------    182    ------
Tri nove medverske postave,
oklicanc 25. maja se v poglavitnih stvareh glasijo tako-le:
L  Zakonska postava.
Cesarski patent od 8. oktobra 1856. leta, kteri se sklicuje na patent od 5. novembra 1855. leta (konkor-dat), je preklican. Namesti preklicanih teh postav postanejo zdaj veljavne tudi za katoličane v 2. poglavji občnega državljanskega zakonika od 1. junija 1811. zarad zakonskih pravic ustanovljene in vse druge pozneje dane in pred patentom 8. oktobra 1856. leta veljavne postave, kolikor jih ta nova postava ne pre-menja. — Tako ukazuje 1. oddelek te postave.
2.  oddelek te postave pravi: Kadar duhovnik, kte-remu grč pravica, zaročence oklicevati, odreče oklic ali noče sprejeti zagotovila v zakon iz vzrokov, ki niso zadržki po državni postavi, tedaj se smeta zaročenca k svoji cesarski okrajni (kantonski) gosposki, ali v mestih, ktera imajo svojo lastno občinsko postavo, k županu podati, da ju okliče ali sprejme njuno slovesno zagotovilo v zakon. — To pravico imata zaročenca le tedaj, če s duhovnikovim pisanim spričalom ali z dvema v tistem uradnem okraji stanuj očima dostojnima pričama dokažeta, da tega ni hotel storiti duhovnik, rritožbe zoper razsodbo okrajne politične gosposke se delajo pri c. k. deželni vladi, zoper razsodbo te pa pri c. kr. ministerstvu notranjih oprav. — Oklic zakona dovrši gosposka s tem, da dotično oznanilo javno nabije na tablo, kakor druga svoja naznanila, ali da zapov6, da se to zgodi pri občinskem predstojniku, v čegar občini stanujeta zaročenca. Ta oklic mora nabit ostati skozi tri tedne, predno ima skleniti se zakonska zaveza. Iz važnih vzrokov sme c. kr. deželna gosposka prikrajšati ta obrok, v sili pa celo dovoliti, da se opusti oklic. V dokazani smrtni nevarnosti sme to storiti tudi okrajna gosposka, ako zaročenca s prisego potrdita, da njima ni znan noben zakonski zadržek. — Slovesno izrečenje privoljenja v zakon se mora zgoditi pred predstojnikom političine gosp6ske ali pred njegovim namestnikom vpričo dveh prič in prisežnega zapisnikarja. Dotični zapisnik morata podpisati zaročenca, priči in oba uradnika. O razdružbi in razvezi zakona veljajo določila občnega državljanskega zakonika, le da politična gosposka izvršuje opravila, ki se ondi duhovniku izročujejo. — Po tej postavi poročena smeta pozneje dati tudi blagosloviti svoj zakon od duhovnega pastirja iste vere, ktere je on ali ona.
3.  oddelek te postave določuje, da bodo o zakonskih zadevah tudi katoliških kristijanov sodile iste svetovne sodnije, ki so bile za ta posel odločene pred 1. januarjem 1857. leta, to je, pred ustanovljenjem du-hovskih sodnij.
4.  oddelek te postave naznanja določila, kako je ravnati z zakoni, po dosedanji postavi sklenjenimi in z zakoni, ki se sklenejo, predno se nova postava vpelje v življenje.
5.  oddelek naroča ministerstvu, da s primernimi ukazi vpelje novo postavo.
II.   Postava o razmeri med cerkvijo in šolo.
1.  §. Najviše vodstvo in nadzorništvo vseh šol in odgojilnic gr6 državi, ktera bode ta posel izvrševala po postavnih gosposkah.
2.  §. Verski nauk in verske vaje v ljudskih in srednjih šolah vodi in oskrbuje dotična cerkev; v nauk drugih šolskih predmetov pa se ne sme vtikati nobena cerkev ali verska družba.
3.  §.   V šole, ktere je  ustanovila  ali jih vzdržuje
država, dežela ali srenja, se morajo sprejeti vsi državljani ktere koli vere.
4.   §. Vsaka cerkev ali verska družba sme šole ustanavljati in vzdrževati samo za svoje vernike.
5.  §. Te šole (4. §.) smejo pa obiskovati tudi dru-governiki.
6.  §. Za učenike verskega nauka se smejo postaviti le tisti, ktere je dotično versko predstojništvo spoznalo za sposobne.
7.  §. Učne bukve ljudskih, srednjih in učiteljskih šol potrjuje le postavno vodstvo in nadzorništvo. Verske bukve se smejo potrditi še le potem, ko jih je dotično versko predstojništvo dopustilo.
8.    Dohodki normalnega in šolskega zavoda, kakor tudi drugih ustanov se rabijo za šolske namene brez ozira na verske razmere, ako ni dokazano, da so bili določno namenjeni tem ali tem vernikom.
9.  §. Najviše vladno vodstvo in nadzorništvo vsega uka in vse odgoje je naučno ministerstvo.
10.  §. V vsaki deželi se nad ljudske in učiteljske šole postavi:
a)  deželni svet kot naj visi deželni šolski urad,
b)  okrajni šolski svet za vsak šolski okraj,
c)  kraj ni šolski svet za vsako šolsko občino. Deželo   v  šolske  okraje  razdeli   posebna   deželna
postava.
11.  §. Vsa opravila dosedanjih šolskih uradov du-hovskih in svetovnih (izvzemši v 2. §. določenih) dobe v roke šolski svetje (svetovalstva), v 10. §. imenovani.
12.  §. V deželni svet, kteremu predseduje e. k. deželni poglavar ali njegov namestnik, se pokličejo udje političine deželne vlade, deželnega odbora, duhovniki in učitelji. Okrajni in krajni svet sestavi posebna deželna postava.
13.  §. Deželna postava določi, kako se ima sestaviti in uravnati deželni, okrajni in krajni svet, deželna postava imenovanim trem svetom odmeri in omeji podrečje.
14.  §. Določila 1.—9. §. zadobe svojo veljavo z dnevom razglašene te postave, to je 25. maja t. L; zato jenjajo vse dosedaj veljavne postave tej postavi nasprotne.
15.  §. N&učnemu ministru naroča izpeljavo te postave.
III.   Postava o medverskih razmerah I. ozir vere otrok.
1. §. Zakonski otroci so vere svojih starišev. — V mešanih zakonih so dečki očetove, hčere pa materine vere. — Vendar pa smejo zakonski pred zakonom ali po sklenjenem zakonu pogoditi se, da se ima ali ravno nasproti temu goditi ali da so vsi otroci očetove ali materine vere. — Nezakonski otroci so materine vere. — Zunaj omenjenih določil ima on, komur gre pravica od-gojevati otroka, tudi pravico določiti, ktere vere ima biti otrok.
2. §. Otroku se ne sme vera spremeniti, dokler sam tega prostovoljno ne stori. Le stariši, kterim gre pravica, otrokom določiti vero, smejo to storiti pri otrocih, ki še niso dopolnili sedmega leta.
II.   ozir spremenjen)a vere.
Po dopolnjenem 14. letu sme vsakdo prostovoljno spremeniti svojo vero. Da pa je ta prestop veljaven, mora ga oglasiti politični gosposki, in ta naznaniti ga dotičnemu dušnemu pastirju zapuščene cerkve. Zarad pristopa v novo cerkev ali versko družbo mora spremenjavec osebno oglasiti se pri dotičnem predstojniku.  — Preklicana je postava, vsled ktere on
------    183   ------
ki odstopi od krščanstva, zgubi dedovalno pravico, in postava, po kteri se zločinstva krivega stori on, ki Kristijana skuša odvrniti od krščanstva ali ki trosi nauke, krščanski veri nasprotne.
III. ozir davščin in del.
Družniki ktere koli vere, so, verske ali dobrodelne naprave druzih cerkev dolžni podpirati le takrat, kadar je ta dolžnost sklenjena z rečnim patronatom, ali kadar se opira na zasobno pravo, z javnimi pismi dokazano, ali kadar je vknjižena v zemljiščine knjige. Noben duhovni pastir ne more od drugovernikov zahtevati taks, stole, ali kaj takega, razun če je vsled njihove prošnje kakovo opravilo imel ž njimi. — To tudi veljd o doneskih in delih za šole. Če pa imajo verniki raznih verskih družeb skupaj eno šolo, morajo vsi brez razločka plačevati za šolske stroške, izvzemši stroške za verski nauk, te vsaka verska družba sama plačuje. Nikdo ni siljen otrok pošiljati v drugo versko šolo. — Vse pravice (razun imenovanih) doneske od drugovernikov zahtevati za duhovnike, cerkovnike, organiste in učitelje, za verske, učne in dobrodelne naprave nehajo.
IV. ozir pogrebov.
Nobena verska družba ne sme braniti drugoverni-kom dostojnega pokopa na svojem pokopališču: a) če ima na njem rodovina umrlega drugoverca rodbinski grob, in b) če drugoverna družba nima svojega pokopališča v dotični občini.
V. ozir nedelj in praznikov.
Nikdo ni siljen zdržati se dela ob nedeljah in praznikih tuje verske družbe. Ob nedeljah vendar se mora med službo božjo ustaviti vsako ne silno potrebno javno delo. O praznikih ktere cerkve koli mora se med glavno službo božjo blizo veže božje opustiti vse, kar moti službo božjo. — To veljd tudi o navadnih slovesnih obhodih (procesijah) na trgih, ulicah ali cestah, po kterih gr6 obhod. Nobeni verski družbi se ne more braniti zvonjenje tiste dni, oJsterih druge verske družbe prepovedujejo zvonjenje. Šole, ktere obiskujejo otroci raznih ver, morajo se tako uravnati, da je tudi manj-Ičini mogoče, spolnovati verske svoje dolžnosti.
Ta postava velja od dne svojega razglašenja.