L         > IIH'
Prepozno
Necemu dečku so mati umrli; zat<5 je bil deček zel6 žalosten in je . bridko jokal. Necega dne pride k njemu tovariš in ga tolaži, rekoč: ,,Kaj se bo§ jokal, ljubi moj ? Dtolaži se, saj si svojo dobro mater vedno slušal in si jej veselje delal." — ,,Tako sem si mislil tudi jaz," odgovori deček, ndokler so še moja dobra inati živeli; ali zdaj, ko jih nimam več, zdaj še le spoznam, kolikokrat sem jih razžalil, kolikokrat §em jim bil nepokoren, pa — prepozno je! svoje dobre matere ne morem y?č za odpuščenje prositi."
Vinko..