289. štev.
^smmsmaSsasm
BfflCTiiiiiri TTtt
V Ljubljani, sreda dne 16. oktobra 1912.
Leto I.
ROM
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DANa izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečbJ K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo oeloletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:s
:u
:n
Telefon številka 118.
:k
•••
•••
NEODVISEN POTTTIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo In upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna« Frančiškanska nlica št 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* m pust« —* Za odgovor je priložiti znamko, st
Telefon številka 118.
Balkanska vojna.
Črnogorske zmage. — Evropski nazori in balkanski dokazi. — Presenečena kultura. — Sila naroda. — Gotovost in negotovost. — Balkan in Avstrija. — Avstrijska
nevtralnost. — Veliko vprašanje.
Neverjetno se zdi ljudem, ko čitajo o črnogorskih zmagah.
Kako je to mogoče?-------------------
Črna gora je še za nekaj manjša nego Kranjska — pa naj se meri s Turčijo, katere oblast se razširja od Adrijanskega pa do Rdečega morja! Črna gora ima 250.000 prebivalcev, torej okroglo četrt milijona (polovico toliko kakor Kranjska) pa naj zmaguje nad Turki, ki štejejo v svoji državi celili 24 milijonov ljudi. Razmerje prebivalcev je torej skoraj 1 :100. Ali more taka državica dolgo vzdržati boi s turško močjo? Nemogoče! Neverjetno! c * Ze pred vojno so pisali nemški listi — posebno »N. Fr. Presse« se je odlikovala po svoji izkušenosti — češ, da so Črnogorci Ihogli zmagovati v prejšnjih časih, ko je bila turška armada še bolj slabo oborožena in se je vodila Vojna bolj po domače. Dandanes — tako se Je pisalo — ni mogoče, da bi nekaj ljudi premagalo cele čete ker ie naravno, da več ljudi lahko več stori. Število ni brez pomena in končno mora zmagati oni, ki je po številu sil-oejši, ker več zdrži.
Tako so nemški listi balkanskim državam Že naprej prerokovali poraz. Nemški humoristični listi, ki posebno radi smešijo balkanske Slovane — so že prinašali sli’ ", kako razjarjen Turčin tepe balkanske vlauarje — kot nepokorne otroke. Zato so mislili ljudje, ki balkanskih razmer in balkanskih narodov ne poznajo —- da ne bodo izhajali — brez nemške pomoči.
Res je, da je danes turška vojska moderno oborožena, res je, da dandanes tudi v vojni ltroj več dela, nego čloyek — vendar ne smemo pozabiti, da so bili tudi Črnogorci pripravljeni — in da končno osebna hrabrost dosega uspehov — tudi v moderni vojni.
O tem vprašanju bi se dalo mnogo pisati *— ker obstoji o tem mnogo laži. Znano je, kako še je pri nas sodilo o Benedeku, češ da je Moltkejev matematično preračunjen načrt zmagal nad romantičnimi napadi Benedeka. Ako bi pa natančneje pregledali vojno igro iz I. 1866. W našli drugih vzrokov, ki so povzročii avstr, poraz. Enako mnogo laži se čita o nemško-Irancoskl vojni iz I. 1870. — Metz. Sedan itd. 50 se pogosto slavili kot zgled nemške premišljene in preračunjene strategije. Zadnji čas pa Je praška »Union« prinesla temeljite članke o tel vojni in se je marsikaj pokazalo drugače, nego smo doslej o tem sodili. — Tolstoj je v Svojem romanu »Vojna in mir« obširno povedal svoje mnenje o vojni; pri nas je navada, da slavimo »junake« vojskovodje itd. in pripisujemo zmage njih hrabrosti oziroma genialnosti. Ako pa pogledamo vojno od blizu, bodemo videli, da pogosto odločujejo nepričakovani, slučajni in pogosto brezpomembni dogodki, ki prečrtajo najlepše načrte in onemogoču-Jejo zmago tudi največji hrabrosti.
Oni, ki so dvomili nad Črnogorci so danes preseneteni. Črna gora se smatra v evropskem kulturnem svetu kot zelo zaostala dežela, ki nima niti denarja niti bogastva — ampak
živi od tuje milosti. — Nasprotno se trdi o Turčiji, da ima moderno vojsko — kljub temu, da sicer ne napreduje. Strokovnjaki so menili, da Črnogorci nimajo pojma o moderni vojni in da morajo biti zato premagani — kajti kultura in njene iznajdbe zmagujejo nad starimi nazori in napravami.
Ko so prišla prva poročila o črnogorskih zmagah — se je mislilo, da je to Ie trenotno in da Črnogorci ne bodo mogli dolgo vzdržati. Toda Evropa je bila presenečena. Zmaga ie sledila zmagi in pisati so morali o njih isti nemški listi, ki so preje o njih dvomili.
Strokovnjaki pa so morali celo priznati, da ima Črna gora izboren plan in da se drže Črnogorci naravnost imenitno. Ujeti cele posadke v trdnjavah — to je del vojne umetnosti in tako kaže Črna gora, da je kos svoji nalogi in da vrši svojo dolžnost, naj se bojuje po skupnem načrtu balkanskih držav, ali pa sama za svoje pravice — in za svoj obstanek.
Črnogorec zmaguje kot narodni junak;
utrjen in krepek je po naravi, vodi ga pa tudi narodna samozavest in staro sovraštvo do Turčina. Saj je v boju ali zmaga ali smrt. Bojuje se cel narod za ono veliko preteklost, ki jo izraza narodna himna: Onamo, ki jo tu podajamo:
Onam, onamo, za brda ona.
Govore da je razoren dvor i Mojega cara, onamo vele,
Bio je nekda junački zbor.
Onam. onamo, da vidju Prizren, j(Ta to je moje — doma ču doč;
Starina mila tamo me zove,
Tu moram jednoč oružau poč.
Onam, onamo, za brda ona,
Gdje nebo plavo zavija svod.
Na srpska polja, na polja bojna,
Onamo, bračo, spremajmo he^
Onam, onamo, za brda ona,
Milošev kažu prebiva grob.
Onamo! Pokoj dobit ču duši.
Kad Sibin više ne bude rob.
V tej pesmi kakor da leži cela sila naroda in vsa zmaga njegovega boja. Evrona čita vesti in se čudi. Mislila je, da starih Črnogorcev ni več. In so se zopet izkazali junake. Njih zmage so dobro znamenje nadaljnega boja. Njih sila še ni izčrpana, dasi težko nadomesti vsakega junaka, ki pade. Vendar vse kaže. da nje sile še dolgo ne bodo izčrpane. Seveda bo mogla stopiti odločilo pot »na srpska polja« šele tedaj, ko se tudi tam razvname vojni ples na celi črti.
*
Dočim vse izjave balkanskih držav trdijo, da je vojna gotova stvar — dočim vse priprave kažejo, da so državice gotove — vlada v balkanskem vprašanju velika negotovost.
LISTEK.
M. ZEVAKOs
V senci jezuita.
(Dalje.)
Oče je hodil po pariških ulicah, prodajaje majhne vrbove košarice, ki jih je izdeloval sam z dovršeno spretnostjo in fino umetnostjo.
Mati je prerokovala srečo.
Sin ie »delal« ponoči, opravljaje dobička-nosni in žlahtni posel uzmoviča.
Mali deček pa je ostajal doma, pri starki, ki so jo klicali s kratkim imenom Ciganka.
Po vsem videzu ni bil iste rodbine, niti istega plemena kakor ti nomadje. Njegove poteze so bile fine, njegova koža bela, dasi jo je bilo nekoliko opalilo solnce na dolgih popotovanjih križem sveta. V njegovem brihtnem obrazku, v milih in vročih očeh in v njegovi oblastni, dasi otroški govorici je bilo nekaj ljubkega. nežnega in živahnega, tako da ga je začel takoj obožavati ves Dvor Čudežev.
Ciganka je previdno molčala, kadar so jo izpraševali o tem otroku. Le tupatam je odgovorila, da je dobila otroka od neke rodbine na Laškem, ki je bila preveč bedna, da bi mogla Vzgojiti malega, pa ga je prodala prvi ciganski četi, ki je prišla mimo.
Ta izjava je več kot zadoščala brezskrbnim prebivalcem Dvora čudežev, in preteklost ,\mnfreaova Te osifda temna.
Omeniti pa je vredno, da je prišla nekoč na francoski dvor imenitna dama, ki se je imenovala vojvodinja Ferarsko in je bila baje prava pravcata hči papeža Aleksandra Bor-'džije.
Ta dama je ostala v Parizu osem dni, nato pa se je vrnila v Italijo.
Dognano je. da je Ciganka posetila vojvodinjo Ferarsko izvedevša nekje o njenem prihodu. Imeli sta precej dolgo pomenkovanje. Sicer pa ta dogodek ni rodil ob času, ko se je zgodil, nikakih vidnih posledic.
Vzgajan na Dvoru Čudežev, občudovan od rokovnjačev, božan, negovan in poljubljan od njihovih babnic, je rastel mali Manfred v sili, prikupljivosti in lepoti.
Zdajci pa je skalil nenaden dogodek razmeroma pokojno življenje ciganske rodbine.
Aretirali sc Cigankinega sina.
Ciganka je ljubila tega sina s lepo strastjo.
Materinska ljubezen je bila v njeni duši močnejša od vseh drugih čuvstev.
Drage volje bi bila umrla, samo da prihrani otroku le najmanjšo zlo. Do moža, ki je delila' z njim življenje, ni čutila bogvekako vroče ljubezni, mali Manfred pa ji je bil naravnost deveta briga.
Toda obožavala je svojega sina; vse njeno življenje je bilo v tem oboževanju.
Vzroki, zaka5 da so aretirali cigana, nam niso znani; verjetno je, da so ga zalotili, ko je ravno hotel oropati kakega meščana na uličnem ovinku. Gotovo pa je, da so ga obsodili na vešala.
Oddaljili bi se od svoje povesti, ako bi hoteli slikati divjo žalost Ciganke. Povejmo samo, da je bil že zunanji izraz te žalosti strašen. Tigra, ki išče ugrabljenega mladiča, ne more žalovati grozneje. Noč in dan je stopala okrog ječe. jokala pred stražniki in jim obljubljala zaklade, ako ji vrnejo sina. Neki dan se ji je posrečilo priti do velikega profosa; mislila je v tem trenotku, da je že oteta; saj on je imel pravico, pomilostiti obsojenca!.
Avstrija ie podala svojo izjavo: glasi se: Balkanska vojna, ki stoji pred nami — bi našla vse velesile — tudi Italijo — kot molčeče opazovalke. Kar se naše monarhije tiče, ne bo dala nikake izjave, da ostane nevtralna. To bodo sicer merebiti v Belgradu in na Cetinju neradi slišali, toda tudi tam bodo morali priznati, da se je z mnogimi neprijaznimi in celo sovražnimi nastopi, ki so se zgodili v zadnjih letih proti nam, v nas vzbudila mnenje, da je Srbija nasprotnica vseh trgovskih in političnih teženj naše monarhije na Balkanu. Pod takimi pogoji gre Srbija v boj z gotovo zavestjo, da bi obdala velik del njene meje velesila, ki ne bo pustila, da bi se na bojnem polju motili njeni življenski interesi. S tein ni rečeno, da je pričakovati, da bo Avstrija \ vojno takoj z orožjem posegla
— ako začne Srbija vojno v nekaterih turških pokrajinah. Avstrija hoče ostati nevtralna — tudi ako se< ne izjavi, da ostane nevtralna — ker pričakuje, ker upa, da s to svojo mirnostjo zavaruje tudi svoje balkanske interese.
Ta izjava je precej diplomatična in pusti Avstriji popolnoma proste roke. Kdor pozna splošno mnenje, si bo lahko to izjavo razlagal. Izjava pove vse prej nego to, da se Avstrija odreka svoje dosedanje balkanske politike.
Trmu nasproti je treba postaviti besede ministrskega predsednika srbskega Pasiča, ki je zelo previden v izjavah in je rekel, da bo Rusija takoi posegla v boj. ako se bo katera država vmešavala v balkansko vojno. Tu leži odločitev.
*
Veliko vprašanje se dviga nad Balkanom. Ali — ali. In v tej negotovosti čakamo od dne do dne novih poročil. Preteča nevarnost raste
— 2e en teden stoji armada pod orožjem. Ob bolgarsko-srbsko-turški meji je nabasano polno vojaštva. In ni dvoma, kje je zmaga. Več bojevnikov se je zbralo pod srbsko-bolgarske zastave nego so pričakovali. In vendar se bori Črnogorec osamljen — in prelita kri bo ostala brez zmage — ako ne pride rešitev od severa, Temne sile tišče k tlom polet mladih balkanskih sokolov in — ne upajo si na bojno plan — dokler ie tako mračno podnebje na obzorju. Lahko bi jih uničila na njihovi veliki poti...
Z bojnega polja.
Zmagoviti Črnogorci.
Nove sijajne zmage črnogorske armade. Več tisoč Turkov vjetih. Velikansko navdušenje v Črnigori. Velikanski bojni plen.
♦
BITKA PRI VIZITORJU. ■
(Brigada generala Vukotiča.)
Podgorica, 15. oktobra. Včeraj so Črnogorci po hudem boju zavzeli trdnjavico Vizitor pri Gusitiju. V črnogorske roke sta padli zapad-no tudi dve manjši utrdbi tik pred Gusinjem in sicer utrdba Pepič na levem bregu Lim in utrdba Novšič na desnem bregu reke Lim. V Vizi-torju so Črnogorci zaplenili 4 brzostrelne topove, nebroj pušk in dva šatora. Brigadir Vukotlč operira sedaj okolu Beran. Pričakovati je, da tudi Berane vsak čas padejo v črnog. roke.
ČRNOGORCI V TUZIJU. — ŠEST VOJNIH ŠOTOROV ZAPLENJENIH.
Cetinje, 15. oktobra. Armada prestolonaslednika Danila je sedaj prestala najhujše
boje. Po dveurnem bombardiranju je padla sedaj tudi zadnja utrdba pred Tuzijem, namreč Šipčanik. Turška posadka se je udala brez vsake žrtve na naši strani. V trdnjavi Šipčanik je bilo šest vojnih šotorov, velikanska množina vojnega materijala in par topov. Poveljnik šip-čanika se Je z oficirji vred predal Črnogorcem na rožaniškem mostu. Vjetnike so takoj odposlali v Nikšič. Proti jutro je princ Danilo po kratkem boju zavzel Zečane. V utrdbi Vranja je ostavil majhno posadko za vsak slučaj. S tem so bili boji pred Tuzijem končani in mesto Tuzi od vseh strani obkroženo od Črnogorcev. Črnogorci so na zavzetih utrdbah postavili svoje brzostrelne topove in jih namerili naravnost na Tuzi. Turška posadka v Tuzi ju se ie nahajala v obupnem položaju. Vsak hujši odpor je bil izključen, vsak boj naravnost smešen. Poveljnik Tuzija je takoj sprevidel brezvspešnost odpora in se začel pogajati s Črnogorci. Hotel je najprej prepustiti trdnjavo Črnogorcem pod pogojem, da sme s posadko oditi v Skader, pozneje pa je zahteval, naj Črnogorci posadko na svoje stroške odpošljejo v Carigrad. Črnogorski poveljnik je odločno odklonil obe ponudbi, in zahteval, da se posadka uda brezpogojno. Poveljnik Tuzija je nato odposlal v črnogorski tabor parlamentarca in sporočil, da se njegova armada uda brez vsakih pogojev.
VESELJE V ČRNIGORI.
Podgorica, 15. oktobra. Vest o sijajnih vspehih črnogorske armade pri Tuziju je Izzvalo po vsej Črnogori velikansko veselje. Poročevalci angleških listov se kar ne morejo načuditi velikim vspehom male črnogorske ar-* made in silni hrabrosti vojakov. O zavzetju Tuzija so došle semkaj sledeče podrobnosti: Takoj po neuspelih pogajanjih za predajo Šip-čanika, se je pričelo strašno bombardiranje; Vranj je prvi razobesil belo zastavo, nato Šipčanik, Tuzi pa brez vsakega boja. Vjetih je skupaj nad 4000 turških vojakov. Turki so hoteli, da bi se jim dovolil odhod v Skader, kar pa so Črnogorci odločno odbili.
DOSEDANJE ČRNOGORSKE IZGUBe.
Cetinje, 15. oktobra. Uradno se poroča, (la znašajo dosedaj črnogorske izgube 256 mrtvih in 800 ranjenih. Večina mrtvih in ranjenifl je padio okolu Taraboša, kjer se je general Martinovič približal glavni turški armadi prej Skadrom na 1500 metrov, in Dalje Dečičemj kjer sta se oba sovražnika morala bojevati z nasajenimi bajoneti v odprti bitki. Ranjence so večinoma odposlali v Podgorico, mrtvece pa so na slavnosten način pokopali na krajih, kje« so padli.	'	1
ZMAGA PRI OBOTIJI.
Cetinje, 14. oktobra. General Martinovič je zavzel utrdbo Obotija, ki leži 2 kilometra od Skadra. Med bitko so Črnogorci vjeli 300 turških vojakov. Vjetniki pripovedujejo, da je v boju padlo okolu 400 Turkov. Črnogorske iz* gube znašajo 100 mrtvih in ranjenih.
IZ VIZITORJA NA GOSINJE.
Cetinje, 15. oktobra. Po zmagi pri VizitorjU so Črnogorci pod poveljstvom generala Vukotiča odkorakali na Gusinje. Gusinje bodo naj-brže že tekom današnjega dne padle v roke generala Vukotiča.
PREVEČ V JETNIKOV.
Cetinje, 15. oktobra. Skupno število turških vjetnikov znaša dosedaj že približno 5500 vo-
Veliki profos jc poslušal z veliko pozornostjo prošnje matere, ki je ihtela pred njim na kolenih. Vse. kar si more človeško bitje izmisliti genljivega in presunljivega, da bi omečilo tuje srce. je položila Ciganka v svoje besede.
Ko pa je nehala govoriti, ji je obrnil veliki profos hrbet ne odgovorivši ji besedice.
Drugo jutro so obesili mladega cigana.
Ciganka je prisostvovala usmrčenju do konca.
Gledala je strašni prizor, ne da bi padla v nezavest.
Nobena solza ni pritekla po njenih licih.
Prosila ie samb, da naj ji izroče sinovo truplo. Odrekli so ji to; za usmrčence je bil zaukazan poseben pogreb — čitatelj ve, v kakšno pokopališče so metali obešence na Mon-fokonu.
_ Nato je prosila Ciganka, naj ji puste vsaj poljubiti s;uovo truplo.
Nagnali so jo sirovo, na povelje velikega profosa, ki se je bil že naveličal poslušati sentimentalnosti te ženske.
Ciganka je odšla, videča, da ne opravi ničesar.
Posvetila se je spet svojim navadnim opravilom, in kmalu se je zazdelo vsem, da je pozabila strašno epizodo.
Ce bi je ne bila. bi bilo čudež v tem svetu svoie vrste, kjer je bilo obešenje jako vsakdanja reč Na Dvoru Čudežev so veljala obešala za naraven življenski cilj, s katerim se je sprijaznil vsak pravoveren rokovnjač že ob začetku svoje kariere.
Zato se nihče niti ni izkušal čuditi, kako da je Ciganka že pozabila svojega sina, ki ga je vendar tolikanj ljubila.
Minilo ie skoraj leto dni..,
Nekega dne pa so zapazili, da ima mali Manfred tovariša.
Majhen deček njegove starosti, to je okroglo, štirih let, je plakal v Cigankinem brlogu.
Odkod se je vzel ta otrok?
Ko so jo izpraševali pisarji Dvora čudežev v izvrševanju svojega nadzorstvenega posla, je odgovarjala Ciganka, da so ji podarili otroka.
»Kdo? ...«
»Ljudje ... neka rodbina?«
»Kakšni ljudje? Kako jim je ime?«
»Lantnč!« je odgovorila Ciganka tjaven-dan, spomnivša se imena vasi. skozi katero je bila hodiia nekoč na svojih romanjih.
Dalje je nisc izpraševali.
line Lantnč, ki ga je vrgla Ciganka pisarjem, je ostalo otroku; nihče ni več pasel radovednosti nad tem, da se nahaja v Cigankinem stanovanju.
Ali je bil ta deček ukraden ali ne, je bilo rokovnjačem jako postranska reč.
Bil je tu, kakor rastlina, ki požene nenadoma iz močvirnih tal; sprejeli so ga brez daljšega ugibanja.
On pa. ki je nosil namesto vsakega drugega imena to ime vasi, ki mu ga je bila dala Ciganka v svoj izgovor, je bil jako lep malček milih oči in dolgih, kodrastih zlatih las.
Prve dni je plakal mnogo in klical svojo mater. Reči je treba, da je storila ciganka vse, kar je bilo v njeni moči. samo da potolaži strah in obup ubogega malčka.
Ravnala je z njim kakor pravcata mati.
Kdor jo je videl, kadar je vzela otroka V! naročje, in ga stisnila na svoje prsi (morda kakor plen) ter ga gledala z očmi, v katerih se je zrcalila oddaljena, globoka radost, je mislil ivečinoma da je Ciganka prava mati Lantnčja.
jakov ta oficirjev. Vjetnlki so za revno Crno-uoro velika nadloga, ker vlada ne ve kam naj jih spravi.
VELIKANSKI PLEN V TUZIJI.
Cetinje, 15. oktobra. Zmaga v Tuziju je popolna in najsijajnejša od vseh dosedanjih zmag. Toiiko vjetnikov in plena Črnogorci niso dobiti nikjer kakor v Tuziju. Pogled na zavzeti ThzI je bil sijajen. V mestu je bila velikanska zaloga streljiva, šotorov In nebroj orožja. Prva poročila zatrjujejo, da so Črnogorci zaplenili v Tuziju 9 še nepokvarjenih topov z municijo vred, 10 strojnih pušk, okolu 5000 Mavserjevih pušk In par tisoč šotorov. Vrh tega veliko število konj in krav in velikanske zaloge jedil. Črnogorska armada bo z zaplenjenimi jedili izhajala lahko najmanj mesec dni.
ITALIJANI IN ČRNOGORSKI KRALJ.
Pariz, 14. oktobra. »Matin« poroča: Italijanski kralj Viktor Emanuel ie do zadnjega Irenotka odvračal svojega tasta, črnogorskega kralja Nikito, od vojne s Turki. Kralj Nikita je na to svojemu zetu dal sledeč odgovor: »Ti si poslal 100.000 vojakov v Afriko, da si osvojiš ŽTripoiitanijo. ki ti ne pripada. Kako moreš meni prigovarjati, ko zahtevam naj mi Turčija vrne, kar mi dolguje že celih 34 let od berlinskega kongresa.
*
PRED SPLOŠNO VOJNO NA BALKANU.
Turški vpad v Srbijo.
Belgrad, 14. oktobra. Turki so danes ob 5. Uri zjutraj v resnici udrli pri Ristovcu na srbsko ozemlje. Na srbskem teritoriju se jih sedaj na-baja okolu 4000. Že na vse zgodaj je pričelo pokanje pušk, Srbi so seveda takoj pričeli odgovarjati. Turške čete so postavljene zelo na fedko, tako da se ne izplača za večji boj. Srbska vlada smatra ta vpad za nesramno provokacijo in izjavlja, da se bo ona za enkat samo Omejila na odbijanje turških napadov in se strogo korektno držala, čakajoč, da Porta najprej Odgovori na minimalne srbske zahteve. Turki so udrli na Srbska tla med Rlstovcem in Vrto-gošem. Naleteli so takoj na močne srbske utrdbe. Srbi so neprijetne goste takoj pozdravili z Ognjem. Turki se tekom celega dne niso pomaknili naprej niti 100 metrov. Po zadnjih vesteh fe trajal boj do 4. popoldne. Na srbski strani je par mrtvih in nekaj ranjenih. Južno od Ristov-Ua stoji velika turška armada. Srbska armada, ki stoji 20 km od meje pri Vranji je že popolnoma pripravljena.
Skoplje, 14. oktobra. Glavni del srbske vojske, ki je koncentriran pri Nišu je že začel prodirati proti Skoplju. Prehod na turški meji pri jRistovcu je zaprt že par dni.
Srbska proklamacija.
Beigrad, 14. oktobra. Srbska vlada pripravlja proklamacijo, v kateri je bila Srbija neopravičeno in provokatorno napadena od Turske. kako so turške čete brez vsakega vzroka prekoračile srbsko mejo, hoteč na ta način provocirati Srbijo, da bi ona najprej napovedala Vojno. Srbska vlada bo velevlastim v tej pro-klamaciji jasno povedala, kako resno smatra Turčija izvedbo reform po kristjanskih vila-jetih.
Spopadi na bolgarsko-turški meji.
Solun, 14. oktobra. Iz Egri Palanke se poroča, da je prišlo med bolgarskimi in turškimi predstražami do hudega spopada. Na obeh straneh so jako močno streljali. Zgube so neznatne. Neka bolgarska vstaška četa je razstrelila del mosta, ki drži med Ištipom in Kočano JŠez bregalnico.
Vstaja v Sandžaku.
Belgrad, 14. oktobra. V Sandžaku je že vse pripravljeno na vstajo. Srbski vstaši so oboroženi In samo čakajo na trenotek, da srbska armada prekračl turško mejo in udari v Sand-žak. Iz vseh krajev v Sandžaku poročajo o Strašnem klanju, katero izvršujejo turški trinogi nad srbskim prebivalstvom. Srbske družine (neprestano beže v Srbijo.
Belgrad, 14. oktobra. V Sandžaku bo napravil red general Živkovič, ki je že dospel s Svojo armado v glavni tabor pri Žačku. Njegova armada štele 15,000 mož in udari čez mejo (najpozneje v sredo. General Živkovič ima nalogo združiti se s svojo armado s črnogorsko brigado generala Vukotiča pri Pripolju. Glavni tabor srbskih vstašev se nahaja v Ivaniči.
Vojno navdušenje na Turškem.
Carigrad, 14. oktobra. Po vsej Turčiji vlada velikansko navdušenje za vojno. Vlada z (velikansko naglico izvršuje koncentracijo turških čet. Po Carigradu neprestano korakajo po 'cestah nove čete, ki prepevajo junaške pesmi. IV provincah je prišlo do velikih patrijotičnih demonstracij.
DNEVNI PREGLED.
Predavanje g. dr. Ilešiča preteklo soboto »o jugoslovanskem vprašanju« je budilo zanimanje, ker je že prvo njegovo predavanje dajalo mnogo prilike za debato. Prof. Hpšič je tud; tokrat stal na svojem ilirskem stališču in Je pojasnil nekoliko natančneje svoje nazore. Z ivsemi se ne moremo strinjati. Da nimamo kulturnih stikov s Čehi se ne da trditi, kulturni Stiki na vzhodu pa se sami po sebi množe od dne do dne. Zato seveda ne potrebujemo žrt-jvovati svoje slovenske individualnosti, ker gre taka vzajemnost lahko brez »žrtev« in so najmanjši najmanj poklicani, da bi žrtvovali. Prof. Ilešič je potem razvijal svoje nazore o sloven-
Kai je vodilo kranjski deželni odbor, da je postopal tako krivično pri razdelitvi stana-trinskih doklad ljubljanskemu učiteljstvu? Gola strankarska strast; zakaj razven štirih, ki tiiso še v nobeni organizaciji pripadajo vsi klerikalni učiteljski organizaciji, in Jeglič bi jih kad s svojo »zaslugo« privabil h klerikalne-
mu koritu. Pa tudi na kvalifikacijo se ni deželni odbor prav nič oziral. Prezrl je A. Rapč, ki ga prištevajo šolska oblastva v vrsto naj-pridnejših in najsposobnejših ljubljanskih učiteljev, ki ima že več priznanih in pohvalnih dekretov, kakor Jeglič in vsi njegovi pristaši, prejel je pa doklado klerikalni nesposobnež, ki ima doma za zrcalom grajalni dekret zaradi nedelavnosti v šoli. A, kaj se hoče, Slomškar in uskok je. pa basta. Zasluga Jegličeva je tudi, da so bile prezrte tudi vse učiteljice razven ene, vsi vdovci in vsi samci, kar je krivično.
Kolosalno. S kako nesmiselnimi in naravnost bedastimi poročili z bojišča pitajo nemški listi svoje zabite bralce, naj priča sledeči brzojav iz včerajšnje »Tagesposte«, ki je baje najbolje informiran nemški graški list. »Ta-gespošta« poroča: »Iz Vranja je došlo poročilo: Turki so pričeli na vsej fronti od Ristov-ca do Vrgoča boj proti Srbom. V Belgradu se je slišalo ves dan grmenje topov.« Če pomislimo, da leži Ristovac na skrajni južni srbski meji, se moramo res čuditi, kako je mogoče od-tu slišati v Belgrad grmenje topov. Razdalja od Ristovca do Belgrada je približno kmalu enaka razdalji Ljubljani-Dunaj. Sedaj res ne vemo. ali je večja ignoranca urednikov »Tagesposte« ali pa njenih bralcev. Sicer pa mislimo, da je za nemške Mihlne vse dobro, ski literaturi in je obstal pri »cankarjanstvu«, in pri slovenski moderni. Slovenska moderna je cvetka vzrastla na naših tleh in moremo biti ponosni nanjo. Ne povdarjati sicer niti jugoslovanstva niti narodnosti, ampak je odmev volje in moči. Tudi v tem oziru se ne bodo vsi poslušalci strinjali z gosp. predavateljem. »Narodna prosveta« ima veliko zaslugo, da je priredila predavanja — zanimanja je mnogo — treba pa bo paziti na to, da se enostranski nazori pojasnijo tudi od druge strani, ker ne moremo biti vsi enega mnenja.
Ljudsko šolstvo. Nadučitelj Karel Rostohar v Vel. Trnu je dobil v svrho študij dopust. Na njegovo mesto je imenovana za suplentinjo abs. učit. kandidatinja Alfonza Babnik. Provizorična učiteljica in voditeljica v Kolovratu Marija Urbančič je prestavljena v isti lastnosti v Prežganje. Bivši učitelj na zasebni ljudski šoli Salezijancev na Rakovniku Albin Smole je imenovan za provizoričnega učitelja in voditelja na enorazrednici v Rudniku.
Razpisane učiteljske službe. V novomeškem okraju. NaduČiteljske službe v Ambrusu, Dobrničah, Podgradu in v Dol. Karteljevem. Po eno učno mesto v Selah pri Šumberku, v Podgradu, v Do’. Karteljevem in v Stopičah. Rok do 12. novembra 1912. — V krškem okraju. Po eno učno mesto v Krškem. St. Jerneju, v Vel. Dolini, v Sv. Križu pri Kostanjevici in na Čatežu. Rok do 10 novembra 1912. — V logaškem okraju. Po eno učno mesto v Grahovem in Babnempolju. Rok do 20. oktobra 1912. -- Sposobncstni izpiti se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1912. Prošnje je vložiti do 26. oktobra, t. j. 26. oktobra morajo biti prošnje že v Ljubljani v rokah izpraševalne komisije. Tisti provizorični učitelji, ki hočete prositi za eno teh mest, pa še nimate drugega izpita, lahko prosite, ampak v prošnji dostavite, da takoj po izpitu dopošljete sposobnostno izpričevalo.
Klerikalna vzgoja. Prejeli smo iz Dobrepolja: V nedejo zvečer ob sedmi uri sta napadla dva potepuha brez vzroka posestnika Drobniča in ga zaklala z nožem, vsled česar je 501etni mož, ki ie bil vobče priljubljen, na dobljenih ranah na vratu in prsih umrl. Potepuha in morilca so prijeli. Prvi je Anton Pavlič iz Podgore, drugi pa J. Šporar iz Kompolj. Zanimivo je, da se je izvršil ta umor tam, kjer vzgaja svoje ljudi klerikalni Jaklič in kjer vodi fantovsko Marijino družbo, v kateri je bil zapisan tudi eden izmed morilcev, znani klerikalni petelin kaplan Orehek. Tu se vidi. kaki so sadovi vzgoje tamošnjih klerikalnih poglavarjev.
Nemškutarjenje je med nami, žal, še precej razširjeno. Priznati se mora, da je tej grdi navadi podvrženo ženstvo v večji meri kakor moški. Zlasti, če so izpostavljene v javnosti, pri koncertih, godbi, na promenadah jih boš slišal, kako rade ubirajo nemško struno. »Frei-lich«, se jim zdi slovenski jezik preveč »gmein« katerega naj govore plebejci; za nobel ljudi, v baržunasti obleki, mora biti kaj boljšega! Precej pikro bo s tem marsikdo zadet; toda ta rakrana. je pri nekaterih naših ljudeh tako globoko vkoreninjena, da bo treba ostrega operacijskega noža, inače ne bo boljše. Naj-žalostnejše dejstvo pa je to, da nekatere dame, katere veljajo navadno pri naših ljudeh in prireditvah za narodne — vsa čast večini — najbolj greše v tem oziru. Celo s svojimi otroci se rade pomenkujejo v blaženi nemščini. Kako si more taka gospa nazivati narodno-zavedna, če pa uceplja svojemu otroku podcenjevanje slovenskega jezika?! Imel sem priliko slišati pred dnevi, na državni postaji v Gorici, da je narodna dama zahtevala od slovenske (!) uradnice: »Zwei Karten nach Triest«. Potem se še jezimo, da Wieser ne spoštuje našega jezika. Moje mnenje je, da ima navaden kmet. kateri dosledno in povsod govori le slovensko, več zaslug za obstoj našega naroda, kot taka dama. ki da sicer ob priliki kak dar za narodna društva, a ob vsaki priliki zataji svoj jezik! Kaj to pomaga, če podpiramo naša društva, a se našega jezika sramujemo?! Za danes dovolj. Sploh pa sem mnenja, naj bi se taki prestopki strogo zasledovali in če ne bodo izdali dobrohotni nasveti, pa v javnost z imeni.
Rodoljub.
Strašna nesreča rekruta. Predvčerajšnjem zjutraj se je peljalo več rekrutov iz Gorenjega Štajerskega v vlaku na svoje novo mesto. Vsi so bili veseli in kerajžnji. Eden izmed njih je bil posebno vesel. Med postajama Fentsch-Sv. Lavrencij, ne daleč od postajališča Preg, je eni rekrut vkljub svarilu svojih sopotnikov pomolil glavo daleč vup skozi okno železniškega voza. V tem trenotku pa je zadel z glavo ob ograjo nekega železniškega mosta, Vsled sil-
nega sunka se je razbila ubogemu fantu črepinja in padci je mrtev nazaj v voz. Ko je vlak v Kraubathu vstavil, so spravili truplo nesrečnega mladeniča iz voza.
Dleto proti samokresu. Včeraj okrog 4. ure zjutraj je šel pekovski pomočnik Josip Jazbec iz Pregrada na Hrvaškem s pekovskim pomočnikom Otmarjem Lorgerjem po Jožefovi cesti v Mariboru proti Dravskemu mostu, kjer sta ju srečala monter Franc Kolar in sobni slikar Josip Kampič. Med Kampičem in Lorgerjem je nastal prepir, med katerim je dal Kampič Lorgerju klofuto. Ko je Jazbec to videl, je potegnil iz žepa samokres in je sprožil na Karnpiča dva strela. En strel je zgrešil svoj cilj, drugi pa je zadel Kolarja v desni gleženj. Kampič. ki je bil v gasilski uniformi je zagnal Jazbecu v glavo nekako dleto, ki se rabi pri odpiranju vrat, in ga je na čelu nevarno ranil. Rešilna postaja je Kolarju in Jazbecu dala prvo pomoč, na kar je stražnik, ki je prišel na lice tepeža. Jazbeca aretiral.
Na materinem grobu se hotela zastrupiti. Kakor je poročal včerajšnji »Dan«, so našli na graškem pokopališču neko neznano deklico, ki se je hotela zastrupiti. Neznanka je 19 letna kavarniška kasirka Marija Schmolzer. Dekle se je hotelo zastrupiti na materinem grobu z lizolom. Njeno stanje se je doslej toliko zboljšalo, da je že prestala smrtno nevarnost.
Roparski napad na pismonošo. Pismonoša Ferdinand Maurus se je te dni vračal iz Zidanega mosta v Radeče. Na nekem samotnem kraju ga je neki neznan človek napadel in mu grozil, da bo takoj mrtev, ako mu ne izroči denarja in vrednostnih stvarij. Ker pa Maurus ni imel niti svojega niti erarnega denarja, se je ropar zadovoljil z uro in verižico. Drugega dne se je posrečio potepuha prijeti. Piše se za Mihaela Šmita in je delavec iz Hrvaškega.
Nevaren ljubimec. 28. letni pekovski pomočnik Alojzij Sedlaček je imel ljubavno razmerje z natakarico Antonijo Sodec iz Gradca. Natakarica pa je hotela to znanje prerušiti. Sedlaček pa je prišel predvčerajšnjem popoldne v restavracijo., kjer je bila Sodec usluž-bena in ji je grozil, da bo ustrelil njo in sebe, ako ga bo zapustila. Ob pol 7. je Sedlaček vnovič prišel in je sprožil na cesti en strel iz samokresa. Sedlačka so aretirali.
Živa baklja Velika nesreča se je pripetila v predoru Semering. Popravljali so stene predora, pri čemer je prišel 261etni delavec Štefan Kolar iz Hrvaškega preblizu svetilnega aparata. Naenkrat se mu je vnela obleka in Kolar je bil hipoma ves v plamenu. Tovariši so vrgli Kolarja na tla in so pogasili ogenj. Kolarja. ki je zadobil po vsem telesu težke in nevarne opekline, so prenesli v bolnišnico v Miirzaschlag. Njegovo stanje je skrajno nevarno.
Župnik kot volilni agitator. Kasacijsko sodišče se je pečalo včeraj z obtožbo župnika Franca Pernice, ki je bil pri okrožnem sodišču v Ogrskem Gradišču na Moravskem obsojen na 48 ur zapora vsled volilnih sleparij, boi med agrarcem Nechulo in krščanskim so-j cialistom Antonom Novakom, za katerega ie
župnik Pernica strastno agitiral. Med drugim je tudi grozil neki Ondrušek. da ne bo njen sin oproščen vojaške službe, ako ne bo vplivala na svojega drugega sina in na svoja zeta toliko. da bi volila krščanskega socialista. Poslanec pater Silir.ger se ne bo namreč postavil za njenega sina ki služi pri vojakih. Dalje ie napisal nekemu hlapcu, ki ni znal niti brati niti pisati, na glasovnico, na kateri je stalo ime agrarnega kandidata Nechule, ime krščanskega socialista. Pritožbo župnikovo proti svoji obsodbi je zastopal dr. Sedlaček. Kasacijsko sodišče je zavrglo ničnostno pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo razsodbo.
Madžarski tirart — grof. Listi poročajo, da bo ogrski ministrski predsednik pl. Lukacs koncem delegacijskega zasedanja povzdignjen v grofovski stan. S tem bo menda končal svojo tiransko karijero na Ogrskem in Hrvaškem in tudi sposoben za političen penzijon. Gotovo je namreč, da Lukacs v svojem divjaškem boju z opozicijo ne bo mogel dolgo vstrajati in tem manj, ker stoji evropska javnost na strani opozicije.
Ljubli ana.
— Javno predavanje Akademije. Nocoj predava ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« gospod pesnik Oton Zupančič o temi »Gledališče in slovenski jezik.« Vstop je prost. Z ozirom na aktualnost teme se vabijo vsi prijatelji gledališča in slovenskega jezika k obilni udeležbi.
— Naš uradni list skuša biti vobče v svojih poročilih o priredbah v Ljubljani objektiven. Kadar pa se uredništvo zanaša na svoje poročevalce, večkrat ta objektivnost izgine. Tak poročevalec je g. Ohm pl. Janušowsky. rodom Poljak, bivši pevovodja slovenskih pevskih društev, danes pa hud nemški nacionalec. Te dni je priredil operni tenorist Jorn v Ljubljani koncert. Pel je v laškem, francoskem, nemškem in ruskem jeziku. Ruska pesem »Dubl-nuška« je zlasti ugajala, in Jorn jo je na splošno zahtevanje in na gromovit aplavz ponovil. A glej, »Laibacher Zeitung« te pesmi niti ne omenja! Pač zato ker je bila ruska! Ja, g. Ohm to ni umetniško stališče!!
-- Ljubljansko učiteljsko društvo ima v četrtek, 17. t. m., ob pol dveh v Učiteljski tiskarni odborovo sejo, h kateri sme priti vsak član tega društva. Posvetovala se bo o neki nujni stvari v korist ljubljanskemu učiteljstvu.
— Ljubljansko učiteljsko društvo vloži prošnjo na občinski svet za stanarinsko doklado tistim članom, ki jih je prezrl deželni odbor.
— Politično in izobraževalno društvo za »Dvorski okraj« v Ljubljani izreka vsem, ki so mu v zadnjem času darovali knjig za njegovo knjižnico, iskreno zahvalo, osobito pa gg. Viktorju Medenu, trgovcu, Rado Korenetu, strojniku in Vilko Trtniku, oficijalu »Mestne hranilnice ljubljanske« (drugi dar) in gdč. Magdi
Stražar. Ker se bode vsled javnosti knjižnice nedvomno dvignil promet in bodo tudi zahteve čitajočega občinstva dokaj obsežnejše nego dosedaj, vabimo vse p. n. okrajane in somišljenike, da pristopijo v krog knjižničnih podpornikov in nam podarijo knjige, ki jim mogoče neplodno leže po policah in zabojih. Dolžnost vsakega zavednega narodnjaka naj bo, da po svojih močeh pedpira kulturna stremljenja naših knjižnic! Knjižnica je otvorjena vsako nedeljo od pol 11. do 12 ure in vsako sredo od četrt na 7. do 8. ure zvečer.
— Ljubljanski občinski svet ima v četrtek, dne 17. oktobra 1912, ob šestih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva, II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Stavbnega odseka poročili: 1. o dopisu stavbnega podjetja »Alpen-liindische Baugesellschaft« glede neke spremembe pri izvršitvi obrežnih zidov ob bregovih regulovane Ljubljanice; 2. o prošnji Franca Martinca za razdelitev parcel št. 23/1, 23/22 in 25'13 kat. obč. Karlovško predmestje »Na pru-lah« na stavbišča. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1911; 2. o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1911; 3. o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za leto 1911; 4. o računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za leto 1911; 5. o prošnji pripravljalnega odbora za splošno razstavo obrtnih vajenških del za podporo. V. Samo-stalni predlog občinskega svetovalca Ivana Kregarja glede zgradbe II. mestne ljudske ko-pelji poleg mestne elektrarne. B. Tajne seje:
1. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila o raznih prošnjah v personalnih zadevah magistratnih uradnikov. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o raznih prošnjah za podporo iz mestnega vseučiliščnega zaklada;
2. o prošnji nekega učitelja mestnega dekliškega liceja za zvišanje aktivitetne doklade;
4. o prošnji gasilne straže v »Mestnem domu« za podporo; 5. o prošnji vdove detektiva Šubra za zvišanje vdovnine. V. Finančnega in šolskega odseka poročilo o prošnji učiteljev z izpitom za meščanske šole za personalno doklado. VI. Stavbnega odseka poročilo o dopisu županovem glede stavbnega vodstva in stavbne doklade pri zgradbi kanalov zbiralnikov. VII. Olepševalnega odseka poročilo o prošnji mestnega vrtnarja Hejnica za prejemanje stelje iz mestnih drevoredov. VIII. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
—Iz gledališke pisarne. Jutri v četrtek zvečer (par-predstava) se prvič na slovenskem odru uprizori Skowronnekova vaška komedija v treli dejanjih »Štev. 17«, v kateri pisatelj, ki je tudi slovenskemu občinstvu dobro znan, na velezabaven in originalen način orisuje ljubezensko zgodbo jetnika št. 17 in pa počenjanje tihotapcev ob nemško-poljski meji. Igra, ki se odlikuje po svojem preprostonarodnem slogu in iz živega kmečkega življenja vzetih
izborno risanih tipih, Je prepojena z zdravim humorjem, tako da prisili tudi najhujšega če-
merneža do presrčnega smeha. Zato ni dvomiti, da se bo kot skoz in skoz zabavna igra priljubila tudi našemu občinstvu. Kakor sinoči pri »Velikem mrtvecu«, ki je topot' privabil skoro za polno hišo občinstva in žel tople aplavze, tako bo tudi pri »Št. 17« med odmori koncertiral orkester »Slovenske Filharmonije«. Izvajal bo tele izbrane koncertne komade: 1. Strauss: Uvertura v 1001 noč; 2. Foerster: »Obletnica« iz opere »Goreniski slavček«; 3. Ganne: »La czarin«, mazurka. — Opera pripravlja Wag-nerjevo veliko opero »Večni mornar«, ki se prvič uprizori v torek 22. t. m.; opereta študira Suppejevo opereto »Boccaccio«, drama ima za tekoči teden pripravljeno še eno noviteto, Su-dermannovo »Tiho srečo«.
— Iz gledališke pisarne. Želeča pregnati mrtvilo, ki pri nas vlada med odmori in da iz prireditev v gledališču napravi prave družabne večere, je intendanca ukrenila, da bode poslej pri uprizoritvah veselega značaja med pavzami koncertiral orkester »Slovenske Filharmonije«. Izbrani koncertni program se bode objavljal na lepakih in v listih.
— Vozovi brez luči. C. kr. deželno presed-stvo je zaradi raznih nesreč, ki so jih povzročili vozovi brez luči ponoči, izdalo na vsa okr. glavarstva in na mestni magistrat razpis, s katerim iznova opozarja na cestnopolicijske določbe za Kranjsko. Resnica je namreč, da kranjski vozniki, zlasti kmetiški, nočejo imeti ponoči luči na svojih vozeh, zato pa se zgodi toliko nesreč. Zlasti avtomobilisti toždjo, da _so kranjski vozniki strašno lahkomiselni in neču-veno zanikerni. Vozniki brez luči na svojih vo-zeh spe ter puščajo živino iti po cesti, kakor se ji ljubi; nekateri vozniki puščajo vozove z vprego’ brez nadzorstva na cesti, sami pa popivajo po gostilnah. Zato se bode odslej na vozove ponoči najstrožje pazilo. Na deželi bodo zanikerne voznike nadzirali orožniki, po mestih pa policija. Vsak voz mora imeti od mraka: do zore prižgano svetilko. Ta določba velja tudi za kolesarje, avtomobiliste in za vse vrste vozov. Noben voznik ne sme puščati voza z vprego nikdar brez nadzorstva; vozove brez vprege, stoječe ponoči ob cesti, se mora tudi razsvetliti. Prestopki se bodo kaznovali z denarno globo ali z zaporom. Naši mestni flja-kerji naj se ravnajo po tej določbi, sicer bodo
trpeli škodo.	.	,. ,	,
— V mestni klavnici se je zaklalo 70 vo ov. 1 bik. 9 krav. 300 prašičev, 48 tele , 34 kostru-nov, 10 kozlov. Vpeljalo se je 519 kg mesa.
— Efektna loterija na korist slovenske umetnosti. V soboto se je vršilo posvetovanje zastopnikov slovenskih umetnikov in odbor za efektno loterijo na korist slovenske umetnosti. Sklenilo se je povabiti k sodelovanju vse; slovenske umetnike ter se obrne odbor pismeno na vse izven Ljubljane živeče slikarje in kiparje. Izdalo se bo 20.000 srečk na 200 dobitkov v skupni vrednosti 10.000 K. Prvi dobitek bo imel vrednost 1500 K, drugi dobitek
fiooo K itd. Srečkanje se bo vršilo dne 15. aprila <913.	v
i — Mlada kobila ali nesreča z vozom. Zgodilo se ie to 20. septembra t. 1. na Marije 1 e-rezije cesti. Pred mitnico je stal neki voz, ka-'terega sta pregledovala užitninska paznika J os. Benedičič in J os. Zupančič. Naenkrat se pri-drevi doli iz Šiške dvokolcn voz, na katerem je bil prevoznik Oskar Treo. V voz je bila vpre-gena mlada, vročekrvna kobila, ki ]e bila zelo Vesela svoje mladosti. V največjem diru je pridirjala z vozom in z voznikom na njem, ki je 'bil nekoliko vinjen, mimo mitnice. Tu pa se je zgodila nesreča. Jože Zupančič je pregledoval is svojim tovarišem neki voz, kakor smo že povedati. Voz Oskarja Treota z mlado kobilo pa je pridirjal tako blizu onega drugega stoječega voza na mitnici, da je pritisnil paznika Župančiča k onemu drugemu vozu in zasukal paznika tako zelo. da je ta hipoma padel vznak in da mu je šlo kolo čez levo roko, katera ga iie potem pet dni bolela. Zato se je včeraj prevoznik Treo zagovarjal pred okrajnim sodiščem, ki pa ie spoznalo, da je bil vse nesreče kriv prevoznik sam. Ta pa se je zagovarjal Ha svojo kobilo, češ, da je silno muhasta in da Se ni mogel zadržati. Ker mlada kobila ni bila zaslišana, da bi izpovedala, kake muhe je imela itakrat v glavi, je sodišče obsodilo njenega lastnika, ki ni hotel prepoditi onih muh iz ko-biline glave, na 20 kron globe ali na 48 ur zapora. Jožetu Zupančiču pa mora plačati poleg tega za bolečine 20 K.
— Grenkost tega »ledig« stanu. On je mlad, lest fant, ona mlada, lepa punca. Rada sta se imela, zakaj pa ne? Tudi malo svet sta si Sla ogledat. Mahnila sta jo najprvo v Trst in Si ogledala tam krasno Jadransko morje in »Jega lepo obalo. Hodila sfa skupaj tesno obleta in si šepetala sladke besede. To se je godilo podnevi. Napočila pa je temna noč in treba le bilo položiti trudno glavo na posteljo, na mehke blazinice. Ampak kje? V hotelu? Da, hotelu. Pa sta šla v hotel. Zdaj je bil pa križ? ortir je prinesel naznanilni listek, ki ga je mora! *on« izpopolniti. «Ona« je stala poleg in se ni mnogo zmenila za listek, zakaj pa ie i*o«c tukaj? In »on« je s krepkimi potezami zapisal: k y, s svojo soprogo. Napravil je na konci piko, portir se je priklonil in jima je pokazal Vrata, kjer se lahko odpočijeta. No pa sta se odpočila. — Drugo pot sta jo mahnila v Celje. fTudi tam je šlo podnevi vse po sreči. Pa nastala ie zopet noč in »on« in »ona« sta postala trudna in tada bi položila trudno glavo »a mehke blazinice. Kje? Kam? V hotel? Da, V hotel. Pa tudi tu je. bil sitni portir z nazna-»ilnim listkom. »Ona« se ni veliko zmenila zanj; zakaj pa je »on« tukaj? In »on« je s krepkimi potezami zapisal: x y, s svojo soprogo. Napravil je piko, portir se je priklonil in pokazal obema vrata, kjer lahko poči-Seta. In odpočila sta se. Kako, to Je stvar »njega« in »nje«. In zdaj pa ta neprilika in nezgoda! Nič ni pomagalo: na čudovit način je priSlo na dan. da »on« ni soprog in da »ona« ni soproga. Sodišče je pomignilo s prstom in Je poklicalo »njega« predse. Ker je »on« potrdil, da še ni soprog in da »ona« še 'ni soproga. je sodišče obsodilo »njega« na 10 K globe. Pa pravijo, kako vesel je ta »ledig« stan!
Trst
»Fajmošter od Sv. Ivana popravlja«. Preleti'smo: Slavno uredništvo! Sklicujoč ^se na § 19. tisk. zakona z dne 7. 12. 1862. drž. zak. št. 6 ex 1863. zahteva podpisani župni urad z ozirom na dopis in dnevno vest, objavljene pod zaglavjem »Kako je bilo z fajmoštrom v nedeljo pri Sv. Tvanu« od dne 11. t. m. Vašega lista, Ida sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da se je 28. t. m. vršila veselica v korist 'Ciril Metodove Družbe pri Sv. Ivanu v »Narodnem domu«. Res je, da 28. pr. m. septembra ni bilo nobene veselice pri Sv. Ivanu v »Narodnem fdomu«. Ni res, da je g. župnik, ko je zvedel, da Se njegov pevski cerkveni zbor udeležuje narodnih veselic, silno vzrojil in kuhal jezo v svojem Srcu. Res je, da g. župnik ni vzrojil in kuhal jezo, ker se njegov cerkveni pevski zbor udeležuje narodnih veselic, res je, da se je užalil in obžaloval, da cerkveni pevski zbor se druži z liberalci in nasprotniki sv. cerkve in sv. vere, in mu prepovedal dalje peti v cerkvi. Ni res, fta je trdil, da bi na narodnih veselicah bili vsi sami veroizdajalci in bogokletniki, res je da te-®a ni trdil. Ni res, da je imenoval Družbo sv. Cirila in Metoda protiversko, nevarno, sovražno, res je, da v svojem govoru Družbe sv. Cirila in Metoda niti ni imenoval. Ni res, da se Je g. župnik, ko je videl, da pevcev ni več, se iskopal na Marijine device, in jih grajal, ker so ise tudi one po večini udeležile one pregrešne narodne veselice, ki je bila v korist Družbe sv. Cirila in Mtoda. Res je, da g. župnik se ni skopal na marijine device, ne jih grajal, ker se udeležujejo nekatere narodnih veselic. Ni res, Ida so Marijine device, ko so grajo pevcev sli-Sale, druga za drugo se izmuznile iz cerkve, res ie, da so Marijine device — ako jih je kaj pri Bv. maši bilo, vse v cerkvi skupaj z drugimi (verniki do konca sv. maše ostale. Ni res, da je ivstal župnik skoro čisto sam, in je pridigoval Štirim stenam, katere tudi ga niso poslušale, ires je. da g. župnik ni ostal sam, da ni pridigo-ival samo štirim stenam, res je, da je bila cerkev skoraj polna. Ni res, da je resnica, kar je prijatelj »Dneva« poročal, res je, da je vse neresnica, laž in obrekovanje. — Župni urad sv. Ivana pri Trstu, 14. oktobra 1912. Župnik.
Opomba uredništva. Prinašamo ta popravek, ker bomo z njim gotovo napravili marsikomu veselje. Nam se čudno zdi, da župnik ni 6e na dalje konštatiral, da ni res, da ga niso Stene poslušale, res pa je, da so ga poslušale Itd. S takim popravki se da vsak stavek obrniti, loda resnica se s tem ne obrne in tisti, ki so bili zraven bodo že vedeli, kako je bilo. Res je torej, da cerkveni zbor ne poje ker se flruži z liberalci in nasprotniki s^ cerkve — In to i« dovoli. Sv. Ivaniskemu fljmoštru pa
konečno javljamo, da bi njegov popravek čisto lahko vrgli v koš, ker ne odgovarja predpisom zakona. Če fajmošter ne ve, da je zlasti zadnji stavek, v katerem očita poročevalcu »Dneva« neresnico, laž in obrekovanje, naj se nikar ne peča s popravki. Torej! popravek bi šel čisto gotovo v koš, priobčujemo ga pa le radi tega, ker je zanimiv in bo zbudil med našimi čitatelji gotovo veliko smeha.
Gorica.
Z telim naslovom. Časih se zgodi, da si želi ogledati človek, ki potuje skozi slovenske kraje, vse zanimivosti in znamenitosti dotičnih o-kolic. Tako se je pripetilo človeku, ljubitelju narave pred nedavnim časom, da je ie! nabirati po travnikih jesenske cvetlice; kar naenkrat zarohni nekdo nad njim in tačas stoji pred njim oduren kmet, zmerjajoč ga z naine-dostojnejšimi priimki, obnašaje se skrajno surovo. Razume se, da mu je obiskovalec goriške okolice razložil svoj namen, in mu povedal, da ni vedel, da je prepovedano hoditi po stezicah, ki drže čez travnike. Ali s kmetom ni bilo drugače, kakor, da je moral pametnejši odnehati in oditi. To so res neprijetni utisi, in goriske okoličane, posebno kmete opominjamo, naj ne kažejo take surovosti, ampak, naj se obnašajo napram tujcem dostojno.
DRUŠTVA.
Izkaz posredovalnice trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja, 1 kontorist, 1 zastopnik, 8 pomočnikov mešane stroke. 2 pt močnika železniške stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke. 2 pomočnika specerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 9 prodajalk. 5 učencev, 3 učenke. — Službe išče: 3 knjigovodje, 3 korespodenti. 4 kontoristi, 6 poslovodij, 3 potniki. 7 skladiščnikov, 22 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 19 kontoristinj, 15 blagajničark, 27 prodajalk. 5 učencev, 7 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Akademično društvo slovenskih^ tehnikov na Dunaju priredi svej I. redni občni zbor v soboto dne 19. vinoteka t. 1. ob 8. tiri zvečer v prejšnji restavracij' »Stanek«, IV. okraj, Schleifmiihlgasse 6. Gostje dobrodošli.
Nainoveiša telefonska in brzojavna poročila.
Balkanskavolrta.
TURŠKI MINISTRSKI SVET ZA VOJNO. — VOJNA IZBRUHNE VSAK ČAS.
Carigrad, 15. oktobra. Na včerajšnji seji turškega ministrskega sveta še ni bil sklenjen odgovor na zadnjo noto balkanskih držav. Danes se je seja nadaljevala. Na seji je bilo sklenjeno, da mora Turčija z vso silo čuvati integriteto turške države in njene interese. Vojni minister je izjavil, da mora Turčija najenergič-nejše z orožjem v roki braniti svojo čast. Ministrstvo za zunanje zadeve je takoj po seji odposlalo na vse v^iajetske oblasti evropske Turčije poseben cirkular, v katerim jim naznanja, da naj ukrenejo takoj vse potrebne odredbe, da reši Turčija svojo čast.
Carigrad, 15. oktobra. Sklep ministrskega sveta je popolnoma podoben že napovedi vojne. Ko jc ljudstvo zvedelo o energičnemu nastopu na ministrski seji proti balkanskim državam, je priredilo pred vojnim ministrstvom viharne ovacije vojnemu ministru in zahtevalo, da se vojna takoj napove.
Carigrad, 15. oktobra. Balkanska kriza je dosegla vrhunec. Iz današnjega sklepa turškega ministrskega sveta je razvidno, da se Turčija nikakor ne bo vdala in da izbruhne vojna že v najbližjih urah.
BALKANSKA NOTA.
Carigrad, 15. oktobra. Turška vlada danes priobčuje skupno noto Bolgarske, Srbije in Čr-negore na Porto. V tej noti povdarjajo imenovane balkanske države, da se obračajo direktno na sultana z zahtevo, da napravi sporazumno z velevlastmi in balkanskimi državami red v evropski Turčiji. Velevlasti konečno izjavljajo, da se tej noti Črnagora ni mogla pridružiti, ker je že Turčiji napovedala vojno.
Carigrad, 15. oktobra. Tu ni napravila nota balkanskih držav čisto nobenega utiša. Vse pričakuje, da izbruhne vojna vsak trenotek.
SPREMEMBA PRI BOLGARSKEM POSLANIŠTVU V PETROGRADU.
Sofija, 15. oktobra. Kralj Ferdinand je podpisal danes ukaz, s katerim se imenuje novim bolgarskim poslanikom v Petrogradu dosedanji naučni minister Bobčev. Naučnlm ministrom je imenovan podpredsednik sobranja Pejev.
MIR MED ITALIJO IN TURČIJO SKLENJEN.
Rim, 15. oktobra. (Uradno). Danes ob 6. uri zvečer le bila podpisana italijansko-turška mirovna pogodba. S tem je italijansko-turška vojna končana.
Carigrad, 15. oktobra. Tu se govori, da je Turčija le radi tega tako nenadoma sklenila mir z Italijo, da bo sedaj tem lažje z vso silo planila na balkanske države. Mir med Italijo in Turčijo je zadnji turški akt pred balkansko vojno.
Carigrad, 15. oktobra. (Uradno.) Mir med Italijo in Turčijo je sklenjen. Mirovno pogodbo so obojestranski zastopniki že podpisali v Ouchy]u,
TURŠKI PODANIKI V BALKANSKIH DRŽAVAH POD OKRILJEM VELEVLASTI. Carigrad, 15 oktobra. Turčija je svoje podanike v Srbiji, Bolgarski in Grški že izročila v varstvo velesilam.
EVROPSKA KONFERENCA.
London, 15. oktobra. Danes je došel na tukajšnjo vlado predlog francoskega ministrskega predsednika Poincarčia. naj se skliče evropska konferenca. Vlada se bo o predlogu zelo obširno in temeljito posvetovala.
SRBI ŽE VDRLI V SANDŽAK. Carigrad, 15. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da so srbske čete že udarile pri Preverju v Sandžak. Redno vojsko podpirajo srbski vstaši, ki se zbirajo v Sandžaku v mno-gobrojnem številu.
SULTAN ABDUL HAMID V CARIGRADU.
Carigrad, 15. oktobra. Bivšega turškega sultana Abdul Hamida prepeljejo te dni iz Soluna v Carigrad.
IZKRCANJE GRŠKIH ČET NA KRETL Dunaj, 15. oktobra. »Allgemeine Zeitung« poročajo, da bodo Grki v najkrajšem času izkrcali svoje čete na Kreti.
BOJ PRI RISTOVCU.
Belgrad, 15. oktobra. Obmejni boji med Turki in Srbi pri Ristovcu so bili Jako hudi. Bilo je okolu 80 mrtvih in ranjenih. Srbi so Turke že pognali nazaj čez mejo.
IZGUBE V TURŠKO-ČRNOGORSKI VOJNI.
London, 15. oktobra. Iz Cetinja je došlo poročilo, da znašajo skupne izgube Črnogorcev in Turkov dosedaj 1500 mrtvih in ranjenih.
Vsem tistim, ki so dobre volje.
Napisal L i p e F i g i. Z avtorjevim dovoljenjem uredil po abecednem redu Pepe Radirka.
»Avstrijska svoboda« Je cvetica, katera raste Ie bolj na severu države. Prav dobro uspeva med Nemci in nemškutarji. Če se slučujno zasadi med nami, pride nenadoma od Dunaja sem Slana, in jo po kratki borbi umori.
Baron pomeni dodatek, kateri se stavi pred ime takih ljudij, kateri v svojem življenju niso naredili drugega, kakor da so po 24 ur na dan zapravljali drag> čas. Barone se dobi po letoviščih, kavarnah in igralnicah. Če jim kaj nese, tudi v javnih zastopih. — Pravijo, da so plave krvi. če se pa kdo pobije vsled padca iz avto-motyla. mu odteče samo — rdeča.
Cesar je podoben kralju.
»Čast« je beseda, katera se rabi že iz navade. Večkrat jo pa kdo zahteva mesto kruha. Največkrat jo zahtevajo (in jo tudi dobe) nemškutarji in klerikalci. Dobe jo na Dunaju. Z našimi pokrajinami nima nobene zveze.
Dolgove ima vsaka država in vsak posameznik. Posebno rade jih delajo države in ženske. Dolgove delati se sme le toliko časa, dokler drugi dovolijo.
Emancipacija je ženskam v ponos in radost. Poznajo jo že države več ali manj. Pri nas je še v povojih: ker je pa jako živa in povoji slabi, se zna zgoditi, da ustane krepka in zdrava kot pomladansko življenje. Seveda če pride potem slana in to nežno rožico odene s svojo mrzlo odejo, jo zamori za vedno. To pa: v žalost žensk, v radost mož in v srečo države. Zenske bodo žalovale za njo toliko časa, da jo bodo pozabile.
Fige rastejo po Vipavslki dolini, Goriškem in drugod. Neko drugo vrsto imajo tudi na Dunaju; to kažejo prav radi Slovencem ob novem letu in drugih velikih praznikih. Če se kaj prosi, takrat jo pokažejo kakor mati otrokom šibo. Fige, katere rastejo na jugu, prodajajo Slovenci vsem narodom — torej tudi Nemcem — na Dunaju pa jih imijo samo za slovanske narode, prav veliko pa še posebej za Slovence.
Grof, ki je bil naseljen po graščinah naših dežel, se čezdalje bolj izseljuje. Prej je bil sličen baronu, samo da se je držal bolj doma; sedaj ie pa podoben laškemu zidarju ali kočevskemu krošnjarju. Ko proda (ali mu prodajo) posestvo, gre in dobi kako njegovemu naslovu in sta-n j u primerno službo pri vladi, davkariji ali kakem drugem takem podjetju. Če ga tukaj ne marajo, odide v Ameriko in tam poroči tako damo, ki ima veliko denarja in malo naslovov. Večkrat se izgubi tako daleč, da se srečava z dnevnimi siromaki, pritiska na kljuke in prosi milodarov.
Hudiča slikajo na stene in druge slike z rogmi. Poznajo ga vsi narodi vseh stoletij. Slovenci jih poznamo več; ko so odšli prvi. ki so prišli z Dunaja, že prihajajo drugi iz Rima. Nobeden nima rog. ampak oba imata samo vile. S temi pa ne prinašata, ampak odnašata. Kdor se z njimi bojuje, je njihov sovražnik; kdor pa veruje vanje, se mu dobro godi.
Izvleči koga iz jame je dobro delo, če je padel po nesreči v jamo. Če je zašel pa nalašč in z namenom v jamo. potem se mora pojasniti tistim, ki gledajo za njim, da se ne prenaglijo in še sami nc padejo. Zakaj on je bil grešnik, in bolje je, da pogine devetindevetdeset krivičnih, kakor da greši pravičnik. — Torej iz Jame vleči ne smemo nikogar. Potem pa, če je prav deželni ali pa kak drug odbor. (Tega ni Suklje povedal,).
Ječa je za tiste, kateri notri pridejo. Je visoko obzidano poslopje z malimi okni in slabim zrakom. Če prideš notri, si nepričakovano iznenaden. Če prideš notri, trpiš škodo: na pomanjkanju. na zdravju, na sreči in svobodi. Nemškutar gre rad1 v ječo in pravi, da je to najboljša državna naprava. — Slovence radi sprejemajo v ječo radi »politično-kaznjivih dejanj«, nemškutarje radi pobojev, lahone pa radi goljufij in sleparij. Tudi v Lubljani imamo tako poslopje. Sem vozijo nemškutarje iz severa, la-lione iz juga, tako, da je hiša vedno polna in se država ne more pritoževati, da ima prazna stanovanja.
Kanone vlivajo delavci v tovarnah ker —1 so plačani. Za vojskovodje so v ponos in — rabo. Za davkoplačevalce pa pomenijo: izdatek. skrb, žalost. Država jih naroči, da jih rabi v slučaju nezvestobe kake zaveznice.
Loterija, pravijo stare ženice — in tudi drugi — mali sobici, v kateri se lahko zapravi denarja, kolikor kdo hoče. Je državna naprava in tukaj lahko plača svoj obulus državi vsak, neglede na stan, spol '.n starost. Imaš prijetnost dokler upaš, da boš dobil. Največ denarja znosijo v loterijo najubožnejši sloji, če jo ne bodo odpravili, bo seveda še obstojala.
Mačeha je mala cvetka, ki raste v vsaki zemlji. Nekateri jo nosijo kot znak. V mladosti so nam pa pripovedovali o mačehi, katera je bila ostudna in grda kakor jesenska megla. Vladala je mesto prave matere in trpinčila otroke. Ko so otroci dorasli, so jo napodili, da je morala od hiše; pri takem pogromu si je tudi vzela življenje. — Če se kdo razjezi, pravi:] »Vlada dela z nami kakor mačeha!«
Nevesta je ženska, ki se vnovič poroči, ali pa šele prvič. Če se poroči prvič, si predstavlja srečno bodočnost; če je pa že bila poročena, se zopet spominja na prijetne doživljaje. Nevesto šele iskati je neumnost, če si pa že v tej nevarnosti, potem pa imej dušni mir, in glej, da ne prideš nikoli več v take okoliščine.
Opice kažejo po menežarijah in cirkusihV Privatno jih pri nas še nima nobeden — te vrste. Če si oženjen, te prosi žena, da greš z njo.' ker bi jih rada videla, če pa prineseš ti opico' domoy, (iz gostilne) je ogenj v strehi. Doživiš' razne neumnosti in večkrat se »boljša polo-' vica« tako daleč zareče, da ti očita nehvaležnost, trdosrčnost trpinčenje itd. Pri kremenitem človeku, kljub robatemu vedenju ne dose-' že nič, in kmalu pride po tako prijetnem do-' življaju zopet domov z — opico.	i
Parlament je zgradba, katera se nahaja vi vsaki državi in sicer ponavadi v glavnem mestu. Stavbe so lepe in da ne bi pajki v svoji gorečnosti zapredli vrat in cken, imajo nekateri ljudjs službo (24 ur vsak dan) zato., da skličejo vsake tri mesece (po potrebi tudi manj) sejo.] na katero so povabljeni iz raznih krajev za-j stopniki, katerim jezičnosti nikoli ne škoduje.; V. parlamentu imajo težavne opravke (večkratj se do krvi pretepo.) Razgrajanje je dnevni redj Male parlamente imamo vsako soboto popo-' ludne po žganjarskih beznicah.
Razprtije Slovenci ne trpe. Zato se prepirajo že desetletja, da bi izginila s^ površja slovenske zemlje. Zanesli so Jo v naše kraje razni plemiči in duhovniki, kateii so dosegli veliko čast in testament, na katerem Je napisano, da imajo nad nami nadvlado. »Naša Pravica« — nai v miru počiva — je nekoč dejala: »Kadar, izginejo ti, izgine tudi razprtija.« Torej živimo; še naprej v razprtiji in čakajmo — konca.
Sodnija je predznak ječe ravno tako, ka-J koi velik sod predznak pijančevanja. Hudobno obrekovanje te zna spraviti, da moraš k sod-i niji, kjer trpiš krivico toliko časa, da ti ne do-, kažejo krivde. Potem seveda trpiš po svoji; zmoti krivico, po sodnikovem krivdoreku pat' kazen. In to tudi v letu 1912 p. Kr.
Šantova Šema
konfiscirano!
Bi bilo, če bi o tem kal napisali, zato smo raje izpustili.	1
Trdujave so goram podobne tvorbe, ki pa ne stoje že od pamtiveka sem, ampak jili ljudje postavljajo po potrebi. Vidimo jih po slikali it? beremo o njih po knjigah. Približati se jim sme sovražnik samo takrat, kadar ga preje ne dobe. Če ga pa zalotijo, ie zaprt; če se jim približaš ti, te bodo seveda tudi zaprli, neglede nat to, koliko si štel denarja »za zgradbo trdnjav«.
Učitelj je sličen sliki, pod katero je napis: »Uboštvo.« Ko ie mlad, misli 113 svojo srečo, starost in bogastvo. Ko pa postane star (če sploh postane) pa misli na mladost, na njeno srečo in udobno življenje v mlajših letih. Živi v vseh deželah. Pri nas ob ktuhu in vodi. C« ga je kdo videl živeti drugače, prosimo, d? nam poroča, da to popravimo, ker ne maramo/ da bi se komu delala krivica.	.	i
Vi«io je v bližnjem sorodstvu s policijo, kakor baron, in grof ali pa ječa in sodnija; samo druga veja sorodstva je. — Gieš v gostilno inf tam srkaš tekočino, kateri je ime »vino«. Pri tem »težavnem poslu« se po daljšem času tako utrudiš, da hočeš proti »trpinčenju« glasno protestirati. Ker gostilničar tega ne dovoli, daš svoji »ogorčenosti« duška na cesti. Tukaj ti pa zabrani poliejia, in te odvede v prostore, kjer je tuljenje pijancev in škripanje vrat. Notri ostaneš, dokler si pijan. (Po navadi 12 ur.)
Znanje Imeti fant z dekletom je dobro znamenje v slabih časih. Dekle s fantom je pa; §labo znamenje v dobrih Časih. Nikdar ne želi znanja z: policijo, žandarmerijo in davkarijo. To znanje ti samo škoduje na telesu in žepu.
Ženska je lahko dobra kot angelj in hudobna kot satan. Lahko prinese v družbo: veselje, radost, srečo in zadovoljnost. N a j v večkrat pa prinese: žalost, nevoljo, nesrečo in nezadovoljnost. Hoče tudi imeti povsod zad>< njo besedo. Da se ji ne zamerimo, jo tudi mj pustimo zadnjo — med zadnjimi!
(Kdor bo to čital ,in ne bo dobr volje, bc kaznovan, ako se ga pri tem — dobi!)
—... ■ " .m-■■■■•■ n
Odgovorni urednik RaSlvoJ Korene, v ' 1 Last Id tisk »Učitellske tiskarne«.
B. Gotzl, Ljubljana
11 Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. -  1
Brez konkurence!
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do-mačegsi izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
(Solidna postrežba.	Najnižje	cene.
Mali oglasi.
Dijak se sprejme na hrano in stanovanje. Kje, pove »E^va anončna pisarna«. 719—3.
Meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se odda. Kongresni trg 13, II. nadstropje.
720—3.
Izjava.
Podpisani Rudolf in Margareta Lukesch sva mestnega učitelja Frana Mlakarja in njegovo ženo Franjo Mlakar vefkrat občutno žalila. Obžalujeva in preklicujeva vse žalitve kot neutemeljene in se zahvaljujeva, da sta odstopila od zasebnih obtožb.
Rudolf Lukesch, Margareta Lukesch.
Nafflnejši
ŠPIRIT
iz ’ita oddaja na debelo od 60 iitrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNSR Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Josip Pogačnik,
krojaški mojster v Radovljici na Gorenjskem sprejme
Teodor Kunc
Prešernova ulica 5 1. nadstropje.
za angleška in francoska dela se priporoča.
Prazne sode
od malage in konjaka po 16, 32, 64, 120, 200 in 300 litrov ima naprodaj
trgovina s špecerijo, delikatesami in vinarna Miklošičeva cesta štev. 8.
za velika dela. — Vstop takoj.
Stanovanje
iz 2 sob in pritlikami se odda z novembrom na Dolenjski cesti v vili gospoda Popoviča.
Poizve se pri gosp. Jebačinu, trgovcu na Dolenjski cesti.
Posebna specialiteta likerja
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
St. Petra cesta št. 32,1. nad.
(poleg kavarne Avstrija*)
nainovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno konces jonlrani optik in strokovnjak svoj
j-NHf optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na I zahtevo zastonj in poštnine prosto.
se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri
Lovro Selienifeu v &lški
mi Ljubljani.
wwi-m&rri
KLOBUKT
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
s Popravila točno in najceneje. :
*
—===---------------------------------------
SaillO DO K -4* ve^ st0 Pe*er*n 8 kapucami ali pa otročje
oblekce (kostumi).	—	■
Q„mn nA	IT"	daljše pelerine ali pa kamgarnaste hlače
g>diiiu pu	rL	u	za gospode>...
Cnmn rkr*	TZ	Q*	najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane
&amO PO	H	O	obleke za gospode.	-,■■■■
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
^Angleško	skladišče oblek«
^^^Jternatovič, Ljubljana, Mestni trg štev.^^f
lf Ivstre-lmerikansla zalega čevljev.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiSI v I. nadstr.
m
Pariz 13051.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
m
1905.
m
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam aoajvečjo ssalogro lcxeuB33.Ua.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. ■■
Cene brez konkurence. ::
PR. IGLIC
Ljubljana, Mestni trg št. 13-13
Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15 °|* ceneje, vse kar je v moji trgovini.
Za obilen obisk se priporoča
X-o*u.lol5
Pod Trančo — Jurčičev trg štev. 3.
Viktorija Strniša,
Ijnčji sslop ur, Mm in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna poteMrana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„iko“ -jm
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Družba sv. Cirila in Metoda
poživlja in prosi cenjene somišljenike, da se poslužujejo edino-le v v • .
Ciril-Metodovih vžigalic,
kajti edino od teh ima družba podporo. Vsaka druga znamka se naj odločno . * . * . * zavrne! . ' .	.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Dolžnost nas veže ter poživljamo vse cH brate „Sokole“, da se poslužujejo edino-le
GE«
Ciril-Metodovih vžigalic.
Na ta način se bode zvišal promet, kar .*. bode tudi Sokolstvu v prid. .*. .*.
Slovenska sokolska zveza.
m