adult Spanish-speaking EFL learn- ers) are divided into traditional deceptive cog¬ nates, morphological mix-ups, orthographic oddities, phonetic confusions, and accidental creations. A mixed bag if ever there was one! There is, then, plenty of room for typological study of the phenomenon (cf. Ivir 1968, Hay- ward and Moulin 1984, Antunovič 1996, 0'Neill and Casanovas Catald 1997, and Lazdr 1998), depending on how broad or narrow the interpretation of false friendship one adopts (cf. Gabrovšek 1996: 27-29). For instance, Van Hoof (1989: 110-11) recognizes semantic, stylistic, and phraseological false friends. Granger and Swallow (1988: 108) present another classifica- tion: The FORMAL SIMILARITY of false friends consists of a whole array of differences at a vari- ety of levels; basically, there are semantic differ¬ ences (sometimes denotational, but sometimes also connotative, collocational, or stylistic), and differences of a syntactic nature. On the CON- CEPTUAL LEVEL, a distinction is made between totally deceptive cognates (i. e. no meanings in common: these are historically related words in two languages that used to be synonymous but which now have totally divergent meanings) and partially deceptive cognates (i.e. at least one shared meaning: specifically, a single word in L1 corresponds to two or even more words in L2, only one of the latter corresponding in form and meaning with the L1 word). For example, SI noun radar has the predictable EN equivalent radar, but when it refers to the dreaded device used by the police for measuring speed on the roads, it becomes EN speed-trap. This distinc¬ tion has been drawn by Granger (1996), who re- ports on a study that made use of the Interna¬ tional Corpus of Learner English to test, inter alia, a hypothesis about learners' use of L1: L2 cognates, namely whether lexical false-friend errors are persistent errors. This vvas indeed found to be the čase, since one-third of ali lexi- cal errors were the result of partially deceptive cognateness. The conclusion was that we need dictionaries that cater specifically to learners with a particular Ll, dictionaries that will draw their attention to the pitfalls of false friends. In any čase, in the "lexical sense," false friends are instances of "words you think you know" 14 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View (Laufer 1997a: 25, 25-27), along with the other major types of lexical difficulty, notably - cases of deceptive transparency (e. g. shortcomings taken to mean 'short visits’), - words with a deceptive morphological structure (e. g. discourse taken to mean 'with- out direction'), - idioms (e. g. a shot in the dark translated literally, word by word), - words with multiple meanings (e. g. ab- stract interpreted as 'not concrete' instead of 'summary'), and - SYNFORMS, that is, pairs or groups of words that are similar in form or in morphological makeup especially - but not necessarily - in a foreign language (e. g. EN cute/acute, available/ valuable, reduce/deduce/induce). Laufer (1997b: 147-48) identifies ten categories of synforms in English on the basis of "specific synformic similarities." In her experiment, over 500 foreign learners of English were test- ed on ali the possible synformic confusions; the results show that the most problematic synforms were those which differed according to suffixes (e. g. industrial/industrious, compre- hensive/comprehensible; let me just add here the danger of extending a word-formation pat- tern to cases where it no longer obtains: SI peticija is petition, but SI investicija is not *investitiori), and those identical in conso- nants but different in vowels (e. g. conceal/can- cel, adopt/adapt, proceed/precede). Such false pairs should perhaps be analyzed for their dif- ficulty specifically in foreign-language produc- tion (= encoding). The phenomenon of false friends is neces- sarily associated with interlingual situations, particularly in translation, bilingual lexicogra- phy, and/or foreign-language learning and teaching, which is mirrored in many defini- tions of the concept (e. g. Crystal 1997: 349). Even a straightforward resource book of dic- tionary activities (Wright 1998), with only one chapter devoted to the use of bilingual diction- aries, found it necessary to enter and define it in its brief "Glossary of key terms" (pp. 163- 65): Words which look similar in different languages, but vvhich have different mean¬ ings, for example, actual/aktuell in German, embarrassed/embarazada in Spanish (p. 164). McArthur (ed. 1992: 400) gives the term a ped- agogical slant: It is "a term in language teach¬ ing for a word that has the same origin and general appearance as a word in another lan¬ guage, so that learners mistakenly assume that both have the same meanings and uses: Eng¬ lish deceive to trick, French dčcevoir to disap- point." Teaching false friends certainly makes sense; according to James (1998: 102), "learn¬ ers seem to be able to avoid these errors once they have been warned." Lexicographers too "must always be wary of 'false friends'" (Ben- son 1990: 52), a phenomenon where subtle- ties can be considerable: American yogurt is not the same as Yugoslav jogurt, the latter variety being more liquid, and is drunk like milk, so that in an English-SerboCroatian dictionary English yogurt was glossed by a completely dif¬ ferent SerboCroatian term, viz. kiselo mleko. False friends will thus be found to be the focus of attention of translators and even translation theorists (e. g. Newmark 1991, passim, Koller 1979 [cf. Munday 2001: 46-47], and Malone 1982) as well as lexicographers (e. g. Nelson 1981, Wright 1981). Translators and foreign language teachers are well aware of the dan- gers of false fairs in specific languages, say the Italian (vs. English) costipato, eventualmente, grandioso, terrificante, tremendo, consistente, coerente, importante, rilevante, eccentrico, ali briefly discussed in a humorous piece on the unexpected pitfalls of learning foreign lan¬ guages (Kedzierski 2000). A related term, internationalisms, has been defined as words which are used in several languages, are mostly of either Greek or Latin or¬ igin or have been taken from major modern lan¬ guages (especially English, German and French), and whose phonological, morphological and se- mantic similarity only rarely amounts to full identity due to their different borrovving histo- ries and their different developments in the bor- rowing languages. In our Eurocentric tradition, Ivir (1988: 93-94) observes, a word qualifies as an internationalism if it exists in a few major Euro- pean languages, from vvhich it may then find its way into other, European and non-European, 15 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 languages. Examples of such internationalisms include EN brigadier, hazard, actual and their seeming equivalents in other languages, such as Croatian brigadir, French hasard, and German ak- tuell. In many cases, the senses of international¬ isms (say, avditorij vs. auditorium) are fuzzy, blurred at the margins (Ivir 1996); accordingly, their treatment in bilingual dictionaries is sim- plified and sketchy. There is yet another related term, Europeanism, defined as a word, or at least word form, common to two or more Europe- an languages (Kirkness 1984: 109; cf. Hartmann and James 1998: 53, 76); their forms may vary from one language to another - especially in spo- ken usage - but the words remain easily recogniz- able. If a Europeanism is ultimately derived from Grsecolatin or Neolatin, it is a (Neo-)Classicism. This non-common-core vocabulary is impor- tant in offering unique opportunities, e. g. for fa- cilitating international communication in the Sciences, for teaching LSP to foreign students, for international standardization of terminologies. But there are also pitfalls, the major intralin- gual problem being the language bar betvveen academics and non-academics, experts and lay- men, the latter often having at most only a pas- sive command of "hard words," the most obvi- ous interlingual problem being "one too well- known to foreign language teachers or transla- tors and even to lexicologists to require more than passing mention, that of deceptive cog- nates or 'faux amis'" (ibid.). Internationalisms/ Europeanisms can be given special labels in dic¬ tionaries, the best-known example in general le- xicography being 1SV, standing for 'international scientific vocabulary,' used for etymological pur- poses in the famous American Webster's Third New International Dictionary (Gove ed. 1961). S 0 rensen's (1990) pseudo-English words in Danish, such as butterfly, speaker, struggler (the correct EN equivalents being bow-tie, announcer, social climber, respectively), refer to items which, while being English in form, do not mean in Eng- lish what they mean in Danish. They could be counted simply among members of ali the other Danish/English false friends with no (as contrast- ed with either full or partial) semantic overlap. Next, there are the rather intriguing diction- ary words in English, that is, the learned words listed only in (some of the) large dictionaries (Gabrovšek 1997) that often turn out NOT to be usable equivalents of their "actually existing" Slovenian foreign-sounding relatives, e. g. SI fakultativen, kulturološki, garnitura, graver, or žaluzija vs. their dubious EN equivalents (faculta- tive, culturological, garniture, graver, jalousie) giv¬ en in the larger dictionaries of English (cf. EN op- tional, culture-bound, set, engraver, shutter or blind). If we examine the treatment of the phenome- non of false friends in the language reference sources, we will likely be satisfied with the in- formative 25-line entry in Shuttlevvorth and Cowie (1997: 57-58). Drawing on the work of Mario Wandruszka (specifically Wandruszka 1978), it provides ali the essential information: False friends are items in two - in many cases closely related - languages which have the same or very similar form but different meanings; the phenomenon is caused by historical chance, as cognate words may have developed differently in closely related languages; some false friends have totally different meanings (EN assist 'help' vs. French assister, 'to be present'), but the greatest danger of interference - a more modern syno- nym being crosslinguistic influence (Swan 1997) - arises where the difference is more sub- tle, and, as Taylor (1998: 25) puts it in translating EN gentle into Italian, "therefore much more in- sidious” (EN grin and the more restricted Ger¬ man grinsen); some false friends are different only connotatively (EN let us and the more ele- vated German equivalent lasst uns). Finally, if a target-language false friend is used frequently enough in the source-language text it can eventu- ally become a "true friend" by taking on the source-language meaning in addition to its own. I, for one, believe that this process can occasion- ally also operate the other way round - the source-language meaning spreading to the tar¬ get-language equivalent, with the original target- language meaning being either preserved or dis- carded at some point, witness the EN adjective sympathetic that seems to be taking on the "Euro- pean” (French, German, etc.) meaning, 'likeable, niče'. Similarly, a decade or so ago it seemed safe to say that SI epizoda was to be translated by EN installment rather than episode, while nowadays episode seems to be just as - or even more - cur- rent. Such facts may be easier to find in (parallel) corpora; Partington (1998: 48ff.) argues that a study of a large number of uses in context of 16 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View “look-alike" items in two languages, made possi- ble by a concordancer, can provide more Infor¬ mation about the textual environments in vvhich pairs of items constitute translation equivalents than is available through traditional means such as mono- and bilingual dictionaries, thesaurus- es, etc. Kirkness (1997: 5) observes that it is because the Eurolatin divergences between vernacu- lars are many and significant that forms con- gruent with those in another language, say English, are not equivalent in meaning (as e. g. in German/French aktuell/actuel, genial/gčni- al, sensibel/sensible, sympatisch/sympathique not being equivalent in meaning to EN actual, genial, sensible, and sympathetic). False Friends and the Dictionary The superficial - and spurious - similarity characterizing false friends has been a (surpris- ingly) frequent source of learner and even trans- lator errors (Baker 1992: 25-26), which lends support to the idea of a special dictionary of false pairs. Indeed, it is precisely because false pairs may confuse foreign-language learners that they are often collected in special dictionaries of false friends (Hartmann and James 1998: 56). As James (1998: 101) observes, a false-friend dictionary is relevant to learners of a specific L2 who speak a particular mother tongue: So there can be no uni- versal dictionary of false friends. It would doubt- less help the user avoid making embarrassing mistakes (e. g. SI gimnazija vs. EN gymnasium, a hardy perennial if ever there was one, or the tan- talizing but incorrect equation SI kvaliteten = *EN qualitative), even if it were to present a somewhat simplified picture of interlingual lexi- cal correspondences. Such a dictionary can be quite comprehensive, as its macrostructure (= en- try list) might include a number of paired items with relatively slight and even trivial but often unexpected and hence (potentially) bothersome differences involved, ranging from the simple SI ciklama vs. EN cyclamen, ali the way to EN Profes¬ sional (n. and adj.) and not only its obvious SI equivalents, profesionalec and profesionalen, be¬ cause in many cases SI will use strokovnjak and poklicen (cf. e. g. languageprofessionals - strokovn- laki za jezik or jezikovni strokovnjaki). To take an¬ other subtle example, the Slovenian use of the noun kolega is rather peculiar when compared to ds seemingly perfect English equivalent, col- league, in that it refers to someone you work Mth, and in an academic context either to a fel- lovv teacher of yours or to any college študent; the English item can only have the first of the three senses. Similarly, SI defekt and EN defect will be found to differ from each other semanti- cally in several respects, though this pair is decid- edly more complex: On another level of contrast- ing the two, only the English item can be either a noun or a verb - but this just could be the reason for regarding it as being semantically broader than the corresponding Slovene item. Also, the polysemy of the English noun and verb credit (as many as thirteen senses in the EFL Longman ) and check/cheque contrasts with the "financial"-only senses of the corresponding SI nouns kredit and ček; thus in translating into English, Slovenian translators will characteristically underrate the semantic range of credit and check/cheque. Like- wise, in equating the adjective lingvistični and EN linguistic, many will fail to realize that the latter can mean not only 'pertaining to linguistics,' but also 'pertaining to language'(SI jezikoven), though language used attributively is also availa¬ ble, to be sure. Interestingly, a number of such pairs would not even be considered by most Slov- enian-speaking EFL users to be cases of false friendship at ali if taken on!y "at face value." More obviously, users would expect to find simi- lar equivalents of members of a word family, but might be in for a surprise, as e. g. in ministrant = altar boy (also, more generally, acolyte) but minis¬ trirati = to serve. There are basically two different traditions in compiling such a dictionary, the encyclopedic and the linguistic. In the "encyclopedic" type of false-friend dictionary the entries can easily turn into veritable essays on a given subject, of- fering little in the way of lexical false friends but more on the history, civilization, geography, so- 17 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 ciology, special features, customs etc. of a given nation and/or country. Such a work consists of discursive and wide-ranging (mini-)essays dis- cussing not only (partly) false lexical corres- pondences and related problems of interlingual equivalence but a host of historical, cultural, civ- ilizational, sociological, philosophical, scientif- ic, geographical, etymological etc. matters, fre- quently offering insights into the complex web of the history, culture and society as embodied and expressed in the L2 in question, often with little relevance to interlingual linguistic-transla- tional issues (cf. e. g. Thody and Evans 1985). Not infrequently, the entries in such vvorks are listed and discussed in topical chapters. Bridgham (1996), divided into ten broad subject areas, pro- vides cultural context and notes distinctions be- tween German, Austrian, and Swiss German, as well as between British and American English. Such vvorks are less dictionaries to consult for particular entries than vvorks for brovvsing in. On the other hand, the linguistic (or transla- tion-oriented) false-friend dictionary vvill in- stead typically focus on encoding-type transla- tion problems, i. e. on contextualized L1 items and their equivalents in L2, often in parallel col- umns and in several sections to account for L1/L2 asymmetries or areas of overlap, with copious (foot)notes providing additional linguistic-trans- lational information (idioms, collocations, com- pounds, rare/specialized senses, context-depend- ence, and so forth), as in the admirable 800-page Van Roey et al. (1991), revievved by Evans (1997). Which of the two is to be preferred, and by vvhom? Translators and language students typi- cally shovv their utilitarian attitude: Few vvould seem to be interested in colorful etymological de- scriptions of the cognates and in discursive essay- like explanations and notes. What they want to know, in most cases, is the correct equivalent in the L2. This might give us grounds to suggest as the optimum "base information" line the L1 item follovved only by the correct L2 item (say SI paro¬ la = EN slogan), or perhaps one stressing also what should be avoided (say SI parola - EN not parole but slogan), though I remember reading some- vvhere that the very appearance in print of an in- correct item - even if preceded by an asterisk, ex- clamation point, or some other vvarning signal - might have a negative effect on the learner. More- over, such treatment can only be used in čase of simple pairs. Naturally enough, most existing dictionaries of false friends concentrate on TWO languages and are mostly designed for speakers of one of them; the lexical pitfalls of a vvorld language vvill often be exemplified and explained for the bene- fit of the native speakers (characteristically trans¬ lators) of less widely spoken languages. Those fevv false-friend dictionaries that do contain (many) more languages (e. g. Hill 1982) present a very superficial and simplified lexical picture, as it were. Hovvever, the comprehensive, erudite but also readable Spalatin (1990) deals with five lan¬ guages, Croatian being the language of the head- vvords as vvell as of the entry-articles. The vvork is rooted in the lexical-Iinguistic tradition, vvhile also offering a lot of etymology. In any čase, a false-pair relationship not infre- quently turns out to be complex and multifacet- ed rather than being merely a simple either-or, yes-or-no affair, vvhat vvith partial semantic over¬ lap, divergent polysemy, differences in terms of (near-)synonymy, dissimilar connotation, style, collocation, grammatical features, frequency, un- expected cultural implications, etc., ali present in varying quantities. This is why the very notion of false friendship has to be relativized to some ex- tent; for example, the SI participial adjective de¬ formiran has the predictable (ain't it easy!) EN equivalent deformed vvhich, hovvever, vvhile be¬ ing semantically O.K., is rather infrequent and semantically narrovver (of something) having the vvrong shape, especially because it has grovvn or developed wrongly'; cf. Summers ed. 1995: 360), since as it is often replaced by the commoner dis- torted. The category of false friends that is often regarded as being especially "treacherous" is the one vvhere an item "shares the meanings of its English homonym but has additional meanings ali its own" (Nicholls 1994). To compile a false-friend dictionary, one needs far more than one's own notes, personal interest, and (linguistic/teaching etc.) experiences; rath¬ er, the knovvledge available from various sources - individuals, the best existing vvorks, in the first plače false-friend studies and dictionaries of for- 18 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View eign terms and of fields such as business, econo- my and politics - must be pooled, re-edited, and assessed primarily against the background of us- ers' needs and expectations. Such a false-friend dictionary for a given language pair might: (1) Be based on a BROAD INTERPRETATION of false friendship, thus including also false-friend- related matters of pronunciation, grammar, word formation, pragmatics, and even spelling, pro- vided the problem in question has been identi- fied empirically. The entries may ali be given in a single main-body listing, the alternative being main body plus back-matter appendices (say, for spelling false friends). (2) Follow the LEXICAL-LINGUISTIC orienta- tion, that is, with focus on translation equiva- lents in L2, with relatively little encyclopedic ma¬ terial - etymology included - added wherever it seems useful. Culture in general is too broad a topič to be treated in depth or systematically in such a false-friend dictionary. (3) Be geared primarily to ENCODING needs, i. e. translating from L1 into L2. That is why the work will incorporate translated examples of typ- ical language use shotving context and colloca- tion, and employ extensively labels and notes. The length of the entry-articles will vary, ranging from an item and its equivalent to complex essay- like treatments of polysemous, connotation-rich and phraseologically rich entries. Occasionally, false-friend information provided might serve de- coding needs, even though here the context will often help one avoid committing an error. (4) Have a HEADVVORD LIST where the rele- vant unmarked L1 lexical items must be includ¬ ed almost automatically. Rare, dialectal, archaic items as well as many scientific and technical terms are to be included if they can be found in general texts. Included vvill be both common L1 false-pair items (e. g. blamaža, gliser, ordinacija), and the more learned ones that could be only vaguely understood or even not understood at ali by many L1 speakers but that can be found in general texts (e. g. andragog, dispanzer, mistika, tehnika, monopolen), the latter - combined with their English false friend - being in most cases decidedly more difficult than the former. s (5) Have the HEADVVORD LINE consisting of the L1 (= Slovenian) lexical item immediate- ly follovved by its correct L2 (= English) transla¬ tion equivalent(s), with usage labels, brief meaning-discriminating phrases, etc., added in parentheses (unless the entry is too com- plex), the reason being that this is what most users vvill be looking for. A viable alternative is to have each L1 item follovved by both its false L2 equivalent (preceded by some tvarning sign) and its correct L2 equivalent(s). Other available options are generally less useful in terms of access and user needs. s The number of entries might be anywhere betrveen a few hundred and a few thousand. There is an in- triguing point rarely discussed in the literature, viz. vvhether such a dictionary should contain a selection of good friends as well, properly marked as such, to reassure the user that a given pair is in a good-friend rela- tionship. A fairly comprehensive Slovenian-English dictionary of false friends should probably (could? might?) contain the follovving a-entries (the asterisked items being some of the less obvious entry candidates): abonent, abon¬ ma, abortus, aboten, absolvent(ski), *absolvirati, ad acta, adaptacija, adaptirati, administrirati, administrati¬ ven, *adresa(r), advent, advokat, aerodrom, afekt, afera, afirmacija, afirmirati se, 'agenda, agitacija, agitirati, agregat(en), agrotehnika, 'agrumi, akademija, akademik, akademski, akcija, akcijski, akontacija, akord (two senses), akreditiv, akt, akter, aktiv, 'aktivist, aktualen, aktualizirati, akustika, 'akvarij, akviziter, alarm(irati), aleja, alimentacija, 'alkalijski & alkalen (= alkaline; [collocation-dependent]), alkotest, alt, amandma, am- bient, amorfen, amortizer, 'amortizirati, analitik, analiza, 'anamneza (= čase history), ananas, andragog(ija), 'anekdota (-dotski, -dotičen), anestezist, angina, 'angažiran, 'angažirati, 'angažma, animator, anketa, 'anke¬ tiranje, ansambel, antika, 'antikvaren, antikvariat, 'antikviteta (= antique), aparat, aparten, apartma, apa¬ tičen, apel(irati), aperitiv, apoen, apoteka(r), aranžer, aranžirati, aranžma (two senses), arbiter, arest(ant), argu¬ mentirati), arhiv(irati), arkada, 'armada (EN armada, usually 'a large group of warships'), armatura, armaturen, arondacija, artikel, arzenal, artist, asket, 'asistenca, asortiman, atentat(or), atest, 'atlet, atribut, avantura, avanzirati, aviatičar, avditor, avditorij, avizo, avtokozmetika, avtokamp, avtomat, avtoriteta, azil, ažuren, ažurirati. 19 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 The Varied and the Unexpected & "Compounded- Difficulty" False Friends L1 Can Be Difficult Too! The difficulty involved is often compounded by the fact that few researchers seem to have brought up, namely that in a significant number of cases native speakers are only vaguely or only partly aware of what the L1 item really means, doubtless a result of the L1 item in question be- ing in most cases a rather learned, (semi-)techni- cal, (quasi-)foreign one; this is why, for instance, SI mandaten ({of a fine}'payable on the spot') can be vaguely and erroneously taken to mean EN mandatory ('obligatory, compulsory'); the same may be true of the pair SI mistika - EN mystique. This happens even in cases of relatively simple L1 items: Consider the SI adjective kompakten, for instance, vs. EN compact. Also, it is so very easy to assume that e. g. SI format and atlet just have to mean what they do in English, but in actual fact full equivalence is exceedingly rare, witness e. g. the seemingly perfect SI festival vs. EN festival, as in a jazz festival, but note e. g. Christmas being a major festival , likewise, SI absolvirati and EN ab- solve seem to belong together, but the transla- tion is usually EN to complete. A similar point can be illustrated by SI elipsa and the twin EN "equiv- alents," ellipse and ellipsis, and - to reverse the sit- uation - by SI funkcijski and funkcionalen vs. EN functional. Somewhat different but stili close to this type is the unexpectedly tricky pair of SI kar¬ iera vs. EN career. Often, one is simply unsure about the degree to which the paired items are translationally equivalent, as in SI regija vs. EN re- gion, or EN routine(ly) vs. SI rutinski(-ko); like- wise, while pairs such as administracija - admin- istration and birokracija - bureaucracy look like perfect equivalents, they will often be found to differ in a number of - sometimes very subtle - ways. The reasons for the difficulties are varied; thus e. g. SI aritmetika is, in a sense, a good friend of EN arithmetic, the difficulty being that the English item can be either a noun or an adjec¬ tive, and the two are also pronounced different- ly. Is this enough for us to regard them as false friends? It is very hard to precisely determine the line of difficulty, i. e. one at which falseness be- comes easier to deal with, or when it gets decid- edly more difficult, and indeed when the learner can be expected to anticipate, say in decoding, that an L2 item is or is not in a false relationship with a similar L1 item. For example, consider SI rahitis and its EN counterpart, rickets. Is this a spelling-type false pair? A compound one, be- cause of the s which is not a plural marker here? A difficult one? A noteworthy one? One to be dis- missed as a mere triviality? Furthermore, even the translator may find out that his/her knowledge of his/her own mother tongue, so often taken for granted, is more defi- cient or patchy than s/he thought it would be. For instance, I have seen a newspaper ad for kitchen scales extolling their "sodobno ergonomsko ob¬ liko"; not very many Slovenes know the meaning of the adjective ergonomski (= ergonomic). Anoth- er important point often lost on researchers is that those L1 items which are labeled in the standard monolingual dictionaries as rare, obso- lete, dialectal, technical, and perhaps even infor- mal or slangy (say, SI labradorit, lafeta, (koncen¬ tracijski} lager, lakrimarif) do not count as real false friends, because they are too specialized to merit inclusion in a general-purpose dictionary on a par with common paired items that are of universal interest. And finally, there is the little- researched but very relevant problem of false friends involving words that are not entered in standard dictionaries but that can be found in print. For example a recent letter to the editor of the Ljubljana Delo (Saturday supplement section, p. 29) refers to highly poisonous gases that "zelo težko jih je detektirati v večjih koncentracijah" (Djuraševič 2001), where the verb detektirati (= EN to detect) is used that is not listed in the SSKf This category might include some of the "unnecessary" English words recently taken over - uncritically, as some complain - into an L2, spe- cifically Slovenian, a not uncommon pattern these days. 20 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View What Can Also Count as False Friends Many authors would not hesitate to regard as a special type of false friends ali those cases where a foreign-sounding L1 (= Slovenian) item has no formally similar equivalent in an L2 (= Eng- lish), however foreign it might look or sound (e. g. SI parter v s. EN orchestra {AmE}, stalls (EnE), SI maketa vs. EN model, SI akrobacija vs. EN stunt, SI frak vs. EN tails or tailcoat, SI pavšalen vs. EN lump-rate or flat-rate, SI ministrant vs. EN altar boy, SI bonboniera vs. EN box ofchocolates, SI kar¬ nisa vs. EN curtain rod, SI statist vs. EN extra, SI depilacija, depilirati (se) vs. EN hair-removal, to re- move one's hair [but cf. EN depilatory, n. and adj.]). Talking about such cases, Corder (1973: 290) notes that the process of generalization may even be extended to the invention of non-exist- ing forms by analogy, as in A majestuous melody (FR majestueux = EN majestic), produced by a French learner of English, or - to add an example of my own - EN *epruvette (for test-tube) generat- ed by a Slovene študent (cf. SI epruveta) on the basis of false analogy with the good-friend pair EN pipette (SI pipeta). The invented item does not exist at ali in a recognizably similar form in L2. This dissimilar-equivalent false-pair type in- cludes a number of tricky cases such as SI kabrio¬ let vs. EN convertible, (less commonly) cabriolet, or SI tehnika vs. EN technology (cf. the transla- tion of the compound bela tehnika, viz. EN white goods). This category comprises culture-bound items such as SI beneficiran staž (EN accelerated retirement pension plan/scheme), including sub- tler cases such as plebiscite, vvhere there is little difference in terms of denotation but a lot more in cultural/historical terms. Note that cultural specificity works in many, sometimes surprising- ly subtle, ways: SI avenija and bulvar look like perfect equivalents of EN avenue and boulevard, but their cultural associations, if nothing else, are a lot different, much more remote and less clear. In the area of word formation, one could eas- ily regard as false pairs of the MORPHOLOGICAL TYPE those vvhich display a DIFFERENT AFFIX in the two languages, including the no-affix vs. af- fix type (e. g. anorganski - inorganic, avtogram - autograph, bankrot - bankruptcy; klor - chlorine). Take word families, vvhere matters may turn out to be unexpectedly tricky; in Slovene, for in¬ stance, the word family dezorganizirati, dezorgan- izacija, and dezorganiziran(ost) seem to be equal- ly current, even though the Grad-Leeming (1990) dictionary lists only the first two. Yet in English only the adjective disorganized seems to be really common. It is also the only item in the (poten- tial) word family to be listed in the Longman (Summers ed. 1995). No vvonder, then, that the English equivalent otdezorganizacija given in the Grad-Leeming dictionary, disorganization, does not sounds like an everyday English word. Anoth- er relevant word family is monopol, monopolen, monopolist; the only corresponding vvord to have currency in English is the noun monopoly. In a number of cases, the existence of an "easy" L2 equivalent, as e. g. štipendija vs. grant, scholar- ship, often seems to be responsible for the naive learner's belief that derivatives are likely to be just as easy to translate, vvhich need not be so: Here, both štipenditor and štipendist are not near- ly as easy to translate, the latter being the more or less predictable scholarship holder, the former a much more avvkvvard one who grants a scholar¬ ship. Note that in theory, English should be able to offer agent-noun forms even vvhere there are none in Slovenian (cf. e. g. eater, smoker vs. sleep- er, drinker, mind reader in Slovene translation). Some items belonging to the same vvord fami- ly may shovv varying degrees of interlingual diffi- culty depending on meaning, in the sense that the more specific meaning vvill be easier to trans¬ late: Thus e. g. the SI culture-bound phrase bene¬ ficiran (delovni) staž calls for an explanatory equivalent, accelerated retirement pension plan/ scheme, vvhile the corresponding base verb, bene¬ ficirati, is a tougher nut to crack. Not to forget, there are also matters of gram- mar that - according to many linguists - count as false pairs, such as the distinction in number be- tvveen e. g. SI javne finance (pl.) and EN public fi¬ nance (sg.), or SI pikado (sg.) vs. EN darts (pl.), or different transitivity of e. g. SI evakuirati (T only) vs. EN to evacuate (either T or I), or more general- ly matters of countability, e. g. SI akna, akne vs. EN acne (uncountable). Next, the concept may include e. g. the pho- nological type, that is, items similar in the tvvo languages vvhose pronunciation differs in ways that vvill often make the Slovenians pronounce such items incorrectly, virtually alvvays in line 21 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 with their L1 pronunciation (pattern)/intona- tion/word stress, particularly the primary-stress syllable (e. g. absolutist, Aladdin, amalgam, elec- trolysis, Gibraltar, Goliath, Iscariot, Kazakhstan, Komodo dragori). Consider, for instance, SI li- nolEj or baklAva [with primary stress on the capitalized boldface letters] vs. EN /hnauliam/ or /'bteklava/ or /'bark-/ or /-Va:/. By the way, Wells's pronouncing dictionary, either edition (1990 or 2000), contains some items marked with an exclamation point as "a vvarning that the pronunciation is quite different from what the spelling might lead you to expect!" (Wells 2000: ix). Occasionally, falseness exists betvveen Slove- nian and one major variety of English only: pa¬ prika, for instance, is a "true friend" in relation to BrE, where it is pronounced /'paeprika/, but a false one in AmE, where the standard pronunciation is /pa’pri:k3/ (Davies 1997: 30). One might even argue for false friends on the level of spelling, as e. g. in SI antilopa, fregata, garnizija, gekon, horizont, karneval, kofein, mahag- onij, majaron, mungo, sfinga, skarabej, turkizen vs. EN antelope, frigate, garrison, gecko, horizon, carni- val, caffeine, mahogany, marjoram, mongoose, sphinx, scarab, turquoise. This type includes a few dozen proper-names, mostly geographical, such as SI Arhangelsk, Benetke, Bruselj, Budimpešta, Dunaj, Ferski otoki, Firence, Kfbenhavn, Kremelj, Krf, Livorno, Moskva, Neapelj, Rim, Solun, Šlezija, Toskana and Visla vs. EN Archangel, Venice, Brus- sels, Budapest, Vienna, Farne Islands, Florence, Co- penhagen, the Kremlin, Corfu, Leghorn, Moscow, Naples, Rome, Thessalontki (or the English ver- sions, Salonica or Salonika ), Silesia, Tuscany and Vistula, and perhaps even some notable personal names such as Aleksander Makedonski vs. Alexan- der ofMacedon. Of course, any instance of trans- lated or "transonymised" (Netvmark 1999: 192) foreign names, such as EN Leghorn, Brunswick, Lyons for the original forms Livorno, Braunsch- weig, Lyon, is a potential source of lexical difficul- ty in the area of spelling. A related problem con- cerns a handful of somewhat more complicated pairs such as SI Jordan (the river) and Jordanija (the country) vs. the single EN form Jordan, or SI Gruzija (the country) and Georgia (a State in the USA) vs. the single EN form Georgia. The trouble may simply reside in the fact that one is unavvare of the form of a proper name in English, or in- deed of what it indicates, vvitness items such as Lapland and Cologne (SI Laponska and Koln) that I remember seeing rendered incorrectly into Slo- venian. Let us merely note here that in such cases decoding (L2: L1 translation) may be in fact more problematic than encoding (L1: L2 translation); usually it is the other way around. There are also a few proper names, again chiefly geographical, shovving grammatical differences, such as SI Bal¬ kan (sg.) vs. EN the Balkans (pl.). Ali of these views of false friendship indicate that there are several ways of looking at it, and that e. g. the translator’s view is not necessarily shared by the language teacher or the lexicogra- pher. Indeed, even members of the same profes- sion sharing the same L1 background may find themselves in disagreement over cases of false friendship, the types, their status, importance, and relevance. One will do well to keep in mind that, depending on the lexicographer's interpre- tation of the concept, a dictionary of false friends could enter a very different set of paired lexical items, ranging from a relatively small number of no-semantic-overlap-type false friends (e. g. le¬ ktorirati - *to lecture) ali the way to every conceiv- able "foreign-sounding" L1 form (e. g. non-stop, depandansa, fonolaboratorij, keks, kondicija, konzerva) that just might induce one to make an interlingual lexical error on the basis of assumed identity betvveen that L1 item and its (assumed but sometimes even nonexistent in recognizably similar form) L2 equivalent, deriving from per- ceived superficial/formal similarity. In betvveen, there are quite a few options. This ali suggests that the notion of cline, or gradience or continu- um, defined as "a one-dimensional scale express- ing some characteristic vvhich a relevant object may possess to any degree betvveen zero and 100 per cent" (Trask 1997: 43), could be usefully as well as realistically applied to false friends too. Overall, there are tvvo extreme positions, but with quite some room for maneuvering in be¬ tvveen: On one hand, as broad an interpretation of false friendship as is possible, almost equal to virtually ANY type of interlingual lexical problem associated with surface similarity - vvhether in form or in pronunciation or both - or simply with the concept of foreignness, or even mere (unexpected) semantic differentness, or in¬ deed interlingual differentness of any conceiva- ble kind, regardless of the degree of surface simi- larity, as e. g. in SI šola vs. EN school, vvhere lam 22 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View school and medical school are in fact pravna fakulteta and medicinska fakulteta (not šola); note that school is not used for university or higher ed- ucation in the UK (Davies 1997: 95). Also, EN to šport may be understood by Slovenian users of English only in the sporting sense, so that e.g to šport a mustache/jacket, or a dictionary sporting 100,000 entries might be looked at with conster- nation, the (false-friend?) lexical problem being an L2 lexical item that "restricts" a foreign-lan- guage user as to its expected meaning. Next, SI delta Mekong vs. EN the Mekong Delta differ only in the order, aside from capitalization, and yet this is enough for some people to regard them as false friends. On the opposite - "narrow" - pole, there are those who regard as "genuine" false friends solely those semantics-based false pairs whose mean- ings or senses are entirely divergent, with no se- mantic common ground, as it were, as e. g. SI le¬ ktorirati (= EN to revise, to edit), objektiv (= EN lens), parola (= EN slogan, motto, passvvord), pro- tekcija (=EN favoritism, preferential treatment, fin- fmljpull), regal (=ENwall unit), renta (=EN annu- ity), trajekt (= EN ferry), transparent (=EN placard, banner) vs. EN to lecture, objective, regal, rent, tra- ject, transparent. However, this interpretation is narrow indeed; an instance of such an interpreta¬ tion of the concept can be found in McCarthy (1990: 50), where the term false friends refers to such cognate interlingual pairs that differ in their degree of coreness (= the extent to which they are central vocabulary elements). McCarthy's ex- ample is EN go that is more core than Swedish gl, the latter meaning usually 'to go on foot.' However that may be, it seems safe to say that many language professionals are likely to opt for a broader "middle" way, accepting as false friends ali those pairs which display an interlingual problem of MEANING of whatever kind, but al- ways caused by actual or assumed surface similar- ity. I, for one, endorse this view. More specifically, linguists and translators have come up with and discussed a variety of specific (types of) false-friend(-like/-related) problems; thus e.g. Glaser (1992: 289-90) concentrates on false friends in LSP (= language for specific pur- poses), identifying a special type existing among technical terms that involves a proper-name con- stituent; one of her examples that holds true for English and Slovene too is SI Boyle-Mariottov za¬ kon (in physics) vs. EN Boyle law. Indeed, one might well be tempted to go into proper-name-related false friends in general lan¬ guage as well, such as SI Sikstinska kapela vs. EN Sistine Chapel (spelling), SI Čeljabinsk vs. EN Chelyabinsk or SI Menjuhin vs. EN Menuhin (pro- nunciation), or the decidedly more trivial - but po- tentially dangerous, even if only in a trivial way and on a relatively low foreign-language-proficien- cy level - ones, such as SI Danska vs. EN Denmark. To take another example, Kedzierski (2000) brings up the subject of the "strange phenome- non whereby - cut off from Europe by the Chan- nel one presumes - the English meaning of a Lat¬ in expression has evolved from the original and, as a consequence, from the Italian sense." Thus ad hoc in both Italian and English - and in Slove¬ nian - refers to something done with a specific purpose in mind and vvithout taking account of further considerations. But, where in Italian it means 'made-to-measure,' 'designed for the pur¬ pose,' and is thus very positive, in English it tends to have a negative connotation of 'impro- vised' or 'done in a slap-happy fashion.' Similar- ly, quid pro quo (Italian qui pro quo) in English signifies 'something given or received for some¬ thing else,' while in Italian the meaning is 'some¬ thing heard or understood for something else.' In Slovenian, the phrase - labeled as literary and rare in the SSK/- means 'confusion (of thought)'. VVhat is funny is that handling lexical falseness may be very easy, provided you are aware of it and know the specific answer (let us see e. g. what the EN equivalents might be of SI rokada/rošada or reven ); but on the other hand it may as difficult as anything if you are either blissfully unaware of the danger involved or simply too lazy to do what it takes to avoid making the (embarrassing) mistake. And embarrassing they can be, let me assure you, as when a Slovenian reporter was overheard re- cently (December 2001) on the Slovenian nation- al TV asking her Belgian guest about a certain *cri- se (SI kriza), an elementary error if ever there was one, elementary ali the way, my dear Watson. In many cases, one simply comes upon a foreign- sounding L1 item, say granulom (EN abscessed tooth, gumboil), that cannot be found in any rele- vant dictionary, so that one is acutely aware of a dictionary's shortcomings while also knowing - or suspecting - that one must not automatically as- 23 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 sume that a similar item having a similar meaning exists in the L2 (EN * granulome), and the reliable monolingual L2 dictionary will act as a reliable guide to meaning. Another general observation that is mostly ig- nored in discussions of false friendship is that sometimes an L2 item may cause a lexical er- ror in Ll, provided native speakers of L1 are suffi- ciently exposed to it, e. g. when a correspondent living in a foreign country picks up such an item and transfers it wrongly into his Ll. For example, a Slovenian TV correspondent in London was heard to say britanski *analisti, doubtless a čase of the er- roneous transfer patterned on the English noun analysts, the correct Slovenian equivalent being analitiki. Also, a friend of mine, a Slovenian who has been living in England since the late 1960s, once asked me on the phone whether I had sent for the *ambulanca (what he actually meant was rešilni avto or [infml.] rešilec, the Slovenian equiv- alent of ambulance which is nonexistent in Slove¬ nian). The same type of problem may be seman- tic, the incorrect Ll item selected being a real word: A Slovene movie translator recently ren- dered the American two specials (a person was or- dering a lunch in a restaurant) as dve specialiteti ('two specialties," or "specialities," in BrE terms), for example; the translation should have been dva menija or dve kosili. Of course, such cases are not nearly as frequent as those where interference works in the direction from Ll to L2. The Compounded Difficulty A number of false pairs display more than one type of interlingual difficulty. Let us take the tell- ing example of the SI noun direkt (rather evident- ly direct in EN, according to many naive Slove¬ nian users of English) as used e. g. in boxing, for instance in the phrase levi direkt, literally left di¬ rect, meaning 'a blow delivered with the unbent left arm.' Unfortunately, direct is not a noun in English - it can be either an adjective, a verb, or an adverb. Second, the user may be bewildered at the possible equivalents of the general term - jab, blow, punch. This line of thinking, too, will produce little in the way of an acceptable EN translation equivalent of the phrase: What we need to know is that EN here uses the NOUN left, 'a blow with the left hand,' but even here, direct cannot be used as an adjective, hotvever logical it might seem to be; the correct equivalent is straight left. How are we to interpret and classify this čase? The "compounded difficulty" or double-difficulty (in this čase spelling and grammar [number]) can be also observed in SI noun citre, EN zither, for example. Another fit- ting example is SI paleta vs. EN palette (pronunci- ation/spelling and meaning; cf. paleta možnosti - a range ofpossibilities), SI biftek vs. EN (beef)steak being an interesting similar čase (spelling and meaning; cf. SI biftek vs. zrezek). Furthermore, a kind of "double difficulty" can be found to exist on both sides, as it vvere: Consider olje - oil, a par- tial false friend for at least two reasons (SI nafta is EN oil as well, while EN fuel oil is SI mazut). Relat- ed problem areas include a false-friend-type diffi- culty combined with a collocational one 6 , as e. g. in akrobacija vs. EN stunt and izvesti akrobacijo vs. EN to do a stunt, and cases of a one-to-two false relationship, as in SI šef vs. EN chief and chef. Perhaps such cases of double-difficulty pairs could be regarded as exhibiting a greater-than-av- erage learning difficulty. However, such a con- clusion must be based on empirical evidence. With the advent of corpus linguistics, collocational behavior in contrast has assumed greater importance than ever before; thus Partington (1998: 53-56), in comparing EN correct and Italian corretto on the basis of corpus evidence, notes that there is a considerable difference in the collocational behavior of the two tvords, correct collocating most frequently with response, weight, procedures, interpretation, and corretto especially with procedura, interpretazione, comportamento, and prospettiva. From this kind of evidence one can hypothesize that a good number of the occurrences of correct are unlikeiy to be rendered in translation by corretto. Corpus analysis, then, can be usefully employed in studying false friendship. 24 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View The Lexicographer's Angle - and Beyond Lexicographically, the problem of the "fatal at- traction of the cognate" can be addressed in two ways: You either incorporate an explicit contras- tive lexical false-frierid component into a gener¬ al bilingual dictionary, which happens infre- quently (but cf. Bujas 1983, and less so 1989, who provides a number of explicit "pedagogical" notes in some of his entries warning the Croatian user of a [potential] false-friend-type danger), or create a specialized bi- or multilingual dic- tionary of false friends. The latter, "the most specialized kind of alphabetically organized list- ing of errors" (James 1998: 101), is well known, particularly for French & English and German & English language pairs; the modern tradition dates back to the 1920s for the former pair and to the late 1940s for the latter (cf. Gorbahn-Orme and Hausmann 1991, with about seventy diction- aries of false friends and some forty other sourc- es). The French/English tradition has been partic- ularly strong (e. g. Cohen 1982, Dovey 1983, Rothwell 1993, Van Roey 1990: 111-25; Van Roey et al. 1991, Kirk-Greene 1981, and Thody and Evans 1985). As James (1998: 101) observes, the dictionary of false friends is relevant only to learners of a specific L2 who speak a particular mother tongue: in this sense, there can be no universal dictionary of false friends. German lin- guists in particular seem to have been attracted to the subject; for instance, the proceedings of a conference on new departures in contrastive lin- guistics (Mair and Markuš eds. 1992) contain as many as four studies of false friends, ali by Ger¬ man scholars, and a glance at their bibliogra- phies will lend further support to the idea of Ger¬ man scholars being prominent in false-friend- type research work. In a more general vein too, false friendship has attracted a fair amount of scholarly attention; Spillner's (1991) comprehen- sive bibliography on error analysis includes over a hundred references to false friends, and James (1998), an analysis of errors in foreign-language learning and use, also includes several references to false friends. In ali fairness, one has to admit that in han- dling false friends, even the best general bilin¬ gual dictionaries can hardly at ali be expected to do them full justice - they can be so complex plus there is simply so much ELSE to enter too! Stili, one is disappointed, perhaps only slightly, to find that, for instance, neither the leading Slovene- English dictionary (Grad and Leeming 1990) nor Bujas (1999) nor its chief Serbian/Croat-English competitor, Benson (1994), provides at the entry garsonjera the common English equivalent, viz. studio or studio apartment (AmE )/studio fiat (BrE). False-friend-related information may be given not only in a dictionary of false friends but in a variety of lexical works, whether monolingual or bilingual. Thus e. g. Berold (1987), a thematically organized vocabulary book (referred to in Hart- mann 1995: 408), contains collocational infor¬ mation and warnings about false friends. The Cambridge International Dictionary of English (Procter ed. 1995), a monolingual English learn¬ ers' dictionary, incorporates false-friend informa¬ tion (typically half-page lists) for sixteen languag- es, even though I, for one, am of two minds about the usefulness of this feature, if only because of its superficiality and the ensuing danger of over- simplifications. The English learners' dictionary may be a foreign learner's tool, and a good one at that, but as a genre it necessarily lacks the kind of language specificity that foreign learners of the language and translators into English as their L2 frequently need so desperately in creating for¬ eign-language texts. To take only one example, the Slovenian learner of English needs explicit guidance on the translation of, say, cenzura; his English learners' dictionary may list and duly la- bel and define censure without pointing out that what is really needed in many cases is actually censorship, the practice or system of censoring something rather than 'an act of expressing criti- cism.' Indeed, the very concept of a homogene- ous foreign learner, while perhaps making sense on a basic level of L1/L2 interface, indicates that vvhat may be an advantage may at the same time turn out to be a drawback too - much of the diffi- culty such a learner will have in learning English is likely to depend on his/her L1 background, meaning that to talk about a "common difficulty ground" of users of English as a foreign language will often be but convenient fiction. 25 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 This skeletal glossary-type lexical-Iinguistic treatment of false friends can characteristically be found in the form of appendices or special lists of false pairs given either in general (e. g. in Procter ed. 1995, just referred to) or specialized (e. g. Lev- ieux and Levieux 1980: 111-14, passim) language dictionaries, chiefly as a "bonus" feature. Next, there is also a monolingual learners' dic- tionary of French that includes, inter alia, an ap- pendix with French-based false-friend Informa¬ tion for fourteen languages (Rey-Debove ed. 1999: 1109-49, the English section comprising pp. 1112-17). A different problem that is also related to dic¬ tionaries has to do with data available from even the best English dictionaries presently availa¬ ble. For instance, in drafting the dictionary en- try for SI škarpa, a študent of mine noticed that the information given for scarp in the leading four EFL dictionaries was far from being uni¬ form: It is not even listed in the COBUILD (Sin¬ clair ed. 1995) and in the Cambridge (Procter ed. 1995); the Longman (Summers ed. 1995) gives it the label technical and defines it as 'a line of nat- ural cliffs/ vvhereas the Hornby (Crowther ed. 1995) enters it unlabeled and defines it as 'a very steep slope,' the latest edition (Wehmeier ed. 2000) adding the label technical. Well, there are cases when even the combined resources of the four leading English learners' dictionaries fail to provide the satisfactory ansvvers; addi- tional sources must be consulted, general and specialized. In a similar vein, consider SI rabat vs. EN rebate; In the Hornby (Crowther ed. 1995), it is defined as 'an amount by which a debt, tax, etc. can be reduced' (SI olajšava); con- fusingly enough, the latest Hornby (Wehmeier ed. 2000) lists two senses, viz. 'an amount of money that is paid back to you because you have paid too much' (SI olajšava) and 'an amount of money that is taken away from the cost of sth, before you pay for it' (SI popust). The Longman (Summers ed. 1995) says it is 'an amount of money that is paid back to you when you have paid too much tax, rent etc.' (SI vračilo). The Cambridge (Procter ed. 1995) concurs with Long¬ man, and so does the COBUILD (Sinclair ed. 1995). Check the Collins (Treffry ed. 1998), a well-known, dependable and comprehensive native-speaker dictionary - it teliš you that re¬ bate is in fact the same as discount (SI popust). One positively starts feeling that having so many dictionaries of English around may not be such an advantage after ali! The false-friend dictionary should reflect con- cern over several issues, notably WHO the dic- tionary is compiled and intended FOR, and for vvhat PURPOSE; what SOURCES it is to be based upon; vvhether the overall APPROACH is to be lexical-linguistic or discursive-encyclopedic, and vvhether in the former čase the false-friend dictionary is to be used especially in DECOD- 1NG (= L2—>L1) or in ENCODING (= L1 -* L2). Decoding or Encoding? If the approach/orientation is to be lexical- linguistic, is the false-friend dictionary to be used primarily in decoding (= reception func- tion, i. e. L2: L1 translation) or encoding (= pro- duction function, i. e. L1 :L2 translation)? This is important: Focusing on decoding means lay- ing heavy stress on meaning, particularly the L2 equivalents, vvhereas emphasis on encoding vvill bring about a much more complex entry-article structure. The general ansvver, it seems, should be: Mostly for encoding, because in decoding an L2 context vvill help a lot; James (1998: 147), for instance, refers to "the facilitative effects" of de- ceptive cognates "in receptive language use, vvhere context vvill neutralize any potential se- mantic misassociations" [his emphasis]. Other authors agree on this point, typically in the con- text of interference: Mackey (1965: 109-10) notes that if the learner is learning simply to un- derstand the language, the greater the similari- ty betvveen the first language and the second, the easier the latter vvill be to understand. In us- ing the language, hovvever, it is the similarity that may cause interference by the misuse of de- ceptive cognates, like local and location in French and English. Thus the direction in vvhich avvareness of and assistance vvith false friend- ship are likely to be crucial is mostly encoding, vvhereas in decoding, context vvill usually help us avoid making the dreaded mistake. For in¬ stance, the various senses of EN to serve ('servi¬ rati/ 'služiti/ 'ministrirati’ etc.) vvill mostly be clear from various dictionaries and from the context, but on the other hand there is a real danger that a Slovene vvill be tempted to trans- 26 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View late the SI verb ministrirati by the vaguely famil- iar but incorrect *ministrate, and the same could be true of petrolej (*petroleum). Nevertheless, Ldzdr (1998: 95) points out that the existing types of false-friend errors are di- verse - of varying complexity, one might add - and that they may manifest themselves in en- coding as well as decoding, adding that in de- coding, false-friend-related difficulties "are more tempered by the context." Thus the mat- ter is not as straightforward as it might appear at first sight, a lack of consensus being obvious: According to Gorbahn-Orme and Hausmann (1991: 2884), false-friend dictionaries compar- ing more than two languages are not helpful to students because they do not help them in lan- guage production (implied focus thus being on encoding tasks). By contrast, Hayward and Mou- lin (1984: 190) point out that in false friends, confusion arises because an L2 word looks or sounds exactly or nearly like an L1 word (stress on decoding). Finally, Hartmann (1994: 259) observes that some cognates pose traps for the learner, which may lead to errors in reception or production (stress on both decoding and encod- ing). Whatever the verdict, it is a fact that diffi¬ culties with false friends can and do occur also in decoding: First, the context may not always be revealing. Second, formal similarity is a pow- erful source of lexical interference even in cases of the so-called total false friends, i. e. those where there is presently no semantic overlap at ali betvveen the two items, so that their mean- ings may be drastically different (e. g. SI parola 'slogan' vs. EN parole 'permission to leave pris- °n'; SI fagot 'bassoon' vs. EN faggot, especially in its AmE sense of 'homosexual'). Note that par- tial overlap may well turn out to be even tricki- e b even in decoding: In coming upon EN delica- c y, for instance, many Slovenes will hardly ever - whatever the context - associate it with 'some- thing good to eat that is expensive or rare,' relat- ing it rather to delikatesa ('delicatessen') or de¬ likaten ('delicate'); likewise, to a Slovenian, EN athlete will likely conjure up someone having to do with athletics (i. e. track and field) only. The same may be true of fairly specialized L1 words that are far more general in L2, witness e. g. cau- casian, translated - in a movie - into SI by the questionable kavkazijec or kavkaški rather than simply belec. Interference, incidentally, can work both ways, so that e. g. EN sergeant may well lead one to translate it by the old-fash- ioned SI noun seržant, though narednik is doubtless a lot more appropriate as a stylistical- ly neutral equivalent. That this is not really sur- prising can be seen from word-association re- sponses in foreign learners, especially it would seem elementary-level learners, which show that in them semantic factors are often overrid- den by extraneous phonological factors, such as the chance resemblance betvveen an L1 form and another in L2 (Meara 1984: 229-34). Let us examine a subtler point vvhere a false- friend-type error was committed in decoding: It was probably due to the fact that EN secret agent has as its equivalent the predictable SI tajni agent that led to the analogous but unfortunately erro- neous rendering of EN free agent by a Slovenian translator as SI *prost(i) agent, the correct mean- ing being rather 'a person whose actions are not constrained by others/ especially '(in sports) an athlete eligible to play a pro šport who is free to sign a contract with any team.' The phrase, that is, was wrongly taken "at face value," that is, as a semantically compositional one, i. e. as a mere free combination, while in fact it is a nominal compound with opaque meaning and therefore listed and defined as such in most of the better dictionaries of English. At any rate, overall, encoding is to be given more attention, which will characteristically re- sult in a more complex (= varied) dictionary en- try-article makeup, with a number of examples of typical language use, meaning discriminations of near-synonyms in L2, and liberal use of style la- bels, for example. Kinds of Falseness in False Friends 7 VVhatever our interpretation of false friend- ship, there is bound to exist a fairly specific cline of difficulty for users of every single language pair, vvhich should be reflected in the false-friend lexical statement, as it were. To begin with, each such statement typically contains three kinds of 7 This section in particular is based on Gabrovšek (1998: 169-73). 27 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 information (typically given in some conven- tionalized form): X (L1) looks like but is not Y (L2) but rather Z (L2) ! or Z (L2)1/ Z (L2)2 , Z (L2)3 ...) while the fourth bit of information may add the correct L1 equivalent(s) of Y {L2) . Note that the absolute minimum is to provide two kinds of information: X (L1 ) is (= must be translated by) Z (L2) (or Z (L2)1 , Z(L2)2 / Z(L2)3 •••) Typical Si - EN examples illustrating the four types of false-friend information include: SI parola n. - EN *parole / slogan {parole = pogojni izpust} SI kanvas - EN *canvas(s) / trampoline (can- vas(s) = platno; oljnata slika} SI faktografski - EN *factographic / factual, fact- oriented [factographic does not exist} SI monden - EN *mundane / fashionable, plush, posh, ritzy, stylish [mundane = dolgočasen, nezan¬ imiv) Note that in false friends semantic relatior- ships are often far from being simple and straightforward; this is frequently due to diverg- ing polysemy or simply to a different semantic development and hence only partial overlap in meaning, or to dissimilar collocations (cf. e. g. SI akcija, ček, misija vs. EN action, check, mission [e. g. SI reševalna akcija vs. EN rescue operation], vvhile EN operation vs. SI operacija represents a different problem, but basically again that of par- tial-only overlap). That is why e. g. Duff (2000: 178) labels action as a "semi-false friend." In- deed, the term semi-false cognate is not uncom- mon with reference to words that can only some- times be translated by the similar word in the other language. A different number of equiva- lents, too, may create subtle problems, as in SI baza vs. EN basis and the less relevant - but not irrelevant - base. The complexities (in essence the degree of semantic overlap plus contextual factors) involved are hard to capture in full. A number of authors have suggested specific topics/areas where false-friend difficulties are known to exist or can be anticipated (e. g. Granger and Swallow 1988, Ivir 1968, Moulin and Hay- ward 1984), such as diverging polysemy (vari- ous more or less tricky types of partial semantic overlap, also known as split [James 1998: 148- 49]), more or less identical denotation but (wide- ly) different connotation and/or style values, and dissimilar collocational ranges. A list of rep- resentative false-friend-difficulty types for the SIovenian/English language pair might include the follovving: (1) SI lexical items having a good-friend rela- tionship with similar items in several European languages , especially in German, traditionally the most influential and widely understood for- eign language in Slovenia, but a false-friend rela- tionship with similar English items, such as SI absolvirati, aktualen, eventualen, genialen, de¬ mantirati, konstatirati, motor, publika and their English deceptive lookalikes absolve, actual, eventual, genial, *dement, *constate, motor, puh¬ lic. A look at the list of some 150 German false friends in the Cambridge International (Procter ed. 1995: 343) and at a somewhat similar list in Helliwell (1989: 183-91) reveals many items where the English-German false pair is at least partly paralleled by the English-Slovenian one (e. g. German absolvieren, aktuell, Benzin, Kab¬ ine, Karte, Chef, Chips, isolieren, Konzept, Konu- junktiv, Kuriositat, Delikatessen, energisch, even- tuell, Fabrik, Fagott, famos, Formular, genial, grazios, impragnieren, Instanz, Laborant, lack, Lokal, Mappe, Marmelade, Mimik, Mode, Neces- saire, nobel, Notiz, ordinar, Police, Politik, Pud- ding, Ratio, Rezept, reklamieren, Reklamation, Salat, Schema, sensibel, Smoking, solid(e), sympa- thisch, and many others). Firstly, such pairs may be unexpectedly difficult to analyze exhaustively (e. g. kontrola vs. control [n.], which are occasion- ally equivalent, but more often the EN corre- spondent will be check, inspection, supervision; cf. also the innocent-looking bife vs. buffet, vvhere the English item turns out to be a lot more com- plex than the Slovenian one); secondly, false rela- tionships are not necessarily fixed and static. For instance, as Parkes and Cornell (1992: Preface, p. vii) point out, noting that linguistic change leads to the emergence of new false cognates and the disappearance of old ones, that EN sympathetic, 'feeling/shovving sympathy' and German sympa- thisch, likeable, congenial' are closer together now than a few decades ago, a view supported by the Collins COBUILD dictionary (Sinclair ed. 1995), which teliš us (s ympathetic, sense 3) that "you describe someone as sympathetic when 28 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View you like them and approve of the way that they behave," thus bringing it close to the meaning of its German (and French, Spanish, Dutch, Dan- ish, Norwegian, Swedish, Russian as well as Slov- enian) cognate, i. e. 'likeable, congenial.' Also, Partington (1998: 53) compares the English sanc- tion and the Italian samione and sanzionare, not- ing that the Italian verb "is undergoing a (very drastic) change in meaning"; such a discrepancy between a dictionary definition and corpus evi¬ dence may thus be attributable to semantic shift. In a more general vein, as Nevvmark (1991: 83) observes, many of the former interlingually false senses have converged or are converging again (e. g. EN control, actual, global) due to the influ¬ ence of International organizations as well as the media and other regulated language contacts. (2) Phrase-related false friendship that does not exist on the level of single-word items: SI direkten - EN direct, but direkten vlak/cesta - through train/road SI fiziološki - EN physiological, but fiziološka raz¬ topina - saline SI univerzalen - EN universal, but univerzalni ključ - master key SI takten - EN tactful, but dvotakten motor - two- stroke engine. The problem may exist in the other "direc- tion," i. e. starting with English: EN civil - SI civilen, but civil war - državljanska vojna. The situation may become more complex or subtle, vvitness pairs such as SI signalen, raketa - EN signal, rocket, but signal¬ na raketa - distress flare SI propaganda - EN propaganda (cf. also the collo- cational equivalence in politična propaganda - political propaganda), but ekonomska propagan¬ da - advertising, publicity, (on TV) commercials. Further complications may involve derived w ords; e. g. the adjective positive is often SI pozi¬ tiven, while certain collocations call for a differ- e nt rendering (e. g. pozitivna ocena is EN passing grade); furthermore, the adverb positively is often NOT to be translated into SI by pozitivno, particu- larly when emphasis is involved, vvitness e. g. s he's positively beautiful. Next, SI test and pozitiv¬ en are straightforvvard, but biti pozitiven na testu (speaking of athletes) is to test positive. Finally, there are also cases of a collocation vs. non-collo- cation type of equivalence, as in SI petrolejka - EN kerosene lamp. Finally, problems with certain word combina- tions such as SI imunološki sistem vs. EN immune system are indicative of some complexity too. While the false-friend feature is uncontroversial, the tvvo combinations are probably compounds rather than collocations; second, the status of EN adjective immunologic(al), listed in most major dictionaries of English, is unclear. In such cases, representative corpora of the language must be consulted (cf. also footnote 7). (3) One item in Ll, tvvo or more - often related - items in L2 : SI reklama - EN *reclaim / ad; commercial (near- synonyms) SI adaptirati - EN adapt BUT ALSO redo, redeco- rate (e. g. a bathroom) (additional Ll sense) SI deformacija - EN distortion, deformity, deforma- tion (several related L2 equivalents) SI pavza - EN break, intermission, interval, pause, recess ({near-)synonyms) SI major - EN major; *mayor (tvvo formally simi- lar L2 items that have different meanings) In such cases, brief meaning-discriminating phrases as vvell as contextualized examples and usage notes vvill be invaluable for encoding pur- poses. (4) Grammatical dissimilarities , such as - different number: SI pižama (sg.) - EN pyjamas or (AmE) pajamas (always pl.) SI akna, akne (sg., pl.) - EN acne (sg. only) SI taktika (sg.) - EN tactics (usually pl. in the mil- itary sense) - different verb complementation: SI diskutirati or poročati + Prep.O. - EN to discuss or to report + DO. (5) Regional variation - especially national, mostly English English vs. American English - vvithin EN, sometimes accompanied by style and grammar differences, as in SI atletika - EN athletics (EnEj track and field (AmE) SI tableta - EN pili, [esp EnE also j tablet. 29 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 Of course, there are also more or less straight- forvvard cases of falseness where AmE and BrE terms simply exist side by side in the same rela- tion with a single Slovenian item, or its relevant sense, such as SI peron - AmE trnek , BrE platform. Finally, an item may only exist in one variety only, as in BrE electrics, 'the parts of a machine that use electrical power'. Note that the matter may be subtler: e. g. BrE (stili?) makes a distinction betvveen programme and program (the latter only used in the compu- ter-related sense), while in AmE program is the only form vvhatever the meaning intended. (6) Different use of affixes , with or without a change in meaning, e. g. SI avtomatiziran, dezinformacija - EN automated, misinformation SI teoretik - EN theorist also theoretician (the lat¬ ter form is less frequent) SI politika - EN polities; policy. Note that this category as a rule excludes the spelling-type affix-related error, as e. g. in SI dez¬ infekcija vs. EN disinfection. (7) "English-sounding" L1 items that have no formally similar eguivalents in English : SI bankomat - EN cash machine; cashpoint, cash dispenser IEnEj, ATM [AmE) SI kaskader - EN stuntman, stuntwoman SI faktografski - EN faetual. The false English equivalent may occasionally exist, but with a totally disparate meaning: SI (okenska) roleta - EN *roulette / (window) shade IAmE] roller blind [EnEj These categories represent recurrent types of "lexical falseness" noticed by Slovenian users of English composing in - occasionally translating from - English. Individual cases can display a number of surprisingly complex relationships, including combinations of the above categories, and be relevant in eneoding as well as decoding, such as e. g. SI noun panika vs. EN panic (good friends), but the adjective paničen is not normal- ly rendered by EN panicky for both stylistic and collocational reasons (cf. e. g. panično iskanje - a frantic search/a *panicky search). Or consider SI akord, at this point onIy in the musical sense: A Slovenian eneoding it often generates EN false equivalent *ac(c)ord (cf. chord), partly on the ba- sis of the vague avvareness of similar EN words ac- cord, according; this may in turn make one be- lieve, this time in decoding, that EN accord has a musical sense corresponding to SI akordi The Bewildered Learners As to the use-user dictionary perspective, the little empirical work done so far indicates that as dictionary users, language learners seem to un- derestimate false friends as sources of interlin- gual difficulty (Bogaards 1998); on the other hand, learners look up infrequent words a lot more frequently though they - when not looked up - caused errors less frequently than false friends (ibid., p. 156). This is one of the reasons why it certainly makes a lot of sense to teach false friends in the foreign-language classroom and raise students' avvareness of this timely topič. Pedagogical material on false friends concen- trates, for the most part, on two specific lan- guages (cf. e. g. Arntz 1998, Bogaards 1998, Granger 1993, and Holmes and Guerra Ramos 1993); occasionally, hovvever, the one-versus- many approach can be found, as in Thomas's all-English EFL vocabulary book (1995: 46-50), vvhere the relevant exercise is based on the as- sumption that "speakers of other, mainly Euro- pean, languages may come aeross certain Eng¬ lish vvords and because they look similar to words in their own language wrong!y assume that the meaning is the same" (p. 46). He goes on to list twenty-six word pairs, the first being the false friend, the second being the word it is often confused with, the exercise being for the learner to put each word in its correct plače in the sentences that follovv each pair. These "in- ternational" pairs are: actual, 'real,' confused with present, 'current, ex- isting now'. Note that actual in particular is "a notorious false friend for translators into Eng¬ lish" (Duff 2000: 25); ignore, 'deliberately take no notice of,' 'pay no at- tention to,' confused with not know; formidable, 'causing fear,' 'difficult to achieve,' confused with wonderful; camping, 'activity of holidaying in a tent,' con¬ fused with camp-site, 'plače for setting up tents'; 30 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View morale, 'spirits/ 'state of mind/ confused with moral, 'right, proper, virtuous'; frequent, 'go to often/ confused with attend, 'be present at'; adequate, 'enough/ confused with suitable, 'right for the purpose'; argument, 'disagreement' or 'supporting reason/ confused with subject, 'something talked or vvritten about or studied'; eventually, 'finally/ confused with possibly, 'per- haps'; dancing, 'activity of dance/ confused with dance- hall; experience, 'previous knowledge or work' or 'event/ confused with experiment; fabricate, 'make up something false,' confused with manufacture; chauffeur, 'uniformed car-driver employed to drive others/ confused with driver; assist, 'help/ confused with attend, 'be present at'; pass, 'be successful in test, exam/ confused with take, 'attempt test, exam'; Conclusions There are a number of possible interpretations of false friends and false friendship, but in most cases, the phenomenon refers to a specific inter- lingual vocabulary problem, viz. one where two items in two languages are similar in form and/or pronunciation but only partly or not at ali in meaning and usage. At least for research purpos- es, then, the concept must be carefully defined. False friendship involves many lexical topics, ranging from simple ones to very difficult ones, References Anderman, G. M., and Rogers, M. A., eds. 1998. Word, Text, Translation: Liber Amicorum for Peter Newmark. Clevedon, Avon: Multilingual Matters. Antunovitf, G. 1996. "Anglicizmi i prevodenje: bez kon- zultinga nema happy enda." Suvremena lingvistika [Zagreb] 22, no. 1-2 (no. 41-42): 1-9. Arntz, R. 1998. "Training Translators in a 'Third Lan- guage' - A New Approach.” In Anderman and Rogers eds. 1998, 66-76. Asher, R. E., ed. 1994. The Encyclopedia ofLanguage and Linguistics. 10 vols. Oxford: Pergamon Press. remark, 'make a comment,' confused with notice, 'happen to see'; souvenir, 'something bought as a reminder of a visit, occasion,' confused with memory, 'some¬ thing remembered' or 'ability to remember'; stamp, 'postage stamp,' confused withprinf, 'pic- ture made from engraved block'; reunion, 'gathering of friends, colleagues after separation,' confused with meeting; sympathetic, 'shovving understanding,' confused with niče, 'pleasant'; corps, 'special group of people,' confused with corpse, 'dead body'; voyage, 'journey by sea/ confused with journey, 'traveling from one plače to another'; legend, 'very old story/ confused with key, 'sym- bols and their meanings on a map'; become, 'develop into,' confused with obtain, 'get possession of'; on the contrary introducing contradiction, con¬ fused with on the other hand introducing coun- ter-argument; and critic, 'reviewer,' confused with review, 'article vvritten by critic.' and it is an internationally recognized subject re- searched and discussed by translators, bilingual lexicographers, foreign Ianguage teachers, and applied linguists. To compile false friends in a generally useful reference work, one needs a lot more than one's own notes, personal interest, and (linguistic/teaching etc.) experiences. Such a work must also reflect a clear awareness of the needs of envisaged users. § Baker, M. 1992. In Other Words: A Coursebook on Trans¬ lation. London: Routledge. Barnhart, R.K., ed. 1988. The Barnhart Dictionary ofEty- mology. Bronx, NY: H.W. Wilson. Reissued in 2000 as Chambers Dictionary of Etymology. Edinburgh: Chambers. Benson, M.W. 1990. "Culture-Specific Items in Bilin¬ gual Dictionaries of English." Dictionaries no. 12: 43- 54. Benson, M.W. 1994. Srpskohrvatsko-engleski rečnik/Ser- bocroatian-English Dictionary. 3 rd edn. Cambridge and New York: Cambridge University Press. 31 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 7-34 Berold, K. 1987. Words You Can Use. Berlin: Cornelsen. Bogaards, P. 1998. “What Type of Words Do Language Learners Look Up?" In Using Dictionaries: Studies of Dictionary Use by Language Learners and Translators, ed. B.T. S. Atkins, 151-57. Lexicographica, Series Maior #88. Tiibingen: Max Niemeyer. Bridgham, F. 1996. A Friendly German-English Diction- ary: A Guide to German Language, Culture & Society through Faux Amis, Literary Illustration and OtherDi- versions. London: Libris. Bujas, Ž. 1983, 1989. Hrvatsko iti srpsko-engleski enciklo- pedijski rječnik. Prvi svezak, A-LJ (1983). Drugi svezak, M-O (1989). Zagreb: Grafički zavod Hrvatske. Bujas, Ž. 1999. Veliki hrvatsko-engleski rječnik/Croatian- English Dictionary. Biblioteka Rječnici i leksikoni. Za¬ greb: Nakladni zavod Globus. Bussmann, H. 1996. Routledge Dictionary of Language and Linguistics. Trans, and ed. G. Trauth and K. Kazza- zi. London: Routledge. Chalker, S., and Weiner, E.S.C. 1994. The Oxford Diction- ary of English Grammar. Oxford: Clarendon Press. Cohen, H. 1982. "Who Needs Eneraies ...?" Verbatim 9, no. 1 (Summer): 4-5. Corder, S. P. 1973. Introducing Applied Linguistics. Pen- guin Modern Linguistics Texts. Harmondsvrorth, Middx: Penguin Education/Penguin Books. Crovvther, J., ed. 1995. Oxford Advanced Learner's Dic- tionary of Current English. 5 th edn. Oxford: Oxford University Press. Crystal, D. 1997. The Cambridge Encyclopedia of Lan¬ guage. 2 nd edn. Cambridge: Cambridge University Press. Crystal, D. 1999. The Penguin Dictionary of Language. 2 nd edn. London: Penguin Books. Davies, C. 1997. Divided by a Common Language: A Brit- ish / American Dictionary PLUS. 2 nd printing, revised, 1998. Sarasota, FL: Mayflower Press. Djuraševič, S. 2001. "Balkanski sindrom." [Letter to the editor] Delo, 20 January, 29-30. Dodds, J. M. 1998. "Friends, False Friend and Foes or Back to Basics in L1 to L2 Translation." In Anderman and Rogers eds. 1998, 56-65. Dolamore, C. E. J. 1984. "Faux Amis and Agents Dou- bles." Modern Languages 65, no. 2: 75-80. Dovey, H. 1983. "Playing a Doublet Game." Verbatim 9, no. 4 (Spring): 8-9. Duff, A. McC. 2000. Into English: Writing and Translat- ing into English as a Second Language - A Practical Guide to Recurrent Difficulties. Ljubljana: DZS. Evans, H. 1997. Review of Van Roey et al. 1988. Interna¬ tional Journal of Lexicography 10, no. 1 (March): 71- 74. Gabrovšek, D. 1996. "Contrastive Lexicology and the Wretched L1:L2 Translator." In Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino, ed. S. Klinar, 14- 38. Radovljica, Slovenia: Didakta. Gabrovšek, D. 1997. "Dictionaries: The Bigger the Bet- ter?" IATEFL Newsletter (Slovenian Branch) 6, no. 6 (December): 12-14. Gabrovšek, D. 1998. "Dimensions of Falseness in False Friends: Implications for Bilingual Lexicography." In Symposium on Lexicography VIII: Proceedings of the Eighth International Symposium on Lexicography, May 2-4, 1996, at the University of Copenhagen, ed. A. Zettersten, V.H. Pedersen and J.E. Mogensen, 165-74. Lexicographica, Series Maior, Vol. 90. Tiibingen: Max Niemeyer Verlag. Glaser, R. 1992. "False Friends in LSP Vocabulary - with Special Reference to Foreign Language Teaching." In Mair and Markuš eds. 1992, Vol. I, 281-92. Innsbruck- er Beitrage zur Kulturwissenschaft, Anglistische Rei- he, Vol. 4. Gorbahn-Orme, A., and Hausmann, F.J. 1991. "The Dic- tionary of False Friends." In Worterbiicher/Dictiomr- ies/Dictionnaires (3 vols.), ed. F.J. Hausmann, O. Re- ichmann, H.E. VViegand and L. Zgusta (1989-1991), 2882-88. Handbooks of Linguistics and Communica- tion Science, Vol.5.3. Berlin: Walter de Gruyter. Gove, P. B., ed. 1961. Webster's Third New International Dictionary of the English Language. Unabridged. Springfield, MA: G. & C. Merriam. Grad, A., and Leeming, H. 1990. Slovensko-angleški slo- var/Slovene-English Dictionary. Ljubljana: Državna za¬ ložba Slovenije. Granger, S. 1993. "Cognates: An Aid or a Barrier to Suc- cessful L2 Vocabulary Development?" ITL: Reviev/ of Applied Linguistics no. 99-100: 43-56. Granger, S. 1996. "Romance VVords in English: From History to Pedagogy." In VVords: Proceedings ofan In¬ ternational Symposium, Lund, 25-26 August 1995, ed. J. Svartvik, 105-21. Kungl. Vitterhets Historie och An- tikvitets Akademien. Konferenser 36. Stockholm: Almqvist & Wiksell. Granger, S., and Swallow, H. 1988. "False Friends: A Ka- leidoscope of Translation Difficulties." Le langage et Thomme 23, no. 2 (June): 108-20. Hartmann, R. R. K. 1994. Revievv of K.-D. Barnickel, Fals- che Freunde (1992). International Journal ofLexicogra- phy 7, no. 3 (Autumn): 258-60. Hartmann, R. R. K. 1995. "Pedagogical Lexicography: Some Desiderata." In Current Approaches to the Lexi- con, ed. R. Dirven and J. Vanparys, 405-11. Duisburg Papers on Research in Language and Culture #24. Frankfurt am Main: Peter Lang. Hartmann, R. R. K., and James, G. 1998. Dictionary of Lexicography. London: Routledge. Hatch, E., and Brovvn, C. 1995. Vocabulary, Semantics, and Language Education. Cambridge Language Teach¬ ing Library. Cambridge: Cambridge University Press. Hayward, T., and Moulin, A. 1984. "False Friends Invig- orated." In LEXeter '83 Proceedings, ed. R. R. K. Hart¬ mann, 190-98. Lexicographica, Series Maior, 1. Tii- bingen: Max Niemeyer. Helliwell, M. 1989. Can I Become a Beefsteak? Berlin: Cornelsen & Oxford University Press. Hill, R.J. 1982 . A Dictionary of False Friends. London and Basingstoke, Hants: Macmillan Press. Holmes, J., and Guerra Ramos, R. 1993. "False Friends and Reckless Guessers: Observing Cognate Recogni- tion Strategies." In Second Language Reading and Vo- cabularg, ed. T. Huckin, M. Haynes and J. Coady. Nor- wood, NJ: Ablex Publishing. Ivir, V. 1968. "Serbo-Croat-English False Pairiypes." Stu¬ dia Romanica etAnglica Zagrabiensia no. 25-26 Quly- December): 149-59. 32 Mostovi 2002 Lexical Foes One More Time: a Global View Ivir, V. 1988. "Lexicological and Translational Treat- ment of Internationalisms." Folia Linguistica 22, no. 1-2: 93-102. Ivir, V. 1996. "Semantička neodredenost internacionali- zama i njene posljedice za prevodenje." Suvremena lingvistika 22, no. 1-2 (no. 41-42); 245-54. James, C. 1998. Errors in Language Learning and Use: Ex- ploring Error Analysis. Applied Linguistics and Lan¬ guage Study. Harlow, Essex: Addison Wesley Long- man. Kahn, J. E., ed. 1985. The Right Word at the Right Time. London: Reader's Digest Association. Kedzierski, R. 2000. "Learning Languages - A Terrific Ex- perience." The Linguist 39, no. 2: 47. Kenny, D. 1998. "Equivalence." In Routledge Encyclope- dia of Translation Studies, ed. M. Baker, 77-80. Lon¬ don: Routledge. Kirk-Greene, C.W.E. 1981. French False Friends. London: Routledge & Kegan Paul. Kirkness, A. 1984. "The Etymology of Europeanisms, Or: Lexicographers' Difficulties with Lexicographer." In LEXeter '83 Proceedings, ed. R.R.K. Hartmann, 109-16. Lexicographica, Series Maior 1. Tiibingen: Max Nie- meyer. Kirkness, A. 1997. "Eurolatin and English Today." Eng- lish Today no. 49 (Vol. 13, No. 1) (January): 3-8. Koller, W. 1979. Einfuhrung in die Ubersetzungswissen- schaft. Heidelberg and Wiesbaden: Quelle und Mey- er. Laufer, B. 1997a. "The Lexical Plight in Second Lan¬ guage Reading." In Second Language Vocabulary Acquisition, ed. J. Coady and T. Huckin, 20-34. Cam¬ bridge Applied Linguistics Series. Cambridge: Cambridge University Press. Laufer, B. 1997b. "What's in a VVord That Makes It Hard or Easy: Some Intralexical Factors That Affect the Learning of Words." In Schmitt and McCarthy eds. 1997, 140-55. Lžzžr, P. A. 1998. "Tovvards a Taxonomy of 'False Friends': Faux Amis for Hungarian Users of English." The Even Yearbook [ELTE SEAS VVorking Papers in Lin¬ guistics] 3: 69-118. Levieux, M., and Levieux, E. 1980. CasselTs Colloquial French: A Handbook ofldiomatic Usage. Rev. edn. Lon¬ don: Cassell. Mackey, W. F. 1965. Language Teaching Analysis. Lon¬ don: Longmans, Green. Mair, C., and Markuš, M., eds. 1992. New Departures in Contrastive Linguistics/Neue Ansdtze in der Kontrastiv- en Linguistik: Proceedings ofthe Conference Held at the Leopold-Franzens-University of Innsbruck, Austria, 10- 12 May 1991. 2 vols. Innsbrucker Beitrage zur Kultur- wissenschaft, Anglistische Reihe, Vols. 4-5. Inns¬ bruck: Verlag des Instituts fiir Sprachtvissenschaft. Malone, J. L. 1982. "False Friendship." Babel 28, no. 1: 21-25. Malone, J. L. 1988. The Science of Linguistics in the Art of Translation. SUNY Series in Linguistics. Albany, NY: State University of New York Press. Matthevvs, P. H. 1997. The Concise Oxford Dictionary of Linguistics. Oxford Paperback Reference. Oxford: Ox- ford University Press. McArthur, T. 1998. "Guides to Tomorrow's English." English Today no. 55 (Vol. 14, No. 3) (July): 21-26. McArthur, T., ed. 1992. The Oxford Companion to the English Language. Oxford: Oxford University Press. McCarthy, M. J. 1990. Vocabulary. Language Teaching: A Scheme for Teacher Education. Oxford: Oxford Uni- versity Press. Meara, P. M. 1984. "The Study of Lexis in Interlan- guage." In Interlanguage, ed. A. Davies, C. Criper and A.P.R. Hovvatt, 225-35. Edinburgh: Edinburgh Uni- versity Press. Munday, J. 2001. Introducing Translation Studies: Theo- ries and Applications. London: Routledge. Nash, R. 1993. Illustrated Dictionary of Spanish/English False Friends. Improve Your English series, 1. San Juan, Puerto Rico: Parallexicon Publishing. Nash, R. 1997. NTC's DictionaryofSpanish Cognates The- matically Organized. Lincolnvvood, IL: NTC Publish¬ ing Group/Contemporarv Publishing. Nevraiark, P. 1988. A Textbook of Translation. Hemel Hempstead, Herts.: Prentice Hall International (UK). Newmark, P. 1991. About Translation. Multilingual Mat- ters 74. Clevedon, Avon: Multilingual Matters. Netvmark, P. 1999. "Translation Now - 3." The Linguist 38, no.6:190-92. Nelson, R. J. 1981. "The Problem of Meaning across the Boundary between Spanish and Meaning: An Ex- panding Role for the Bilingual Dictionary." Dictionar- ies no. 2-3 (1980-81): 52-56. Nicholls, D. 1994. "False Friends... Or Who Needs Ene- mies?" Cambridge Language Reference News no. 1:2. 0’Neill, M., and Casanovas Catald, M. 1997. "False Friends: A Historical Perspective and Present Implica- tions for Lexical Acquisition." BELLS: Barcelona Eng¬ lish Language and Literature Studies 8: 103-15. Parkes, G., andCornell, A. 1992. NTC’s Dictionary of Ger¬ man False Cognates. Lincolnvvood, IL: National Text- book Company. Partington, A. 1998. Patterns and Ueanings: Using Corpo- ra for English Language Research and Teaching. Stud¬ ies in Corpus Linguistics, Vol. 2. Amsterdam: John Benjamins Publishing. Pearsall, J., ed. 1998. The New Oxford Dictionary of Eng¬ lish. Oxford: Clarendon Press. Procter, P., ed. 1995. Cambridge International Dictionary of English. Cambridge: Cambridge University Press. Rey-Debove, J., ed. 1999. Dictionnaire du fran(ais: Rčfčrence - Apprentissage. Pariš: Dictionnaires Le Rob¬ ert and CLE International. Ringbom, H. 1987. The Role ofthe First Language in Sec¬ ond Language Learning. Clevedon, Avon: Multilin¬ gual Matters. Rothvvell, W. 1993. “The Legacy of Anglo-French: Faux Amis in English and French." Zeitschrift fiir Roma- nische Philologie 109, no. 1-2. Ruse, C., and Hopton, M. 1992. The Cassell Dictionary of Literary and Language Terms. London: Cassell Pub- lishers. Schmitt, N., and McCarthy, M.J., eds. 1997. Vocabulary: Description, Acquisition and Pedagogy. Cambridge Language Teaching Library. Cambridge: Cambridge University Press. 33 Dušan Gabrovšek Mostovi xxxvi, št . i, 2002, 7-34 Shuttleworth, M., and Cowie, M. 1997. Dictionary of Translation Studies. Manchester: St. Jerome Publish- ing. Sinclair, J. M., ed. 1995. Collins COBUILD English Dic- tionary. London: HarperCollins Publishers. [SSK/] Slovenska akademija znanosti in umetnosti, eds. 1970-1991 [1994]. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 5 vols. One-volume edn., 1994. Diskette version, 1997. CD-ROM version, 1998. Ljubljana: DZS. Smith, V., and Klein-Braley, C. 1985. In Other Words: Ar- beitsbuch Ubersetzung. Forum Sprache. Munich: Max Hueber. Snoj, M. 1997. Slovenski etimološki slovar. Zbirka Cicero. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Sorensen, K. 1990. "Translation as a Unifying Disci¬ pline." In Translation: A Means to an End, ed. S. Larsen, 57-68. [= The Dolphin, no. 18, Spring 1990] Aarhus: Aarhus University Press. Soukhanov, A. H., and Rooney, K., eds. 1999. Encarta® World English Dictionary. New York: St. Martin's Press. Spalatin, K. 1990. Peterojezični rječnik europeizama: Kako se prevode hrvatske neprave srodnice na engleski, fran- cuski, njemački, talijanski i druge jezične poteškoče. Za¬ greb: Nakladni zavod Matice Hrvatske. Spillner, B. E. 1991. Error Analysis: A Comprehensive Bib- liography. Library and Information Sources in Lin- guistics, Vol. 12. Amsterdam: John Benjamins. Summers, D., ed. 1995. Longman Dictionary ofContem- porary English. 3 rd edn. Harlow, Essex: Longman Group. Swan, M. 1997. "The Influence of the Mother Tongue on Second Language Vocabulary Acquisition and Use." In Schmitt and McCarthy eds. 1997,156-80. Swan, M., and Smith, B., eds. 2001. Learner English: A Teachefs Guide to Interference and OtherProblems. 2 nd edn. Cambridge Handbooks for Language Teachers. Cambridge: Cambridge University Press. Taylor, C. 1998. Language to Language: A Practical and Theoretical Guide forltalian/English Translators. Cam¬ bridge: Cambridge University Press. Thody, P., and Evans, H., with Rees, G. 1985. Faux Amis &Key Words: A Dictionary-Guide to French Language, Culture and Society through Lookalikes and Confusa- bles. London: The Athlone Press. Thomas, B.J. 1995. Advanced Vocabulary & Idiom. New rev. edn. Harlow, Essex: Addison Wesley Longman. Trask, R. L. 1997. A Student's Dictionary of Language and Linguistics. London: Arnold. Treffry, D., ed. 1998. Collins English Dictionary. 4 th edn. Glasgovv: HarperCollins. [Dust cover subtitle: Millen- nium Edition] Van Hoof, H. 1989. Traduire 1’anglais: Thčorie et pra- tique. 2 nd edn. Louvain-la-Neuve: Editions Duculot. Van Roey, J. 1990. French-English Contrastive Lexicology: An Introduction. SPILL no. 14. Leuven and Louvain-la- Neuve, Belgium: Peeters and Publications Linguis- tiques de Louvain. Van Roey, J.; Granger, S.; and Swallow, H. 1991. Diction- naire des~Dictionary of Faux Amis frangais- anglais'English-French. 2 nd edn. Pariš and Louvain-la- Neuve: Duculot. Veisbergs, A. 1996. "False Friends Dictionaries: A Tool for Translators or Learners or Both." In Euralex '96 Proceedings /-//. Papers Submitted to the Seventh EU- RALEX International Congress on Lexicography in Goteborg, Sweden, ed. M. Gellerstam, J. Jarborg, S.-G. Malmgren, K. Nordn, L. Rogstrom, and C.R. Papmehl, 627-34. Gothenburg: Gothenburg University, De¬ partment of Swedish. Vinay, J.-P., and Darbelnet, J. 1995. Comparative Stylis- tics of French and English: A Methodology for Transla¬ tion. Trans, and ed. J.C. Sager and M.-J. Hamel. Ben¬ jamins Translation Library, Vol. 11. Amsterdam: John Benjamins Publishing. Wandruszka, M. 1978. "Die falschen Freunde des Uber- setzers." In Theory and Practice of Translation (Nobel Symposium 39, Stockholm, September 6-10, 1976), ed. L. Grahs, G. Korldn and B. Malmberg, 213-34. Bern: Peter Lang. Wehmeier, S., ed. 2000. Oxford Advanced Learner's Dic- tionary of Current English. 6 ,h edn. Oxford: Oxford University Press. Wells, J. C. 2000. Longman Pronunciation Dictionary. 2 nd edn. Harlovv, Essex: Pearson Education/Longman. Wright, D. 1981. “A Comprehensive English-Svvedish Dic- tionary (CESD) - Some Points of Comparison with Other Dictionaries." Moderna Sprik7S: 337-46. Wright, J. 1998. Dictionaries. Resource Books for Teach¬ ers. Oxford: Oxford University Press. Wr6blewski, J. 1997. "False Friends Revisited." In Trans¬ lation and Meaning, Part 4, ed. B. Lewandowska- -Tomaszczyk and M. Thelen, 213-21. Maastricht: Ho- geschool Maastricht, School of Translation and Inter- preting. 34 Mostovi 2002 Dealing with Word Combinations David Limon Dealing with Word Combinations Povzetek Besedne zveze in njihova obravnava Članek obravnava težave, povezane s prevajanjem besednih zvez, kot na primer fraznih gla¬ golov, kolokacij in idiomov, iz slovenščine v angleščino in obratno. Avtor tudi oceni vrednost prevajalskih orodij in predlaga primerne prevajalske strategije. Abstract Dealing with Word Combinations The article addresses problems associated with the translation of word combinations such as phrasal verbs, collocations and idioms between Slovene and English. The author evaluates the use of various translation tools and recommends appropriate translation strategies. Introduction Corpus evidence has confirmed that language is strongly patterned with words occurring re- peatedly in lexico-grammatical patterns. Many multi-vvord expressions or word combina¬ tions (besedne zveze) function as structural or se- Multi-word verbs One characteristic feature of English is the fre- quent use of multi-word lexical verbs. The most common can be characterised as phrasal verbs and prepositional verbs. Phrasal verbs contain an adverbial particle (e.g. out, in, up, dovvn, on, °ff, etc.) which has an extended meaning be- yond its usual core spatial or locative meaning. The difference can be illustrated by the follovv- ing example: look up [into the sky] = prepositional verb look up [in a dictionary] = phrasal verb mantic units n English, and many of these show a strong degree of fixedness (stalne besedne zveze). Different multi-word expressions can be distinguished according to their invariability and idiomaticity, as we shall see below. In addition, we also find phrasal-preposi- tional verbs (V + adv particle + prep) such as 'get away with' and multi-vvord verb constructions, such as 'take a look at' (V + NP + prep), 'take into account' (V + prep phrase) and 'make do' (V + V). The meaning of such multi-vvord lexical verbs is not always transparent, nor is it necessarily clear that they are functioning as single seman- tic units. Moreover, confusion can result from the fact that ali the structural patterns we have mentioned above can also occur as free combi- 35 David Limon Mostovi xxxvi, št. i, 2002,35-44 nations ( proste besedne zveze) where each ele¬ ment has separate grammatical and semantic status. And it is hard to make the distinction be- tween fixed and free: we are not dealing with an either/or situation here, but rather a cline from relatively free to relatively fixed. This means that such patterns can pose a problem when translating from English to Slovene, particular- ly as such units are often difficult to locate in or- Collocations ( kolokacije ) These are simply associations betvveen lexical words so that the words co-occur more frequent- ly than they would by chance; they are statistical associations rather than fixed expressions. The individual words in a collocation retain their own meaning. Words with similar meanings are often distinguished by their preferred colloca- tions, for example: small [amount, matter, part, print, quantity, sum, size, world] little [air, baby, bit, boy, girl, kid, kiss, kitten, mistake, smack, thing, while] Collocations are defined by the BBI Combina- tionary Dictionary of English (BBI) as recurrent semi-fixed word combinations. They can be divided into grammatical collocations, which consist of a dominant word (noun, adjective/par- ticiple, verb) plus a preposition or grammatical construction (clause, infinitive), and lexical col¬ locations, where there is no dominant word. Lexical collocations consist of nouns, adjectives, verbs and adverbs; they usually do not contain prepositions, infinitives or clauses. In a free lexi- cal combination, the two elements do not repeat- edly co-occur, they are not bound together in any way, tvhereas we recognise the elements of a col¬ location as somehotv 'belonging together’. Thus we distinguish between 'condemn murder' as a free combination and 'commit murder' as a col¬ location. In the BBI, grammatical collocations are listed under the dominant word . Here are examples of the different patterns represented: N + prep: apathy totvards, interest in, excitement about, a policy on, respect for dinary dictionaries or simply do not merit a sep¬ arate entry. When translating into English they probably represent an even greater problem: many translations are marked by their prefer¬ ence for single tvord verbs, where a similar Eng¬ lish text would contain many multi-word verbs. The best approach to take in the circumstances is to treat such patterns in the same way as col¬ locations or idioms, which we shall turn to now. N + to + infinitive: they had the right to do it, he made an effort to do it, N + that clause: reach an agreement that, take an oath that prep + N: by chance, by accident, in advance, at the ready, on the alert, on somebody's advice, to some- body's advantage adj + prep: angry at, fond of, hungry for, tired of, deaf to [pleas] pred adj + to + infinitive: it was necessary for them to, it was designed to operate at adj + that clause: concerned that, afraid that, delighted that, sur- prised that There are also a large number of verb pat¬ terns (too numerous to go into here, but includ- ing phrasal and multi-word verbs, as well as dif¬ ferent patterns of complementation) which are listed under the verb . As far as lexical collocations are concerned, the search procedure is complicated by the lack of a dominant word. The first step to take is to look under the noun if there is one; if there are two nouns, look under the second noun ; if there is no noun, look under the adjective; and if there is no noun or adjective, look under the verb . Here are examples of the most common patterns: V + N/proN (or prep phrase): come to an agreement, make an impression, reach a verdict, set an exam, sit an exam, pose a question, issue a tvarning, impose a fine, give a quote (predračun), confirm a suspicion, accept re- 36 Mostovi 2002 Dealing with Word Combinations sponsibility, perform an operation, reverse a de- cision, withdraw an offer, ease tension, renege on a promise, squander a fortune, revoke a license adj + N: rough estimate, sweeping generalisation, best wishes, chronic alcoholic, pitched battle, reck- less driving, crushing defeat, land reform, house arrest N + V ('characteristic'): bees buzz, alarms go off, blood flows, traffic cir- culates, blizzards rage, demonstrators march 'unit' of N: swarm of bees, flock of birds, bunch of flowers, article of clothing, piece of advice/information, act of violence adv + adj: strictly accurate, intimately acquainted, hope- lessly lost, sound asleep, deeply absorbed, terri- bly upset Idioms (idiomi/frazemi) These are relatively invariable expressions with a meaning that cannot be predicted from or is "not entirely derivable from the meanings of their parts" (Biber et al 1999, 1024). Idioms are unique to a language (al- though that does not mean we can not translate them) and are institutionalised, i.e. the string of words is recognised and accepted as a lexical item of the language (Moon 1998). Idioms are metaphorical to a greater or lesser degree, and thus range from reasonably transparent (i.e. we can 'guess' the meaning) to opaque (the mean¬ ing has to be explained). But hotvever transpar¬ ent they are, we have to learn their meaning as a whole. Idiomatic expressions are not complete!y in¬ variable; so, for instance, the verb in phrases such as 'kick the bucket' (die) or 'beat about the bush' (prevaricate) may vary for tense, number and aspect. Hovvever, they are relatively fixed with regard to content words: thus '*kick the pail', “hit the bucket with your foot', “beat about the shrub' are not idioms. Idiomatic phrases can represent many different kinds of structural units: V + adv: apologise humbly, affect profoundly, appreciate sincerely, argue heatedly, discuss calmly Collocations show differing degrees of fixed- ness, from unrestricted where the lexical item is open to partnership with wide range of items (run a business /a car /a shop /a country /a risk), to semi-restricted , where the number of items is more determined (harbour a doubt /a grudge/an escaped convict), to familiar or restricted (vi- cious circle, innocent bystander, unrequited love, unmitigated disaster, rancid butter, rotten fish, amicable divorce, stark naked, pitch black); we might also add here irreversible binomials - pairs of nouns separated by 'and' whose order cannot be reversed (cash and carry, ups and downs, hit and miss, assault and battery). Howev- er, there are no clear divisions between these cat- egories, again there is more of a cline. N phrase: a piece of cake, a slap in the face, the last straw, pecking order V + N phrase: miss the boat, face the mušic, bite the bullet, kick a habit, keep an eye on, smeli a rat, throw the book at, waste one's breath, grasp the nettle adj + N: red tape, green fingers, blue film, white ele- phant, black market prep phrase: not on your life, at daggers drawn, at your finger- tips, on the tip of one's tongue, in a nutshell, from the horse's mouth, behind s.one's back wh-questions: What in the world ...? How on earth ...? What's up? According to the corpus-based Longman Gram- mar of Spoken and Written English (Biber et al 1999) idioms are probably far less frequent than we think. They are more common in fiction and fictional dialogue than in real life conversation or news or academic texts. Certain phrases, such as 'bear in mind' and 'take into account' do ap- pear frequently in expository writing; and collo- quial idioms, such as 'miss the tram' and 'get on 37 David Limon Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 35-44 the fast track' are used strikingly in news reports; but in most fields the number of idioms we might expect to encounter is limited. The same is true of other fixed expressions such as proverbs (pregovori), similes (primere) (as cool as a cucum- ber; like gold dust) catch phrases or quotations (An eye for an eye; Curiouser and curiouser; We are not amused; Make my day), and social for- mulae (How do you do? Long time, no see! Cheers! Hip, hip, hooray! Ladies and gentle- men.) Translating fixed expressions When translating fixed expressions, we may find one-to-one correspondence at lexical, structural and semantic levels, e.g. black sheep - črna ovca; or semantic correspondence e.g. hot potato - vroč kostanj; e.g. Kot ptiček na veji - As free as a bird (recent article about an escaped prisoner) or settle for descriptive correspond¬ ence, e.g. white elephant - prava zguba. In translating from Slovene, the problem will largely be one of stylistic marking: if the transla- tor is unfamilar with appropriate fixed expres- sions then the translation is likely to be much less idiomatic than the original and thus be dif- ferently received by the reader (for instance, in tourist brochures and promotional texts idioms are routinely used, often in a self-conscious way, to create a hyperbolic effect). In translating from English, the translator may be faced with an extremely difficult problem, as in the follovv- ing literary example: 'Pass the frying pan.' 'You've forgotten the magic word ,' said Harry irritably. The effect of this sirhple sentence on the rest of the family was incredible ... 'I meant "please"!' said Harry quickly. 'I didn’t mean (Harry Potter and the Chamber of Secrets, J. K. Rovvling, p. 7) "Prinesi mi ponev s slanino." Harry je imel vsega dovolj. " Bodi bolj vljuden, sicer te bom začaral v krastačo ," se je razjezil. Učinek tega stavka na Dursleyjeve je bil ne¬ verjeten ... "Ne, ne, saj ga ne bi začaral," je hitro rekel Harry. "Takoj grem po slanino". 38 (Harry Potter: Dvorana skrivnosti, pp. 5-6) The 'magic word' in question is simply 'please', as in the idiom 'What's the magic word?' used to teach children, and sometimes adults, to be polite. The Slovene expression Kako se reče? does not really help in this con- text, as it could not be misinterpreted in the same way. In the circumstances, the translator has decided to make the threat an overt one (in the original it is totally unintentional) which of course changes the whole nature of the ex- change and is somevvhat out of character for Harry. It also leads to an odd inconsistency, vvith him threatening to use magic on his cousin, then saying he would not. A further literary example shows a proverb be- ing translated as if it were non-idiomatic: Koenig je zdrsnil bliže k meni. "Bi rad kaj spumpal iz mene, Bleichert? Bi tudi ti rad trosil grde reči o Fritzieu?" "Ne, samo radoveden sem." " Radovednost je pokončala mačko . Zapomni si to." (Črna dalija, James Ellroy, DZS 2000, p. 130) Readers unfamilar vvith the English proverb 'Curiosity killed the cat' might well react vvith perplexity to this turn in the conversation and the meaning of the exchange will be rendered much less transparent. The translator vvould have been better advised using a Slovene expres- sion such as Ne vtikaj nosu v stvari, ki te ne briga¬ jo in plače of the two short sentences. Outside of literary translation and subtitling, such problems are probably relatively infre- quent, so let us now return the far more com- mon issue of how to deal vvith collocations. Mostovi 2002 Dealing with Word Combinations Translating and using collocations Before we can translate a collocation vre have to be able to recognise it as such and establish its meaning; vre then have to determine whether, in the context in question, it is translatable by a col¬ location, by a single word, or by a free combina- tion. For example, it may be the čase that a collo¬ cation in one language may be translated in many contexts by a single vvord in the other: an¬ gleški jezik - English, rdeča barva - red, prioritetna naloga - priority, gorski svet - mountains, spraviti v red - tidy, skomigniti z rameni - shrug. Similarly, when translating single vvords or combinations of vvords vre have to establish vvhether or not the translation solution might involve a collocation (or idiomatic expression). So in particular con- texts we may vreli find the follovving transla- tions: birokracija - red tape, odnesti - make off with, preložiti - put off, poslabšanje - turn for the worse. Tools There are a number of tools that can help us here. The most obvious are dictionaries, in par¬ ticular specialist dictionaries of collocations and idioms (see References at the end of this article). Dictionaries on CD-ROM, such as the excellent Oxford English Dictionary, are more convenient for searching, but of course most are stili una- vailable in this format. The Collins Cobuild Eng¬ lish Collocations on CD-ROM (1995 version) fea- tures 140,000 collocations and provides 2.6 million examples of actual use from The Bank of English corpus. There are also of course, corpus- es available online that can be accessed for free, such as the Collins Cobuild Concordance and Collocations Sampler (demo facility, 55 million vvords of spoken and vvritten text) and the Brit- ish National Corpus (SARA page, 40 million words; for addresses and other links, see end of article). Using books and CD-ROMs To see hovv these tools may be used, let us take as an example the Slovene collocation hud udarec, vvhich vre have found in an economic re- port. We might be confident about the noun 'blow' as an appropriate translation in the con- text, but what adjective should modify it? The 5 lovensko-angleški slovar on CD-ROM offers: "bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutlji¬ va) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad" - none of which seem appropriate. Let's take a look at the BBI. This offers the follovving modifying adjec- tives: "a body; crushing, hard, heavy, povverful, resounding, severe, staggering, telling; decisive; fatal, mortal; glancing, light This might be enough to confirm an already held idea; on the other hand it might leave us feeling equally be- mused, as it offers no illustrative contexts for this plethora of possibilities. The Cobuild English Collocations on CD-ROM is more helpful. It offers 8,765 collocates for 'blow', with the 20 most frequent containing the adjectives 'major' (166 examples), 'serious' (149), 'severe' (133), 'body' (110) and 'devastat- ing' (108). Clicking on any of these will bring up 20 examples vvith an immediate context of around 12-15 vvords; a further click will display a vvider context of about 40 vvords - more than enough to make the exact use and text type completely clear (the type of source is cited be- lovv the quotation). The main selection criteri- on should, of course, be similarity of context, but information concerning relative frequency can also be of value to the translator. When translating from English a text concerned vvith the economy, one may vvonder hovv stylistically marked the collocation 'body blovv' is: the fact that 'body' is the 4 th most frequent adjective and overall 12 th on the list of collocates of 'blovv' suggests that the collocation is unlikely to be restricted to only one particular field (such as šport). Clicking on the first of the 20 exam- ples gives us the follovving: 39 David Limon Mostovi xxxvi, št . i , 2002, 35-44 "... is grovving into a fear that tourism, like many other sectors of the economy, is in for a heavy body blow . For more than a month now, the Federal Government has been in softening- up mode, preparing Australia ... Source: Journalism (Australian)" Online searches 1 A single word search via the Collins Cobuild collocation sampler (free demo facility) will of- fer the hundred "statistically most significant" collocates for the word in question, listed in or- der of significance. Searching via the concord- ancer will offer up to 40 lines of concordances; the search can be restricted to one or more of British text, American text or British transcribed speech and can be further refined using "query syntax". Thus word combinations with inter- vening words can be sought, as well as inflected forms (blows, blowing, blew etc.), word sets and parts of speech (noun, verb, adjective, adverb, article, past participle, -ing form, past tense). Searching the BNC using the SARA facility will provide you with a maximum of SO randomly- generated sentences featuring the target word(s); again the search can be refined using special characters. Such searches can be a useful way of check- ing whether a Slovene collocation can be trans- lated directly into English. For instance, one may be tempted to translate stara celina by '[the] old continent' and yet searching for this via SARA brings only one hit: "I have brought you folks here from ali over Scandinavia because some of you are fresh from the States and this little old continent is different from back home"; this would suggest that 'old continent' is not a collocation. Similarly, searching for 'sev- enth art' (as a translation for sedma umetnost) brings no Solutions at ali, while 'red thread' (for rdeča nit) brings 5 results, ali of which are non- idiomatic and have no connection with the idea of a 'recurring theme’. Or perhaps you wish to check vvhether it is chickens that lay golden eggs in English, as they do in Slovene? A search 1 For a detailed discussion of the use of corpora as article in Mostovi 2001. A look at other examples confirms that the collocation is a regular one in such a context and can thus be translated by a collocation that does not carry any connotations beyond the most obvious one. quickly reveals that it is 'the goose that lays the golden egg’. You need to translate the colloca¬ tion brez večjih incidentov: you search for 'with- out + lincident*' (this allows for 1 intervening word and the plural of the noun) and find that 'without incident' is the usual collocation, but that the noun can be pre-modified by 'major' or 'serious' and that it is usually in the singular. If translating the collocation po poročilih, a search will confirm that the usual preposition is 'ac- cording to' and that the noun can be either sin¬ gular (a/the report) or plural (reports). Similar- ly, searching for alternative translations for po podatkih, reveals only one occurrence of 'ac- cording to data', but a large number of results for 'according to figures'. A closer look at the 40 lines displayed shows that this pattern is most often followed by: the preposition 'from' plus the name of the source of the figures; a past par¬ ticiple plus 'by' (released by, compiled by, pub- lished by, prepared by); or by the preposition 'out' followed by a time adverbial, e.g. 'out yes- terday'. It is likely that the same collocations recur in similar texts and thus bi-lingual (mono-direc- tional) glossaries of collocations and the syntac- tical patterns accompanying them can soon be built up. Within specialist areas, there are also on-line facilities that may help establish tvheth- er a collocation exists and how it is used. Thus the Eurodicautom site (see references) will al- low you to look for vvords, phrases, a list of words, or a root; you can also specify the number of documents to display. Searching for the words 'entry ticket' that I encountered in a text relating to funding for EU projects and was unfamiliar with led to a text containing a sen- translation tool the reader is referred to Nataša Hirci's 40 Mostovi 2002 Dealing with Word Combinations tence that confirmed its use: "For the candidate countries, writing the formal letter of interest In conclusion When translating, we should be focusing on the frequently recurring lexico-grammatical patterns that characterise languages rather than individual lexical items on the one hand and 'grammar' on the other (for example, the appro- priate use of prepositions is largely a matter of collocation). Translating from English, we need to pay particular attention to the recognition of lexical and grammatical collocations, as well as idioms and other fixed expressions, so that we can distinguish them from free combinations and select an appropriate translation strategy. Exercises Here are some exercises on the translation of collocations and idioms for practice and Infor¬ mation. L Hov/ would you translate the following collo¬ cations and idioms involving 'black'? [accident] black spot, black eye, black box [flight recorder], black economy, in the black, black and blue, in black and white,’ black out (v. & n.), black ice, black look , black mark, [on the] black market, black-tie [event] 2. How would you translate the following collo¬ cations and idioms involving 'črn'? &na noč, črna tema, črne oči, črno pivo, črn od sonca, črna revščina, črna nehvaležnost, črni kontinent, črno zlato, črna lista (črn seznam), zadeti v črno, črna gradnja 3. How would you translate the following collo¬ cations involving the noun 'red'? Pravni red, vrstni red, dnevni red (na sestanku), Privaditi se na dnevni red, dnevni red konfer¬ ence, sedežni red, vozni red, hišni red, spraviti lase/obleko v red 4. Hov/ would you translate the following in¬ volving the verb 'sodelovati'? and agreeing the entry ticket is just the begin- ning of a lengthy process." Translating into English, the texts we produce will be (unintentionally) stylistically marked if we fail to use the collocations that would natu- rally occur in the contexts in question. Mono- lingual dictionaries and CD-ROM resources can be of great assistance here, as can Online corpo- ra, although ali have their limitations. Ultimate- ly, it is probably up to each of us to create our own bilingual resources of the collocations that occur frequently in the types of texts we most often translate. čeprav sta delala na istem področju, nista sodelovala ... dobro in korektno sodelovati... vsi, ki so sodelovali pri knjigi... sodeloval je pri projektu ... v komisijah sodeluje širok krog občanov ... sodeluje v domačih in tujih revijah ... sodelovati na natečaju ... sodelovati na razstavi / sejmu ... sodelovati na tečaju / konferenci ... otroci pri pouku sodelujejo ... aktivno sodelovati... 5. Hov/ would you translate the following news- paper headlines? Streli v prazno Neprofitna stanovanja še vedno kamen spotike ... Ribičem se slabo piše ... Dišijo jim boljši avti... Bosta Kad in Sod pljunila v lastno skledo? ... Vroče kostanje podtaknili vladi... Koprski policisti so strli trd oreh ... Z udarci po žepu nad prometno kulturo ... Ustavno sodišče pod žensko roko ... Nakup banke še vroča tema ... 41 David Limon Mostovi xxxvi, št . i , 2002, 35-44 Dvaindvajset miliard na mah ... Brez muje se magistre kuje ... Italijan je živel na veliki nogi... Občutljivi fant vstal iz pepela ... Čeh je ostal v senci Zahoviča ... Vladni sokol še vedno brez kril.. Reference works Collins Cobuild English Collocations on CD- ROM Oxford English Dictionary on CD-ROM The BBI Dictionary of English Word Combina- tions. Benson, M., Benson E. and Ilson, R. (1997) Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. Re- vised edition. LTP Dictionary ofSelected Collocations. Hill, J. and Lewis, M. (eds.) (1997) Language Teaching Publications. Collins Cobuild Dictionary of Idioms (1995) Harper Collins. Oxford Dictionary of Current Idiomatic Eng¬ lish, Vol. 2: Phrase, Clause and Sentence Idioms. Cowie, A.P., Mackin, R. and MacCaig, I.R. (1985) Oxford: Oxford University Press. Dictionary of English Language and Culture. (1992) Longman. Dictionary of English Idioms. Gulland, D.M. and Hinds-Powell, D.G. (1986) Penguin Refer¬ ence. 6. The two headlines below are from articles about ali the new coffee shops in Britain. Which is easier to translate into Slovene and why? The bitter truth about Britain's coffee craze Spilling the beans Idioms Organiser. Wright, J. (1999) Hove: LTP Language Cambridge International Dictionary of Eng¬ lish. Procter, P. (ed.) (1995) Cambridge: Cam¬ bridge University Press. Cambridge International Dictionary of Idioms (1998) Cambridge: Cambridge University Press. Dictionary of Phrase and Allusion. Rees, N. (1991) London: Bloomsbury Phrases and Sayings. Rees, N. (1995) London: Bloomsbury English Proverbs Explained. Ridont, R. and Witting, C. (1969) London: Pan Books The Most Practical Reference to the Idiomatic Expressions of Contemporary English. Spears, R.A. and Kirkpatrick, B. (1993) USA: National Text- book Company. Webster's Encyclopedic Unabridged Diction- ary of the English Language Internet resources Collins Cobuild Concordance and Collocations Sampler at http://www.cobuild.collins.co.uk/ form.html British National Corpus at http://sara.nat- corp.ox.ac.uk/lookup.html Eurodicautom on EU-related language use at http://europa.eu.int/geninfo/query_en.htm International Corpus of English on interna- tional variants 2 http://www.hku.hk/english/re- search/ice/index.htm VColverhampton Business English Corpus http:/ /www.elda.fr/cata/text/W0028.html Business Letter Corpus with an Online KWIC concordancer http://isweb9.infoseek.co.jp/ school/ysomeya/ For general information on corpora and many useful links go to David Leefs site at http:/ /devoted.to/corpora FIDA corpus of Slovene at http://www.fi- da.net/ 2 Thanks to Šarolta Godnič Vičič for drawing my attention to this and the following three sites. 42 Mostovi 2002 Dealing with Word Combinations Beseda corpus, Fran Ramovš Slovene Institute atZRC SAZU http://bos.zrc-sazu.si/main_si_12.html Parallel Slovene-English Corpus of texts de- veloped by 3 rd Year students of the Department of Translation, FF, guided by Špela Vintar: Key to exercises Note that these are suggested translations on- ly; other possibilities will depend on the con- text. 1. [accident] black spot - črna točka, black eye -podpluto oko, black box [flight recorder] - črna skrinjica, black economy - črna ekonomija, in the black - v plusu / v pozitivnem stanju, black and blue - hudo pretepen, in black and white - črno na belem, black out - v. omedleti, črno se mi dela pred očmi / n. zmanjka elektrike, black ice - poledica (although the English expression has the added sense of 'invisible'), black look - grdo gledati, black mark - črna pika, [on the] black market - na črno /črni trg, black-tie [event] - for¬ malno obleka / večerna toaleta obvezna 2. črna noč - dark night, črna tema - pitch black, črne oči - dark eyes, črno pivo - dark beer / stout, črn od sonca - suntanned, as brown as a berry, črna revščina - abject poverty, črna neh¬ valežnost - base/rank ingratltude, črni kontinent - Africa ('the dark Continent' rarely used), črno zlato - 'black gold' may be used for oll (infre- quent) but not coal, črna lista (črn seznam) - list °f suspects, zadeti v črno - hit the nail on the head, get it in one, črna gradnja - illegal build- mg / vvithout planning permission 3. pravni red - legal system / laws / legislation, vrstni red - order, dnevni red (na sestanku) - agenda, privaditi se na dnevni red - adapt to a new routine, dnevni red konference - conference Piogramme (agenda), sedežni red - seating ar- ra ngement, vozni red - timetable, hišni red - house rules, spraviti lase/obleko v red - tidy your hair/clothes 4. čeprav sta delala na istem področju, nista sodelovala - although they worked in the same field, they didn't work together Presentation http://www-ai.ijs.si/-spela/ trans-index.html Search http://nl2.ijs.si/corpus/index2- bi.html dobro in korektno sodelovati - work together in an appropriate fashion vsi, ki so sodelovali pri knjigi - ali those who worked on the book sodeloval je pri projektu - took part in the project v komisijah sodeluje širok krog občanov - the commission is made up of a wide range of citi- zens sodeluje v domačih in tujih revijah - contrib- utes to / appears in local and International re- views sodelovati na natečaju - submit an applica- tion / offer [OR take part in an invitation to ten- der] sodelovati na razstavi /sejmu - appear/ exhib- it at an exhibition / fair sodelovati na tečaju / konferenci - attend a course / conference otroci pri pouku sodelujejo - the children con- tribute to / get involved in classes aktivno sodelovati - play an active part in / ac- tively contribute / actively participate 5. Streli v prazno - A shot in the dark Neprofitna stanovanja še vedno kamen spotike - Low cost/subsidised housing stili a stumbling block Ribičem se slabo piše - Things look bad for fishermen / Fishermen face difficult times Dišijo jim boljši avti - A taste/fancy for classy cars Bosta Kad in Sod pljunila v lastno skledo? - Will CAF and SCF shoot themselves in the foot / score an own goal? (The play on words is lost) Vroče kostanje podtaknili vladi - Time bomb under the Government Koprski policisti so strli trd oreh - Koper police crack it / difficult čase 43 David Limon Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 35-44 Z udarci po žepu nad prometno kulturo - Hit- ting motorists where it hurts / motorists' wallets Ustavno sodišče pod žensko roko - Woman to head constitutional court Nakup banke še vroča tema - Šale of bank stili a burning issue Dvaindvajset miliard na mah - 22 billion at a stroke / at one go Brez muje se magistre kuje - An easy route to a master’s degree (The allusion is lost) Italijan je živel na veliki nogi - Italianis life of luxury / lived it up (Note that nationality is not usually referred in the English press unless rele- vant to the story) Občutljivi fant vstal iz pepela - Vulnerable player makes a comeback Čeh je ostal v senci Zahoviča - Čeh overshad- owed by Zahovič Vladni sokol še vedno brez kril - Government jet yet to take off (Note that 'hawk' would not have the same connotations) 6. The first headline involves a collocation that can easily be translated (grenka resnica), while the second depends on idiom, meaning 'to disclose a secret', as well as on the polysemic 'bean' (fižol, kavino zrno). 44 Mostovi 2002 Word order in Slovene and English David Limon Word order in Slovene and English Povzetek Besedni vrstni red v slovenščini in angleščini Razlike v besednem redu v slovenskem in angleškem jeziku so v članku obravnavane z vidika predstavitve informacije. Članek vsebuje tudi predloge, kdaj je pri prevajanju iz slovenščine v angleščino najbolj potrebno spremeniti besedni red. Abstract Word order in Slovene and English Differences in word order between Slovene and English are discussed from the point of view of presentation of information. The author offers guidelines as to when a change of word order is likely when translating from Slovene to English. Introduction There is much emphasis in discussions of the problems of translating from Slovene to English on vocabulary/terminology or smaller lexico-grammatical units. Similarly, the trans- lation revision process usually focuses on sur- face features such as prepositions, articles and punctuation. However, one of the most com- mon problems I come across in reviewing translations is to do not with which words are used, but the order in which they are used - most of the right words seem to be there, but the sentence stili does not read or 'sound' like English. This is the issue I would like to look at more closely here. The flow of information Word order is far freer in Slovene than in English: »the Slovene inflectional system mea ns there is little scope for ambiguity and the sequential order of words does not change their syntactic or semantic functions« (Herrity 2000, 333). Slovene word order varies accord- ln g to communicative, expressive or stylistic factors; in English it matters not only from a s yntactic point of view, but with regard to ease °f Processing by the reader. In particular, the Information principle and the principle of e nd-weight (Biber et al 1999, Ch. 11) lead read- ers to expect information to be distributed in a particular way; failing to adhere to these prin- ciples for no apparent contextual reason un- dermines both the cohesion and coherence of the text, causing problems for the reader. Information in a text can be divided into given and new. The former is treated by the speaker/writer as recoverable from the pre- ceding discourse or context of situation; the latter is what the speaker/writer chooses to present as worthy of attention or 'newswor- thy' (see Halliday 1967 and Fries 1994). The 45 David Limon Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 45-52 preferred distribution of information in the clause in English is for a gradual rise in infor¬ mation load as the clause progresses - this is the 'information principle'. The unmarked pattern is always given-new. This makes the j ob of the listener/reader easier and also con- tributes to cohesion as the given information is »closest to that which it connects back to and the new information is very often taken up in the subsequent discourse« (Biber et al, op.cit. 897). Consider the following (invent- ed) sequence: The report I'm talking about is the one we discussed at the last meet- ing. We were supposed to respond to it within a few days. Both of these sentences begin with informa¬ tion which the speaker feels can be understood from what has been said before and build up to the information the speaker regards as most 'newsworthy'. This does not mean that the cli- max of information has to be at the end of the clause - information can be re-ordered or frag- mented to serve the needs of discourse. Howev- er, deviating from the principle does mean that the resulting clause is stylistically marked (we shall see some examples below). Word order This term is partly a misnomer, as we are ac- tually referring to the order of elements such as phrases and clauses rather than just words: i.e. subject, verb, objects, predicates and adver- bials. 1 English word order may not exactly be fixed, there is variation, but »the placement of core elements in the clause is strictlv regulat- ed« (Biber et al, op.cit. 898; my underlining). Any variations that do occur are unusual or marked choices of word order. With the exception of certain interrogative (e.g. involving 'do') and negative clauses (e.g. follotving 'Never'), there is a preferred, un- The information principle is supported by the general principle of end focus, which plač- es the nuclear intonation or stress on the last lexical item in the clause - and thus on the new information: The spokesperson announced that they were satisfied with the results of the new measures . This is not undermined by 'double focus', in which an adverbial at the start of the sentence may also be emphasised: At today's press conference , the minister expressed his confidence that the conference would be a suc- cess . Further support is provided by the princi¬ ple of end-weight. In any clause, elements are frequently of different size, complexity or weight: by placing long and complex ele¬ ments towards the end of the clause, we ease comprehension by the receiver, who does not have to retain complex information in short- term memory. Since 'heavy' elements tend to have a high information load, then the infor¬ mation principle and the principle of end- weight often reinforce each other. marked order of clause elements: subject be¬ fore before verb, verb before its complements, and so on. Marked word order is where core clause elements are placed in an unusual posi- tion to achieve cohesion, emphasis or some other stylistic effect. The major clause patterns in English, determined largely by how many elements the verb combines with, are as fol- lows 2 : SV Subject - verb phrase Ansvvers the question 'What does/ did X do?' Often has an optional adverb added. We shall continue to use the term 'word order' in the rest of this article, rather than 'order of clause elements'. for reasons of familiarity. 2 This analysis is based on that used in the Longman Grammar of English (Biber at al 1999). Note that in other grammars (such as Quirk et al) 'predicate' may be referred to as 'complement'. 46 Mostovi 2002 Word order in Slovene and English e.g. We waited (patiently). SVA Subject - verb phrase - obligatory adverbial Answers 'When is/was X? Where is/ was X?' The adverbial may be left out. e.g. He was lying on the floor. SVP s Subject - verb phrase - subject predicate Characterising pattern answers ‘What is/was X (like)? How did/has X change/changed?' e.g. She was a teacher for ten years, now she's a translator. e.g. The restaurant was closed by the health inspector. Identifying pattern answers 'Which one is/was X?' e.g. My only reliable source of work is a local publisher. SVO d Subject - verb phrase - direct object e.g. The demonstrators burned the American flag. e.g. He wrote a book about climate change. SVO p Subject - verb phrase - preposition- al object This pattern is rather difficult to distinguish from SVA! The preposi- tional object can be elicited with the question 'Who? What?' e.g. A newly appointed commis- sion will look into ways of eco- nomic and industrial co-operation. SVOjO d Subject - verb phrase - indirect ob¬ ject - direct object e.g. Ivan's mum brought him a cup of coffee. SVO d O p Subject - verb phrase - direct object - prepositional object e.g. Some analysts blame the situa- tion on tough competition in the European market. SVO d P D Subject - verb phrase - direct obj ect - object predicate e.g. My mother found it cold here. e.g. I didn't find it funny. SVO d A Subject - verb phrase - direct object - obligatory adverbial e.g. She placed the baby on a blan- ket in the living room. e.g. Leave the essay in my pigeon hole. Of course, clauses are adapted to fit the re- guirements of communication . For example, in visual descriptions such as we find in tour- ist guides, the fronting of locational informa- tion reflects the way we use such guides and look at the world around us (the technical term for this is 'iconicity'): Below the castle, nestle the red- roofed houses of the old town. Similarly, we may switch from the active to the passive voice to retain the same 'theme' in subject position, maintain cohesion and thus ease processing: The Minister got out of the car. He was immediately surrounded by journalists. These and other devices, such as the use of existential 'There' (e.g. There are are so many reasons why 1 can't marry you.) and clefting (e.g. It's the expense that worries me.) can be employed to make clauses fit the context, building a coherent text, giving emphasis where required and making the reader's task easier. However, what concerns us here is spe- cifically the construction of clauses as part of the process of translating from Slovene to Eng¬ lish. Translating from Slovene Before putting anything down in English, we should analyse the Slovene sentence or clause (in the čase of a complex sentence) and identi- fy in particular the main verb and the subject, followed by any objects, predicates and adver- bials - including those which give a temporal, 1 47 David Limon Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 45-52 locational or other 'frame' to the sentence and may need to go in initial position. We should also bear in mind the given-new information pattern and the end-weight principle. Let us now look at some examples. Sentences beginning with a preposition Our first group of examples involve an ini¬ tial prepositional phrase in Slovene that either functions as the prepositional object of the verb or indicates the frame of the action. 3 In the first example, from an Adria Airways pas- senger information sheet, we find the pattern: prepositional object, direct object, time adver- bial, verb, subject. In the suggested transla- tion, the framing time adverbial goes at the front of the clause, follovved by subject, verb and object; in this way, the most newsworthy information is placed at the end: (l s ) Z najpomembnejšimi varnostnimi napotki vas bo pred poletom seznani¬ lo naše kabinsko osebje (1 E ) Before take-off (A), the cabin crew (S) will acquaint (V) you (O d ) with important safety procedures (O p ) 4 In the next example, which immediately fol- lows the heading Kajenje na letalu, the use of the passive means that the object (vvhich con- veys given information in the context) is in subject position and the newsworthy informa¬ tion contained in the adverbial phrase again occurs at the end of the sentence: (2 S ) Na rednih in čarterskih poletih Adrie Airways kajenje ni dovoljeno. (2 e ) Smoking (O d ) is not permitted (V pass ) on any of Adria's scheduled or charter flights (A). Example 3, from a formal letter, involves transposition (a prepositional phrase is trans- lated by a noun phrase) as well as a shift to an unmarked SVO pattern, with the heaviest item (the complex noun phrase vvith the head word 'memories') last: (3 S ) V lepem spominu mi je ostal tudi vaš uradni obisk v Sloveniji konec janu¬ arja. (3 e ) I (S) also have (V) very positive memories of your official visit to Slovenia at the end of January (O d ). The next two examples, involving different prepositions, come from a law on the recogni- tion of the qualifications of EU citizens. The first involves the pattern prepositional object, verb, subject, direct object, vvhich becomes a more regular SVO pattern in English, vvith a gradually rising information load: (4 S ) Zoper odločbo ministrstva ima kan¬ didat pravico vložiti pritožbo na Vlado Republike Slovenije. (4g) An applicant (S) shall have (V) a right to lodge an appeal (O d ) against the decision of the ministry (O p ) vvith the Government of the Republic of Slovenia (O p ). The second involves a reflexive verb, signal- ling the need for the passive in English, vvhich allovvs the sentence element of greatest 'vveight' to occur at the end of the sentence: (5 S ) Za vloge in upravna dejanja, oprav¬ ljena po tem zakonu, se plačuje tak¬ sa po zakonu, ki ureja upravne takse. (S E ) A fee in line vvith the act governing administrative fees (O d ) shall be paid (V pass ) for applications and ad¬ ministrative tasks performed under the present act (O p ). The next example also involves the passive and a shift of information from the beginning to the end of the clause: (6 S ) Med vzletanjem in pristajanjem si morate pripeti varnostni pas Note that the frame is usually locational: where a temporal frame is involved this may well be expressed by a sentence initial adverb in English. Note that in ali examples in this article, the translation suggested is not necessarily the published one. 48 Mostovi 2002 Word order in Slovene and English (6 e ) Passengers (O d ) are requested (V pass ) to fasten (V) their seatbelts (S) during take-off and landing (A) Note that the change from the direct form of address to third person (passengers) is due the preference in English for indirectness in situa- tions when orders are being given. For similar reasons, the suggested translation is preferable to the published one involving the active voice and modal 'must' (Passengers must fasten their seatbelts). In the final example of this type, from a company web site, the most newsworthy In¬ formation is in clause-final position in both the original and the translation; however, the information from the initial prepositional phrase is moved to later in the clause to be- come part of the complex noun phrase: (7 S ) Na Mercatorjevih prodajnih policah je okoli 77 % izdelkov slovenskih pro¬ izvajalcev. (7 e ) Around 77% of the products on Mercator's shelves (S) are (V) of Slovene origin (P s ). So, the presence of a sentence- or clause-in- itial preposition in Slovene represents an im- portant clue pointing to the need for a possi- ble change of word order in translation. However, we can only be sure of this need by considering also the information and end- tveight principles as well as the use of trans- formational devices such as the passive. Sentences beginning with the object Where the Slovene sentence begins with the object of the verb, the English sentence is like- ly to begin in the same way only if the passive is called for. In the first example, from a maga¬ zine text about Suha Krajina, we find the pat¬ tern direct object, subject, verb, adverbial. In the translation, a change of word order is es- sential: (8 S ) Sedanjo značilno podobo je grad dobil sredi 16. stoletja. (8 e ) The castle (S) acquired (V) its cur- rent characteristic appearance (O d ) in the mid-16 th century (A) By contrast, in example 9 (from the Adria text) the passive can be used, as the agent of the action is understood (the passenger) and so the translation can begin in the same way as the original: (9 S ) Ročno prtljago namestite v za to na¬ menjen predal nad sedežem. (9 e ) Your hand luggage (O d ) should be placed (V pass ) in the overhead lock- ers intended for this purpose (A). Hovvever, there are some local adjustments to word order due to another difference be- tvveen the two languages: namely, the ability in Slovene to pre-modify a noun with a prepo¬ sitional phrase (za to namenjen), which has to become a predicative phrase in English (in¬ tended for this purpose) 5 . We may think of this latter phrase as a relative clause with ellipsis of the relative pronoun; in other similar cases a full relative clause may be used: e.g. Pred 10 leti umrli umetnik je ustvaril - 'The artist, who died 10 years ago, was the creator of'. Return- ing to example 9, we might also note that the pattern 'N + prepositional phrase' in Slovene (predal nad sedežem) becomes the N-phrase 'the overhead lockers' in English. In example 10, a reversal of word order is re- quired in order to achieve a SVO pattern in English; there is no reason to use the passive here and the new information should come at the end of the English sentence: (10 s ) Konkretne rezultate je dal program Računalniško opismenjevanje. (10 E ) The Computer literacy programme (S) has brought (V) tangible results (O d ). Even when the object occurs in sentence in¬ itial position for reasons of emphasis, as in this example from a report on Aerodrom Ljublja¬ na, the word order would usually be changed 5 It could be argued here that this phrase is unnecessary in information terms. 49 David Limon Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 45-52 in English to plače the emphasised informa- tion later in the clause: (ll s ) Veliko zaupanje v našo družbo je pokazal trg vrednostnih papirjev (11 E ) The securities markets (S) showed (V) their great faith (O d ) in our company (A) In example 12, from a formal letter, the newsworthy information stands at the end of the sentence in both original and translation, but the order of the remaining elements is changed to achieve an SVO pattern: (12 s ) Vaš nastop na okrogli mizi o prihod¬ nosti Evropske unije sem spremljal z velikim zanimanjem. (12 e ) I (S) listened to (V) your contribu- tion (O d ) during the round table discussion on the future of the Eu- ropean Union (A) with particular interest (A). Further examples are not required here, as the point is clear: a Slovene sentence begin- ning with the object of the main verb will re- quire a shift in word order in English to put the object after the verb (and the subject before it) unless there is a positive reason to use the pas- sive in that particular context. Sentences beginning with a passive participle Where a Slovene sentence begins with the past passive participle, the corresponding Eng¬ lish sentence may plače the passive form at the end of the sentence, as in the following para- graph from the 2000 NPAA report: (13 s ) Pripravljenih je bilo 12 novih izo¬ braževalnih programov tehniških in srednjih strokovnih šol ter štirje novi višješolski programi ter 10 novih izo¬ braževalnih programov v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja. Sprejeti so bili konkretni ukrepi za zniževanje osipa na področju sred¬ njega šolstva. (13 E1 ) Tvvelve new educational pro- grammes for secondary technical schools, four new further educa- tion programmes, and ten new vo- cational training programmes within the apprenticeship (dual) scheme have been prepared . Specif- ic measures to reduce dropout in secondary schools have been adopted . Hovvever, this leads here to what is some- times referred to as a 'dangling verb': the read- er has to retain a lot of information in short- term memory before finding out what the ver- bal action is. It also has the effect of focusing on the passive verb, which may not convey the most newsworthy information in the sen¬ tence. It is preferable, especially in multi- clause sentences, to plače the verb after the first noun phrase (object). In the first sentence below, this requires the addition of a coordi- nating conjunction (italicised): (13 E2 ) Tvvelve new educational pro¬ grammes for secondary technical schools have been prepared , as well as four new further education pro¬ grammes and ten new vocational training programmes vvithin the apprenticeship (dual) scheme. Spe- cific measures have been adopted to reduce dropout in secondary schools. In the next example (from a nevvs report) in- volving initial emphasis, the order of the ele¬ ments in the first short clause stili needs to change: (14 s ) Prizadeti so vsi - trgovine, hoteli, tur¬ istične agencije. (14 e ) Ali are affected - shops, hotels, and tourist agencies. Note that the unmarked pattern 'Shops, ho¬ tels, and tourist agencies are ali affected. vvould fail to convey the required emphasis. Sentences beginning with a verb In the follovving short paragraph from the 2000 NPAA Report, there are three clauses be- 50 Mostovi 2002 Word order in Slovene and English ginning with a verb where a change of word order is required and a similar clause (the ini- tial one) which begins with a time adverbial: (15 s ) Iz leta v leto se izjemno povečuje šte¬ vilo mest na tetciarni ravni, povečuje se število diplomantov. Nastajajo sa¬ mostojne visoke šole, začela se je pre¬ obrazba podiplomskega študija. (15 e ) The number of študent places at tertiary level is increasing substan- tially each year; the number of graduates is also increasing . New independent higher education in- stitutions are being established and the renevval of postgraduate studies has been launched . Where a reflexive verb (e.g. povečati se, za¬ četi se) begins a clause in Slovene, the English translation may either require the subject to be made specific and placed before the verb (e.g. in the first sentence), or may call for the use of the passive (e.g. in the final clause). The same may occur with clause-initial intransitive verbs, such as nastajati, translated here by the passive. Sentences beginning with a reason clause The presence of a reason clause at the start of a Slovene sentence, especially if the clause is relatively lengthy, may signal the need for a change in word order in English. This is both because of the information principle and the principle of end-weight - the reader should not be expected to carry too much informa¬ tion in short-term memory. In the follovving e xample (again from the NPAA report), the subordinate reason clause is longer than the main clause: (16 s ) Zaradi večjega števila decentralizi¬ ranih akcij v okviru komunitarnih programov in vključitve EVS (Evrop¬ sko prostovoljno delo) v program Youth bo potrebno okrepiti kadrov¬ sko zasedbo obeh nacionalnih agen¬ cij; (16 e ) New positions will be needed in both of the national agencies be¬ cause of the increase in the number of decentralised actions within the second-generation programmes; Sentences beginning with an adverb A Slovene sentence may begin with an ad¬ verb of manner in order to draw attention to the quality (of performance) that the adverb indicates, as in this statement from the web- site of the company Zaslon: (17 s ) Hitro, varno in cenovno učinkovito podpiramo katerokoli finančno sto¬ ritev na katerikoli tržni poti. The pattern in Slovene could be represented as: adverbial, [subject] verb, object, preposi- tional phrase. To translate this into English, not only do we need to plače the subject and verb at the start of the sentence, but to use ad- jectives rather than adverbs (although in the second suggested translation the adjectives help form an adverbial phrase): (17 E1 ) We (S) provide (V) guick, secure and cost-efficient support (O d ) for any financial Service (O p ) in any distribution channel (A). (17 E2 ) We (S) support (V) in a guick, se¬ cure and cost-efficient manner (A) any financial Service (O d ) in any distribution channel (A). Sentences beginning with the subject predicate Placing the subject predicate or comple- ment in sentence initial position, and thus be¬ fore the verb, for purposes of emphasis seems relatively common in Slovene. This frequent- ly involves placing an adjective such as po¬ memben and zanimiv, perhaps modified by an intensifier such as zelo, at the start of the sen¬ tence. In the following example, taken from the 2000 NPAA report to Brussels, the predi- 51 David Limon Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 45-52 cate is longer than the subject, which may lead us, because of the principle of end-weight, to change the word order: (18 s ) Pomemben pokazatelj učinka uved¬ be davka na dodano vrednost je tudi število zavezancev za DDV. (18 e ) The number of those registered for VAT (S) is (V) another important in- dicator of the effect of the intro- duction of this tax (P s ). Note that we could began here with 'Anoth¬ er important indicator', but then it would be the number of those registered for VAT that would become the focus of the sentence. The approach often taken in sentences of this type in English is to use the empty subject 'It', which means that there is no fundamental change in vvord order: (19 s ) Zelo velikega pomena za naše pod¬ jetje je, da si naše stranke in poslovni partnerji o nas ustvarijo dobro mne¬ nje. (19 e ) It is of vital importance that our customers and business contacts form a favourable opinion of our company. Conclusion The differences between word order in Slov- ene and English should be constantly borne in mind when translating between the two lan- guages. Retaining Slovene word order in an English text will make the reader's task much more difficult (or may actually mislead) be¬ cause it will lead to constant violations of both the information principle and the principle of end-weight. The need for a change in vvord or- References Biber, D., Johansson, S., Leech, G., Conrad, S. and Fin- egan, E. (1999) Longman Grammar of Spoken and Written English. Harlovv: Pearson Education. Fries, P.H. (1994) 'On Theme, Rheme and discourse goals'. In Coulthard, R. M. (ed.) Advances in Written Text Analysis. London: Routledge: 229-249. We will conclude with an interesting and stylistically marked example, taken from the 2000 NPAA report. The original sequence of el- ements has to be reversed in the translation so that the subject predicate is located after the verb: (20 s ) Kvaliteten premik pri razvoju zgo¬ raj naštetih procesov in politik po¬ meni vstop v vse tri programe EU na področju izobraževanja, poklic¬ nega izobraževanja in usposablja¬ nja ter mladine s 1. majem 1999. (20 e ) Slovenia's participation in the three EU programmes in the field of education, training and youth, which began on 1 May 1999, has brought about a gualitative im- provement in the development of these policies and their implemen- tation. It is, of course, Slovenia's participation in the EU programmes that has brought about (we might also say Ted to', 'resulted in', per- haps even 'meant') a qualitative improve- ment, not the other way round, and it is the latter information that should come at the end of the sentence in English. der may be signalled by a Slovene sentence or clause beginning with a preposition, the ob- ject of the main verb, a passive participle, a (re- flexive) verb, an adverb, a reason clause or the subject predicate. And as a general rule, unless the passive is involved, one should always look long and hard at any sentence in an English translation in vvhich the verb precedes the sub¬ ject. Halliday, M.A.K. (1967) 'Notes on transitivity and theme in English: Part 2'. Journal ofLinguistics 3: 199-244. Herrity, P. (2000) Slovene: A Comprehensive Grammar. London and New York: Routledge. 52 Mostovi 2002 Technical English Paul McGuiness Technical English Povzetek Tehnična angleščina V članku sem navedel nekaj smernic za pisanje tehničnih besedil, s katerimi bralcu omo¬ gočimo lažje razumevanje. Med obravnavanimi temami so: vezaji in pomišljaji, terminologija interneta, raba aktivnega in pasivnega glagolskega načina, kratice in številke ter še druge teh¬ nike izražanja kot na primer raba konektorjev in paralelizmov. Ob primerih, vzetih iz resničnih besedil, sem pokazal, kako lahko s pravilno rabo besed in ločil izboljšamo jasnost in razumlji¬ vost našega pisanja. Abstract Technical English In this article I have provided some guidelines for producing technical writing that addresses the needs of the reader. The areas covered include the following: hyphens and dashes; Internet- related terms; the use of the active and passive voices; abbreviations and numbers; and tech- niques like the use of transitions and parallelism. By using real examples I have shown how the right choice of vvords and punctuation can result in writing that is both clear and easy to under- | stand. clarity and help remove any ambiguities. We need to insert a hyphen when two or more vvords are used as a single epithet. In technical writing this occurs very often in such phrases as: '... manufactured using state-of-the-art technol- ogy-‘ the use ofa solid-oxide fuel celi ... Although an absence of hyphens in the first of these examples vvould be unlikely to cause the reader any serious problems—the expres- sion 'state of the art' is familiar to most peo- ple—in the second example, vvithout the hy- phen betvveen 'solid' and 'oxide', the reader with no experience of fuel celiš vvould be un- sure as to vvhether it was the 'oxide' or the 'fu¬ el celi' that was solid. Other examples vvhere leaving out the hy- phen can leave the reader unsure as to the facts include: '...a low frequency response ... Introduction When we are vvriting a technical text the most important point we should keep in mind is that it is our responsibility as the vvriters to provide the information in a form that is easi- ly understood by the intended readers; it is not the j ob of the people reading our texts to try and fathom vvhat vve meant. This requires sim- ple and direct vvriting that avoids ambiguity and allovvs the information in the text to be ab- sorbed as quickly and as accurately as possi- ble. In this short article I have included sec- tions on punctuation, style, numbers and the Internet in order to demonstrate how vve can make the job easier for the reader. Hyphens The appropriate use of hyphens and dashes is one of the ways vve can give our vvriting more 53 Paul McGuiness Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 53-58 Is it the frequency or the frequency response that is low? mobilephone operators...'. Without the hyphen they are phone opera¬ tors on the move. '... the high povver cable connection ...'. Is this a cable connection designed to trans- mit a lot of power or the elevated connection of a power cable? If the reader is in lučk then the context will provide ali the information required, and little or no hesitation or confusion will have been caused. Hovvever, it is very possible that a per- son reading such a technical text will not be very well acquainted with the subject and will be depending on every word and phrase to pro¬ vide the information required. Hyphens can also help us avoid ambiguities with words like 'recover': '... he decided to recover the chair. 1 Is the chair lost or does it just need its cover replacing? So as to leave the reader in no doubt we should write 'recover' if we mean the former and 're-cover' if we mean the latter. A couple more examples where the absence of a hyphen can sow a few seeds of doubt include: represent re-present resort re-sort And what about electronic mail, is it: E-Mail, e-Mail, Email, email or e-mail? We could argue that the word is sufficiently well established now and so it no longer requires hyphenating, after ali, it has been a long time since 'data- base' was 'data-base' or 'download' was 'down-load'. There are, however, reasons for keeping the hyphen: most importantly, it helps emphasise the stress on the first syllable. And although it is occasionally written as E- mail, which is analogous with A-bomb and G- string, the consensus seems to be with e-mail. Internet-related terms The growth of the Internet over the last 10- 15 years has led to a lot of new words and terms. New dictionaries will usually provide guidance with the older words like 'surfing' and 'Internet' but are unlikely to help with the torrent of new words that have appeared in the last couple of years. In such cases it is best to re- fer to a newspaper like The Economist or The Guardian, which take a consistent approach to such new words. One difficulty we often encounter is to de- cide on questions relating to capitalisation. Of the four commonly used network words: Ethernet, intranet, extranet, and Internet only the first and the last of these always re- quires a Capital letter. Another general point worth remembering is that the Internet is not the World Wide Web (always capitals but with- out a hyphen), the Internet is a world-wide net- work (with a hyphen) of computers. The WWW, sometimes referred to as the Web, is just the part associated with web pages, which are stored as files and are accessible with a web browser such as Netscape Navigator. Web-based companies are called 'dotcoms' (not 'dot.coms' or 'Dot.Coms'), and they op- erate from web sites (not Web sites). Dashes Dashes come in two types: the en dash and the em dash. The en dash, which is usually Ctrl+Num- with Microsoft Word, connects continuing or inclusive numbers, for exam- ple, dates, times, or reference numbers. Uay-June 1967 13 May 1965-9 June 1966 John 4:3-6:2 1963-2002 The en dash is also used in plače of a hy- phen in a compound adjective when one ele¬ ment of the adjective is an open compound. New York-London flight Post-Balkan Warperiod We should avoid writing 'from 1947-56' or 'betvveen 1947-56', and instead write 'in 1947-56' or 'from 1947 to 1956. The em dash is a longer dash, which is usual- ly Ctrl+Alt+Num- with Microsoft Word. The 54 Mostovi 2002 Technical English principal use of the em dash is to insert a use- ful piece of information and make it stand out. Below are a couple of examples where this in¬ formation is in the form of an illustrative list. When NATO first offered to open its doors to new recruits from Eastern Europe—Poland, Hun- gary and the Czech Republic—Russia loudly threatened dire consequences, only to discover it had no veto over NATO decisions and had to back down. By the end of the year, a further 18 countries, from both the developed and the developing world—ranging from Britain and Canada to Chile and South Africa—had followed suit. Both of the above examples, and those that follow, are taken from the The Economist 1-7 September 2001. The inserted information does not need to be in list form, but it must always add some- thing to the sentence and help focus the read- ers' attention on the facts. Macedonia also had an uneasy ethnic balance, and its own minority—a large one, 30 % or so— happened to be ethnic-Albanian. Altogether, some 47m people—one in six Ameri- cans—live in 18m homes in 230,000 communi- ties and pay around $35 billion in fees every year. A third way we can use the em dash is to end the sentence with a flourish and give added emphasis to what has just preceded the dash. This year's tax cut was originally a Democratic idea—and not a bad one at that. Politicians, in turn, promise to turn a blind eye to people who squat or build illegally on state land or who dodge taxes - in exchange for their votes. In the last of these examples the em dash is in the form used in most British publications. The meaning is the same on both sides of the Atlantic, however, the long dash (—) [em dash] popular in the US is replaced by the shorter en dash with a character space either side (-) [en dash]. Active versus Passive Voice If we use the active voice we will almost al- ways make our writing clearer and easier to un- derstand. Technical writing contains far too much 'it is believed' and not enough 'we be- lieve'. Quite why so much passive writing ex- ists is not clear; technical-writing profession- als in the US have been campaigning against it for at least 20 years, and judging by the number of active-language articles in journals such as Nature, New Scientist and Scientific American their success, at least at this level, is almost complete. Less prestigious publications and technical writing in general, hovvever, stili contain a lot of texts written in the passive voice. Having said this, there are some occa- sions when the passive voice is the better choice, but the active voice tends to provide more information with fewer words. Here is an example of how we can change a long and vague passive sentence into a shorter, clearer and more vigorous active sentence. The heat treatment ofthe samples was carried out at 850 °C. We heat treated the samples at 850 °C. Not only does the second sentence save us four words, it also gives us more information— we now know who did the job. An occasion when the active voice might not be appropriate is when we wish to stress the ac- tion rather than the subject. The mistake was overlooked. rather than We overlooked the mistake. This may be for reasons of modesty or per- haps we would prefer not to incriminate our- selves, but, in general, if it is possible to use the active voice, we should. Transitions A transition is mostly a single word or phrase that connects sentences or elements of sen- 55 Paul McGuiness Mostovi xxxvi, št. i, 2002,53-58 tences to help the reader with the flow of the text and to aid understanding of the text on first reading. Remember, it is the writers' re- sponsibility to make the text as clear and un- derstandable as possible. The example below lacks some transition words. The offer, submitted by Novak d. 0 . 0 . of Kranj, Slovenia, will probably be accepted by our com- pany. Most of our institutional shareholders favour it, according to a survey. Many of the smaller investors favour the German bid. This bid is at a slightly higherpriče. The problem is not that there is anything wrong with these four individual sentences, rather, it is difficult to absorb the information on first reading because the reader is not being led from one piece of information to the next. Now look at the same text below, with the add- ed transitions (boldface type) and see how much easier the information is to absorb. The offer, submitted by Novak d. 0 . 0 . of Kranj, Slovenia, wiil probably be accepted by our com- pany because, according to a survey, most ofour institutional shareholders favour it. Not sur- prisingly, many of the smaller investors favour the German bid, which is at a slightly higher priče. The increase in the number of vvords—from 44 to 46—is a priče worth paying for the im- proved clarity. Abbreviations Abbreviations are an important form of shorthand that is vital in technical writing, but they only work if the reader understands them. Every abbreviation needs to be explained the first time it is used. The best way to do this is to write out the words followed by the abbrevia¬ tion in parentheses. The integrated computer-aided system (CAS) is not a novelty. One major manufacturer ofelec- tronic systems has used a CAS approach on ali its products since 1968. Abbreviations from the first letters of each major word are called acronyms and are al- ways written in upper čase letters. VHP (very high frequency) RS (Republic of Slovenia) OEM (original equipment manufacturer) Units of measure are written in lower čase. ppm (parts per million) bps (bits persecond) Abbreviations that can be pronounced and are composed of bits of vvords rather than ini- tials should be spelled out in upper and lovver čase. Unprofor (United Nations Protection Force) There is no need to use an abbreviation if something is referred to only once, and there is no need to continue to write out the vvords once the abbreviation has been used—or you defeat the purpose of using the abbreviation. When it comes to modifying an abbreviation for the plural or genitive čase then you should treat it just like a word. Euro-MPs' salaries I have two IOUs for ES Abbreviations sometimes need the definite article. Deciding on this is straightforvvard. Ali we have to ask ourselves is do we speli out the abbreviation or do we treat it like a word, if we speli it out then we need 'the'. the BBC NATO the EU FIFA the DZTPS AIDS We should be careful not to vvrite: HIV virus, LCD display, AC current, RAM or ROM memo- ry, PIN number, etc., because in ali these cases the last letter of the abbreviation is the same as the word that follovvs it. Numbers The numbers zero through nine are usually vvritten out in full. nine tractors, one trial run, zero quality defects, five command centres 56 Mostovi 2002 Technical English Numbers greater than nine can be written in numerical form. back and double check. By spelling out the first of these numbers, as below: 26 graduate students, 17 washing machines, 99 supermarkets, 11 days There are, however, some exceptions. If the sentence contains a mixture of numbers great¬ er than and less than nine then it is best to use the numerical form for ali the numbers in the sentence. The system contains 15 pumps, 5 fans, 5 ducts, and 3 heat exchangers. We should also always use the numerical form for the examples in the table belovv. Units ofmeasure Age Time Dates Page number Percentages Money Proportions 9-second delay, 1 Ib 6 years old 2 pm 7 October, 1992 page 3 4 percent, 4 % $3, Y7, €9 7:1, 7 to 1 At the start of a sentence we should always speli out the number. Thirteen samples were produced yesterday. Twenty-five people attended the meeting. Two thousand test subjects participated in the experiment. This, however, could prove to be very awk- ward with a sentence like. 154,612 soldiers wili go through the training program in the next 10 years. In such cases it is better to re-write the sen¬ tence so that the number does not come at the beginning. in the next 10 years, 154,612 soldiers will go through the training program. An example of where we should break one of the above rules is in the čase of two consecu- tive numbers. If we write: ••• 2 3-inch wrenches ...' or 11 60-ohm resistors...' then we run the risk of the reader misread- ln g the information or at least having to go '... two 3-inch menches...' or '... eleven 60-ohm resistors...' the information becomes much easier to ab- sorb and the risk of a costly error is much re- duced. Parallelism Employing parallelism within our docu- ments is one of the key ways of making our writing easier to read and to understand. Paral¬ lelism can take many forms, but in terms of technical writing it means that those parts of the text that function alike should be con- structed alike. A good example of parallelism is the list. Lists are simple arrays of items either embed- ded in the text or broken out of the text. Since the items in each array function alike, they should be constructed alike. In the follovving example we have a set of instructions for using a printer. a) Not parallel - the sentences giving in¬ structions are constructed differently: The instructions are as follows. (1) First, tum the power on. (2) The next thing is that a sheet of paper is inserted. (3) The margins and tabs should then be set, and the line spacing checked. (4) Finally, you can begin printing. b) Parallel - the sentences giving instruc¬ tions are constructed alike: The instructions are as follows. (1) First, tum the power on. (2) Next, insert a sheet of paper. (3) Then, set the margins and tabs and check the line spacing. (4) Finally, begin printing. Since we have used the same pattern for each stage of the printing process, we have made it 57 Paul McGuiness Mostovi xxxvi, št. i, 2002,53-58 much easier for the reader to follovv the proce¬ dure. Applying the same technique to an en- tire user manual can save words, time and money. Closely related to the problem of non-paral- lel construction is the all-too-common prac- tice of using a variety of words to refer to one thing without letting the reader know. For ex- ample, if we take a simple sentence like: First, the alloy was čast in a water-cooled mould and then the material was milled. The writer may know that the alloy and the material are one and the same, but the reader cannot be sure from reading this sentence. In the next example we have instructions for us¬ ing a machine. Prior to attempting to operate the machine you should make sure that the device is turned on. Having satisfied yourself that equipment is functioning properly, you may commence Pro¬ cessing the material or start to load new powder into the hopper of the injection moulder. The fmished samples that are ejected from the dies can either be placed on the aluminium tray, wire netting or metal box. After reading this it is hard to believe that a potential operator would be in any position to begin working on the machine—or the device? In just three sentences we have jumped from machine, to equipment, to device, to injection moulder and then to dies. At the same time we have been working with material, powder and samples. One solution to this problem is to use just one word to describe something; however, this is rather inelegant, restricting and the con- stant repetition can be boring for the potential operator. A better solution is to link the words in such a way that the reader is always aware of exactly what it is that we are referring to. In the example below the text has been re-written in this way. Make sure the injection-moulding machine is switched on before you try and operate it. Check that the machine is working correctly before you start to process the powder already in the machine or to load newpowder into its hopper. The processed powder samples, which are ejected from the moulder's dies, can be placed on the aluminium tray, the wire netting or the metal box. The use of 'the' before the three options for the placing of the ejected samples also helps to clarify this point. Bibliography Day, R. A., Scientific English, Oryx Press, Pheonix, 1995 Perry, C. R., The Fine Art of Technical Writ- ing, Blue Heron Publishing, Portland, 1991 The Economist Style Guide, Profile Books Ltd, London, 1998 Blake, G. & Bly, R. W., The Elements of Tech¬ nical Writing, Macmillan, New York, 1993 Carey, G. V., Mind the Stop, Penguin Books, London, 1976 58 Mostovi 2002 Problemi pri prevajanju upravne terminologije v italijanščino Nada Zajc Problemi pri prevajanju upravne terminologije v italijanščino Povzetek Članek obravnava problematiko prevajanja strokovne terminologije v italijanski jezik. Na dvojezičnem območju Slovenske Istre je prevajanje del dvojezičnega poslovanja, ene izmed po¬ sebnih pravic italijanske narodne skupnosti. Pri prevajanju strokovnih besedil prevajalec upora¬ blja različne pripomočke, mora pa se tudi specializirati in si pridobiti ustrezne izkušnje. Prevaja¬ lec pri prevajanju upravnopravnih besedil ne razpolaga s standardizirano terminologijo, zato si pri vzpostavljanju strokovnega prevodnega termina izoblikuje metode dela. Pri reševanju težav se za najuspešnejšo izkaže strategija terminološkega oziroma prilagojevalnega prevajanja, ki vključuje uporabo zakonodajne literature. 1. Priprave na prevajanje strokovnih besedil Prevajanje, s katerim se na narodnostno me¬ šanem območju zagotavlja dvojezično poslova¬ nje in s tem uresničuje posebna pravica narodne skupnosti, je odgovorna naloga. Ker gre za pre¬ vajanje strokovnih besedil, mora prevajalec postati strokovni prevajalec in se specializirati za prevajanje strokovne terminologije s posamezne¬ ga področja. Strokovni prevajalec lahko neguje svojo specia¬ lizacijo v tujih jezikih in v strokah, v katerih se je specializiral, s sistematičnim pridobivanjem stro¬ kovnih izrazov v več jezikih na različne načine. Izkušnje si pridobiva z udeležbo na strokovnih oziroma terminoloških seminarjih in strokovnih srečanjih in seminarjih 1 , kjer spozna nove izraze ln tu di nove strokovnjake iz posamezne stroke, te Pa pozneje lahko pridobi za sodelavce, strokovne lektorje ali strokovne izvedence. Prevajalec oziro- ma prevajalka redno in sistematično spremlja tudi strokovno literaturo in si ustvarja knjižnico. Ogromno dragocenih izkušenj pa si prevajalec pridobi na strokovnih izpopolnjevanjih v tujini. Kot primer navajam seminarje OST v Ljubljani. Pri pripomočkih so prevajalcu na voljo slovarji (žal je bera italijanskih splošnih dvojezičnih slo¬ varjev bolj skromna, dvojezičnih terminoloških slovarjev pa skorajda ni, razen svetlih izjem). V mislih imam dva slovarja, ki sta izšla pred nedav¬ nim, in sicer Veliki italijansko-slovenski slovar Sergija Šlenca, to je splošni slovar, in Slovensko- italijansko-nemški pravni leksikon avtorjev Karla Primožiča, Aleksandra Ferija in Pavla Apovnika, ki je terminološki - področni slovar. Prevajalec lahko razpolaga še z drugimi pripo¬ močki, na primer s podatkovnimi bazami, ki so na voljo prek interneta. Najbolj znani sta domača EVROTERM in evropska EURODICAUTOM. Do¬ ber pripomoček je tudi računalnik z vgrajenimi kontrolniki besedil. Prevajalec si časovno lahko olajša prevajanje s pomnilniki prevodov in stroj¬ nim prevajanjem, a to je še dokaj v povojih. Naj- verodostojnejši pa bodo primeri s terminološki¬ mi izrazi, ki jih bo našel v strokovnih, še posebej zakonodajnih besedilih. 59 Nada Zajc Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 59-66 2. Vzpostavljanje strokovne terminologije v prevodih Kakšne pa so metode dela pri vzpostavljanju strokovnega prevodnega termina? Glede na pomanjkanje slovarjev in termino¬ loških baz s slovensko-italijansko kombinacijo si prevajalec pri prevajanju zahtevnega termino¬ loškega izraza na podlagi pridobljenih strokov¬ nih izkušenj lahko sam izoblikuje metodo dela, ki mu pomaga, da pride do želenega in termino¬ loško ustreznega izraza. Proces ima lahko več sto¬ penj. NALOGA: Prevod strokovnega termina v tuj jezik I. STOPNJA razumevanje izraza (ob po¬ moči strokovnega sodelavca in domače zakono¬ daje); II. STOPNJA uporaba slovarja; III. STOPNJA pregled razpoložljive tuje zako¬ nodaje, strokovnih besedil ipd.; IV. STOPNJA pregled zapiskov s seminarjev; V. STOPNJA pogovor s strokovnim lektor¬ jem oziroma domačim ali tujim strokovnjakom; VI. STOPNJA prevod; VII. STOPNJA lektura celotnega besedila. REZULTAT: Strokovni terminološki prevod v tujem jeziku Prva stopnja zajema razumevanje izraza. Mor¬ da je ta prevajalcu zaradi splošne razgledanosti že takoj razumljiv, sicer pa lahko poišče pomoč stro¬ kovnega sodelavca. Sledi druga stopnja, ta predvi¬ deva uporabo slovarja. Prevajalec konzultira slo¬ varje, ki jih ima na razpolago. Ko je prevajalec že izkušen, si lahko ogleda le obrazložitev pojma v enojezičnem slovarju tujega jezika (npr. v vo- kabulariju). Tretja stopnja je pri vsem najpo¬ membnejša. Saj - drugače od splošne obraz¬ ložitve pojma, ki ga daje vokabularij - ponujajo zakonodajna in druga strokovna literatura ter ter¬ minološke banke natančne definicije posamez¬ nih pojmov. Na četrti stopnji si prevajalec ogleda še svoje zapiske s seminarjev ali druge osebne za¬ piske, kjer se je morda že srečal s takim termi¬ nom. Naslednja stopnja je pogovor s strokovnim lektorjem in/ali tujim strokovnim sodelavcem; tega prevajalec opravi po potrebi, če želi dobiti še dodatno mnenje. Sledi priprava prevoda. Če gre prevod v objavo, se celotna procedura konča z lekturo strokovnega lektorja. Izdelek, ki smo ga dobili, je strokovni terminološki prevod v tujem jeziku. Namenoma je uporabljen izraz tuj jezik, saj je taka metoda iskanja terminoloških ustrez¬ nic, ko gre za strokovno terminologijo, možna in uspešna v vseh tujih jezikih. Postopek iskanja oziroma preverjanja termino¬ loško ustreznega prevoda s poudarkom na razu¬ mevanju strokovnega termina in na poznavanju zakonodajne literature bi zaradi večje pregledno¬ sti lahko poenostavili in strnili v dve stopnji. Poi¬ menovali bi ju lahko SLOVAR in ZAKONODAJA. Prva stopnja, SLOVAR, pomeni preverjanje ter¬ mina v dvojezičnem slovensko-italijanskem ozi¬ roma italijansko-slovenskem slovarju in v voka- bulariju. Sem spada razumevanje strokovnega termina. Že tu se prevajalec lahko posvetuje s strokovnim sodelavcem oziroma strokovnim lek¬ torjem ter si ogleda možne prevode in razlage v dvojezičnih in enojezičnih slovarjih. Druga stop¬ nja, ZAKONODAJA, pomeni preverjanje termina v zakonodaji. Sem spadajo vsi možni tiskani stro¬ kovni zapisi, in sicer zakonodajna in druga stro¬ kovna besedila, pa tudi podatki, pridobljeni na seminarjih in drugje. 3. Nekateri prevajalski problemi s področja upravne terminologije Opremljeni s pripomočki in podkrepljeni s oglejmo nekatere prevajalske probleme, ki na- strokovnimi izkušnjami in metodo vzpostav- stajajo pri prevajanju besedil z upravno termino- ljanja strokovnih prevodnih ustreznic si sedaj logijo. 60 Mostovi 2002 Problemi pri prevajanju upravne terminologije v italijanščino V magistrskem delu, na podlagi katerega je na¬ stal članek, je bil obravnavan korpus besedil z okrog 2000 tipkanih strani uradnih dvojezičnih aktov, objavljenih v Uradnih objavah Primorskih novic v štiriletnem obdobju 1995-98. Upravna terminologija je najbolje razvidna iz nalog, ki jih opravlja občina in jih smiselno lahko zaokrožimo na sedem področij: upravnopravno področje, volitve, finančno poslovanje, gospodar¬ ske dejavnosti, urejanje prostora, družbene dejav¬ nosti ter javni red in mir. V občinskem poslo¬ vanju se prepletajo številni pravni izrazi, najpogosteje iz upravnega prava, finančnega pra¬ va, gospodarskega prava in davčne zakonodaje. Tako smo nekako poskušali definirati področje našega raziskovanja. Kaj pa lahko povemo o pre¬ vajanju? Kako se prevajalci v bistvu spoprijema¬ mo s prevajanjem strokovne - upravne termino¬ logije? 3.1 Različne strategije prevajanja V strokovni literaturi zasledimo, da se prevajalci s strukturnimi in z leksikalnimi razlikami med jeziki spoprimejo na različne načine. Taylor 2 po¬ vzema devet Malonejevih prevajalskih strategij. Pr¬ vih osem predstavi kot pare in tako dobimo tele strategije: ekvacija - substitucija, divergenca - kon¬ vergenca, amplifikacija - redukcija, difuzija - kon¬ denzacija in reordering oziroma preurejanje. Bakerjeva 3 priporoča prevajalcu, da ob pomanj¬ kanju ekvivalence na besedni ravni posamezen pojem prevede z izbiro bolj splošne besede (super- ordinate), z nevtralnejšo besedo oziroma manj izrazitim izrazom, z zamenjavo kulturno pogoje¬ nega izraza z ustreznim izrazom v ciljnem jeziku (cultural substitution); z uporabo izposojenke, hidi z dodatnim pojasnilom; ter s parafrazira¬ njem. Problematiki prevajanja strokovne in s tem tudi upravne terminologije pa se najbolj približa Apovnik v svojem članku Zvrstnost in izvor prav¬ nih besedil - kriterij za prevajalsko strategijo? 4 . Pravi, da pri prevajanju strokovnih besedil pre¬ vajalec izbira med prevajalsko strategijo prila¬ gajanja, tu gre za terminološko prevajanje, in pre- nosniškim prevajanjem, ki pomeni čim bolj dobesedno prevajanje. Z izbiro strategije prenosniškega - dobesednega prevajanja bo prevajalec skušal izraz prevesti (oz. prenesti v drug jezik) čim bolj dobesedno. Temu pravi Apovnik prenosniško prevajanje. Ob tem opozori, da so tedaj potrebne prevajalčeve opom¬ be k prevedenemu besedilu, in dodaja, da pre¬ vajalčevo pojasnjevanje kaže na težave pri preva¬ janju ter pomeni možnost, da naslovnik prevoda posameznega pojma ne bo povsem razumel. Pri strategiji prilagojevalnega - terminološke¬ ga prevajanja pa bo prevajalec prevod prilagodil sistemskemu okolju naslovnika in izbral strokov¬ ni izraz, ki vsaj približno ustreza pomenu izrazov v izvirnem besedilu. 3.2 Prevajalski problemi, obravnavani po področjih Preden si v nadaljevanju ogledamo, kako se te strategije obnesejo v praksi, poskusimo odgovori¬ ti na vprašanje, na kakšne težave lahko prevaja¬ lec naleti pri prevajanju upravne terminologije. Oglejmo si jih po posameznih področjih. Na upravnopravnem področju so najpogo¬ stejši termini iz upravnega prava. Za izraz poslov¬ nik dobimo v zakonodaji termin regolamento in¬ terno, ko gre za ministrski svet, in regolamento, ko gre za občinski svet. Izraz javno glasovanje je lahko kar majhna past za prevajalca. Saj v ita¬ lijanščini ne gre za izraz javen v smislu pubblico, ampak v smislu palese - očiten, jasen. Pri hitrem postopku pri sprejemanju občinskih aktov je za¬ nimivo, da ima italijanska strokovna terminolo¬ gija nekoliko drugačen pristop, kar se tiče tega postopka. Hitri postopek pojmuje kot nujni po¬ stopek -procedimen to d’urgenza. Pri volitvah mora prevajalec pri prevajanju izraza redne volitve paziti, da ne uporabi izraza elezioni regolari, ker bi to pomenilo, da je šlo za re¬ gularne, ne pa za redne volitve, torej elezioni ordi- narie. Enako velja za redno sejo sveta - seduta or- dinaria del consiglio. Izrazi pri pisnem glasovanju lahko prav tako delajo veliko preglavic. Še poseb¬ no očitna je težava pri dvojezičnih glasovnicah, 3 Taylor, 1998 Baker, 1992 Apovnik, 2000, v Mostovi XXXIV 6i Nada Zajc Mostovi xxxvi, št. i, 2002,59-66 kjer je v slovenščini navadno pod vprašanjem na¬ pisano samo ZA in PROTI. Tedaj ima prevajalec dve možnosti: ena je, da vprašanje na vrhu glaso¬ vnice oblikuje tako, da glasovalec lahko odgovori s SI ali NO, kot je to v navadi pri italijanskih voli¬ tvah. Druga, uporabnejša možnost pa je, da pre¬ vede prilagojevalno z zamenjavo. ZA - FAVORE- VOLE in PROTI - CONTRARIO. Pri prevajanju finančnih terminov mora biti prevajalec pozoren na to, da se termini v javnih in zasebnih podjetjih lahko razlikujejo. V javnih podjetjih so na primer prihodki in odhodki - en- trate e spese, v zasebnih pa ricavi e costi. Finančni posli se sklepajo s pogodbami. Za javno upravo so zelo pomembne pogodbe o oddaji (izvedbi) del. Italijanski termin je contratto cFappalto. Prevod oddaja del - appalto sodi v strategijo kondenza¬ cije. Nasprotno gre pri nepovratnih sredstvih - mezzi a fondo perduto - za strategijo difuzije. Prevajalec mora tudi pri prevajanju terminov iz gospodarskih dejavnosti rabiti različne strategije. Za uporabo prilagojevalne strategije gre pri pre¬ vodu firme, saj se ta prevaja različno. Za kapital¬ ske družbe se prevaja kot denominazione sociale, za osebne družbe pa ragione sociale. Nadzorni svet v družbi je collegio sindacale. Javna dobrina se prilagojevalno prevaja kot bene pubblico. Zato izraza bene pubblico ne moremo prenosniško prevajati kot javno dobro. Pojmu javno dobro ustreza pojem demanio pubblico oziroma bene de- maniale. V terminologiji, ki zadeva gospodarske javne službe, termin kanalizacija kaže na lažnega prijatelja. Kajti prevod pojma ni canalizzazione (to so le kanali), pač pa fognature. Izposojenke so le včasih lažni prijatelji, sicer lahko nekoliko olajšajo prevajanje. Tako kot pri rabi izposojenke subvencioniranje - sovvenzionamento, ko gre za strategijo ekvacije - izenačitve. Termini, ki označujejo področje urejanja pro¬ stora, so lahko prevedeni na podlagi prilagojeval¬ ne ali prenosniške strategije. Pri prenosniškem prevajanju bi bil zazidalni načrt - piano di costru- zione/edificazione, ureditveni načrt - piano regola- tore in lokacijski načrt - piano di ubicazione. Lahko gre za konvencijo nekega območja in so dobesedni prevodi sprejemljivi. Toda le na prvi pogled. Nejasnosti postanejo izrazitejše, če se od¬ daljimo od sklenjenega območja in si prevod ogledamo v luči evropske zakonodaje. S preno- sniškim načinom prevajanja smo dobili 'načrt iz¬ gradnje', 'regulacijski načrt' in 'načrt postavitve'. Samo za enega se razume, da je regulacijski načrt. Opredelitev načrta izgradnje in načrta postavitve pa je nejasna. Italija, ki je članica EU, pozna: piano regolatore generale comunale - splošni občinski regulacijski načrt, in piani regolatori particolareggiati comunali - podrobnostne zazidalne načrte občine (ali kra¬ tko piani particolareggiati) - cfr. Deželni urbani¬ stični zakon iz leta 1992. Če sklepamo po strokov¬ nih terminih, ki so dosegljivi v EURO- DICAUTOMU, so to tudi kategorije evropskega pra¬ va, saj nam ta terminološka baza EU ponudi izraz piano particolareggiato (to bi na podlagi prila¬ gojevalne strategije ustrezalo našemu zazidal¬ nemu načrtu) in piano regolatore delle infrastruttu- re (to bi ustrezalo našemu lokacijskemu načrtu). Za zdaj je še možno pri prevajanju na tem področju uporabljati obe strategiji, vendar je pričakovati, da se bo z vstopom Slovenije v EU, če ne že prej, začel proces, ki bo težil k uporabi enotne strokovne ter¬ minologije. Izmed družbenih dejavnosti si oglejmo šol¬ stvo. Izraz ravnatelj je preveden prilagojevalno kot preside. Zanimivo je, da je ciljna publika spr¬ va uporabljala ta izraz le za ravnatelje gimnazij, za ravnatelje osnovnih šol pa izraz il direttore (m. sp.) oziroma la direttrice (ž. sp.). Pri preverjanju terminov v italijanski zakonodaji ugotovimo, da se v italijanskem sistemu ravnatelj nižjih razre¬ dov osnovne šole imenuje direttore, da pa je rav¬ natelj višjih razredov osnovne šole preside. Ker sta pri nas nižja in višja stopnja združeni v enotno osnovno šolo, je na podlagi prilagojevalne strate¬ gije uveden termin preside. Tudi za reševanje prevajalskih težav pri javnem redu in miru je pomembno poznavanje strokov¬ ne terminologije. Eden od ukrepov ob nepravil¬ nem parkiranju je blokiranje vozila - il blocco del veicolo con attrezzo a chiave. Tu gre za primer stra¬ tegije amplifikacije in prilagojevalnega pre¬ vajanja: tako je v ciljnem jeziku dodan izraz con attrezzo a chiave, ki ga v izvirnem jeziku ni. Analiza kaže, da se strokovni izrazi sicer pre¬ vajajo na podlagi strategij, ki jih omenjata Taylor in Bakerjeva, vendar sem opazila, da se prevajal¬ ski problemi v upravni terminologiji (in s tem tudi strokovni terminologiji na splošno) vrtijo predvsem okoli dvojnosti, ki jo je na podlagi dol¬ goletnih izkušenj poudaril Apovnik: ali naj bo be¬ sedilo prevedeno dobesedno - prenosniško ali prilagojevalno - terminološko. 62 Mostovi 2002 Problemi pri prevajanju upravne terminologije v italijanščino 4. Reševanje prevajalskih problemov Oglejmo si sedaj, kako bi se lotili reševanja po¬ sameznih problemov, in vzemimo tri vzorčne primere. 4.1. Za prvi primer vzemimo termin najem¬ nik . Termin zasledimo v Odloku o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem - Decreto concernente i requisiti ed i criteri per Vassegnazione in locazione degli alloggi popola- ri (UL, 49/95) in v Odloku o oddajanju poslovnih prostorov v lasti Občine Piran v najem - Decreto concernente Vassegnazione in locazione dei locali d'affari di proprieta del Comune di Pirnno (UL, 72/ 95). 1. PRIMER TERMIN: najemnik A) PRENOSNIŠKO PREVAJANJE (SLOVAR) Slovensko-italijanski slovar (Kotnik, 1972) najemnik: affittuario, pigionale PREVOD: affittuario B) PRILAGOJEVALNO PREVAJANJE (ZAKONO¬ DAJA) Zakonodaja: L’EQUO CANONE - Disciplina delle locazioni di immobili urbani, L. 27 luglio 1978, n. 392. Art. 3 (Recesso del conduttore) £ m facolta delleparti consentire contrattualmente che il conduttore possa recedere in qualsiasi momento dal contratto dandone avviso al locatore, con lettera raccomandata, almeno sei mesi prima della data in cui il recesso deve avere esecuzione. Preverjanje v Velikem italijansko-slovenskem slo¬ varju (Šlenc, 1997): conduttore di un appartamento = najemnik stano¬ vanja PREVOD: conduttore Najprej pogledamo v slovar, nato še v zakono¬ dajo. Ker gre za področje, vezano na najemno po¬ godbo, bomo pogledali v ustrezen zakonik Codi- ce delle locazioni, ki govori tudi o odstopu najemnika. Iz zakonodajnega besedila je sicer razvidno, da je ustrezen izraz conduttore. A da ne bi pomotoma izbrali nepravilnega termina, pre¬ verimo še v dvojezičnem italijansko-slovenskem slovarju (Šlenc, 1997). Terminu najemnik v L1 to¬ rej ustreza prevod conduttore v L2. Tudi pri prevodu izraza najem oziroma najem¬ nik moramo biti pozorni na zanke, ki nam jih lahko nastavlja dobesedno - prenosniško prevaja¬ nje. V pogovorni italijanščini je najem lahko af- fitto, vendar se v pravnem jeziku uporablja izraz locazione. Najemnik pa je conduttore. V tem pri¬ meru gre za prilagojevalno prevajanje. Preno- sniški prevod affittuario bi pomenil zakupnika. 4.2. Za drugi primer vzamemo pogodbo o od¬ daji del - po zakonu o javnih naročilih. Primer zasledimo v Odloku o izvajanju proračuna obči¬ ne Piran - Decreto sulVattuazione del bilancio di previsione del Comune di Pirano, kjer je določeno, da morajo uporabniki proračunskih sredstev vsa javna naročila oddati s pogodbo - hanno Vobbli- go di dare in appalto tutti i lavori pubblici per con¬ tratto. 2. PRIMER TERMIN: pogodba o oddaji del A) PRENOSNIŠKO PREVAJANJE (SLOVAR) Slovensko-italijanski slovar (Kotnik, 1972) pogodba: contratto, trattato, patto, accordo oddaja: consegna delo: lavoro, opera PREVOD: contratto sulla consegna dei lavori B) PRILAGOJEVALNO PREVAJANJE (ZAKONO¬ DAJA) Zakonodaja: Legge quadro in materia di lavori pubblici, L. 11 febbraio 1994, n. 109. Art. 2 6. Ai sensi della presente legge si intendono: b) per procedure di affidamento dei lavori o per affidamento dei lavori il ricorso a sistemi di appalto o di concessione. Preverjanje v terminološkem slovarju Bluterm: appalto - Contratto col quale una parte assume, con organizzazione di mezzi necessari e con ges- tione a proprio rischio, il compimento di un'opera o di un servizio verso un corrispettivo di danaro. PREVOD: contratto d’appalto V tem primeru iščemo referenčno besedilo v Codice amministrativo. Najprej pogledamo v po¬ godbe javne uprave in tam zasledimo zakon o ja¬ vnih delih. Iz zakona ugotovimo, da je obravna¬ van tudi postopek oddaje javnih del. Ker gre v 63 Nada Zajc Mostovi xxxvi, št . i, 2002, 59-66 našem primeru za pogodbo in ker je iz slovenske¬ ga besedila razvidno, da to ni koncesijska pogod¬ ba, izberemo termin appalto. Če bi radi vseeno še preverili termin, to najhitreje storimo prek elek¬ tronskega terminološkega slovarja (Bluterm), ki nam da iskano definicijo. Na podlagi primera in razlage lahko sklenemo, da terminu pogodba o izvedbi (oddaji) del v L1 ustreza termin contratto d'appalto v L2. 4.3. Za tretji primer vzamemo termin zazidal¬ ni načrt . Termin zasledimo v Odloku o spremem¬ bi zazidalnega načrta Sečovlje-Košta - Decreto di modiftca al piano particolareggiato Sicciole-Costa (UO, 42/98), v Odredbi o javni razgrnitvi osnu¬ tka spremembe dela ZN turističnega kompleksa Bernardin v Portorožu - Ordinanza sull’esposizio- ne in libera visione della bozza di modifica ad una parte del Piano particolareggiato del Complesso tu¬ ristko di Bernardino a Portorose (UO, 18/98) in v številnih drugih dokumentih. Referenčno besedilo poiščemo v deželnem ur¬ banističnem zakonu dežele Furlanije -Julijske krajine, ki ga je v dvojezični obliki objavil Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta. Iz pri¬ merjave terminov v obeh zakonodajnih besedi¬ lih ugotovimo, da terminu zazidalni načrt v L1 ustreza v L2 termin piano regolatore particolareg¬ giato ali na kratko piano particolareggiato. 5. Sklepne ugotovitve Iz opisanih primerov ugotovimo, da prevajal¬ ske probleme pri prevajanju strokovne upravne terminologije uspešno rešujemo s strategijo prila- gojevalnega - terminološkega prevajanja oziro¬ ma, z drugimi besedami, z uporabo strokovne - zakonodajne literature. Prenosniško prevajanje pa pride v poštev le, ko v sistemu strokovnega jezika, v katerega se prevaja, ni ustreznega termi¬ na. Gre torej za kompleksno problematiko, ki jo je treba tudi kompleksno reševati. Do sedaj pa se še nismo vprašali, zakaj včasih nastajajo različni prevodi, enkrat dobesedni, drugič terminološki. 3. PRIMER TERMIN: zazidalni načrt A) PRENOSNIŠKO PREVAJANJE (SLOVAR) Slovensko-italijanski slovar (Kotnik, 1972) zazidalni: (ni geslaj zidati: murare, costruire, edificare načrt: piano, progetto, disegno; načrt hiše: piano di una časa PREVOD: piano di costruzione/edificazione B) PRILAGOJEVALNO PREVAJANJE (ZAKONO¬ DAJA) Legge regionale 19 novembre 1991, n. 52 Norme regionali in materia di pianificazione terri- toriale ed urbanistica Deželni zakon z dne 19. novembra 1991, št. 52 Deželna določila na področju ozemeljskega in urbanističnega načrtovanja. Art. 42 Al fine di favorire un’organica attuazione dellepre- visioni del Piano regolatore generale comunale, i Comuni provvedono alla formazione di appositi piani regolatori particolareggiati di iniziativa pub- blica o di iniziativa privata con Vosservanza delle disposizioni delpresente Capo. 42. člen Da bi zagotovile skladno izvajanje določil gene¬ ralnega občinskega regulacijskega plana, izde¬ lajo občine posebne podrobnostne zazidalne plane na javno ali zasebno pobudo ob upoštevanju naslednjih členov. PREVOD: piano (regolatore) particolareggiato Odgovor bi lahko našli v tem, da na dvojezičnem obalnem območju ni standardizirane upravne italijanske terminologije, prav tako kot ni za to določenih organov, ki bi se s tem ukvarjali. Morda bo glede tega več reda vnesel zakon o jeziku, saj ta predvideva ustanovitev organa, ki bo ugotavljal pravilnost jezika. Upati je, da bo analo¬ gno nacionalnemu organu tudi na dvojezičnih območjih zaživel organ za jezik narodnosti oziro¬ ma za drugi uradni jezik. Seveda bo ta organ imel veliko dela. Kajti ob prej navedeni ugotovitvi, da ni standardiziranih terminov, bo moral najprej 64 Mostovi 2002 Problemi pri prevajanju upravne terminologije v italijanščino vzpostaviti oziroma uvesti in nato standardizirati posamezen temin v drugem jeziku (L2). Za zdaj je prevajalec tisti, ki prvi uvede nov strokovni termin v drugem uradnem jeziku, in ta termin gre nato kot del uradnega dokumenta v javno objavo. Prav zaradi tega, ker pri nas ni ustreznih strokovnih terminoloških slovarjev in ker upravna terminologija še ni standardizirana, Bibliografija Strokovna - jezikoslovna in druga besedila Ahrens, H. 1994. "Terminologa a translational disci¬ pline" in Perspectives: Studies in Translatology, Co- penhagen: Museum Tusculanum Press, University of Copenhagen. Apovnik, P. 2000. "Zvrstnost in izvor pravnih besedil - kriterij za prevajalsko strategijo?" v Mostovi št. 2000/ XXXIV. Ljubljana: DZTPS. Baker, M. 1992. In other words, A coursebook on transla- tion. London and New York: Routledge. Bejoint, H. 1988. Scientific and Technical Words in General Dictionaries in International Journal ofLex- icography, Vol. 1 No. 4. Oxford University Press. Chiuchih, A.-Bernacchi, M. 1993. Manuale di tecnica e corrispondenza commerciale. Perugia: Guerra edizio- ni. Gabrovšek, D. 1998. "When language dictionaries no longer suffice: the field dictionary" v IATEFL news- leter n. 8/98. Ljubljana: Založba Tuma. Katerinov, K. 1984. La lingua italiana per stranieri. Pe¬ rugia: Edizioni Guerra. Komac, M. 1999. Varstvo narodnih skupnosti v Repub¬ liki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Krstič, A. 1999. "Prevajanje zakonodaje Evropske uni¬ je" v Mostovi št. 1999/XXXIII. Ljubljana: DZTPS. Omerza, A. 1994. Poslovni priročnik za prevajalce. Ljubljana: OST. Omerza, A. 1998. Vaja. Ljubljana: OST. Omerza, A. 1998. "Prelomni čas" v Mostovi št. 1998/ XXXII, Ljubljana: DZTPS. Omerza, A. 1999. Seminar ustvarjalno izobraževanje. Ljubljana: OST. °wens, R. 1996. The Translator's Handbook. London: Aslib, The Association for Information Managment. Key, A. 1995. Essays on terminology. Amsterdam/Phila¬ delphia: John Bejamins Publishing Company. ^rggs, F. W. 1988. Book review: "Walne, Peter (Ed): Dic- tionary of Archival Terminology", v International je reševanje prevajalskih problemov toliko težje. Opravljena analiza je pokazala, da se problemi pri prevajanju strokovne terminologije uspešno rešujejo z uporabo ustrezne zakonodajne literatu¬ re. Ob tem ugotavljam, da ne gre le za prevajanje, ampak tudi za vzpostavljanje strokovne termino¬ logije na upravnopravnem področju v občin¬ skem poslovanju. Journal of Lexicography, Vol. 1. No. 4. Oxford: Ox- ford University Press. Riggs, F. W. 1989. "Terminology and Lexicography: Their Complementarity" v International Journal of Lexicography, Vol. 2. No. 2. Oxford: Oxford Universi- ty Press. Sager, J. C. 1990. A Practical Course in Terminology Processing. Amsterdam/Philadelphia: John Ben- jamins Publishing Company. Snell-Hornby, M. 1988. Translation Studies. An Inte- grated Approach. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Swales, J. M. 1990. Genre Analysis. English in academic and research settings. Cambridge/Netv York/Port. Chester/MeIbourne/Sydney: Cambridge University Press. Taylor, C. 1998. Language to language. A practical and theoretical guide for Italian/English translators. Cam¬ bridge: Cambridge University Press. Vintar, Š. 1999. "Računalniška orodja za prevajanje" v Mostovi št. 1999/XXXIII. Ljubljana: DZTPS. Željko, M. 2000. "Pomnilniki prevodov v praksi" v Mostovi št. 1999/XXXIII. Ljubljana: DZTPS. Zakonodajna besedila Bollettino Ufpciale delta Regione Autonoma Friuli-Ve- nezia Giulia, Trieste: GraficaVeneta. Codice amministrativo. 1995. Napoli: Esselibri-Simone. Codice civile. 1986. Piacenza: Časa editrice La Tribuna. Codice penale e di procedura penale. 1988. Milano: Piro- la editore. Codice della navigazione marittima e aerea. 1995. Mi¬ lano: Editore Ulrico Hoepli. Codice delte locazioni. 1995. Piacenza: Časa editrice La Tribuna. Costituzione della Repubblica Italiana - Ustava Italijan¬ ske republike 1983. Ronchi dei Legionari: Centro Culturale Pubblico Polivalente. Costituzione della Repubblica di Slovenia 1992 (traduzi- one in lingua italiana di Branko Furlan). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 65 Nada Zajc Mostovi xxxvi, št. i, 2002,59-66 Infortunistica stradale, guida al rilevamento immediato dell'incidente stradale ed incombenze d'ufficio. 1993. Rimini: Maggioli editore. Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana. Roma: Zec- ca dello Stato. Kazenski zakon Republike Slovenije. 1994. UL št. 63/94. Ljubljana: Uradni list RS. Nuovo codice della strada, 1994. II Regolamento. Piacen¬ za: Časa editrice La Tribuna, Nuovi quattro codici: civile e di procedura civile, penale e di procedura pe- nale. 1995. Piacenza: Časa editrice La Tribuna. Osimski sporazumi. 1977. Koper: Založba Lipa. Prepisi o lokalnih volitvah in političnih strankah. 1994. Ljubljana: ČZ Uradni list RS. Slovenija, Italija. Bela knjiga o diplomatskih odnosih. 1996. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Re¬ publike Slovenije. TRADUZIONI detle prescrizioni accolte dalle assemblee comunali e vigenti nei territori bilingui dei comuni di Capodistria, Isola e Pirano. (1959-1992). Capodis- tria: Editore "Assemblea comunale di Capodistria". Uradne objave. Koper: 1996-1998. Primorske novice ČZD, d. o. o. Uradni list Republike Slovenije, 1995-1996. Ljubljana: ČZ Uradni list RS. Ustava Republike Slovenije. 1991. UL št. 33. Ljubljana: ČZ Uradni list RS. Zakon o prevozih v cestnem prometu. 1994. UL št. 72. Ljubljana: ČZ Uradni list RS. Zakon o splošnem upravnem postopku. 1999. UL št. 80. Ljubljana: ČZ Uradni list RS. Zakon št. 142/1990: Reforma krajevnih uprav, Prevod v slovenščino in slovar upravnih izrazov. 1991. Trst: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Zakon št. 52/1991: Urbanistični zakon, Prevod v slo¬ venščino. 1992. Trst: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Zakon o gospodarskih družbah. Ljubljana. 1993. ČZ Uradni list RS. Zakon o kazenskem postopku. 1994. UL št. 63. Ljublja¬ na: Uradni list RS. Slovarji Apovnik-Primožič-Feri. 1999. Slovenski pravni leksikon. Ljubljana: OST Svetovalne storitve: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Corbeil, J.-C.-Archambault, A. 1994. Veliki slikovni slov- ensko-angleško-nemško-italijanski slovar. Ljubljana: DZS. Del Giudice, F. 1999. Dizionario di amministrazione, contabilitf e finanza, 1999. Napoli: Edizioni giuridiche de Simone. Kotnik, J. 1972. Slovensko-italijanski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Pittfno, G. 1992. Sinonimi e contrari. Dizionario fraseo- logico delle parole equivalenti, analoghe e contrarie. Bologna: Zanichelli Editore. Mazzi, D. 1982. Dizionario dei termini giuridici e am- ministrativi delle lingue croata o serba e italiana - Ri- ječnik pravnih i administrativnih izraza na hrvat- skom ili srpskom i talijanskom jeziku. UIIF-UPT 1982. Trieste: Edizioni LINT. Palazzi, F.-Folena, G. 1992. Dizionario della lingua ita¬ liana. Torino: Loescher Editore. Šlenc, S. 1997. Veliki italijansko-slovenski slovar. Ljub¬ ljana: DZS. Zingarelli, N. 1994. Lo Zingarelli. Vocabolario della lin¬ gua italiana. Bologna: Zanichelli Editore. Internetni naslovi Vladni strežnik: www.sigov.si/slovar.html Siolov strežnik: www.siol.net Strežnik Oddelka za prevajanje in tolmačenje FF v Ljubljani: www.ff.uni-lj.si/prevaianje/default.htm EURODICAUTOM: eurodic.ip.lu/ EVROTERM: www.sigov.si/evroterm/ BLUTERM: www2.eurac.edu:4711/ GARZANT1: www.garzanti.it 66 Mostovi 2002 Glosar švicarske nemščine: Prvi del Mia Kiefer Glosar švicarske nemščine: Prvi del Uvod Švicarska nemščina Nemški jezik ni le uradni jezik v Zvezni republiki Nemčiji, temveč tudi uradni jezik v Avstriji in Švici. Pri svojem dolgoletnem prevajalskem delu, kjer prevajamo tudi besedila iz Švice in Avstrije, sem ugotovila, da obstajajo precejšne razlike v jeziku »nemške nemščine« in v jeziku »avstrijske oziroma švicarske nemščine«. Švica (in Avstrija, včasih vključno s področjem južne Nemčije) ima za določene pojme popolnoma svoje izraze, večinoma francoskega porekla, kar je razumljivo, saj je eden od jezikov v Švici tudi francoščina. Poleg tega se v »švicarski nemščini« zasledijo tudi zastareli izrazi (pripomba: nekateri švicarski kantoni so zelo konzervativni) in izrazi iz narečnega jezika. Tu sem obdelala predvsem najpogostejše izraze s področja prometa, politike, preživnin in pravosodja. Einfiihrung Schweizerdeutsch Die deutsche Sprache ist nicht nur in der BRD Amtssprache, sondern auch in Osterreich und in der Schweiz. Im Laufe meiner langjahrigen Ubersetzungstatigkeit stellte ich fest, dass es erhebliche Unterschiede im „Deutschen" und im „Osterreichischen und/oder Schweizerdeut- sch" gibt. Die Schweiz (wie auch Osterreich und einige Teile Stiddeutschlands) vervvendet fiir bestimmte Begriffe eigene Ausdriicke, die grofiteils romanischen Ursprungs sind (franz., ital.) Auišerdem findet man im Schweizerdeutsch auch Ausdriicke, die iiberholt sind (Anmerkung: einige Schweizer Kantons sind sehr konservativ) wie auch mundartliche Ausdriicke. Hier wer- den die haufigsten Ausdriicke aus Verkehr, Politik, Unterhalt und Justiz behandelt. švicarsko A~ das Abonnement die Absenz die Administration die administrative Umtriebe der Advokat die Akklamation der Alimentenschuldner das Altersjahr die Ambiance die Amtsentsetzung Anno 1840 nemško slovensko 67 68 die Identitatskarte der PersonaIausweis osebna izkaznica 69 Mia Kiefer Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 67-70 70 Mostovi 2002 Anton Omerza Anton Omerza PREDSTAVI SE VAM Kasilda Bedenk Tvoje ime Kasilda (skrajšano Silda) me navaja k misli, da nisi samo Slovenka. Si mogoče dvojezična, z enakovrednim znanjem slovenskega in nemškega jezika? Po rodu sem Slovenka, rojena slovenskim staršem v Ljubljani. Moje ime pa je špansko, gotskega izvora (sv. Casilda je zavetnica Tole¬ da). Vendar (žal) nimam nič španske krvi. Ime sem podedovala po mami; do lanskega leta, ko se je po hudi bolezni poslovila od nas, sva bili dve s takim imenom v Sloveniji, sedaj sem ver¬ jetno edina. Sem pa zgodnje otroštvo in vse počitnice do konca osnovne šole preživela pri starih starših v Avstriji. Pravzaprav sem se naj¬ prej naučila govoriti nemško in šele zatem slovensko. Vse šole pa sem obiskovala v Slove¬ niji in tudi doma smo govorili le slovensko. Nemško sem govorila z avstrijskimi sorodniki (s starimi starši in stricema), zato ne morem reči, da sem dvojezična, sem pa oba jezika spoz¬ navala in uporabljala vzporedno, kar je prav gotovo prednost, drugače, kot če se tujega jezika učiš samo v šoli. Nemščine se v šoli ni¬ sem nikoli učila, le angleščino in francoščino. Kljub temu sem se odločila za študij nemškega in slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čeprav uporabljam oba jezika skoraj enakovredno, je moj materni jezik slovenšči¬ na, nemščina pa le prvi tuji jezik. Kaj to pomeni v tvoji praksi, v primerjavi z nami, ki smo le enojezični? Dvojezičnost kot kategorija je precej proble¬ matičen pojem. Kajti le redkokdo je dvojezičen v pravem pomenu besede - da namreč obvlada °ba jezika enakovredno na vseh ravneh in v vseh registrih. Če odraščaš na dvojezičnem ob¬ močju ali v dvojezični družini, je navadno en jezik t. i. družinski jezik ali jezik domačega okolja, drugi pa uradni ali šolski, torej tisti, v katerem se učiš v šoli, urejaš uradne zadeve in ga uporabljaš pri komunikaciji s širšim oko¬ ljem. Prednost tistih, ki so se tujega jezika naučili v tujejezičnem okolju in v zgodnjem otroštvu, je vsekakor velika, saj poznajo tudi ce¬ lotno družbeno-kulturno ozadje, imajo razvit občutek za različne slogovne ravni jezika in lažje prenašajo sporočila iz enega jezika v dru- 71 Predstavljamo vam Kasildo Bedenk Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 71-74 gega - poleg tega, da imajo pravilnejšo iz¬ govarjavo in intonacijo ter bogatejši besedni zaklad, seveda. Imaš tudi zaradi tega na fakulteti naziv lektorica za nemški jezik? Ne. Lektor je eden od visokošolskih uči¬ teljskih nazivov oziroma habilitacija, za katero je treba izpolnjevati nekaj pogojev (predvsem je treba imeti visokošolsko diplomo s tega po¬ dročja). V naziv lektorja smo imenovani za tri leta (po novem za pet let), nato je treba ponov¬ no prositi za izvolitev in to utemeljiti z aktiv¬ nim delom na svojem področju. Na univerzi ni mogoče poučevati ali dobiti delovnega mesta brez ustrezne habilitacije. Kakšna je torej vsebinska razlika med lek¬ torjem in drugimi nazivi na univerzi: asi¬ stent, docent, izredni, redni profesor ipd.? Docent, izredni in redni profesor so nazivi visokošolskih učiteljev. Za docenta na primer, ki je najnižji od teh nazivov, je treba imeti dok¬ torat in ustrezno bibliografijo za področje habi¬ litiranja (pri ocenjevanju objavljenih del mora doseči 20 točk) ter preverjeno pedagoško deja¬ vnost. Asistent je naziv za visokošolske sodela¬ vce; za prvo izvolitev je dovolj univerzitetna di¬ ploma, nadpovprečna uspešnost pri študiju in sposobnost za znanstveno delo. Lektorji so bili z novim zakonom o visokem šolstvu sprejeti med visokošolske učitelje za izvajanje jezi¬ kovnega pouka na univerzi. Za prvo izvolitev v naziv lektorja je poleg ustrezne diplome po¬ trebna triletna pedagoška praksa, vsaj tri leta delovanja v ustreznem tujem jezikovnem okolju ter sposobnost za strokovno in pe¬ dagoško delo; po novem je treba opraviti še javno preizkusno predavanje. Pri ponovni izvo¬ litvi v naziv je potrebna tudi ustrezna biblio¬ grafija. Večkrat sva sodelovala pri t. i. obrobnem dogajanju: na predstavitvi Poslovnega priročnika za prevajalce na FF, pri pred¬ stavitvi dopolnilnega izobraževanja pre¬ vajalcev na Andragoškem centru Slovenije, pri tvojem nastopu na okrogli mizi prevajalcev v Zagrebu. Kaj v ' Kasilda Bedenk je v študijskem letu 2002/2003 za današnjem času zate osebno pomeni tovrstna dejavnost? Predvsem ozaveščanje javnosti o zahtevno¬ sti prevajalskega in tolmaškega dela, saj to zahteva zelo vsestransko izobraženega, komu¬ nikativno sposobnega, inteligentnega in raz¬ gledanega človeka. Težko je sploh omejiti znanja in kompetence, ki jih mora imeti pre¬ vajalec ali tolmač, zato je tudi izobraževanje za ta poklic tako mnogoplastno in naporno. Sedaj si predstojnica * Oddelka za pre¬ vajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Če zmoreš odmisliti organi¬ zacijsko-prostorske težave, ki jih imate, kakšen je tvoj poglavitni strokovni izziv? Kako ga vidiš v razpetosti med strokov¬ nimi zmožnostmi in zahtevami na eni strani ter pričakovanji Bruslja na drugi strani? Kot predstojnica moram predvsem skrbeti za nemoten potek pedagoškega procesa in stroko¬ vno delo oddelka. Letos imamo vpisanih 313 študentov (od 2. do 4. letnika, saj nismo vpisali novih študentov v 1. letnik), pedagoške ure pa izvaja okoli 70 učiteljev (25 jih je zaposlenih na oddelku, drugi so z drugih oddelkov FF ali zu¬ nanji sodelavci). Že za sam »zagon« tega velike¬ ga »človeškega stroja« je nujen izreden organi¬ zacijski napor. V ustreznejših prostorih bi bilo to precej lažje, tako pa se moramo čim bolje znajti. Poleg tega delovni trg v Sloveniji (mini¬ strstva, vlada, gospodarstvo, prevajalske agen¬ cije in druge institucije) in v Bruslju (predvsem prevajalski in tolmaški službi pri Evropski ko¬ misiji in parlamentu) pričakujejo prvovrstno usposobljene diplomante, ki bodo lahko takoj začeli samostojno delati in prevzeli del izredne¬ ga delovnega zalogaja, ki čaka Slovenijo pred pristopom k EU in po njem. V tej razpetosti poskušamo vsi, ki smo soudeleženi pri izo¬ braževanju prevajalcev in tolmačev (učitelji in študenti), prispevati po svojih najboljših mo¬ čeh, da bo končni izid čim boljši. Kdor ve, v kakšnih razmerah delamo že vsa leta od usta¬ novitve oddelka, ve tudi, da besedna zveza »po svojih najboljših močeh« ni le fraza. Je krvavo res! Potrebni sta skrajna predanost in potr¬ pežljivost, da oddelek sploh še obstaja in živi. Žal je država, ki bi morala pač poskrbeti za to, slena kot lektorica na Univerzi v Gradcu. (Op. ur.) 72 Mostovi 2002 Anton Omerza da bo imela nekoč vrhunske (ali vsaj dobre) prevajalce in tolmače, nekaj let pozabljala na nas in dovolila, da smo životarili iz leta v leto. Po zaostritvi razmer v študijskem letu 2000/01 so se zadeve končno začele premikati in upa¬ mo, da se bodo do začetka naslednjega štu¬ dijskega leta 2002/03 dokončno uredile. Do¬ slej smo dobili nujno potrebna delovna mesta, s čimer se je rešilo žgoče finančno vprašanje, in finančna sredstva za nakup štirih dodatnih tol- maških kabin. Ostalo je prostorsko vprašanje, saj se še vedno »stiskamo« na 220 m 2 ; poleg predavalnic potrebujemo predvsem kabinete za učitelje ter ustreznejše prostore za tajništvo in knjižnico. Ustrezne službe v Bruslju naš po¬ ložaj skrbno spremljajo in nam pomagajo s pre¬ davatelji in z izobraževanjem naših učiteljev, predvsem učiteljev tolmačenja. Zelo cenijo, da smo uvedli podiplomski specialistični študij konferenčnega tolmačenja; za izvajanje tega smo dobili tudi finančno podporo. Za nasle¬ dnje študijsko leto smo spet razpisali 100 red¬ nih študijskih mest in 40 izrednih. Katera je največja ovira pri pridobivanju zunanjih sodelavcev za vaš oddelek, za dodiplomsko stopnjo študija in za podi¬ plomsko, ki ste jo uvedli to šolsko leto? Oviri sta dve: ker so to strokovnjaki iz prakse 2 dolgoletnimi prevajalskimi ali tolmaškimi izkušnjami, nimajo ustrezne habilitacije za vi¬ sokošolskega učitelja ali sodelavca, predvsem pa imajo zelo malo časa, saj se je treba na delo s študenti ustrezno pripraviti in popravljati njihove prevode ali seminarske naloge. Zato smo vsem kolegicam in kolegom, ki so poleg svojega stalnega dela ali zaposlitve pripravljeni posredovati svoje bogate izkušnje tudi našim študentom, zelo hvaležni in le upamo, da bodo 2 nami še sodelovali. Če primerjaš svojo generacijo in sedanjo generacijo študentov - v čem je poglavitna razlika med njima? Težko je posploševati, saj v vsaki generaciji vedno najdeš dobre in slabe študente. No, n ekaj splošnih značilnosti vendarle je. Sedanji Študenti so prav gotovo bolj razgledani in se Pogosto bolje znajdejo, kot smo se mi. Tu se Pozna predvsem vpliv medijev in dostopnost mformacij. Pogrešam pa pri nekaterih željo po znanju in voljo do dela. Prehitro so zadovoljni s svojim znanjem ali uspehom, premalo časa so pripravljeni žrtvovati za poglabljanje in širjenje znanja (tudi z bivanjem v tujini, za katerega bi bilo treba včasih zbrati denarce s priložno¬ stnim delom). Nekako ne izkoristijo možnosti, ki jih imajo v tej starosti (časovne in intelek¬ tualne), ker jim udobje pogosto pomeni več kot uspeh. Verjetno smo jih starši preveč razva¬ dili, zato je krivda naša in njihova. Kako gledaš na projekte vseživljenjskega učenja in na evropsko leto jezikov, saj te mednarodne aktivnosti močno posegajo v razvoj sedanjega izobraževalnega sistema v svetu? Sintagma vseživljenjsko učenje je prevajal¬ cem in tolmačem zelo domača, saj sta to tipič¬ na poklica, pri katerih se nikoli ne nehaš učiti oziroma širiti in poglabljati svojega znanja. Lahko bi celo rekli, da je slab prevajalec tisti, ki se je nehal učiti. Pri tem delu si tega preprosto ne moreš privoščiti. Ena od temeljnih značaj¬ skih značilnosti prevajalcev in tolmačev je in mora biti radovednost. Le radoveden človek hlasta po vedno novem znanju, ga sprejema in ohranja. To velja za splošno izobrazbo in za jezikovno znanje. Zato sta projekta vseživljenj¬ sko učenje in evropsko leto jezikov tudi za Slo¬ venijo zelo pomembna. Evropskemu letu jezi¬ kov je bilo posvečenih sicer nekaj odmevnih prireditev pri nas, pogrešam pa kakšno kon¬ kretno akcijo (npr. uvedbo drugega tujega jezika v osnovno šolo - pa ne le fakultativno). Vseživljenjskemu učenju posvečamo še vse pre¬ malo pozornosti in sredstev; projekt bi moral postati res vseživljenjski (o njem bi morali go¬ voriti na vseh ravneh in v vseh okoljih - od osnovne šole do univerze, od najmanjšega pod¬ jetja do velikih družb, od občinskih uradov do državnih organov). Kako gledaš na sodelovanje med izo¬ braževanjem za poklic prevajalca, ki ga izvaja vaš oddelek, in izobraževanjem za prakso, ki ga izvaja OST? V čem sta si nasprotna in v čem se dopolnjujeta? Nasprotna si nista, saj mi usposabljamo za poklic prevajalca in tolmača, OST pa omogoča spopolnjevanje znanja aktivnim prevajalcem. Pri nas dobijo študenti osnovna znanja in kom- 73 Predstavljamo vam Kasildo Bedenk petence za vstop v poklic, udeleženci seminar¬ jev OST-a pa specializirano dopolnilno znanje na posameznih strokovnih področjih. V tem se ta dva izobraževalna programa dopolnjujeta. Ko bo naš oddelek uspešno preživel vse »otroške bolezni«, bo verjetno lahko tudi sam ponudil podobne krajše izobraževalne vsebine za prevajalce in tolmače v praksi. Kako majhnost slovenskega jezika in s tem pomanjkanje strokovne literature za prevajalce vpliva na izobraževalni proces na vašem oddelku? Dovoli, da te popravim: slovenski jezik ni majhen - je velik, zelo velik. Noben jezik ni majhen! Naš problem je samo omejen človeški vir. Imamo premalo strokovnjakov, ki bi lahko pripravili vse številne jezikovne in strokovne priročnike, kakršne imajo na voljo prevajalci v večjih državah. Zato se moramo prevajalci in tolmači pač znajti in se opreti na svoj občutek za jezik, spremljati razvoj jezika in se odločati na podlagi rabe (z ustrezno jezikoslovno ute¬ meljitvijo). Pomanjkanje strokovne literature na sam izobraževalni proces nima posebnega vpliva, saj je to za nas dejstvo, ki ga upošteva¬ mo že od nekdaj. Drugačnih razmer sploh ne poznamo. Morda ima pomanjkanje priroč¬ nikov celo to dobro plat, da se naši študenti zelo hitro naučijo samostojno odločati, brskati in iskati po najrazličnejših virih ter razvijejo dober občutek za rabo slovenščine. Si predstavljaš, kaj se bo na vašem oddelku zgodilo, ko bo Slovenija že vklju¬ čena v EU in bodo v Bruslju že delovali vsi potrebni slovenski tolmači in prevajalci? Bomo takrat še vedno potrebovali toliko tolmačev in prevajalcev? Mostovi xxxvi , št . i, 2002, 71-74 1 Še vedno. Kajti sproti bo treba prevajati vse številne uredbe, direktive, odločbe in pripo¬ ročila ter druge pravne akte EU (t. i. sekundar¬ ne pravne vire), ki jih v Bruslju sprejemajo dan za dnem. Prav tako bo treba prevajati vse naše zakone in uredbe, da bodo v Bruslju lahko pre¬ verili, ali njihova navodila upoštevamo. Da ne omenjam vse korespondence, ki bo vsak dan potovala med Ljubljano in Brusljem, gradiva za seje (tu in tam) ter številnih srečanj in pogovo¬ rov na vseh ravneh (od občinskih do najvišjih), ki jih bo treba tolmačiti. Dela bo vedno dovolj, delovni trg prevajalcev in tolmačev pa še zlepa ne zasičen. Kaj svetuješ članicam in članom društva, ki razmišljajo o tem, da bi svoje otroke usmerili v študij prevajalstva in tol¬ mačenja? Predvsem naj jim realno predstavijo predno¬ sti teh dveh poklicev in drugo, »garaško« plat. Če od vsega začetka veš, kaj lahko pričakuješ in kaj dobiš ter kaj moraš sam vložiti v študij in delo, ni razočaranj in obupa. Če jim bodo dali za popotnico še veselje do dela z besedili ali po¬ sredovanja pri sporazumevanju med ljudmi oziroma kulturami, bodo storili zelo veliko. Vse drugo bomo prevzeli mi - Oddelek za pre¬ vajalstvo. Prve diplomante sicer pričakujemo šele to pomlad, ampak po prvih odzivih tujih predavateljev (predvsem iz Bruslja) in naših zunanjih sodelavcev oziroma sodelavk (iz¬ kušenih prevajalk in tolmačic z ministrstev) lahko povem, da smo na splošno zadovoljni z znanjem naših študentov (seveda je vedno lahko še boljše, ampak čaka jih še vseživljenj¬ sko učenje!). Naš program se izboljšuje iz leta v leto, imamo dober pedagoški kader in če bodo še prostorske razmere boljše, bo študij novim študentom res v veselje. 74 Mostovi 2002 Prevajanje v Sloveniji - Traduction en Slovdnie: l'enjeu europeen Nevenka Ljeskovac Prevajanje v Sloveniji - Traduction en Slovenie: Tenjeu europeen Prevedel in povzel Anton Omerza po objavi v reviji: Hieronymus 3/2001, str. 64-70 Uvod Mag. Nevenka Ljeskovac, nekdanja članica DZTPS, je že več kot dvanajst let v Švici samo¬ stojna prevajalka in tolmačica za francoski, angleški, hrvatski/srbski in nemški jezik. V sklopu regionalne okrogle mize ASTTI/SUDV je 6. marca 2001 pripravila predstavitev slovenskih pre¬ vajalcev. Strokovno glasilo švicarskih prevajalcev in tolmačev Hieronymus je jeseni 2001 ta ref¬ erat objavilo v številki 3/2001. To je prvi celostni prikaz dejavnosti slovenskih prevajalcev v kaki tuji prevajalski reviji. O Sloveniji Avtorica najprej predstavi geografske in de¬ mografske značilnosti Slovenije, sledi pregle¬ dnica, v kateri primerja Slovenijo, kanton Zii- rich in Švico,pri čemer je Slovenija še najbolj primerljiva s Švico. Osnovnim podatkom sle¬ dijo podatki o društvih prevajalcev. Slovenija: 650 članov / 80% jih upošteva tarife, ki jih priporoča društvo / revija Mosto¬ vi / izobraževanje opravljajo: OST, Anton Omerza; DZTPS; FF. Švica: 300 članov / revija Hieronymus / izobraževanje opravljajo: Institut E. Dolet, C. Arnold; ASTTI; DOZ, ETI. Pri slovenskem jeziku omeni dvojino, upo¬ rabo šumnikov, navede, da je bila leta 1919 ustanovljena ljubljanska univerza, omeni pa tudi slogan »Na sončni strani Alp«. Poklicno prevajanje Najprej navede, da do leta 2000 prevajalski Poklic ni bil uradno priznan. Nasprotno je status zapriseženih sodnih tolmačev urejen že desetletja (po predpisih, objavljenih v Ura¬ dnem listu Republike Slovenije). Omenja pri¬ pravo na izpit za sodnega tolmača in navaja, da je ime vsakega novega sodnega tolmača objavljeno v Uradnem listu RS. V nadaljevanju navaja, kaj vpliva na status prevajalca v Sloveniji: - prevajalci so večinoma profesorji tujih je¬ zikov, pa tudi inženirji, zdravniki ipd., ki so si prevajalske izkušnje pridobili le s prakso; - Slovenci so zelo navezani na materni jezik, a se močno zavedajo pomembno¬ sti znanja tujih jezikov; - Slovenija ohranja zgodovinsko izročilo; sveti Hieronim (Dalmatinec) je na poti v Oglej (Akvilejo) šel skozi Ljubljano (v le¬ tih 345 do 419); - slovenski manjšini v Avstriji in Italiji ustvarjata mostove s svojo bilingvalno li¬ teraturo; - obstaja velika potreba po komuniciranju s tujino, zato lahko razumemo, zakaj se 75 Nevenka Ljeskovac Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 75-77 Slovenija mora prilagajati (tujim trgom in evropskim asociacijam); - filmi, na primer, so v Sloveniji podna- slovljeni, tako da gledalci slišijo tuj jezik; - Slovenija je dežela izvoza in uvoza blaga, to pa omogoča stalno komunikacijo v tujih jezikih; bližina meje prevajalcem olajšuje dostop do literature in do stikov s tujci; - stalna prisotnost »domačih govorcev« glavnih evropskih jezikov (prevajalcev, lektorjev ali profesorjev) zagotavlja stal¬ no raven kakovosti obvladovanja tujih jezikov. Organizacije PEN je Društvo slovenskih pisateljev. ZKTS je Zveza konferenčnih tolmačev Slo¬ venije in obstaja že dvajset let. Večina čla¬ nov se je šolala v tujini (Gradec, Dunaj, Ženeva, London) in le manjšina izhaja iz prakse. V kongresnih centrih v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu in Radencih poteka vrsta mednarodnih konferenc (menedžment, po¬ litika, ekonomija, elektronika, turizem, pisa¬ telji ipd.). Tarifa za simultano prevajanje znaša 392 evrov + ddv na uro, ura konsekuti- vnega prevajanja velja 140 evrov, minimal¬ na tarifa za konsekutivo pa je dve uri - 268 evrov + ddv. DZTPS je Društvo znanstvenih in teh¬ niških prevajalcev s sedežem v Ljubljani, leta 2000 pa je praznovalo štiridesetletnico. (V nadaljevanju opisuje razvoj DZTPS, povzeto po članku V. Jesenika, A. Omerze, O. Shre- sthe: Štirideset let DZTPS, Mostovi 2000.) Navaja tudi takratne tarife društva: v slovenščino: strokovno besedilo 24,15 evra zahtevno besedilo 31,35 evra v tuj jezik: strokovno besedilo 36,20 evra zahtevno besedilo 47,03 evra + 19 % ddv (+ provizija DZTPS) Informacije: www.drustvo-ztps.si Medregionalno sodelovanje Najprej omenja Posvetovanje prevajalcev z območja Alpe-Jadran v Portorožu leta 1992, ki ga je organiziralo društvo in je imelo velik uspeh z 32 referati iz Italije, Hrvaške, Av¬ strije, Madžarske in Slovenije. Posebej pou¬ darja, da je zbornik z referati izšel že na po¬ svetovanju. Nevenka Ljeskovac in Jasmina Markič sta leta 1993 pripravili petjezični glosar konfe¬ renčne terminologije, ki je izšel v Ljubljani (slovensko-francosko-špansko-angleško- nemški). OST je urad za prevajalsko svetovanje, a ga lahko imenujemo »one-man show«, saj ga je ustanovil in ga vodi »1'enfant terrible« slo¬ venske prevajalske scene, gospod Anton Omerza. Ta ekonomist in prevajalec, nekdanji poslovni tajnik DZTPS, je po spletu okoliščin postal organizator izobraževanja, založnik in samostojen organizator mednaro¬ dnega povezovanja (Avstrija, Italija, Hr¬ vaška). Od leta 1994 je OST pripravil okrog 80 se¬ minarjev, založil kakih 30 seminarskih gra¬ div in tri knjige. Nekaj naslovov: Internatio¬ nal Law of the Sea (slov.-angl.), Prevajanje pravnih in ekonomskih besedil (slov.-nem.), Nemški poslovni jezik, Usmeritev pri pre¬ vajanju Eurospeaka, Evropsko pravo, Sloven¬ ski pravni leksikon. Slovenski pravni leksikon so pripravili Apovnik, Primožič in Feri in ga je izdal OST leta 1999. To je primer dobrega medregional- nega sodelovanja med Ljubljano, Gorico in Celovcem. Leksikon in slovar v eni knjigi se je rodil na seminarjih, ki jih pripravlja OST, in je bil uresničen zaradi velike potrebe po tej vrsti prevajanja v Sloveniji. Tujci so vedno prinašali drugačen, osvežilen in inovativen pogled na prevajalski poklic. Baukje Ojdanič in Marian Ogrin Harmsen, Nizozemki, že dvajset let vodita t. i. prevajal¬ sko zadrugo (Prevajalci in sodni tolmači na Prečni ulici v Ljubljani). 76 Mostovi 2002 Prevajanje v Sloveniji - Traduction en Slovdnie: 1'enjeu europčen Alan Duff, pisec, prevajalec, lektor in pre¬ davatelj, je velika avtoriteta za angleški jezik v Sloveniji. V svojih delih uporablja primere iz slovenščine, na primer v knjigi Into English. Pavel Apovnik, pravnik iz Avstrije, sloven¬ skega rodu, v svojih pravnih slovarjih (slo- vensko-nemškem in nemško-slovenskem) dokazuje, da povsem obvlada oba sistema, pravnega in jezikovnega. Evropski izziv Napori, ki jih mora Slovenija vložiti za priključitev Evropski uniji, so dober izziv za prevajalce in tolmače. Avtorica navaja, koliko strani bo treba pre¬ vesti do vstopa v EU, omenja ustanovitev Službe Vlade RS za evropske zadeve in zahte¬ vnost terminološkega dela pri tem projektu. Ob vstopu Slovenije v EU bodo v Bruslju potrebovali okrog 80 tolmačev. Omenja, da so na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Od¬ delku za francoščino približno vsaki dve leti pripravili 20-urni seminar uvoda v tol¬ mačenje, z napotki za samostojno izo¬ braževanje. S pomočjo programa Tempus se je odprla pot za redno izobraževanje tolmačev in pre¬ vajalcev na Oddelku za prevajanje in tol¬ mačenje Filozofske fakultete. Cilj tega izo¬ braževanja je predvsem izšolati tolmače, ki bodo kandidati za delo v Bruslju. Najpogostejše kombinacije tolmačenja v Sloveniji so: italijansko/angleško-slovensko ali angleško/francosko-slovensko in še nem- ško/angleško-slovensko. Kombinacija jezikov, ki je najpogostejša v Švici, namreč nemško- francosko, je v Sloveniji zelo redka. V zaključku avtorica navaja, da pomeni evropski izziv adrenalin za prevajalstvo v Slo¬ veniji. Poklic se za zdaj uspešno odziva na ta izziv, upa pa, da bo tako tudi v bližnji prihod¬ nosti, ko bodo na obzorju še večje prevajal¬ ske naloge in zahteve. 77 Mostovi xxxvi, št. i, 2002,78 Novi člani DZTPS Sayyed Youssof Alenabi (iranščina) Mojca Berce (angleščina) Metka Čuk (angleščina) Manja Šturm Dolinšek (nemščina) Justina Erčulj (angleščina) Irena Furlani (angleščina, nemščina) Nataša Križnik Grilec (nemščina) Irena Ivelja (italijanščina) Klemen Jelinčič (hebrejščina, angleščina) Greta Jenček (nemščina) Sandra Jordan (angleščina, nemščina) Klaudi Kofol (hrvaščina, srbščina) Boris Kovšca (italijanščina) Aleksander Kuzmanovski (makedonščina) Martina Marsetič (italijanščina, angleščina) Višnja Maslovarič (nemščina, hrvaščina) Ljiljana Nikolič (nemščina, angleščina, srbščina) Irena Sbil Novak (nemščina, angleščina) Janez Perkavac (italijanščina, angleščina, nemščina) Nataša Rijavec (angleščina) Edita Setnikar (nemščina, angleščina) Saša Sirk (angleščina) Vida Srdoč (hrvaščina) Jana Strgar (angleščina) Peter Szabo (angleščina, italijanščina) Elena Tomova (bolgarščina, ruščina, hrvaščina) Mojca Zorc (nemščina, angleščina) Boštjan Zupančič (francoščina, angleščina) 78 Mostovi 2002 Alan Duff - Mcjanez Alan Duff - Mcjanez 60 let Alan McConnell-Duffv svoji delovni sobi Alan ima že nekaj let na vratih napis PREVAJALSKA AMBULANTA NON-STOP Zdravi Word Choice, Punctuation, Word Order, Reference ... (naslovi poglavij iz njegove knjige Into English) - in podobne bolezni naših prevodov v angleščino. Zadnjih deset let živi v Ljubljani in se razdaja prevajalcem, kulturnikom, znanstvenikom in pisateljem. Naj ostane še dolgo zdrav in med nami! A. O. 79 Foto: Jure Eržen Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 80 Več kot sto seminarjev OST Gotovo med nami ni prevajalke ali prevajal¬ ca, ki ne bi vsaj slišal za izobraževalne seminar¬ je OST, ki jih prireja dobrodušni Tone Omerza, svoje čase tajnik DZTPS in urednik Mostov, zdaj pa predvsem organizator dopolnilnega preva¬ jalskega izobraževanja OST, založnik in podjet¬ niški svetovalec. Kot ekonomist med prevajalci je s tlečo pod¬ jetniško žilico in odprto komunikativno nara¬ vo znal prisluhniti skritim prevajalskim željam in vse glasneje izraženim potrebam, kar ga je pred osmimi leti spodbudilo pognati kolesje seminarskega izobraževanja, ki je jeseni 2001 prekoračilo že svoje stoto obeležje. Seminarji OST tako že nekaj časa ne privabljajo številnih udeležencev le zgolj zaradi strokovnega iz¬ popolnjevanja, ki poteka pod vodstvom iz¬ branih domačih in tujih predavateljev, temveč tudi zaradi prijetnega stanovskega druženja ob prijateljskih omizjih, h katerim udeležence prikliče gostoljubno vabilo prijaznega priredi¬ telja. Ob prijetnem sklepanju novih znanstev in prijateljstev ter ob nenehnem vzdrževanju in ohranjanju vezi so postali seminarji OST šte¬ vilnim prevajalkam in prevajalcem bogata notranja spodbuda za uvajanje strokovnih nov¬ osti in izboljšav pri nadaljnjem delu. V dolgem nizu seminarskega izobraževanja se je na seminarjih OST sčasoma zvrstilo že lepo število seminarskih predavateljev in še ve¬ liko več udeležencev. Kot zanimivost lahko navedemo, da je prvi seminar oktobra 1994 obravnaval napake pri pisanju angleščine, o čemer je spregovoril Alan McConnell-Duff, ter finančno terminologijo v angleškem jeziku, ki jo je predstavil Marjan Pikelj; jubilejni, stoti se¬ minar, organiziran oktobra 2001, pa je bil po¬ svečen medsebojnim vplivom med angleščino in slovenščino, kar je primerjalno in sveže ori¬ sal dr. Stanko Klinar. Premišljeni izobraževalni program s preda¬ vatelji prevajalci (Duff, Davis, Katan, Limon, McCollister, Metcalfe idr.), katerim je prvi ali materni jezik tisti, ki ga udeleženci seminarjev priznavajo za svoj drugi ali tuji jezik, je vedno znova posebno doživetje, saj nam lahko le malokdo bolj suvereno od njih odgovori na vprašanja o avtentični rabi prevodne rešitve v nam tujem jeziku. Težišče seminarjev OSTje seveda na bogatem jezikovnem znanju do¬ mačih predavateljev prevajalcev, ki se odlikuje¬ jo z izčrpnim poznavanjem posameznih pod¬ ročij, npr. ekonomsko-poslovnega (Lipec, Pikelj, Šega, Turk idr.), pravnega (Apovnik, Ein¬ spieler, Feri, Galič, Golobič, Grilc, Gruntar Jer¬ mol, Juhart, Korošec, Močnik, Petrovec, Pri¬ možič, Principato, Rijavec, Velkavrh idr.) oziroma ustreznega izvirnega ter poslovenje¬ nega domačega področja obravnave (Blumau- er, Cedilnik, Ferbežar, Gjurin, Kržišnik idr.). Ob prevajalskih seminarjih in delavnicah DZTPS, na katerih se člani društva seznanimo s podobnimi vsebinami, ne da bi nam bilo treba seči v žep ali si za udeležbo poiskali mecena, so Seminarji OST kot izobraževalna dejavnost z bogato spremljevalno ponudbo dobrodošla popestritev in hvalevredna spodbuda tudi za nekatere dejavnosti DZTPS. Navsezadnje je ne¬ kaj prispevkov v pričujočem glasilu nastalo prav zato, ker je bila njihova vsebina udeležen¬ cem zanimivo predstavljena na izobraževalnih seminarjih. Dejstvo, ki le potrjuje znano ki¬ tajsko modrost: Nihče ni vaš sovražnik, nihče ni vaš prijatelj, vsak človek je vaš učitelj. M. M. H. 80 Mostovi 2002 Dr. Vladimir Škerlak Dr. Vladimir Škerlak 1909-2002 Ko pišem te vrstice, mislim zlasti na zadnjih dvajset let, ko sva bila z dr. Škerlakom tako rekoč vsak dan vsaj v telefonski povezavi in sem bil priča njegovi izredni umski bistrini in vztrajni delavnosti. Rodil se je 3. oktobra 1909 očetu dr. Vladi¬ mirju Škerlaku, odvetniku v Budimpešti, in materi Madžarki. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Mursko Soboto, očetov roj¬ stni kraj, in tako se je Vladimir šele v prvi gim¬ naziji seznanil s slovenščino. Sredi višje gimnazije je odšel v Ljubljano, kjer je 1928 maturiral na Poljanski gimnaziji, 1936 diplomiral na Pravni fakulteti in 1938 po¬ stal doktor prava. Med študijem je živahno de¬ loval v študentovskih organizacijah, ustanovil Društvo prekmurskih akademikov in soustano- vil Prekmursko muzejsko društvo. Samostojno odvetniško pisarno je odprl v Lendavi in veliko pomagal slovenskim kme¬ tom ob agrarni reformi, zato so ga ob začetku druge svetovne vojne Madžari z družino vred odpeljali v Budimpešto, od koder pa mu je sreč¬ no naključje omogočilo odhod v Sento v Vojvodini namesto v Dachau. Po vojni je še pet let ostal v Srbiji, ker se zara¬ di osebnih zamer ni mogel vrniti v Slovenijo, po letu 1950 pa je bil nekaj časa v službi v Lito¬ stroju, potem v Postojni in na Vrhniki, najdlje pa v Totri. Leta 1979 se je upokojil kot pravni svetnik. O prostem času sta z ženo Hano prepotovala pol sveta. Pri tem se jima je nabralo nepregled¬ no število posnetkov za predavanja, Vladimir pa se je uveljavil tudi kot akvarelist. Zlasti doma je bil navdušen gornik. Prelezel je vse hribe in pridno sodeloval pri Planinskem ve¬ stniku. Predvsem je zaslužen za zgodovino alpi¬ nističnega kluba Skala. Pri tem sta mu pomaga¬ la izvrsten spomin in dokumentarno vodeni zasebni dnevnik. Odlično strokovno in zlasti jezikovno znanje je potem še globoko v upokojenska leta razdajal kot zapriseženi sodni tolmač za la- 81 [ Janko Moder 82 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju Simon Lenarčič Čeri v slovenskem pravopisnem morju Slovenski pravopis. Predsednik pravopisne komisije SAZU Jože Toporišič. Izdala SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001 S SLOVENSKI PRAVOPIS P 2001 Kot sestavljalec ugank ter priložnostni so¬ delavec leksikonov in enciklopedij sem od no¬ vega Slovenskega pravopisa (SP) pričakoval predvsem prepričljive zglede, ki bi dokončno odpravili nedorečenosti in napake pri podo- mačevanju prevzetih besed in tujih lastnih imen. Teh je bilo tudi zaradi omejenega števila zgledov v Pravilih, ki so prvič izšla več kot de¬ set let pred SP, iz leta v leto več. SP je tovrstna pričakovanja izpolnil le deloma. Iz primerov, ki jih navajam, je videti, da so imeli sestavljalci pravopisa preveč opravka s pospravljanjem »listja« (tj. s podrobnostmi, kakršna je določi¬ tev spola moški in ženski kratici ANUBiH), spregledali pa so nekaj »podrtih dreves« (tj. izpuščenih vsakdanjih besed in različic pisav) in »šavja« (tj. napak). Dejstvo je, da bi bilo mogoče vse tu obravna¬ vane pomanjkljivosti in napake z nekaj dodat¬ nega truda preprečiti. Tako pa je temeljna funkcija SP precej okrnjena, saj se nanj pred¬ vsem glede pravilnosti zapisa lastnih imen in nekaterih podomačenih prevzetih besed ni mogoče zanesti. Uporabljati ga je torej treba z dobršno mero previdnosti in kritičnosti tudi pri prevajanju. Legenda : V poudarjeni pokončni pisavi so zapisane besede iz slovarskega dela SP, v pou¬ darjeni ležeči pisavi pa besede, ki jih v slo- arskem delu ni. Napačne in nepotrebne besede so označene z asteriskom (*), vprašljive pa z vprašajema ( ?? ). Naslovi virov so zapisani v nepoudarjeni ležeči pisavi. LCZ pomeni Lek¬ sikon Cankarjeve založbe (praviloma izdaja iz leta 2000), VSL Veliki splošni leksikon založbe DZS, SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika, SP'62 stari pravopis (iz leta 1962), ST'68 Slovar tujk CZ (iz leta 1968 oziroma katerikoli pona¬ tis), ES Enciklopedija Slovenije, EB Encyclo- paedia Britannica (katerakoli novejša izdaja) in OE JLZ Opča enciklopedija Jugoslavenskog leksikografskog zavoda. Kratice založb so CZ (Cankarjeva založba), TZS (Tehniška založba Slovenije), GV (Gospodarski vestnik) in MK (Mladinska knjiga). 1) Napake in njihov izvor V SP je kar nekaj nespregledljivih napak, ki v priročnik najvišjega možnega ranga ne sodijo. la) Napake v zapisu geselskih besed Napačen je priimek nekdanjega avstrijskega politika Taaffeja, ki je v SP zapisan s samo enim ,f' (Taafe*). Najverjetneje je bil prepisan iz Male splošne enciklopedije DZS, kar je več kot presenetljivo, saj je to delo obupno zastarelo in polno očitnih napak. Škoda, da pravopisci pri svojem delu ne posegajo po zanesljivejših virih (priimek Taaffe je pravilno zapisan v nemških leksikonih, pa tudi v dostopni ES). 83 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št . i , 2002, 83-104 Brez preverjanja v nemških in drugih zane¬ sljivih virih je bil v SP uvrščen tudi priimek nemškega reformatorja Melanchthona, katere¬ mu manjka en ,h' (Melanchton*). V takšni obliki je priimek zapisan le v Svetovnem bio¬ grafskem leksikonu (1994), drugi viri (npr. LCZ, VSL, EB, leksikoni nemške založbe Meyer) pa poznajo zgolj pravilno obliko Melanchthon, sestavljeno iz grških besed melan- (črn) in chthon (zemlja). Priimek Sully-*Prudhomme se v SP (in v slovenskih leksikonih) iz neznanega razloga piše z vezajem, čeprav vezaja ne navajajo niti Francozi sami (npr. v enciklopediji Larousse; prim. mdr. tudi EB in OE JLZ). Ime perzijskega kralja Dareja ima v SP različi¬ co Dareos*, toda glede na to, da je grška ustrez¬ nica Dareios (prim. SP'62 in Antična imena po slovensko, 1997), latinska pa Darius, bi lahko bile druge slovenske oblike kvečjemu Darejos, Darij ali Darius. Ta napaka najverjetneje izvira iz LCZ, saj sem pisavo Dareos doslej našel le v njem. Iz istega vira je verjetno prepisano tudi ime ameriške firme ATT*, ki se pravilno piše AT&T (prim. mdr. EB). Ponemčeno ali iz nemških virov prepisano je ime Spitzbergi*, kajti Spitzbergen je nemško ime za norveško otočje Spitsbergen, ki mu Slovenci pravimo Spitsbergi (prim. mdr. LCZ in VSL). Izraz skijoring*, ki ga poznata tudi SSKJ in VSL, je narobe črkovan izvirni naziv za smu¬ čanje z vleko (po novem podomačen v ski- jering). Norvežani mu namreč pravijo ski- kjoring (prim. mdr. SP'62, ST'68, slovarje založbe Merriam-Webster, OE JLZ, Das Grosse Bertelsmann Lexikon). Američani so zanje neiz¬ govorljivo norveško besedo predrugačili v skijoring, po njej pa so se očitno (a ne upraviče¬ no!) zgledovali tudi sestavljalci SSKJ in SP. Alpinistični izraz diretissima* (plezalna smer, ki vodi direktno na vrh) bi se lahko pisal ali po italijansko ( direttissima; prim. kateri¬ koli italijanski enojezični slovar) ali po naše ( diretisima), ne pa po nekem vmesnem, ni¬ kogaršnjem in ničemur podobnem načinu. Oblika diretissima je sicer navedena tudi v VSL, a ni zato nič bolj pravilna. Cel kup napak pa očitno izvira s pravopis¬ nega zelnika, saj jih kje drugje doslej še nisem opazil. Prva izmed njih je ime Salustias*, ki naj bi bilo dvojnica imena Salustij. Toda splošni in specializirani leksikoni ter Latinsko-slovenski slovar DZS navajajo le latinsko obliko Sal(l)ustius, zato bi pravilno zapisana dvojnica bila Salustius. Tudi zemljepisni imeni Stonehange* in Sa- inte-Etienne* sta pravopisna unikuma. V Sto¬ nehange so pravopisci prekrstili vsem znani kultni kraj Stonehenge, v Sainte-Etienne pa francosko mesto Saint-Etienne. Prva napaka je plod površnosti ali neznanja, druga pa pre¬ pričanja, da je francosko ime Etienne žensko ime (odtod Sainte namesto Saint in posledič¬ no pomen »Sveta Štefan«). Pravopiscem, ki imajo v svojih vrstah avtorja Leksikona imen, se to nikakor ne bi smelo zgoditi! Isto velja za napačno črkovanje priimka Guillaumme* (»francoski fizik'), ki se pravil¬ no piše z enim ,m' ( Guillaume ) in je pravza¬ prav francoska oblika moškega imena Viljem. Priimek Thackery* (»angleški pisatelj') se pravilno piše Thackeray. Znamenitega priimka Karajan naj po no¬ vem ne bi več pisali brez predimka ,von', saj je v SP uvrščena le vsaj z leksikografskega gle¬ dišča nesprejemljiva iztočnica von* Karajan (namesto Karajan). Zgled, kako se sklanja bese¬ dna zveza von + priimek, bi sodil pod iztočni¬ co von (te v slovarskem delu SP začuda ni), če pa je sporni iztočnici botrovalo kaj tehtnega (o čemer dvomim), se sprašujem, kje so vsi drugi »voni«, npr. »von Schiller«? Priimek Vrangel je v SP naveden tudi v nemški obliki Wrangel, ki jo poznajo tuji le¬ ksikoni, pa tudi precej nemški VSL. Toda glede na to, da je bil general Vrangel Rus (rojen v Ru¬ siji, deloval v Rusiji, se bojeval za Rusijo), bi bilo njegov priimek bolj primerno pisati samo po »rusko«, z navadnim V (tako kot zemljepi¬ sno ime Vranglov otok), saj ruska abeceda ne pozna črke W (prim. mdr. LCZ, MSE, OE JLZ). Na pamet napisana je geselska beseda Glem- bajev* z opisom »oseba iz Krleževe drame'. Krleževi literarni junaki so res Glembajevi, njihov priimek pa je Glembay, ne pa Glem- bajev (prim. slovenski prevod drame Glem¬ bajevi in 500 dramskih zgodb MK). V kategorijo hudih pravopisnih spodrsljajev sodi tudi rastlinsko ime ahmeja*. Latinsko ime 84 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju Aechmea se namreč pri nas podomačuje v eh- meja (prim. mdr. VSL, Vse o cvetju MK in Lek¬ sikon rastlinskih bogastev TZS). Nadvse »prepričljiva« je podomačitev imena indonezijskega otoka Sulavvesi v Sulavezi*. In¬ donezijski ,s' se namreč vedno izgovarja in piše kot ,s' ( zato bi tudi v slovarskem delu SP pričakoval ime Sulavesi, ki ga je mogoče najti v LCZ in - zanimivo - v Pravilih med zgledi za podomačevanje indonezijskih besed. Z imenom Kronštat* je v SP poimenovano rusko mesto Kronštadt, ki se uradno piše z nemškim ,-dt' na koncu. Dvomim, da so bili pravopisci pri »podomačevanju« tega imena upravičeno bolj ruski od Rusov. Ime poljskega mesta Oswiecim (namenoma sem se izognil posebnim poljskim črkam ozi¬ roma znamenjem, saj tako kot srbohrvaški mehki dž-ji in češki rž-ji povzročajo računal¬ nikom »prebavne« motnje) je v SP podomače- no v Ošvienčim*, kar ni v skladu z določilom v Pravilih, ki veleva, da se poljski 'i pred samo¬ glasnikom podomačuje v ,j', pri tem pa je na¬ veden zgled Sobjeski (namesto Sobieski), v bližini pa še zgled Hmjelnicki (namesto Ch- mielnicki). Pravilna podomačitev bi torej bila Ošvjenčim, ki je navedena tudi v Poljsko-slo- venskem slovarju DZS. V oglavje iztočnice Gotha se je prikradel(?) pridevnik gothčanski*, ki po nobeni logiki ne more biti pravilen. V vsakem pravopisu je »popravljeno« tudi kako slovensko zemljepisno ime. Medtem ko so pravopisci v SP'62 preimenovali Orle v Or- Ije*, so si tokrat privoščili ljubljanske Murgle, ki naj bi po novem bile Murglje*, prebivalec pa Murgeljčan*, ter planoto Mežakla, ki naj bi bila po novem (tudi) Mežaklja 77 , čeprav te oblike ne poznajo ne slovenski atlasi, ne pla¬ ninski vodniki, ne LCZ, VSL in ES. Pravopisci so uvedli tudi ime Goriška brda*, čeprav ES, VSL, LCZ, Atlas Slovenije, Krajevni leksikon Slovenije DZS idr. knjige, ki so izšle v 90. letih prejšnjega stoletja, poznajo le Go¬ riška Brda, kar je povsem razumljivo, saj je precej verjetno, da so bila brda najprej imeno¬ vana Brda in šele potem goriška (podobno ime, ki je v SP vendarle pisano z veliko začetnico, je Hrvaško Zagorje; tudi tu bi teoretično lahko Zagorje pisali z malo začetnico, a ga, razum¬ ljivo, ne). Čudim se tudi kvalifikatorju .ne¬ uradno' za ime Brda, saj je to splošno uporab¬ ljan sinonim, o katerega »neuradnosti« veliko pove podatek, da ES obravnava Goriška Brda pod geslom Brda, pri geslu Goriška Brda pa je le kazalka k Brdom. Preimenovana je tudi Šaleška dolina, ki naj bi se ji po novem pravilneje (oziroma bolj na¬ vadno) reklo Velenjska kotlina, kar sploh ni res. Šaleška dolina je namreč po opisih v ES in VSL sodeč osrednji del Velenjske kotline. Pa ne le to. Ime Šaleška dolina je prastaro ime, ki je edino živo med domačini, pojem Velenjska kotlina pa je izum novodobnih geografov, zato je pošiljanje prvotnega imena v »drugo ligo« toliko manj upravičeno. Zelo sumljiva je beseda Hind ?? , ki naj bi bila sinonim za Indijca oziroma Hindujca. Toda že beseda Hindujec 77 se le zelo redko in prejkone po nemarnem uporablja kot sinonim za In¬ dijca, Hind pa sploh ne (hindujec oziroma hindu je predvsem verska oznaka, saj vsi prebi¬ valci Indije niso pripadniki hinduizma!). Kratica ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete naj bi bila NFT*, v resnici pa je NTF (prim. seznam kratic v štirinajsti knjigi ES). Pri tem očitno sploh ne gre za tipkarsko napako, saj je kratica ponovljena kar trikrat. Ime slovenske založbe ni Didacta*, temveč Didakta. Beseda voyeurizem je iz neznanega razloga spremenjena v voyerizem*. Pridevnik velterski* bi se moral glede na podoben zgled filtrski pisati brez drugega ,e', torej veltrski, kar potrjuje tudi iztočnica pol- veltrski. V SP je ponovljena napaka oziroma zastarela oblika iz SSKJ, da pa se za pravilno pi¬ savo vendarle ne bi bilo preveč lahko odločiti, je poskrbljeno z geslom polvelterkategorija*, kjer ne le da manjka normalnejša (prim. s točko 7) različica polvelter kategorija, ampak se je v opisu znašel tudi pridevnik ,polvelter- ska*'. Med nepotrebne posodobitve bi lahko uvr¬ stil pridevnik jockejski 77 , saj bi bila glede na angleško izgovorjavo (»džoki«) pravilna oblika jockeyjski, podomačena slovenska oblika pa je tako ali tako džokejski. To pomeni, da naši izgovorjavi in novim pravopisnim pravilom prilagojenega hibrida jockejski ne bomo več 85 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 dolgo uporabljali (če sploh), zato bi ga pravo¬ pisa lahko mirne duše izpustili. Beseda gostiivanjšak*, pravopisna dvojnica besede gostivanjščak, se po SSKJ pravilno piše gostiivanjščak (prim. tudi z drugimi vzhodno¬ slovenskimi narečnimi izrazi v SSKJ, npr. krm- Ijenščak, martinščak ipd.). Nov slovenski sinonim za skunkovo krzno skunks naj bi bila skunksovina ?? (slovenski splošni leksikoni te besede ne poznajo), toda po zgledu besed kunovina, soboljevina ipd. bi pričakoval slovensko besedo, ki bi bila izpelja¬ na iz imena živali (torej skunkovina ), ne pa iz tuje množinske oblike, ki je (pri nas) postala eno od poimenovanj za krzno. Za konec seznama napak v zapisu geselskih besed lahko omenim še dve pravopisni vele¬ mojstrovim, namreč besedi jing* in jing*- -jang, tako rekoč najosnovnejša pojma kitajske filozofije, ki se pravilno pišeta jin in jin-jang. Ib) Napake v opisih V SP so se znašli tudi napačni opisi in sino¬ nimi. Prudencij naj bi bil srednjeveški* pesnik, v resnici pa je bil (pozno)antični, saj je umrl ce¬ lih 66 let pred koncem antike. Pojma antika in srednji vek sta pomešana tudi pri iztočnici Creina, ki je v SP opisana kot ,antični* Kranj'. Antično ime za Kranj je namreč Carnium, ime Creina pa se je pojavilo šele v 11. stoletju, polnih šest stoletij po koncu antične dobe. Slap Peričnik, eno najbolj obiskanih sloven¬ skih naravnih znamenitosti, bi zaman iskali ,v Logarski* dolini', kamor so ga locirali pravopi¬ sa, saj vsaj za zdaj še šumi v dolini Vrat. Genezaret naj bi bilo ,staro palestinsko me¬ sto*', v resnici pa je to svetopisemska pokra¬ jina ob Galilejskem oziroma Genezareškem je¬ zeru (prim. mdr. LCZ in VSL). Tavrida je po SP .antični grški otok*', v res¬ nici pa so stari Grki tako poimenovali polotok Krim ob Črnem morju. Delhi naj bi bil sinonim* za New Delhi, kar ne drži. Delhi je večmilijonsko indijsko mesto, imenovano tudi Old Delhi, New Delhi pa je novejše mesto, zraščeno z Delhijem. In kar je pri vsem tem bistveno: glavno mesto Indije je le New Delhi. Pugvvash naj bi bilo .kanadsko mesto*', v resnici pa je to kanadska vas, kjer je imel pose¬ stvo prireditelj prve pugwaške konference (prim. mdr. EB). Karantanija naj bi bila .najstarejša* politič¬ na tvorba* na slovenskem ozemlju'. Ta opis je lep primer, kako se slovenski zgodovinarji (in očitno tudi pravopisci) na vse kriplje trudijo iz¬ brisati vsakršno sled slovenstva z imena prve slovenske države Karantanije (država, v kateri se je govorilo in ustoličevalo po slovensko, je lahko le slovenska!). Pri tem pa so besede v opisu obrnili tako, da so zapisali neresnico, kajti na slovenskem ozemlju je bilo že pred Karantanijo, kar lepo število .političnih tvorb' (kraljestvo Norik, rimska provinca Norik, rim¬ ska provinca Panonija). Toda zanikanje slo¬ venstva Karantanije očitno ni dovolj, zato v SP (in še kje) ni imenovana kneževina ali država, ampak .politična tvorba'. Kopt naj bi bil le .pripadnik starih* Egipča¬ nov krščanske vere', v resnici pa so Kopti predv¬ sem današnji Egipčani krščanske vere oziroma potomci starih Egipčanov krščanske vere. Današnja egiptovska mesta so v SP opisana kot .egiptovska mesta', staroveška (npr. Sais) pa kot .egipčanska* mesta', čeprav niso nič bolj egipčanska od prvih. Po SSKJ se namreč pridevnik egipčanski nanaša na Egipčane (tj. na njihovo religijo, kulturo itd.), egiptovski pa na Egipt (tj. na mesta, piramide itd.), zato bi bil pravilnejši opis za mesta v starem Egiptu ,sta- roveško egiptovsko mesto'. Tass ni .ruska* tiskovna agencija', pač pa tiskovna agencija nekdanje Sovjetske zveze. Današnja ruska tiskovna agencija je Itar-Tass. Tatar naj bi bil .pripadnik mongolskega* ljudstva'. Toda današnji Tatari v Rusiji so turško ljudstvo, skupina mongolskih ljudstev pa so bili prvotni Tatari iz 13. stoletja, katerih ime je prešlo na današnje turško govoreče Tatare (prim. VSL, LCZ, EB). Definicija je torej nepopolna in zavajajoča. Beseda agio ni italijanska, ampak francoska italijanskega izvora, zato izgovor ,adžo*' ni pravilen. Francoska beseda agio se namreč izgovarja ,ažjo', italijanska ustreznica, ki se iz- 86 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju govarja ,adžo', pa je aggio. Ista napaka se je zapisala tudi sestavljalcem VSL, pravilna izgo¬ vorjava in zapis pa sta navedena v DZS-jevih dvojezičnih slovarjih. Benfica naj bi bila ,španski* športni klub', v resnici pa je portugalski oziroma lizbonski. Beseda erot je opisana kot ,spremljevalec boga Erosa”', v resnici pa so eroti predvsem spremljevalci boginje Afrodite oziroma pri Rimljanih Venere (amoreti, amorji). Tako piše mdr. v opisu gesel Eros ali amorji v VSL in Slovarju grške in rimske mitologije MK. Le v za¬ starelem ST'68 sem našel trditev, da so izključ¬ no Erosovi spremljevalci. Čeprav je v SP uvrščena iztočnica varnost- noobveščevalna služba, je v opisih pomensko povezanih gesel (npr. VOS, vosovec) ostala sta¬ ra, po novem nepravilna(?) oblika varno- stno- ?? obveščevalna služba. lc) (Tipkarske) napake v Pravilih (Tipkarske) napake niso le v slovarskem delu SP, nekaj jih je tudi v Pravilih, npr. Angoule- ne* namesto Angouleme na strani 224, Vogel- veide* namesto Vogelvveide na strani 223 in Inoni* namesto Inonii na strani 183. 2) Zastarela in zastarevajoča imena, opisi in pojmi V SP je objavljenih več zastarelih podatkov in zastarelih ali zastarevajočih (zemljepisnih) la¬ stnih imen, kar v dobi računalniškega urejanja besedil in digitalnih, vsakomur dostopnih en¬ ciklopedij ni ravno pohvalno. Tako naj bi bilo glavno* mesto Kazahstana še kar naprej Alma-Ata, čeprav je bila prestolni¬ ca že leta 1997 uradno preseljena v tedanjo Ak- molo, današnjo Astano (prim. mdr. EB). Posle¬ dično je Astana eno redkih pomembnejših glavnih mest, ki v SP ni uvrščeno in nima izve¬ denih poimenovanj za prebivalce. Romunsko mesto Cluj* se že od leta 1970 imenuje Cluj-Napoca, SP pa navaja le staro ime, ki je danes le še ime okrožja (prim. mdr. EB). Kinšasa naj bi še vedno bila ,glavno mesto Zaira*', čeprav se je država že leta 1997 preime¬ novala v DR Kongo. V SP ni imena Zgornja Avstrija, ki je dan¬ danes precej bolj uporabljano od starejšega poimenovanja Gornja Avstrija. Poznajo ga namreč tako sodobni slovenski atlasi kot lek¬ sikoni. Manjkanje Zgornje Avstrije je toliko bolj presenetljivo, ker SP pozna dvojnici Spodnja/ Dolnja Avstrija in celo Spodnje Avstrijsko (kje so se izgubila imena Zgomje/Gomje/Dolnje Avstrijsko, pa raje ne ugibam). Po nenavadnem ključu se je v SP znašlo in bilo temeljito obdelano zemljepisno ime Britanski Honduras, ki je že dolgo povsem iz rabe. Po dru¬ gi strani pa v SP ni imen nekaterih mladih in manj mladih (pol)samostojnih držav (npr. Tuva- lu, Kiribati, Vzhodni Timor, Aruba), ki bodo v prihodnjih letih zagotovo pogosteje omenjane kot blagopokojni Britanski Honduras. Lw je star, prvotni simbol za kemijski ele¬ ment lavrencij. Današnji simbol (v rabi je že več desetletij!) je Lr (prim. mdr. EB in VSL). V SP je uvrščena beseda adukcija” (navaja jo tudi več desetletij star ST'68). Toda v Pravopi- su (!) medicinskih izrazov je bila leta 1996 pre¬ dpisana pisava addukcija, podobna beseda ad- duktor pa je uvrščena tudi v približno enako aktualna VSL in Družinsko zdravstveno enciklo¬ pedijo DZS. Domnevam, da so se medicinski strokovnjaki odločili za pisavo z dvema ,d' zato, ker je beseda addukcija (latinsko ad + duc- tio) protipomenka besede abdukcija (latinsko ab + ductio), različico adukcija pa bi se lahko razumelo tudi kot tvorjenko z latinsko pred¬ pono ,a-', ki ima (praviloma) povsem drug pomen od predpone ,ad-'. Če so sestavljalci SP ugotovili, da pisava z dvema ,d' kljub temu ni dopustna, bi to morali navesti, saj bi le tako razblinili vse dvome, ki se porajajo ob dejstvu, da je v SP uvrščena starejša različica zapisa, no¬ vejša pa ne. Zastarela imena se najdejo tudi med sloven¬ skimi zemljepisnimi imeni. Tako sta v SP uvrščena Jošt nad Kranjem* in Šentjur pri 87 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 Celju*, ki se že od leta 1990 imenujeta Sveti Jošt nad Kranjem in Šentjur. Tudi Šivče* je nekdanje zemljepisno ime, saj je bilo kraju s tem imenom leta 1991 vrnjeno staro ime Sveta Trojica. Zemljepisno ime Sveta Trojica sicer je v SP, a z njim ni mišljen pravkar omenjeni kraj, ampak kraj, ki se uradno imenuje Sveta Tro¬ jica v Slovenskih goricah, celo ime pa bi so¬ dilo tudi v SP. Brez pojasnila, da gre za staro krajevno ime, je v SP uvrščeno tudi ime Dvori nad Izolo* (danes Korte). Kraja Štomaž* prav tako ni mo¬ goče najti na nobenem sodobnem zemljevidu. Leta 1987 se je namreč preimenoval v Stomaž, iz tega imena izpeljano prebivalsko ime pa ni Štomažan*, ampak Stomaženc (prim. Krajev¬ ni leksikon Slovenije DZS, 1995), knjižno ver¬ jetno tudi Štomažan. 3) Nedosleden izbor in obravnava iztočnic 3a) Manjkajoče besede in nepopolni tematski sklopi Pri izboru iztočnic za SP je bila spregledana (ali ukinjena?) marsikatera vsakdanja beseda. Če se omejim zgolj na področje glasbe, so to npr. besede pop (v SP je le pop glasba), etno in etno glasba (primerljivi besedi v SP sta tehno in tehno glasba) ter basbaritonist. In to kljub temu, da je beseda pop samostojno geslo v obeh slovenskih splošnih leksikonih, skupaj z besedo etno pa je (skoraj) vsak dan natisnjena tudi na straneh s sporedom kulturnih priredi¬ tev v enem od dnevnih časopisov. Basbaritoni- stov je v LCZ in VSL kar nekaj, potreba po pra¬ vopisno normirani pisavi pa se vidi v tem, da je v opisih najmanj dvakrat uporabljen zapis bas-baritonist*. Pravopiscem je v Slovar uspe¬ lo uvrstiti kar triindvajset od šestindvajsetih tonovskih načinov (manjkajo As-dur, B-dur in es-mol\ manjka tudi ton eis). Ker ne ver¬ jamem, da je ravno za ta pičla tri (oziroma šti¬ ri) gesla zmanjkalo prostora, je veliko bolj ve¬ rjetna domneva, da je bil njihov izbor bolj ali manj naključen (če bi bilo v SP uvrščenih le nekaj tonovskih načinov, bi razumel, da je to rezultat uredniške politike »vsakega nekaj«), bojim se pa, da so bila naključno izbrana tudi premnoga druga gesla. V precej številni družbi jezikov se je znašla eksotična anamitščina, katere pomena SP ne razloži, ne pa tudi kurdščina in tajščina, če omenim le dva od manjkajočih pomemb¬ nejših jezikov. Uvrstitev anamitščine v SP je sporna predvsem zato, ker tega, kdo in kje go¬ vori anamitščino (če jo sploh še kdo), v sodob¬ nih virih ni mogoče izvedeti. V splošnih lek¬ sikonih namreč te besede ni, o Anamitih pa je mogoče izvedeti le, da je to ali staro ime za Vietnamce ali pa nekdanje ljudstvo v Indokini. Ne glede na to, ali je anamitščina staro ime za vietnamščino ali jezik nekdanjih Anamitov, gre za danes povsem neznan in nepomemben pojem, to pa je razlog, ki narekuje ali izločitev takšnega gesla iz geslovnika ali pa natančnejši opis. Da bi bilo vse skupaj še bolj absurdno, je poskrbljeno s tem, da v istem SP, v katerem se je znašla anamitščina, ni bilo prostora ne za viet¬ namsko pokrajino Anam ne za pokojne Ana- mite.V slovarskem delu SP ni niti vseh besed, ki so uporabljene v Spremni besedi ( otonem- Ijanje in iztočničar/-ka) in poglavju Pravila (npr. poejevstvo). Prav tako manjkajo nekatere izpeljanke. Pri¬ mer: v SP je uvrščena večina športnikov, ne pa tudi bejzbolist oziroma baseballist, čeprav je slednjo obliko poznal že SP'62. Je po novem ukinjen ali zgolj pozabljen? Sta pa zato v SP uvrščeni kar dve podomačeni obliki besede baseball, izgovorno pravilna bejzbol in manj pravilna bezbol. Slednja je brez oznake, ki bi rabo izrecno odsvetovala, saj kazalka ,gl.' te funkcije, kot je razvidno iz naslednjega prime¬ ra, nima. 88 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju 3b) Različno obravnavane podobne besede Precej različne obravnave so bile v SP de¬ ležne besede, nastale s podomačitvijo an¬ gleških besed, ki se začnejo z baby. Medtem ko je beseda bebisiter obravnavana povsem enako kot njena dvojnica bejbisitef (pri obeh je nave¬ dena razlaga v celoti), je beseda bebibif, ki jo pozna SSKJ, v SP nadomeščena z izgovorno pravilnejšo obliko bejbibif. Toda sodeč po sta¬ tusu besede bebisiter bi si mesto v SP zaslužila tudi beseda bebibif. Različno sta obravnavani tudi borzni proti¬ pomenki baisse in hausse. SP nas pri geslu baisse s kazalko usmerja k podomačeni različi¬ ci besa, besede bosa oziroma njene starejše različice osa, ki sta podomačeni različici be¬ sede hausse (prim. LCZ in SSKJ), pa ne pozna. Podobno velja za sorti jabolk ajdared in mut- su. Prvo ime je podomačeno (iz idared), drugo pa ne (pričakoval bi podomačitev v mucu). Za precej zmede so pravopisci poskrbeli na področju kemije. Spojino amoniak so namreč preimenovali v amonijak”, a le kot iztočnico, medtem ko so npr. v opisu gesla amido.. (na isti strani!) pustili staro (ukinjeno?) obliko amoniak (,spojina iz amoniaka'). Prizanesli so tudi iztočnici salmiak, čeprav bistvene razlike med amoniakom in amoniakovo(l) spojino salmiakom ni. Da bi bila zmeda popolna in pravopis manj uporaben, so poskrbeli s Pravili, kjer so na strani 111 vendarle (oziroma žal) na¬ vedli zgled salmijak”, pri tem pa spet pozabili na sorodno besedo salmiakovec (naj bi jo po novem pisali salmijakovec 1 ? ?). Vse kaže na to, da se pravopisci do zadnjega trenutka niso mo¬ gli zediniti o praviln(ejš)i pisavi imen teh spojin, posledica pa je nedopustna pravopisna zmešnjava. Vendar pa do nje sploh ne bi smelo Priti, saj ni (bilo) z dosedanjim priponskim obrazilom ,-iak' čisto nič narobe. Različna so bila pravopisna merila za poime¬ novanje italijanskih umetnostnih obdobij. Tako SP z opisom ,gl. duečento' odsvetuje(?) rabo besede duečento, ne pozna pa besed seičento in činkvečento, podomačenih različic izvirnih oblik seicento in cinquecento. Da takšne podomačitve ne bi bile iz trte izvite, do¬ kazuje izraz činkvečentist, ki je naveden med zgledi za podomačevanje italijanske pisave v Pravilih, Slovar-pa ga ne pozna. Čeprav je SP do mnogih morda manj ustrez¬ nih, a splošno uporabljanih dvojnic zelo ma¬ čehovski, so se v njem znašle besede bachtia- ri* (iz nemških virov prepisano ime perzijske preproge bahtijari), tsetse* (izvirna pisava imena muhe cece) in badmington* (res ne vem, odkod se je vzel ta stvor; v SP je sicer oz¬ načen kot nepravilna beseda, a to ni dovolj oz¬ načen bi moral biti s črno piko!), ki bi že za¬ radi eksotičnosti zapisa lahko mirne duše manjkale. Enako moteče (in odvečne) so tudi nekatere dvojnice antičnih imen, ki se že desetletja ne uporabljajo več (npr. Teseus ?? , dvojnica imena Tezej, ki bi glede na pravila o podomačevanju grškega ,s' v ,z' lahko bila kvečjemu Tezeus ?? , vendar zanjo ni nobene potrebe; podobna na¬ paka se je pravopiscem zapisala tudi v zgledih za podomačevanje starogrških imen, kjer je na¬ vedeno ime Anhises* namesto Anhizes)). Da pa pravopisci niti pri tem niso bili dosledni, kaže dejstvo, da v SP ni več gesla Anteus (sta¬ rejša dvojnica imena Antej), ki je bil tako kot Teseus objavljen v SP'62. Pri antičnih imenih je nepoenoteno tudi do¬ dajanje končnic ,-es', ,-os' in ,-us'. Tako sta v SP na eni strani skupaj imeni Aristofan in Aristo- fanes, na sosednji pa sameva Arhimed (brez pričakovane dvojnice Arhimedes, ki jo pozna¬ ta LCZ in SP'62, kar pomeni, da je živa vsaj to¬ liko kot dvojnica Aristofanes). Ker je SP prebivalski imeni Bakovčar in Bo- dončar (prekmurski različici knjižnih poi¬ menovanj Bakovčan in Bodončan) priznal za knjižni dvojnici, bi prebivalska imena s končni¬ co ,-ar' pričakoval tudi pri iztočnicah Beltinci (Beltinčan in Beltinčar), Ivanjkovci (Ivanj- kovčan in Ivanjkovčar), Odranci (Odrančan in Odrančar), Puconci (Pucončan in Pucon- čar) itd. Razlogov za razlikovanje med tovrst¬ nimi imeni ne vidim, pravopisci pa jih tudi niso navedli. 89 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi , št. i, 2002, 83-104 3c) Vsiljevanje zastarelih ali ne¬ uveljavljenih različic poimeno¬ vanj V SP je mogoče najti besede, ki so zapisane v obliki, kakršne ne poznajo niti sodobni le¬ ksikoni niti enciklopedije. Prvi tak primer je beseda aksolotel* (severnoameriški vodni pupek), ki jo priročniki, izdani v 90. letih prejšnjega stoletja (mdr. LCZ, VSL, Družinska enciklopedija živali DZS in leksikon Živalstvo CZ), dosledno pišejo brez ,e', torej aksolotl, čeprav je pisavo aksolotel skušal uvesti že SSKJ leta 1970. Če pisava brez ,e' res ni primerna, bi to moralo biti v SP izrecno navedeno, ne pa da se edini živ zapis meni nič, tebi nič ignorira. Drug tak primer je ime francoske himne. SP in SSKJ predpisujeta le starejšo obliko mar- seljeza, ne poznata pa različice marsejeza, ki je kot edina pravilna navedena v SP'62 ter v LCZ in VSL, pa tudi sicer je bolj logična, saj je podo- mačena po zgledu v SP navedenega pridevnika marsejski. Medtem ko mdr. SP'62, SSKJ, ES in LCZ po¬ znajo le ime senžermenska (mirovna) po¬ godba, je novi SP »modernejši«: edino doslej uporabljano obliko ukinja in predpisuje raz¬ ličico Saintgermainska* pogodba. Toda če je po SP dopustna podomačitev dahavski proce¬ si, potem tudi s podomačitvijo senžermenska (ali Senžermenska) pogodba ne bi smelo biti nič narobe. Je pa novi pravopis od starega podedoval pri¬ imek Gandi*, ki naj bi bil podomačena oblika znamenitega indijskega priimka. Toda dejstva govorijo drugače. Pravila zapovedujejo striktno ohranjanje indijskega ,dh' pri domačenju in¬ dijskih imen (zgled: Ludhjana namesto Ludhiana; izjema so verjetno lahko le prastare podomačitve, npr. Buda, a to v Pravilih ni omenjeno, čeprav bi moralo biti). Tudi v vseh slovenskih leksikonih in v biografiji iz leta 1984 je priimek Gandhi pisan s ,h'. Dvojnica Gandi, navedena v SP'62, torej v štirih desetletjih ob¬ stoja ni prepričala tako rekoč nikogar, pa so ji avtorji novega SP kljub temu dali prednost pred edino uveljavljeno obliko. Res neverjetno. Pravopisci so mimogrede preimenovali tudi kako pasjo pasmo. Tako o že dolgo uveljavlje¬ nem imenu pekinčan ni več ne duha ne sluha. Po novem naj bi se temu pritlikavemu hišne¬ mu psu reklo le še pekinžan 77 , enako kot pre¬ bivalcu Pekinga, torej. Čemu le? Veliko je pri¬ merov, da se za živalsko pasmo uporablja ime, ki je drugačno od prebivalskega, in tudi v tem primeru bi lahko brez škode ostalo tako. 3č) Spregledana lastna imena V SP manjka prenekatero pogostno oziroma pomembno lastno ime. Tako SP pozna zem¬ ljepisno ime Karnija, ne pa tudi za naš prostor precej pomembnega prebivalskega imena Kar- ni. To bi pravzaprav ne bilo nič usodnega, če bi ne obstajal resen problem, kako zapisati ime pripadnika in pripadnice tega ljudstva. Le domnevam lahko, da sta pravilni obliki Kam in Karnka, kajti pri iztočnici Liburnija je mo¬ goče najti podobni imeni Liburen* in Libur- nka, pri čemer pa močno dvomim o pravilno¬ sti pisave Liburen (potemtakem tudi »Karen«), saj v podobnih primerih - Saturn, koturn, Holofern - polglasnika ne pišemo. Podobno je SP razočaral pri iztočnici Ober, pri kateri po¬ grešam žensko obliko. Je to »Oberka« (pri ne¬ prepričljivem zgledu Ogerka* me v dvom spravlja primerjava z imenoma Mavrka in Li- burnka, pri katerih je neobstojni ,e' iz moških ustreznic Maver in Liburen* razumljivo iz¬ puhtel), Obrinja ali Obrka 7? ? Pri iztočnici Salt Lake City ni imen za prebi- valca/-ko, ki bi ravno ob minulih zimskih olimpijskih igrah v tem mestu prišli zelo prav. Le kdor bo našel kak podoben zgled (npr. Ok- lahomacityjčan/-ka), bo lahko brez zadrege skoval imeni Saltlakecityjčan/-ka. Prebivalska imena manjkajo tudi pri mno¬ gih drugih iztočnicah, npr. Fersko otočje in Fereri (najverjetneje Ferec in Ferka oziroma Fererec in Fererka), Savdska Arabija (najverjet¬ neje Savdfijjec in Savdjijjka) itd. Presenetljiva je zevajoča praznina pri iztočni¬ ci Slonokoščena obala. SP ne razkrije niti imena za prebivalca (po zgledu Britanskohondu- ražan bi verjetno lahko uporabili približno enakovredno ime Slonokoščenoobalec 7 ) niti pridevnika (po zgledih sierraleonski in burki- 90 Mostovi 2002 Ceri v slovenskem pravopisnem morju nafaški bi bil verjetno primeren pridevnik slo- nokoščenoobalskf 7 ). Takšni težje sestavljivi pridevniki in imena bi bili v SP še posebej do¬ brodošli, če pa naj bi se namesto Slonokoščeno- obalec ?? pisalo le ,prebivalec Slonokoščene oba¬ le', bi od SP pričakoval tak zgled, ne pa da ne pove niti tega, ali se pravilno reče ,iz Slono¬ koščene obale' ali ,s Slonokoščene obale'.Po- grešam tudi zemljepisno ime Kvarner, ki se v sodobni literaturi sklanja tako Kvarner-ju kot Kvarner-u* (sklanjatev Kvarner-u*, ki jo je čas že krepko povozil, je namreč navedena v SP'62). Pri imenih za prebivalca Izole (Izolčan, Izoljan) ne bi škodila informacija o pravopi¬ snem statusu poimenovanja Izolan, ki je re¬ den gost na straneh najmanj enega slovenske¬ ga dnevnika. Ime nekdanje portugalske kolonije Macau (to je izvirno, portugalsko ime) je v LCZ že dol¬ ga leta podomačeno v Makao, SP pa vseeno na- vaja le tujo (angleško, nemško ipd.) pisavo Ma¬ cao 57 , ki jo za slovensko sicer razglaša tudi Veliki družinski atlas sveta DZS (1992). To je lep primer pretirane raznolikosti pisanja tujih lastnih imen v slovenskih leksikonih in atla¬ sih. Problematično pa je predvsem to, da je pravopis za slovensko določil najmanj primer¬ no, tj. tujo(!) obliko pisave. Primernejši od pisave Macao bi bili tako dosedanja slovenska pisava Makao kot izvirna Macau. 4) Nenavadna prebivalska imena Največ nedoslednosti in slabih rešitev je v novem SP najti pri prebivalskih imenih. 4a) Spremenjena imena narodov in ljudstev ter prebivalcev držav in pokrajin Prebivalec angleške grofije Kent naj bi po no¬ vem bil Kentovec*, čeprav je bila še leta 1998 edina dopustna oblika poimenovanja Ken- tčan (prim. Jezik naš vsakdanji GV). Da končni¬ ca ,-ovec' v poimenovanju za prebivalca Kenta ni najbolj posrečena, je mogoče soditi tudi po pravopisni razlagi tega priponskega obrazila, kjer možnost poimenovanja prebivalca sploh ni omenjena. Tudi morebitno sklicevanje na končnico ,-ec', ki da pristoji imenom za prebi¬ valce pokrajin, ne zdrži trezne presoje, saj je izjem s končnico ,-čan' v SP ničkoliko (prim. s točko 4b). Poseben primer zmešnjave je ime nekda- n J e (!) angleške grofije Yorkshire, ki je v SP na¬ vedena tudi v podomačeni obliki Jorkšir”, pri čemer je izvirno ime opisano kot,angleška gro¬ fija', podomačeno pa kot,angleška pokrajina'. Da bi bila mera nesmiselnosti polna, je iz prve¬ ga imena izpeljano prebivalsko ime s končnico ,-ec' (Yorkshirec), iz drugega pa prebivalsko ime s končnico ,-čan' (Jorkširčan 77 ). Med narodi je zelo kruta usoda doletela Li- tvance, saj so bili čez noč zbrisani s pravopisne¬ ga zemljevida. SP namreč priznava le obliko Li¬ tovec, čeprav je ime Litvanec še zelo v rabi in je kot edino poimenovanje naroda (Litvanci) na¬ vedeno v LCZ, omenjeno pa je tudi v opisu ge¬ sla litvanski v SSKJ. Za tolažbo se je besedi li- tovščina v SP pridružila litavščina*, čeprav je to po VSL zastarela oblika. Prebivalcem obeh Hondurasov je bila fortu- na precej bolj naklonjena, saj so dobili celo dve različni poimenovanji. Prebivalec Hondurasa naj bi odslej bil Hondurašan, prebivalec nek¬ danjega Britanskega Hondurasa pa Britansko- honduražan 77 . Med kovanjem prebivalskih imen iz zemljepisnih imen, ki se končujejo na ,-as' ali ,-os', je bila bitka med argumenti v prid ž-ja in š-ja verjetno precej huda, absolutni zma¬ govalec pa je, kljub na prvi pogled neodločene¬ mu izidu, na žalost ,š'. Na žalost zato, ker so pravopisci spremenili tudi ime Laožan v Laošan 77 , čeprav je ime Laožan že povsem uve¬ ljavljeno, kar dokazujejo mdr. samostojno ge¬ slo v LCZ in omembe v VSL in Državah sveta 2000 MK. Da bi pravopisci lahko Laožane pu- 91 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 stili pri miru, dokazuje geslo Tunižan”, ki bi po pravopisnih pravilih(?) moralo biti Tu- ttišan, saj se ,s' v imenu Tunis izgovarja enako kot ,s' v imenu Vis (prebivalec tega otoka je Višan). Pri tem pa je treba opozoriti, da ime Tu- nižan vsaj v primerjavi z imenom Laožan ni uveljavljeno, zato bi ga pravopisci lahko brez škode napisali pravilno. Nenavadna je tudi razlika med poimeno¬ vanjema za prebivalca indijske države Utar Pra- deš (Utarpradešanec*) in Bangladeša (Bangla- deševec*). Obe zemljepisni imeni se končata z istopomenskima končnicama ,-pradeš' in ,-deš', ki sta hindijska izraza za deželo, zato bi obakrat pričakoval enak princip tvorjenja pre- bivalskega imena (tako kot so npr. vsi prebival¬ ci »-burgov« »-buržani«), ne pa dveh povsem različnih. Sicer pa je ime Bangladeševec videti in slišati tako, kot da bi šlo za mitološko bitje, ki je rodilo Bangladeš, saj smo Slovenci tudi grm, ki rodi liste, iz katerih si npr. Bangla¬ dešem kuha čaj, poimenovali s priponskim obrazilom ,-evec' (čajevec). V primeru Utarpra- dešanca pa ne vidim razloga za podaljševanje s priponskim obrazilom ,-ec', saj je npr. prebiva¬ lec Marakeša v Maroku Marakešan (in ne »Ma- rakešanec«), prebivalec somalske prestolnice Mogadiš pa Mogadišan (in ne »Mogadišanec«). Da bi bili obliki Bangladešan in Utarpradešan primernejši, je mogoče sklepati tudi po pridev¬ nikih bangladeški in utarpradeški. Nelogična se mi zdi prepoved rabe pridev¬ nika anglosaksonski (dovoljen je le pridevnik anglosaški), kajti če se sme uporabljati pridev¬ nik saksonski, potem tudi s pridevnikom an¬ glosaksonski ne more biti nič narobe (njegova sporna komponenta je namreč taisti pridevnik saksonski). Pravopisci so v za prebivalca Etiopije doslej edino uveljavljeno ime Etiopec (prim. mdr. SP'62 in VSL) vrinili črki ,i' in ,j' in ga spreme¬ nil v Etiopijec* (toda pridevnik je še naprej le etiopski!), v zameno pa so poimenovanju za prebivalca sosednjega Džibutija ti črki odvzeli, tako da je nastalo ime Džibutčan* (pridevnik džibutski*). Glede na to, da je bil dosedaj v rabi pridevnik džibutijski (mdr. v Države sveta 2000) in da bi bilo ime Džibutijec čisto spo¬ dobno (zgledi iz SP: Malavijec, Maldivijec, Tahitijec), ne vidim razloga za pisavo Džibut¬ čan. Če pa razlog obstaja, bi ga bilo treba na¬ vesti v opombi, še posebej zato, ker so imena za prebivalce držav s priponskim obrazilom ,-čan' v SP prej izjema kot pravilo. Ime za pripadnika ljudstva Havsa je v SP po- domačeno v Havs ?? , množinska oblika imena ljudstva v Havsi, kolektivno poimenovanje v imenovalniku ednine (Havsa) pa sploh ni na¬ vedeno (pri npr. ljudstvu Otava je). Toda nova podomačitev Havs je v popolnem nasprotju s podomačitvijo Šerpa za pripadnika ljudstva Šerpa (v množini Šerpi), razlogi zanjo pa v SP niso pojasnjeni. SP prav tako ne odgovori na druga vprašanja, ki se porajajo ob primerjavi imen Havs, Šerpa in Otava. Zakaj naj bi se sme¬ lo reči,ljudstvo Otava', ne pa tudi,ljudstvo Ha¬ vsa' in ,ljudstvo Šerpa'? Ali zgled Havs (name¬ sto Havsa) pomeni, da pripadnik npr. afriškega ljudstva Dinka ni več Dinka, ampak »Dink“? Kaj pa Šerpa? Je to (edina) izjema, pri kateri se v imenu pripadnika ljudstva ohrani končnica ,-a' (oziroma katerikoli drug samoglasnik), ali pa so izjeme nove podomačitve tipa Otavec (namesto Otava) in stare podomačitve tipa Ink (namesto Inka)? Kako torej podomačujemo imena pripadnikov ljudstev Ajmara, Čibča, Nu- tka, Ganda, Nama, Azande, Fulbe, Puelče, Ma- puče, Ašanti, Herero, Navaho, Pueblo itd.? Od¬ govore na ta in druga vprašanja bi lahko dala le jasna navodila in premišljeni zgledi za tvorjenje imen ljudstev, ki jih v Pravilih ni. A so nujno potrebna, saj so imena (manj znanih) ljudstev v vsaki slovenski knjigi ali leksikonu zapisana drugače (tako npr. pravopisnima ime¬ noma Kečujci in Kečua delajo družbo različice Kečva in Kečvanci - v VSL - in Kečuji - v LCZ )• Pravopisci so spremenili tudi večino prebi- valskih imen, tvorjenih z nekončno pripono ,-an'. Tako naj bi bilo po novem namesto P e ~ ruanec prav Perujec, namesto Samoanec Sa- mojec (in to kljub temu, da j e v Pravilih na stra¬ ni 117 naveden »zastarel« zgled Samoanec!)/ namesto Goanec Gojevec in namesto Tonga' nec Tongovec. V spomin na stare čase pa \ e ostalo nespremenjeno ime Papuanec, razlogi za to pa seveda niso pojasnjeni. 92 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju Dodatni komentar Vsekakor je upravičenost spreminjanja poi¬ menovanj, ki so bila še včeraj v splošni rabi, zelo vprašljiva. Če ne zaradi drugega, zato, ker je v pravopisnih Pravilih in celo v Slovarju nave¬ denih kar nekaj zgledov (npr. Arležan), po kate¬ rih naj se že uveljavljene podomačitve ne bi spreminjale niti, kadar so v nasprotju s sodob¬ no pravopisno logiko. In za imena Etiopec, Pe- ruanec, Samoanec ipd. zagotovo velja, da so po¬ vsem uveljavljena in da niso tako zelo napačna, da bi ne mogla vsaj soobstajati skupaj z novimi podomačitvami. Ali so vse nove podomačitve res nujno potrebne, je pa drugo vprašanje. 4b) Nepojasnjena različna usoda enakih končnic Med nenavadna prebivalska imena lahko uvrstim tudi imeni Fairbanščan* in Sus- sekščan*. Prvo je izpeljano iz imena aljaškega mesta Fairbanks, drugo pa iz imena nekdanje angleške grofije Sussex (mimogrede, namesto opisa ,angleška grofija' bi v SP moralo pisati .nekdanja angleška grofija' oziroma ,ime dveh angleških grofij', saj je grofija Sussex z deli¬ tvijo na West in East Sussex prenehala obstaja¬ ti). Obe imeni imata končnico, ki je v izgo¬ vorjavi in pisavi zelo podobna končnici v imenu severnoameriških mest Phoenix in Ha- lifax, katerih moški prebivalski imeni sta po SP fhoenbcčan in Halifaxčan. Po analogiji (in predvsem glede na izgovor) bi torej bilo pravil- ne jše ime za prebivalca Fairbanksa Fair¬ banks čari (potrjuje ga tudi zgled Hastingščan za prebivalca angleškega Hastingsa), za prebi¬ valca Sussexa pa Sussexčan. Pri imenu Sussex je videti napačen tudi pridevnik sussekški* - P° zgledu pridevnikov phoeniški, halifaški in fairbanški bi namreč pričakoval pisavo brez .k', torej susseški. Če pa se v vseh teh imenih vendarle skriva kaka logika, bi bilo zelo lepo, če bi jo pravopisci razodeli v kakšni opombi. Podobno velja za prebivalska imena, izpelja- na iz imen mest s končnico ,-land'. Le zakaj naj bi pisali Portlandec 77 in Oaklandčan namesto P°rtlandčan in Oaklandčan? Iz prebivalskih ■men v SP je namreč mogoče razbrati težnjo, da bi imena prebivalcev mest in otokov tvorili s priponskim obrazilom ,-čan'/,-čanka', imena prebivalcev pokrajin in držav pa s priponskim obrazilom ,-ec'/,-ka' (npr. Oregonec, VViscon- sinec). Pri tem pa pravopisci niso bili dosled¬ ni, saj so tudi v nekaterih primerih, ko to ni neizogibno, uporabili drugačno priponsko obrazilo od pričakovanega (npr. že omenjeni Portlandec, pa Michigančan 77 namesto Michi- ganec, Mainčan 77 namesto Mainec itd.). Takšne nedoslednosti so pogoste tudi pri ime¬ nih z drugih jezikovnih področij (npr. Pie¬ montčan 77 v primerjavi z Vermontec, pa Ma- grebčan 77 , Beninčan 77 itd.). Še bolj presenetljivo je prebivalsko ime Pat- moščan*, saj je to edini primer, da je iz imena grškega otoka s končnico ,-os' nastalo prebival¬ sko ime s končnico ,-ščan' (v SP so sicer le pre¬ bivalska imena s končnico ,-šan', npr. Sa- mošan, Naksošan, Lezbošan, Hiošan ipd.). Nepojasnjene so tudi razlike med prebival- skimi imeni, ki so izpeljana iz imen mest s končnicama ,-as' in ,-es'. Nekatera so dobila končnico ,-ščan' (npr. Kaunaščan, Madraščan in Veleščan, z angleškega govornega področja Kansaščan, s španskega Caracaščan 77 , Bueno- saireščan 77 ), druga pa ,-šan' (npr. Burgašan 77 , z angleškega govornega področja Dallašan 77 , s španskega Teksašan, Lasvegašan, Laspal- mašan, Losangelešan, Florešan), pri čemer jezikovni izvor očitno ni imel nobene vloge. Še posebej moteče se mi zdijo razlike med podob¬ nimi imeni, npr. Madraščan - Burgašan, Bue- nosaireščan - Florešan. Smiselno poenotenje takšnih na novo skovanih imen bi za pravopi- sce ne smelo biti pretrd oreh. Če bi v SP ne bilo toliko drugih nedoslednosti, napak in čudnih rešitev, bi verjel, da obstaja za omenjene razlike kak tehten razlog, tako pa o tem močno dvo¬ mim. Glede na močno številčno zastopanost raznih »-ošanov« v SP in SP'62 bi utegnila biti primerna enotna končnica ,-šan'. Če pa bi se odločili za razlikovanje imen glede na jezikov¬ ni izvor, bi bila glede na zven posameznih pre¬ bivalskih imen verjetno najboljša takšna rešitev: pri španskih zemljepisnih imenih s končnicama ,-as' in ,-es' bi se uvedla enotna končnica ,-šan', pri nešpanskih pa ,-ščan' (ra¬ zen pri kakem že uveljavljenem imenu). Tako 93 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 bi v SP imeli poleg španskih prebivalskih imen Teksašan, Lasvegašan, Laspalmašan, Hondu- rašan ipd. tudi imeni Caracašan in Buenosai- rešan, poleg nešpanskih imen Kaunaščan, Ma- draščan, Kansaščan in Veleščan pa tudi imeni Dallaščan (čeprav je Dallas v precej španskem Teksasu, je ime angleško; po podatkih v EB se imenuje po nekdanjem ameriškem podpredse¬ dniku Dallasu) in Burgaščan. Podobno je s prebivalskimi imeni Kin- šaščan”, Lhašan in Mombašan, ki so izpelja¬ na iz imen mest s povsem identično, celo enako naglašeno končnico ,-asa'. Ne vidim pre¬ pričljivega razloga, da ne bi tudi prebivalcu Kinšase rekli Kinšašan. Prebivalec provansalskega mesta Aix-en-Pro- vence je po SP Aixenprovenšan ?? , kar je nekaj takega, kot če bi npr. prebivalcu Laz v Tuhinju ne rekli Lazovec, ampak »Lazevtuhinjčan«. Ustreznejše poimenovanje za prebivalca »Aixa v Provansi« bi bilo Avcčatt, tej rešitvi pa pri¬ trjuje tudi francoska enciklopedija Larousse, kjer je navedeno prebivalsko ime Aixois. Pri tem moram opozoriti še na razliko med pre- bivalskima imenoma Aixenprovenšan in Por- tauprincečan ?? , kjer je končni ,-ce' enkrat prešel v ,š', enkrat pa ne. Zanimiva je primerjava francoskih zemljepi¬ snih imen s končnico ,-bourg'. V SP je namreč mogoče najti prebivalska imena Strasbour- žan, Luxembouržan, Fribouržan in Cher- bourgčan”. Če upoštevam, da je končni ,-g' v vseh štirih primerih neslišen, bi bila pravilna le pisava s končnico ,-gčan', ker pa nam je pri imenih za prebivalce »-burgov« vseh vrst bolj blizu končnica ,-žan', bi bilo najbolj smiselno v vseh štirih primerih uporabiti to končnico. Problematično je videti tudi ameriško pre¬ bivalsko ime Pittsburghžan*, saj bi po sicer spornem zgledu Cherbourgčan pričakoval končnico ,-čan', torej Pittsburghčan. Nepojasnjene razlike so tudi med zemljepi¬ snimi imeni s končnico ,-ng'. Tako sta v SP uvrščeni imeni Norrkopingčan ?? in Wyo- minžan, čeprav naj bi bila po navodilih za iz¬ govorjavo sodeč oba končna ,g' enako slišna. Da ima skandinavski končni ,g' enak status kot nemški in angleški, je mogoče sklepati tudi po imenu Goteboržan, zato je pisava Norrkoping- čan toliko bolj nelogična. Silno nenavadno je prebivalsko ime Pjon- gčan”, ki naj bi bilo sinonim za Pjong- jangčan. Toda ime mesta Pjongjang se ne okrajšuje v Pjong, zatorej ni osnove za ime Pjongčan. Zelo vprašljivo je tudi samo ime Pjongjangčan, saj ni jasno, v čem se ime sever¬ nokorejske prestolnice Pjongjang razlikuje od imen kitajskih mest Šenjang, Peking in Hon¬ gkong, da iz njega izpeljano prebivalsko ime ni Pjongjanžan (po zgledih Šenjanžan, Pe- kinžan in Hongkonžan). Pri iztočnici Bamako bi po zgledu prebival- skega imena Monačan in pridevnika monaški pričakoval podiztočnici bamaški in Bama- čan, ne pa bamakovski ?? in Bamakovčan'. Obe iztočnici (Bamako in Monako) namreč prihajata s francoskega govornega območja in imata enako naglašeni končnici ,-ako'. Dejstvo je tudi, da so prebivalska imena s končnico ,-kovčan' tako rekoč rezervirana za izpeljanke iz zemljepisnih imen s končico ,-kovci' (npr. Bakovci Bakovčan), zato je uvrščanje prebival¬ cev Bamaka v to skupino imen toliko manj lo¬ gično. Nenavadnih prebivalskih imen s tem še zda¬ leč ni konec. Med opaznejšimi je ime lili- noičan*, kar naj bi pomenilo prebivalec Illi¬ noisa v ZDA. To težko izgovorljivo ime je videti še posebej čudno, če ga primerjam s prebival- skim imenom Valaisčan, ki ohranja neslišni končni ,s' (,s' je neslišen tudi v imenu Illino¬ is). Pravopisci bi torej smeli skovati kvečjemu ime Illinoisčan. Tu pa lahko pravopiscem takoj zastavim vprašanje, po kakšni logiki se končni ,s' v francoskih zemljepisnih imenih v prebi¬ valskih izpeljankah ohranja ne glede na izgo¬ vor (npr. neslišni ,s' v imenih Nantesčan, Toursčan, Valaisčan in slišni ,s' v imenu Ren msčan*)? Glede na to, da se slišni končni ,s' v tujih imenih spreminja v ,š' (npr. Massachu- settščan, Nevvorleanščan, Wormščan), bi tudi v primeru prebivalca Reimsa pričakoval im e Reitnščan (na to obliko daje misliti tudi pri' devnik reimški). Čudno je videti in slišati tudi na novo skova¬ no ime Martiniquečan*. Pričakoval bi namreč obliko Martiničan, saj obstaja ime otoka Ma f ' 94 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju tinique tudi v podomačeni obliki Martinik (prim. Veliki družinski atlas sveta DZS, Jezik naš vsakdanji GV), to pa je že mogoče primerjati z imenom Mozambik (originalno Mogambi- que), iz katerega je izpeljano prebivalsko ime Mozambičan, ne pa »Mozambikčan«. Problematična sta tudi ime Mauritiusčan* in pridevnik mauricijski”, saj se ime otoka Mauritius prav tako podomačuje, in sicer v Mavrici j (prim. VSL, kjer je navedeno tudi pre¬ bivalsko ime Mavricijec, in Jezik naš vsakdanji GV). 4c) Izvirno poimenovanje enkrat upoštevano, drugič ne Opombe s pojasnili bi bile potrebne tudi pri nekaterih imenih prebivalcev starogrških krajev. Eno takšnih je Halkidijec, ki označuje prebivalca grškega polotoka Halkidike. Po zna¬ nem zgledu iz slovenskega prevoda Svetega pi¬ sma, kjer so prebivalci antične Tesalonike (da¬ našnjega Soluna) imenovani Tesaloničani, bi verjetno vsakdo iz imena Halkidika izpeljal prebivalsko ime Halkidičan, ne pa Halkidijec. Očitno je v imenu Halkidijec (pa tudi npr. Avlijec, prebivalec antične Avlide) upoštevano izvirno starogrško poimenovanje, na ime Elid- čan, ki označuje prebivalca (po SP antične, če¬ prav obstaja z istim imenom še dandanes) grške pokrajine Elide, pa grščina očitno ni imela tolikšnega vpliva. Brez jasnih navodil in razlage takšni zgledi laiku ne koristijo kaj dosti. Vendar pravopisci izvirnih pisav niso vedno upoštevali. Tako je zanje prebivalec Gdanska Gdanec*, čeprav bi po podobnih ruskih zgle¬ dih (prebivalec Omska je Omščan, ne pa »Omec«) pričakoval obliko Gdanščan. In res, oblika Gdanščan je bila zapisana že v Poljsko-slovenskem slovarju DZS (1977), njeno Pravilnost pa potrjuje tudi izvirno poljsko ime gdanszczanin. Tvorba Gdanec me navdaja z mislijo, da jo je skoval računalnik, ki se je zgle¬ doval po prebivalskem imenu Danec, ni pa razumel, da se Danska imenuje po Dancih, Gdansk pa ne po svojih prebivalcih, ampak le-ti po Gdansku. 4č) (Ne) spreminjanj e zemljepisnih imen v prebivalskih imenih Naravnost neverjetne so razlike med prebi- valskimi imeni, ki so izpeljana iz imen mest s končnicami, ki se izgovarjajo kot ,č', ,š' ali ,ž'. Tako so v SP'01 po eni strani imena Gre- envvičan, Norvvičan in Palmbeačan, po drugi pa imena Pugwashan, Mohacsan, Pecsan, Bydgoszczan in Clujan. Toda madžarsko dvočrkje ,cs' je povsem primerljivo z angleš¬ kim dvočrkjem ,ch', saj obe zaznamujeta enak glas. O podobnosti med angleškima končnica¬ ma ,ch' in ,sh' prav tako ni dvoma. Čemu torej takšne razlike? Pravopisci so v prebivalskih imenih Bi- hačan, Bilečan in Pečan srbohrvaški ,č' pustili nespremenjen, pri tem pa očitno pozabili na lasten zgled v Pravilih (stran 24), po katerem je prebivalec Bileče Bilečan (in potemtakem prebivalec Bihača Bihačan, Peči pa Pečan). Da bi bila zmeda popolna, je poskrbljeno s pre- bivalskim imenom Gospičan pri iztočnici Gospič v slovarskem delu SP. Menim, da ohra¬ njanje mehkega ,č' v prebivalskih imenih ni nujno, saj bi ga lahko po zgledu izpeljank tipa nedičevec v vseh prebivalskih imenih mirne duše podomačili v ,č'. 4 d) (Ne) razlikovanj e med pripadnikom naroda/ljudst¬ va in prebivalcem države/dežele Včasih se s pojavom kake nove države samo od sebe(!) zgodi, da dobimo poleg poime¬ novanja za pripadnika naroda/ljudstva tudi posebno poimenovanje za državljana/prebi¬ valca države. Tako sta npr. Tadžik in Tadžiki- nja že od nekdaj poimenovanji za pripadnika/ -co naroda, Tadžikistanec in Tadžikistanka pa od začetka 90. let 20. stoletja za državljana/-ko Tadžikistana. V primeru Tadžikistana in ne¬ katerih drugih srednjeazijskih držav/republik nam takšno razlikovanje omogoča končnica ,-stan', v večini drugih primerov (npr. In- 95 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 donezija, Filipini, skoraj vse afriške države) pa dejstvo, da se večnacionalna država ne ime¬ nuje po nobenem narodu/ljudstvu. Toda teren (ne)razlikovanja med pripadnikom naroda/ ljudstva in prebivalcem po tem narodu/ljud¬ stvu imenovane države/dežele je zelo spolzek. Pravopiscem je na njem nekajkrat hudo spodr¬ snilo. Pri iztočnici Kirgizija SP ne razlikuje med pri¬ padniki naroda in prebivalci države. Prebiva¬ lec* Kirgizije (uradno ime države je Kirgizi¬ stan !) naj bi bil Kirgiz, prebivalka pa Kirgizijka*. Toda pravilnejši naziv za prebival- ca/-ko države bi bil Kirgizistanec/-ka, me¬ dtem ko je Kirgiz pripadnik kirgiškega naroda (pripadnica pa Kirgizinja). Zgled za takšno rešitev je v samem SP: prebivalka Baškirije ni »Baškirijka«, ampak Baškirka, prebivalka Baškortostana (to je uradno ime Baškirije, re¬ publike v Ruski federaciji) pa je Baškorto- stanka. Precejšno zmedo so pravopisci ustvarili z uvajanjem novih prebivalskih imen. Doslej smo npr. poznali le prebivalska imena Vlah, Sas, Švab in Flamec ter iz njih izpeljana zem¬ ljepisna imena Vlaška/Vlaško, Saška/Saško, Švabska/Švabsko in Flamska/Flamsko, v SP pa sta se zdaj znašli še novi prebivalski imeni Vlaščan* in Saščan*. V čem le vidijo pravopi¬ sci razliko med temi deželami in njihovimi prebivalci, da so skovali imeni Vlaščan in Saščan, prizanesli pa so nam z imenoma »Flamščan« in »Švabščan«? Doslej smo prebi¬ valcem Vlaške rekli Vlahi (prim. mdr. LCZ), prebivalcem Saške pa Sasi (čeprav se ime Sasi nanaša tudi na eno od prvotnih germanskih plemen), in tako bi brez škode lahko bilo tudi v prihodnje. Čudim se tudi temu, da SP uvaja novo prebi- valsko ime Valonijec*, ne pozna (oziroma ga ukinja?) pa imena Valonec (prim. mdr. VSL, LCZ, SP'62 ). Prav tako ne pozna pridevnika va¬ lonski, ampak le valonijski*. Iz slednjega pač ni mogoče izpeljati uveljavljenega poime¬ novanja valonščina za valonski jezik oziroma narečje (mar naj bi se ji po novem reklo »valo- nijščina«?). Tovrstno »posodabljanje« uveljav¬ ljenega prebivalskega imena je res skrajno čud¬ no, še posebej, če upoštevam, da tudi tujci pravijo Valoncem »Valonci«, namreč VVallons (Francozi), Wallonen (Nemci), Walloons (An¬ gleži) itd. Očitno je, da so se pravopisci za poi¬ menovanje Valonijec odločili zato, ker niso upoštevali dejstva, da so Valonci narod (ozi¬ roma vsaj etnična skupina), Valonija pa njiho¬ va domovina (ravno zaradi razlik med Valonci in Flamci se je Belgija preoblikovala v federal¬ no državo). Podobno velja za Moldavce, ki so v SP sku¬ paj z na novo skovanimi Moldavijci združeni pod iztočnico Moldavija. Sprva sem pomislil, da bi lahko bil Moldavec pripadnik molda¬ vskega naroda, Moldavijec* pa prebivalec Moldavije. Toda kmalu sem spoznal, da tako ne more biti. Pravopiscem se je poimenovanje Moldavijec najbrž zapisalo iz podobnih razlo¬ gov kot ime Valonijec. Moldavci so namreč Ro¬ munom soroden narod(!) (prim. mdr. LCZ, Države sveta 2000 MK), čigar prastarega imena se pač ne bi smelo kar mimogrede prilagoditi imenu države, ki je sami niti ne imenujejo Moldavija, ampak Moldova (sebe pa, če se ne motim, Moldovan). Podobno kot za imeni Moldavijec in Valo¬ nijec velja med drugim tudi za prebivalski ime¬ ni Waleščan* (doslej samo Valižan, prim. mdr. VSL in Države sveta 2000) in Etiopijec* (doslej samo Etiopec; prim. s točko 4a). Kot primer dopustnega (vendar ne nujne¬ ga!) preimenovanja oziroma posodobitve pa lahko omenim prebivalsko ime Virginijec (na¬ mesto zastarelega poimenovanja Virginec; prim. SP'62). Virginijci so namreč del ame¬ riške nacije, zato s poimenovanjem Virginijec/ Virginec označujemo izključno prebivalca Vir¬ ginije, ne pa pripadnika kakega posebnega na¬ roda ali nacije (s tega vidika prilagoditev prebi¬ valskega imena imenu države ni moteča). Valonci, Moldavci, Valižani in Etiopci pa so ali narod (tj. - po SSKJ skupnost ljudi na določe¬ nem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno in gospodarsko povezani ter imajo skupno zavest) ali nacija (tj. po SP - državni narod), zato jih pravopisci ne bi smeli kar tako preimenovati. Bojim pa se, da utegne kljub tem pomislekom do prihodnje izdaje pravopi¬ sa dozoreti še kakšno tovrstno presenečenje, morda celo fantomsko prebivalsko ime »Slove- nijec« in pridevnik »slovenijski«. 96 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju 4e) Nenavadna imena pripadnic ljudstev Vprašljive so nekatere rešitve pri poimeno¬ vanju pripadnic ljudstev. Pripadnica Inkov naj bi bila Inka*, kar je nadvse čudno, če upošte¬ vam, da je izvirni naziv za pripadnika(l) Inkov Inča, inka pa naš podomačen naziv za inko¬ vskega vladarja. Ustreznejša bi bila ženska oblika Inkinja (po zgledu Grk - Grkinja). Medtem ko SP'62 za žensko obliko prebival- skega imena Čerkez navaja Čerkezinja, pozna novi SP le obliko Čerkezka*, ne da bi pri tem pojasnil usodo Čerkezinje in čerkeške moške suknje čerkeške (prim. SSKJ). Če se ta po no¬ vem piše čerkezka, bi bilo ime Čerkezinja to¬ liko ustreznejše. V nasprotju z imenom Čerkezinja pa so bila nekaterim drugim ženskim prebivalskim ime¬ nom tradicionalna obrazila ,-ka' bržkone po nepotrebnem zamenjana z ,-inja' (npr. Heti- tinja namesto Hetitka, Moabitinja namesto Moabitka). Nenavadna je tudi ženska oblika prebival- skega imena Kurd. Po zgledu imen Turkinja in Baskinja bi pričakoval obliko Kurdinja, ne pa Kurdovka*. Kurdovka bi lahko bila kvečjemu ženska s priimkom Kurd (zgled iz SP: Turko- vka) ali pa kakšna kurdska jopa oziroma kapa (kot je baskovska čepica baskovka). 4f) Posodobljena in »posodoblje¬ na« (stara) prebivalska imena Pravopisci so med sestavljanjem novega SP na hitro pometli s številnimi starimi prebival- s kimi imeni, kar ni bilo čisto prav. Če drugega ne / so takšna imena primerna vsaj za poimeno- v ’anje prebivalcev antičnih mest. Imeni Aten- £ a n in Abderčan sta v kontekstu z imenoma Spartanec in Tebanec slišati preveč moderno. Zato bi namesto oznake ,starinsko' pri imenu Atenec bolj ustrezal opis ,prebivalec antičnih Aten', namesto novega Abderčana pa bi bil pri¬ mernejši dosedanji Abderit. S takšnim pristo¬ pom bi SP lahko ohranil tudi nekatere druge (starinske, a lepe) oblike prebivalskih imen iz SP'62, ki si ne zaslužijo pozabe, npr. Asizijec (lahko bi bilo ime prebivalca antičnega Asizija oziroma starinsko ime za prebivalca da¬ našnjega Assisija) in Aretinec. Tudi za imena Hajronejčan ?? , Herkula- nejčan”, Heraklejčan”, Palmirčan ?? , Ostij- čan ?? , Nikejčan” in Saiščan” bi bilo mogoče brez večjih težav skovati (ali pa poiskati) različice, ki bi bile za poimenovanje pre¬ bivalcev antičnih krajev precej bolj primerne: Hajronejec, Herkulanejec, Heraklejec, Palmi- rec, Ostijec, Nikejec in Saisec. Nekaj takšnih zgledov je v samem SP, mdr. Akvilejec, Ceza- rejec in Halikarnasec, nekaj pa v raznih knji¬ gah o antiki, mdr. Palmirec in Kluzijec. Poglavje zase je prebivalsko ime Napolijec*, ki naj bi odslej delalo družbo že uveljavljene¬ mu imenu Neapeljčan in imelo prednost pred starejšim poimenovanjem Napolitanec. Ko¬ mentar o neprimernosti in predvsem ne¬ potrebnosti imena Napolijec verjetno ni po¬ treben. Nepotrebna je tudi posodobitev imena za prebivalca nekdanjega Cejlona. SP'62 namreč pozna ime Cejlonec, novi SP pa predpisuje ime Cejlončan”. Za zgodovinske potrebe je ime Cejlonec dovolj dobro, pa tudi v primerjavi s prav tako otoškima prebivalskima imenoma Bornejec in Islandec mu nič ne manjka. Pravopisci so po nepotrebnem »posodobili« že povsem uveljavljeno prebivalsko ime Poretiec (v Porenjec*) in pridevnik porenski (v porenjski*), ki ju pozna SP'62. Dejstvo je, da se pokrajina Porenje imenuje po Renu, zato je iz imena te reke izpeljan pridevnik lahko le po-ren-ski. To trditev lahko podkrepim s pri¬ devnikom podolski, ki je menda izpeljan iz Porenju zelo podobnega imena Podolje ozi¬ roma besede podolje. Če bi bila pisava po¬ renjski utemeljena, bi pisali tudi »podoljski«, vendar ne. Od pridevnika porenski do prebi- valskega imena Porenec pa je le še majhen in logičen(!) korak. Končnica ,-je' pokrajinskega imena Porenje torej ne bi smela igrati glavne vloge v prebivalskoimenskih in pridevniških izpeljankah, saj je tudi v »porečnih« imenih, kakršna so Posavje (Posavec), Porabje (Pora- bec), Podravje (Podravec) in Posarje (Posarec; zakaj tega imena ni v SPI) ne. Pravopisci bi mo- 97 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 rali upoštevati specifičnost tovrstnih imen in pri tvorbi izpeljank dati prednost prvotnemu, najstarejšemu imenu - torej imenu reke. To lahko podkrepim še z malce drugačnim prebi- valskoimenskim zgledom: Goriška se imenuje po Gorici, zato njen prebivalec ni »Goriščan«, ampak Goričan. Podobno vprašljive so tudi besede Poso- teljčan”, posoteljski”, Obsoteljčan” in obso- teljski 77 , navedene v oglavjih gesel Posotelje in Obsotelje. Že nekaj desetletij namreč obstaja obsotelskaproga (prim. ES), še starejši je pride¬ vnik posotelski (prim. SP'62), prav tako ime Sotelsko in pridevnik sotelski. Glede na te do¬ sedanje pridevniške oblike in v prejšnjem od¬ stavku naštete argumente bi pravilnejši imeni za prebivalca obsotelske(l) pokrajine bili Obso- telčan in Posotelčan. Žal ne vem, katero od teh poimenovanj uporabljajo prebivalci Sotelske- ga. Če nobenega, potem predlagam pravopi- scem salomonsko rešitev: ime Sotelčan, v kate¬ rem spornega ,j' niti teoretično ne more biti. Težave so tudi z drugimi domačimi prebival- skimi imeni. Tako je prebivalec Ospa po no¬ vem le še Ospčan ali Osapčan*, kaj se je zgodi¬ lo z imenom Osapec, ki ga kot edino ali glavno poimenovanje navajata tako leksikon Slo¬ venska krajevna imena CZ (1985) kot Krajevni leksikon Slovenije DZS (1995), pa ni poja¬ snjeno. Da bi trdno ukoreninjeno ime Osapec v šestih letih povsem zastarele, je preprosto nemogoče. Precej sumljivo je tudi ime za prebivalca Opčin na Tržaškem. Po SP naj bi se pisalo Ope¬ nec*, po knjigi Slovenska krajevna imena v Ita¬ liji (1999) pa se pravilno piše Openc. V prid slednjemu zapisu govorijo tudi primorska pre- bivalska imena Biljenc, Komenc, Mirenc in Šmarenc, navedena v istem SP, ki je Opencu dodal en ,e'. 4 g) Nadaljevanje pravde o kaši Velik del pod točko 4) naštetih nasilnih spre¬ memb prebivalskih imen in umetno ustvar¬ jenih dilem tipa »al prav se piše ,-čan' ali ,-ec'« kaže na to, da so si pravopisci zaželeli na¬ daljevanja znamenite črkarske pravde o kaši. Dejstvo je namreč, da bi po zgledu številnih slovenskih prebivalskih imen, ki poznajo dvoj¬ nici s končnicama ,-čan'/,-ec' (npr. Trbojčan/ Trbojec, Postojnčan/Postojnec), pravopisci tudi pri mnogih tujih prebivalskih imenih lahko dopustili obe varianti (npr. Beninec/Be- ninčan, Michiganec/Michigančan, Kairecl Kai¬ rčan, Andorec/Andorčan, Cejlonec/Cej- lončan ipd.), še posebej, če se obe uporabljata tudi v praksi (npr. Andorčan v Vsevedniku TZS in Državah sveta 1993 DZS, starinski Kairec v SP'62). Podobno kot za končnici ,-čan' in ,-ec' velja v nekaterih primerih tudi za končnici ,-ka' in ,-inja'. Le zakaj naj bi pisali samo še Moabitinja in Kurdovka, če pa dosedanji Moabitka in Kurdinja najmanj enako lepo (grdo?) zvenita? Morda se ključ za razumevanje pravopisne politike skriva v Prešernovem sonetu ... 5) Pomanjkljivi kvalifikatorji in od mrtvih vstale besede Nekateri kvalifikatorji, ki v SSK/ niso bili najbolj posrečeni, so v SP spremenjeni. Tako je npr. pridevnik knapovski iz nižjepogovorne ravni jezika vendarle prešel na žargonsko ra¬ ven, ni pa se mu, začuda, pridružil samostal¬ nik knap. Da je ta izraz zelo živ tudi v rudarski govorici (torej v rudarskem žargonu), se lahko mdr. prepriča vsak obiskovalec muzeja premo¬ govništva v Velenju. Med kvalifikatorji v SP je najmanj eden, ki j e bil premalokrat uporabljen, namreč kvalifika¬ tor ,nov.' s pomenom novota, neologizem (p° SSKJ je to ,beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena', po SP pa Jezikovna prvina, kate- 98 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju re novost še čutimo'). Novih, še neuvelja¬ vljenih besed, še posebej novih različic pisav, ki kar kličejo po oznaki ,nov.' (ali še bolje: neu¬ veljavljeno'), v SP dobesedno mrgoli. Mednje sodijo npr. mnoga prebivalska imena (prim. s točko 4), številne po najnovejših pravilih in »pravilih« podomačene besede, npr. ajkido (prim. s točko 6) in srf, večina novih zloženk, npr. bypassoperacija* in lakmuspapir* (prim. s točko 7), pa tudi kake (morda) ne čisto nove, a vendarle še neuveljavljene besede in imena, npr. skunkjsjovina (prim. s točko la) in Ka- spik. Nekatere besede, ki so bile v SSKJ označene za zastarele (tj. povsem iz rabe!), naj bi bile po novem spet moderne in ustrezne, čeprav so vi¬ deti in slišati grozno. Takšen je pridevnik efikasen ?? (oziroma samostalnik efikasnost”), ki ga je mogoče najti le še v zastarelem ST'68 in v »prenovljenem« Slovensko-angleškem slovarju DZS, ne poznajo pa ga mdr. SP'62, Slovenski eti¬ mološki slovar MK (1997), VSL in LCZ. Po SP je pridevnik efikasen publicistični izraz brez kakršnekoli oznake, ki bi odsvetovala ali prepo¬ vedovala njegovo rabo (imamo tujko efekten ter slovenski ustreznici učinkovit in uspešen). Takšno oznako ima npr. nedovršnik osporava- ti (po SSKJ prav tako zastarela beseda), ki ga (pre)pogosto slišimo iz ust izobražencev in po¬ litikov, a ni v svoji neslovenskosti nič kaj bolj »efikasen« od omenjenega pridevnika. Vse tri besede (efikasen efikasnost, osporavati) so namreč ne glede na praizvor relikti nekdanje jugoslovanščine, do katere bi morali biti so¬ dobni slovenski pravopisci precej manj usmi¬ ljeni. Iz podobnih logov je k nam prišla Bogorodi¬ ca", sinonim za Mater božjo, ki mu po SP (in SSKJ) prav tako nič ne manjka, čeprav je sesta¬ vljen iz srbohrvaške besede, ki je slovenščina ne pozna (rodica). Da Bogorodica ni slovenska beseda, je vedel že slavist Maks Pleteršnik, zato )° je konec 19. stoletja v svojem sloven- s ko-nemškem slovarju označil s kvalifikator¬ jem ,kajk.' (tj. ,kajkavsko'). Vsekakor bi tudi v sodobnem SP pri imenu Bogorodica pričako¬ val ustrezen kvalifikator, še najmanj škode pa bi naredila poslovenjena oziroma slovenska oblika Bogorodnica, objavljena v Pleteršniko- vem slovarju. A v SP kot zanalašč ni niti sloven¬ ske knjižne besede rodnica, ki jo poznata tako SSKJ kot SP'62. Zelo pomanjkljivi so kvalifikatorji besed, ki izvirajo iz jugoslovanskega vojaškega žargona (npr. armija ?? , opasač ?? , šinjel ?? ), saj to, da gre za nekdanji(!) vojaški žargon, ni navedeno niti v SP niti v SSKJ. Pri tem pa je presenetljivo, da niti SP niti SSKJ ne poznata precej bolj udo¬ mačene besede metek ”, ki je podobnega iz¬ vora kot prej omenjene in bi, opremljena z ustreznim kvalifikatorjem, vsekakor sodila v šinjelovo in opasačevo »armijsko« družbo. V času nastajanja SSKJ, torej v dobi jugoslo¬ vanskega »bratstva in enotnosti«, morda res ni bilo politično primerno ožigosati nepotrebnih srbohrvatizmov (poleg že omenjenih še npr. povorka”) z ustreznim kvalifikatorjem, leto 2001 pa pravopiscem tovrstnega alibija ne daje. Kvalifikatorji, ki bi opozarjali na tuj izvor be¬ sed, bi bili seveda dobrodošli tudi pri (no¬ vejših) izposojenkah iz drugih jezikov, npr. pri poimenovanjih rib. SP namreč pozna sloven¬ sko ime arbon in hrvaško arbun”, a tega, da je arbun hrvatizem, ne pove. Še bolj pa bode v oči, da v SP ni arbonu analognega slovenskega poimenovanja gavon za ribo gavun” (prim. mdr. Oxfordova enciklopedija žive narave DZS in Jadranske ribe iz zbirke Sprehodi v naravo CZ). Kakšno tovrstno pravopisno napako iz prejšnjih let pa so sestavljalci SP raje kar za¬ molčali. Tako v njem ni besede f/o, ki je v SSKJ označena za del našega knjižnega besednega zaklada (bila naj bi sopomenka za tla). Do izi¬ da SSKJ slovenske besede tlo nisem poznal (ne poznata je niti SP'62 niti Pleteršnikov slovar), sem pa navedbi v slovarju verjel in besedo pred leti celo uvrstil v eno od križank. Po tem, da je v SP ni, lahko sklepam, da je to eden mnogih nepotrebnih srbohrvatizmov. Če je to res, bi ga pravopisci morali uvrstiti v SP (s črno piko in pojasnilom, seveda) in s tem vsaj za silo po¬ praviti napako sestavljalcev SSKJ. 99 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 6) Razlike med zgledi v Pravilih in slovarskimi iztočnicami Nepojasnjene razlike med zgledi v Pravilih in zapisom lastnih imen v slovarskem delu SP so v nekaterih primerih tolikšne, da je videti, kot da bi Pravila in Slovar nastajala drug mimo druge¬ ga- Poleg že omenjene besede salmijak sta v Pra¬ vilih na strani 111 omenjena tudi meridijan 77 in mesij artizem 11 , ki ju Slovar piše še po starem (meridian in mesianizem), pri čemer še pose¬ bej bode v oči, da je v Slovarju (in SSKJ) na isti strani kot mesianizem navedena tudi beseda mesijanist 77 (tokrat z ,j'). Omeniti moram še žalostno dejstvo, da SP ne pozna besede odrešeništvo, zelo lepe slovenske sopomenke za mesijanstvo in mesi(j)anizem. Pozoren bra¬ lec jo lahko najde v opisu gesla Mesija v LCZ. Pravopiscem je precej težav povzročil prii¬ mek Baudelaire. V slovarskem delu so enkrat zapisali Baidelairov* (ta napaka je ena redkih, ki jih avtorjem pravopisa ni mogoče preveč zameriti, saj je očitno, da je nastala nehote pri tipkanju), od izpeljank iz tega priimka pa navajajo izraza baudelairjevstvo in baudelai- rovstvo, medtem ko je v Pravilih (stran 118) mogoče namesto baudelairovstva najti izraz baudelairstvo, ki ga Slovar ne pozna. Pravila poznajo poleg imen zemljan in mar¬ sovec še imeni Zemljan in Marsovec (na stra¬ neh 18 in 12), Slovar pa le prvi dve. Toda glede na to, da so v Slovarju pari bog in Bog, jud in Jud ter musliman in Musliman, bi vanj sodila tudi Zemljan in Marsovec, in sicer kot prebival- ski imeni v oglavju gesel Zemlja in Mars. Da je preveč zavzeto preganjanje dvojnic lahko dvorezen meč, kaže primer besede aids, kajti v zgledih za podomačevanje angleških be¬ sed je na prvem mestu navedena različica ajds 11 , ki je Slovar sploh ne pozna. Če je beseda a j ds enako ali celo bolj pravilna kot aids, bi vsekakor sodila tudi v slovarski del SP (z ustrez¬ nim kvalifikatorjem, seveda; prim. s točko 5c), če pa ni, je niti v Pravilih ne bi bilo treba omenjati, saj doslej še ni bila kaj dosti v rabi. V Pravilih ni niti z besedico omenjeno spre¬ minjanje japonskega ,i' (v samoglasniškem sklopu) v ,j', pa je v slovarski del kljub temu uvrščena na novo podomačena beseda ajki- do ?? . Znan tovrstni primer, podomačen že v preteklosti, je bonsaj, za sprotno podomače¬ vanje črke ,i' v ,j' pa bi pričakoval ustrezno na¬ vodilo, kajti japonskih imen, ki po zgledu ajki¬ da čakajo na prilagoditev, je kar nekaj (npr. prebivalsko ime Ainuji, ki ga v SP ni, čeprav je njegov zapis že doslej povzročal težave v slo¬ venskih leksikonih in specializirani literaturi so navedene oblike Ainu, Ainujci, Ainoji in Ajnuji). Med zgledi za podomačevanje starogrških imen (stran 175) je navedeno ime Angajos, pri katerem je grška končnica ,-aios' podomačena v ,-ajos'. V Slovar pa je kljub temu uvrščena izvirna starogrška dvojnica Ptolemaios 77 (pri iztočnici Ptolemaj), namesto katere bi pričako¬ val podomačeno dvojnico Ptolemajos (zgled iz slovarskega dela SP: Alkajos) ali/in latinizira¬ no Ptolemej. Slednje ime je bilo do nedavnega precej bolj v rabi kot Ptolemaj (prim. mdr. LCZ, SP’62) in sploh ni napačno, saj je le eno od mnogih starogrških imen, ki so v slovenščino prišla (in se udomačila) prek latinskih oblik (zgled iz SP: Antej), zato se mi njegova ukini¬ tev ne zdi utemeljena. Določilo o podomačevanju imen vladarskih rodbin in vladarjev (stran 23) bi moralo pome¬ niti, da se tudi imena Obrenoviči, Nemanjiči in Karadordeviči podomačujejo v Obrenoviči, Nemanjiči (prim. LCZ) in Karadžordževiči (zgled za to so lahko izpeljanke tipa nediče- vec). Nepodomačeni sta ostali tudi imeni dina¬ stij Tudor in Windsor (podomačili bi ju lahko v Tudorji in Windsorji; prim. Vsevednik TZS) ter vladarsko ime Premysl (podomačena oblika Pšemisl je navedena med zgledi za po¬ domačevanje češke pisave v poglavju Pravila)- Čeprav se imena rodbin običajno navajajo v množinski obliki (prim. mdr. zgled v Pravilih na strani 23), so v Slovarju mnoga navedena le v ednini (npr. Borghese, Este, Farnese, Gonza- ga, Hohenzollern) ali pa sploh ne (npr. Guise, York) - kot da bi pravopisci nelahko (prim- 100 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju mdr. gesla Hohenzollern v LCZ, Hohenzoller- ni v Vsevedniku TZS in Hohenzollerjv 1 v VSL) tvorjenje množinskih oblik namenoma prepu¬ stili laikom. Ime Farnese pa mora sploh biti nekaj posebnega, saj je edino izmed tu našte¬ tih opisano kot ,rodbina', medtem ko so ime¬ na Borghese, Este, Gonzaga in Hohenzollern opisana kot ,član rodbine'. Med zgledi za pisanje nestičnega vezaja (stran 48) so kot izjema omenjeni tuji priimki (konkretno Rimski-Korsakov). Toda v Slovarju se je kljub temu znašel francoski priimek Jo- liot -* Curie z nestičnim vezajem, čeprav ga Francozi (in drugi narodi) pišejo s stičnim ve¬ zajem (Joliot-Curie ). Nenavadno je, da SP v slovarskem delu na¬ vaja izključno star zapis imena perzijskega pe¬ snika Hafeza (Hafis ?? ), čeprav sta v Pravilih med zgledi za podomačevanje perzijske pisave navedeni le obliki Hafez in Ha fiz, ki ju poz¬ najo tudi vse tuje nenemške enciklopedije. Ime Hafis namreč izvira še iz Prešernovih časov, na¬ stalo pa je pod nemškim vplivom, saj Nemci pišejo perzijski glas ,z' s črko ,s'. Boljši od se¬ danje pravopisne nedorečenosti bi bili dve rešitvi: ali bi pri slovarski iztočnici Hafis nave¬ dli tudi pravilnejšo različico Hafez (oziroma 7) Nepotrebne novotarije SP ne bi smel biti poligon za jezikoslovne ek¬ sperimente, kakršen je pisanje besed po nem¬ škem »Zusammenschreibung zgledu«. Alpaka- jopič*, alpakasrebro*, hi-figramofon*(!), hulahupnogavice*, jafapomaranča*, kanda- harvez*, kanditbombon*, klinkerploščica*, panamaslamnik*, poppevec*, rent-a-car- služba*(!), sisalvrv*, vaterpolotekma* itd. so na silo tvorjene besede, ki niso primerljive z uveljavljenimi zloženkami, kakršne so npr. alt¬ saksofon, avtocesta, kilovatura in pedenj- človek. Slovenščina bi zlahka shajala brez njih. Čeprav jih pravopisci propagirajo že več kot de¬ set let, se (še) niso prijele, zato nam jih zdaj to¬ liko manj upravičeno vsiljujejo z navedbo na Prvem mestu, v krepki pisavi, pred doslej upo¬ rabljanimi narazen pisanimi dvojnicami, zdaj sramežljivo skritimi v oglavju gesel. Da bi bil Hafiz) ali pa bi v Pravilih dodali zgled Hafis s pojasnilom, da je to stara podomačitev, ki se je ne sme spreminjati. Podobno velja za ime znamenitega egipto¬ vskega mesta Giza, ki je v Pravilih med zgledi za podomačevanje arabske pisave navedeno v prečrkovanih oziroma podomačenih oblikah Gize, Gizeh in Džize, v slovarskem delu pa kljub temu navedena le starejša različica, ki v Pravilih sploh ni omenjena. Na straneh 81 in 82 je kar dvakrat naveden zgled, da se ime norveškega mesta Bergen sklanja Bergna, v slovarskem delu pravopisa pa je kljub temu navedena le sklanjatev Ber¬ gena. V Pravilih so navedene številne podomači- tve zemljepisnih imen, ki jih Slovar na žalost ne pozna, npr. podomačena zemljepisna ime¬ na Bidgošč, Džakovo, Miškolc, Mohač in Se vi¬ tja. Imeni Bidgošč in Mohač sta zanimivi zlasti zaradi že omenjenih prebivalskih imen Bydgo- szczan in Mohacsan, ime Sevilja pa bi bilo v slovarskem delu pravopisa zelo dobrodošlo za¬ radi statusnega izenačenja s podomačenimi imeni Salamanka, Kordova in Majorka, pa tudi prebivalsko ime Seviljčan bi zvenelo pre¬ cej bolj domače kot Sevillčan. drugačen vrstni red mogoč, dokazuje mdr. iztočnica na svidenje, pri kateri je različica na¬ svidenje navedena šele na drugem mestu (ven¬ dar pa bi bilo ravno v tem primeru lahko - po zgledu iz SSKJ in glede na splošno rabo - prav nasprotno). O nepotrebnosti tovrstnih zloženk pove veliko že dejstvo, da v SP ni mnogih njihovih »nebodijihtrebasorodnic« (npr. besed džersigo- vedo*, džinsjopič*, ekspreskava*, hokej- tekma*, džeztrobenta*, klimanaprava*, kro- musnje*, popglasbenik*, soulpevec* itd.), da so nekatere kandidatke za »skupajpisanje« ven¬ darle pisane samo narazen (npr. call opcija, snack bar), pa tudi to, da isti SP ignorira oziro¬ ma ukinja povsem vsakdanje skupaj pisane be¬ sede čimbolj, čimdalj, čimprej, čimveč, tem¬ bolj itd., ki so v SSKJ (letnica izida je 1995!) vse IOI Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 navedene na prvem mestu, pred narazen pisa¬ no sopomensko besedno zvezo, pozna pa jih tudi še Enciklopedija slovenskega jezika iz leta 1992. Da sporne zloženke niso posledica narav¬ nega razvoja jezika, ampak neposrečena aka¬ demska domislica, je mogoče sklepati mdr. iz dejstva, da je v Pravilih na strani 57 naveden »piši kot Francozi« zgled avto-moto-društvo* (kot boljša možnost v primerjavi z avto-moto društvo), v Slovarju pa »piši kot Nemci« zgled Avto-moto zveza* (kot boljša možnost v prime¬ rjavi z Avto-moto zveza*). Da je zmešnjava gle¬ de pisanja skupaj/narazen/z vezajem popolna, so poskrbeli avtorji SSKf, ki so poleg besede avto-moto navedli tudi skupaj pisano različico avtomoto, katere SP začuda ne pozna (bila bi namreč zelo uporabna, saj bi z njo lahko nare¬ dili megazloženko »avtomotodruštvo«, ki bi jo nam še Nemci zavidali). Glede velike začetnice pri iztočnici Avto-motozveza* pa tole: v SSKJ je v oglavju gesla avto-moto zgled, ki potrjuje, da bi v SP lahko z veliko začetnico zapisali le iztoč¬ nico Avto-moto zveza Slovenije, saj je z besed¬ no zvezo avto-moto zveza mogoče poimeno¬ vati tudi kako tuje avtomobilistično združenje. Potrditev pravilnosti pisave z malo začetnico (in narazen!) sem našel tudi v samem SP, v opi¬ su gesla AMZ. Odvečnost večine skupaj pisanih iztočnic je razvidna tudi iz njihovih opisov, saj so tako sta¬ re kot nove pogosto opisane na način »ševrou- snje* tudi ševro usnje ,ševrojsko usnje'« ali »vikendhišica* tudi vikend hišica , počitniška hišica'«, pri čemer opisi v ležečem slogu pome¬ nijo, da sta besedni zvezi ševrojsko usnje in počitniška hišica navadnejši kot njuni skupaj (in narazen!) pisani sopomenki. Čemu je torej treba uvajati nove zloženke, če naj bi že name¬ sto njihovih dosedaj znanih narazen pisanih sopomenk raje uporabljali navadnejše besed¬ ne zveze? Težava je tudi v tem, da je treba za pravilno(?) razumevanje takih gesel najprej najti razlago, prvi (najpomembnejši!) vtis pri listanju SP pa je ravno nasproten: aha, odslej pišemo vikendhišica, kar pomeni isto kot počitniška hišica. To bi pravopisci lahko pre¬ prečili tako, da bi po zgledih iz SSKJ besedno zvezo vikend hišica in nadrejeno sopomensko besedno zvezo,počitniška hišica' navedli samo kot primer pod iztočnico vikend. Tudi za večino zloženk, ki v SP niso opisane z nadrejeno sopomenko oziroma navadnejšo be¬ sedno zvezo, velja, da bi jih bilo mogoče nadomestiti s primernejšimi večbesednimi sopomenkami. Tako je npr. v V5L namesto SP-jevske zloženke gestaltpsihologija* (te zlo¬ ženke, narejene po vzoru nemške besede Ge- staltpsychologie, ni mogoče enačiti z zloženka¬ mi tipa parapsihologija!) uvrščena veliko bolj slovensko zveneča iztočnica gestaltna psiholo¬ gija (tega pojma pravopisci očitno ne poz¬ najo), družbo pa ji delata sorodna pojma gestaltna terapija in gestaltni krog, ki naj bi ju po pravopisnem »vzoru« pisali gestalt- terapija* in gestaltkrog*. Hvala lepa, jaz že ne. Skratka, sveže izumljene »skupajpisane« no¬ votarije na eni in ukinjene skupaj pisane »stari¬ ne« na drugi strani so lep primer nepotrebne¬ ga revolucioniranja jezika za vsako ceno, od katerega je pričakovati več škode kot koristi. Naloga pravopiscev bi morala biti, da zapi¬ sujejo in po potrebi korigirajo spremembe, ki se porajajo v jeziku same od sebe, iz nuje, ne pa da si izmišljajo nekaj povsem novega, nekaj, česar nihče ne potrebuje. Če ponazorim z aktualnim primerom: pravopisci bi morali v Pravilih jasno in glasno povedati, da sta imeni tipa Bar Mihec in Mihčev bar jezikovno pra¬ vilnejši (in lepši) kot ime tipa Mihec bar*, ne pa da vse skupaj s kvarnim zgledom kavabar* (potemtakem tudi Mihecbar *?) še dodatno zapletajo. 8) Neustrezna zasnova SP Razporeditev posameznih enot oziroma poglavij se sestavljalcem SP ni najbolj posreči¬ la. Nepregledni Spremni besedi sledijo Krajšave in Pravila, v katera so dobesedno skrita najbi¬ stvenejša pojasnila, potrebna za pravilno razu¬ mevanje Slovarja (npr. podrobnejša razlaga po- 102 Mostovi 2002 Čeri v slovenskem pravopisnem morju mena črne pike, puščice in ležečega tiska pod naslovom Splošne normativne oznake v slovar¬ skem delu SP na dnu strani 6 in na vrhu strani 7), tem pa razna kazala in šele nato Slovar. Pravilen oziroma bolj praktičen vrstni red poglavij v SP bi bil: a) na levi strani predpapirja seznam vseh po¬ sebnih normativnih oznak in slogov pisav s točnim pomenom (vsakomur razumljivo razla¬ go), na desni pa razlaga zgradbe gesel, kakršna je zdaj; b) kratek, pregleden Uvod s pojasnili, kaj, zakaj in kako (ne pa kdo in kdaj); c) Slovar; d) Pravila (če sploh; prim. s točko 9); e) Kazala (čisto na koncu, da jih ni treba ve¬ dno znova iskati nekje na sredini knjige). Nenajboljša je tudi vsebinska zasnova. SP je namreč večidel videti kot povzetek SSKJ, saj so skoraj vsi zgledi prepisani iz njega, namesto da bi se pravopisci potrudili navesti nove, takšne, ki bi razjasnjevali najpogostejše in najtežje je¬ zikovne dileme (npr. ali se glede vrat reče ,skoznja' ali ,skoznje', ali je pravilno ,tibetan¬ 9) Sklep Novi SP bi bil neprimerno boljši, če bi bile v njem namesto (nekaterih) revolucionarnih »posodobitev«, nepotrebnih novotarij in nagla¬ snih dvojnic navedene vse sprejemljive sodob¬ ne pisne dvojnice obravnavanih besed in la¬ stnih imen, nepotrebne izposojenke in pogosto uporabljane nepravilno podomačene besede pa dosledno odsvetovane, po možnosti s kratkimi pojasnili (pri nepotrebnih izposo¬ jenkah bi zadostovala že oznaka jezikovnega izvora, nesamoumevne spremembe že uvelja¬ vljenih lastnih imen pa bi lahko razložili s kra¬ tkimi opombami v drobnem tisku). Iz obravnavanih primerov je mogoče sklepa¬ ti, da slovenski pravopisci sploh nimajo celovi¬ tega pregleda nad sodobnim slovenskim bese¬ diščem, še zlasti ne nad zapisovanjem lastnih imen. Vsaj glede slednjega bi SP po mojem mnenju smel iziti kvečjemu z naslovom »Po¬ skus slovenskega pravopisa lastnih imen«. Da gre le za poskus, se vidi tudi po tem, da so premno¬ ski lame' ali ,tibetanski lami' ali oboje ...). Manjkajo (v Pravilih in/ali Slovarju) tudi števil¬ ni zares težki primeri lastnih imen (npr. ime mesta Hradec Kralove: se sklanja pri Hradec 77 Kralovem - tako V5L v opisu gesla nemška voj¬ na - ali pri Hradcu Kralovem - tako bi sklanjal jaz - ali pa se ime lahko po potrebi kar prevede v Kraljevi gradeč 77 - tako LCZ v opisu gesla pru- sko-avstrijska vojna?). Kupec SP, ki že ima SSKJ, je tako, vsaj kar se zgledov tiče, opeharjen. Bolje bi bilo, če bi bilo v SP zgledov pol manj, kot pa da jih je toliko prepisanih iz SSKJ; ne upam si pomisliti, ko¬ liko dodatnih lastnih imen in slovenskih be¬ sed bi lahko uvrstili vanj v tem primeru. Potrata prostora so tudi preštevilne naglasne dvojnice (npr. pri geslu Čušperk: Čušperčan, Čušperčan in Čušperčan). Glede na to, da Slo¬ venci naglase pišemo le izjemoma, bi namreč naglasi in naglasne dvojnice sodili v PRAVO- REČNI SLOVAR, ne pa v PRAVOPIS. Po SSKJ je pravopis ,knjiga s pravili o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju'. Naglaševanje sploh ni omenjeno! ga pogosto uporabljana, a težko podomačljiva tuja imena ostala prezrta oziroma le napol ob¬ delana, manjkajo pa tudi jasna navodila za tvor¬ bo vseh vrst prebivalskih imen, saj si samo z ne¬ prepričljivimi zgledi (zlasti tu opisanimi) človek res ne more pomagati. Predvsem pa si pravopisci, ki kaj dajo na svoje poslanstvo, v za¬ resnem pravopisu ne bi smeli privoščiti tako zelo malomarnega prepisovanja besed iz lek¬ sikonov, kot so si ga tokrat. Z množico napak so namreč zapravili dobršen del avtoritete, ki bi jo moral imeti pravopis, da bi se pišoči ljudje brez pomislekov ravnali po njem. SP- ju, takšnemu kot je, preprosto ni mogoče vsega verjeti, saj ni, kar se točnosti zapisa (lastnoimenskih) gesel- skih besed in njihovih opisov tiče, nič boljši od povprečnega leksikona. Pa še to: omejen obseg slovarja ne more biti opravičilo za varčevanje z aktualnimi (lastno- imenskimi) dvojnicami, zgledi in opombami, saj bi vse manjkajoče besede in opombe ne 103 Simon Lenarčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-104 vzele toliko prostora, kot so ga Pravila, ki so po¬ stala siamski dvojček slovarskega dela SP kljub 10) Poziv izdajateljema in Slovenskega pravopisa Za založnika, ki mu je uspelo prodati celot¬ no supernaklado tiskane izdaje pravopisa, pri¬ prava elektronske verzije ne pomeni tako re¬ koč nikakršnega stroška. To pomeni, da imajo odgovorni pri SAZU, ZRC SAZU in Založbi ZRC izjemno priložnost, da pokažejo svojo pro¬ fesionalnost s tem, da se vsem zainteresira- napovedi izdajatelja, da bo slovarski del izšel kot samostojna knjiga. založniku nim kupcem napak polnega Slovenskega pravopisa 2001 oddolžijo z brezplačnim pri¬ merkom elektronske verzije popravljene izdaje, tistim, ki jih elektronska izdaja ne za¬ nima, pa dajo znaten popust pri nakupu nove tiskane izdaje. 104 Mostovi 2002 Ena knjiga, dva slovarja Stanko Klinar Ena knjiga, dva slovarja Daša Komac: Splošni angleško-slovenski in slovensko-angleški moderni slovar/English-Slovenian and Slovenian-English Modem Dictionary. Uredila/Edited by Mojca M. Hočevar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2001 V Uvodu pravi avtorica: »Knjiga ... vsebuje dva slovarja: ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA z več kot 29.300 gesli in SLOVENSKO-ANGLEŠKEGA z več kot 33.200 gesli. Delo vključuje povsem predelano gradivo malega Angleško-slovenskega in slovensko-angleškega modernega slovarja, ki je v pričujoči izdaji znatno razširjeno in obogate¬ no ...« Opraviti imamo torej z nekako nad- izdajo (ne samo ponovno izdajo) znanega, lju¬ beznivega žepnega slovarčka, ki je po vsem videzu svojo vlogo odigral in odstopil mesto tehtnejšemu delu. Kdor je poslušal gospo Dašo Komac na pred¬ stavitveni konferenci 26. novembra 2001 v pro¬ storih Cankarjeve založbe na Kopitarjevi 2 v Ljubljani, je nujno uvidel njeno visoko peda¬ goško profesionalnost, ali z drugimi besedami, doživel je brezhiben nastop profesionalnega pedagoga. Ta ugotovitev je pomembna, ker začrtava vsebinske in namembnostne okvire njenega »splošnega«(!) slovarja, ki bi ga - mimo stroge strokovne klasifikacije poklicnih leksiko- logov - lahko imenovali pedagoški slovar: pri¬ ročnik za mlade aspirante. Če k namembnosti pritaknemo še pomoč popotnikom in ude¬ ležencem mednarodnih konferenc in podob¬ nih zborovanj (in pogodbepodpisovanj), bi - kljub morebitnemu mrgodenju slovaropisnih znanstvenikov - slovar lahko poimenovali tudi konverzacijski. Približno tako določuje slovar tudi avtorica sama v Uvodu. To hkrati pomeni, da ni ne specialno terminološki ne webstro- vsko enciklopedični, pač pa, kot se sam izpove¬ duje, »splošni«. Ta načelna opredelitev, ali za¬ mejitev, je nujna, da mu lahko priznamo ANGLEŠKO-SLOVENSKI SLOVENSKO-ANGLEŠKI ENGLISH-SLOVENIAN SLOVENIAN-ENGLISH zasluge, zaradi katerih je nastal, in mu ne očita¬ mo pomanjkljivosti, ki jih je že po svoji zasnovi mislil imeti. (To torej niso pomanjkljivosti v pravem pomenu besede, pač pa le skladanje z vnaprej določenim načrtom.) Ko tako spozna¬ mo in priznamo slovarjeve okvire in se znotraj njih naselimo in več ne pogledujemo čez rob, 105 Stanko Klinar Mostovi xxxvi, št. i, 2002,105-109 se lahko oddahnemo: slovar je za svojo na¬ membnost prisrčno točen, jasen, preprost, za¬ dovoljiv, zadnji platnici kar stisnemo roko v so¬ glasju, razodene nam namreč, tako kot tudi že Uvod, da je to »slovar za šolo, službo in dom, pripomoček za hitro razumevanje in tekoče izražanje«, da vsebuje »več kot 62.500 gesel, več kot 23.000 besednih zvez, več kot 1500 prime¬ rov rabe«, da najdemo v njem »splošno knjižno in pogovorno besedišče, bogato poslovno izrazje, strokovno 1 in računalniško izrazje, po¬ mene nekaterih tujk ...« Brez dvoma hvalevred¬ no (dobesedno: sestavljalki smo hvaležni za izpolnjeni namen), oglaša pa se že na prvi po¬ gled uredniško, založniško (kot tžko docela pozunanjeno) vprašanje, ki se tiče debeline in dolžine knjige: ali se glede na šolarje in popot¬ nike ne bi dalo iste vsebine z drugačnim papi¬ rjem in drugačnim tiskom stisniti na pol manjšo zajetnost? Čeravno je treba priznati, da je tisk v slovarju, še zlasti pomirjajoče modre iztočnice, za oko zelo prijazen. Listanje po slovarju je zmeraj slastno početje, prebujajo se stare strasti, recimo, kako ohraniti našim politikom dobro ime, ko so v Ustavo za¬ pisali, da smo »samostojna in neodvisna država«, kar bi v angleščini - in tudi naš slovar ne more delati čudežev - dalo «independent and independent state». Kar predstavljajte si, kako bi nas Angleži/Američani/kdorkoli mo¬ dro pogledali, ko bi jim takole prevedli zname¬ nito izjavo. Tudi »self-reliant, self-governing, autonomous, free«, ki jih ponuja slovar, ne rešijo cele kože (ali jo nekateri še bolj trgajo), saj če si »independent«, je vse drugo »self-evi- dent« in eo ipso navrženo, in je (politično) pri¬ bijanje sinonimov »mlačva prazne slame« (Prešeren). Lahko se zatečemo v sovereign(ty), s katerim nas iz godlje dobrodušno vlečejo neka¬ teri prevajalci («independent and sovereign Sta¬ te«, »... Charter on the Independence and Sove- reignty of the Republic of Slovenia«), pa smo še zmeraj v monokulturi sinonimov. Ampak je že tako, naši vizionarji »čutijo« razliko in zdaj jo imamo! (Je v resnici nimamo. Kdo je bil že tisti nabriti možakar, ki je rekel približno takole: »Če hočeš uvideti slabosti, prevedi besedilo v tuj jezik. V maternem jeziku se ti zdi vse pamet¬ no.«?) Pri »tolarju« je pa naš slovar odpovedal. Ni ga! (Namreč »tolarja«.) Če pomislim, s kakšnim ganotjem sem prvič prijel v roke slovenske bankovce, tiste prve, začasne, s Triglavom in njegovo Steno, prvi slovenski denar v tisočtri- stoletni (zabeleženi) zgodovini našega naroda, nacionalno valuto kot vir izjemnega ali vsaj do¬ datnega (namreč dodatnega glede na »samo¬ stojnost« ali »neodvisnost«) ponosa, zdaj pa ne vem, kako naj ga raztolmačim tujcem, kako naj ga zapišem, kako naj ga izgovorim. Da bi ne bil to strokovni izraz? Dajte no! Ali ga Angleži pišejo z dvojnim »11«, »tollar«? Po načelu reci¬ pročnosti jim moramo pustiti to pravico, če jim tako paše; mi namreč njihovo valuto pišemo in izgovarjamo »funt šterling« in ne »pound ster- ling«. Tako je domenjeno in tudi v našem slo¬ varju normirano. Domenimo se še za »tolar« in ga slovarsko normirajmo! Ne bo težko. Je namreč že normiran. V obliki tolar ga lahko prepišemo iz posodobljene Britanske enciklo- 1 Mea culpa, pri tej besedi se moram nekoliko ustaviti. Zmeraj smo imeli z njo težave in prav mogoče je, da nazadnje niti ne vemo, kaj v takole okleščenem kontekstu pomeni. Lahko se nam zdi samoumevna in zato na tem mestu celo odveč, saj »nestrokovnega« izrazja v slovarju menda ni? Podobno je nihala tehtnica svoj čas pri poimenovanju našega prevajalskega društva, ki naj bi se po nekaterih kratkih in jedrnatih sugestijah krstilo za »Društvo strokovnih prevajalcev« in bi se tako ločilo od »književnih« prevajalcev. Vendar nekateri imenodajalci pridevnika »strokovni« niso razumeli kot nasprotje od »književni«, pač pa kot nasprotje od »nestrokovni«, in so besedovali približno takole: »Strokovni so vsi, naši in književni, ker nestrokovnih nihče ne potrebuje ne tu ne tam ...«in rodili so se »znanstveno-tehniški prevajalci« in DZTPS, ki se že lep čas veseli trpežnega življenja. Naš slovar pod »strokovnim izrazjem« razume najbolj splošno in v vsakdanjem življenju nujno znanstveno-tehniško terminologijo (z jarko lučjo posveti v pojem »strokovno izrazje« tudi avtorica sama v Uvodu), in to je prav, saj bi brez tega zalogaja zevala v slovarju neodpustljiva pohaba. Se več: kaj bi brez tega izrazja potem sploh ostalo? Pomožno/funkcionalno besedišče? Namreč: strokovno izrazje je tudi izrazje iz najbolj vsakdanjega življenja, npr. žlica, stol, miza; hoditi, skakati, plezati; rdeč, moder, zelen;gasilski, ribiški, lovski, četudi temu izrazju v večini kontekstov ne pripisujemo kake visoke stopnje znanstvenosti ali tehniškosti. Nekaj tega je avtorica gotovo imela v mislih, saj kako bi sicer napisala: »strokovno in računalniško izrazje«? To seveda obratno ne pomeni, da bi »računalniško izrazje« ne bilo »strokovno«. Ali pač? (Najbrž bomo o »strokovnem izrazju« še rekli kako besedo.) 106 Mostovi 2002 Ena knjiga, dva slovarja pedije (Encyclopaedia Britannica) ali zadnjega Webstra, računalnik nam bo prišepnil izgo¬ varjavo /'toula:/ 2 . Nič ne omahujmo torej s svojo »neodvisno in samostojno« valuto, celo malo pohitimo z njo v odnosu do zunanjega sveta, da nam prehitro ne utone v evru. (Tega žal tudi ni v slovarju, Evropo in svet pa trenut¬ no menda obvladuje v obliki EUR. No, (pokoj¬ ni) ECU/Ecu/ecu je na strani 900, a jaz bi ga bil vesel tudi v slovarskem stolpcu na strani 134.) (Malo naj se popravim: SIT je na str. 906 s poja¬ snilom, da kratica pomeni »slovenski tolar«; da bi bila kratica uporabna v angleščini, ni nami¬ ga.) Dodatek »Abbreviations/Krajšave«, str. 899- 907, je seveda na moč dobrodošel, prav tako podatki na naslednjih treh straneh, je pa neko¬ liko neuravnotežen. Zvemo, da A pomeni Au- stria in I Italy in H Hungary in UK United Kin- gdom in USA United States of America, potem pa se zgane črv suma, čemu neki je teh pet držav privilegiranih v odnosu do vseh drugih, ki jih ni, celo ni GB in SLO, ki se našega slo¬ varja živo tičeta; SLO in SI sta sicer v sloven¬ skem delu, vendar mislim, da bi morali biti kot mednarodno določeni in sprejeti oznaki tudi v angleškem delu. («Abbreviations/Krajšave« namreč sestoji iz dveh delov: angleškega z an¬ gleškimi iztočnicami za tolmačenje angleških zadev, str. 899-903, in slovenskega s slovenski¬ mi iztočnicami za tolmačenje slovenskih za¬ dev, str. 904-907. Zelo smiselno. Vendar je SLO brez dvoma tudi angleška zadeva ali vsaj nič manj kot A, I in H.) Jaz bi v oba dela dodal tudi RS - (The) Republic of Slovenia/Republika Slo¬ venija, ravno tako bi v oba dela spadal SIT, saj je ta čast doletela celo WC (ki nesporno postaja slovenska kratica, kot morajo SIT, RS, SLO postati angleške kratice). Prileglo bi se tudi kaj I/irskega. Na moč so uporabne slovenske krati¬ ce, med njimi kratice političnih strank, vendar mislim, da bo treba kratico za Novo Slovenijo napisati nekoliko drugače. (Slovar ne loči med kraticami in okrajšavami. Nič ni na tem usod¬ nega, celo priročno je, da so vse lepo skupaj v istem seznamu ... le ker je pedagoški, bi se mu ta odtenek higiene nemara prilegel.) Slovenski samozavesti se poravna hrbet pri etnografskih zadevah, ko zve, da so žganci ne¬ prevedljivo zhgantsi, potica pa celo kar potica (torej niti transkribirana, tvegamo, da bodo brali /potdjka/1). (Mogoče se je avtorica hvale¬ vredno naslonila na Mirana Hladnika Slovene for Travelers?) Koliko je analognih rešitev, ni¬ sem mogel natančneje preverjati, rekel bi pa v zvezi s sokom, da bodo prevajalca Prešernovih verzov »... privoščila skoporita komaj ti bo sok neslan ...« angleške ustreznice pustile na cedi¬ lu. (Slovar pozna samo juice in gravy in podob¬ ne »moderne« zapeljive zadeve, ki uborni sta- rožitni sok docela obvozijo. - Ali sem s to pripombo skočil čez okvire »splošnega« slo¬ varja?) Obžalujem, da sočna etnografska poseb¬ nost kčlo (belokranjsko kdlo) ni šla po sto¬ pinjah žgancev in potice. Kaže se zanimivo vprašanje: ali so zhgantsi postali del angleškega vokabularja in jih bomo našli kot iztočnico v angleškem delu slovarja in zraven slovenski prevod žganci ? Ne, ne gre. An¬ gleške iztočnice zhgantsi ni, za angleški voka- 2 © 2000 Merriam Webster Incorporated Main Entry: tolar Pronunciation: 'to-lar Function: noun Inflected Form: plural tolarjevI' to-lar-yev/; or tolars Etymology: Slovenian (nominative plural tolarji, genitive plural tolarjev), from German Taler taler Date: 1991 Copyright © 1994-2001 Encyclopaedia Britannica .. .. . Monetary unit: tolar with (Oct. 11, 1996) a free rate of 139.19 tolarji to U. S. $ 1 (219.26 tolarji - 1 s er mgj file: //C:\Program Files\Britannica\2001\cache\ info_10_.html A rebaptized Slovene monetary unit, the tolar (German: Thaler), has superseded the Yugos av mar. file://C:\Program Files\Britannica\2001\cache\ info_51_.html Za to opombo sem v celoti zadolžen pri gospe Mariji Brežan. Mene se namreč finance v iro e izogibajo. To pa ne pomeni, da se ne bi kot Slovenec veselil, da je potrjena moja vera v ang oameri i p g matizem, ki hkrati z nečustveno gospodarsko premočrtnostjo vendarle ohranja tu i na o jezi domačnost in izpričuje svojo gentlemansko tolerantnost. Fair play, by ali means. 107 Stanko Klinar Mostovi xxxvi, št. i, 2002,105-110 bular je to očitno še zmeraj tujek, enako potica. Slovar torej ni »reverzibilen«, »obrnljiv«, slo¬ venski prevodi v angleškem delu ne postanejo avtomatično iztočnice v slovenskem delu, in nasprotno, angleški prevodi v slovenskem delu niso nujno iztočnice v angleškem delu. Zanimi¬ vo, le zakaj? Potable, na primer, je piten, toda pi¬ ten ni potable, pač pa drinkable, drinking. Zakaj tako? Morda nam bo avtorica to še nekoč razložila. Ali sem preslišal na predstavitveni konferenci? Ali pa sem po nepotrebnem siten? Ampak mene te nevidne mistične sile (»the ge- nius of the language«, je rekel Bradley), ki čud¬ no samoumevno!???) obvladujejo jezik, zme¬ raj močno vznemirjajo. Kot da sem žrtev temnih skrivnosti, zoper katere ne morem mi¬ gniti z mezincem, samo »pametno« prikima¬ vam, vsaka obramba je ne samo jalova, marveč vnaprej izključena, ne razumem, ne vidim jih, ne morem se z njimi spoprijeti. Obrnjeni pri¬ mer sta software in hardware, ki sta prevedena kot softver in hardver, vendar prevedka ne na¬ stopata v slovenskem delu kot iztočnici. Zakaj ne? Nekaj podobnega, četudi manj skrivnostne¬ ga, se dogaja s fraznimi glagoli in konverzija¬ mi. So del splošnega angleškega besedišča, to¬ rej tistega, v katerega je usmerjen naš slovar, in četudi se slovar hrabro bori zanje, mu jih »mi¬ stika« jezika (odtenki pomena, kontekstualiza- cija, neukrotljivo rojevanje) sproti odnaša in mu pušča komaj kako promilo promile. Saj, kaj ENGUSH-SLOVENIAN SLOVENIANENGLISH 1 SPLOŠNI Cankarjeva založba • Dva slovarja v eni knjigi • Sodoben pripomoček za hitro razumevanje angleščine in tekoče izražanje v njej • Več kot 62500 gesel • Več kot 23000 besednih zvez • Več kot 1 500 primerov rabe • Angleška gesla z izgovarjavo • Slovenska gesla z naglasnimi znamenji • Britanska in ameriška angleščina 8 Splošno knjižno in pogovorno besedišče • Bogato poslovno izrazje • Strokovno in računalniško izrazje • Pojasnjeni pomeni nekaterih tujk www.cankarjeva-z.si Naročila in informacije: brezplačna številka 080 11 08 108 Mostovi 2002 Ena knjiga, dva slovarja pa naj bi naredil! Ali naj bo trikrat debelejši? Pojamramo lahko, da je angleščina na teh dveh poljih (poleg drugih, ki naj tu ne bodo niti omenjena) izredno močna, in priznamo, da če¬ tudi naš slovar zadovoljivo daje osnove bese¬ dišča, pa tiste prave, sočne, žive, zmeraj znova se bogateče in po-/pre-rajajoče se angleščine ne zajame in je tudi ne more zajeti. Izkušnja tistih, ki jim je slovar namenjen, bo, da jim slovar si¬ cer omogoča (spo)razumevanje, da pa v mno- gočem govori neki drug jezik od tistega, ki ga govorijo Angleži med seboj. Za dobro vago ne¬ doumljivosti in izmuzljivosti stvari večinoma spet niso »reverzibilne«. Pick up je sicer pobrati in pobrati je pick up, toda turn out je dogoditi, končati se, vendar dogoditi, končati se nista turn out. To noše je zavohati, vohljati, toda zavohati ni to noše, vohljati pa je poleg drugega nenado¬ ma to noše about. In tako bi lahko prepisal iz slovarja še cele strani. To seveda ne vodi nika¬ mor (razen morda v akademsko debato nekje nad oblaki), tudi moja preja je že tako razčesa- na, da jo moram počasi zavezati. Preden to sto¬ rim, pa ne morem, da se ne bi nagrbančil nad »The Slovenian Pronunciation« na str. 482- 483. Predstavljam si, da je to namenjeno tujcem (predvsem angleško govorečim), ki se učijo slovenščine. Ali se res zlogotvorni r v slo¬ venski besedi vrt izgovori približno tako (»simi- lar English sound« piše v slovarju) kot r v an¬ gleški besedi herl Nadalje berem: »Vovvels have several different pronunciations ...« Ne bo držalo. Pač pa ista črka lahko označuje različne vokale. Naprej: »The Slovenian consonants are pronounced more or less as they are in English ...« Kaj pa aspiracija (to say the least )? In zanimi¬ vo, pri tej izjavi niso mišljene črke kot pri prejšnji, pač pa glasovi, sicer bi takoj oporekal vsaj zaradi črke c in že omenjenega r. (Lahko bi se malo ustavil tudi pri glasu /c/, namreč: ali ga angleščina sploh ima?) Črke spet nastopijo v »The letters L and V at the end of the word or before another consonant are pronounced like the English (W)...« Zakaj je W v oklepaju, ni ja¬ sno, beseda new, ki sledi, je zavajajoča, ker njen w nikakor ne ponazarja pravkar navedenega navodila za izgovarjavo slovenskega L ali V; in če se slovenski pol izgovori /pou/, to ni vzorec za val /val/ (ki je domača beseda in ne tuja, za katere velja izjema, kot pravilno omenja slovar, le da naj bi poleg hotela navedel še kak festival, general, maršal, severni pčl), in če se volk izgovori /vouk/, to ni vzorec za polk /polk/ in pčlko /pdlka/. Iz tega sledi: črka L je v slovenščini za izgovarjavo vražje muhasta in bi bilo dobro v slovarskem delu pri kočljivih slo¬ venskih iztočnicah dodati glasovni zapis (tran¬ skripcijo). 3 Nadalje berem: »The accents never appear in the vvritten language.« (Mišljena je slovenščina.) »Accents« v tem primeru pome¬ nijo naglasna znamenja, in s tem včdenjem (ne vedenjem) moram o brezprizivnosti izjave rahlo podvomiti. Jaz bi raje videl zapisano kaj takega kot: »The accents are regularly not used in the vvritten language, but to help the reader the stress can be indicated in cases like svčtnik- svetnlk, kdsiti - kositi, pdrtija - partija, tčma - temd and the like.« Slovar v svojem slovarskem 3 Naj dodam še nekaj primer(čk)ov. D61 (samostalnik) se izgovori /ddu/, npr. »čez hrib in dol«; dol (prislov in povedkovnik) se izgovori /dol/, npr. »pridi dol«, »dol s korupcijo«; v siovarju najdemo samo dol (prislov) brez navedbe izgovarjave, vendar bi ta po navedenem vzorcu polj pou morala biti */p6u/. In kako bi se od¬ ločili pri bralec, reševalec, sestavljalec glede na druge sklone in žensko obliko (in izvedenke, npr. bralčev, ki pa jih bom tu pustil vnemar)? Gospa D. K. je sestavljalka - ali sestavljavka ? - slovarja; je izgovarjava v obeh prim¬ erih /u/? Če gremo po Gradišnikovih stopinjah izgovarjat /bravec/ - in tu prvotno zapisani L nikakor ni ne na koncu besede ne pred soglasnikom! -, bomo potem po njegovih stopinjah tudi pisali bravec in, eo ipso, brav- kal SP 2001 je »etimološki« pri pisavi, zapisuje torej bralec, bralka, in »današnji« pri izgovarjavi, torej /bralec/ ali /brauc/ in /brauka/. (Nisem sicer prepričan, da prav berem/domnevam. SP je misteriozen in šparoven z izgovornimi dodatki, zlasti pri izvedenkah, po srbskem načelu »sad ga vidiš, sad ga ne vidiš«. Zato je marsikaj treba domnevati in ugibati.) V našem slovarju najdemo brdlec, brdlka, pisma bralcev, v skladu s SP 2001, pri¬ legel bi se, glede na pedagoškost in pogovornost slovarja, pripis izgovarjave, ta pa potegne za sabo dodatek rodilnika in množine /brauca, brauci/. (Mimogrede: bravec je menda »oven« in bravka »ovca«, od tod bravina, »ovčje meso«. Gradišnikov bravec torej ni bralec, četudi G. misli, da je.) Res, zadeve okrog črke L se neljubo ko- mplicirajo, ostajajo pa še zmeraj v okviru »splošnosti« slovarja. (V radijskem intervjuju o reševalcih je Štajerec izgovarjal /reševalci/, Gorenjec pa /reševauci/. Čigava izgovarjava je »prava«? Glede na SP 2001 Gorenjčeva, ta je standardizirana. Toda prvi sklon ednine ostane /reševalec/, ni po gorenjsko /rešvauc/.) - In pripomba na pripombo. Kjer se podstava končuje na /1/, je priporočljiva končnica -vec, ne -lec, zato v SP 2001 najdemo vz¬ poredne oblike, npr. sestavljalec/sestavljavec, sestavljalka/sestavljavka. (Gospa D. K. ima torej na izbiro.) 109 Stanko Klinar Mostovi xxxvi, št. i, 2002,105-110 delu to tudi hvalevredno popolnoma upošte¬ va. Dodamo lahko še cčlo - celč, tdko - takč, Ndto - N/natd, iz splošne jezikovne prakse pa še marsikaj, zlasti če pomislimo na poezijo. V na¬ sprotju s slovarskim delom si moram za strani pod naslovom The Slovenian Pronunciaton (482,483) žal izposoditi angleški rek »They lea- ve much to be desired«. V slovarskem delu - Thank heaven! - nisem našel osnove za grajo. (Če bom posumil, da iztočnica koala zaradi preozke strokovnosti morda ne spada v splošni slovar, boste rekli »Ali je vredno besed!« in jaz se strinjam, da ni. Po¬ dobno je s Poljakom, ki naj bi zaradi abecedne¬ ga reda preskočil štiri gesla navzgor; komaj vre¬ dno besed! Diskutabel je chimney kot prevod za žleb (v gorski steni), chimney je namreč predv¬ sem kamin (ki lahko, ali pa tudi ne, spominja na žleb), običajni termin za žleb je v angleščini gully.) Morda bi našel kaj otipljivega, če bi bolj vneto brskal, vendar je slovar zelo varno spra¬ vljen za obrambni okop »splošni« in naskako- valca bo hitro zavrnil s Prešernom, da »nap'čen je očitar«. Mislim, da je glede na svojo namem¬ bnost in ne glede na dve strani glasoslovja (»The Slovenian Pronunciation«) prav zdrav in rdečeličen vademekum za slovenske in neslo¬ venske uporabnike. 110 Mostovi 2002 Veliki italij ansko-slovenski slovar Martina Ožbot Sergij Šlenc Veliki italijansko-slovenski slovar Uredil Branko Madžarevič. Ljubljana: v knjižni in elektronski različici (CD ROM) Veliki italijansko-slovenski slovar Sergija Šlen- gjg ca, znanega italianista in prevajalca, je pomem¬ bna prelomnica v italijansko-slovenskem slova¬ ropisju, ki je doslej v svoji sicer dolgi in sprva na videz morda obetavni zgodovini - če pustimo ob strani Megiserjevi večjezični slovarski deli, lahko njegov začetek postavimo v leto 1607, ko je v Vidmu izšel Vocabolario italiano e schiauo Gregoria Alasia da Sommaripe - dosegalo raz¬ meroma skromne uspehe. Seveda obstaja tudi nekaj izjem, kakršni sta na primer slovar paroni- mo v Lažni prijatelji/I falsi amid (1994) in fraze- ološki slovar Dve muhi na en mah/Due picdoni con una fava (1995) zamejske avtorice Diomire Fabjan Bajc. Toda gre za specializirana slovarja, ki zadevata posebne vidike slovensko-italijan- ske leksikografije. Šlenčev slovar pa spada med splošne italijansko-slovenske slovarje in je med njimi zares prvo delo, ki je dovolj obsežno, zane¬ sljivo in sodobno, da lahko zadovolji današnje uporabnike, pa naj gre za študente romanistike ali prevajalstva, poklicne prevajalce, druge stro¬ kovnjake, ki se z italijanščino ukvarjajo oziroma prihajajo z njo v stik, in za druge uporabnike. Pri sestavljanju slovarja se avtor ni mogel opirati na kakšne neposredne dvojezične modele, ker jih preprosto ni; spričo tega dvanajstletno sesta¬ vljanje Velikega italijansko-slovenskega slovarja vsekakor pomeni oranje ledine v italijansko-slo¬ venski leksikografiji. Slovar je na voljo tudi v elektronski različici; ta je vsebinsko enaka kla¬ sični, papirnati, njena prednost je predvsem v tem, da ponuja številne možnosti za hitro in učinkovito iskanje izbranih enot jezikovnega gradiva. Poleg slovarskega dela v ožjem pomenu bese¬ de so v knjigi še razlaga strukture gesel, kazalo, Založba DZS, 1997; SLENC uvod s kratko predstavitvijo nekaterih za upo¬ rabnika slovarja bistvenih vidikov italijanskega jezika, poglavje o italijanskem glasovju in fone¬ tičnih simbolih, seznam uporabljenih okrajšav, na koncu pa še nekaj dodatkov (abecedni sez¬ nam italijanskih kratic s ponavadi dvojezično razlago, spregatvene paradigme italijanskih pravilnih in pomožnih glagolov, seznam ita¬ lijanskih nepravilnih glagolov in preglednice z italijanskimi števniki). Sam slovar obsega čez osemdeset tisoč gesel. Zapisi iztočnic so domišljeni in vsebujejo infor- ni Martina Ožbot Mostovi xxxvi, št. i, 2002,110-114 macijo o mestu naglasa in včasih tudi o posa¬ meznih lastnostih izgovarjave (npr. pri na- glašenih srednjih samoglasnikih, ki so lahko ozki ali široki, in pri grafemih s in z v nekaterih položajih). Ob iztočnicah stojijo različni slov¬ nični, zvrstni in področni kvalifikatorji. Poleg kvalifikatorjev so ob iztočnicah pogoste tudi slovnične pripombe, na primer o oblikah za ženski spol in za množino pri samostalnikih in pridevnikih ter o nepravilni spregatvi in o prvi osebi prezenta indikativa ednine pri glagolih. Pomembno je, da sestavljajo korpus iztočnic leksemi iz različnih socialnih in funkcijskih zvr¬ sti. V slovarju so tako besede, značilne za zbor¬ no različico knjižnega jezika, pa tudi na primer tiste, ki jih tipično najdemo v pogovorni ita¬ lijanščini oziroma v njenih pokrajinskih različi¬ cah in deloma celo v narečjih (čeprav ni vedno označeno, za katero narečje gre). To, da se slo¬ var ne izogiba pogovornemu jeziku, je pomem¬ bno in dodatno prispeva k funkcionalnosti pri¬ ročnika. Predvsem pri navajanju slovenskih ustreznic nekaterih pogovornih izrazov so avtorjeve odločitve odsev izrazito sodobnih, morda celo trenutnih ali idiolektalnih rab (tako npr. pri drugem pomenu medmeta buonanotte, za katerega sta kot slovenski ustreznici navedeni frazi "in mirna Bosna!" in "pa zdravo!"); to morda sicer nekoliko povečuje potencial slo¬ varja, da se približa današnjemu uporabniku, toda hkrati se utegnejo tovrstne rešitve sčasoma izkazati za precej problematične, saj bodo naj¬ brž kmalu začele klicati po posodobitvah. S stališča zvrstnosti je pomembno tudi to, da so v slovarju upoštevani hkrati leksemi splošno- pogovornega jezika in leksemi, tipični za stroko¬ vni jezik različnih vrst oziroma za različne bese¬ dilne vrste in zvrsti. Spričo takšne naravnanosti uporabnost slovarja vsaj deloma sega tudi na precej specializirana področja, od naravoslov¬ nih znanosti do družboslovnih in humanistič¬ nih ved ter različnih vej umetnosti. Seveda v splošnem slovarju takšnega obsega termino¬ loški fond ne more biti izčrpen, kljub temu pa Šlenčevo delo spričo solidne izbire terminov z zelo raznolikih področij občutno blaži močno pomanjkanje temeljitih tehničnih oziroma specializiranih italijansko-slovenskih in sloven- sko-italijanskih slovarjev. Med iztočnicami najdemo tudi zemljepisna imena, ki se nanašajo na Italijo (npr. Roma, Mi¬ lano, Tevere) in na druga zemljepisna območja (npr. Monaco, Samo, Stiria, Stoccolma, Tamigi). Prav omenjanje italianiziranih oblik tujih zem¬ ljepisnih imen je posebej dobrodošlo, saj gre za izraze, na katere bo uporabnik v realnih besedi¬ lih najbrž prej ali slej naletel glede na to, da se italijanščina v primerjavi z nekaterimi drugimi "velikimi" jeziki razmeroma močno nagiba k domačenju zemljepisnih imen. V korpusu teh imen najdemo tudi nekaj takih, ki se nanašajo na območje ob slovensko-italijanski meji (npr. Grado, Monfalcone, Monte Nevoso, Caporetto, San Pietro del Carso ). Ker sta si tu italijanska in slovenska kultura najbližji in ker vsaj del po¬ tencialnih uporabnikov slovarja prihaja v stik z italijanščino predvsem na tem območju, je odločitev, da se v slovarju upošteva tudi ta real¬ nost, več kot smiselna. Morda bi veljalo v priho¬ dnjih izdajah seznam takšnih imen še razširiti. Uporabno vrednost slovarja krepi to, da so v njem poleg zemljepisnih imen obdelana še nekatera druga, na primer mitološka (npr. Eolo, Giove, Pegaso), biblična (npr. Giobbe, Matu- salemme, Noč), zgodovinska (npr. Annibale, Ari¬ stotele, Cicerone), literarna (npr. Amleto, Arlec- chino, don Chisciotte ) in osebna imena (Giacomo, Margherita, Sigismondo). Nekaj je tudi imen, ki označujejo realije iz italijanske po¬ litike oziroma kulture (npr. Quirinale). Posebna odlika dela je bogastvo obdelanega frazeološkega gradiva. Znotraj posameznih ge¬ sel so evidentirane stalne besedne zveze raz¬ ličnih zgradbenih tipov in različnih vrednosti, denotativnih in konotativnih, in njihove slo¬ venske ustreznice. Posebna pozornost je v slo¬ varju namenjena citatnim besedam in pregovo¬ rom. Gesla, ki imajo za iztočnice citatne besede - podobno kot nekaterim drugim izhodiščnim leksemom tudi tem pogosto sledi italijanska so- pomenska različica -, so označena z zasenče¬ nim tiskom, pregovori, ki so sicer obravnavani znotraj ustreznih gesel, pa so v okvirjih. Slovarju, kakršen je Šlenčev, je dejansko težko kaj očitati. Kot rečeno, gre za sodobno, zaneslji¬ vo in do uporabnika prijazno leksikografsko delo, ki z več kot navadno nazornostjo in pregle¬ dnostjo omogoča hitro iskanje rešitev v zelo raz¬ nolikih komunikacijskih položajih. Zato naj se opažanja, zapisana v nadaljevanju, razumejo predvsem kot sugestije za nadaljnje povečevanje kakovosti slovarja in ne kot kritika te izdaje. 112 Mostovi 2002 Veliki italijansko-slovenski slovar Glede na to, da je slovar uporabljiv ne le za dekodiranje, temveč tudi za enkodiranje itali¬ janskih besedil, bi bilo posebej s stališča sloven¬ skega govorca smiselno, če bi bilo predvsem pri glagolih, samostalnikih in pridevnikih večkrat nakazano, kakšna je njihova vezljivost s predlo¬ gi. Podobno bi se lahko pri glagolskih iztočni¬ cah označilo, s katerim pomožnim glagolom se dani glagol veže, pri čemer bi bila takšna oz¬ načba lahko kratična, na primer (A) za "avere” in (E) za "essere". Ponekod bi se v gesla lahko dodal še kakšen drug podatek slovnične nara¬ ve, posebno kadar imamo opraviti z izjemami oziroma oddaljitvami od pričakovane rabe; tako bi bilo na primer pri geslu Aia ("Haag") lahko takole nakazano, da se to zemljepisno ime vedno rabi s členom: Aia, L'. Morda bi veljalo v posebnih geslih, ki bi grafično izstopala, obdelati nekatere predpone in pripone, podobno kot je mogoče opaziti v nekaterih drugih sodobnih slovarjih, na pri¬ mer v Garzantijevem enojezičnem italijan¬ skem slovarju. Tako bi imel uporabnik poleg slovničnih podatkov na voljo tudi nekaj os¬ novnih informacij iz italijanskega besedo- tvorja. Izgovarjavo citatnih besed in tujk, ki je v stan¬ dardnem jeziku pogosto močno poitalijančena, bi bilo morda tudi smiselno nakazati, in sicer v obliki preproste fonetične transkripcije neposre¬ dno za iztočnico. Spričo tega, da mnogi Slovenci vzpostavljajo stik z italijanskim svetom in z italijanščino pre¬ težno ali izključno na razmeroma ozkem ob¬ močju severovzhodne Italije, to je v mestih Trst, Gorica, Videm in njihovi okolici, bi veljalo raz¬ misliti še o tem, da se bolj upoštevajo nekateri lokalizmi, ki se pojavljajo v nekaterih narečnih in lokalnih različicah italijanskega jezika (npr. gubana, osmiza itd.). Dobrodošla bi bila tudi nekoliko močnejša kontekstualizacija, in sicer v tem smislu, da bi se zgledi funkcioniranja posameznih leksemov na¬ vajali z več sobesedila. Tako bi bilo uporabniku omogočeno, da v slovarju najde ne samo infor¬ macije o pomenu, temveč tudi o dejanski rabi posameznih leksemov. Takšna dopolnila bi mu pomagala ne le pri dekodiranju italijanskih be¬ sedil, temveč bi ga vsaj nekoliko usmerjala tudi pri morebitni lastni jezikovni produkciji v ita¬ lijanščini. Vzemimo na primer geslo pienamen- te, pri katerem je kot slovenska ustreznica nave¬ den prislov "popolnoma". Uporabna vrednost tega gesla bi se znatno povečala, če bi bil v njem dodan zgled, ki bi ponazarjal dejansko rabo ita¬ lijanskega leksema, na primer sono pienamen- te d'accordo con Lei, "z vami se popolnoma strinjam". Podobno bi bilo mogoče pri nekate- Sergij Šlenc VELIKI ITALIJANSKO-SLOVENSKI SLOVAR Najobsežnejši slovar za to jezikovno kombinacijo! • 70 000 gesel • 1 300 strani • 18 990 SIT • 17 x 24 cm, trda vezava VELIKI ITALIJANSKO-SLOVENSKI SLOVAR na plošči CD-ROM • 17 700 SIT Naročila: DZS, Založništvo in trgovina, d. d., Mali trg 6 Izobraževalno založništvo, Mestni trg 26, 1538 Ljubljana ali Tel.: 01/ 241 04 20, 01/425 20 40, e-pošta: info.narocila@dzs.si, Faks: 01/ 242 84 31; www.dzs.si Martina Ožbot Mostovi xxxvi, št. i, 2002,110-114 rih geslih, v katerih se že zdaj navaja kontekst rabe, namesto šibke j e kontekstualiziranih oblik, kot so recimo nedoločniki, navesti rabe z oseb¬ nimi glagolskimi oblikami. Tako bi bilo na pri¬ mer pri sintagmi durare tatica a credere (pod durare BI) ali namesto nje morda smiselno za¬ pisati duro tatica a crederlo, "to težko verja¬ mem" ali kaj podobnega. Dejstvo je, da se vprašanje kontekstualizacije postavlja kot pose¬ ben problem ne le pri tem slovarju, ampak je eno najtežjih in najaktualnejših vprašanj sodob¬ nega eno- in dvojezičnega slovaropisja nasploh, posebno kadar gre za splošne slovarje. Težava je v tem, kako uporabniku prikazati ne le pomen danega leksema, temveč tudi rabo, saj je ta sko¬ raj praviloma - tudi ko gre za razmeroma nepro¬ blematične lekseme - zapletena, večplastna in niansirana. Brez ustrezne kontekstualizacije ostaja pomen leksema nujno bolj ali manj ab¬ strakten in približen. Vse kaže, da je problem najbrž nerešljiv na ravni slovarjev in da temelji¬ to spoznavanje dejanske rabe leksemov omo¬ goča šele kombinacija slovarskih priročnikov in besedilnih zbirk, kakršne ponujajo korpusi. Našteta opažanja in sugestije so seveda precej obrobne narave in vrednosti Šlenčevega slovar Upajmo, da bomo to delo dolgo in uspešno upo¬ rabljali in da gre za prvega in hkrati zadnjega med italijansko-slovenskimi slovarji te vrste in takšnega obsega, ki je nastal kot projekt enega samega avtorja. PRENOVLJENI IZDAJI • novi nemški pravopis - dodana nova gesla VELIKI NEMSKO-SLOVENSKI SLOVAR • 123 000 gesel • 1386 strani • 18 990 SIT Je najobsežnejši slovar za to jezikovno kom¬ binacijo pri nas. Ključna posodobitev je prilago¬ ditev slovarja novemu nemškemu pravopisu. Do leta 2005 veljata oba pravopisa, zato tudi naš slovar vključuje pisavo po starem in novem pravopisu, saj bodo izdaje, nastale po enem ali drugem, na knjižnem trgu še vrsto let. Poleg tega so avtorji posodobili in preoblikovali posamezna gesla ter vključili številna nova, ki so postala aktualna v zadnjem desetletju. Za kupce prejšnjega Velikega nemško-slovenskega slovarja ali Velikega slovensko-nemškega slovarja: AKCIJA STARO ZA NOVO! V primeru, da imate stari Veliki nemško-slovenski ali Veliki slovensko-nemški slovar in želite kupiti novega, vam priznamo popust v višini 4 000 SIT, kar pomeni, da boste zanj odšteli le 14 990 SIT. Kot dokazilo pošljite na naš naslov ščitni ovitek starega slovarja ali prvo potiskano stran. Naročila: DZS, Založništvo in trgovina, d. d., Mali trg 6 Izobraževalno založništvo, Mestni trg 26, 1538 Ljubljana Tel.: 01/ 241 04 20, 01/425 20 40 e-pošta: info.narocila@dzs.si Faks: 01/ 242 84 31; www.dzs.si “stUH 1 , SlOVW VELIKI SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR • 100 000 gesel • 1650 strani, 18 x 24 cm • 18 990 SIT Informacije, ki jih vsebujejo gesla v slovarju: • spregatvene in sklanjatvene oblike • gesla z več pomeni so razčlenjena po skupinah pomenov • sinonimi, ki olajšajo iskanje pravega nemškega izraza • pogoste besedne zveze • fraze, idiomi in pregovori so v geslih izpostavljeni ii4 Mostovi 2002 Pasadenin Leksikon računalništva in informatike Katja Benevol Gabrijelčič Pasadenin Leksikon računalništva in informatike Avtorji: David Pahor in Matija Drobnič (glavna avtorja), Vladimir Batagelj, Simon Bratina, Vladimir Djurdjič, Primož Gabrijelčič, Matjaž Gams, Matjaž Klančar, Rado Ključevšek, Jana Koklič, Uroš Mesojedec, Krištof Oštir, Matjaž Potrč, Borut Robič, Davorin Sečnik, Slobodan Simič, Jasna Toth Urednik: David Pahor Ljubljana: Založba Pasadena, 2002 Po petih letih dela je izšel prvi slovenski leksikon računalništva in informatike. Nekaj krajših slovarjev in slovarčkov je obstajalo že prej. Najpomembnejši je bil Računalniški slo¬ varček, ki ga je uredil Matjaž Gams. Tako po¬ polnega leksikona pa še ni bilo. V leksikonu je več kot pet tisoč »polnih« ge¬ sel - gesel z dodano razlago. Poleg njih je v njem še skoraj poldrugi tisoč navzkrižno skli- cevalnih gesel (npr. kar vidiš, to dobiš; glej WYS1WYG). Gesla so zapisana v slovenščini in urejena po abecedi - tako kakor od leksiko¬ na pričakujemo. Drugi, krajši del knjige je an- gleško-slovenski slovarček, v katerem so zbra¬ na vsa gesla. Nekoliko nerodno za iskanje, če slovenskega izraza ne poznamo, a če tega dela sploh ne bi bilo, bi bil leksikon manj upora¬ ben za pisce, ki se z izrazi pri svojem delu večinoma srečujejo v angleščini, sploh pa za prevajalce, ki potrebujemo slovenske izraze in navadno nismo strokovnjaki za računal¬ ništvo. Če na primer iščemo slovenski izraz za »ne- tiquette«, ga moramo poiskati v slovarčku. Ugotovimo, da se mu po slovensko reče »omrežni bonton«, in ta izraz poiščemo v Ie- ksikonskem delu. Ker v slovarskem delu ob slovenskih izrazih niso zapisane številke stra¬ ni, nas čaka kar nekaj brskanja, čeprav smo tega dela vsaj prevajalci vajeni. A naše delo še ni končano. V leksikonu je ob »omrežnem bontonu« zapisan le sklic na »pravila lepega Najpopolnejši vodnik po izrazju s področja računalništva, komunikacij, informatike in telekomunikacij LEKSIKON RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE NAROČITE po telefonu — 20 °/o do konca aprila 01 280-53-50 samo 8.901 SIT ali e-pošti: knjige@pasadena.sl Založba Pasadena, d. 0 . 0 ., Dolenjska cesta 244, Ljubljana Spletna knjigarna z največjim izborom strokovne literature www.pasadena.si 115 Katja Benevol Gabrijelčič Mostovi xxxvi, št. i, 2002,114-116 LEKSIKON omrežnega vedenja«. Ko se končno prebijemo do slednjega, nas pričaka lep opis netikete (tako pogovorno prevajamo »netiquette«, v leksikonu pa to ne piše), v katerem je zbranih tudi nekaj napotkov za lepo obnašanje pri pi¬ sanju v novičarske skupine. Iskanja po tej papirni izdaji (A ni zanimivo, da računalniški leksikon izide le na papirju? Samo upamo lahko, da se bo založnik res odločil in ga izdal tudi na plošči.) bo torej včasih malo, včasih več, najdeno pa nas bo večinoma zadovoljilo - če le ne bomo posku¬ sili poiskati česa preveč sodobnega. To je ve¬ rjetno posledica nekajletnega spanja leksiko¬ na, med katerim se je posodobil le malo. Upamo, da bo izdajatelj držal besedo in bo čez kakšno leto res izdal dopolnjeno in poso¬ dobljeno izdajo. Pomagate lahko tudi sami - na naslovu www.pasadena.si/leksikon vpišite gesla, ki po vašem mnenju v leksikonu manjkajo. Pa se vrnimo še malo k obliki knjige. Opisi gesel so treh dolžin. Večina je opisana v nekaj stavkih, nekaj opisov je le v enem stavku, pri¬ bližno ducat gesel pa je predstavljenih z več¬ stranskimi eseji, ker so bili avtorji prepričani, da je treba nekatere pojme temeljiteje obdela¬ ti. To bo morda koga motilo, še najbolj ne¬ navadno je, da se esejska gesla oblikovno ne ločijo od drugih. Vsekakor je jasno, da so bili avtorji pre¬ pričani, da je treba nekatere pojme temelji¬ teje obdelati. Vsekakor je takoj jasno, da so morali biti avtorji strokovno in jezikovno kompetentni, saj so gesla precej dodelana. Zbrana so iz različnih virov - iz vsakodnevne prakse v uredništvu revije Monitor, kot pred¬ logi zunanjih sodelavcev, iz pregleda najpo¬ gosteje zapisanih gesel v tujih leksikonih in seveda iz »Gamsovega« računalniškega slo¬ varčka, ki je bil doslej eden od glavnih virov lepih slovenskih računalniških izrazov, žal pa v njem ni razlag pojmov. Priznati moramo, da je kljub omenjenim napakicam in nerodnostim ta leksikon odlič¬ no orodje za vse, ki se z računalniki ukvarjajo malce več kot ljubiteljsko. Vsekakor ga ko¬ legom prevajalcem zelo priporočam, pa tudi drugim ne bo odveč. 116 Mostovi 2002 Novi slovar tujk med velikimi Mojca M. Hočevar Novi slovar tujk med velikimi Veliki slovar tujk. Urednik redaktor Miloš Tavzes. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002 Slovenskemu pravopisu (2001) in Slovenske¬ mu etimološkemu slovarju (1997) se je med temeljnimi slovarji posameznih jezikovnih področij leta 2002 pridružil novi Veliki slovar tujk, izčrpen priročnik za slovenskega upora¬ bnika, splošno razgledanega v svojem prosto¬ ru in času, v katerem postajajo tujke zaradi naglega razvoja najrazličnejših in vse bolj specializiranih znanosti žive spremljevalke slovenskih besed v splošnem sporazume¬ vanju. Veliki slovar tujk tako ob izidu nastopa v svoji povezovalni vlogi med tujimi in do¬ mačimi besedami, avtorsko zbranimi iz števi¬ lnih temeljnih virov, med katerimi so na pr¬ vem mestu našteti Verbinčev Slovar tujk, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Bezlajev Etimološki slovar, Snojev Slovenski etimološki slovar, Veliki splošni leksikon, Enciklopedija Slovenije in Slovenski pravopis. Poleg ome¬ jenih je v slovar vključeno še terminološko izrazje iz okoli dvesto drugih domačih in tujih virov za več kot 80 področij človekovega delovanja, vse od biologije, fizike in kemije prek matematike do zgodovine in geografije, jezikoslovja, prava, medicine, informatike ter drugih specializiranih področij znanosti, teh¬ nike in umetnosti. Ta zelo zajeten polihistor- ski priročnik (1304 str.) se nam tako že na¬ vzven pokaže kot pregleden in izčrpen zbirnik terminoloških pojmov s posameznih področij, ki so laičnemu uporabniku v tem slovarskem priročniku prvič dostopni in jedr¬ nato pojasnjeni na enem mestu. Kot je iz slovarja mogoče razbrati, je imel glavno besedo pri izbiri slovarskega bese¬ dišča Miloš Tavzes, urednik redaktor omenjene izdaje, ki je v sodelovanju z ubra¬ no delovno skupino do- in podiplomskih štu¬ dentov ter mladih raziskovalcev v rekordnem času osmih mesecev obdelal slovarsko gradi¬ vo do izida (redakcija je bila končana 11. no- 117 ovar tuj Mojca M. Hočevar Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-119 vembra 2002). Poleg njega so avtorsko besedi¬ lo za slovar prispevali še Miloš Bartol, Tit Brecelj, Ana Čehovin, Katarina Grego, Nina Hojnik, Miha Humar, Maja Jerman, Andrej Kristan, Ljerka Lah, Danijel Leskovic, Ro¬ man Leskovic, Borut Mavrič, Boštjan Pod- vršič, Primož Ponikvar, Janez Prešern, Igor Škraba, Vasilij Štukelj Kneževič, Črtomir Ta¬ vzes in Jernej Zajc. Zbiranje preliminarnega slovarskega gradiva je v letih pred avtorsko re¬ dakcijo vodila urednica Cankarjeve založbe Živa Vidmar, poleg nje pa so pri pripravi in organizaciji dela v zadnjem letu sodelovali še nekateri drugi sodelavci. Zahteven projekt, za katerega bi v akadem¬ skih institucijah najbrž potrebovali deset¬ letje, je z natisom v knjižni izdaji Cankarjeve založbe morda nekoliko prehitro našel pot med uporabnike, kajti čas gotovo ni zadoščal za premislek ob vseh vprašanjih, ki se pri lek¬ sikografskem delu nenehno pojavljajo. Slo¬ var je namreč že sam po sebi knjiga »s težo«, knjiga z avtoriteto, saj navadno nastopa v vlo¬ gi vira, na katerega se sklicujemo. Prav zaradi te svoje vloge potrebuje tudi več strokovnih in redakcijskih pregledov, teh pa avtorsko uredništvo prve izdaje Velikega slovarja tujk v odmerjenem času najverjetneje ni moglo opraviti. Čas in ekonomska nuja, katerima smo dandanes vse pogosteje priča, sta najbrž tudi v tem primeru vsilila kompromis, zaradi katerega lahko slovar sicer že zdaj s pridom, ne pa tudi brez premisleka uporabljamo, saj bo treba na natančneje pregledano, temelji¬ teje strukturirano ter po posameznih področ¬ nih in uredniških segmentih preverjeno bese¬ dilo počakati do katere od naslednjih izdaj. Kljub temu nam že bežen pregled vsebine pove, da nam prva izdaja povsem zadostno, korektno in izčrpno pomaga pojasniti po¬ men in izvor več kot 45.000 tujk, podrobneje razčlenjenih v nadaljnjih 40.000 podgeslih, pouči nas, kako se neznana beseda naglasi in v slovenskem sobesedilu pregiba, kako se uporabljajo njene izpeljanke v drugih besed¬ nih vrstah itd. Objavljeno zbrano besedišče je posebnega pomena, saj poleg novih in poso¬ dobljenih definicij izbranih tujk na novo vključuje izrazje s področij, ki jih doslej še ni¬ smo imeli pojasnjenih v priročnikih za splošno rabo. Med tujkami je namreč z upoštevanjem različnosti uporabnikov in člo¬ vekovih pravic zajetega tudi nekaj žargonske¬ ga besedišča ter besedišča subkultur, uravno¬ teženo so obravnavane tujke iz različnih religij in opazi se, da je bila precejšnja pozor¬ nost namenjena natančnim definicijam tujk iz naravoslovnih znanosti, medicine in raču¬ nalništva, torej iz ved, ki s svojim termino¬ loškim izrazjem najmočneje prodirajo v vsakdanjik slehernega sodobnega človeka. Ob tako zajetnem gradivu bi seveda bilo nenavadno, če nas ne bi kdaj obšli tudi pomi¬ sleki, ki pri splošnem pregledu zadevajo pred¬ vsem opredelitev nekaterih besed kot tujk. Je Des, ki ga najdemo zapisanega v dveh gesel- skih iztočnicah, najprej z veliko, potem pa še z malo začetnico, tujka? So kisik, vodik in dušik tujke? Sta majica in jakna še vedno tujki? Bi pomen besed, kot so štorklja, čižek in hržica; riž, rižota, špinača, solata; čutara in škaf; vlak, marsovec, tolar ipd., iskali v slovarju tujk? Opazimo torej, da je slovar tujk kot tip le¬ ksikografskega dela težko opredeljiv, saj lahko obravnava domala vsako besedo, po etimolo¬ giji domnevno tujega izvora, ki se uporablja na kateri od jezikovnih ravni ali v kateri od jezikovnih zvrsti slovenskega jezika. V naj¬ širšem smislu lahko tako v Velikem slovarju tujk najdemo vse od pojasnil tradicionalno ustaljenih tujk (geometrija, reagent, superla¬ tiv) prek pogovornih žargonizmov (garbati, škartirati, šiht) do neologizmov (genom, ra- ver, skener) in strokovnih ter znanstvenih terminov (lizofosfatidiholin, indikatrisa, te- onanakatel). Prav iz tega razloga so v delu ve¬ rjetno uporabljene sestavine dvojezičnega in razlagalnega slovarja, etimološkega slovarja, leksikona z razlagami enciklopedičnih gesel, terminoloških slovarjev z razlagami znan¬ stvenih in strokovnih terminov, slovarja žar¬ gona, sinonimov in neologizmov, se pravi publikacij, ki bi jih na Slovenskem ravno tako še potrebovali. 118 Mostovi 2002 Novi slovar tujk med velikimi V kolikšnem obsegu naj bodo v slovarju tujk za splošno rabo zastopane tujke iz posa¬ meznih znanosti in s posameznih področij človekovega delovanja ter kako naj bodo ob¬ delane, je seveda zelo zahtevno vprašanje za vsakogar, ki se s tovrstnim delom ukvarja. Ve¬ rjetno bi bilo koristno, če bi imela uredniška skupina, ki je slovar sestavljala, pri pripravi na voljo besedilni korpus slovenskega jezika, kakršen je FIDA (ki ga za pripravo svojih izdaj lahko uporablja Založba DZS), ali srednješol¬ ske učbenike na elektronskih medijih - kar bi morda bilo mogoče pridobiti z dovoljenjem avtorjev. Sestavljalcem slovarja bi bilo na po¬ dlagi podatkov o pogostosti rabe lažje izbrati posamezne tujke ter jih z ustreznimi razlaga¬ mi in pojasnili vključiti v slovar. Izdano gra¬ divo je nedvomno dragoceno in tudi vnaprej ponuja še veliko možnosti obdelave in izdaj, izmed katerih bi si prevajalci seveda najbolj želeli elektronske različice. Mostovi xxxvi, št. i, 2002, 83-120 Navodila za avtorje prispevkov V Mostovih, strokovnem glasilu Društva znan¬ stvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, ob¬ javljamo članke, glosarje, predstavitve, informa¬ cije in druge prispevke o prevajanju ter recenzije strokovne literature, koristne pri prevajanju. Preden se odločite za pisanje članka, se posve¬ tujte s člani uredništva o ustreznosti vsebine in prispevka. Besedila napišite levo poravnano v urejeval¬ niku Word for Windows, pri čemer uporabljajte pisavo Times New Roman CE (kodna tabela 1250). Ne spreminjajte velikosti pisave, kadar ni potrebno, in besedila ne oblikujte. Članke pošljite na e-naslov urednika oziroma urednice, za prihodnjo številko je to Mojca M. Hočevar (mojca-m.hocevar@guest.arnes.si), in v glavi sporočila pri Predmet/Subj ect vpišite MOSTOVI. Prispevke oddajte tudi v natisu z dvojnim presledkom, ki ga pošljite na naslov: Mostovi DZTPS Petkovškovo nabrežje 57 SI-1000 Ljubljana Slovenija Rok za oddajo prispevkov za naslednjo šte¬ vilko je: 15. junij 2003. Na zgornjem naslovu Mostov zbiramo tudi mnenja o objavljenih prispevkih in predloge za članke v prihodnjih številkah. Stroške tipkanja, skeniranja in urejanja član¬ kov, ki jih avtor ni oddal v elektronski obliki, od¬ bijemo od avtorskega honorarja. Strokovni članki naj ne bodo daljši od 20 stra¬ ni (30.000 znakov brez presledkov), drugi prispevki (poročila, recenzije ipd.) pa naj ne pre¬ segajo 10 strani (15.000 znakov brez presle¬ dkov). Naslovi avtorskih prispevkov naj bodo odda¬ ni v slovenskem in tujem jeziku. Strokovni članki morajo imeti povzetek (do 500 znakov brez presledkov) v slovenščini in ustreznem tujem jeziku. Avtorji prispevkov morajo skupaj s prispev¬ kom oddati tudi svojo kratko predstavitev (od 200 do 300 znakov), osebne podatke (uradno ime in naslov, št. transakcijskega računa, davč¬ no številko in izjavo o davčni zavezanosti) ter iz¬ javo, da dovolijo objavo svojega e-naslova. Avtorske prispevke lektoriramo in redigira- mo. Avtor je pred objavo dolžan opraviti avtor¬ sko korekturo. Prispevek, objavljen v Mostovih, ne sme biti ponovno objavljen v drugih publikacijah brez dovoljenja uredništva Mostov. Poudarjene dele besedila (strokovne izraze, la¬ tinske citate ipd.) pišemo v ležeči pisavi. Opombe vnašamo z ukazom Vstavi Sklic Sprotne opombe... V člankih omenjeni naslovi knjig in revij naj bodo tako v besedilu ko v opombah in bibliogra¬ fiji natisnjeni v poševnem (kurzivnem) tisku. Naslovi člankov iz revij in zbornikov naj bodo tiskani navadno (pokončno) v narekovajih. Samostojne knjižne izdaje navajamo po nasle¬ dnjih vzorcih: Duff, A. McConnell. 2000. In to English: Wri- ting and Translating into English as a Second Lan- guage - A Practical Guide to Recurrent Difficul- ties. Ljubljana: DZS. Gabrovšek, D. 1996. »Contrastive Lexicology and the VVretched L1 : L2 Translator.« V Pri¬ spevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v an¬ gleščino, ur. S. Klinar, 14—38. Radovljica: Di- dakta. [SSKJ] Slovenska akademija znanosti in umet¬ nosti, ur. 1970—1991 [1994]. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 5 zv. Enozv. izd., 1994. Disketna različica, 1997. CD-ROM, 1998. Ljubljana: DZS. Komac, Daša, avt.; Hočevar, Mojca M., ur. 2001. Splošni angleško-slovenski in slovensko-an- gleški moderni slovar / English-Slovenian and Slovenian-English Modem Dictionary. Zbirka Moderni slovarji. Ljubljana: Cankarjeva založba. M. M. H. 120 DZTPS The Association of Scientific and Technical Translators of Slovenia (DZTPS) is a Slovenian professional union of about 600 translators of scientific and technical texts. The DZTPS members are registered by languages they translate into or from, and by the field of expertise. They work either as freelancers or are employed by different companies, institutions or translation agencies. The DZTPS Association refers requests for translations to registered members and performs the invoicing Service. The DZTPS Association publishes the Assocation's journal called Mostovi and the Bilten informative bulletin. It also contributes tovvards the education of its members by organizing various translation-related seminars and lectures. One of the aims of the DZTPS Assocation is to establish and maintain links with similar organizations and translation institutions at the national and international levels. It is also a member of the International Federation of Translators (FIT). 1 Wcnnncn5 ran cxui ISSN 0352-7808 9 770352 780004