Prošnja ptnjskega okr. odbora zji državno podj)oro. Dne 16. oklobra se je naš vrli poslanec, veleč. g. dr. (rregorec obrnil v zbornici poslancev na Dunaju do vlade s sledečo peticijo ali prošnjo, ki se je po njegovi želji vsprejela v stenografični protokol ali zapisnik. Prošnja t-e glasi: Slavna zborniea! V ptujskem okraju se pečajo Ijudje večinoma le s poljedelstvom in vinorejo. Haloške vinograde pa uničuje precej let sem trtna uš; zasledili so jo že na vseh krajih ob desnem bregu Drave, kjerknli se sadi trta. Lani se je prikazala tudi na levem bregu v dveh občinah. Ne bo dolgo, da je bodo vsi vinogradi polni. V Halozah je mnogo vinogradov popolnoma uničenih; oni pa, ki še niso do cela uničeni, pač pa okuženi, nesejo prav malo in še to malo bode kmalu zginilo. A popravljajo se vinogradi le počasi. Zakaj ? Zato, ker primanjkuje posestnikom potretnih pomočkov, da bi popravljanje v vinogradih res kaj izdalo. Ta žalostna osoda tukajšnih vinogradnikov pa je postala letos še bridkejša. Meseca maja in junija je skoraj neprestano in hudo deževalo. Preobilna voda je odnesla veliko rahle t. j. najboljše zemlje raz hribe in gorice v doline in ravnine ter tam podsula travnike z blatom in s svižcem. Vsled vednega deževja tudi grozdje ne more biti kaj prida; namesto zažetih grozdov visijo na trsju le češulje. Pa to še ni vse! Julija in avgusta meseca je pobila vrhu tega še tudi toča malo da ne vse občine tega okraja; torej tudi prihodnja leta ne bo veliko pričakovati v vinogradih. — Poljski pridelki so bili letos vsled deževja že itak slabi, takorekoč vodeni in premočeni, a toča jih je tako poškodovala, da se v nekaterih občinah resno bojijo lakote. Uradno se ceni po toči in povodnji v ptujskem okraju povzročena škoda na 180.000 gld.; oni, ki so prišli takorekoč na nič, trpijo 80.000 gld., v celem okraju pa 200.000 gld. škode. C. kr. okr. glavarstvo je vse potrebno ukrenilo, da izprosi na dostojnem mestu potrebno pomoč v tej sili. Zato izraža okrajni odbor le še prošnjo, da naj slavna zbornica vsprejme dotične vladne predloge. Isti okrajni odbor pa si osoja opozoriti slavno zbornico, da je tudi v onih krajih, kjer še ni trtne uši, letos toča tako pobila, da najmanj tri leta ne bo kaj brati — a obdelani pa vinogradi vkljub temu vendar-le morajo biti. Bi-li ne bilo za vinogradnike, pa tudi za državno blagajnico bolj ugodno, da se vinogradi takoj zasadijo z amerikanskim trsom, kakor da bi se obdelova'a domača trta, ki je večinoma že okužena ali vsaj v kratkem gotovo bode. Za to zasajanje pa je malokateri posestnik dovolj premožen. Da se po trtni uši uničeni vinogradi popravijo, posojujeta vsako leto država in dežela nekaj denarja poškodovanim posestnikom brezobrestno. Takih posojil imamo v ptujskem okraju do sedaj še prav malo. Sicer je res prav malo posestnikov prosilo za to podporo. Pa zakaj? Bržkone zato, ker se prvim prosilcem prošnje večinoma niso uslišale. To je marsikaterega posestnika ostrašilo, da si ni upal slične prožnje uložiti.' Ako se bode gosposka odsihmal bolj ozirala na prošnje za brezobrestna posojila, se bodo gotovo tudi v ptujskem okraju od dne do dne zdatno množile. Denarja bi gotovo zmanjkalo, ako bi se posojal neobrestno vsakomur, ki je poškodovan in podpore potreben. Štajarska dežela pa je letos veliko trpela zavolj vremenskih nezgod in slabe letine. Ona sama nikakor ne zmore potrebnega denarja. Zato nam mora na pomoč prihiteti — država, in nam pripomoči brž ko mogoče in kolikor največ mogoče. Dosedanja postava pa določuje in dovoljuje neobrestna posojila le posestnikom, katerim jih je pobila toča. Taki vinogradi sicer res niso za vedno, pač pa za precejšno vrsto let takorekoč tudi uničeni. Da se tako oškodovanim posestnikom tudi na prej omenjeni način pomore, se mora ali dotična postava spremeniti, ali pa naj poseže — kar je raenda bolj prilično — država vmes s tem, da kar naravnost sama dovoli in določi poškodovanemu okraju toliko neobrestnega posojila, kolikor ga je treba po davkarijskem preračunjenju in oeenjevanju škode ter po številu in velikosti uničenih vinogradov. Podpisani okrajni odbor predlaga torej slavni zbornici prošnjo, naj ona deluje pri vis. ministerstvu nato, da se 1. odloči za vinograde, uničene po trtni uši, večja svota denarja ter da se prošnje odsihmal ugodnejše in hitrejSe rešujejo, ne pa da bi eakale — kakor se je dosedaj godilo — dalje ko leto dnij odgovora; 2. da se tudi za vinogradnike, po toči za več let oškodovane, določi primerna svota po c. kr. okrajnem glavarstvu, da jo razdeli med oškodovane posestnike kct neobrestno posojilo. Okrajni odbor plujski, dne 10. oktobra 1896.