Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO TN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittorki 18/11. Pošt. pred. (casetla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it 4i.— Ur NAROČNINA: četrtletna diir 450 — polletna lir 850. — letna lir 1600 t za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 463 TRST, ČETRTEK 29. AVGUSTA 1963, GORICA LET. XI. NA BRIONIH Srečanje med Titom, Hruščovom in Merzagoro Zaključili so se neposredni razgovori med jugoslovanskim in sovjetskim predsednikom - Hruščov na obisku v Sloveniji Na Brionih so se zaključili dvodnevni razgovori med sovjetskim predsednikom Hruščovom in maršalom Titom. V uradnem poročilu je med drugim rečeno, da sta državnika »proučila sedanji mednarodni položaj ter prizadevanja obeh držav za obrambo in utrditev miru na svetu«. Predmet razgovorov — nadaljuje uradno 'poročilo — je bilo tudi vprašanje »koeksistence med državami z različnim družbenim redom.< ler vprašanje, kako se dalje truditi za dosego popolne in splošne razorožitve. Poročilo omenja nadalje, da sta državnika proučila sovjetsko- jugoslovansko sodelovanje pri pomoči nerazvitim državam, likvidacijo kolonializma ter druga vprašanja, ki se tičejo ureditve mednarodnega položaja ter okrepitve sodelovanja mod državami. Predsednika sta si tudi izmenjala misli o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno delavsko gibanje, in o utrditvi enotnosti socialističnih in drugih napredkih sil, ki sc bojujejo za mir, demokracijo, socializem. Posebno pozornost — pravi še poročilo — sta državnika posvetila razvoju dvostranskih odnosov na vseh področjih. Tudi med lemi razgovori — se zaključuje poročilo — sta Tito in Hruščov ugotovila, da se popolnoma strinjata glede bistvenih vprašanj mednarodnega razvoja ler glede medsebojnih odnosov med dvema državama. KOMENTAR Torinska »La Slampa« tako komentira zgornje poročilo: »Dokument na prvi pogled ne kaže posebnih novosti. Poudarjeno ic načelo koeksistence med državami z različnim družbenim sestavom, poudarjeno ie nadalje načelo miru kot tudi razorožitve, ki jo je treba doseči tudi >s podporo drugih naprednih in ne samo socialističnih sil. Omenja se danalje eno izmed vprašanj, ki je najbolj pri srcu maršalu Titu: pro-tikolonializem in pomoč nerazvitim deželam. Niti z besedico pa se ne omenjajo ideološki problemi. Sklenjeno je baje bilo, da bodo o teh problemih razpravljali teoretiki obeh dežel na kasnejšem sestanku.« Po mnenju torinskega lista so bili s tem poročilom tudi odločno zanikane vesti, češ da se 'bo Jugoslavija pridružila gospodarski organizaciji, ki obstaja v okviru držav Varšavskega pakta (SEV). List namreč o-nozarja na tisti del poročila, kjer je rečeno, da sta državnilka »posvetila posebno pozornost dvostranskim odnosom na vseh področjih«. Jugoslavija — pripominja omenjeni list — želi okrepiti svoje odnose s socialističnimi državami, toda to hoče doseči z neposrednimi stiki s posameznimi državami in potem ko je ugotovila, če ti stiki ustrezajo zlasti njenim koristim. SREČANJE Z MERZAGORO V italijanskih in tudi tujih listih jc vzbudila precejšnjo pozornost vest, da je med bivanjem Nikite Hruščova prispel na Brione tudi predsednik italijanskega senata Cesare Merzagora. Na Brione je prispel na krovu svoje jahte in na povabilo predsednika Tita. Obislk vidne italijanske politične osebnosti je — kot poudarjajo — zasebnega značaja. »Ko je maršali zvedel, da sem pričel svoje križarjenje po Jadranu, me je zelo ljubeznivo povabil na Brione. Semkaj bi moral priti 15. t. m., a’ ker sem bil zadržan, je bil obisk določen za ta dan.< je Merzagora dejal časnikarjem. Predsednik Tito je Merzagoro sprejel v posebni avdijenci. Kot je italijanski politik po obisku izjavil časnikarjem, sta se s Titom razgovarjala tudi o trenutno najbolj kočljivih vprašanjih. Tako je jugoslovanski predsednik omenil indijsko - kitajski spor. V tej zvezi je dejal, da si Kitajskai ne bo upala sprožiti vojno proti Indiji, temveč da bo verjetno samo pritiskala s svojimi 40 -divizijami na mejo, da bi na ta način paralizirala indijsko gospodarstvo in zaustavila njegov razvoj. Maršal Tito je nadalje pokazal veliko zanimanje za italijansko-jugoslovansko trgovinsko izmenjavo, o kateri meni, da bi bila lahko še bolj živahna, če bi ne bilo tako visoke carine. Merzagoro je v posebni avdijenci sprejel tudi Hruščov; med razgovorom pa se nista dotaiknila političnih problemov. Po naročilu Balzanove ustanove je predsednik italijanskega senata izročil Hruščovu film, ki so ga posneli med slovesno podelitvijo mirovne nagrade pokojnemu papežu Janezu XXIII. »Hruščov — je dejal Merzagora — se je z ganljivimi besedami spomnil pokojnega papeža in mi je izjavil, da njegova smrt ni presunila samo katoliških dežel, temveč tudi komunistične.« Obisk Cesara Merzagore je morda res samo slučajno sovpadel z bivanjem Nikite Hruščova na Brionih, a kljub temu ima prav gotovo tudi svoj politični pomen. Hruščov je danes zapustil Brione in se preko Kopra odpeljal v Slovenijo, kjer se bo zadržal nekaj dni. Prve dni prihodnjega tedna pa bo spet v Beogradu, 'kjer se bo poslovil od Tita in drugih državnikov ter se vrnil v domovino. Veličasten pohod na Washington Napovedanega pohoda na Washington se | je v 'sredo udeležila ogromna množica črn- j cev, katerim so se pridružili tudi številni . belci. Demonstranti so v povorki šli po mestnih ulicah, se ustavili pred spomenikoma Lincolnu in Washingtonu in iz grl deset in desettisočglave množice je donela pesem: We shall overcome some day (Nekega dne bomo zmagali). Demonstranti so tudi nosili številne transparente. Najbolj pogosti so bili tisti z napisom: »Now«, kar pomeni sedaj. To je bil tudi smisel velike demonstracije, ki se je je udeležilo nad 200 tisoč ljudi, črnci namreč zahtevajo, naj se jim takoj priznajo po vseh državah Amerike enaike pravice, 'kot jih imajo belci. Pohoda so se udeležili tudi predstavniki raznih veroizpovedi, med njimi tudi zastopniki katoliške Cerkve. Predsednik Kennedy je sprejel predstavnike črncev in organizatorje pohoda v posebni avdijenci. Zago- tovil jim je, da se bo njegova vlada tudi v bodočnosti zavzemala za pravice 20 milijonov črncev, kolikor jih živi v ZDA. Tik pred začetkom veličastnega pohoda je bila objavljena predsednikova poslanica ob ameriškemu prazniku dela, ki se obhaja 2. septembra. V tej poslanici se omenja tudi enakopravnost črncev. »Pospešiti moramo napore — pravi poslanica — da bodo vsi državljani enaki. V teh zadnjih mesecih je večina naše družbe priznala vsem državljanom pravico, da se popolnoma v-ktljučijo v narodno skupnost. Kar se je pridobilo v letu 1963, se ne more več odvzeti.« Voditelje množičnega pohoda 9ta sprejela tudi načelnika demokratične in republikanske Skupine v senatu Mansfield in Dirk-son. Med demonstracijo ni bilo nobenega nereda. Policija je namreč aretirala samozvanega voditellja ameriške nacistične stranke Rodkvvella v trenutku, ko se jc hotel pomešati med demostrante. RADIO TRST A • NEDELJA, 1. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv', maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Koren lečen«, pravljiea (Niko Kuret); 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor z Opčin; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 16.00 Dela velikih mojstrov — Richard Strauss: Eine Alpensimfonie, op. 64; 17. Popoldanski ples; 18.00 »Večer v Sorrentu«, enodejanka (Ivan Sergeje.vič Turgenijev - Filibert Benedetič), igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu; 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.30 Skladbe za godala. • PONEDELJEK, 2. septembra, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Iz slovenske lolk-lore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.15 Izvenevropska sporna o-zemlja — Saša Martelanc: »Srednjeameriške republike«; 20.30 Mihael Glinka: »Russlan in Ljudmila«, opera v 5 dej. Orkester in Zbor gledališča Bolšoj v Moskvi. • TOREK, 3. septembra, ob: 12.15 Potovanje po Italiji; 18.30 Slovenska simfonična • glasba — Primož Ramovš: Sinfonietta, Scherzino za klavir in godala; Matija Bravničar: Slovenska plesna burleska. Orkester Slovenske, Filharmonije dirigirata Samo Hubad in Bogo Leskovic; 19.15 Z mamico po sončnih stezicah (Krasulja Simoniti); 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Janko Mlakar« (Rafko Dolhar); 21.30 Od romantikov do impresionistov — Jean Sibclius: Koncert v d-molu, op. 47 za violino in orkester. • SREDA, 4. septembra, ob: 11.45 Mali ansambl1; 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonična pesnitev — Franz Liszt: Hamlet št. 10, Ottorino Respighi: Rimski vodnjaki; 19.00 Kogojevi in Šivičevi samospevi — Mezzsopranistka Dana Ročnik-Holz; 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras« (Janko Jež); 21.00 »Tkavčev grob«, po noveli 0’Kellyja Seumasa, dramatiziral 0’Haodha Mieheal, prevedla Lelja Rehar. Igrajo člani RO; 22.55 Nova glasba — Luciano Be-rio: Allelujah II. za orkester (Pavle Merku). • ČETRTEK, 5. septembra, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Janko Mlakar« (Rafko Dolhar); 18.30 Koncert Tržaškega Tria; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 19.15 »Potovanje na Mesec«, dramatizirana zgodba (Charles Chillon - Mirko Javornik), igarjo člani RO; 21.00 Simfonični koncert Orkestra Tržaške filharmonije. Po koncertu »Knjižne novosti«: Josip Tavčar: »Guido Piovene in njegova knjiga ,,Le furie”«. • PETEK, 6. septembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Iz del dunajskih klasikov — Franz. Joseph Heydn: Simfonija š(. 93 v D-duru; 18.55 Pianistka Damiana Bratuževa — Aaron Copland: Sonata za klavir; 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta: »Zlata mrzlica v Kaliforniji«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe vodi Massiino Freccia; 22.00 Uporni Beatniki: »Zavetje iracionalnosti in umetni paradiži«. • SOBOTA, 7. septembra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Za naše žene; 15.30 »Bo-želiša«, radijska igra (Ivan Matičič), igrajo člani RO; 18.30 Tržaški skladatelji: Pavle Merku (Dušan Pertot); 19.15 Na počitnicah; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Koroški Akademski Oktet; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 George Gershvvin: Koncert v F-duru za klavir in orkester. THPENSKI KOLEDARČEK | 1. septembra, nedelja: Mladen, Egidij 2. septembra, Štefan, Hranislav 3. septembra, torek: Dora, Darij Č 4. septembra, sreda: Ida, Zala 5. septembra, četrtek: Lovrenc, Nedeljka 6. septembra, petek: Ljuba, Ida 7. septembra, sobota: Marko, Regina »RDEČI« TELEFON Neposredno zvezo med Moskvo in Wa-shingtonom so tehnični izvedenci ta teden preizkusili in jo potrdili. Izmenjali so sl pozdrave po tem posebnem telefonu, namenjenem za direktne razgovore med Ken-nedyjem in Hruščovom. Uradno pa bo govorilna zveza med poglavarjema obeh blokov odprta sHl. septembrom. Živi pc Čudovit slučaj se je pripetil v rudniku Hazleton v zvezni ameriški državi Pennsyl-vaniji. Pred trinajstimi dnevi se je udrl strop na dveh koncih rova in je odrezal pot na prosto trem rudarjem. Ostali so živi pokopani, in sicer 28-letni Henrik Throne in 58-letni David Fellin skupaj v enem oddelku rova; 10 metrov debelo steno od njiju oddaljen pa 42-letni Louis Bova, po rodu Italijan. Reševalne ekipe so si dan za dnem prizadejte iz najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, da bi ponesrečene rudarje ohranile pri življenju in jih spravile iz globine preko 100 metrov zopet na dim. Z natančnimi vrtalnimi stroji so spustili do prvih dveh tanke cevi ter jima po njih spuščali hrano, edo telefon in mikrofon. Do tretjega zasutega rudarja so pa cevi zgrešile smer. Nekaj dni se je s trkanjem ob steno še oglašal tovarišema, prejšnji torek je pa umolknili. Mraz in lakota sta ga verjetno končala. 11 - Thantovo poročilo Glavni tajnik Združenih narodov U Tha’nt je pripravil letno poročilo o dc'ovanju mednarodne organizacije, kateri je on duševni vodja. V uvodu poročila omenja, da je sedanje svetovno politično ozračje optimistično. K temu je v prvi vrsti pripomogel atomski dogovor v Moskvi; če bodo velesile delovale v lem pravcu, pravi U Thant, bo kmalu prišlo do svetovne razorožitve. Nadalje omenja položaj v Kongu, ki je že toliko ustaljen, da je mogoče odtegniti oborožene sile Združenih narodov. Svetovni vpliv OZN bi pa bil po tajnikovem mnenju še dosti bolj učinkovit, če bi države članice izpolnjevale svoje finančne obveze. O U Thantovem poročilu bodo razpravljali 17. septembra na glavnem zasedanju OZN. Takrat bo bržkone tudi prišlo do potrditve U Thanta za glavnega tajnika Združenih narodov; doslej vodi tajniške posle le kot opolnomočenec. Njegovi izvolitvi se je najbolj upirala Sovjetska zveza, ki je zahtevala v tajništvu sistem »trojke«; to je, po eden tajnik pripadnik vzhodnega, zapadnega in nevtralnega bloka. Medtem je pa prišlo, precej po prizadevanju tajništva OZN, do pomirjenja med obema blokoma. U Thantov ugled kot mednarodnega diplomata je silno zrastel, kar dokazuje tudi njegova udeležba kot častnega gosta pri podpisu atomskega sporazuma v Moskvi. NORVEŠKA VLADA Novo norveško vlado je sestavil konservativec John Lyng. Ta novica se pokaže v posebni luči, če pomislimo, da so bili na vladnem krmilu skozi 26 let samo socialni demokrati. Socialistična vlada Gerhardsena je padla samo zaradi abstinence edinih dveh poslancev narodno socialistične stranke. Razdelitev poslanskih sedežev je taka, da nima nobena stranka večine. Od 150 poslancev jih ima socialno demokratska stranka 74, enako število konservativna in dva narodni socialisti. Od teh dveh je odvisno, katere barve stranka se obdrži na površju. Za prva dva so strokovnjaki podvojili prizadevanja, da ju rešijo. V nedeljo sta po telefonu poslušala mašo, katero je vpričo jokajoče množice daroval rudniški 'kaplan za živa pokopana. Medtem so pripravili posebno pripravo v obliki jeklene cevi, ki se je prevrtala do njiju. Drugega za drugim so po ozkem rovu potegnili v torek na površje. Moderna reševalna tehnika je zmagala nad silami narave. Oba sta prišla iz temnega osrčja zemlje na svetlobo še precej pri sebi; na vrhu sta kar vriskala in plesala od veselja. Do smrti pa ne bosta pozabila na 13 dni, ko sta bila živa pokopana. —0— Mirovni kandidati Nobelova ustanova za podeljevanje najvišjih časti možem znanosti in umetnosti ima tudi posebno vrsto nagrajencev, to so tisti, ki so si najbolj prizadevali za mir na svetu. človek bi mislil, da je resničnih pobor-nikov za svetovni mir bolj malo. V resnici pa menda le ni tako, kajti letos se je prijavilo kar 40 kandidatov za Nobelovo mirovno nagrado. Podeljena bo 10. decembra v Oslu. Odlikovanje je združeno tudi s pravo denarno nagrado v znesku 30 milijonov in pol lir. OB INDIJSKI MEJI Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je govorili v parlamentu o novi nevarnosti vojne na indijsko- kitajski meji v Tibetu. Svojo bojazen je utemeljeval s podatki, da je vzdolž 5000 kilometrov dolge meje zbranih več kitaj sikih čet, kot jih je bilo pred izbruhom sovražnosti v oktobru leta 1962. Kitajci so v 20 kilometrov širokem nevtralnem pasu postavili 52 vojaških oporišč, zgradili so strateške ceste, napeljali telefone in zgradili so celo letališča. Nehru je ob koncu razburljivega po-roči'a pozval poslance, naj se dežela pripravi na morebitni kitajski napad v najkrajšem času. BERLINSKI ZID Dne 13. avgusta sta minili dve leti, odkar je vzhodnonemška vlada potegnila 43 kilometrov dolgi zid, ki deli Berlin v dve polovici. V globino 100 metrov za zidom so postavljene žične ovire, bunkerji in stražni stolpi. Letos, en mesec pred Kenncdyjevim obiskom v zahodnem Berlinu, so obmejni prepovedani pas razširili na 500 metrov. Vsa stanovanja, trgovine in obrate v tem pasu so popolnoma izpraznili. Kljub strogemu nadzorstvu se pa še vedno ponavljajo vsak dan pobegi iz Vzhodnega Berlina v zahodno polovico. Razstava otroških risb v Piranu Sindikat slovenske šole je letos, kot znano, priredil v Trstu razstavo najboljših risb, ki so jih izdelali učenci naših osnovnih šol. Danes so to razstavo odprli v Piranu, tako da bo tudi tamkajšnje občinstvo seznanjeno z risarskimi deli naših otrok. Velik uspeh sloi V gledališču »Petrarca« v Arezzu se je zaključilo 11. mednarodno tekmovanje po-lifoničnih zborov. Pevskih tekmovanj se je udeležilo 37 ziborov; med temi jih je bilo 24 iz drugih držav. Nastopil je tudi »Ko-morni mošlki zbor« iz Celja, in sicer v drugi kategoriji — moški zbori. Pri končnih uspehih je odnesel kar prvo nagrado pred vsemi drugimi tekmovalci. Na drugem mestu v tej kategoriji je moški zbor »Giuseppe Verdi« iz Ronk; na tretjem mestu so pa Belgijci. Večina udeležencev ni pričakovala, da se bodo slovenski pevci tako p »tavili pri mednarodnih tekmah; odnesli so 140 točk na 150. Pri podelitvi diplom in nagrad (200.000 lir) je bil navzoč tudi zastopnik ministrskega predsednika in zbornični predsednik Bucciarelli - Ducci. Slovencem so čestitali, čeprav morda z nekoliko grenkim priokusom, ker se ni u- ZDRUŽITEV SOCIALISTOV? V toreik je nepričakovano prišel v Rim avstrijski podkancler Pittermann, ki je o-benem voditelj socialistične internacionale. Obiskal je socialističnega prvaka Nennija v njegovi vili pri Formii. Pri razgovorih je bil navzoč tudi zastopnik italijanske socialnodemokratske stranke poslanec Orlandi. Nenadni sestanek med zastopnikom mednarodnega socialnodemokratskega gibanja in Nonnijem, vodjem socialistične, bolj na levo usmerjene stranke, je izzval precejšnje zanimanje v političnih krogih. Govori se, da gre za vključitev Nennijeve stranke v socialistično internacionalo, kar bi pomenilo, da se dokončno loči iz komunističnega objema. To misel je potrdili tudi poslanec Ario-sto, ki je skupaj s Saragatom pripravil o-menjeni sestanek. V razgovoru s časnikarji je izjavil, da bi bil mogoč sprejem italijanskih socialistov v socialdemokratsko mednarodno zvezo, če bodo zmagali avtonomisti na prihodnjem kongresu italijanske socialistične stranke. V tem slučaju bi Saragatovi socialni demokrati in Nennije- vi socialisti ubrali skupno politično smer, kar bi pomenilo preobrat v dosedanjem razmerju italijanslkih političnih sil. Sara-gat bi v tem slučaju posta! jeziček na tehtnici notranjega italijanskega političnega ravnotežja. Nasprotniki take politične pregrupacije, bodisi med komunisti, kakor tudi med krščanskimi demokrati, se tolažijo, da je šlo pri sestanku v Formiji le za informativne pogovore, kar pa je po našem mnenju bolj malo verjetno. ''fala G-lubfrene uirtticv Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 2. do 7. septembra t.l. vsak dan od 9. do 12. ure v Šolski pisarni v ulici R. Manna 29/1, tel. 29-779. Vpisovanje v Nahrelini bo v četrtek, 5. sept., od 10. c!o 12. ure v prostorih PD »Igo Gruden«. Vpisovanje na Proseku bo v četrtek, 5. sept., <>-| 18. do 20. ure v dvorani PD PiKjsek - Kontovol. Vpisovanje v Trebčah bo v petek, 6. sopt., od 20. do 21. ure v Ljudskem domu. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 9. septembra. Ravnateljstvo renskega zbora veljavil v vrsti moških zborov nobeden italijanskih. V drugih kategorijah so se pa pokazali sledeči rezultati: pri mešanih večglasnih zborih so odnesli prvo mesto (100 točk na 100) Nemci iz Hannoverja. V tretji 'kategoriji — ženski zbori — so pa odnesle palmo zmage francozinje iz Toursa. V gregorijanskem petju so bili pr- vi Švicarji in Francozi; šele tretje mesto je zasedel zbor iz Tridenta. Končni rezultat je torej pokazal, da ser za moške zbore prvi Slovenci, za ženske pa francozinje. —0— Skrčena pomoč Predsednik Kennedy je v petek doživel prvi poraz v poslanski zbornici. Vlada je predložila poslancem v odobritev kredite za pomoč tujim držvaam v znesku štirih milijard in 100 milijonov dolarjev. Pomoč v obliki dolgoletnih in brezobrestnih posojil ter v pristni obliki podpore je namenjena predvsem tistim državam, ki so v nevarnosti, da jih vsrka vase komunistično območje zaradi ekonomskih težav. Vladni predlog je zbornica sicer sprejela, a je črtala kar 585 milijonov dolarjev. Za znižanje zunanjepolitične podpore je glasovalo tudi 66 demokratičnih poslancev. Kennedy je t^ko postopanje označil na tiskovni konferenci kot kratkovidno in neodgovorno. Dodal je še, da izda Sovjetska zveza samo za Kubo več kot Združene države za vso Južno Ameriko. Komunizem se ne pobija s teoretsko propagando, marveč z ekonomsko pomočjo gospodarsko zaostalim državam. Predsednik še vedno upa, da bo senatska zbornica dovolila potrebne 'kredite za pomoč tujini v polnem iznosu. BELI KRUHEK V Padovi in okolici so peki že nekaj tednov prodajali izredno lep in bel kruh, da je bil kar vabljiv. Marsikoga pa je po lem belem kruhku začelo črvičiti po želodcu. Oblasti so se pozanimale za zadevo in so ugotovile, da so peki mešali v moko neko kemično sestavino na podlagi amoniaka in žvepla. S tem sredstvom so dali kruhu ta-ko belo barvo, kakor da bi bil pečen iz najfinejše pšenične moke. Trideset pekov so že ovadili državnemu pravdništvu. Za oljem, mesom, vinom smo torej prišli tudi do »sintetičnega« kruha. ROČNO KOLO Ta teden so se pojavila na angleškem trgu tako imenovana »mini-bik« ali ročna kolesa. Izumil jih je mehanik Monton, ki se je ukvarjal 3 leta z novo iznajdbo. Ko-1 lesa imajo v premeru le 45 centimetrov, višina ogrodja je pa primerna za odrastlega kolesarja. Posebnost ročnega kolesa obstaja pa v lahkem materialu in v možnosti, da vozilo v dveh minutah sklopiš kot kak dežnik in ga lahko neseš v roki. Te vrste koles, ki imajo zdaj še ceno 50.000 lir, bodo prav prišla turistom, ki bodo kolo v breg vzeli kar pod pazduho, v klanec je pa spet raztegnili in hajdi veselo naprej. »MAFILINDO« V Manili so se sestali predsedniki Indonezije, Filipinov in Malajsike. Najprej so razpravljali o ustanovitvi Malaizije, oziroma o dnevu razglasitve nove republike, katero bodo sestavljale bivše angleške malajske kolonije na polotoku, Singapur in Severni Borneo. Filipinski predsednik Ma-capagal je izjavil, da bi moral ta del Bornea pripasti Filipinom. Domenili so se za ljudsko glasovanje pod nadzorstvom odposlancev Združenih narodov. Druga točka manilskih razgovorov pa je bila ustanovitev meddržavne zveze Indonezije, Malaizije in Filipinov. Imenovala se bo Mafilindo, po začetnih zlogih vseh treh republik. Organizacija teh treh jugovzhodnih azijskih držav bi v začetlku delovala le kot posvetovalni organ v vseh skupnih vprašanjih omenjenih treh republik. KMETIJSTVO V SOV. ZVEZI Znano je, da sloni rusko kmetijstvo na kolektivizmu, to je na kolhozih in sovho-zih, a vendar je še ostal zasebni sektor. Ta razpolaga sicer samo z 1% obdelovalne zemlje, a njegov doprinos k splošni prehrani je znaten. V zasebni lasti je 1/3 živinoreje in polovica molznih krav. Do leta 1955 je bila srednja molznost zasebnih krav mnogo višja kot na kolhozih in sovhozih, v zadnjih letih pa so se razmere spremenile zaradi ensilaže, katere zasebniki ne morejo imeti. ILIJA EHRENBURG SE NE VDA Ilija Ehrenburg se še ni vdal po dolgem molku, h kateremu ga je prisilil Hrušče.v, ko je spet privil sovjetsko kulturno življenje in ga podvrgel strožjemu nadzorstvu partije. Slari ruski literat je imel pred kratkim na zborovanju zahodnoevropskih levičarskih in sovjetskih pisateljev govor, ki ga je objavila zdaj tudi »Literarnaja Gazela« in v katerem je značilno izrazil svoje stališče do literature in do sedanjih kulturnih razmer v Sovjetski zvezi. Rekel je med drugim, da on in tisti, ki hodijo z njim, niso hodili po gladkem asfaltu avtomobilske ceste, ampak so korakali preko divjine in zato so pogosto zašli kam vstran. Miti zdaj njihova pol ni ravna, vendar pa niso izgubili svojega duha. Se vedno gredo naprej. Opazovavcem je posebno udarila v uho njegova fraza »Nismo izgubili svojega duha«, ker si jo tolmačijo tako, da Ehrenburg ni opustil svojega odpora proti konservativnim tendencam v sovjetski literaturi. Iz nje tudi zveni, da se Ehrenburg ne culi sam, ampak da govori v imenu neke struje, ki se zaveda svojih sil in svojih idealov. Ehrenburg je tudi izjavil, da pomeni podpis protiatomske pogodbe v Moskvi začetek razdobja odjuge v odnosih med Vzhodom in Zahodom, pri čemer si je spet privošč I sovjetske konservativne pisa-I el je in kritike, ki se trdovratno zalelavajo v vse, kar pride z Zahoda, ne da bi ločili med dobrim in slabim. Šolska obvestila Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za II. in III. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente: Rojstni list iz anagrafskega urada, potrdilo o cepljenju, potrdilo o zdravih očeh, zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu Sole. Popravni Izpiti ter nižji tečajni Izpiti se pričnejo v ponedeljek, 2. septembra, po razporedu, ki je razviden na oglasni deski. Ravnateljstvo Državne nižje strokovne industrijske šole s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se pnično vsi popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.15 po razporedu, ki je razviden na šolski oglasni deski. if T‘#s uh le vi§ n PREKOALPSKI NAFTOVOD Svetovne družbe BP, ESSO, Mobil, Shell, DEA, Gelsenberg, Sholven in Wintershall so predložile industrijskemu ministrstvu v Rimu načrt za graditev velikega prekoalp-skega naftovoda od Jadrana do Južne Nem. čije. Naftovod naj bi imel letno zmogljivost do 40 milijonov ton petroleja, katerega bi pripeljalo v italijanske luke nad 800 tankerjev po 50.000 ton. Načrt je seveda vzbudil veliko zanimanje ne samo v Trstu, ampak po vsej Italiji. Njegovo uresničenje bi pomenilo obsežna naročila industriji ter dotok tujih valut, že zdaj dobi Italija za storitve mednarodnim petrolejskim družbam 80% tujih valut, katere potrebuje za nakup petroleja na, svetovnih tržiščih. Novi naftovod spada v okvir stalnega naraščanja potrošnje energije v Evropi. Potrošnja Skupnega evropskega tržišča 'se bo v letih 1960-1970 dvignila za 85% ter 'bo dosegla ekvivalent 850 milijonov ton premoga. Od te količine bo 50% odpadlo na petrolej, medtem ko zdaj znaša njegov 'e-'ež 30 odstotkov. Kot poročamo na drugem mestu, se zdi, da se bo naftovod pričel v bližini Tržiča. Sv. Ivan: ZA MESTNO UPRAVO Že precej časa je poteklo, odkar smo v listu pisali, da se prebivavci z ulice Timi-gnano hudo pritožujejo zaradi stanja, v katerem se nahaja omenjena ulica. Pritožbe in prošnje na mestno občinsko upravo niso doslej nič pomagale. Cesta je iz dneva v dan silabša in bo kmalu celo za pešce1 neprehodna, če se ne popravi. Čudimo se, da mestna uprava' nič ne ukrene, ko pa nam je znano, da je Acegat morala celo plačati odškodnino lastniku avtomobila, ki je zadel ob vodovodno napravo, katera je proti vsakemu predpisu štrlela 15 cm visoko od tal. Na avtomobilu je bilo več tisoč lir škode, ki jo je Acegat poravnala. Ali morda Acegat, ki je tudi občinsko podjetje, plačuje odškodnine, ne da bi o zadevi bila obveščena mestna uprava, ki je pravzaprav odgovorna za stanje cest? Karkoli je že, prebivavci z ulice Timignano se ponovno obračajo pazijo, da bodo pekarne spoštovale nova pravila o vrstah kruha. Opčine: SMRTNA KOSA V najlepši moški dobi je v ponedeljek zadet od srčne kapi umni naš domačin Angel Hrovatin. Bilo mu je 50 let. Pokojnik se je že nekaj časa pritoževal svojim prijateljem na delu, da z njim ni nekaj v redu. V soboto je šel ra rentgenski pre- gled, kjer so mu dejali, naj se vrne naslednji četrtek. V ponedeljek pa ga je prijela slabost in je kmalu po prihodu v bolnišnico izdihnil svojo dušo. Ko so se domačini v sredo že pripravljali na pogreb, se je bliskovito razširila vest, da je v bolnišnici umrla tudi pokojnikova žena Marija. Bolehala je več let za srčno boleznijo im se tudi zdravila v bolnišnici. Ko so ji povedali, da je mož umrl, njeno srce ni moglo prenesti žalosti in je nehalo biti. Oba smo položili v skupni grob v četrtek. Naj jima sveti večna 'luč. Pa še eno žalostno novico. Te dni je zapustil ta svet tudi naš 61.-letni domačin Riko Ravbar, ki se je precej časa zdravil v sanatoriju v Nabrežini. Naj v miru počiva. Sorodnikom vseh treh pokojnikov izrekamo globoko sožalje. l/Ioopiii/a ŠPETER SLOVENOV Kmečko prebivavstvo v naši občini je letošnje poletje precej prizadeto zaradi različnih naravnih in drugačnih nezgod. Vreme je precej nagajalo, muhasto kot je bilo. Priklatili so se tudi divji merjasci in povzročili veliko škode. Nekatere vasi je prav pošteno oklestila tudi toča. Prizadeti gospodarji so sc obrnili za pomoč na oblasti v Čedadu in v Vidmu. Dali so jim nekaj obljub, a podpora le še ni prišla. Prebivavci okoliških vasi, zlasti iz Klenj, Mjerse, Ažle, Podutane, trpijo tudi precej jjkode zaradi vojaških vaj. Obljubljena jim :e bila običajna odškodnina, a tudi na to čakajo že dolgo časa. Zastopniki prizadetih /asi so se zato zbrali na županstvu v Čedadu, da bi njih pritožbe slišal župan Pe-:i/zo, ki je obenem obrambni podminister. On je pa smatral za bolj potrebon obisk <-«eke počitniške kolonije in ga — ni 'bilo. Ljudje so postali razburjeni, še za isti dan popoldne je bil sklican na pobudo videmske prefekture nov sestanek na oblini. Navzoča sta bila podžupan in zastopnik vojaške oblasti. Vzela sta na znanje ori tožbe kmotovavcev. Najbolj konkretno 'c pa bilo takojšnje izplačilo od vojaščine prizadete škode. Navzoči častnik jo je izplačal, a samo — za prvo polovico lanskega leta. Za drugo polovico in za letošnjo škodo se bo pa zopet treba namazati z mastjo potrpljenja in čakanja. SV. VIŠARJE Romarji in izletniki, ki so se v soboto in kasneje vračali z Višarij, so se kar čudili, da je po dnevu na vrhu skoraj prav tako toplo kot 'v dolini. Medtem ko so se predzadnji teden redki božjopotniki in iz-'etniki zavijali v suknje, ker je snežilo in mrazilo kot v začetku zime, so pa v nedeljo vsi obiskovavci Višarij hodili po vrhovih v poletnih oblekah celo zvečer. Romarjev je bilo v soboto in nedeljo vse polno. Prilezli sta z vzpenjačo dve močni skupini, ena z Vrha, druga iz Rojana in Barkovclj; peš pa je še po starem prišla velika skupina mladeničev in mladenk z nemškega Štajerja. V svetišču so sc kar kosali pevci v obeh jezikih. Letos je treba pohvaliti tudi cerkveno Dr. VRTOVEC JOŽE (Jr.) SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIŠKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tel. 6S-349 GORIŠKI OBČINSKI SVET Pri zadnji seji goriškega občinskega sveta ni bilo navzoče zadostno število svetnikov in zato niso mogli izglasovati važnih predlogov, ki so se tikali mestnih financ. Mestna občina je namreč naredila načrt za popravo uličnega omrežja v prvi vrsti' v novem naselju pri ločniškem mostu in za mestno razsvetljavo, ki je še v marsikaterem okraju zelo pomanjkljiva. Za predvidena dela pa ni v mestni blagajni dovolj denarja in je treba najeti posojilo. Prav glede te točke morajo mestni možje izreči svoje mnenje in glasovati. Mestni odbor je zatorej sklenil, da sklice sejo svetovavcev za dan 2. septembra, ko bodo glasovali tudi o tej točki. Je že lako, da mestne finance, ceste in luč ne dovolijo svetovavcem mirnih počitnic. oskrbništvo romarske poti, ker so romarji lahko postreženi vsak v svoji govorici. Zanimiva je bila v soboto zvečer procesija s pisanimi lučkami okrog VišarSkih glav po lepo zravnani široki poti, brez nevarnosti. V c.erkyi občuduješ osvežene Kraljeve u-metnine, zlasti križev pot in pa veliko sliko naših apostolov. Še vedno pa obstaja pomanjkljivost glede prenočevanja, zlasti pri takem številu romarjev, kot je bilo te dni. Ne poznajo pa tudi v marsikaterem prenočevališču potrebne snage, zlasti kar se tiče posteljnine in stranišč. Čas bi že bil, da ta »višarska značilnost« zgine! Naj omenimo še, da je dotok nedeljskih popoldanskih izletnikov, ki cerkve niti ne obiščejo, vedno večji. V nedeljo je bilo treba čakati poldrugo uro, preden si prišel na vrsto za vzpon ali spust. Kaj hočemo, božja pot v vencu planinskih krasot, se mora umikati modernemu turizmu, pravzaprav »kšeftu«. TRBIŽ Drugi poletni preobrat, ki je začel po velikem šmarnu, je privabil zopet nov do tok tujcev v vso Kanalsko dolino. Prejšnjo nedeljo je dosegel obisk menda kar višek. Iz, Avstrije so kar v procesijah drčala mo torna vozila proti jugu. Dosti izletnikov sz pa ustavi kar v naši dolini, ki ima vsepol-no prirodnih lepot. Na žalost pa moramo omeniti, da mnogi turisti sami skrunijo mikavnosti, katere nudi narava. Kdor je v nedeljo obiskal belopeška ali mangrtska jezera, je po bregovih stopal bolj po zmečkanem papirju, sardinskih škatlah in ostankih jedil kot pa po travi. Tolike umazanije in smradu se zlepa ne dobi na kaki drugi izletniški točki! Občina bi pa morala poskrbeti za smetarske koške, tablice z opozorili barbarskim izletnikom in za čuvaja, ki bi pazil ne samo na parkiranje avtov, ampak tudi na snago-ljubnost raznih gospodičev in damic. Druga napaka, ki meče nelkoliko slabo luč na turizem, je pa snaga po naših gostiščih. V marsikaterem lokalu bi lahko rekli — nesnaga. V tem oziru bi občina že morala malo bolj nadzorovati gostišča, da ne bi umazana škodila tudi urejenim in čistim. I RUPA Fantje iz Rupe nas prosijo, da bi jim objavili sledeče vabilo za poznopoletno slavje na prostem. Kakor že lani, smo se rupenski fantje tudi letos zbrali in sklenili, da priredimo trivečerno zabavo na prostem. Povabili smo dolinske godce z Darijem iti Darkom, ki bosta zopet zapela take lepe, naše »viže«, da jih bodo naši ljudje še dolgo ponavljali; tako je bilo tudi po lanskem podobnem slavju. Za mladino se bodo razlegali pa moderni ritmi na lepi trati poleg Vipave. Za goste ne bo manjkalo dobre domače kapljice in poleg čevapčičev še ražnjičev, da bo izbira čim boljša. Če bo pa vreme nagajalo, se bo mladinska veselica prenesla na osem dni pozneje. Z BARBANE Lagunski otočič Barbana pri Gradežu je že od nekdaj priljubljena božja pot tudi za Goričane. V nedeljo jih je tudi poroma-’o nekaj k Materi božji barbanski, ko se je obhajal stoletni jubilej kronanja Marijinega kipa v svetišču, katerega zgodovina sega v 13. stoletje. Leta 1863 je gorišiki nadškof Andrej Gol-majer ovenčal čudodelni kip z zlato krono, posejano z dragulji. Takrat so se obhajala veličastna slavja. V dolgi procesiji pisano okrašenih čolnov so gradeški ribiči prepevali kip v gradeško cerkev. Naslednji dan ce je sprevod po morju vrnil na Barbano. Za petdesetletnico tik pred vojno so se lonovilc Marijine slovesnosti na laguni. Letos, za stoletnico, se je v nedeljo zopet zb ra'a velikanska množica vernikov na Barbani. Že v soboto so prepeljali kip v procesiji po morju v Gradež, ki je bil ves razsvetljen in okrašen. V nedeljo dopoldne se je pomorska procesija ponovila v obratni smeri. Slovesnosti za stoletnico kronanja sta se udeležila tudi beneški 'kardinal Urbani :n goriški nadškof Pangrazio. Edinstvena Marijina proslava je zapustila globok vtis pri vseh udeležencih. NOVA DOKTORICA Na univerzi v Rochesterju v New Yorku je dne 1. avgusta dosegla doktorat iz fizikalne kemije gospa Mara Močnik por. Zupan. Doktorica izhaja iz znane družine didaktičnega ravnatelja prof. Huberta Močnika v Gorici. Čestitkam znancev se pridružuje tudi naš list. SOVODNJE Naši starejši občani se vedno bolj umikajo mlademu rodu; to se pravi, da polagoma umirajo. Ta teden smo pokopali 88-'etno Judito Pelicon, ki je umrla po dolgi bolezni v nedeljo popoldne. Po rodu je bila iz Gorkičeve družine v Vrtojbi. Mož Franc se je že leta 1911 smrtno ponesrečil. Vdova je morala preživljati družino kot delavka v tovarni vžigalic na Tržaški cesti. Med vojno se je prebijala v begunstvu na Dolenjskem. V delu in trudu je pa vendar učakala visoko starost. Bog ji bodi plačnik po smrti! A 1 . XI ■. £ V LUČI ŠTEVILK - : Te dni je izšel statistični bilten goriŠke občine za mesec marec. Zamuda je precejšnja in zato tudi nimajo številke tiste praktične vrednosti, kot bi jo imele še sveže. Vendar navajamo iz njih nekatere bo’j zanimive podatke. Dne 31. marca je znašalo število navzočih prebivavcev v goriški občini 43.162 e-not. Povečalo se je komaj za 60 občanov in še ti so sami priseljenci. Naravni prirastek je pa celo negativen. Porok je pa bilo v marcu komaj 5; najmanj v zadnjih desetih letih. Umrlo je 44 meščanov, po večini zaradi srčne hibe. Po mestnih cestah se je pripetilo 77 nesreč ; k sreči samo ena s smrtnim izidom. Vzrok je pa bil v vseh slučajih prenagla vožnja. Kot vidimo, so se Goričani v mesecu marcu premalo ženili, a so se prehitro vozili. TRŽIČ Za bližnjo bodočnost se obeta nov gospodarski razmah Tržiča in okolice. V načrtu je namreč, da bi še močvirje Lisert ra vzhodni strani mesta uredilo za veliko petrolejsko luko. Odtod naj bi se napeljali naftovodi do Monakovega in v Srednjo Evropo. Izvedenci računajo, da bi pristalo vsako leto v tfžiškem petrolejskem pristanišču do 800 cistern z nosilnostjo po 50.000 ton. Mestni župan se je z nekaterimi izvedenci že podal v Marsej, da bi proučil ta-mošnje naftovode in njih gospodarski do- Poleg naftovodov je začela komisija, za gospodarski dvig Tržiča proučevati tudi obnovo rimskih toplic na gričku sredi močvirne planjave, Geologi iščejo, kje je glavni izvirek termalno žveplene vode. Kje naj bi stalo kopališče, je pa še vprašanje, ker je ves okraj okoli nekdanjih toplic na Li-zertu namenjen za industrijski pas. Po mnenju nekaterih tehnikov naj bi se zdravilna voda napeljala, po ceveh na kraški rob, kjer bi postavili moderne toplice. Goriški gospodarsiki krogi gledajo skoraj z zavistjo na gospodarski razmah Tržiča, ki bo v kratkem prekosil glavno mesto pokrajine. Strah je tem bolj opravičen, ker bo Gorica še bolj potisnjena v ozadje, če Fe bo uresničila železniška zveza Zagraj -Krmin. ^ ___________________igro j - ■________ ŠOLSKA OBVESTILA Popravni izpiti na Državni nižji srednji šoli, na gimnaziji, liceju in no učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Gorici ise bodo pričeli v ponedeljek, 2. septembra , ob 8.30-: s pismeno ,nalpgo iz italijanščine. Nadaljevali se bodo po dnevnem redu, ki je že objavljen na razglasnih deskah posameznih šol.V..j - r:.,.s , ,VJ.[ »n;.. , —■—11 s ni ies i Ravnateljstvo Državne strokovne šole s slovenskim učnihr jezikom X'' Gorici, ulica Croce 3, sporoča, da se bodo jesenski popravni izpiti pričeli 2. septembra z italijansko pismeno nalogo in se bodo nadaljevali po dnevnem redu, ki je javljen na razglasni, deski-šole. . v IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Edvard Kocbek: (Pesniška zbirka) Izdala Slovenska Matica v Ljubljani, 1963 Nekaj me moti: »Groza!« Zakaj »Groza«? Poznam Kocbekov moralni in idejni lik: za kristjana, ki poseduje gotovost in večno resnico, ne bi smelo biti groze. Kvečjemu kaka prehodna težava, ne pa groza. O, koliko raje bi jaz, malomeščanski, nedeljski kristjan bral kak drug naslov, optimističen in pomirjevalen. Koliko raje bi izvedel, da se bližnjiku med pričevanjem ni bilo treba do go- lega sleči in se razoroženemu izposta\iti dogajanju do take mere, da je moral žrtvovati del samega sebe: srce. Za »motto« vsej zbirki je namreč Kocbek izbral te besede: Telo je tuja last, obljubljena trinogu, in duh mi je pošast, ujeta v starem Bogu, srce pa je balast, odvržen v gluhem Rogu. Kocbekove pesmi so kamen spotike: ali si zanje ali si proti njim, odločati pa se ne moreš razumsko, zaradi njih oblikovne kvalitete, temveč te čisto nagonsko prevzamejo ali pa odbijajo. Po obliki so povečini moderne, najlepše izmed njih ne sledijo niti določenemu verzu, niti kaki pravil-niški rimi ali konsonanci. Ali pa bi zalo Kocbeka uvrstili med modne avantgardiste? Za Kocbeka je modernizem samo pretveza, da čim svobodneje izkoristi svoj eksplozivni duhovni potencial, svojo električno visoko napetost in nam poleg že znanih stvari in razumljivih okoliščin nakaže še nekaj več. To se pravi, da je Kocbeku uspelo prav tisto, zaradi česar so modernisti v začetku razbili obliko: svobodneje izpovedati ti sto, kar biva nad in okoli vsakdanje resničnosti. Potemtakem je pravzaprav le Kocbek, in njemi: podobni, pravi avantgardist in modernist. Takole pravi: »Moja dežela je najmanjša in najbolj srečna, služim bližnjiku in ne vem, da vladam. Vse sem premislil in ničesar ne obžalujem, kajti največje prerokbe se še. ni.-.o izpolnile. Gledam in gledam skozi starodavno lečo, skrivnostim na zemlji in na nebu ni kraja.« Te pesmi nikakor niso lahke; nekajkrat moraš skoraj vsako izmed njih prebrati, da ti stopi bliže, kajti vsaka beseda, rekel bi skoraj vsaka vejica ima svoj pomen, katerega ni mogoče površno preleteti. Vse skupaj pa je zlito v tako organsko celoto, da zbirka presega svoj okvir in je že skora. pesnitev. Skozi lečo posebne pesnikove občutljivosti za odkriti in skriti pomen zgodovinskega dogajanja popeljejo bravca preko najvažnejšega odbobja zgodovine slovenskega naroda: od grozljivega zatišja pred viharjem, do vojne vihre, skozi mučno povojno obdobje do današnjega dne. Prve pesmi opisujejo čisto človeško bolečino, ki prevzame vsakega izmed nas pred nastopom velike spremembe in važne odločitve, ko se piost-r-ske in časovne energije nabirajo in tečaji nabijajo. Izbrancu se najprej približa preizkušnja: če se bo znal odločiti ali pa ne. Toda preizkušnja ne pusti človeka neizpremenjenega, marveč ga krepi in zreli' (Čarovnik, Mreža, Veter, Gozd, Jesen 1940). V tej zadnji pesmi se glasi. »že pokajo koruzni lati, že slišim zemljo šepetati: postajaš zreli sad! Trenutno pa se iz duhovne napetosti obeh tečajev (samega sebe in zunanje stvarnosti, preizkušnje in zunanje spremembe) poraja samo zamolkla bolečina (Dež, Senca), ki narašča z vse bližjo prisotnostjo spreminjanja (Znamenje, Stava): »Ob mene lezi in zazri se v noč, v vesoljnem dnu se. upanje utrinja. Okoli naju stare rabe moč živi, in vendar: nekaj se spreminja. Cas sega v večnost kot v človeka meč. Nastaja strah, preprosta srčnost zginja, kar sva bila, ne bova nikdar več, predobro veva: nekaj se spreminja.« Nato se zvrstijo pesmi, ki že vsebujejo prve elemente groze, nastale iz usoda-polne odločitve: tu najdemo čustvo zbeganosti zaradi popolne in slepe predaje novemu dogajanju, ki se velikokrat zdi brez smisla celo tistim, ki so se zanj odločili. Ne morejo si kaj, ustavljajo se in obračajo svoj pogled v milo in znano preteklost: »Molk je sesul globine, Bog je ustavil strašne mline za trenutek ali dva.« »Daj Silni, preden pojdem v boj, da kriknem za slovo v obzorje tako kot Jozue: sonce stoj, in mesec stoj, postoj vesolje! Daj, da ustavim mili čas ...« A smrt preti: »Samo korak je v neskončno temč zagorski zvonovi premilo pojb ...« In pa divje presledje dogodkov, ki ne pušča časa za razmišljanje in postopno, neboleče uravnavanje človekove notranjosti z novim, temveč samo žene in žene tiste, ki so se odločili, v nova dejanja in okoliščine ter jih duševno trže in mesari. Zato so te pesmi kratke in nedokončane, hipni izraz zbeganosti in groze pred vsem prvinskim, ki je navalilo na človeka in ga sili v neprestano odprtost in čuječnost: »In že sem neugnani del prvine, na vse strani neba sproščena sila ...« Zmedenost diha tudi iz kurioznih verzov: »V svetlobi noč, v prostoru tiger časa in v mojem srcu ptica pelikan ...« Potem se zrvstijo streli in usodna smrt: »Streli se rušijo, trga se plaz, krinka je padla, smrt gleda v obraz ...« Edina gotovost, ki je pesniku dana v tem strašnem vetru zgodovine, je tovarišija ljudi, ki so se zbrali z njim in ki so mu postali bližnji od vseh prejšnjih zvez. Z njimi pije zdravico in jih takole nagovarja: »Mili bratje .. .« V naslednjem obdobju pesnik preraste prvo, nepričakovano grozo in zbeganost, njegov izraz se umirja in postaja širok, epski. Dogajanje se spreminja v zgodovino. Toda že se pojavlja nova napetost. Začenja se diferenciacija zaradi posebnega pesnikovega izhodišča. Kocbek začenja sprejemati nase svoje osebno poslanstvo, ki se loči od tistega vseh ostalih. Sam postaja središče nekega posebnega, skritega dogajanja, ki je izmed vseh ljudi znano njemu samemu. Pesem postaja razmiš-Ijujoča in spoznavajoča. Prečudne in nenavadne so spoznave, ki vstanejo skrivnostno v pesnikovem srcu. Prečudne in skrivnostne, vendar pa v svojem totalnem protislovju resnične. Uveljavlja se dialektični zakon enotnosti protislovij. Takole pravi v pesmi »Ognjena noč«: »Ta noč je velika, ta noč je moja, ali bom zgorel in se rešil ali pa ostal in jecljal do smrti.« V naslednji, čudoviti, »Roki«, izpričuje globoko dialektiko verovanja v našem spreminjajočem se času: »Vera in nevera sta bili en sam plamen, vzdigoval se je visok in vroc.« Totalno predanost ljubečemu Bogu izpoveduje naslednja »Tarča«, ki pa hkrati razlaga psihološko-dialektično dejstvo, da bi se človek rad Bogu približal in mu obenem ušel: »kam naj ubežim pred teboj, skrivnostno zrklo?« Slede pesmi, ki obravnavajo tragiko neprestane, grozeče smrtne nevarnosti in smrt mladega življenja: »Smrt«, »Mesečina«, »Mesec s kolobar-jem«, »Smrtne ure«. Med najboljšimi v zbirki so: »Razpelo na polju, ki govori o razdejanju, povzročenem v človeških srcih z bratomorno vojno, »Tri- je modri«, ki je najbrž sploh osrednja pesnitev zbirke, saj se v njej pesnik izpoveduje glede svoje odločitve, da bo pričeval do konca. Boltežar je pesnik sam, Miha in Gašper pa sta najbrž tovariša iz partizanščine, ki pa sta vsak po svoje sledila različnim poslanstvom. V »Pritrkavanju« se pesnik spomni nazaj v mirne in stare čase in epsko zopet zazveni vsa sprememba, ki se je odigra-, la v slovenskem narodu. V »Igri« najlepše pride do izraza dialektika protislovij, rojena iz narodnoosvobodilne vojne: »Kdor je ril pod zemljo, hodi po nebu, in kdor je govoril na trgu, jeclja v sanjah, kdor je spal na senu, poveljuje brigadi, in kdor je tiho drvaril, kar naprej sprašuje, kdor je znal Homerja, gradi bunkerje, in kdor je jedel v Parizu, si rezlja žlico, pivec liže roso, pevec posluša tišine, ministrant nastavlja mine, skojfuh zbira rane, hlapec je zvezdogled, strahopetec bombaš, pesnik mulovodec in sanjač telegrafist in zapeljevavec deklet je. Varen vodič.« Neznanska sprememba je segla med ljudi same od najvišjih do najmanjših in popolnoma zamešala vloge, kakor jih premore samo zgodovinska ura. Edino pesnik je ostal, kar je bil: »vsi so v meni kakor v mladi materi.« Tudi v tem je dialektika, saj bi tudi zanj pričakovali ne vem kakšno čudežno spremembo. A ne varajmo se, v naslednji pesmi »Po mitingu« nam že pripoveduje, da je: »V eni uri napravil glasno pot, ki jo v tišini hodijo stoletja«, ko je govoril ljudem na mitingu. Toda čeprav je s svojimi besedami izzval sprememb, kakor to delajo stoletja, vendar na dnu samega sebe čuti, da so to bile same fraze, saj čuti domotožje po eni sami besedi, in sicer neizrekljivi, čuti, da bi bilo bolje, če bi bil molčal in raje ljudi poslušal. Saj je vedno tako: z vsako izrečeno besedo izpričujemo resnico, a se obenem lažemo, saj nikoli ne znamo izpovedati vsega, kar leži na temelju izvora naše izraznosti. Medtem pa začenja pesnik v »Požgani vasi« Že videvati grozi preko ramen. Polagoma, razvojno se mu pričenja približevati skriti pomen dogajanja, a ne prej, preden se je popolnoma bivanjsko predal skrivnostnim tokovom zgodovine. Spoznavo mora iskati prav tam, kjer je mislil, da je ni, resnico v najbolj neverjetnem: »če hočem v bližino, moram v mesečino, in če hočem v resnico, moram na repatico.« Ta osnovni zakon dialektike ga razrešuje in ga obenem skrivnostno postavlja v vse središče dogajanja, kakor to izraža v naslednji »Temi«, ki zazveni skoraj preroško. V naslednji skupini pesmi obravnava prav značaj in pomen spoznave, katero je ugledal grozi preko ramen. Toda namesto imena in postave nam pred oči pričara vedno hitrejše zaporedje, dialektičnih nasprotij. Tisto, kar hoče povedati, je »Neznanka«, ki je »sneg na moji vroči dlani, ki pade tiho in ga že ni več.« Podobno najdemo v pesmih »Litanije« in »Jesenski čas«, »Mavrica «in »Zaliv« .Komaj se zdi, da je pesnik ujel resnico, postavil dokončno trditev, spoznal pomen svoje dogodivščine in vseh protislovij, že se iz nje izvije, prav njeno nasprotje, ki pa tudi nima obstanka. Trudoma, skoraj mukoma se ji eksistenčno približuje, ne meneč se več za svoj lastni jaz, žrtvujoč samega sebe v »Nočnem obredu«, tako da bi bežeči resnici postavil po robu energijo tlenja svoje lastne eksistence : »Padam na ogenj, na sladko tlenje, postajam dišava.« Zdi se mu, da bi samo z uničenjem enega izmed obeh tečajev dialektičnega nasprotja (svojega lastnega jaza) razočaral skrivnostno menjavanje in odkril zadnjo resnico. Samega sebe ji postavlja po robu v »Prijateljici«, toda v naslednji »Uspavanki za dnevno rabo« pravi, da ga je neprestano premikanje utrudilo in je ostal brez moči: ALEŠ LOKAR (Konec prihodnjič) BresKve zastonj in po ulici Dne 12. avgusta so pripeljali v Verono je slaba, cene zelo nizke. Ne smemo pa 200 traktorjev s prikolicami, naloženimi -z misliti, da so take krize kot letošnja z breskvami. Začeli so jih razdeljevati za«, breskvami mogoče samo v »kapitalističnih« slon j vsem mimoidočim, med katerimi je bilo mnogo tujih turistov, ki so se z velikim veseljem obložili s slastnim sadjem. Traktoristi pa so tudi mnogo stotov breskev razmetali po glavnih ulicah, kjer so jih traktorji in različna vozila zmečkala. Kmetje so potem s traktorji nekoliko demonstrirali in se vrnili domov. Presodimo brez strasti celotno zadevo! Verona je najvažnejše središče proizvodnje breskev. Na drugem mestu je Ravenna. Letošnji pridelek breskev okoli Verone cenijo na dva in pol milijona stotov, medtem ko je lani pridelek znašal en milijon in osemstotisoč stotov. Letošnji pridelek je za toliko višji, ker so breskve izdatno obrodile, a tudi zaradi novih nasadov. Prodaja breskev je bila pri začetku normalna, normalen tudi izvoz — predvsem v Nemčijo, — potem pa so prišle na trg take količine breskev, da jih nista mogla prevzeti potrošnja in izvoz. Medtem ko je bila na potrošnjem trgu cena za kg breskev 120 -140 lir, so proizvajalcem plačevali 10 lir in celo tudi samo 7, večkrat pa so breskve sploh ostale neprodane in so jih kmetje vozili- domov za prašiče. To je proizvajalce razburilo do razdivjanosti in obupa ter so nastopili, kot_ je opisano zgoraj. (Z nastopom so dosegli, da so še potrošne cene takoj znižale za 40%). Kdo je kriv takih razmer? Kar priznajmo: Predvsem proizvajalci sami, ker niso organizirani, da bi sami razpolagali s proizvodnjo. Tmeli bi lahko svoje tovarne za marmelado, za sadne sokove, za sušenje itd. Krivi so nadalje trgovci, izvozničarji in predelavna industrija, ki želijo hitro o-bogaiteti in so jim take tržne razmere ljube- Krivi so nadalje tržni komisarji, ki dovoljujejo take razlike med nakupnimi in prodajnimi cenami. Veliko krivdo imajo tudi od države nastavljeni kmetijski stro-kovnjaki, ki ne odsvetujejo urejanja novih sadovnjakov, dokler ni zagotovljena oddaja. Končno je kriva državna uprava, ki dovolj ne urejuje, podpira in nadzoruje razvoja gospodarstva. Zal jc mogoče, da bo letos tako kot z breskvami tudi z drugimi sadeži: pri sadjarstvu še s hruškami in jabolki, katerih proizvodnja se je prehitro dvignila. Trenutno imajo kmetje tudi težave s krompirjem, ki je letos izredno dobro obrodil in ga imajo nekateri tudi 2 in trikrat toliko kot druga leta. Prodaja krompirja državah. V Jugsolaviji je dovoljena zasebna žganjekuha, a kljub temu ostanejo mnoge češnje neobrane na drevesih, odkupne cene za jabolka so bile že samo 5-7 dinarjev za kg, breskve pa so tudi že metali v obcestne jarke, ker ni bilo odkupa, medtem ko ni bilo sadja v letoviških krajih, kot Kobarid im Bovec, ter mnogo premalo rti pa predrago v delavskih središčih. Končno pa lahko zabeležimo zanimivo dejstvo v zvezi z demonstracijo bresikvar-;ev v Veroni; kmetje so nastopili s traktorji. Z 200 traktorji bi lahko zaustavili promet še v večjem mestu, kot je Verona. Vsaj 8 križišč bi lahko blokirali, vsako s 25 traktorji. In če bi nastopili še z večjirp številom traktorjev? Do letos nismo mogli smatrati kmetovalcev za revolucionarce, ker so 'bili po svojem bistvu pohlevni, glede uveljavljanja svojih zahtev starokopitni: izglasovali so kakšno resolucijo in vse je ostalo pri starem. Letos pa doživljamo, da so velike kmečke mase nastopile v Franciji že večkrajt s traktorji in uveljavile svoje zahteve. Isto se pojavlja sedaj v Italiji. Mogoče pa bodo ravno traktorji prisilili kmetovalce, da si ustanovijo kmečki sindikat, ki bo predstavljal s traktorji u- darno in obrambno silo, kateri bodo kos j kokoši, več prašičev in da oprtajo več te-samo tanki. I let in mlade živine sploh. Mlekarski izdelki na razstavi v Parizu Na vzorčnem semnju v Parizu so bili lani mlečni izdelki, posebno siri, raztrešeni po različnih stojnicah, letos pa so jih združili v posebnem salonu mlečnih izdelkov. Obiskovavcev je bilo zelo mnogo in mnogi so želeli različna pojasnila o pripravi mlečnih izdelkov in drugem. Obiskovavci so se lahko seznanili z obilico različnih slado'e-dov in pokušali so lahko najrazličnejše vrste sirov. Obiskovavcem na razpolago je bil tudi naslednji recept za napravo posebnega »mlečnega koktaila«: V pol litra mleka primešaj 50 gramov orahu posnetega mle-ka, eno žlico zmletih mandljev, 3 žlice sveže smetane in eno žlico medu. Dobro premešajte doma in videli boste, da je ta koktail pravi nektar za bogove. Na razstavi so bili v posebnem pavilijo-nu tudi nefrancoski mlečni izdelki, med katerimi je bilo precej italijanskih. Poseben lepak je vabil goste, naj uživajo tiste italijanske trde sire, katerih v Franciji še ne izdelujejo. Povečan uvoz zrnate krme V prvih 4 mesecih tega leta je Italija uvozila nad 11 milijonov stotov zrnate krme, to je koruze, ječmena, ovsa in rži, v primeri z 8 milijoni stotov v istem času lanskega leta. Letošnji potrošek za ta u voz je znašal 42 milijard lir, lansk: 28. Povečanje uvoza teh krmil kaže na to, da v Italiji hočejo prirediti več mesa in da zato z uvoženo krmo redijo več piščancev in Kakšna bo letos vinska letina? Lanska vinska letina v Italiji je bila re- koli: grozdja mnogo in zelo zdravo. Tako kordna, to je naj višja v vseh časih, odkar je bilo julija meseca, a danes ni tako. Ne-Italiji gojijo vinsko trto. Pridelek je zna- kaj škode je povzročila toča, precej kise- PŠENIČNA LETINA V ITALIJI Neposredno pred žetvijo so cenili italijansko pšenično letino na 84-85 milijonov stotov, ki bi z ostanki prejšnjega 'leta kri-' ča. Pridelek cenijo za 18% nižjega od lan- šal 69.5 milijona hi. Kakšna pa bo lotos vinska letina? Natančnega odgovora na to vprašanje ni mogoče dali, ker je do trgatve še daleč iin se v tem času še lahko vse mogoče pripeti. Danes lahko odgovorimo samo na vprašanje: Kako kaže vinska letina sedaj? V posameznih pdkrajinah Italije kaže, da bo vinska letina v vsakem slučaju mnogo slabša od lanske. Niso pa v tem oziru vse pokrajine enake. Severna Italija je trpela precej zaradi zimskega mraza in pe-ronospore, ki je bila v nekaterih pokrajinah Lombardije tako huda, kot je ne pomnijo. Računajo, da bo pridelek za okoli 11% manjši od lanskega. Poleg tega pravijo, da se bo trgatev zakasnila, ker je trla pozno pognala. Srednja Italija s Sardinjo kaže danes na letino, ki bi bila za malenkost boljša od lanske ali pa vsaj enaka. V južnii Italiji je trta najbolj trpela od peronospore, marsikje pa je napravila precejšnjo škodo to- la potrebo po krušnem žitu. Ob pričetku mlačve so gospodarstveniki dvomili v navedeno količino in so jo začeli nižati na 80 milijonov stotov in še manij. Trenutno računajo, da bo končna številka pridelka 78 milijonov stotov, kar bo nekoliko premalo za kritje notranje potrebe. skega leta, na Siciliji pa kar za 22%. Ce upoštevamo stanje v vsej državi, bi bil letošnji pridelek grozdja za 12% slabši od lanskega in bi znašal pridelek vina pkoli 60 milij. hi. Ostanke od lani so cenili konec julija na 18 milij. hi. V naših krajih je kazala trta kot še nl- Ijak ali grozdni črv, proti kateremu so trte premalo zavarovane; največ škode pa povzroča oidij. V našem listu smo svetovali še vsaj eno škropljenje in žveplanje v začetku avgusta. Takrat bi nastopili tudi proti drugemu rodu kiseljaka. Vse to bi bi'o koristno tudi še danes. Vse kaže, da se bo tudi pri nas trgatev zakasnila. LETOŠNJI PRIDELEK SVILODOV Računajo, da znaša letos pridelek svilo-dov - zapredkov okoli 4 milijone 700 tisoč kg ali približno 12% manj kot lani ( 1962). Ta vpadek svilodov pa ni odvisčn od skrčene kobčine nastavljenega semena, marveč od mrzlega in mokrega vremena med rejo. Cena: okoli 1.000 lir za kg svežih zapredkov. RADIJSKO IZŽAREVANJE IN RASTLINE Poskusi v Brookhaven Laboratory so !o-kazali, da so gozdovi zelo občutljivi do ra dijskega izžarevanja Posebno so občuti ji vi hrasti in iglavci, že pri majhni radioaktivnosti spremenijo obliko listov in umrejo. Grmičevje in trave niso tako občutljive, še manj pa mahovi in lišaji. Torej ista radioaktivnost, ki grozi ljudem, lahko spremeni ali uniči astline, ki so potrebne za obstoj človeka. T) ciogusfu p taci cfucijsefirni (elt lt. B. Navzočnost hitlerjanskih opričnikov je opogumila tudi fašiste. Pavolini je po radiu iz Miinchena zopet pozival, naj »tovariši strnejo vrste«. V vojaške brigade vključeni bataljoni črnosrajčnikov so spel prepevali »Giovinezza« in niso hoteli zamenjati svojih srajc z vojaškimi. V tem avgustovem kaosu so se začela tudi različna diplomatska tipanja na levo in desno. Zunanji minister Guariglia je že v prvih dneh avgusta poskušal navezati stike z Anglo-Američani. S tem diplomatskim poslom je poveril Beria generalnega konzula v Tangerju in legacijskega tajnika v Lisboni markiza Lanza d’Ajeto. V Švici je iskal stike z zavezniškimi poverjeniki znani tovarnar Alberto Pirelli. V Rimu samem so se italijanski in zavezniški diplomati srečavali na poslaništvih, ki so bila akreditirana pri Vatikanu. Precejšnjo vlogo pri posredovanju teh stikov je imel tudi spretni svetnik jugoslovanskega po-s'aništva pri Vatikanu msgr. Moscatello, dalmatinski Hrvat. Vse te tenke zveze pa niso bile kaj prida učinkovite. Preveč je bilo takih emisarjev, premalo uglednih in s prenizkimi opolno-močji, da bi jih sprejela Eiscnhovver ali Churchill. Po drugi plati je pa morala italijanska vlada še vedno kazati »zavezniško« lice do Hitlerja. Nemški diktator je po odstavitvi Benita Mussolinija kar besnel. Badoglio ga je skušal potolažiti s predlogom, da se sestane s kraljem Viktorjem Emanuelom. Hitler je baje odgovoril, da se ne mara srečati s tistim »pritlikavcem«. Pač pa je prišlo 6. avgusta do znanega sestanka med Nemci in Italijani na postaji v Trbižu. Rajhovski zunanji minister Ribbentrop in načelnik glavnega stana maršal Keitel v oklopnem vlaku, s protiletalskimi topovi na strehah vozov. Ko sta se pripeljala v navadnem vlaku na postajo zunanji minister Guariglia in general Ambrdsio so ju sprejeli kordoni esesovcev, ki so obkolili ves kolodvor široko naokoli. V hladnem razgovoru je minister Ribbentrop opomnil italijanskega kolego, da bi bil potreben sestanek Hitlerja s kraljem in prestolonaslednikom za dokončno koordinacijo nemško - italijanskih vojnih sil. Guarig'ia je pa prav dobro vedel, da bi ju radi Nemci dobili v svoje roke kot talca za Mussolinija, ki je že bil interniran na otoku Maddaieni. S trbiške-ga sestanka so sc odpeljali oboji odposlanci precej ozlovoljeni. Prav na Veliki šmaren je prišlo do zadnjih vojaških razgovorov med zaveznikoma, in sicer v Bologni. Z obeh strani so e ga udeležili samo generali z namenom, kako ustaviti ofenzivo sovražnikov na Siciliji. Tu so pa govorili eden mimo drugega, s prikritimi mislimi in načrti. Sicilija e bila že naslednji dan vsa v anglo-ameriških rokah. Italijanska vlada je morala pohiteti, da pride do premirja in je zatorej poslala na skrivaj generala Castella-na v Lizbono. Kesselring je pa vedno bolj utrjeval obrambno črto pri Salernu in na Cassinu in ni kljub skupnim vojaškim razgovorom prav nič več računal na italijanske čete. Hitler je obenem že ukazal polkovniku Skorzenyju, naj osvobodi Musso- linija, da ga postavi na čelo republikanske vlade, ki naj bi bila protiutež badogliev-ski. Na tak način sta se nekdanji zavezniški državi skušali izigravati. Vendar se je nekaterim jasnim glavam pokazala edina pot osvoboditve izpod Hitlerjevega škornja. V noči po sestanku generalov v Bologni v rimski palači Caprara so se zbrali na posvet nekateri ugledni pro-tifašisti, ki so prišli iz ječ, im načelnik italijanske obveščevalne službe general Car-boni. Mnenja so bila soglasna: doseči premirje z zavezniki in se pripraviti na vojno z Nemci. V glavnih potezah so se tudi do. menili za splošni ljudski odpor z atentati v mestih in z partizansko gverilo v gozdovih. V dnevnem tisku se že začne opažati bolj odločen protifašistični poudarek. Denarne naložbe fašističnih prvakov po raznih bankah je vlada že 20. avgusta zaplenila. Odstavila je večino fašističnih pode. štatov in je začela tudi zapirati vidnej-e fašistične osebnosti. Le v naših krajih so brneli črnosrajčniki skoraj vso prejšnjo oblast v svojih rokah. Upadel pa je pogum tudi njim, ko je tiskovni urad Stefani razglasil 25. avgusta, da je zadnji tajnik fašistične stranke »zlata medalja« Ettore Muti umrl v okolici Rima. V resnici so ga karabinjerji. ustrelili na begu. tem dejanjem je bil dokončno porušen most med nastajajočo T tal i jo in fašizmom-hi tleriz-mom. Prve dni septembra so nemške vojaške obhodnicc čudno gledale rešilni voz Rdečega križa v pristanišču Gaete. Pristala je podmornica in iz nje so prinesli kot mumijo povezano truplo. »Ponesrečen letalec«, so pojasnili poveljniki nemške patro-le na njegovo vprašanje. Obvezani pilot pa je bil v resnici ameriški general Taylor. (Dalje) Sodne obravnave, bodisi v Moskvi proti Wynneju in Penkowskemu, bodi v Londonu proti atomskim vohunom ali v drugih prestolnicah, dokazujejo da je tajna vojna v polnem razmahu. Države izdajajo za tajno vohunsko službo izredno visoke vsote, ki presegajo letne proračune malih držav. Samo za primer navedimo, da je lansko leto postavila sovjetska vlada v tajni proračun za obveščevalno službo nič manj kot 625 milijard lir. Za Rusi ne zao tajata dosti tudi obe zapadni velesili. Z mfijardami je seveda mogoče pristaviti na noge tudi celo armado vohunov ali v modernem izražanju »obveščevalcev«.. Vzhodni blok jih ima baje kar milijon na podtalnem delu proti zapadnim državam. Dosti manjše ne bo tudi število zapadnih agentov proti vzhodu. Nekateri menijo, da so ti vohuni idealisti, ki služijo domovini. Povejmo pa kar naravnost, da delajo boljši »špijoni« z redkimi izjemami, ki potrjujejo pravilo, le za denar; manjše vrste »obveščevalcev« pa iz neke polzabite ideologije. Pravijo, da »jim gre za stvar«. Za to besedo »stvar« se pa skriva dolga vrsta sebičnih nagibov, včasih celo osebna maščevanja. Leta 1945, ob koncu druge vojne, je svet začel - živeti v utvari, da je zavladal večni mir. Mir je bil zapisan samo na pa- Atašeji, mojstri in ..zeljnate" glave pirju, v resnici se je pa šele začela tajna I vojna brez armad, tankov in atomskih I bomb. Na njih mesto so začela vojna ali ,v blagozvočju imenovana »ministrstva za narodno obrambo« pošiljati drugačne c-dirvice, ki imajo nalogo v sosednih državah vohuniti in obveščati »domovino« o sosedovih vojnih pripravah. 2e po drugi svetovni vojni so države poslale troje vrst ljudi v prve jarke tajne vojne. Najbolj vidni, a tudi z najvažnejšimi nalogami so poverjeni vojaški atašeje ali dodeljenci. Visoki častniki so dodeljeni poslaništvom kot vojni izvedenci. Za svoj položaj so dobro izvežbani v posebnih šolah. Njih naloga je budno opazovati voja-ško pripravljenost države, pri kateri so poverjeni in koordinirati vsa poročila svojih tajnih obveščevalcev. Druga vrsta vojakov v tajni vojni so samostojni agenti; to so mojstri v svoji službi in imenitno plačani. Po navadi delajo tudi za dva gospodarja. Taki mojstrski vohuni so bili Mata Hari, Cicero in Canaris pri Nemcih. Danes je ta tip vohunov skoraj izumrl. Ohranil se je pa tip osrednjega obveščevalca - mojstra, ki zbira poročila nižjih. Obveščevalne službe sc poslužujejo raje takozvanih »zeljnatih« glav. To so ljudje vsakdanje vrste, brez vsake priprave za vohunsko službo. Glavni agenti ali »mojstri«, po navadi vratarji ali sluge poslaništev izprašujejo za male usluge najrazliČ-rejše ljudi o vseh mogočih zadevah. Polagoma nauče »zeljnate« glave, da. same prinašajo poročila. Nazadnje jih pa zbirni vohun priveže nase z dokazi o napakah iz njih intimnega življenja. V strahu, da ne pridejo njihovi grehi na sonce, se zeljnate glave popolnoma predajo mali vohunski službi. Te vrste ovaduhov je na tisoče. Iz njihovih poročile sestavijo na vohunskem središču, tudi s pomočjo elektronskih strojev, celotno sliko o vojaškem ali političnem položaju dežele. Običajni državljani se niti ne zavedamo, kakšne šahovske poteze in udarci letijo na levo in desno v »vojni v senci«, ki pripravlja vojno na soncu s pomočjo atašejev, »mojstrov in zeljnatih glav«. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago l.egiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 * I’ <) li I TV I ** R K G L E I> Lestvica uspehov na naj večjih kolesarskih dirkah na svetu: Tour in Glro Samo Anquetil lahko boljši od Coppija Strokovnjaki menijo, da sta Toiir do France in Giro d’ 1 talia največji kolesarski dirki na svetu. Svetovni prvak hi torej moral biti kolesar, ki je na teh dveh etapnih dirkah dosegel najboljši uspeh in ne. zmagovavec samo one tekme, ki je na sporedu /daj tu, zdaj lam. Znano je, da se kolesarji lako na Touru kol na Giru kosajo na vseh poljih, zdaj na ravnini, nato v planinah, zdaj na valovitih terenih, nato v dirkah na kronometer. Ogledali si bomo uspehe posameznih kolesarjev na teh dveh velikih dirkah; seveda bomo tako Tour kol Giro razdelili v predvojni in v povojni del. Združili bomo tako obe lestvici, da dobimo končni vrstni red. Najboljša kolesarja predvojnega dela v Touru de France sta Frantz (2-2-fT) in Garrigou (1-3-2), ki imata 16 ločk (uspehe smo ocenili s 5, 3 in I točko). Frantz je dvakrat zmagal, bil pa tudi dvakrat drugi, Garigou pa je samo enkrat zmagal, bil trikrat drugi in dvakrat tretji. Takoj za njima pride Belgijec Thvs (3-0-0), ki ima 15 ločk. Na četrtem mesili najdemo Francoza Magnea (2-I I), ki je nanizal 14 ločk, na petem pa Lcduegua (2-1-0) in Botlccchio (2-1-0), ki imata vsak po 13 ločk. V povojnem delu sc je najbolj odlikoval Franco/. Jacgues Anguclil, ki je dosegel štiri zmage in eno tretje mesto ter zalo nabral 21 ločk. Drugi je njegov sorojak Luison Bobet (3-0-1), ki ima 16 ločk, Iretji je Fauslo Coppi (2-0-0) z 10 točkami. Na četrtem mestu najdemo trojico Bartali, Kublcr, Bahamontes ll-l-O), ki je nabrala 8 točk. Skupna Icslvica »Tour de France« je naslednja: I. Anguetil 21, 2. Bobet. Frani/, in Garrigou 16, 5. . Thys 15, 6. Magne 14, 7. Ledueq in Botlcchia 13. Od omenjenih kolesarjev nastopa danes samo še lacgucs Anguclil, ki ima lako možnost, da poveča še naskok, Kaj pa Giro dTtalia? V predvojnem delu je bil daleč najboljši Alfredo Binda, ki je bil petkrat prvi in enkrat druei ler je tako osvojil 28 točk. Na drugem mestu je Brunero (3-2-1), ki je nabral 22 točk, na tretjem Gale.lt i (3-1-0), ki jih ima 18, na četrtem Girardengo (2-1-0) in Valclti (2-1-0), oba s 13 točkami. V povojnem delu je prevladoval Fausto Coppi, ki je dosegel štiri zmage in dve (lruiTi mesti, ler lako nabral 26 točk. Drugi v lestvici je Fiorenzo Magni (3-2-1), ki je nani/al 21 ločk, Iretji pa Gino Bartali (1-3-0), ki ima 14 točk. Na četrtem mestu ic Charlv Gaul (2-0-2) z 12 točkami, na petem pa dvojica Hugo Koblet (1-2-0) in Jacques Anquetil (1-2-0), ki imata vsak po 11 ločk. Skupna Icslvica Gira dTtalia je naslednja (tako Coppi kot Bartali sta nabrala v predvojnem času nekaj (očk, in siccr Coppi 5, Bartali pa kar II): I. Coppi 31, 2. Binda 28, 3. Bartali 25, 4. Bru-nero 22 in 5. Magni 21. Od omenjenih kolesarjev samo Anguclil (II ločk) in Bahnamion (10 točk) lahko dosežeta Se večje uspehe. Zbrali smo obe lestvici in dobili naslednji vrstni red: 1. FAUSTO COPPI (7-2-0) 41 točk 2. GINO BARTALI (5-4-1) 38 točk 3. JACOUES ANOUETIL (5-2-2) 32 točk 4. ALFREDO BINDA (5-1-0) 28 točk 5. BRUNERO (3-2-1) 22 točk 6. FIORENZO MAGNI (3-2-0) 21 točk 7. CHARLY GAUL (3-0-4) 19 točk 8. LOUISON BOBET (3-1-1) 19 točk 9. GALETTI (3-1-0) 18 točk 10. KOBLET {2-2-1), GARRIGOU (1-3-2) in FRANTZ (2-2-0) 16 točk Fausto Copni ic torej najboljši kolesar vseh časov, saj je zmaeal dva Toura in pet Girov. Trd nasprotnik ie bil Gino Bartali, vztrajni kolesar in liubiteli gorskih vzponov. Na tretjem mestu najdemo Francoza ,Tacquesa Anquet'la. ki je edini še nastopajoči kolesar, ki je še v polni moči (Gaul že odpoveduje). če bo Francoz osvojil, kar strokovnjaki mislijo, še dve zmagi se bo tako vsidral na prvo mesto in težko ga bo izpodriniti. Anque-til misli drugo leto zmagati na Giru dTtalia in na Touru de France. Če mu bo to uspelo, bo osvojil častni naslov najboljšega kolesarja vseh časov. V resnici pa to ne bo res, ker je Fausto Coppi zmagal v več klasičnih dirkah ter postal tudi svetovni prvak v cestni vožnji, anguetil pa se dozdaj 'e ni izkazal na tej dirki. Žeja, žeja... Vsi živi organizmi potrebujejo v prvi vrsti dosti tekočine za svoj življenjski obstoj. Najbolj je navezano na uporabo vode človeško telo. Vsakdo občuti to potrebo na lastni koži zlasti v poletnih mesecih. Človeško telo obstaja namreč v treh petinah iz vode. če izgubi samo en odstotek te količine, sc pojavi žeja. Pri močnem potenju odda telo 5 do 8 odstotkov vode, kar povzroči človeku že neznosen občutek žeje. čc pa je telo zgubilo 10 odstotkov svoje normalne vodne količine, je že smrt blizu. Pri navadni temperaturi more človek vzdržati samo 10 dni brez pijače, nato umrje v hudih bolečinah. Naša dnevna potreba po tekočini znaša poldrugi liter. V našem podnebnem pasu porabi človek najmanj v sedmih tednih Ioliko, kolikor tehta. Pomanjikanje po naravi določene tekočine v telesu ne povzroča samo žeje, ampak vpliva 'kvarno tudi na možgane ter na izločevanje telesnih žlez. Človek ne more več izrabiti svojih duševnih in telesnih zmožnosti. Telo zahteva v takem slučaju, da mu dovajamo še več tekočine, v kakršnikoli obliki. Žejo pa ne povzroči samo potenje in gibanje mišic, marveč tudi vsak možganski napor in tudi veliki čustveni napori. Kdo ne ve iz lastne skušnje, da je v veliki žalosti rad segel po kozarcu vina, »ki vtopi vse skrbi«. Ni pa morda še prišlo do zavesti zaljubljencu, da tudi ljubezen povzroča velikansko žejo; prav iz zigoraj o-značenih psiho - fizioloških vzrokov. Veselje, žalost pa še marsikateri drugi vzrok je tudi za Slovenca »titulus bibendi« in če ga ni, je pa običajno tisti, ki se glasi: »Le dajmo ga, saj nima kosti.« Pa pustimo psihološko razmotrivan je o žeji in se vrnimo k fiziološki potrebi po pijači. švicarsiki alpinisti so delali poizkuse s skromnim dovajanjem vode. Pri plezalnih turah so popili po 6 decilitrov vode. En dan je šlo, potem pa ne več. Angleški alpinist Hillary, zmagovalec Mont Everesta, je prišel do zaključkov, da je za skrajne napore potrebna velika količina tekočine. Članom svoje odprave na Himalajo je odmeril najmanj po 5 litrov brezalkoholnih tekočin v vseh Oblikah. Vsi plezavci so se ohranili v dobrem stanju kljub neverjetnim naporom. Iz vsega tega sledi, da je treba žejo gasiti, čim jo občutiš. Najboljša je voda, da se držimo starega pregovora. Potrebne so pa tudi druge tekočine, če jih po pameti piješ. Kaikor lačni, lako tudi žejni človek ne more prenašati telesnih in duševnih naporov. ZEMA IN BOM OB POVRATKU S POCITNIC Mnogo je govora o poletnih počitnicah in vsako dekle misli že nekaj mesecev prej na dneve, ki jih bo preživela pri morju ali v hribih, na koncu pa počitnice, naj si bodo dolge ali kratke, v trenutku minejo. Seveda sc je potem težko sprijazniti z mislijo, da bo treba spet leto dni živeti mirno ali razgibano vsakdanje življenje. Prvi nasvet, ki vam ga v tem pogledu dajemo, je ta, da se ne smemo zanašati na to, da lahko podaljšamo počitniško vzdušje, tudi ko se vrnemo s počitnic. Dekle, ki prihaja vsa zagorela z morja, se bo z nejevoljo odpovedala odprtim oblekam in jih zamenjala z enostavnejšimi, tudi zaprtih čevljev in nogavic se. bo težko privadila. Vendar je potrebno, da se čimprej prilagodimo mestnemu življenju. Odpovejmo se raznim nenavadnim pričeskam in shranimo za drugo leto razne živobarvne ogrlice, uhane in zapestnice, ki so tako lepo pristajale oblekam na plaži, a na mestnih ulicah bi se gotovo zdele zelo kričeče. Isto lahko napravimo s coklami in obutvijo, ki smo jo nosile za na kopanje. Vse to pa vas ne sme užalostiti, ker se vam bo zagorelost vseeno poznala. Med počitnicami sc ponavadi sklepajo na morju ali v hribih razna prijateljstva, dajejo se številne obljube, ob povratku domov pa se razna prijateljstva pretrgajo. Mnoga dekleta si najdejo lanta na plaži, mnogo stvari jim obljublja, ko pa se vrnejo v mesto, niti ne odgovorijo na njihova pisma. Vsem tem dekletom priporočamo, naj nikar ne skušajo iskati omenjene fante in naj mislijo nekoliko treznejše: če mladenič, ki je prej vztrajal po ure in ure, da je neko dekle naučil plavanja, če jo želi videti, bo on prvi, ki bo skrbel, da jo bo našel. Isto lahko rečemo za fanta, ki je dekletu obljubil, da ji bo pisal, če pa te obljube ne izpolni, naj dekle ne. upa, da je morda izgubil njene naslov in mu ga zato pošlje. Ra- zočaranje, ko bi kljub temu ne prejela odgovora, bi bilo na la način še večje. Če srečamo po mestnih ulicah prijatelja s počitnic, se nikar ne obnašajmo lako, kol bi bile šc vedno na morju, v bližini juke-boxa, ampak pogovarjajmo se resno. Preden pa nekaj sklenemo, razmislimo preudarno, da se ne bomo pozneje kesale. Drugo, na kar bi vas hotele spomniti ob povratku s počitnic je tole: počitnice, bodisi, da ste. bile tri mesece na križarjenju po morju ali samo en teden v kraju, ki je oddaljen samo 30 km od vašega doma, so osebna stvar, ki je lahko za vas zelo važna, za druge pa je brez pomena. Zalo nikar ne skušajmo na dolgo pripovedovali vsem ljudem, ki jih poznamo, o številnih krasotah, ki smo jih imele priliko videti med počitnicami. Prav tako ni lepo pretiravati v pripovedovanju in podaljšati naše počlnice samo zalo, da bi bili drugi nevoščljivi. Kdor je n. pr. preživel dva tedna pri morju in jih ob povratku hoče spremeniti v 2 mesečno križarenje po morju, nas ne bo samo dolgočasil, ampak bo tvegal, da ga kdo, ki je preživel počitnice 2 m oddaljen od njega, izdal in izmišljena zgodba gre potem po vodi. So nekateri, ki imajo navado pisati razglednice vsem znancem in prijateljem in ikzoriščajo vsako najmanjšo premikanje iz kraja v kraj, zalo ponovno pišejo in pišejo. To je pretirano. Slabše pa je ob povratku spraševati omenjene ljudi, ali so prejeli njihove razglednice. Kdor se namreč hoče zahvaliti za razglednico, se bo sam zahvalil, če pa tega ne stori, se nc smemo užaliti. In še zadnji nasvet, ki je namenjen predvsem tistim, ki so preživeli počitnice v inozemstvu in se jim zdi ob povratku lastno mesto grdo in dolgočasno, prav tako tudi delo ali celo zaročenec. Pazite na razna srečanja in iluzije, ki so pogoste izven doma in ne prenaglile se s hitrimi odločitvami. Ondina Za nase Piši se najmlajše < b O N S E L S < VVAEDEMAR Čebelica Maja 3 Riše MIKI MUSTER ES« % 19. Maja je odločno vzkliknila: »Koliko tisočkrat lepši je širni svet kot pa naše čebelje mesto! Nikoli več se ne vrnem vanj, da bi zbirala med in pripravljala vosek! Spoznati hočem lepote sveta, saj sem ustvarjena za veselje in presenečenja, za pisane doživljaje. Ne bom se plašila nobene nevarnosti, saj imam svoje ostro želo!« 20. Ta pogumna, a nepremišljena odločitev, pa tudi hitro letenje sta Majo zelo utrudila. Zaspala je kar v rdeči tulipanovi čaši in prespala ves dan. Ko se je zbudila, je sončna luč že izginila in mrak je ogrinjal svet. V temi je njeno srce vendarle, nekoliko vztrepetalo in že se je hotela vrniti domov. Le nerada je zapustila mehki cvet. ,21. Dajala si je poguma: »Ne smem se že kar * začetku ustrašiti! Sonce sc bo vrnilo, vsak dan st vrne. Kasandra tako pravi.« Kasandra — je sprcle telo malo čebelo. Ne, saj se ne sme vrniti domov! Kaj ji bodo rekli, ker je zapustila sp ret ni jeva vkv in se potepala ves dan? Skrila se je pod velik lis! visoko v vrhu starega drevesa. 22. Ko se je Maja zbudila, se je bilo že zdanilo. Pod njenim velikim zelenim listom jo je malce zeblo in prve. kretnje, ki jih jc poskusila, so bile nerodne in počasne. Oprijela se je žilice na listu ter migljala s krili, da bi postala spet prožna. Po tem se je pogladila lase in si obrisala oči, da so sc svetile kot prejšnji dan. 23. Previdno je zlezla na rob lista in se ozrla po okolici. Kar zableščalo se je od krasote in sijaja, ki ga je jutranje sonce razsipalo okrog nje. »O, ti prelepi svet!« je zapelo v mladi čebelici. Radovednost jo jc obšla. Začutila je tudi, da je lačna, zalo je nemudoma razpela peruti. 24. V mirnem poletu jo je ubrala naravnost proti rdeči zarji, saj se ji je zdelo, da jo vabi k sebi' Ko je priletela v njeno bližino, je začutila tak« sladkosten vonj, da je bila zdajci vsa omamljen?: Z radostnim brenčanjem je zletela k veliki rdeč' cvetlici. Pristala je na usločenem cvetnem listd in se ga trdno oprijela. 25. Tisti mah je list rahlo vztrepetal in proti čebelici se je pritrkljala iskreča se srebrna krogla, prozorna in lesketajoča sc v vseh mavričnih barvah. Čeprav jo je očarala lepota velike srebrne krogle, se je Maja silno prestrašila. Krogla pa je odbrzela mimo nje .nagnila se je čez rob lista, planila v sončni sijaj in padla v travo. 26. Ko je Maja videla, da se je prelepa krogla na tleh razbila na tisoč drobcenih biserov, je tiho kriknila od strahu. Ko pa je bolje pogledala v travo pod seboj, je zavzeto opazovala lepoto: v travi se je vse živo iskrilo, curljalo po bilkah v neštetih drhtečih kapljicah in se odbijalo v iskrečih žarkih. Jutranja rosa, je spoznala Maja. 27. Ko se je Maja spel obrnila k cvetki, je °P zila, da ni sama. Pri vhodu v cvetno čašo jc s del hrošč z rjavimi vrhnjimi krili in s črnim prsnikom. Bil je nekaj manjši od nje. Mirno 1 vztrajal na svojem mestu in opazoval čebelic0 resnim, a vendar prijaznim pogledom. Maja si opomogla od presenečenja in pozdravila.