83. štev. V Ljubljani, sobota @. aprila 1921. Poštnina plačana v gotovini. IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: elo leto pol Icla . ielii ieta . ta mesec , K 3S0-— » 180 — „ 90’— » 30 - Za inozemstvo: celo leto pol leia. četrt leta ta mesec K 4801-„ 240-— „ 120 — 40 - y Ir/t ffa?, Za Ameriko: eeloietno polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja on nosiiiaj# eolmmci. I zaračunajo po prestois in st« -ofc iei 55 m Ut thoit piou.u> za cnkiai 2 K it večkrat popa«. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — UpTavništvo je na Marijinem trgu i štev. 8. Telclon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj ee trankiraio — —~~ Rokopisi se ne vračajo. ■■ rrrrr Koridor med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Praga, 8. aprila. K vesti zagrebškega lista sObzor« o nanovo sproženem vprašanju koridorja med češkoslovaško in Jugoslavijo doznava »Tribuna« od pristojne češkoslovaške strani, da sta si vladi obeh dr-•!v docela v svesti, da bo zadela ponovitev te zahteve pri nekaterih ententnih državah na odpor, in vesta zlasti ceniti z Italijo doseženi sporazum. Misel o koridorju sc ]e pojavila no potovanju Karla Habsburškega spontano pri nekaterih politikih. Skrajno kritičen položaj v Angliji. RUDARJI ODKLONILI VLADNE PREDLOGE. London. 8. apr. (Izv.) Pogajanja stavkujočih z I.loyd Georgom niso uspela. Rudarji odklanjajo vladne predloge ter vztrajajo pri svojih zahtevah. Vsa javnost je zelo razburi jena in čaka nestrpljivo na odločitev. RUDARJI MEČEJO BOMBE V ROVE. London. 7. aprila. V razne jame na Škotskem so stavkajoči delavci metali bombe in s tem prisilili ravnatelje podjetij, da so odslovili prostovoljce, ki so delali pri sesalkah. V Pendu (Wa!es) je v mnoge rudnike stopila voda. V Watestownu in n-ft rStownu so rudarii Prisilili rav-rtn« . >da so odpustili vse nadome-• r?e in delavce v jamah. V 01)C) purhama so pogasili skoro vse plavže. V železolivarnah v severnem Yorkshiru in v plavžili ob reki Toss je ustavljeno delo. ŽELEZNIČARJI STOPIJO V STAVKO. London. 8 aprila. Železničarji in prometni delavci so sklenili stopiti v stavko. VELIKI NEMIRI NA ŠKOTSKEM. London. 8. aprila. (Izv.) Kakor poročajo »Times«, se zbira konjiča In topništvo iz province, da odide v Škotsko, kjer so zavladali silni ne- miri. Rudarji so rudnike zasedli in preplovili z vodo. Prvikrat'od pam-tiveka je izdala angleška vlada tako stroge naredbe napram stavkajočim. Železničarji in prevozni delavci se posvetujejo o generalni stavki. Vsled stavke zveze rudarjev, železničarjev in transportnih delavcev je postalo 2,285.000 delavcev brez posla. PROGLASITEV REPUBLIKE. Basel, 8. apr. (Izv.) »Echo de Pariš« javlja iz I.ondona, da je angleška vlada razglasila v vseh škotskih rudokopih obsedno stanje in preki sod. Stavkujoči so si prisvojili vso moč ter proklamirali komunistično škotsko republiko. ANGLIJA MOBILIZIRA. London, 8. aprila. (Izv.) Lloyd George je danes poslancem objasnil, da bo angleška vlada mobilizirala vse vojne in mornarične rezerve, da uduši stavko. Tudi prostovoljci se bodo v to svrho nabirali. VOJAŠKI UKREPI. Beograd, 8. aprila. Dne 5. aprila jo po ministrski seji o rudarski stavki pozval Lloyd George predsednika rudarske zveze in predsednika lastnikov rudnikov, k nadaljevanju pogajanj. V nekaterih rudnikih v Škotski in Walesu so bili neredi. Vlada je podvzela razne vojaške in druge ukrepe. Fašistovska nasilja se nadalfujefo. Italijani pobijajo Hrvate. — Jugoslovanski poslanec Grisogogno pretepen. Trst, 8. apr. (Izv.) V nebi kavarni »o prijeli fašisti Jugoslovanskega poslanca Grlsogogno, ga odvlekli v fašistovsko pisarno ln pretepli Dali so mu nalog, da mora v teku 24 ur zapustiti Trst. Posredovanje policije je ostalo brez uspeha. Le na odločen protest jugoslovanskega konzula Je bilo končno aretiranih 5 fašistov. Trst, 8. apr. (Izv.) V Kartanskem ru-dokopu je prišlo do špara med hrvaškimi In laškimi rudarji. Hrvati so zasedli vse Izhode ter niso hoteli Lahov spustiti na prosto. Poklicanemu vojaštvu šele še je posrečilo vzpostaviti red. Nekaj Hrvatov jc ubitih, nehaj ranjenih. Mednarodna konferenca za ureditev svetovnega gospodarstva. London. 8. aprila. (Izv.) »Times« poročajo, da se pripravlja konferenca. na kateri se bo razpravljalo o ureditvi mednarodnih dolgov in o zopetni upostavitvi mednarodne trgovine. Na konferenci, ki sc bo naj-brže vršila pričetkom julija v Wa-shingtonu bodo zastopane, v kolikor je do sedaj znano, Nemčija. Francija, - ■' — ■ — ■■■'■I.'. I.. — ... VLADA KUPČUJE DALJE. Beograd, 7. aprila. Dr. Hinko Križman in Nikolaj Uzumovič sta se M?SVet°vaIa z muslimanskimi po-‘l”ci ‘z Jušne1 Srbije glede rešenja iAr ™ega vprašanja v južnih krajih. 'n,, .sporazum šc ni dosegel, se ’ V ,J* ,na(ialwcj° danes popol- " P Ianientarnih krogih se go-von, aa se bo to vprašanje vsekakor resno tako, da bo vlada zadovoljila muslimane v Južni Srbiji na ta način, kakor je to storila v Bosni in Hercegovini. Beograd, S. ^prila. (Izv.) Danes se je vršila v radikalno-demokrat-skem klubu ^ seja samostojnih kmetov, na kateri se je pretresalo drža-ji j c članov kluba ob priliki debate o govoru dr. Sime Markoviča. Nekoliko govornikov radikalnega klijba je govorilo proti Obznank Anglija, Japonska in Italija. Pariz, 8. apr. (Izv.) »Pctit Parisien« poroča, da bodo sklicane alilrane države v Waschington, da se posvetujejo z vladami interaliiranih držav o dolgovih, o rešen ju valutnega vprašanja in vojne odškodnine. Ob tej priliki se bo razpravljalo tudi o zaprekah mednarodnega prometa. IZVESTJE USTAVOTVORNEGA ODBORA. Beograd. 8. aprila. (Izv.) Izvesfie. ustavnega odbora se jc razdelilo danes med narodne poslance. Poslanec dr. Matko Laginja bo podal ob tej priliki v imenu narodnega kluba svoje mišljenje. Danes se pričakuje tudi :!ohod klubovega 'predsednika poslanca dr. Drinkoviča. ZAMENA KRONSKIH NOVČANIC V DAU1ACIJI. Beograd. 8. aprila. (Izv.) Finančni minister ie odredil, da se ustanove v vseh krajih osvobojene Dalmacijo krajevne komisije, ki bodo imele posvetujoči glas pri zamenjavi kronskih novčanic. V Splitu bo v to svrho ustanovljena vrhovna institucija, ki bo imela nalogo podati defmi livne odločbe. Katastrofalen poraz Pariz, 7. aprila. »Temps« poroča iz Aten: Zadnja poročila javljajo, da je grški poraz pri Eski Sehirju naravnost katastrofalen. Grki so izgubili 8000 mož in mnogo častnikov. V Atenah vlada velika poparjenost. Poraz pripisujejo dejstvu, da se ni vedelo za pravo moč kemalističnih čet, kakor tudi dejstvu, da je po nastopu kralja Konstantina odstopilo mnogo častnikov. MASARYK ZOPET NA DELU. Praga. 8. apr. (Izv.) Predsednik Massaryk je sprejel predsednika državne zbornice Tomaška ter konfe-riral z njim o tekočih političnih dogodkih in parlamentarnem delu. To je bil prvi politični pogovor predsednika republike po njegovi bolezni. Kakor se poroča, se bo posvetoval predsednik Massaryk v prihodnjih dneh tudi z drugimi političnimi voditelji. DONAVSKA FEDERACIJA POD PROTEKTORATOM FRANCIJE? Beograd, 8. aprila. Listi poročajo iz Madžarske, da vlada v Madžarski po odhodu razkralja Karia ' vedno večja zmešnjava. Razmere med Karlisti. pristaši svobodne volitve kralja, in republikanci so se poostrile tako, da obstoja po poročilu »Neues Wiener Tagblatta« nevarnost državljanske vojne. Po vesteh istega lista bi imela prihodu Karla na Madžarsko slediti restavracija prestolonaslednika Rttprechta, na kar bi se imela proglasiti donavska federacija pod protektoratom Francije. Dokazi o tem se bodo te dni objavili v Budimpešti. PODROBNOSTI O KARLOVEM POVRATKU V ŠVICO. Pariz, 8. aprila. (Izv.) Poročevalec »Malina«, ki je spremljal vlak razkralja iz Buksa v Luzern, jc imel priliko govoriti 1 francoskim častnikom grofom Borovicinijem, kateri je bil v kraljevem spremstvu ter mu je ta objasnil sledeče. V Buksu vstopila je v vlak elcscesarica Žita, katero je Karl povprašal po zdravju svojih otrok. Tukaj "je vstopil tudi švicarski polkovnik Kissling. kateri mu je izročil odredbo švicarske vlade, da mu ni dovoljeno vrniti se v kanton Waadt, temveč da mora v Luzernu počakati odločitve o svojem bodočem bivališču. Razkralj Karl je sprejel to vest mirno, obžaloval je le, da njegovi otroci ne morejo ostati v mestu, kjer se počutijo tako srečne. KARI. SE NE SME PEČATI S POLITIKO. Bern, 7. aprila. Kje se razkralj Karl nastani med časom, ki je določen za, njegovo provizorično bivanje v Švici, še ni določeno. Izključeno je. da bi Karl stanoval v kantonu Waadt ali v obmejnih kantonih. Dalje se mora kralj obvezati, da se ne bo pečal s politiko in da bo svoj odhod iz Švice naznanil 24 ur poprej. KAREL V LUZERNU. Beograd. 8. aprila. Karel je došel v Luzern. Ko jc prišel v Švico, mu jc določeni švicarski častnik prečl-tal sklep švicarske vlade, po katerem sc ne sme vrniti-v Prangins in se ne sme nastaniti v gotovem številu obmejnih krajev. Karel bo začasno stanoval v Luzernu. Švicarska vlada čaka na izid preiskave ter bo potem definitivno sklepala^ glede bivanja ekscesarja Karla na Švicarskem. V slučaju, da bo moral zapustiti Švico, sc bo nastanil v Španiji. VLADIVOSTOK MEDNARODNO MESTO Moskva, 8. aprila. Japonci se pripravljajo, da izpraznijo Usttrijsk. V Vladivosto. kti sc nahajajoči konzuli so sklenili, da proglase Vladivostok za nicdoarptrjio mesto, ■ '' v >,v Grška kampanja. Računi se vresnlčujelo. Grki s« dožV vell prvi občuten poraz. Bazilevs Konstantin Je sefiel prehitre po skrajnem sredstvu, da sl pridobi popularnost po vojni. Jasno je bilo že od vsesa začetka, da no bo šlo zlahka prot) Kemalovlm četam, kajti, če bi bila organizacija turške armade tako trhla, bi bila antanta na londonski konferenci do Turkov precej manj llubez-njiva, Grki so se spustili v negotove načrte. Ako se bodo morali umakniti popolnoma, potem bodo imeti sovražnike sa vseh straneh; z boka namreč zapuščajo malo Azijo francoske okupacijske divizije ln ves teren prihaja v oblast vseh mogočih domačinskih poglavarjev, ki se bodo vrgli obenem z kemalovo armado na Grke. Ta kampanja nam zopet priča, da »I mogoče samo s silo streti sovražnika, ki se bori na svoll zemlji za svoja lastna tla. Kerna! paša Ima siguren hrbet ln varen bok, za njim stoji brez dvoaa tudi Moskva z dejansko pomočjo ln asocllrana antantna država Grška je takorekoč v boju kot žrtev, ki so Jo s spretno diplomacijo pognali v vojno rdenl zavezniški prijatelji, da prva potipa kako močna Je rtisko-az?jska fronta. Prve vesti so nam poročalo o grškem napredovanju — toda obenem s temi vestmi Je pohitel g. Poincar6 ter konstatiral. KONFERENCA PODONAVSKIH DRŽAV. Beograd. 8. aprila. (Izv.) V meseca juniju se bo vršila v Beogradu konfercnca predstavnikov podonavskih držav, ki se bo bavila z vprašanjem o donavski plovitbi. Končno-\eljavno se bo to vprašanje rešilo v Parizu. POSLEDICA KOMUNISTIČNIH NEMIROV V NEMČIJI. Berlin. 8. apr. Kakor se javlja iz Halleja, je bil povzročitelj železniških napadov pri Ammendorfu in Gree-bernu obsojen na smrt. Berlin, 8. ■aprila. Posebno sodišče v Torgau Je obsodilo 18 komunistov na lečo 5 do 6 let, ker so 25. marca poizkusili naskočiti ondotne vojašnice ln razstreliti most čez Labo z zvezanimi ročnimi granatami, pri čemer sta bila ranjena dva moža državne brambe. FRANCIJA ZASEDE ŠE VEČ NEMŠKEGA OZEMLJA? Bern, 8. aprila. (Izvirno poročilo.) »Bcrner Tagblatt« javlja, da pripravlja Nemčija nove predloge, ki jih izroči aliiranim državam. Francija, ki je v tem vprašanju nespravljiva, pripravlja vojaštvo za nadaljno zasedbo ruhrskega ozemlja. UPOSTAVITEV PROMETA MED POLJSKO IN RUSIJO. Moskva, 8. aprila. Da se olajša redni promet s Poljsko, je sovjetska vlada ob poljski meji otvorila carinarnice. KABINETNE KRIZE NA MADŽARSKEM NI? Budimpešta, 8. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Teleky je danes izjavil, da dogodki zadnjih dnij niso povzročili nobene kabinetne krize. Le minister za zunanje zadeve je odstopil. KATASTROFALNA BREZPOSELNOST. Berlin, 8. aprila. »International Ne\vs Service« javlja iz Londona: Če bi prišlo do tega. da bi vsa delavska trozveza pričela stavkati, bi bilo 2,285.000 oseb brez dela. Če se računa k temu še 2,225.000 brezposelnih v Angliji, tedaj bi narastlo število brezposelnih na 5 milijonov. SESTAVA VLADE V PRUSIJI. L1>U. Berlin, 7. aprila. Včerajšnje zborovanje frakcij glede sestave vlade za Prosijo nt Imelo uspeha. Frakcija nemško-na-clcnalne ljudske stra«ke le odklonila jamstva za skupno delo, katera so zabjevall socialni demokrati da so sc Francozi pogodili, dt zapusfc C?-ličijo in kar naravnost povedal, da Fran« elja nima Interesa braniti v Mali Aziji bok Konstantinovih oficirjev. S tem je bilo tudi jasno, da so zavezniki Izprevldell, da io azijska fronta trdna dovelj, da je GršJ*a nikdar prebila ne bo In Izreki) so svoj dss-intorssement. Grčija Je za nje iztisnjena citrona — kar so hoteli vedeti, vedo in afera jo »a Pariz rešena. Londonski borzijanci stavijo na Turk« svoje težke karte. Grška kampanja nam služi lahko % memento za čas, ko bi se pri nas zopet oglasili naši zapadnl prijatelj! za pomoč. Grška v ognju na juga, a monarhistična restavracija na severu Balkana, to fe nekako čisdno ujemajoča se zadeva, M nam bo bliie osvetljena šele sčasoma, «» bodo inogl) govoriti o tem ljudje, ki so dodobra Informirani o načrtih zapadnega kapitala v srednji Evropi In na balkanske«! polotoku. Za ta kapital je dovolj, če čimdalje traja v novih državah negotova situacija, k] omogoča borzni hazard gospodarjem zlata in papirjev. V trpljenju azijskega rodu se koplje in redi danes mednarodni Žid In goni svoj patriotizem pod zmagovito antantno Br* mo — narodi so mu le Igralne znamk«. Grška oas opominja. BORZNA IN TRŽNA POROČILA« 8. aprila. Valute in devize. Zagreb: Devize: Berlin 232.75 Č9 233.25, Italija 625—630, London 558—SM* Newyork (kabel) 142—143.60, ček 141 do 142, Pari* 1005—1012, Praga 193.25 do 193.75, Dunaj 21.60—21.80. Valute: Dolarji 193.75—140, avstrijske krone 22.60—-23« carski rabili 71—75, francoski Sraukl 0 do 1039, napoleondor 472—475, nc*nške marke 227—230, rom. leji 195—198, Italijanske lire 615—620, turške Ure v zlatu 500—»i angleški hmti —0576, češkoslovaške krono 186—187. Beograd. Devize: Dunaj 5.37‘/t do 5.45, Praga 48.10—18.15, Rim - Milan 154 do 154.75, Solun 250—260, Ženeva 615 do 620, Berlin 57.50—58.50, Pariz 24H—JI5J, London 138—138JO. — Valute: 20 dinarjev, v zlatu 23—0, francoski Iranki 248—250, dolarji 35.05—35.15, italijanske lire 151 do 152* levi 41.75—42.50, leil 49.75—56, neto* ške markg 57.25—5775, avstrijske krono 5.70—5.90. Dunaj, 8. sprita. Devize: Amsterdam 227000—22800, Zagreb 450—451, Beograd 0, Berlin 1058—1064, Budimpešta 220—222, Bukarešta 937.50—947.50. London 2550 d« 2570, Milan 2795--2815, Newyork 618 da 652, Pariz 4605-4645, Praga 877—883, Sofija 775—785, Varšava 78.75—«0.75, Cu* rih 11275—11326. Valute: dolar 642—64^ bolgarski levi 740—750, nemške marko 1060—1066, angl. funti 2530—2550, Iranco-Sf franki 4530—4570, holandski goUAnarJl 22600—22700, Ital. lire 2790—2810, dinar« tisočaki 1780—1800, poljske marke 79.50 do 81.50, rom. leji 932.50—942.50, earsM rublji 272—278, švicarski Iranki 11250 do 11300, češkoslovaške krone 879—887, madi, krone 216.50—218.50. Dunaj: Dolarji 642—646, marke HMUf do 1066, luntl 2730—2750, francoski Iranki 4530—4570, lire 2790—2810, dinarji 1780 do 1800, švicarski frank) 11250—11300, češko brone 879—885, madžarske krone 216.60 do 218.50. Praga: Marke 119.25, švi. franki 1278JO, lire 317, franc. Iranki 522, luntl 287, avstrijske krone 10.72‘/a. Curlh: Berlin 9-321/., New York 571, London 22.59, Pariz 40.80, Milan 24 8», Praga 7.80, Budimpešta 2.02, Zagreb 4.05, Varšava 0.71, Dunaj 1.47‘l«, avstrijske kro* no 0.97. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 930 do 950, Jadranska 1975—2000, Jugoslovanska-567—575, Ljubljanska kreditna 915—0, Praštedlona 10500—10600, R(ječka pučtai 430—435. Pošljite naročnino I Epilog k avanturi Habsburžanov. Karel Habsburg se nahaja zopet V Švici. Zapustiti je moral Madžarsko na pritisk male antante, dasi bi ga Madžari radi obdržali v deželi in ga posadili na prestol. Kakor povdarja časopisje ne le pri nas. marveč tudi v inozemstvu, je inscenacija Karlove avanture zavita v skrivnostno temo. Karel je priletel na Madžarsko kakor prileti na pr. papirnata žoga pred tablo v šolski sobi. Učitelj se obrne razjarjen in išče krivca. A tega ni... Nihče noče priznati, da je zalučal prepovedano žogo. Enako danes nihče noče priznati, da je porinil nenadoma Karla na Madžarsko. Očitno pa je. da so se glavni aranžerji potuhnili; Karel sam pa igra kakor običajno vlogo bedaka: kakor hitro je navezan sam nase. odpove. Brezdvomno pa naša diplomacija ni tako slabo informirana, kakor mi. Njena dolžnost je, da nam pojasni zadevo. Stvar naših poslancev je, da jo pozovejo, da parlamentu razloži položaj in razkrije one čini-telje. ki se skrivajo za politično avanturo, ki sicer Karlu zaenkrat ni dala druzega ko nekoliko nepri-kladen izlet, ki pa je nas vendarle kolikor toliko vznemirila. Vznemirila ne morda v strahu pred Madžarsko. marveč radi nepoznavanja ozadja afere. Kajti neinformiranost glede aranžerjev, ta je, ki napravlja poioiaj nesiguren. Vsakomur je jasno, da je z madžarskega stališča želja po Habsburžanih — popolnoma pravilna. Kajti gotovo je, da se interesi madžarskega narodnega imperijalizma In Habsburžanov krijejo in vzajemno podpirajo. Madžari ne morejo pozabiti onega sijajnega položaja, s katerega so bili pahnjeni v sedanjo malopomembnost. Država s prvo-vtrdno evropsko žitnico, z bogatimi gordl. z velikim rudnim bogastvom, z lepimi planinami, in naposled z dobrim dohodom do morja se je spremenila v malo Madžarsko, brez gora. brez rud, brez gozda, brez /iitnic in brez morja. Le nekaj kilometrov proč od prestolice poteka meja nekdaj tako zaničevanega in preziranega Ceha. in Hrvatska, ki so ji bili svoj čas dali delno avtonomijo, da so jo izločili iz vrst aktivnih nasprotnikov in jo gospodarsko tem lažje izrabljali kot kolonijo, je oholemu madžarskemu megalotnanu zat rla pota do »tenger magyar«. madžarskega morja. Ena madžarska generacija bo brezdvomno koncentrirana samo na restavracijsko !n revanško politiko. In isto je dl] Habsburžanov. Mi. ki imamo v rokah bivšo madžarsko žitnico in pot do morja, ostanemo za Madžare prva spodtika. Med njitnl in nami ni možnosti sporazuma. Ker se tega zavedamo, zahtevamo, da se popolnoma razjasni ozadje Karlove avanture Dr. Otokar Rybaf: Nekoliko odgovora „Napre]u“. (Konec.) No. jaz slov. delegaciji, vodeni po socijalistih v belo hišo k \Vilsonu zaradi italijanske meje, nisem hotel iz Pariza poslati slov. želja! G. Mihevc. kdo Vas pa je tako grozovito farbai? Wilson je prišel v Pariz že decembra 1918. Ona deputacija je morala torej biti pri NVilsonu v beli hiši v Washingtonu najkasneje no- prišla v Pariz šele januarja 1919. Očita neresnica je torej, da sem jaz kakšno tako vprašanje dobil, vsled česar seveda tudi nisem mogel na isto odgovoriti, V ostalem dovolj žalostno, da amerikanski slov. soc. demokratje niso znali, kake meje si Slovenci želijo! Porogljivo omenja g. Mihevc, da sem tudi študiral socijalizem! Znano mu je ,da sem čital Die Ouintessenz des Socialismus. Da. g. Mihevc, tudi to Schaeflovo knjigo sem čital. Vi, tržaški »sodrugi«, pa ste šele od mene izvedeli, da ta knjiga sploh obstoji. Bilo je pred kakimi 15. leti, ko me je Vaš sodmg K. naprosil, naj ga zastopam v neki tiskovni pravdi v Celju Ker nisem utegnil iti, sem mu svetoval, naj naprosi kakega celjskega odvetnika. Ko je pa izrazil bojazen. da dotičnik ne bo dovolj poučen o soc. demokraciji in njenih naukih, sem mu rekel, naj mu ponese kako pregledno delo. Takega pa vsa tržaška soc. demokracija ni imela in zato sem mu jaz posodil ono knjigo, katere mi — mimogrede rečeno — še do danes ni vrnil. Takrat so torej tržaški sodrugi prvikrat izvedeli. da obstoji tudi znanstvena knjiga o socijalizmu. ki ni napisana v njihovi agitacijski rovtarščini. Sedaj pa k meritorni polemiki g. Mihevca! Glasovanje poljskih soc. demokratov za Nemčijo priznava in opravičuje on s trditvijo, da so glasovali proti poljski šlahtl, proti tisti korupciji, ki je vedno stala na strani dunajske kamarile. On torej ne ve, da Gornja Slezi ja ni spadala k Dunaju. temveč k Nemčiji, da torej tam niso gospodarili poljski šlahčiči, temveč nemški velekapital in nemški iunkerji! Korupcijo poljske šlahte, zaveznice dunajske kamarile, je gor-nješlezijskl industrijalni delavec poznal toliko, kolikor pozna slovenski delavec bosanske bege. Sicer pa priznava g. Mihevc nazadnje sam, da so poljski delavci glasovali za Nemce radi njihove dobre organizacije. To pa sem tudi jaz trdil in zato res ne vem, zakaj g. Mihevc radi te konstatacije tako strupeno zabavlja. Na Koroškem, pravi g. Mihevc, so slov. soc. demokratje glasovali proti klerikalizmu; priznava torej tudi. da so iz strankarske mržnje glasovali za Avstrijo proti Jugoslaviji. Zakaj se torej nad mojimi enakimi trditvami jezi? Zelo neprijetna je g. Mihevcu moja konštatacija. da so nemški, francoski in angleški soc. demokratski poslanci glasovali za vojno. Slovan Lapčcvič pa celo proti defenzivni vojni. Tega dejstva seveda ne more ovreči, ker je zgodovinsko. Zato si pomaga s pogumno trditvijo, da so v vseh parlamentih dali izjavo proti vojni (kaj pomaga izjava, če glasujejo potem za vojno!). Previdno pa navaja le dve izjavi, namreč Haase-jevo v nemškem parlamentu in Chaustosfovo v dumi. Kar se prve tiče. sfa bila Haase in dr. 1Jebknecht edina soc. dem. poslanca'v nemškem državnem zboru, ki sta 4. avgusta 1914 glasovala proti vojni; ves ostali veliki soc. dem. klub pa je tako navdušeno glasoval za vojno, da je cesar Viljem ves srečen vzkliknil: »Ich selie keine Parteien, ich sehe nur Deutsche« -stiskal roko, Da je pa Rus Chaustoff govoril proti vojni, potrjuje le mojo konšta-tacijo, da le naivni Slovani jemljejo marksistične ideje in internacijonalo resno. G. Mihevc, zastonj iščete med ostalo internacijonalo odločne nasprotnike vojni: Angleži so celo glasovali za uvedbo splošne vojne obveznosti. Ne najdem zato dovolj ostrega, a veudar še dostojnega, izraza. da označim pogum g. Mihevca, ki vzklika: »Medtem ste pa drugi nabirali cvet slovenskega naroda in ga gonili v klavnico.« Mi smo torej vodili vojno! Jeza Vas je, g. Mihevc, spravila ob pamet. G. Mihevc mi noče priznati, da so me volili delavci, temveč mi pri-vošča le posestnike. Vsa zgornja tržaška okolica, kjer edino je še živelo nekaj kmetov le od svojega posestva. je imela približno 9000 prebivalcev. Torej približno 1800 volil-cev. Od teh seveda je le majhen del posestnikov in nekaj jih je glasovalo za druge stranke; jaz pa sem dobil 4500 glasov. Največje »blato« si je g. Mihevc prihranil za konec. Očita mi, da sem pobegnil od svojih volilcev ob najbolj usodepolnem času in da se svojih nekdanjih volilcev bojim. Ta insinuacija je tem bolj zlobna, ker g. Mihevc jako dobro ve, da je skozi in skozi zlagana. Jaz nisem pobegnil, pač pa so me tržaški Slovenci, med temi tudi Mihevčeva sodruga gg. Kopač in Golouh, prisilili, da sem se odzval pozivu beograjske vlade, naj grem na konferenco v Pariz. On ve, da sem se do zadnjega branil in šel, ker niso drugi šli. Ve, da sem si s teni korakom uničil svojo sicer skromno, a vendar sigurno, pozicijo v Trstu in da sem risklraL. da padem v roke obmejnih straž in da bom deportiran na Sardinijo. Končno tudi ve, da so me vsled mojega koraka v Trstu izbrisali iz odvetniške liste in da so mi fašisti dne 13. julija 1920 sežgali in razbili vse, kar sem imel v pisarni. Ali bi on hotel, da mi uničijo tudi še moje ostalo pohištvo, kakor so moji ženi zažugali, in da mi razbijejo še glavo? Vi, slov. soc. demokratje pa ste v resuici pobegnili iz Trsta, a tisti, ki so ostali, so sami razbili dotedanjo slovensko sekcijo ter se na milost in nemilost pred.tli laški socijalni demokraciji. katere glavna, od nje sama priznana naloga v Trstu je, da čimpreje Slovence »asimilira«, to je poitalijanči. Zopet očiten dokaz, da velja internacijonalna ideja le za Slovane. In potem se čudite, da to idejo pobijamo! Pobijal jo bom tudi v naprej, četudi boste še več blata izlivali nad menoj. To blato pade na Vas nazaj. Beležke. Čemu?! Ig. Mihevc je pisal v »Napreju« o dr. R.vbafu, potvarjajoč njegovo ime. Dr. Rybaf odgovarja v našem listu v slogu, kakor bi šlo za polemiko z dostojnostjo. Dr. Rybafev odgovor je za Mihevca nezaslužena čast. Potvarjanje imena namreč je ali surovost ali negramotnost, in z surovo in je sodrugom krepko j negramotnostjo debatirati se nam zdi pod častjo 1 - ^ 3 Mornar]! na] narede red v angleških rudnikih. Adniiraliteta jo razveljavila vse dopuste. Doslej mornarji se niso biti poslani v rudnike. Utemeljitev novih volitev v Italiji. Odlok, s katerim se razpušča zbornic i, utemeljuje ta svoj sklep s tem, da so se Italiji pridobilo nove pokrajine, da se ie položaj v Italiji od leta 1919 dalje temeljito Izpremeni! hi da jo nastopilo mirovno stanje. V odloku je izražena tudi želja, naj bi se delavci udejstvovali v političnem življenju, namesto da se omejujejo samo na kritiko političnih razmer. V Milanu je 13000 delavcev na cesti »Corriere della Sera« javlja, da je ravnateljstvo avtomobilske tvornice Fiat sklenilo, ustaviti obrat, ker so delavci zahtevali, naj ravnateljstvo njim prepusti odločitev, kateri delavci naj se odpuste. Ravnateljstvo je to zahtevo odklonilo. Po ustavitvi obrata bo 13000 delavcev na cesti. Obsojeni komunisti. Kakor poročajo listi iz Hamburga, je posebno sodišče prvih devet obtožencev zaradi poslednjih komunističnih nemirov obsodilo na ječo od enega leta do osemnajst mesecev. En obtoženec je obsojen na tri leta ječe. Gospodarstvo. Razna poročila. Kolonizacija dobrovoljcev. Ministrstvo aa agrarno reformo je od ministrstva za Sume in rude zahtevalo potrebni materija! za zgradbe dobrovoljskih domačij. S tem bi se kolonizacija dobrovoljcev znatno pospešila. Splošna stavka na Angleškem. Delav-vembra 1918. Tistikrat pa sem bil i skl voditelji izjavljajo, da je splošna slavja? še v Trstu, a naša delegacija je I ka neizogibna, če se do ponedeljka opo -^auaHp«'cči'[r.ri ~~.cr.jrjj »ji i'»irT 'ur» n«- wnmriii'Vr 'p.:—- t** dne položaj ne bi izpremenll. Vendar pa mislijo, da se v nekaj ozirih položaj dotlej še lahko Izpremeni. Lloyd Geoge ni ttspeL Prcsbiro poroča iz Londona: Konferenca med Lloyd Ge-orgeom In rudarji je ostala brez uspeha. Lioyd George je izjavil, da bo uporabil vsa sredstva, ki bodo odgovarjala položaju. -—- - —m Koncert gospe Mire Costaperaria-Devove. Prepisujem te vrstice iz naše »Edinosti« in se spominjam na čase, ko smo delali v Trstu v čisti udano-sti do naše domovine, v otročji ljubezni za vsaki kamen našega Krasa, za vsaki val našega morja. »Omejiti se hočemo le na konstatacijo. da je ves večer značil nepretrgano verigo triumfov za našo ljubko pevko Miro Costaperaria-Devo-vo, ki je občinstvo kar začarala s svojim krepko in obenem milo donečim glasom in s svojo sigurno intonacijo. Pravzaprav je otvorila koncert gospa Mira Costaperaria-Devova, ki je absolvirala sama večji del programa. Gospa Mira Costaperaria se je . izšolala v Ljubljani on koncertnem vodji Hubadu, je torej pristna domača koncertna pevka. Odlična in simpatična umetnica mi gotovo odpusti, če se glede njenih pevskih lastnosti sklicujem kar na splošno sodbo. O. gospej Costaperaria se je že toliko laskavega in dobrega pisalo, da bi bila vsaka moja beseda odveč. Gospa Costaperaria zna pač petil Preskromno je to pero, da bi moglo dostojno opisati uspeh nastopa gospe Mire Costaperaria -Dev. Njen glas je kakor »šum vira in zefira«, kakor slavček, ki žgoli »tajno pesem.« kakor srebrna struna, ki razliva balzam svojih čudotvornih glasov. Karakteristično je, kako dobro umeva umetnica jugoslovanske pesmi in kako gorko in s kakim prepričanjem jih prednaša. Njeno petje ie res tako. kakor,. S Loewejevi baladi petje onega Diva, ki sc v petju smeje in v petju tudi plaka, kateremu se drevesa klanja jo. ki ga celo slavec strmč posluša. Da, to so slave osebi, katera je z našimi: Gregorini, Rybari, Vilfani, Bartli, Mankoči, Gromi, Mahkoti, Prunki in dr. delala za plemeniti vzgoj našega plemena in za razvo, naše umetnosti na obali sinjega nior-ja. ki je v najidealnejši nesebični ljubezni do svojega rodu razvedrila trda čela naših Kraševcev. Spominjam se na lepe čase, spominjam se ln . plaka m nad sodbo svoje domovine ! ter še nadalje vzdržavala visok ZAKAJ RASTE ITALIJANSKA LIRA. — ITALIJANSKI GOSPODARSKO - POLITIČNI NAČRTI PROTI NAŠI DRŽAVI. Anarhistično politično stanje v Italiji bi opravičevalo, da bi italijanska lira morala padati. Vendar pa se lira v zadnjem času dosledno dviga. V malo dneh se je njen kurz v Jugoslaviji zboljšal od okoli 5.30 na 6.10 do 6.20. Kje je iskati vzroka temu pojavu? Eden glavnih vzrokov, ki vsaj momentano najbolj učinkuje, so govorice, da je uspelo Italiji, oziroma da ji bo gotovo uspelo, da dobi v Ameriki posojilo 50 milijonov dolarjev. To pa denarni trg, posebno ameriški. že naprej honorira z višjim no-tiranjem lire. Drugi vzrok je ta, da je množina bankovcev v prometu, ki je znašala koncem docembra 22.276 milijonov lir padla koncem februnr-ja na 21.218 milijonov lir, torej za 1058 milijonov od 31. decembra naprej. To da je v prvi vrsti pripisovati dejstvu, da je vsled zvišanja cene kruhu odpadla potreba državnih prispevkov za umetno vzdržavanje nizkih krušnih cen. Sploh pa se poroča. da bo državni proračun za leto 1921 izkazal manjši deficit. Dalje vpliva na dviganje kurza lire tudi okolnost, da se je trgovinska bilanca Italije zboljšala. Slednjič se Italija poslužuje na denarnih trgih, posebno na curiškem. ki je merodajen za kurze deviz in valut, sredstva, da v večjih množinah nakupuje lire. s čemer umetno dviga kurz lire. Kar se tiče razmerja našo krone napram liri. je uvaževati še posen-no okolnost. da italijanski uvoz v našo državo daleč nadkriljuje naš izvoz v Italijo, ki je od dne do dne manjši. Našega lesa gre malo v Italijo, a izvoz naše živine v Italijo je ta prepovedala, češ da pri nas razsajajo živinske kužne bolezni. Kakor smo že nedavno omenili, morajo tičati za to prepovedjo drugi vzroki, nego pretvezne živinske kužne bolezni. Vsekakor daje okolnost, da se je ta prepoved izdala neposredno pred trgovinskimi pogajanji z Italijo, misliti, da se hoče Italija posluževati te prepovedi kot orožja pri pogajanjih, da od naše države iztisne čiin-več koncesij. Našim delegatom bo pač treba skrajne odločnosti in vztrajnosti pri teh pogajanjih, da ne doživi naša država tudi gospodarskega poraza, sličnega rapallskemu političnemu porazu. Simptomatična je v tem oziru vest »Jugoslovenskega Pijemonta« iz Rima. ki se glasi: »V ministrstvu za zunanje stvari se je sestala komisija. ki se bavi z izvršitvijo določb rapallskega sporazuma. V vprašanju pomorske plovitbe na Jadranskem morju Italija ne pristaje, da bi po Iz-praznjenju Dalmacije bila ustavljena plovitba na vseh progah, ki vežejo luke priznane Jugoslaviji, ker da bi to bilo na veliko škodo Zadra in Ancone. To vprašanje ostane za sedaj nerešeno. Italijanska vlada polaga posebno važnost na vprašanje železniške proge Zadar—Knin ter zahteva istočasno, da ji Jugoslavija odstopi eksploatacijo te proge.« — Da ima ostati vprašanje gori omenjene plovitbe nerešeno, to ne pomenja nič drugega, nego da hoče Italija, ako ji naša država tega ne dovoli Pogodbeno, ne oziraje se na naso suverenost ter brez našega pristanka nadaljevati faktično plovitbo med našimi lukami. , Ali se bo naša vlada uklonila temu nasilju ter morda izročila Italiji še progo Zadar—Knin, da bo Italija j imela odprta vrata v našo državo I ter jo tako gospodarsko izkoriščala cufz in v solzah prosim razvedrila dobre znanke — naše Mire, katere koncert, ki se bo vršil 11. t. in. v dvorani hotela Union pod pokroviteljstvom »Glasbene Matice«, ne sineta zamuditi noben rodoljuben Primorec in Primorka. Primorec. Ure proti naši valuti? Tu ne gre za malo več ali manj zemlje, ampak za živlienske interese vse države. Radi tega upravičeno pričakujemo, da bo naša država imela pogum in moč odbiti italijanske pohlepne načrte. + Trgovina s poljskimi pridelki od 7. t. m. Vukovar: V trgovini s koruzo se opaža velik zastoj, ker se za inozemstvo nič ne kupuje, domača potreba pa je tako mala, da ne more vplivati na cene. Koruza notira 390—400 K. Povpraševanje !>o pšenici, tal se plačuje po 1030—1035 K, je precejšno, a je ni mnogo na trgu. Oves se kupuje za inozemstvo po 360—380 K. Koruze je že mnogo v zalogi, pšenice pa le malo. + Ureditev valuto v logaškem okraju. V logaškem okraju, ki je bil dosedaj od Italijanov zaseden, so nastale velike zmešnjave, ker 5e nj določeno razmerje med valutami. Da se temu odpomore, je deželna vlada sklonila naprosit! ministrski Svet, da izda čim preje naredbo, ki bo zlasti določHa razmerje med dinarjem, liro ln avstrijskimi kronami za terjatve in dolgove, ki so nastali pred, mod In po okupaciji + Osnovanje kmetijsko šole na Gorenjskem. Minister za kmetijstvo je podpisal predlog proračuna za ustanovitev kmetijske šole na Gorenjskem. Ta šola bo X>zva planinskega tipa v državi. + Žitni zavod v Sloveniji sc nahaja' v likvidaciji. + Razširjenje zagrebške pošte. Minister za gradbe je odobril vsoto 26,900.000 kron za razširjenje zagrebške glavne pa-šte In to posebno za zklsvo novih pošt a Ji poslopij. + Ceno špecerijskega blaga v Zagrebu. 1 kg žgane kave 80 K, frankova kava 22 K, sladkor v kockah 52 K, kristalni 47 kron, riž 1. vrste 22 K, 2. vrste 17 K, ječmenova kaša 11 K, moka št. 0 16.50 K, št, 2 15.50 K. štev. 3 6.13 K, čaj 90 K, poper celi 45 K, stolčeni 80 K, mak 27 K, najfi-nejša vanilija 760 K, vanilin sladkor 159 K, sladka paprika 100 K, rozine 55 K, dalmatinske smokve 24 K, mandelnJ 85 K, lešniki 90 K, suhe slive 19 K, marmelada 48 K, fino olje 66 K, 80% kis 80 K, grenka sol 10 K, vinska kislina 300 K, 98% modra galica 24 K. petrolej 23 K, karbid 13 K. + Ukinjenje naše finančne delegacijo v Parizu. Z odlokom finančnega ministra je naša fhiančna delegacija v Parizu ukinjena ter se morajo vsi irnadnilci do 15. t. m. vrniti v Beograd. — Skrajni čas je, da se je ta delegacija, ki ie državi vpJ škodovala kot koristila, odpravila. + Narodba o organizaciji šumnrstva. V ministrstvu za šume In rude se tedelute naredba o organizaciji šumarske stroke v naši državi. Radi racijoneinega upravljanja državnih- gozdov bo cela šumska oblast v naši državi razdeljena na 12 oblastnih direkcij. + Podružnica »Wiener Bankvereln-a v Beogradu«. Dunajska banka »Wiener Bankverein« je otvorHa v Beogradu podružnica z glavnico 7,590.000 dinarjev. + Železniška konferenca v Rimu, kateri je z naše strani prisostvoval g. De Rocco, se je končala. Na njej se je dosegi sporazum v vseh vprašanjih, razen vsakdanje zveze med Rimom in Varšavo preko Vinkovcev in Budimpešte. Štirikrat na teden se uvede iz Lyona preko Trsta in Vinkovcev vlak v Bukarešto. H- Poseben zakon za emisijo državnih bankovcev na Madžarskem. Na Madžarskem se Izda poseben zakon za emisijo državnih bankovcev. Vlada bo v to svrlio dovolila kredit ene in pol milijarde madžarskih krmi Instituciji bo načelovala posebna komisija, v katero bodo imenovani čianl parlamenta in višji uradniki. Bavila se bo z vsemi posli, razen s hipotekarnimi Vsak todon bo izdtjala komunike o cirkulaciji bankovcev in poročilo o bilanci. + Depoziti v češkoslovaških bankah. Po uradni statistiki znašajo depoziti v vseh češkoslovaških bankah 2.521 milijonov napram 1.484 milijonom v letu 1919. + Zlat rudnik v Banatu. Po poročilih romunskih listov ?o odkrili pri Mehadiil v Banatu nove žile ta. Za izkoriščanje tega rudnika se je že osnovala delniška družba s kapitalom 5 milijonov lejov. 1 + Kriza francoske železne Industrije. Vsled pomanjkanja naročil !e ustanovilo v okraju Longwy od 62 plavžev 31 delo, v okraju Nancv od 30 i>lavžev 16, v Dicden-hofonu pa počiva od 66 plavžev 30. 4- Dobava blaga za Rusijo. Sovjetska vlada je pripravila 5 milijard "zlatih rubljev za nakup blaga. Popis blaga, ki se mora nabaviti, je poslan zastopnikom so-vjetslsc vlade NemčkjJ, Angliji in Franclji. Dnevne vesti. — Vse brzojavke na prvi strani, lei jih borno prinašali odslej brez označbe vira. bodo od ljubljanskega dopisnega urada. Vesti, ki jih sprejmemo sami. bodo kot doslej označene kot izvirne. — Dr. Otokar Rybaf je odpotoval včeraj v Rim da prisostvuje konferenci za likvidacijo Avstro-Ogr-ske monarhije kot delegat SHS. — Grof Karolyi v Ljubljani. Znani madžarski politik grof Karoiyi. ki je bil iz Italije izgnan, v Beljaku pa celo aretiran, je dobil zavetje v naši demokratični državi. Predvčeraj je prišel Karolyi v Ljubljano ter prenočil v »Unionu«, včeraj se je zglasil pri deželnem predsedniku, nato pa odpotoval dalje na jug. kjer se stalno naseli. — Dežuje! V radikalnem in demokratskem klubu so zahtevali nekateri poslanci, naj se ukine izvozna prepoved, ker bodo sicer razni špe-kulantje zopet zlorabili to naredbo 2n oškodovali državo. — Avtomobilna vožnja Maribor-št. Lenart-Gor. Radgona začne redno poslovati dne 18. t. m. Iz Maribora bo odhajal avtomobil ob 2. popoldne. v Maribor pa prihajal ob 8. zjutraj. Do St. Lenarta bo veljala vožnja 50 K, do Gor. Radgone pa 100 kron. — Radgona dobi garnizijo. Vkljub mirovni pogodbi in določeni razorožitvi Avstrije namerava Avstrija ustanoviti v Radgoni garnizijo, ki bo obsegala eskadron konjenice. Vojaštvo bo nastanjeno v kavalerijski in Kodoličevi vojašnici. — Proti surovosti, nenravnosti, Pijanosti in razuzdanosti. Opozarjamo vse poštene ljudi na javen shod, ki Ra sklicuje »Sveta vojska« prih. nedeljo ob 10. dop. v »Union« v Ljubljani. Proti navedenim pogubnim izrastkom vojne morajo nastopiti složno vsi pošteni elementi ne glede na stranke. Da je ta boj pričela »Sveta vojska«, ji moramo biti hvaležni pristaši vseh političnih strank ter jo shodu^ S ^im naiveči° udeležbo na 1 ako se ne sme postopati z naSSiml primorskimi brati. Drjaki, ki so so po velikonočnih počitnicah vračaLi iz zasedenega ozemlja preko Trbiža in Jescnic se pritožujejo, im je v Kranjski gori carinski uradnik zacar.mil velikonočne potice P® 5—6 dinarjev. Celo v stavni carinami v Ljubljani so Izjavili, da je bilo to nečuve-no, toda povračila se obetajo le na pritožbo v Beograd. Toda kdo izmed revnih dijakov bo riškimi koiekc ter potem čakal mesecc ha negotovo rešitev? Dijake pa jo Čakala še druga dobrota v Jesenicah, kjer lib je pustil obmejni komisar izvagoniratl Jer celo noč čakati, ker niso ime!] potnih listov potrjenih od našega konzulata v Trstu. Co jo kaj takega res neobhodno potrebno, zakaj se ni dijakov žc domov zn-de na to opozorilo? Tako brezobzirno m sekantno so ni postopalo proti našim ljudem pod nemškim uradniStvom. Krivci ve naj pokličejo na odgovornost. — Požar v Smledniku. V noči dne 1. t. m. ob tričetrt na deset je nastal nenadoma ogenj pri posestnici Katarini Jera) v Smledniku, ki je v teku ene In pol ure uničit vsa njena gospodarska poslopja. Rediti ni bilo mogoče nič. Pogorelo ji je vso gospodarsko poslopje do tal ter vse poljske orodje, vozovi, razni stroji, slatna, •■seno itd. Velika sreča je bila, da ni bilo nl-kakega vetra, sicer bi se ogenj razširil In uničil vso vas. Na pomoč je takoj prihitela požarna bramba iz Mavčič, ki je delovala z na/večjo požrtvovalnostjo prav do zjutraj, za kar ji bodi izročena najlepša zahvala! Vzrok požara še ni popolnoma inan. Eno požiga sumljivo osebo so orožniki na licu mesta aretirati. — Stebel pes na Igu. Zadnji četrte;: Jo zavladalo po ižanskih vaseh veliko razburjenje. Od nekod se ie priklatil sred-njevclik črn pes, ki je popadal in trgal vse, kar mu je prišlo na pot. Obgrizel jo osem domačih psov in podaivll več kokj-51. Izmed ljudi je dosedaj le znano, da sta bil« popadena 13 letni Martin Oradi Jek 'r *^r«2e in 18 letni Al. Rotar iz Studenca. * io preiskal okrajni zdravnik. Orožui-liB ^ S I>OITK)*i'0 oboroženih kmetov uitre-nce L '°Ka psa m vse od njega ugrlzene m Ma,i,a aim- Ptata h, Maž •, iT" „ " . , . . , Bllc i>rl knjigovodstvu de- želne vlade sta imenovana za računske rc-vtdento. Okrajnemu glavarstvu v Logatcu so dodeljeni: okraj, komisar dr. Dionizij Maraž, konceptni praktikant Dominik De- U!iralni tain* !''r- 'litrea in kaucc-iist Al. Cevna. \e!lkodu5no darilo za ustanovitev akademskega doma. Neimenovan dobrjt-5ik jo naklonil ljubljanski univerzi veliko-dušen dar 10.000 K za ustanovitev »plo5-Eega akademskega doniat —Iz uredništva »Jutro« Je izstopil Milan Plut, ki baje namerava začeti izdajati neodvisen tednik. — Razpisani sta službi uradnih žJvl-nozdravnikov v Črnomlju in Krškem. Prošnje je vlagati do 30. t m. pri poverjeništvu za kmetijstvo. Natančnejše določbe so v razpisu v Uradnem listu. — Bratske pozdrave vsem Slovencem ln Slovenkam pošiljajo naši fantje A Mitratješkega odjelenja 4S. puka v Plev-Iju (Cma gora). Pozdravi so bili namenjeni za Veliko noč, a je dopisnica šele včeraj priromala v Ljubljano. — Laži-iesni trgovec. Lani sc je v Kranju neki Tawora Julij Mavrloij, baje 'z Duanaja, izdajaj za lesnega trgovca. V začetku letošnjega leta se je pojavil v Kočevju ped isto firmo. Sedaj ga išče deželno sodišče zaradi hudoddelstva goljufije. — Ubijalca kmečkega fanta Jak. Nučiča so grosupeljski orožniki po celotedenskem zasledovanju sedaij prijeli. Aretirani so kmečki fantje Fr. Pajk, Iv. Cimerman, Janez Zrimšek in Fr. Dremelj, ki so na volikonočno soboto na cesti pri Mali Račni ubili imenovanega mladeniča. — Kje je bil ukraden pleten ročni kovček? Dne 21. m. m. se je blizu postaje Sv. Lovrenc pri Ptuju našel na drevo obešen prazen pleten kovček 70 cm dolg, 30 cm visok in 40 cm širojj, pleten iz belih m rjavih šib. Ker je bila ena ključavnica s silo odtrgana, Je bit kovček brez-dvomno ukraden in izpraznjen. — Tatvine koles. Dne 6. t. m.pop. ie bilo iz kleti tuk. obrtne šole ukradeno kolo znamko »Jax«, črno pleskano, z novim se-dežom iz rjavega usnja. — V Savcu pri Petrovčah je bito veleposestniku Jos. Hojniku ukradeno Iz zaprte verande sko^tl okno kolo znamke »Puch«. — Draga suknja. Dne 30. m. m. se je pripeljal z brzovlakom Iz Avstrije v Celje Alojzij Kadlčik, vpok. ravnatelj sladkorne tovarne, sedaj stanujoč na Dobrni V kupeju je pozabil zimsko suknjo s ko-žuhasto podlago iz vid rovKi kožic, vred-no 32.000 K. — Komu Io kaj znauo o Franji Krie-gelrnao, naj naznani kriminalnemu oddelku ljubljansko policije. Ljubljana. = Petindvajsetletnico svojega obstoja praznuje letos tvrdka 1. Goreč, znana ljubljanska trgovina s Kolesi in avtomobili. Ustanovljena je bila leta 1893, tekom petindvajsetih let na se je iz malega početka razvila v veliko in ugledno domače podjetje. kateremu želimo tudi v bodoče lepega prospevanja. — Ali res samo za posfcuSnJo? Mestno tržno nadzorstvo poroča, da so sc za poskušnjo odpravile maksimalne cene zn meso ter se dovolila prosu trgovina. Vslcd te poskušnje so »zdrknili« mesarji s cenami od 30 do 40 K za k«. Pri po-skušnjl 40 K bo i>ač ostalo, dokler sc z novim štrajkom ne dvignejo cen c še višje. Konzumcnti so pri tem pravi »poskusni kunci«. — Kolo Jugoslovanskih Sester prosi za siromaka — inteiigenta dobrosrčne gospode, da kdo vsled vojne obubožanemu revežu odstopi kako obleko, da zamore nastopiti svojo službo. Prijazne ponudbe sprejema tajnica V. Bentgor, Mestni trg 24./I1I. -- K požaru na Kodclijevcm. Policija je aretirala tri bivše Kodeltjeve hlapce in neko ljubico hlapcev, ker so osumljeni, da so lilove zažgali iz maščevalnosti Skoda se ceni na poldrugi milijon kron. Samo sena in slame je zgorelo nad 95.000 kg. — Starluarska obrt v Ljubljani. Prejeli srno: Vsak obrtnik zagovarja svefc stališče. Sedaj je v to primoran tudi starinar. Svoječasno je vsakdo, ki je imel staro blago, prodal to le starinarju. Danes je drugače. Raznim prekupčevalcem iz Bosne, Hrvatskc in Štajersko sc je dovolilo nakupovati v Ljubljani staro obleko in perilo. Teh prekupčevalcev je gotovo čez 30. Nekateri prinašajo s seboj razno perutnino, s katero hodijo po hišah in povprašujejo stranke za ponošeno obleko in jo zamenjajo. Blago, lcl ga kupijo tukaj v kronskih novčanteah, prodajo doma za isto svoto dinar]e>y. Tudi stranka, ko zagleda dolgega Bosanca in rejenega purana, hitro povabi oba tia dotn, da si prvi ogleda nalogo starih oblek, drugi pa naj preizkusi ostrino noža. Starinarskd obrtniki nimajo sicer nič proti proku pčevalcom, vendar pa apelirajo na Obrtno oblast, ki naj ukrene, da ne bodo prekupčevalci stikali po ceiem mestu, njihova pot naj bi držala samo k starinarju, kil mora plačevali visoke davke m Ima vedno manj prometa. S tem bi se tudi raznim tatvinam, k; se zadnje čase želo množe po Ljubljani, prišlo hitreje r,a sled. — Starinar. „ Društvo za zgradbo doma »Sokolu II«. Letošnja pomladanska prireditev se vrši v »Hribarjevem gaju«, na kar sc občinstvo in bratska društva opozarjajo. — KJs ie utnobolna deklica? Dne 25. iy. m. je pri Sentp c terskem mostu v. Ljub- ljani pobegnila svojemu očetu tunobolna Marija Sever iz Doba pri Domžalah. Dekle se najbrže potika po Ljubljani. Naj se odda policijskemu ravnateljstvu. — PoIic;iska kronika. Včeraj je podala ljubljanska policija 31 poročil In sicer zaradi cestno policijskega reda 16, zaradi pasjega kontumaca 4, zaradi pijanosti ln razgrajanja 6 ln raznih 5 poročil. — Iz Llubl]ano le izgnan za nedoločen čas 481etnl Ivan Križnar iz Oreheka, obč. Mavčiče pri Kranju. Križnar je delavec pri stavbiščih, toda večinoma popiva In razgraja ler je bil že 17krat predkaznovan. Celje. Kandidatske liste v Cciju so sledeče: po vrstnem rodu: SLS (nositelj dr. Ogrizek); JSDS (nositelj pekovski mojster Koren); NSS (nositelj Žabkar); JDS (nos*-telj Ivan Rebek). Komunisti v Celju niso postavili svoje liste. Občinske volitve v občinski odbor celjske okolice so vršijo v torek dne 10. maja. Kot glavno volišče v Celju pr! občinskih volitvah 26. apr. je določeno od mestnega magistrata II. volišče, ki Je v telovadnici meščanske šole. Tukaj se bo tudi dognal skupni izid po uspehu glasovanj na posameznih voliščih takoj po končanem volilnem opravilu. Celjski tovnmar Westen Izdaja na Dunaju, kakor poroča celjska »Nova Doba*, nemškonacijonalni časopis »\Viencr Mittag«. Ta list zelo strupeno piše proti naš! državi in prinaša stalno neresnična in sovražna poročila o razmerah v Jugo-laviH, posebno v Sloveniji. -Kdor tega llsra ne pozna, bi mislil, da ga Izdaja kakšen zagrizeni vsenemec. Dokazano pa je, da Je lastnik lista celjski tovarnaj Westen, kajti v uradnem dunajskem »Pressbttr>« je zapisan sledeči vpis pri listu »Wicner Mittag«: »Ileransgeber Zeltungsdruckercl-u. Verla^sgesallscliall m. b. II. VVlcn IX 3, Unlversitatsstrasso 8, Geschaftsliihrci': dr. Anton Sclialk. VVlcn, AUOUST VVeSTEN, F ABRIKSBESITZER IN ČILU. Vertre-tungsbefugt ieder elnzelne.« V kolikor se to strinja s častjo tovarnarja Westcna, ne bomo preiskovali. V koliko pa io v skladu e državnimi interesi, to pa naj preiščejo naše oblasti. Epidemija koz Je v našem mestu menda popolnoma prenehala. V zadnjem času se ni v mestu niti v okolici pripetil noben nov slučaj te foofbzni, katera jo resno orgožala naše kraje. O lesnem trgovcu g. Fr. Paimanu smo že svoječasno poročali, da je razpošilja! celo slovenskim stranicam pisemske pa-PinJe z nemško firmo. Ko se mu je to označilo kot v Jugoslaviji neprimerno, je postal sedaj naenkrat moderen In piše pisma in račune — francoski. Samo da ni treba slavonski! Jugoslovanski godalni kvartet (prej kvartot Zika) namerava nastapiU v drugi I polovici aprila v Celju s koncertom. Upa- | tno. da bo občinstvo to pot imelo več za- * rrirnanja za ta koncert kakor lansko leto. ko je koncertiral — prazni dvorani Clanl celjskega Athletlk-Sportkluba, ki so bili v Ljubljani od »Ilirije« tepeni v razmerju 7 : 0 (ozir. 6 : 0), si brusijo po Colju jezike, da jo bil sodnik pristranski, da je bila tekma politična itd. Posebno se v tem odlikujejo razni, nemškutarskl na-stavljenci nekaterih nemških tvrdk, ki so pri teh nastavljeni samo formalno, da je s tem v Celju pomnožen nemški športni živelj. Kaj ko bi športni savez takim nem-! £kim društvom dolgajezičnikov, ki gojijo šport samo kot nemški politikum, stopil na prste in prepovedal vsako tekmovanje 2 njimi. Saj se poštenemu Slovencu mara gnusiti, igrati i neznačajnimi renegati. Pleče krojaških pomočnikov. Z ozirom na tozadevno naše poročilo aam pišejo iz krogov krojaških mojstrov: Plače krojaških pomočnikov v Celju so le za nekaj odstotkov nižje kot v Ljubljani, zato pa so tudi ceniki mojstrov nižji, kar je uradno priznano. Ako je kateri po moč n k delal 10—12 ur dnevno in zaslužil tedensko le 250—300 K, potem je pravi lenuh. Res ie, da krojaški pomočniki nimajo zlat!h časov, a tudi mojstri jih nimajo, ker današnji proizvajalni stroški so tako veliki, dela pa je tako malo, da komaj životarimo. Ako mojster postransko kaj ne zasluži a dela le s par pomočniki, ne more kriti stroškov.« Poročevalec naj v praksi ro-kaie, kako je mogoče predlagati povišanje plač, ne da bi se zvišale cene, kar pa jo pri številni konkurenci tudi izključeno. Iz trgovine. Špecerijska trgovina Petek in Pečovnik v Cankarjevi ulici št. 4 se je preosnovala v novo tvrdko Petek In drug ter sc znatno povečala. Kmigovodstvonl tečaj za obrtno knjigovodstvo, katerega se je nameravajo prirediti v Celju, se no bo wšil, ker se ie prijavil.! premalo udeležnlkov. Sadno drevje v celjski okolici se nahaja v najlepšem cvetju. Upati je zopet dobre sadne letine, če ne bo nastopil 5e mraz tekom toga meseca. Nova trafika Je otvorjena na Kralja Petra cesti v lokalu, kjer je bila prej brivnica Jermanova, kateri sc bo izselil v Avstrijo. Primorje. Vlom v gospodarsko zadrugo v Trstu. V noči od četrtka na peteK so vlomili neznani zlikovci v pisarno kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge v Trstu, ki se nahaja v ulici Rafinieri v I. nadstropju ter so hoteli ukrasti blagajno. Ker so sc pa bali, da bi bili pri svojem poslu moteni, so odnesli blagajno s I. nadstropja na dvorišče, kjer so jo hoteli navrtati oz. odpeljati. Prepodila pa jih je še pravočasno neka stranka ter so morali pobegniti. — Res lepo skrbe v Trstu za varnost! Roparski napad v Trstu. V noči na 6. t. m. je prišlo več tolovajev s ponarejenimi ključi v Kaderanekovo vilo v ulici Michelangelo, kjer stanujeta zakonska Peter in Ada Krevi-čič. Roparji so speča napadli z bodali ter zadali smrtne rane možu v grlo. ženi pa v noge. Oba se v bolnici borita s smrtjo. Roparje je pregnal gospodar vile ter so odnesli le Krevičičevo suknjo z zlato uro in verižico. Bela Peč — Alba Roma. Nemški listi srdito napadajo občinskega predstojnika Mallyja v Beli peči, ki je baje brez vednosti občinskih odbornikov predlagal italijanskemu civilnemu komisarju, naj se prekrsti občina na ime »Alba Roma«. LJUBIMSKA DRAMA. Ljubimec ustrelil svojo ljubico In sebe. Ivan Kliba je služil kot narednik v Zagrebu pri 4. telegraf, četi. V Ljubljani }e Imel ljubico 201etno uradnico pri čekovnem uradu Frahjlco Ivančlčevo iz Postojne. Kliba je moral dobiti v Zagreb neugodne vesti, ki so zbudile njegovo ljubosumnost s tako silo, da Je dne 5. t. m. prišel brez dovoljenja svojo vojaške oblasti v Ljubljano, Prva pot mn je bila seveda v stanovanje svojo oboževanke, ki je stanovala na Karlovški cesti pri zakonskih Viktor In Marija Fatur. Njegova ljubosumnost se la potrdila, Ko Je namreč Kliba pogledal pri razsvetljenem, a ne zagrnjenem oknu v sobo svoje ljubice, je zagledal pri dekletu tekmeca v osebi lesnega trgovca Qlu-lianija (z Rakeka, torej Italijana. Ko ie Kliba potrkal in se pri vratih Javil, jo Fran-jlca sladkega Laha skrila na hodniku. V četrtek po 8. uri Je Kliba zopet prišel k Ivančičev!. Seboj Je prinesel 1 liter vina. Domači so se umaknili v sobo ter pustili zaljubljcjtfa sama v kuhinji, od koder so jo slišalo enkrat prerekanje, pa to-pet ljubimkanje. Med prerekanjem je Fra-ttjica zaijublienemu nareduiku zabrusila v obraz, da ga ne mara več. Kmalu po polnoči sta se zaslišala dva strela. Takoj na to je Ivančičeva s krikom pritekla v sobo ter se krvaveča zgnidlla. Takoj za njo je skočil Kliba iz kuhinje ter sl na pragu pognal kroglo skoz sence. Pi-del Jo in kmalu izdihnil Ivančičovo je streli! v prsi, da ji je prišla krogla skosl hrbet mimo pijač. Prepeljali so Jo z rešilnim vozom v bolnico, ★ IZID LJUDSKEGA ŠTETJA V PREKMURJU. O.porati ljudskega štetja so končno v S," dospeli na civilni komisarijat, ter so bili v toliko popravljeni, da je bilo mogoče Začasno ugotoviti končni izid. V okraju Murska Sobota znaša skupno število probival-cev 54.011, v dolnjelendavskem okraju pa 38.405, skupaj 92.416. pd teh je Srbohrva-tov 85, odnosno 678, skupaj 763. Slovencev 48.398, odnosno 26.049, skupaj 74.447, drugih Slovanov 44 odnosno 21, skupaj 65, Romunov 4 odnosno 1, skupaj 5, Italijanov 8 odnosno 16, skupaj 24, Nemcev 1936 odnosno 145, skupaij 2081, Madžarov 3073 odnosno 11.362, skupaj 14.435, Arnavtov 0 odnosno 42, skupaj 42, drugih 463 odnosno 91, skupaj 554. Rimskih katoličanov je 29.569 odnosno 26.845, skupaj 66.414, protestantov 24.072 odnosno 682, skupaj 24.754, Židov 320 odnosno 322, skupaj 612, ostali pripadajo drugim koufesijam. Po ljudskem štetju z dne 31. dccembra 1910 je bilo ugotovljeno nastopno stanje: Skupno število prebivalstva 54.014 odnosno 37.226, skupaj 91.240. Rimskih katoličanov je bilo 65.133, protestantov 25.119 in Židov 978, Število Židov jc razveseljivo padlo. Šport m tur i stika. Orad'ianskl: Ilirija. Vstopnina: nume- rirani sedeži 7 din., sedeži II. vrste 5 din., stojišče 3 din., članske in dijaške vstopnice 2 din. Predprodaja sedežev v drogeriji Kanc, Zidovska ulica, predprodaja stojišč v trgovini Pevalek, Zidovska ulica. Člansko in dijaške vstopnice se dobe le v predprodaji pri Pevaleku in v nedeljo od 10. do 12. ure na igrišču. — Pričetek tekme ob 16. uri, ob 14. uri predigra Hermes : Ilirija rez. k Gledališče in glasba. Mestno gledališče v Celju. V četr lok zvečer sc je v našom gledališču prodstav-, Jjala drama v. 3 deiajijih »Gozd«, katero js spisal pisatelj Petar Petrovič. Igralo so jc dobro pod režijo g. Val. Jurmana. Ijra se ponavlja prihodnjo sredo 13. aprila lz-t ven abonma. Ruski umetniški večer priredi 15. t. m. v opernem gledališču gospa Helena Poljakova, solo-plesalka in profesorica Iz impe-ratorskega gledališča v Petrograda, Pri tem večeru bodo sodelovali tudi gosp. Boris Putjata, iz moskovskega dramskega gledališča, nadalje gdč. Nikitina, solo-plesalka, ga Smolcnska (petje), gosp. StreS« njev (ples) in učenka gospe Poljakove mala Metka Franketova. Zelo bognU spored tega večera bo izvanredno zanimiv, ker sa točke, k! se bodo izvajale ln originalni krasni kostumi, nekaj popolnoma novega za Ljubljano. Koncert M. Costaperaila - Sclnvelger-Visiiijova dne 11. t. m. Gdč. M. Schweigeri jevo štejemo med naše najboljše domače pianistke. Kot gojeaika praškega konservatorija jo dosegla na javnih produkcijah V Pragi najlapše uspohe. Kritik! — češki In nemški — uvrščajo gdč. Scweigerjevo med najboljše absolvente praškega konservatorija. Poudarjajo njeno blestečo teh* niko in visoko glasbeno razumevanje. Koncertirala je na koncertu »Jugoslavije« V Pragi, dalje v Vidmu, na koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice mes^ maja t. 1. pa Je proizvajala Griegov klavir* skl koncert s spremljevanjcm orkestra s presenetljivim uspehom. »Bcrceusa« Je nežno občutena uspavanka. Balada as-dur. je najznamenitejša Chopinova balada, ki zahteva globokega umetniškega čustvovanja, Lisztova legenda »Sveti Frančišek na morju« Jo klavirsko mojstrsko delo pa t cxcellence. Liszt nam slika tu čudežen po« hod sv. Frančiška po valovju — slika nam vso hude boje svojega lastnega življenja z njomu lastno čarobno umetnostjo. To delo spada med najboljše prolzvajane točko gdč. Schweigerjeve. Vspored ponedeljkovega koncerta je vseskozi pester, — Iz-vajatoljlcc so solidne in priznane slovanske umetnice, zato jim naj občinstvo pokaže z najobiinejšim posetom svoje sim* patiie. Znanost in umetnost. Umetniška razstava. Meseca maja s« vrši v Jakopičevem paviljonu običajna splošna umetniška razstava. Prijave ln pošiiJatve sprejema R. Jakopič, Turjaški trg 2. Zadnji rok za vpošiljatov je 22, aprila. Pokrajina. ■ 'i, Vrhnika. Kako slaba je varnost imetja tu v bližini Italijanske meje, dokazuje slučaj, da so bUe med Logatcem in Vrliniko že drugič pobrane z drogov brzojavne žice. Prvič je bik) v noči od 19. na 20 m. m, ukradene 160 m bakrene žico. Komaj so io nadomestili z novo prišli so znova tatovi v noči na 1. t. m. ter to pot pobrali 420 m žice. Država ima vsled toga približno 7000 kron škode. KoroškaBela-Javornik. Naši preče* številni netnčurjl zadnji čas kaj panosm dvigajo glave. Zakaj pa ne? Saj jim prednjači v sovraštvu ln zabavljanju, na vse, kar je jugoslovanskega, sam županov n i-mestnik, odločujoča oseba pri kr. šolskem svetn, podružnici Kmetijske družile, zdravstvenem odseku itd. Posebno »Jugoslovanska Matica« mu leži v želodcu. Vemo, odkod piha ta veter. Njemu se zdi škoda Koroške, ki so jo po njegovi trditvi zapravili »šomaštri«, ker tam ie dosti njemu enakomisločih. Svojo zagrizenost in inrž-njo prodajajo oče podžupan povsod; v gostilni, na klodvoru potujočemu občinstvi, šolski mladini itd. In taki možje naj Še nadalje odločujejo o zadevah obmejne občineI Iz Mežiške doline. V Guštanju je par predrznih nemškutarjev, ki demonstrativno kažejo niržajo do Slovencev in do naš« države. V prvi vrsti sta to brata Vincenc ln Rudolf Brundula. katerih oče je bil pristen kraški Slovenec. Vincenc je imel prod vojno velikanski napis »Gasthaus«. SeJ>i] pa je pritrdil na hišo neobdelano desko, črno pobarvano,* na nje) pa je samo njs-covo ime v gotskih črkah, a krstno ime se še vedno glasi »Vinzcnz« Tretji je čevljar. Ant. Pause, ki si je omislil nemške, m.r. koroške barve in istotako gotske črke ter. sl drznil od nekega odjemalca zahtevati, naj govori z njim nemško, češ »%vindisch verstehe ich n telit«. Ako hočejo biti omenjeni trije obrtniki le aa 130 Nemcev in nemškutarjev, naj 1300 Slovencev ne hodi v njihovo trgovino, gostilno in čevljarsko delavnico, pa bo vsem prav. Laško. Mladeniški klub »Sodrga^ se je razšel in svoje premoženje je zapustil v znesku 2400 K Laškemu gasilnemu društvu. Vrlim mladeničem vsa čast in zahvala. LaSko gasilno društvo proslavi bm-koštni ponedeljek 50 letnico svojega obsto< lia. Dopoldne blagoslavljenjc praiporja !n popoldne velika veselica. Marenberg. Dne 1. t. m. smo tulcaj p .v kopali dekana g. Avguština Heola, ki le dosegel starost 74 let. Pokojnik je bil vedno zaveden Slovenecl toda bivši slovenski konsum v Marenbergu ga ' je gmotno popolnoma pokopal ter ga spravil do smrti v 1 cospodaraiko odvisnost A. K. Green: skrivnost. (Dalje.) Potem -dovolite, da se poslovim, je dejal; in vendar — še nekaj bi vas prosil, zaradi pravice, ki ji služim: ako je bila gospodična Farley-eva tisti večer res tu in v sobi vaše hčerke, je morala pustiti pri nji rjav pajčolan, v katerem pravijo, da so to videli. Ko so prinesli truplo v njeno stanovanje, je visel na njeni obleki naniestu rjavega čisto nov svetlo-siv pajčolan. Ako se je našel po odhodu gospe Kameronove pri pospravljanju njene sobe tisti rjavi pajčolan. bi imeli v njeni spet majhno izpopolnitev naših dokazov. Rjavi pajčolani so vendar tako navadna stvar. Morda jih ima moja hči sama cel tucat. Če jh ima. jih ne bo puščala ležati raztresenih po sobi. Kaj vem! Tedaj mi ne morete pčunoči? Ne branim vam, ako se hočete sami ogledati po hčerini sobi. Vse stoji in leži še tako, kakor je pustila, ilotela sem. da naj sama razpolaga kjer se je mudila nekako do devete ure v sobi gospoične Gretorexove. Ako hočete le dokazati, da je bila tukaj, se mi vidi stvar dokaj preprosta. Gospa Kameronova vam vendar lehko pove, ali je bilo dekle pri nji ali ne. Grvce je dobro vedel, kam meri ponosna žena s tern predlogom, Vzlic vsej vnanji obvladanosti je sama pri sebi goreče želela izvedeti, kaj ji skriva njena prav tako ponosna liči pod svojim dozdevnim rav-nodušjem. Gospe doktorjeve nisem vprašal o tem, je odgovoril on. Smatral sem, da ji morata biti pravo ime in zgodba nesrečne ženske neznana, ker ul ničesar javila policiji. V tein utegne imeti prav, je dejala mati z vidnim olajšanjem. Pojdiva tedaj v njeno sobo. Stopila sta v veliko in prostorno sobo na sprednji strani hiše; bila je čedna in prijazno urejena, toda vse je kazalo, da ni prestopil njenega praga nihče, odkar je bila odšla Genovefa. To dejstvo je bilo ugodno za detektiva in je delalo njegovo iskanje tem zanimivejše. Gospa Greto-rexova je z vnemo iskala izgublje s svojimi stvarmi, ona pa se doslej^ega pajčolana po vseli kotili; šele ni utegnila brigati zanje. A čemu in zoper koga iščete dokazov — ako smem vprašati? Ali morda poznate v tem mestu nekega doktorja Moleswortha? Ne. In lehko trdite z gotovostjo, da ni bil povabljen na svatbo? Z vso gotovostjo. Če je bil takrat v vaši hiši, je bil potemtakem brez vaše vednosti. Molesvvorth trdi namreč, da je našel gospodično Farleyevo na stopnicah pred nekimi vrati na 22. cesti. Zgodba je dokaj neverjetna, in mi bi radi dokazali, da jo je vzel s seboj odtod. ko ga ni našla nikjer, je pokazal Grvce na kup obleke, ki je ležal pred vhodom majhen alkov. Ali leži tamkajle obleka vaše hčerke? Človek bi dejal, da je zmetala vso svojo garderobo z omar. To so njene stare stvari, ki jih je nosila pred poroko; vsekako pa so še predobre, da bi ležale takole po tleh. Rada bi vedela —. Kaj je to? se je zdajci začul za njunim hrbtom razburjen glas. Kdo iztika po sobi brez mojega dovoljenja? Oba sta se naglo obrnila ter zagledala gospo Kamcronovo, ki je stala v klobuku in kožuhovinastem plašču na pragu. Šestnajsto poglavje. Kakor različna človeka sta bila drugače gospa Gretorexova in detektiv — v tem hipu se je izražala na njiju obiičjih enaka osuplost. Takoj nato pa sta se obvladala oba, ona iz prevdnosti on iz navade. Gryce jo je moral natihem občudovati, ko je dejala lelikotno: Iskala sva pajčolana tiste nesrečne osebe. Pogrešajo ga, in policija meni, da ga je morda pustila tu. Genovefa je prebledela kakor mrlič. Tega nc razumem, je izpregovo-rila, nato pa .ie pobesila oko pred materinim pogledom in se naslonila na vrata, da ji niso odrekle noge. Gotovo ti je znano, da je mlada šivilja, ki je tolikrat prihajala k tebi z oblekami za poročno opremo, umrla na dan tvoje svatbe? je nadaljevala mati neizprosno. Nič odgovora. Tvoje novo življenje te pač ni moglo zamotiti tako. da bi bila prezrla to vest v časopisu? Genovefa je zmajala z glavo. Kako da nisi povedala živi duši besedice? Bila bi nam prihranila nadležno poizvedovanje in sumničenje s strani policije. Gotovo se nisi prav zavedala, kako važno skrivnost prikrivaš? Dekle ti je mogoče povedalo napačno ime in ti ni pokazalo svojega pravega obraza. Svojega obraza? je izdavila mlada žena s težavo in široko zastr-miea materi v oči. Da. — tisto dekle, Mildred Far-ley, ti je bila baje nenavadno podobna » Mali oglasi. Precia s© s DVE NJIVI, DVA TRAVNIKA s sadjem, 2 hosti in 1 stara hiša z vrGm Sp. Štajerskem. Vpraša se v Mariboru Pod mostom št. 22. 663 ENONADSTROPNA HIŠA z oralom zemlje, gostilno, mesarijo, trgovino z mešanim blagom, brivnico, hlevi za konje, svinje. Studenci pri Mariboru št. 17. 604 KRAVA S TELIČKOM IN 3 KOZE s kozliči, vse dobre molznice.. Vpraša s« železniška čuvajnica št. 421. Laitersberg pri Mariboru. VEČJE POSLOPJE z zemljiščem, tik žel. postaje Sav. dolini, zelo pripravno za tovarno ali kako večjo obrt. Naslov v podružnici Jugoslavije v Celju. 5K9 OMARA ZA LED s 4 predali. Cenjeni dopisi se prosijo »a Jože! Klinar, posestnik, Jesenice 17, 596 ENONADSTROPNA VILA v najbližji okolici Ptuja s 4 sobami, kuhinjo hi pritiklinami, 2 drugimi sobami, lepimi slikami, kletmi, velikim gospodarskim poslopjem s sobo za služinčad, circa 1600 ma zemlje, sadnim drevjem, ograjeno. Pripravno tudi za trgovino. Vprašati: H. O., Ptuj, Vičava 49. 598 '11® „11111 4* OTROČJA POSTELJA. Glavni kolodvor, pri komisljonarju št. It 599 VINSKI SODI različne velikosti. Naslov: »Sodi* Celje, Poštni predal štev. 5. 600 CELA GARNITURA jedilnega orodja (Kina srebro za 12 oseh in zlata moška ura. Poizve se od 10. do 4. ure na Bregu št. 4—1. desno. ŠVEDSKI SEMENSKI OVES priporoča trgovina s semeni Sever & Ko., Ljubljana, Woliova ulica 12. 575 DOBRO IDOČA trgovina na Murskem polju z inventar« jem. Naslov pove uprava lista. 573 POZOR SODARJU Več tisoč leskovih obročev dolgih od 170 centimetrov naprej ima v zalogi P. Be-šter, Rovte, p. Podnart. Služb®: IZPRAŠAN ŠOFER išče službe, po mogočnosti pri luksuznem avtu. Spričevala na razpolago. Ivan Men-bart, šoter, Gor. Radgona, Spod. Gris šlev. 16. 602 IŠČEM PERFEKTNEGA brivskega pomočnika. Vstop takoj! Vje-kcslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva ni. 9. tem©; SOBO IŠČE gospodična državna uradnica, če mogoča prazno z prostim uhodom. Za protiuslngo preskrbi premog. Cenjene ponudbe pod »Premog« na upravo Jugoslavije. 583 GOSTILNA IN SODAV1ČARNA se odda s 1. majem ali pozneje. Prvo na račun, drugo v najem. Zahteva se treznost, poštenost, dobra kuhinja in primerna kavcija. Naslov v upravi lista. 587 SVARILO! Podpisani Jas. Normah svari vsakogar,