Nagrajenci
Hvala za opravljeno prizadevno delo
stran 3
GLASILO OBČINE DOMŽALE
23. april Letnik L, št. 06
Javna razpisa
Nepovratna sredstva za spodbujanje podjetništva in subvencioniranje obrestne mere za posodabljanje kmetijskih gospodarstev
stran 15
Domžale
Prireditve ob občinskem prazniku Občine Domžale
stran 12
Stane Kovač
predsednik PGD Domžale - mesto
stran 4
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OB 19. APRILU - PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE
Veselimo se preteklosti in sedanjosti ter z upanjem stopamo v prihodnost
stran 5
OB ZLATEM JUBILEJU MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA JANEZ CERAR DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE
V srcu pa je lepo, kot je nekdaj bilo
Pet desetletij trajajoča ppevska pot je že sama po sebi dolga. Če pa po njej
s trdnimi koraki stopajo pevci, vsak
že v jeseni življenja, je jubilej še posebej častitljiv. Zato si pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar Dru-
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 21. maja 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 13. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
štva upokojencev Domžale, ki so v teh dneh slavili zlati jubilej, resnično zaslužijo iskrene čestitke in vse pohvale za številne koncerte, predvsem pa za veliko ljubezen do ljudske in narodne pesmi, ki jo ohranjajo ter z njo lepšajo naš in svoja življenja ter prispevajo k bogatejšemu kulturnemu življenju v občini.
stran 5
PRVENSTVO SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH ZA ŠTAFETE
Dva naslova državnih prvakinj ostala v Domžalah
Če sta organizatorja, Atletski klub Domžale in TVD Partizan, slab teden dni pred 18. aprilom 2010 še z veseljem gledala vremensko napoved, ki je obljubljala čudovito pomladno tekmo na zelenem Šum-berku, sta se na večer pred tekmovanjem lahko že skoraj s strahom ozirala proti nebu, ki se je počasi, a vztrajno oblačilo. Tako organizatorji kot večina štafet in posameznikov, ki je na Šumberku nastopila lansko leto, se namreč še zagotovo spomni bolj kot ne blatne trim steze... Nebo je članom kar 34 tročlanskih štafet postreglo z dežjem, ki je ponehal skoraj natančno ob koncu Prvenstva Slovenije v gorskih tekih za štafete.
stran 21
L
PVC OKNA IN VRATA
AKCIJA	-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
za nizkoenergijske in pasivne hiše za energetsko adaptacijo objektov
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich
THERMIQUE ~
Škrjančevo 8,1235 Radomlje, telefon: +3861 7294 296, e-mail: ekotrend@siol.net
Občina Domžale Krajevna skupnost Radomlje Kulturno društvo Mlin Radomlje
vabimo
na osrednjo občinsko prireditev ob 9. maju - Dnevu Evrope v soboto, 8. maja 2010, ob 19. uri, v Kulturnem domu Radomlje.
Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale
V kulturnem programu^nastopajo: pevka Martina Šraj solistka Andreja Marčun učenci Glasbene šole Carl Orff Kamnik Glasbena skupina Kontrabant
povezovalec: Jure Sešek
Scena: Foto video klub Mavrica Radomlje
J
VSAK DAN JE LEP. NAJ BO TAK TUDI DAN EVROPE
Občina Domžale
OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA TER 9. MAJU - DNEVU EVROPE ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE
Toni Dragar, župan Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnik
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
v okviru 19. aprila - praznika Občine Domžale
v soboto, 24 aprila 2010,
vabi v Športni park Domžale na prireditvi
kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2010, start ob 10. uri, v Športnem parku Domžale,
in
1. tek očkov v Domžalah, start po začetku kolesarjenja.
Vljudno vabljeni!
Drage bralke in dragi bralci,
ob praznovanju občinskega praznika Občine Domžale smo lahko še posebej ponosni na pripravljenost in enotnost vseh ekološko osveščenih občanov in občank, ki so sobotno dopoldne podarili čiščenju občine. Prav gotovo najlepše darilo občini in svoji okolici.
S pripravljenostjo sodelovati in se povezati z drugimi ste prav vi, občanke in občani, kot tudi drugje po Sloveniji, pokazali, da je duh solidarnosti še živ. Ta občutek je v današnjih, negotovih časih še posebej pomemben. V Občini Domžale je bil ta duh prisoten tudi na dobrodelnem koncertu v Hali komunalnega centra Domžale. Kot vsako leto bodo oziroma so že potekale otvoritve novih pridobitev, ki so za občane in občanke še posebej pomembne. Tako je bila v petek, 16. aprila, otvoritev novega mostu čez Kamniško Bistrico v Po-drečju, v ponedeljek, 19. aprila, pa še uradna otvoritevfitnesa na prostem, kije zgrajen v sklopu Zelene osi Kamniške Bistrice. Zanimiva in drugačna je bila v letošnjem letu tudi slavnostna seja v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Tudi drugi dogodki ob občinskem prazniku so obiskovalce prepričali, da ima Občina Domžale dušo, staro več desetletij, ki se nadaljuje v mladih rodovih. Prijetno praznovanje ob preostalih dogodkih in seveda čestitke obema ženskima ekipama za osvojena naslova državnih prvakinj v gorskih tekih.
Tina Drolc Urednica
OBČINA DOMŽALE
Seznanitev novincev z dolžnostmi in pravicami vojaških obveznikov
V	letu 2010 so novi vojaški obvezniki vsi državljani rojeni leta 1992, ki so se v Občini Domžale srečali v sredo, 14. aprila 2010, ob 13.30, v prostorih Penziona Gostilne Keber. Na srečanju je fante pozdravil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar in bil presenečen nad njihovim odzivom: »Kljub »neobveznosti« služenja vojaškega roka se je predstavitve udeležilo veliko fantov v letošnjem letu polnoletne generacije. S tem so pokazali pripadnost državi in seveda občini.«
V	Republiki Sloveniji se kljub opustitvi izvajanja določenih obveznosti vojaških dolžnosti, med drugim služenje vojaškega roka, še vedno vodi vojaška evidenca. V letu 2010 bodo novo vpisani vsi državljani, rojeni leta 1992, in ob vpisu jih upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, seznani z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika. V Občini Domžale je to srečanje potekalo 14. aprila 2010, ko so se fantje seznanili z možnost-
ZMANJŠAJMO IZPUŠNE PLINE
Vozimo se skupaj!
Center za razvoj Litija je v okviru evropskega projekta CO2-Neu-TrAlp izdelal spletni portal www. deliva.si, ki je namenjen lokalnim prebivalcem območja Srca Slovenije pri iskanju ali ponujanju skupnega prevoza. Predvsem si želimo, da bi portal začeli uporabljati pri svojih prevozih v šolo ali na delo. Deljenje avtomobila (car pooling) pomeni skupno uporabo vozila, ki ga upravlja voznik in si ga deli z enim ali več potnikom. Namen je, da zainteresirani vozniki preko spletnega por-tala ponujajo proste sedeže v svojem vozilu za določeno relacijo, hkrati pa na tem portalu proste sedeže iščejo iskalci prevoza. Tako si vsi potniki v vozilu delijo stroške z voznikom, hkrati pa zmanjšajo emisije CO2 in s tem konkretno prispevajo k ohranjanju okolja. Projekt, ki ga izvajamo na Centru za razvoj Litija in ga sofinancira Evropska unija, je relativna novost v slovenskem prostoru.
mi za prostovoljno usposabljanje v Slovenski vojski, sodelovanje v pogodbeni rezervi in o zaposlitvah v Slovenski vojski.
Strokovni sodelavec Uprave za obrambo, ki je del Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu
za obrambo, je povedal, da je naloga obveznikov odzvati se v primeru, da Državni zbor v izrednih primerih ponovno uvede obvezno vojaško dolžnost.
Tina Drolc
Občina Domžale
Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale
Vabimo vas na
osrednjo občinsko prireditev ob
27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju
v torek, 27. aprila 2010, ob 15. uri, v Domu krajanov v Zejah.
Pozdravni nagovor: Peter Jerman, podpredsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Slavnostni govor: Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo:
Godba Domžale
Moški pevski zbor Radomlje
recitatorki Janka Jerman, Zlatka Levstek, Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale pevka Silva Kosec učenci Osnovne šole Dob povezovalka Draga Jeretina Anžin
Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju.
Občina Domžale Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale
POVABLJENI K NAKUPOM
Tudi v maju bo tržni prostor dobro zaseden
V Sloveniji več kot tri četrtine zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom. To je posledica prometne politike zadnjih dveh desetletij, ki je jasno favorizirala prevoz z avtomobilom, sistem javnega potniškega prometa (predvsem avtobusnega) pa prepustila propadanju. Tako danes marsikje povezave z javnim potniškim prometom ne obstajajo ali pa so časovno in prostorsko neusklajene. Prednosti »deljenja avtomobila« so nižji potni stroški in potrebe po nakupu dragega avtomobila, manj gneče na cestah in pri parkiranju, bolj kakovostna uporaba površin, ki so namenjene parkiranju, zmanjševanje števila prevoženih kilometrov po potniku v avtu, povečevanje rabe javnega prometa, nižji izpusti CO2 in ostalih škodljivih plinov, zmanjševanje stresa in druženje. Projekti Delimo si avto so v tujini znani že od sredine 70. let 20. stoletja. Obstaja več različnih načinov deljenja avtomobila. Eden od načinov je, da se lastnik avtomobila in sovoznik(i) celo pot peljejo skupaj (npr. kadar ima nekaj ljudi iz iste soseske isto pot v službo). Drugi razširjeni način je uporaba skupnih (car pooling) parkirišč - ko se vozniki posamezno pripeljejo s svojimi avtomobili do določene dogovorjene točke - parkirišča - nato pa nadaljnjo pot nadaljujejo skupaj v enem vozilu.
Gašper Kleč Center za razvoj Litija
Dodatne informacije: Ana Savšek, Center za razvoj Litija, tel. 01 8962717, e-pošta: ana.savsek@razvoj.si
Če se večkrat vozite mimo tržnega prostora Občine Domžale, ob koncu velikega makadamskega parkirišča ob Ljubljanski cesti, lahko vidite, da so stojnice kar dobro zasedene in kar vabijo, da se ustavite in se sami prepričate, da je mogoče dobiti marsikaj. Posebej ob sobotah pa je ob posameznih stojnicah kar prava gneča. Nič drugače ne bo v maju, ko si boste lahko kupili že prvo sezonsko sadje (češnje, marelice), še vedno bo bogata ponudba različnih sadik - od zelenjave do cvetja, za vse ostalo pa boste morali sami obiskati tržni prostor. Za boljšo obveščenost pa naštejmo, kdo vse bo konec aprila oz. v maju del pestre ponudbe na našem tržnem prostoru: mlekomat seveda ostaja na
svojem prostoru in Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš vas še vedno vabi, da si natočite sveže domače mleko, enako tudi Srček d.o.o. iz Lukovice - s ponudbo različnih vrst kruha, peciva ter piškotov in testenin. S ponudbo mesnatih izdelkov pa ponovno prihaja Zavod Jerman z Vač. Različne vrste zelenjave bodo ponudili: Štefi Loboda s Študljanske ceste v Domžalah, Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah, Martin Hauptman iz Gradiških Laz ter Franc Svetek iz Dobrunjske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko tudi kupili tudi sadike zelenjave, kislo zelje in repo, zeljnate kisle glave pa tudi sadje. Ponudbo zelenjave in sadja boste našli tudi na stojnici Franca
Železnika iz Malečnika. Dragica Bo-hinec Jamnik iz Šmarce vam ponuja sadike okrasnih rastlin in zelenjavne sadike, Težak Ivan iz Vitomarcev sadike solatnic, kapusnic, plodovk in začimbnic, pelargonije, bršlinke in mačehe ter druge enoletnice pa boste lahko kupili na stojnici Hubat d.o.o., Mengeš.
Na stojnici Katarine Klemenc iz Litije boste našli različne vrste rož, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domačo zelenjavo, jagodičje, nasade v manjših posodah, dobrodošli pa ste tudi na stojnicah, kjer v maju ne bo manjkalo
bogate sadne ponudbe: Bogdan Ma-rinič, Dobrovo (češnje, marelice, fige), ob ponedeljkih in četrtkih v maju pa vas Marjo Rusjan, Dobrovo vabi k nakupu češenj, breskev, marelic in fig. Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, in sicer: hlač, majic, kap, šalov in trakov, različne sveče pa najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj.
Dobrodošli!
Vera
CVETLIČNA RAZSTAVA V ARBORETUMU VOLČJI POTOK
Dan Občine Domžale ali Tržni dan v gradu Krumperk
V	okviru cvetlične razstave v Arboretumu Volčji Potok, od 24. aprila do 2. maja 2010, se bodo tudi letos predstavljale občine SRCA Slovenije, ki bodo s svojimi dejavnostmi obogatile ponudbo arboretuma v teh dneh. Odločile so se, da bo letošnja predstavitev pod naslovom GRAJSKE STAVBE V SRCU SLOVENIJE. Najbrž ne bo za Domžalčane nobeno presenečenje, če zapišem, da se bo naša občina predstavljala z GRADOM KRUMPERK in ADAMOM RAVBARJEM.
Cilj tako SRCA SLOVENIJE kot posameznih občin je predstavitev turistične ponudbe posamezne občine.
V	ta namen bo na prostoru v parku postavljen poseben večnamenski šotor z začasnim informacijskim centrom, v katerem bo mogoče prav vsak dan dobiti informacije o vseh občinah, za kar
bodo poskrbele informatorice, občine pa bodo zagotovile informativno turistično gradivo.
Še posebej pa bo ponudbo občin mogoče spoznati na posameznem DNEVU OBČINE, ko se bo ta dodatno predstavljala s turistično ponudbo in jo obogatila z nastopi različnih skupin in kulinariko.
DAN OBČINE DOMŽALE bo tako 26. aprila 2010. Komisija za turizem, ki je organizator predstavitve naše občine, pa je ta dan poimenovala kar TRŽNI DAN v GRADU KRUMPERK. V tem okviru bodo
sodelovali Godba Domžale, Društvo žonglerjev z Vira, turistični ponudniki iz Občine Domžale, grajski pisar, ki vam bo pokazal, kako so pisali včasih na Krumperku, tudi letos pa ne bo šlo brez Društva podeželskih
žena Domžale ter Čebelarskega društva Domžale. Dobrodošli!
Sicer pa je pomlad v Arboretumu v Volčjem Potoku v znamenju tulipanov. Konec aprila jih bo zacvetelo več kot dva milijona, več kot 250 različnih sort. Skupaj se pomladansko cvetje bohoti kar na 30 ha od 88 ha vseh površin. Letošnja pomladanska prireditev je že 15. po vrsti. Nekaj novega so letos na novo oblikovane in zasajene grede ter razstava cvetja pod steklom z razstavo orhidej in tropskih metuljev, posebej pa seveda vabljeni tudi v pravi Jurski park, kjer vas pričakuje več kot 50 dinozavrov - vsi v naravni velikosti. V času od 26. aprila do 2. maja bo potekala še razstava vrtnarstva, drevesni-čarstva in vrtne opreme, poseben del pa je namenjen vrtnarskemu sejmu, kjer bo svojo ponudbo predstavilo okoli 60 domačih in tujih vrtnarskih podjetij.
Dobrodošli pa tudi na različnih delavnicah, ki jih zlasti ne manjka za otroke. Ti bodo še posebej veseli res pestrega otroškega igrišča, kjer bo prav vsak našel kaj lepega in prijetnega zase. In če še niste kupili letne vstopnice za celoletni vstop v Arboretum Volčji Potok, ki vas bo ob sofinanciranju Občine Domžale stala le 20 evrov, potem pohitite in ne pozabite: Arboretum Volčji Potok je sicer najlepši v vseh letnih časih, a spomladi in v času velike cvetlične razstave še posebej, da
Obiščite tudi dneve drugih občin
Ker pa vas najbrž zanimajo tudi dnevi drugih občin, ki se bodo na cvetlični razstavi predstavljale v okviru projekta SRCE SLOVENIJE, objavljamo tudi njihove datume:
-	sobota, 24. april - Občina Lu-kovica
-	nedelja, 25. april - Občina Komenda
-	ponedeljek, 26. april - Občina Domžale
-	torek, 27. april - občini Litija, Radeče
-	sreda, 28. april - občini Zagorje in Trbovlje
-	četrtek, 29. april - Občina Moravče
-	petek, 30. april - Občina Trzin
-	sobota, 1. maj - občini Šmartno pri Litiji in Dol
-	nedelja 2. maj - Občina Kamnik
Dobrodošli!
ne rečemo, da je v tem času zaradi številnih drugih priložnosti tudi koristen. Dobrodošli!
Vera
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC • POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT.
fry) n i 23.APRIL 20I0
priznanja občine Domžale za leto 2010
3
ISKRENE ČESTITKE LETOŠNJIM NAGRAJENKAM IN NAGRAJENCEM
Hvala za opravljeno prizadevno delo
Na predlog Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve občinskega pomena, ki je predlog oblikoval na osnovi razprave za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2010, je Občinski svet Občine Domžale na svoji 33. seji, 24. marca 2010, sprejel sklep o dobitnikih priznanj. Tem sta priznanja na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Domžale ob 19. aprilu -prazniku Občine Domžale podelila župan Toni Dragar in predsednica Odbora za priznanje, Saša Kos.
ZLATA PLAKETA
Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - mesto, Savska cesta 2, za opravljanje plemenitega poslanstva ob njihovi 130-letnici
Kar 130 let letos mineva od prvih korakov društva, ki so ga k ustanovitvi silili številni požari in njihova stalna nevarnost. Domžalska požarna obramba je v desetletjih pred prvo svetovno vojno z enostavnim gasilskim orodjem in ročnimi bri-zgalnami uspešno posredovala in po pisanju tedanjih časopisov uspešno reševala imovino in ljudi pred požari ter že tedaj s preventivno dejavnostjo vplivala na zavedanje prebivalcev o nevarnosti požarov. Prvo ročno brizgalno so dobili že leta 1872, pobudo za ustanovitev društva pa je dal župan Matej Jane-žič. Tako je bilo društvo ustanovljeno leta 1880 in je v vseh naslednjih desetletjih s svojim požrtvovalnim delom velikokrat posredovalo pri številnih požarih, ki so bili zaradi lesenih domačij in gospodarskih objektov zelo pogosti. Iz leta v leto, iz desetletja v desetletje so posodabljali svojo opremo ter predvsem s prostovoljnim delom zagotavljali primerne pogoje. Vsak jubilej je pomenil novo zmago, novo moderno opremo, nazadnje so prevzeli vozilo Mercedes Atego GVC 16/25, pa tudi nove uspešne nastope na zaščitno reševalnih vajah ter v okviru meseca požarne varnosti nadaljevanje preventivnih dejavnostih za vse generacije. Potrebno je omeniti tekmovalne uspehe vseh generacij PGD Domžale - mesto, posebej pa udeležbo članov na gasilskih olim-pijadah. Največ skrbi namenjajo strokovni usposobljenosti vseh, od mladih do veteranov, najmlajši so v okviru tekmovanja Mladi gasilec dosegli že vrsto uspehov. Vseskozi so se vključevali tudi v delo in skrb za razvoj mesta Domžale. Številne gasilce in gasilke tako najdemo tudi v drugih društvih in organizacijah ter organih krajevnih skupnosti, pomagajo športnim klubom (nogometašem, košarkarjem) in delujejo v okviru Gasilske zveze Domžale. Društvo v zadnjih letih uspešno vodi Stane Kovač. Znani so tudi kot odlični organizatorji meddruštvenih tekmovanj v Športnem parku Domžale, njihov zadnji uspeh je podpis listine o pobratenju in sodelovanju s podobnim društvom iz Koprivnica. Domžalčani so ponosni na vse generacije gasilcev in gasilk, članov Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto. Ponosni so na vse njihove uspehe, na usklajeno in strokovno delo, sodobno opremo in bogato strokovno znanje, nenazadnje pa tudi na njihovo prijateljevanje, s katerim vedno znova dokazujejo, da je s skupnimi močni mogoče narediti vse.
SREBRNI PLAKETI
Igor JERMAN, roj. 12. julija 1975, Depala vas 47 - za dosežene športne uspehe ter dvakratni naslov svetovnega prvaka v motociklu
Igorju Jermanu, enemu najboljših, če ne kar najboljšemu motociklistu v slovenski zgodovini, je v letu 2009 znova uspel veliki met, s katerim je
med drugim proslavil tudi 20 let dirkanja. Postal je namreč svetovni prvak v razredu endurance, kjer je vozil za moštvo Yamaha Austria. To zanj pomeni drugi naslov svetovnega prvaka, saj je bil svetovni endurance prvak že v sezoni 2002, ob tem pa je, tudi drugič v svojem tekmovalnem življenju, postal športnik leta v okviru Avto moto zveze Slovenije.
Najodmevnejši rezultate tekmovalca, ki neskončno uživa v adrenalinu in je zelo hiter, so: štirikrat je bil državni prvak, med uspehi v tujini pa so najbolj odmevali 7. mesto na svetovnem prvenstvu v razredu superbike, zmaga na dirki 24 ur Le Mansa, naslov svetovnega endurance prvaka z ekipo Zhong Shen Suzuki v sezoni 2002 ter seveda zadnji naslov svetovnega prvaka v razredu endurance v letu 2009. Igor Jerman je edini dvakratni slovenski svetovni prvak v bencinskih športih. S svojim dobrim razpoloženjem, večnim optimizmom in nalezljivim smehom se zelo dobro počuti med največjimi asi svetovnega motociklizma ter s svojimi uspešnimi nastopi veliko prispeva k promociji države in občine, predvsem pa k uspešnosti motoci-klizma. V letu 2009 je bil razglašen tudi za najboljšega športnika Občine Domžale.
Moški pevski zbor Janez Cerar Društva upokojencev Domžale, Ljubljanska cesta 36 - za 50-letno uspešno prepevanje ter pomemben prispevek h kulturnemu življenju občine
Moški pevski zbor Janez Cerar Društva upokojencev Domžale je bil ustanovljen 6. novembra 1960, na pobudo tedanjega tajnika društva Mihe Štiftarja. Sprva jih je vodil Rudolf Božič in so nastopali predvsem na partizanskih in žalnih slovesnostih, v letu 1964 pa so pripravili tudi prvi samostojni celovečerni koncert v Domžalah in Mengšu.
V letu 1965 je vodenje zbora prevzel prof. Stane Habe in tedaj se je začela njihova pevska pot strmo dvigati. Od leta 2001 vodi moški pevski zbor Jože Dolinar. Pevci redno nastopajo na slovesnostih v okviru občine, vsako leto pripravijo samostojni koncert, pojejo na srečanjih upokojenskih pevskih zborov, na republiških revijah zborov upokojencev, velikokrat pa so se udeležili tudi Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Moški pevski zbor Janez Cerar Društva upokojencev Domžale je ena izmed glasbenih skupin, ki se lahko pohvali z največ nastopi, kar dokazujejo z vpisi v društveno kroniko. Fantje v prepevajo predvsem narodne in ljudske pesmi. Pojejo z veliko ljubeznijo do petja ter željo, da se ljudska in narodna pesem ohranjata, predvsem pa so s svojimi nastopi prispevali k bogatenju kulturnega življenja v naši občini.
BRONASTE PLAKETE
dr. Janez MARO LT, roj. 6. avgusta 1943, Gostičeva cesta 45 - za delo pri raziskovanju zgodovine občine ter delo na področju kulture
Prof. dr. Janez Marolt je dokončal dve: Teološko fakulteto in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in je profesor na obeh fakultetah, predava tudi na Medicinski fakulteti v Mariboru. Je človek širokega znanja in razgleda, ki je s svojim strokovnim znanjem sodeloval v komisiji, ki je določila grb in zastavo Občine Domžale. Je član kulturnega društva Jože Gostič od njegove ustanovitve leta 1993 in član -svetovalec za vsakoletne prireditve Gostičevih dnevov. Večletno sodelovanje s Slovenskim domom v Zagrebu je spletlo pristne dobrososedske odnose med Zagrebom in Ljubljano ter med
obema operama. Je ustanovni član Muzejskega društva Domžale. Bil je iniciator arheološke razstave Tla pod vašimi nogami na Domžalskem, sodeloval pa je tudi v Sti-plovškovem zborniku o Domžalah in okolici v antični dobi. Aktiven je v Krajevni skupnosti Homec-Nožice, kjer je bil predsednik večih gradbenih odborov. Kot strokovni vodič želi približati lepote, naravne in kulturne znamenitosti Slovenije krajanom. Je aktivni član PGD Homec. Napisal je tudi monografijo o gradovih na Brdu, Strmolu in Snežniku. Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Ljubljanska cesta 106 -za 35-letno požrtvovalno delo na področju skrbi za invalide Medobčinsko društvo invalidov Domžale je bilo ustanovljeno pred 35 leti, z namenom, da združi invalide, z različnimi aktivnostmi polepša njihovo življenje, hkrati pa s svojim delom prispeva k izboljšanju pogojev za njihovo uveljavljanje v družbi. V vseh letih je društvo namenjalo posebno skrb socialno ogroženim invalidom, hkrati pa si je prizadevalo, da bi z obiski invalidov tudi na njihovih domovih polepšalo njihova življenja. Posebno skrb namenjajo težkim invalidom, s kulturnimi, družabnimi in športnimi prireditvami pa lepšajo življenja vseh članov.
Društvo danes združuje več kot 2.000 članov in članic. Društvo je eno redkih, ki je po delitvi občin ostalo enotno in pokriva območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Pred leti je društvo, kupilo nove prostore, ki so namenjeni tudi preventivni zdravstveni dejavnosti, s katero skuša društvo skrbeti tudi za zdravje svojih članov in članic, organizirano pa imajo tudi redno rekreacijo. Društvo vodi predsednica Vida Perne. Pustna sekcija Striček Vir, Šara-novičeva 19 - za uspešno 20-letno organizacijo pustnega karnevala na Viru
Pustna sekcija Striček Vir, ki deluje v okviru Kulturnega društva Franc Bukovec Vir, letos praznuje dvajseto obletnico bogatega delovanja. Od samih začetkov pustnega praznovanja na Viru je vsakoletno pustno dogajanje preraslo okvir same krajevne skupnosti in občine, saj je pustovanje na Viru znano širom Slovenije. Iz skromnega pustnega sprevoda je danes nastal velik večdnevni dogodek, same priprave nanj pa potekajo praktično celo leto. Samega karnevala se udeležujejo pustne maske iz vse Slovenije in tudi tujine, za vse to pa skrbi vodstvo Pustne sekcije, skupaj s prizadevnimi članicami in člani, ki sodelovanju pri pripravah in izvedbi pustovanja namenjajo svoj prosti čas in tudi dopust. Pustovanje si vsako leto ogleda več deset tisoč ljudi. Organizatorji posebno skrb namenjajo prireditvam za otroke, v okviru karnevala pa sodelovanju domačih skupinskih mask in etnološkim maskam. S pustnim karnevalom in ostalimi prireditvami Pustna sekcija Striček Vir promovira tako svoje društvo kot Krajevno skupnost Vir, pa tudi Občino Domžale, ki je ponosna na uspehe organizatorjev karnevala in jim pri tem tudi pomaga.
NAGRADE OBČINE DOMŽALE
Boža BAUER, roj. 10. avgusta 1948, Sejmiška 40 - za požrtvovalno strokovno in organizacijsko delo pri vodenju Otroške folklorne skupine Kulturnega društva Domžale
Letošnjo leto Folklorna skupina Kulturnega društva Domžale praznuje 10. obletnico svojega uspešnega dela. Sprva so mladi plesalci in plesalke delovali v okviru
Osnovne šole Domžale, kasneje so se organizirali v okviru Društva narodnih noš Domžale, od leta 2005 dalje pa so organizirani v okviru Kulturnega društva Domžale.
Gospa Boža Bauer je in še vedno pleše pri Folklorni skupini Tine Rožanc. Z izkušnjami in strokovnim znanjem vodi otroško folklorno skupino od začetka, ko se je sama spoprijela z nalogo, da pridobi mlade plesalce in jih navduši za folklorne plese. S strokovnim znanjem, prizadevnim delom in trudom otroke vedno znova pridobi za plesanje, prizadeva pa si tudi, da plesalce primerno obleče in jim zagotovi osnovne pogoje za delovanje. Pri tem je posebej potrebno poudariti, da za svoje dolgoletno delo nikoli ni prejela nobenega plačila; plačilo so ji uspešni nastopi, med njimi tudi nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani. Jožica KOŠAK, roj. 1949, Brejče-va ulica 27 - za prizadevno delo pri ohranjanju izročila slamnikar-stva
Jožica Košak je ena zadnjih domžalskih šivalk slamnikov, hkrati pa je aktivna članica Društva narodnih noš Domžale. Pridno _pa dela tudi na drugih področjih. Že v otroštvu je spoznala skrivnosti pletenja kit, s čimer so se ukvarjali doma. Po osnovni šoli se je zaposlila v Uni-verzale. Začela je z lažjimi deli, po dveh letih zaposlitve pa je postala šivalka slamnikov in šivala vse življenje. Po upokojitvi si je uredila manjšo šivalnico, v kateri ima specializirane šivalne stroje za šivanje slamnikov, modele in kite različnih barv in oblik. Jožica ne šiva le slamnikov, temveč tudi plete kite. Predstavlja se na sejmih - tako v domžalski občini kot drugje, tudi v Tehnološkem muzeju v Bistri, zelo rada pa izročilo slamnikarstva posreduje vrtcem in šolam.
Njeni slamniki so že zdavnaj postali »uradno« darilo Občine Domžale, zaradi njenega prizadevnega dela pa je slamnikarstvo bistveno bolj poznano, kot bi sicer bilo. Marina LENČEK, roj. 7. februarja 1954, Karantanska ulica 4 -delo na področju ohranjanja kulturne dediščine
Gospa Marina Lenček je članica Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje in vodi srečanja ter razgovore o problemih in težavah ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Gospa Marina je poznana tudi kot edinstvena oblikovalko kvašenega testa in lecta. Svoje umetniško delo je leta 2008 opisala v knjigi Kruh ljubezni. To je izvirna pripoved o trudu naših prednikov, o razvoju peke kruha in o slovenskih šegah in navadah. Svoja umetniška dela ustvarja in razstavlja v Galeriji Lenček.
Gospo Marino Lenček vabijo v številne kraje po Slovenji in izven meja, kjer predstavlja svoje delo in življenje Slovencev v skrbi za kruh danes in skozi stoletja. Umetniško oblikovanje testa in lecta gospe Marine Lenček je bogat prispevek k domžalski in slovenski kulturni podobi.
Mestne lekarne Domžale - Lekarna Domžale, Ljubljanska cesta 72 - za kakovostno delo ter pomoč uporabnikom lekarniških storitev
Bralci Dnevnikove priloge Moje zdravje že več let izbirajo naj lekarno, pri čemer naj bi glasovalci upoštevali kakovost svetovanja, ustrežljivost, prijaznost lekarniških delavcev ter urejenost in dostopnost. V akciji se glasuje za blizu 300 lekarn iz vse Slovenije. Mestne lekarne Domžale so v tej akciji doslej vedno zasedle tretje mesto, v letu 2010 pa so prejele priznanje za doseženo drugo me-
sto, kar kaže na kvalitetno delo in priljubljenost med ljudmi. Lekarna Domžale je s tem postala druga najpriljubljenejša lekarna v Sloveniji, kar pomeni, da njenemu kolektivu zaupamo, zaupamo strokovnemu delu in dobrim nasvetom. Vsi, ki so glasovali za lekarno Domžale, so s tem potrdili, da cenijo tako strokovnost kot prijaznost zaposlenih v lekarni, predvsem pa, da Lekarna Domžale posebno skrb namenja dejstvu, da lekarna niso le trgovina, v kateri bi kupili tisto, kar je najceneje, ampak tisto, kar resnično potrebujejo. Janez PAVLI, roj. 24. junija 1949, Taborska 19, 1230 Domžale - za dolgoletno požrtvovalno delo v Godbi Domžale
Član Godbe Domžale od leta 1963, Janez Pavli, je sinonim za požrtvovalnost in predanost. Začel je kot klarinetist, kasneje se je odločil za igranje pozavne, ki jo igra še danes. Njegova predanost je bila izražena tudi v funkciji gospodarja doma in dolgoletnega obveščevalca godbe-nih članov. Veščine gospodarjenja doma zajemajo veliko vsestranskih sposobnosti, predvsem pa iznajdljivost, marljivost in zanesljivost - lastnosti, ki skromnemu Janezu Pa-vliju nikoli niso bile tuje. Še danes se večina članic in članov najprej obrne nanj, ko potrebujejo nasvet ali pomoč pri pripravi godbene opreme. Širina delovanja Janeza Pavlija se ne konča le na glasbenem področju, temveč nadaljuje tudi na športnem - kolesarjenju. Znan je kot izdelovalec ogromnih, a hkrati detaljnih božičnih jaslic. Janez Pavli je velika osebnost, ki daje sočloveku upanje in pogled na svet, ki ga danes premore le redko kdo.
Še enkrat iskrene čestitke!
Vera Vojska
dr. Janez MAROLT Medobčinsko društvo invalidov	Pustna sekcija Striček Vir
Domžale
4
intervju
23.APRIL 20I0
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUSTVO DOMŽALE - MESTO
Zlata plaketa Občine Domžale
za 130 let opravljanja plemenitega poslanstva
Letošnji dobitniki najvišjega priznanj Občine Domžale so člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto, ki jim je Občinski svet Občine Domžale na predlog župana Občine Domžale zlato plaketo podelil za opravljanje plemenitega poslanstva ob njihovi 130-letnici. Tako visoka obletnica in prejem najvišjega občinskega priznanja pa je tudi priložnost za pogovor o preteklosti in sedanjosti uspešnega gasilskega društva. Moj sogovornik je bil Stane Kovač, ki že od leta 1994 opravlja dolžnost predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto. Začela sva pred več kot 130 leti, saj sem ga najprej zaprosila za pogled v začetke korake danes enega najuspešnejših gasilskih društev v naši občini.
Vselej, ko pripravljamo kronike, ki jih izdajamo v jubilejnih letih našega društva, pogledamo v knjigo Franca Bernika, ki je o ustanovitvi gasilskega društva pisal v eni do svojih knjig Zgodovina Fare Domžale. V njej je zapisal, da so Domžale dobile prvo ročno brizgalno že pred ustanovitvijo gasilskega društva. V letu 1872 je namreč dvorni založnik na Dunaju in slamnikarski tovarnar, njegova tovarna je bila v Zgornjih Domžalah, Franc Harck, ročno brizgalno podaril tovarnarju Janezu Riedlu v Zgornjih Domžalah, kjer je bilo shranjeno tudi gasilno orodje, ki so ga ob požarih lahko vsi uporabljali.
Torej orodje pred društvom, ki je bilo ustanovljeno v letu 1880? Zakaj?
Domžalčani so se za ustanovitev lastnega gasilskega društva odločili, ker so bili tedaj v Domžalah številni požari, predvsem pa stalna nevarnost »rdečega petelina«, ki je grozila tudi stanovanjskim hišam in gospodarskim poslopjem zaradi materialov, iz katerih so bili zgrajeni, predvsem pa je bila tudi zaradi lahkega gorljivega proizvodnega materiala v slamni-karskih tovarnah nevarnost požarov največja.
Kdo je dal pobudo za ustanovitev društva?
Pobudo je dal tedanji župan Matej Janežič, župan z najdaljšim stažem v zgodovini našega občine, saj je žu-panoval kar 45 let, in sicer v obdobju 1874-1919. V društvu so bili večinoma Slovenci, pa tudi vodstvo je bilo slovensko.
S čim se je društvo naprej opremilo?
Že 20. januarja 1881 je društvo kupilo
novo ročno brizgalno v Pragi, kot bi vedeli, kako nujno jo bodo potrebovali. V kroniki Domžal namreč lahko preberemo, da je v letu 1881 v Stobu pogorelo kar 13 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, v marcu 1985 pa so gorele Zgornje Domžale. Kot zanimivost, društvo je bilo že ob začetku delovanja zelo uspešno, saj je tedanji Ljubljanski list hvalil domžalsko brambo, ki je ogenj omejila. Na njihovo uspešnost pa kaže tudi denarna nagrada, ki so jo v istem letu prejeli za gašenje požara. Lahko rečemo, da je bilo društvo že od začetka zelo uspešno in pomembno ter je tako ostalo vse do danes.
Iz gasilskega društva je izšla tudi Godba Domžale?
Res je, v okviru Gasilskega društva Domžale je bila že leta 1884 ustanovljena pihalna godba, ki se je kasneje osamosvojila v Godbo Domžale. Kot je znano, je v lanskem letu s številnimi prireditvami praznovala 125 let uspešnega dela in res je tudi, da je med godbeniki tudi danes kar nekaj gasilcev. Ob tej priložnosti bi se Godbi Domžale zahvalil za več kot 100-letno uspešno sodelovanje, nikoli niso manjkali na naših slovesnostih in prepričan sem, da bomo skupaj praznovali tudi naš 130. rojstni dan.
Pomemben del zgodovine vašega društva je tudi gradnja gasilskega doma in zagotavljanje pogojev za delo društva. Prvega so začeli graditi v juliju 1907, kako je bilo? Razmišljanja o gradnji doma na mestu, kjer je še danes, so bila prisotna vseskozi, sama gradnja pa se je pričela v juliju 1907, ko so gasilci izkopali jamo, kupili apno ter navozili veliko kamenja. Zidarska dela je opravil mojster Ivan Gregorc, tesarska Franc Kosec, mizarska gospod Štempelj, kovinarska pa Mihael Kremžar. Tudi tu je svojo vlogo več kot uspešno opravil župan Matej Janežič, tudi načelnik društva, saj je tedanja občina prispevala večji delež sredstev, veliko pa so prispevali tudi domžalski tovarnarji: Oberwalder, Landstäter in Kurztha-ler. Največje breme, tako kot še danes, pa so opravili gasilci. S prostovoljnim delom so naredili večji del težaških del pri gradnji ter zbirali denar. Prvi dom je bil končan 24. septembra 1911, namenili pa so ga kot darilo društvu za 30. rojstni dan. Slovesnega odprtja so se udeležili ljudje od blizu in daleč ter občudovali novi dom, bogat kulturni in fizkulturni program, predvsem pa aktivno društvo. Ob tem naj povem, da so gasilci sodelovali tudi pri gradnji godbenega doma.
Kasneje je društvo načrtovalo gradnjo novega doma na lokaciji trgovine Rača, vendar se zanj niso odločili, pač pa so v letu 1982 začeli graditi garažo za gasilskim domom ter z njo pridobili nujno potrebne prostore. V letu 1996 pa je društvo pristopilo, skupaj z občino, k celoviti obnovi doma in dobili smo današnji gasilski dom, ki skupaj s sosednjimi prostori, v katerih imamo veliko učilnico, zagotavlja primerne prostore za naše društvo.
Kakšna je bila pot od navadne bri-zgalne do najsodobnejšega Mercedes vozila?
Začetnim nakupom navadne brizgal-ne je sledil nakup parne brizgalne, po prvi svetovni vojni pa je društvo v letu 1923 kupilo sodobno motorno bri-zgalno. Velika želja, da bi za učinkovitejše posredovanje namesto konj za prevoz brizgalne kupili avtomobil, h kateremu bi priklopili prevozno motorno brizgalno, se je uresničila šele leta 1940. Še prej so v letu 1930 kupili agregat, dve leti kasneje pa voz za njegov prevoz. Pomanjkanje vode, ki je bilo zelo velikokrat vzrok za nemoč pri gašenju požarov, so skušali rešiti z gradnjo dveh vodnjakov. Po vojni so jim avto odvzeli in bili so brez ustreznega prevoza na požarišča vse do novembra 1953, ko so dobili nov tipiziran gasilski orodni avtomobil TAM Maribor - pionir 3000. Kasneje je bila za zanesljivejše posredovanje pomembna nova motorna brizgalna Sora, urejati pa so se začeli tudi problemi s požarno vodo ter bili v velikem obsegu rešena z vodovodom v letu 1961. Ob 90. rojstnem dnevu so kupili kombinirano gasilsko vozilo TAM 5500 G, leta 1973 je bil kupljen tipiziran gasilski kombi IMV. Sledila je ena največjih pridobitev - nov gasilski avtomobil FAP 1620, kasneje tudi vodni top, pa nova večja motorna brizgalna Re-osenbauer, kupljena sta bila drsni prt in dolga lestev. Ob 100-letnici so za darilo prejeli specialno gasilsko vozilo FAP 1620 in vodni top, v letu 2000 smo dobili novo vozilo Mercedes Atego GVC 16/25 AF.
Poglejva na kratko še zgodovino po 2. svetovni vojni, med katero so Nemci vse tri gasilske čete - Študo, Stob in Domžale združili?
Tako, po vojni smo izgubili avto, ustanovili pa prvo pionirsko enoto in začeli uspešno pot vključevanja in izobraževanja mladih gasilcev, ki še kar traja. 1. julija 1951 je predsednik novoustanovljenega društva postal moj oče Stanko Kovač, poveljnik pa Vinko Habjan. Kasneje sta k pospešenemu delu predvsem mladih po letu 1958 veliko prispevala Stane Stražar in Marjan Slatnar, saj so se z različnih fizkulturnih in operativnih tekmovanj vračali s priznanji. Delo društva se je z rednimi občnimi zbori, ter posebej slovesnimi jubilejnimi leti, nadaljevalo, boljša operativna oprema je prispevala k uspešnejšim posegom ob požarih. K temu so in še pomembno prispevajo profesionalci v Centru za požarno varnost, pa tudi vsako leto izboljšana oprema, med katero naj posebej omenim tudi motorno lestev, ki omogoča reševanje iz višjih nadstropij. Društvo je vseskozi namenjalo veliko skrb tudi izobraževanju, pozabljali pa nismo niti na tovarištvo ter uspešno sodelovanje z Domžalami, saj ni večje akcije, kjer ne bi sodelovalo Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - mesto.
Morda še kakšne zanimivosti iz zgodovine?
Najbrž marsikdo ne ve, da je bil častni član našega društva Franc Bernik, ki je skrbno spremljal dogajanja na področju gasilstva, ali da je druga letna prireditev, ki jo je društvo pripravilo v Študi, prispevala k ustanovitvi PGD Študa v letu 1932, že prej pa je iz matičnega društva nastalo PGD Stob (1906). Zanimivo je tudi, da se je društvo ukvarjalo tudi s kulturno dejavnostjo. Tako so gasilci naštudirali komedijo Repoštev in z njo gostovali v okolici. Podobno, kot v ostalih društvih, tudi v našem društvu prehaja gasilstvo iz roda v rod, saj se skozi zgodovino do danes pojavljajo priimki kot so: Lenček, Kovač, Zabret, Rihtar ... Gasilci so vsa leta in tudi sedaj sodelovali v različnih čistilnih in drugih akcijah, med drugim pa za lepo urejen gasilski dom, v okviru projekta Turistične zveze Slovenije - Moja dežela urejena in čista, prejeli priznanje za najlepše urejen gasilski dom.
Omenila sva že uspešno delo z mladimi.
V gasilskem društvu so in imamo veliko srečo s člani, ki vodijo to področje. Med že omenjenima Stanetom Stražarjem in Marjanom Slatnarjem naj omenim še, da v zadnjem času za to področje odlično skrbi Florjan Zabret. Uspehi so postali še boljši, ko so že pred nekaj desetletji člani PGD Domžale zagotovili sodelovanje z osnovnimi šolami ter v njih ustanovili društva Mladi gasilec. Ekipe mladih se že kar nekaj let s tovrstnih tekmovanj, kjer se preverja praktično in teoretično znanje vračajo z medaljami, ne nazadnje smo imeli že kar nekaj državnih prvakov, izkazali pa smo se tudi kot organizatorji tovrstnih tekmovanj. Za mlade vseskozi pripravljamo izobraževanje in prepričan sem, da k njihovemu znanju veliko prispeva tudi tradicionalni gasilski tabor v Libeličah, ki se ga naši mladi gasilci stalno udeležujejo. Vesel sem, da je to področje dela tako uspešno in da že po več kot sto letih uresničujemo rek: Na mladih svet stoji.
Je udeležba na gasilski olimpijadi v letu 1993 največji tekmovalni uspeh društva?
Udeležba in srebrna medalja na olim-pijadi je največji tekmovalni uspeh Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto. Ob tem pa lahko rečem, da so naši člani in članice vseh generacij in starosti na različnih tekmovanjih - občinskih, medobčinskih, regijskih in državnih, osvojili nešteto medalj in priznanj ter z njimi vedno znova potrjevali, da dobro delamo, da smo dobro usposobljeni za posredovanje ob požarih in za preventivne dejavnosti. Res bi pohvalil tudi današnje tekmovalne ekipe - od pionirjev do veteranov. Prav vsi se trudijo po svojih močeh, da so uspešni. Uspešni pa smo tudi kot organizatorji, tako nosilci tradicionalnega gasilskega tekmovanja v Športnem parku Domžale kot drugih tekmovanj.
Pomembno je tudi strokovno izobraževanje.
Seveda, zato temu namenjamo posebno skrb. Naši člani in članice se redno udeležujejo vseh strokovnih in praktičnih izobraževanj, ki jih pripravlja Gasilska zveza Domžale, pa tudi Gasilska zveza Slovenije. V društvu imamo tako 23 izprašanih gasilcev,
17 gasilcev I. st., 4 gasilce II. st., 3 nižje gasilske častnike, 12 nižjih gasilskih častnikov I. st., 4 nižje gasilske častnike II. st., 2 gasilska častnika, 7 gasilskih častnikov I. st., 7 gasilskih častnikov II. st., 1 višjega gasilskega častnika I. st., 5 višjih gasilskih častnikov II. st., in 1 visokega gasilskega častnika II. st. Naši operativni gasilci imajo opravljenih tudi veliko specialnosti: dihalni aparati, tehnično reševanje, nevarne snovi, strojnik, radijske veze, bolničar, znanje teh jim ob intervencijah olajša delo. V društvu imamo tudi 25 gasilskih sodnikov.
V	našem društvu imamo tudi enoto, ki je izurjena za reševanje iz vode, na vodi ter izpod vode.
V	veliko pomoč so nam tudi naši profesionalni gasilci, dobra organiziranost na področju mladih, potrebna znanja pa pridobivamo tudi na sektorskih in drugih vajah. Posebej pomembna je vsakoletna občinska zaščitno-reševalna vaja, vesel pa sem tudi, ker je želja po izobraževanju in strokovnem usposabljanju, kljub pomanjkanju časa in drugačnim razmeram, še vedno prisotna med vsemi našimi gasilci.
Kakšne pa so vaše aktivnosti na področju preventivnega delovanja?
Preventivno delovanje je prisotno vseskozi, še posebej pa v oktobru mesecu požarne varnosti, ko naš dom v obliki dnevov odprtih vrat odpremo vsem generacijam - od mladih do najstarejših, ki jim pokažemo dom in naša vozila, nad katerimi so posebej navdušeni najmlajši, ob tem pa jim pokažemo tudi najosnovnejša znanja o posredovanju v primeru požarov, ki jih mora imeti vsak. Preventivno delujemo tudi ob različnih vajah, velikokrat pa naše delo obsega tudi obiske v šolah in vrtcih, pa tudi na domovih - vse z željo, da se posreduje čim več znanj za pravočasno, pravilno posredovanje ob kakršnih koli požarih.
Ne delujete pa samo na področju zaščite pred požari?
Ne. Aktivni smo na področju celotne civilne zaščite in pripravljeni, da posredujemo ob preventivnih dejavnostih ter ob odpravi posledic naravnih in drugih nesreč. Naša naloga je, da pomagamo zaščititi ljudi in njihovo premoženje. Prepričan sem, da smo uspešni. To nam zagotavlja dobro sodelovanje s Štabom civilne zaščite Domžale, pa z drugimi društvi in Centrom za požarno varnost. Kot društvo, posamezniki pa še posebej, se trudimo aktivno sodelovati v krajevnih skupnostih, drugih društvih, organizacijah in zavodih. Posebej šolah in vrtcih. Pomagamo pri organizaciji različnih kulturnih in športnih prireditev, kjer zagotavljamo varnost, najdete nas na čistilnih akcijah, pa tudi drugod, povsod, kjer so naše aktivnosti zaželene.
Pred kratkim ste podpisali tudi listino o sodelovanju z gasilskim društvom v Koprivnici. Kako sicer ocenjujete sodelovanje z društvi, zvezo, občino ... ?
Podpisana Listina o sodelovanju je samo zunanji izraz tovarištva, lepega sodelovanja, ki prinaša izmenjavo strokovnih izkušenj s področja gasilstva, predvsem pa krepitve vezi skupnega dela, ki nas v okviru občin Domžale in Koprivnica druži že nekaj desetletij. Prepričan sem, da bo sodelovanje v prihodnje še uspešnejše. Pred leti smo podpisali Listino o pobratenju tudi s PGD Dekani in tudi z njimi še vedno negujemo prijatelj -ske odnose ter si hkrati izmenjujemo gasilske operativne izkušnje. Hkrati pa sem vesel in zadovoljen, ker lahko o lepem, koristnem, strokovnem in uspešnem sodelovanju govorim tudi na področju skupnega dela z Gasilsko zvezo Domžale, prostovoljnimi gasilskimi društvi, Centrom požarne varnosti, krajevnimi skupnostmi, pravzaprav vsemi, s katerimi se pri našem delu srečujemo. Hvala vsem, posebej pa Gasilski zvezi Domžale in
Občini Domžale, kjer ima vodstvo, z županom Tonijem Dragarjem, vedno posluh za naše dejavnosti. Seveda pa še posebej iskrena hvala vodstvu in sedanjim članom in članicam PGD Domžale - mesto, saj je uspešno delo predvsem sad njihovega pridnega in prizadevnega dela ter pripravljenosti ponuditi pomoč vsem, ki jo potrebujejo.
Prav je, da naštejeva tudi najbolj odgovorne člane v društvu, ki ga vodite že 16. leto, pa še o članstvu mi prosim povejte nekaj številk.
V Prostovoljnem gasilskem društvu Domžale - mesto je skupaj vključenih 200 gasilcev, med njimi 117 moških in 23 žensk, posebej bi pohvalil kar 60 mladih gasilcev: 22 pionirjev in 38 mladincev, v našem okrilju so tudi tri društva Mladi gasilec. Poveljnik društva je Matjaž Korošec, podpredsedniki so Matjaž Ježek, Miha Lenček in Vido Kokalj, podpoveljniki so Marko Kovač, Simon Pavli in Matjaž Filo, orodjar Franci Grčar, tajnica Sonja Pavlišič, blagajničarka Marta Čevka, pomočnik poveljnika za zveze Vido Kokalj, pomočnik poveljnika za strojni park Miha Lenček, komisar za delo z mladino Florjan Zabret, gospodar in praproščak Ivo Kovič, predstavnik za veterane Cveto Rihtar. Vsi skupaj sestavljamo upravni odbor, katerega člana sta še Boštjan Kokalj ter Marko Majcen. Hvala mojim sodelavcem za vso pomoč!_ Zahvalil pa bi se tudi tov. Matjažu Čevku za vse njegovo delo v društvu.
Lahko na kratko predstavite slovesnosti ob 130. rojstnem dnevu Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto?
Slovesnost se bo pričela v četrtek, 17. junija, z občinsko zaščitno-reševalno vajo Domžale 2010, na kateri bodo sodelovala vsa PGD, Civilna zaščita Domžale, enote za reševanje s psi, za reševanje z višin in globine, enote zveze ter logistike, Policija Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Največje slavje pa bo potekalo v soboto, 19. junija, ki ga bomo pričeli s slavnostno sejo, sledila bo parada skozi Domžale, blagoslovitev novega gasilskega vozila MAN GVC 24/50, vse skupaj pa bomo sklenili z veselico. Teden prej, 12. junija 2010, pa bo v športnem parku v Domžalah potekalo tradicionalno gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal.
Kaj vam pomeni ZLATA PLAKETA Občine Domžale, v katere obrazložitvi je med drugim zapisano:
Domžalčani smo ponosni na vse generacije gasilcev in gasilk, članov Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto. Ponosni smo na vse njihove uspehe, na usklajeno in strokovno delo, sodobno opremo in bogato strokovno znanje, ne nazadnje pa tudi na njihovo prijateljevanje, s katerim vedno znova dokazujejo, da je s skupnimi močni mogoče narediti vse.? Prijetno presenečenje, potrditev, da dobro delamo, da nadaljujemo delo generacij gasilcev, ki so z delom začeli pred 130 leti, predvsem pa vzpodbudo za še boljše delo v prihodnosti. Pa tudi ponos in zahvalo vsem generacijam PGD Domžale - mesto. Ne nazadnje pa tudi veselje, da smo najstarejše gasilsko društvo v domžalski občini, da sodimo med najstarejša v državi in da smo uspešno previharili vse viharje v naši zgodovini.
Hvala, tovariš Stane Kovač, predsednik PGD Domžale - mesto, iskrene čestitke ob prejemu zlate plakete in 130. rojstnem dnevu. Za konec pa še pesem, ki sem jo našla v vaši zadnji kroniki in ki najbrž o društvu pove več, kot vse besede:
Gasilke in gasilci!
Stopimo v korak in združimo moči, za naše skupne delovne dni. Naj nas ne loči ne kreg in ne denar. Saj delo je tisto, ki pokaže naš čar!
Vera Vojska
KLANE d. o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kaj uhova 1 5 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
www.frizeraj.si info@frizeraj.si
dijak tretjega letnika išče modele za striženje
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OB 19. APRILU -PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE
Veselimo se preteklosti in sedanjosti ter z upanjem stopamo v prihodnost
19. aprila 2010, prav na praznik občine, ki ga praznujemo v spomin na isti dan v letu 1952, ko so bile Domžale razglašene za mestno občino, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so bila podeljena letošnja priznanja. Kulturni del prireditve je obsegal izseke iz zgodovine kulturnega doma, ki prav letos praznuje 100 letnico.
Razveseljivo je, da je bila Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika Domžale skoraj premajhna za vse, ki so želeli praznovati. Med prisotnimi so bili med drugimi: svetniki in svetnice, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc ter podžupan Vinko Juhart, častna občana, gospod Jože Pogačnik ter dr. Miroslav Stiplovšek, poslanka Cveta Zalokar Oražem, delegacija iz Koprivnice in župani občin Celje, Mengeš in Trzin ter podžupana občin Lukovica in Kamnik. Posebej topel pozdrav je bil namenjen nagrajencem in nagrajenkam.
Slovesnost se je začela s predstavitvijo obdobja, ko se je gradil sedanji Kulturni dom. Po zamisli in režiji Jureta Ma-tičiča smo prisluhnili župniku Francu Berniku (Iztok Jereb), ki nas je spomnil na leto 1909, čas prvega sestanka gradbenega odbora in prehodili obdobje do 28. avgusta 1920, ko je bil dom z veliko slovesnostjo odprt. Pri ponazoritvi tega časa so sodelovali: harmonikar Rihard Zadravec, Domžalski komorni zbor
Domžale, pod vodstvom dirigenta Fernanda Mejiasa, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom Luka Enfalta ter narator Milan Marinič. Za oblikovanje video projekcije je poskrbela Mojca Maselj, za oblikovanje zvoka Miro Sešek, oblikovanje luči Nace Hočevar, gradivo pa sta prispevala Matjaž Brojan in Pavel Pevec.
Obiskovalci smo bili nad obujanjem spominov na veliko dejanje naših prednikov pred sto leti navdušeni, prijetno pa presenečeni nad kulturno predstavo, v kateri smo se ob pomoči nastopajočih ter imenitni igri zvoka in slike vrnili v preteklost. Sledil je slovesen govor Tonija Dra-garja, župana Občine Domžale, ki je po pozdravu vsem, predvsem pa nagrajenkam in nagrajencem, naprej spomnil na številne prireditve, namenjene 19. aprilu - prazniku naše občine ter poudaril, da je priložnosti za veselje v občini skozi leto kar nekaj, da pa je praznik občine poseben dan, saj se ob njem veselimo preteklosti in sedanjosti, hkrati pa z velikim upanjem stopamo v prihodnost. Spomnil je, da je bil edini njegov cilj, ki si ga je zadal ob prevzemu te pomembne funkcije - boljša prihodnost Občine Domžale, pa tudi, da je vse povabil, naj bodo soustvarjalci jutrišnjega dne, ki naj prinese boljšo ljudem in okolju prijazno skupnost, v kateri bomo radi živeli.
Preden se je lotil predstavitve dosežkov med obema praznikoma, je poudaril, da je še sam presenečen, koliko projektov je bilo realiziranih v preteklih slabih štirih letih, naštel pa je najpomembnejše iz zadnjega obdobja: novi trije oddelki predšolskega varstva v Osnovni šoli Dragomelj, novi Vrtec Češmin, urejenejši Češminov park ter nova brv čez Kamniško Bistrico, novi fitnes na prostem. Spomnil je, da se že gradi vrtec Gaj, da smo zgradili otroška igrišča, imamo bolj urejene športne parke, obnavljamo šole, uvedli smo varne točke, vse več pa je tudi mednarodnih projektov. Uspešnejša je Srednjo šolo Domžale, obogaten program Kulturnega doma Franca Ber-nika Domžale, spomnil je na jubileje Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in Godbe Domžale, 36. srečanje slovenskih pevskih zborov in rogistov, pa knjigo Kulturna društva v domžalski občini v obdobju 1884-2009 avtorjev dr. Miroslav Stiplovšek in Tadeja Capuder. Čestital je društvom in posameznikom za uspehe na športnem in drugih področjih. Spomnil je na novosti na področju ločenega zbiranja odpadkov, na nove kanalizacije, vodovodna omrežja, nove mostove in svetilke javne razsvetljave, obnovljena pokopališča in mrliške vežice, varnejši odsek regionalne ceste Domžale - Duplica. Zahvalil se je udeležencem akcije Očistimo Domžale v enem dnevu ter poudaril, da »s to akcijo ter drugimi, z
delom v številnih društvih, organizacijah, skupnostih in projektih ste in smo dokazali, da v nas še vedno živi del duha tistih Domžalčanov in Domžalčank, ki so se pred več kot sto leti odločili da zgradijo dom, v katerem smo danes. Domžale so bile tedaj pravzaprav le majhna in neznatna vas, imele pa so poslovno ambiciozne ljudi, usmerjene v prihodnost, ki so se kljub krajevni majhnosti lotili izjemno zahtevnih in finančno skoraj neizvedljivih načrtov. Tak načrt je bila tudi gradnja Društvenega doma, v katerem smo danes in ki nosi ime pobudnika ustanovitelja in prvega graditelja Franca Bernika. Prav pred sto leti so naši predniki dogradili ta dom, ki je na nek način tudi njihov simbol, da so hoteli, znali in zmogli živeti tudi nematerialno. Posnemajmo jih in se odločajmo tudi za večje projekte, za katere smo sprva prepričani, da so preveliki za nas. Pa niso in to smo že večkrat dokazali.« Ob koncu je nagrajenkam in nagrajencem čestital in dejal, da je občina ponosna nanje, na njihovo delo in da se jim zanj iskreno zahvaljuje, plakete in nagrade pa naj sprejmejo kot iskreno hvaležnost in zahvalo za vse, kar so dobrega naredili za našo lokalno skupnost, ter svoj nagovor zaključil s čestitko vsem občanom in občankam ob prazniku občine ter zahvalo nastopajočim in dejal: »Vesel sem da lahko rečem: Če upoštevam samo dosežke, ki ste jim botrovali zbrani v tej dvorani, še posebej dosežke letošnjih nagrajencev, potem ni skrbi za prihodnost Občine Domžale.«
Pred podelitvijo letošnjih plaket in nagrad pa je občini čestital tudi zame-nik gradonačelnika grada Koprivnica, Dražen Pros, izrazil upanje za nadaljnje uspešno sodelovanje ter županu Toniju Dragarju izročil umetniško delo.
U. Ž.
SLOVESNOST OB ODPRTJU BRVI ČEZ KAMNIŠKO BISTRICO
Pešci in kolesarji varneje z ene na drugo stran naše reke
Dolgoletne želje, da se pešcem in kolesarjem zagotovi primernejše, predvsem pa varnejše prečkanje naše Kamniške Bistrice, so se v letošnjem letu uresničile. Potem ko je Občina Domžale pred leti s podhodom pod regionalno cesto Ljubljana-Maribor zagotovila kolesarjem in pešcem varnejšo pot pod mostom, smo letos dobili še brv, katere so se razveselili vsi pešci in kolesarji, posebej pa krajani Podrečja, tudi Vira in Doba, saj so si na tak način precej skrajšali pot v center Občine Domžale.
Brv na domžalski strani povezuje Potočnikovo ulico, na drugi strani pa cesto skozi Podrečje (pri razdelilni transformatorski postaji). Lokacija je bila izbrana kot podaljšek obstoje-
če sprehajalne poti na desnem bregu, omogoča pa tudi krožno pešpot okoli Šumberka. Na obeh straneh brvi sta umeščeni dve manjši krožišči s sredinskimi koriti za rože, ki onemogočata kolesarjem prehitro vožnjo, hkrati pa klopi omogočajo srečevanja, stopničasto izvedena betonska zaščita zgornjega dela brežine struge pa počitek in občudovanja narave. Izvajalec je z deli v vrednosti 25.000 evrov pričel v septembru, dela so bila zaključena v sredini decembra, razen finalnega nanosa na pohodnem delu brvi, ki ga bomo zaradi kvalitete in obstojnosti premaza prestavili v naslednje leto. Brv je zgrajena tako, da je trajnost objekta čim večja, stroški vzdrževanja čim nižji, vpliv na vodni
režim pa zanemarljiv. Na prijetni in zelo dobro obiskani slovesnosti, s katero je bila brv predana svojemu namenu, so zapeli otroci z Osnovne šole Domžale. Zeleno naravo, ki jo ob Kamniški Bistrici ne manjka, pa so nam pričarali Domžalski rogisti. Ob rezanju traku je domžalski župan Toni Dragar poudaril pomen nove brvi za vse, ki imajo Kamniško Bistrico radi, obljubil še več luči ter koše za smeti ter zaželel vsem koristnikom veliko prijetnih trenutkov ob reki.
MflSr SPA NATURA SV ET LEPOTI: iN DOBREGA POČUTJA	AKCIJA do 31.maja, 2010 ^ Učinkovito preoblikujte svoje telo! "
	PAKET ZA UČINKOVITO PREOBLIKOVANJE TELESA VSEBUJE:
	• 10 x nega telesa z aparatom Meso Advanced • 2 x BREZPLAČNO nega prsi • 1 x BREZPLAČNO proizvod za nego telesa iz linije RVB Platinum
REDNA PONUDBA: •	izdelava geliranih nohtov po naravni metodi ALESSANDRO •	masaže •	THAY terapije •	nega obraza in telesa - MATIS in RVB •	podaljševanje trepalnic novo •	depilacija •	make-up •	individualni programi in svetovanje •	velika izbira proizvodov za nego doma •	DARILNI BONI	MESO ADVANCED ^ mezoterapija brez iglic _ Nov mezo-terapevtski aparat jmSSlMF z učinkovitim delovanjem sjP^^M /M na telo, prsi in obraz. . // V 10-ih terapijah do izjemnih rezultatov. Brez modric, oteklin in alergičnih reakcij. ^ ifijjf Metoda je alternativa klasični injekcijski
www.spanatura.si	SPA NATURA DOMŽALE DELOVNI ČAS: Ulica Nikola Tesla 15 PON-PET: GSM: 031/ 333 150 8.00 - 20.00
OB ZLATEM JUBILEJU MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA JANEZ CERAR DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE
V srcu pa je lepo, kot je nekdaj bilo
Trak sta prerezala župan Toni Dragar in predsednik Sveta KS Slavka Šlandra, dr. Franc Habe, v spremstvu obeh podžupanov - Andreje Pogačnik Jarc in Vinka Juharta, po uradni slovesnosti pa so številni prisotni, med njimi so bili zelo številčni člani Društva šola zdravja Domžale, ostali na prijetnem druženju. Slovesno odprtje brvi čez Kamniško Bistrico je bila ena od prireditev ob prazniku naše občine.
Vera Vojska
Pet desetletij trajajoča pevska pot je že sama po sebi dolga. Če pa po njej s trdnimi koraki stopajo pevci, vsak že v jeseni življenja, je jubilej še posebej častitljiv. Zato si pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar Društva upokojencev Domžale, ki so v teh dneh slavili zlati jubilej, resnično zaslužijo iskrene čestitke in vse pohvale za številne koncerte, predvsem pa za veliko ljubezen do ljudske in narodne pesmi, ki jo ohranjajo ter z njo lepšajo naš in svoja življenja ter prispevajo k bogatejšemu kulturnemu življenju v občini.
V teh dneh se pevci skupaj s prijatelji spominjajo Mihe Štiftarja, pobudnika za ustanovitev zbora, pa tudi prvega pevovodje, nadučitelja Rudolfa Božiča. Pozabili niso niti na Janeza Cerarja, ustanovitelja prvega pevskega zbora v Domžalah, po katerem imajo ime. Posebej toplo jim je pri srcu ob misli na prof. Staneta Habeta, ki je zbor vodil od leta 1965 do leta 2000, ko ga je prevzel zborovodja Jože Dolinar in ga vodi še danes. Med obema mejnikoma pa je na stotine vaj, uspešnih samostojnih in združenih nastopov, tudi novih članov in smrti pevcev, ki niso nikoli pozabljeni, petje na različnih srečanjih pevskih zborov upokojencev, peli so na taborih slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični ter na vrsti družabnih srečanj. Vedno jim je bilo lepo, ker so bili skupaj, ker jih je na vse vaje in nastope vodila ljubezen do slovenske ljudske in narodne pesmi, s katerimi so se predstavili tudi na jubilejnem slavnostnem koncertu ob 50. rojstnem dnevu, kjer so se jim 16. aprila 2010, v dvorani Osnovne šole Domžale, pridružile njihove kolegice iz Ženskega pevskega zbora Stane Habe Domžale DU, pod vodstvom zborovodkinje Marike Haler, ter pevci dveh uspešnih domžalskih oktetov: Okteta bratov Pirnat in Stobljanskega okteta. Prijeten slavnostni koncert je povezovala Draga Jeretina Anžin.
Prijeten pevski večer je obetala že prva pesem, ljudska: Nocoj je pa en lep večer, in res je bil. Predvsem zaradi pesmi jubilantov in njihovega zborovodje Jožeta Dolinarja, ki so se predstavili še s pesmimi Oj, Boži me, Kaj naj tebi dam_ in Dve let in pol. Sledil je nastop Ženskega pevskega zbora, pod vodstvom Marike Haler. Luna sije, Goreči ogenj brez plame-
na, Glejte, že sonca zahaja in Kam le čas beži, pri zadnji jih je spremljal kitarist Hervin Jakončič, so bile pesmi, ki vedno razveselijo publiko, zadnjo pa so prav za poslušalce zapele še enkrat in vsi skupaj smo se spomnili »... v srcu pa je lepo, kot je nekdaj bilo.« Legendarni Oktet bratov Pirnat je zapel Pisemce, pred skupnim nastopom s Stobljanskim oktetom pa je ta zapel Je upihnila luč. Združena okteta sta zapela pesmi Pobratimija, Se že svita, bo den, Spomin na zimski večer in Triglav, nato pa so skupaj s slavljenci in pod vodstvom Jožeta Dolinarja, ki jubilante vodi že 10 let, ubrano zapeli: O košnji, Teče mi vodika, Karlinca je štemana in Štajerski fantič. Potem smo prisluhnili številnim čestitkam. V imenu Občine Domžale jih je izrekla podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, v imenu Krajevne skupnosti Slavka Šlandra predsednik Sveta, dr. Franc Habe, v imenu Društva upokojencev Domžale predsednik Nande Starin, Ljudske pevke KD Domžale so poslale pozdrave, čestitkam se je pridružil tudi Ivan Kepic, svojim prijateljem pa so čestitali tudi gostujoči pevci. Miloš Starbek in Pavel Pevec sta v imenu Zveze kulturnih društev Domžale ter Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS čestitala pevcem ter podelila Gallusove bronaste značke. Prejeli so jih: Slavko Hren, Srečko Kovač, Stane Gorta, Drago Kovič in Janez Slovnik, srebrno značko pa je prejel Štefan Seifrid, tudi predsednik zbora. Prisluhnili smo še pesmi, ki jo je pevec Alojz Muhič namenil svojemu pevskemu zboru, zahvalam vsem sodelujočim ter pesmi Slovenska dežela, ki so jo pod vodstvom Marike Haler zapeli vsi pevci in pevke. Ob njej smo naglas rekli -res je lepa ta dežela, v kateri imamo toliko uspešnih pevcev in pevskih zborov, tudi ali predvsem v Občini Domžale. Med njimi zelo radi prisluhnemo tudi Moškemu pevskemu zboru Janez Cerar DU Domžale, ki je ob zlatem jubileju prejel SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE. Iskrene čestitke, spoštovani pevci ter pevovodja, še posebej pevcu Rudiju Moletu, ki v zboru poje že 40 let, ter še veliko lepih in zdravih pevskih let.
Vera Vojska
togetherNESs
Odprtje 3. filmskega festivala Togetherness
Muzejsko društvo Domžale v aprilu organizira 3. filmski festival Togetherness. Pripravljamo ga s finančno podporo Občine Domžale, v spomin na enega najuglednejših filmskih snemalcev z območja nekdanje Jugoslavije in umetnika filmske fotografije mednarodnega slovesa, Nenada Jovičiča, ki je zadnja tri desetletja živel v Domžalah.
Taja J. Gubenšek
Območna revija otroških pevskih zborov
V Kulturnem domu Groblje je v petek, 16. aprila, potekala Območna revija otroških pevskih zborov. Organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je ponovno pripravil pri-
jetno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov - tudi z modernejšimi predstavitvami pesmi, ki so jih zaznamovali otroški in mladinski glasovi.
Tina Drolc
6
občina Domžale
23.APRIL 20I0
NOVI REGIONALNI NADZORNI CENTER V DRAGOMLJU
Za upravljanje, nadziranje in vodenje prometa 24 ur na dan
7. aprila 2010 je bil uradno odprt regionalni nadzorni center v Dra-gomlju, kamor se je sicer že konec leta 2009 z lokacije ob ljubljanski obvoznici preselil tovrstni center Ljubljana. Novi regionalni center je na enem mestu združil vrhunsko tehnologijo za vodenje, upravljanje in nadziranje prometa na širšem območju ljubljanskega cestnega obroča v celotnem dolenjskem avtocestnem kraku ter delu gorenjske avtoceste. Vse naloge upravljanja na omenjenem območju opravljajo s pomočjo blizu 400 videonadzornih kamer na trasi avtocest, hitrih cest ter v predorih. Regionalni nadzorni center Ljubljana v Dragomlju so 7. aprila 2010, na povabilo predsednice uprave DARS d.d., Mateje Duhovnik, ter direktorja DRSC, Gregorja Ficka, obiskali številni gostje, med njimi minister za promet, dr. Patrick Vlačič, minister za finance, dr. Franc Križanič, ter župan Občine Domžale, Toni Dragar. Ker širitev na prejšnji lokaciji ni bila možna, se je kot najprimernejša lokacija za novi regionalni nadzorni center izkazala lokacija stare osnovne šole v Dragomlju, ki jo je DARS d.d odkupil zaradi dograditve avtoceste. Gradbena dela so se začela z rušitvijo stare osnovne šole avgusta 2008, center pa je z delom na novi lokaciji začel v začetku decembra 2009. Skupna investicijska vrednost gradbenih del, tehnološke opreme in prestavitve komunikacijskega vozlišča znaša 11,9 milijonov. Ob predstavitvi nadzornega cen-
tra v Dragomlju, ki bo zanesljivo prispeval k večji varnosti, je bilo poudarjeno, da je zasnovan tako, da ga bo v naslednjih fazah možno nadgraditi v državni center za upravljanje s prometom, ki ga bodo sestavljali: nadzorni center DRSC, glavni nadzor center DARS d.d., Prometno-informacijski center za državne ceste in predstavniki Policije, razmišljajo pa tudi o posebni prometni radijski postaji. Minister dr. Patrick Vlačič je posebej poudaril pomen nadzora in koordinacije ob izjemnih dogodkih ter pohvalil operaterje zaradi njihove prijaznosti, direktor Direkcije RS za ceste, Gregor Ficko, pa je zbranim novinarjem povedal, da nadgradnja centra
omogoča tudi »zajetje« prometa na vseh državnih cestah, kar naj bi konec letošnjega leta oz. v letu 2011 zagotovilo še večjo pretoč-nost informacij. Ob tem pa sta oba poudarila, da je potrebno z vsemi možnimi oblikami in sredstvi voznike prepričati, da poskrbijo za svojo varnost in da ob izjemnih dogodkih koristijo res vse možnosti, ki jim jih ponuja tako avtocestno kot državno in lokalno cestno omrežje, ob problematiki vzdrževanja cest pa sta menila, da je cesta živo telo, ki zahteva sprotno vzdrževanje, pa tudi strpnost, potrpežljivost in razumevanje vseh uporabnikov cest. V prostorih nadzornega centra v Dragomlju deluje tudi Prometni informativni center, ki sta ga v marcu 2006 ustanovili Družba RS za ceste in DARS d.d. ter tako uresničujeta zakonsko obveznost zagotavljanja informacij o stanju in prometu na cestah, s katerimi upravljata. Operaterji so 24 ur na dan dosegljivi preko kratke telefonske številke klicnega centra 1970, medtem ko v nočnem obdobju ob manjšem prometu dežurstvo prevzamejo nadzorni centri družbe DARS d.d. Preko omenjene številke 1970 lahko uporabniki državnih cest dobijo aktualne informacije o stanju in prometu na cestah ter tudi sami sporočajo morebitne izredne dogodke na državnih cestah. Prometne informacije so sicer dosegljive tudi na spletni strani www.promet.si, tudi v različici, ki je prilagojena mobilnim telefonom, na teletekstu TV Slovenija - na straneh od 171 do 173, na telefonskem odzivniku na številki 080 22 44, prek standardnih izvozov podatkov na številnih spletnih straneh, po elektronski pošti pa te informacije sproti prejema več kot 50 različnih uporabnikov.
Vera Vojska
OBČINA DOMŽALE SE JE PRIDRUŽILA EVROPSKI MREŽI ZDRAVIH MEST
Ob svetovnem dnevu zdravja podpisana izjava slovenskih županov
V	sredo, 7. aprila 2010, je Občina Domžale, skupaj z 18 slovenskimi občinami in Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije ter Evropsko mrežo zdravih mest WHO/EURO, podpisala Izjavo slovenskih županov v podporo zdravju naklonjenih in varnejših mest. Izjava je bila podpisana na svetovni dan zdravja, z namenom, da bi občine podpisnice pokazale svojo zavest in pripravljenost, da je zanje zdravje v mestih pomembno.
Z izjavo se je Občina Domžale, kot druge občine, skupaj s pristojnim ministrstvom, zavezala, da bo izboljšala bivalne pogoje in življenjsko kakovost občanov in občank.
V	izjavi je zapisano, da se župani občin zavedajo, da s sprejemanjem odločitev vplivajo na telesno in duševno zdravje ter dobro počutje občank in občanov, kakor tudi na socialno blaginjo lokalnih skupnosti. Prav zato so se zavzeli za promocijo urbanega zdravja in vključitev zdravja prebivalcev v lokalnih skupnostih v urbano načrtovanje.
Svoje zaveze so povezali z oblikovanjem možnosti za zdrav življenjski slog z redno telesno aktivnostjo občank in občanov, ki se na tem področju Občine Domžale nadaljuje z urejanjem zelene osi Kamniške Bistrice in z vzdrževanjem drugih sprehajalnih poti v občini. Občine bodo spodbujale dostop do zdravju prijaznih bivalnih možnosti. Na tem področju je Občina Domžale v OPPN-ju v večjih naseljih pred-
V ZAČETKU MAJA ZAČENJAMO S CELOVITO OBNOVO KARANTANSKE CESTE V DOMŽALAH
Prosimo za razumevanje in strpnost
Kot ste lahko že večkrat prebrali v medijih, se Občina Domžale po prvem maju loteva ureditve sedanje Karantanske ceste v samem centru Domžal v moderno prometnico, ki naj bi zagotavljala večjo pretočnost in varnost njenih uporabnikov, posebej pa naj bi bila zaradi urejenih peš in kolesarskih poti ter zelenih površin, obrobljenih z grmovnica-mi, prijazna do pešcev in kolesarjev. Celovita ureditev Karantanske ceste se začenja po prvomajskih praznikih in zahteva kompletno zaporo ceste, ki bo po načrtovanem termin-skem planu trajala do 1. septembra
2010 in bo zahtevala veliko razumevanja vseh uporabnikov ceste, pa tudi vseh, ki v tej ulici in sosednjih stanujejo.
Občina Domžale se zaveda problematike zapore Karantanske ceste, zato je že pristopila k urejanju potrebnih obvozov, saj se bo v času obnove cesta lahko koristila le za najnujnejšo dostavo in lokalni dovoz ter za stanovalce, ki živijo v tem delu mesta, za potrebe gradnje pa bo uporabljen tudi parkirni prostor ob Galeriji Lenček, zato Občina Domžale že sedaj vse prosi, da koristijo makadamsko parkirišče ob blagovnici TUŠ. Obvozi bodo predvidoma urejeni po Slamnikar-ski in Ljubljanski cesti, del prometa, ki je namenjen proti Viru oz. avtocesti, pa bo preusmerjen že v križišču Deteljica. Ob tem pa je treba še opozoriti, da bodo zaradi popolne zapore Karantanske ceste bolj obremenjene Kopališka, Krakovska in Rojska cesta.
Pred začetkom obnove Karantanske ceste boste občani in občanke preko medijev seznanjeni z zaporami, ureditvijo prometa in drugimi ukrepi, povezanimi s popolno zaporo, že danes pa bi vas radi zaprosili za potrebno strpnost in razumevanje, za kateri se vam zahvaljujemo.
Urad župana Občine Domžale
NOVI CITROEN C3 VISIODRIVE
že za 9.990 €*
(.THtf » ----1W.
www.citroen.si
ZE V MENGŠU!
CREATIVE TECHNOLOGIE
CITROEn
Dve leti pogodbene garancije, Citroen Kredit & Leasing, Predstavljeni model: novi CITROEN C3 HDi 90 FAP 99 g z doplačilno črno barvo Obsidien in vetrobranskim steklom Zenith, *Cena velja za novi CITROEN C3 Attraction 1,4i Airdream, Poraba goriva predstavljenega modela: kombinirana vožnja 3,8 l/100 km, Izpust CO2: 99 g/km, Slika je simbolična,
AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETR@SIOL.NET
videla območja, ki so namenjena zelenicam, parkom in sprehajalnim potem, oziroma območja znotraj in tudi na obrobju večjih naseljih, kjer pozidava ne bo možna. Nadalje so se občine zavzele za oblikovanje pogojev za socialno povezovanje in podporne socialne mreže lokalnih skupnosti. V Občini Domžale je bila v letu 2008 ustanovljena skupina LAS, izdana t.i. SOS brošura, povečana so bila sredstva za socialne štipendije ... Občine so se zavzele tudi za vzpostavitev dostopa do raznolikih zaposlitvenih možnosti, posebej za mlade in težje zaposljive. Na tem področju je občina v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje že pred leti vzpostavila sistem javnih del v javnih zavodih občine. Na področju naslednje zaveze, ki je dostopnost do kakovostnih izobraževalnih, kulturnih, športnih, družabnih in k promociji zdravja usmerjenih aktivnosti občanov in občank, je Občina Domžale, skupaj z društvi, tako športnimi kot kulturnimi ter drugimi javnimi ustanovami, zagotovila pogoje in sredstva v proračunu občine za izvajanje potrebnih aktivnost - s posebnimi razpisi, namenjenimi mladim. S sodelovanjem v projektu Srce Slovenije (predlog za 34. sejo Občinskega sveta) bo Občina Domžale, s sodelovanjem v projektu samooskrbe v popolnosti, izpolnila tudi naslednjo zahtevo - oblikovanje možnosti za proizvodnjo hrane iz lokalnih virov. Do danes je občina vzpostavila lastno tržnico in podprla domžalske kmete pri postavitvi mlekomatov po celotni občini, z razpisi pa tudi na področju izobraževanja kmetov; s štipendijami tudi šolanja otrok, katerih starši se ukvarjajo izključno s kmetijsko dejavnostjo, ter na drugih področjih.
Občina Domžale si v zadnjih letih, skupaj z obljubljanskimi občinami, prizadeva za vzpostavitev do narave prijaznega in varnega sistema javnega prometa. Na tem področju je bil vzpostavljen sistem enotne vozovnice za obstoječe javne prevoze. Hkrati pa se občina s pristopom k študiji za izdelavo strokovnih podlag za urejanje javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji zavzema za postavitev hitrega, cenejšega in ekološko sprejemljivejšega javnega prometa v regiji, predvsem v smeri Ljubljane. Minister za promet, dr. Pratick Vlačič, je ob obisku občine kot najboljšo možnost omenjal posodobitev železniškega prometa. Naslednja zaveza je privlačno bivalno okolje v mestih, s sprejemljivimi obremenitvami s hrupom, urejenim prometom ter dobro kakovostjo zraka, za kar je občina v preteklih letih zagotovila možnost priklopa na plinsko omrežje, tranzitni promet pa bo s Trzinsko obvoznico zapeljala izven večjih naselij. Občina je sprejela tudi naslednjo zavezo, da bo zagotovila dostop do vode ustrezne kakovosti, urejene pogoje odstranjevanja odpadkov in odplak v mestu. Pri tem je občina zagotovila dostop do zdrave, pitne, čiste vode vsem (razen 16 hišam v občini, ki so oddaljene od obstoječih vodov in je zato gradnja vodovoda tehnično in finančno zahtevnejša - del sredstev za gradnjo bo zago-
tovila EU). Na področju ravnanja z odpadki pa občina sledi oziroma je z dodatnim zabojnikom za embalažo nadgradila standard v Sloveniji na tem področju.
Občina je podprla tudi naslednjo zavezo, zmanjšanje emisij plinov in drugih onesnaževalcev, ki ogrožajo podnebno ravnovesje lokalno, v regiji in globalno, in pristopila k projektu Deliva.si. Tako bo v naslednjih mesecih razdelila informacije o voznih redih javnih prevoznih sredstev vsem gospodinjstvom. Za izvajanje naslednje zaveze z izjave, načrtovanje ukrepov ob izrednih stanjih in za povečanje varnosti v mestih, je z uspešno izvedeno akcijo Domžale 2010 svoja znanja in usposobljenost pokazala Civilna zaščita Domžale. Za zagotavljanje večje varnosti v naseljih pa je župan ustanovil Svet za varnost občanov. Zadnja od zavez je bila zagotavljanje enakih pravic za vse ter za zmanjševanje revščine v mestih. V izjavi je tudi zapisano, da bo za realizacijo zapisanih zahtev prav gotovo potrebno širše sodelovanje med občinami, zdravstvom in nosilci prostora; trajno partnerstvo med javnim, zasebnim in prostovoljnim sektorjem; uvajanjem procesov aktivnega in demokratičnega sodelovanja meščanov ter močno politično podporo.
S prepoznavanjem naših prednostnih nalog in vodilne vloge pri odločanju v mestih bomo z vplivom na socialne determinante zdravja izboljšali zdravje meščank in meščanov naših mest. S podpisom izjave se obvezujemo, da bomo sledili ciljem in prednostnim nalogam:
1.	Podpora zavesti in skupnega razumevanja vseh za koncept zdravega urbanega načrtovanja ter vsega, kar vpliva pozitivno na spremembo naših življenjskih vzorcev.
2.	Pridobitev lokalnih praktičnih izkušenj iz uporabnih modelov zdravega načrtovanja urbanega zdravja in pristopov k reševanju prednostnih področij, ki vključujejo:
-	javni promet in mobilnost prebivalstva;
-	zdravo staranje in dostope za starejše ter invalide v mestih;
-	urbano načrtovanje in telesno aktivnost prebivalstva;
-	načrtovanje sosesk/lokalnih skupnosti z omogočanjem socialnih stikov za vse;
-	dolgoročna in strateško usmerjena mestna razvojna načrtovanja.
3.	Zdravo urbano načrtovanje na osnovi ustreznih dolgoročnih ciljev, z vključevanjem izvedljivih institucionalnih ter tehničnih rešitev.
Zaveza prvih 18 občin je povezana tudi z oblikovanjem okolja za doseganje političnega soglasja in podporo za doseganje teh ciljev.
Tina Drolc
9MJJ
23.APRIL 2010
na zdravje
7
Otroška folklorna skupna Kulturnega društva Domžale je ob 10-letnici očarala tudi gledalce oddaje NA ZDRAVJE.
Skupinska fotografija župana Tonija Dragarja
Joži Košak s svojim šivalnim strojem za slamnike je že zaščitni znak naše občine, kakor so že nekaj let znamenite pletilje kit iz slame iz Kulturnega društva Franc Maselj Podlimbarski Krašnja.
»Takega občinstva pa še ne ...,« smo poslušali v studiu.
ČE STE SI ODDAJO ŽE OGLEDALI, POTEM ŽE VESTE VSE ...
Godba Domžale v oddaji Na zdravje
Domžalski Na zdravje
Med številnimi kraji, pokrajinami in drugimi oblikami druženja, ki so se že predstavili v z viktorjem nagrajeni oddaji NA ZDRAVJE, je svoje mesto dobila tudi OBČINA DOMŽALE, ki je pred kratkim sodelovala v oddaji. Ta je bila predvsem namenjena zgodovini slamnikarstva, ki je še posebej značilno za našo občino. Predstavili smo bogato društveno razvejanost na različnih področjih, značilnosti pa so s seboj prinesli tudi nastopajoči ter številni navijači na čelu z domžalskim županom, Tonijem Dragarjem. Medtem ko je znani novinar in zbiralec kulturne dediščine Matjaž Brojan govoril predvsem o začetkih in pomenu slamnikarstva za današnjo občino, je Ladina Korbar predstavila svoje čudovite glinene kipce v oblačilih, ki so jih v 19. stoletju nosile Domžal-čanke, Igor Kuzmič pa je predstavil
modno revijo slamnikov. Svojo dejavnost šivanja slamnikov je prikazala Joži Košak, gostje iz Krašnje, članice Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski, pa so pokazale, kako se plete kite iz slame. Bogata je bila tudi kulinarična ponudba, saj je dobitnica številnih medalj z znane ptujske razstave slovenskih dobrot, Ivanka Bro-dar, predstavila krofe in potico, sline pa so se obiskovalcem cedile tudi ob ponudbi Društva podeželskih žena Domžale (Julka Černivec, Rozka Gabršek in Fani Rožič), ki se je tokrat predstavljalo z več vrstami kruha. Še posebej so v studiu dišali suhomesnati izdelki kmetije Pr' Sold, nazdravili pa smo tudi s najboljšim pivom Adam Ravbar. Akademski slikar Jože Tönig iz Domžal je med snemanjem naslikal voditeljico Jasno Kuljaj - s slamnikom, seveda.
Bogata je bila tudi glasbena in plesna ponudba, ki sta jo s samimi lepimi besedami predstavljala voditelja, Boštjan Romih in Jasna Kuljaj, upoštevane pa so bile prav vse ideje ustvarjalcev oddaje Jožeta Potrebuješa in Aide Kralj. Tako so Domžalčki, Pevski zbor Glasbene šole Domžale, zapeli Moj očka ima konjička dva. V oddaji je gostovala Godba Domžale, za katero je že 126 uspešnih glasbenih let, prisluhnili smo Edvinu Fliserju, pa Borisu Kopitarju in Tanji Žagar, ki sta zapela, da je v dvoje lepše. Zaploskali smo ansamblu Viharnik, plesalca Špela in Matej Kralj, večkratna državna prvaka, sta zaplesala na že skoraj ponarodelo Z Mojco plesal bi ča ča ča, v izvedbi mladostnega Matije Cerarja. Da je vse o.k., nam je skupaj z Mešanim pevskim zborom Slamnik iz Ihana zapela Eva Černe, z orglicami
so nas navdušili Kosci, med igranjem Letečih muzikantov pa smo lahko občudovali domžalske gimnazijce v vedno modernih slamnikih. S svojim plesom so oddajo popestrili folklo-risti, aplavza pa kar ni bilo konec ob plesanju Otroške folklorne skupine Kulturnega društva Domžale. Seveda ne smemo pozabiti na najpomembnejše: kandidatko za naj kelnar'co Matejo, ki je s svojim uspešnim nastopom od izvrstnega občinstva vseskozi izvabljala glasne aplavze in klice odobravanja. Tudi brez strašnih Jožetov in Serpentinška ter čarovnika ni šlo, zaploskali pa smo tudi skritemu gostu - voditelju z Radia HIT, Pečotu, ki se je tudi tokrat odlikoval s svojo iskrivostjo. V Na zdravje z domžalskega konca je bila lepo izkoriščena priložnost, da širši Sloveniji prikažemo delček zgodovine naše občine - slamnikarstvo. Občina Domžale se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem nastopajočim ter ostalim, ki so sodelovali pri nastajanju oddaje.
Obilna kulinarična ponudba Društva podeželskih žena (Julijana Černivec, Rozka Gabršek in Fani Rožič), od koder prihaja tudi Ivanka Brodar s svojimi večkrat nagrajenimi krofi in poticami, pa suhomesnati izdelki Kmetije odprtih vrat Pr' Sold ter pivo iz Pivovarne Adam Ravbar
so navdušili vse.
Domžalčki, Pevski zbor Glasbene šol Domžale, v akciji s pevovodjo
Jožico Vidic.
Eva Černe z Mešanim pevskim zborom Slamnik Ihan: Vse je O. K.
Viharniki so navdušili.
Leteči muzikanti so v svet pospremili krajšo modno revijo, na kateri so sodelovali dijaki domžalske srednje šole. Napovedovalka Jasna Kuljaj je bila navdušena nad svojim portretom, ki
ga je naslikal akademski slikar Jože Töning.
8
iz življenja in dela političnih strank
LDS OSTAJA V KOALICIJI
Občina Domžale brez strategije
Glede na aktualna dogajanja na slovenskem političnem prostoru predstavljam tokrat samo izjavo predsednice LDS Katarine Kresal, ki jo je dala v intervjuju za »Radio Hit, 13. aprila 2010 - Novice, 9.00«:
»Ni šlo za politično igro, za izplen. V LDS smo soglasno ugotovili, da v kolikor se nekaj ne spremeni pri odnosu predsednika vlade, nimamo več pogojev za delo v tej vladi. Prišli smo v vlado zato, da bomo odgovorno vodili resorje za notranje zadeve in za pravosodje in v trenutku, ko se je izkazalo, da temu ne bo več tako, nismo želeli več sodelovati v tej igri. Ker je predsednik vlade jasno povedal, da želi, da svoje resorje peljemo dalje, nam je jasno da potrditev, da nam zaupa, da lahko peljemo reforme, ki so nujne, če želimo priti na koncu do uspešnega pregona gospodarskega kriminala, ni več ovire, da v tej vladi ne bi sodelovali«.
«e
lo
Si
a •
= -D
V zvezi s stanjem v Občini Domžale pa moram jasno ugotoviti, da župan Toni Dragar z občinsko upravo praktično v štirih letih županovanja ni uspel pripraviti, niti z lastnimi silami niti z angažiranjem zunanje inštitucije, strategije nadaljnjega razvoja Občine Domžale. Ni niti nujnih parcialnih strategij - prostorskega razvoja in usklajene stanovanjske gradnje, ažurne analize konkretnih potreb po predšolskem in šolskem prostoru (ali šola Vir ali prizidki Rodica, Dob, Domžale?! itd.), niti osnovnih ciljev, kako zagotavljamo oziroma bomo zagotovili pogoje za
razvoj podjetništva in drugo. Ali ni indikativno, da vsem znano domžalsko podjetje SAM d.o.o. gradi v sosednji občini, ter da celo naš svetnik in podjetnik g. Juhant gradi v kamniški občini? Ali pa! Ali je to kakšna občinska politika, ko je kar na podlagi PUP-a v Stobu načrtovanih novih 150 stanovanj, Domžalčani pa o tem ne vedo nič, o tem pa ni bil seznanjen niti Občinski svet. Ogromno število novih stanovanj in individualnih objektov pa »dobimo« tudi na osnovi ZN Preserje ter na lokaciji bivše Oljarne na Viru.
Pred kratkim smo na odboru za prostor kot gradivo za občinski svet obravnavali osnutek Odloka o občinskem podrobnem planu (OPPN) za območje V6/1 Količe-vo z 256 novimi stanovanji in novo šolo Vir. V trenutku, ko so sprejeti prostorsko izvedbeni akti, investitor lahko prične graditi, ob tem pa ostajajo nekatera odprta vprašanja: kdo bo financiral vrtce in šolski prostor, kako bo urejen promet, zakaj ni bilo vabljenega natečaja -kljub jasnim usmeritvam na občinskem svetu. Predvsem pa nobene strategije! Morebiti se pa bo le pojavila v obliki volilnega programa liste sedanjega župana?! In še to! Ob obravnavi poročila o realizaciji občinskega proračuna za leto 2009 bi Oddelek za prostor ob obravnavi na občinskem svetu zaslužil negativno oceno. O odstotku realizacije plana raje ne govorim, se pa sprašujem, ali občinska uprava oz. njen oddelek ni znal pravilno planirati ali pa izvajati plana, in to leto za letom. Uprava pravi, da se sredstva nerealiziranih postavk prenašajo zaradi vrste »objektnih« razlogov, ki so vzrok tudi rekordnemu znesku prenesenih sredstev iz leta 2009 v proračun 2010, pa ne samo na segmentu prostora. In ta ista uprava oz. oddelek sedaj predlaga »inovativni« predlog »Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za sofinanciranje prostorskih aktov«. »Inovativni« zato, ker takega sklada ni nikjer v slovenskih občinah. K temu očitno vodi želja nekaterih v občinski upravi po še večjem monopolu nad prostorom. Na srečo je odbor za prostor kot posvetovalno telo občinskega sveta oba akta soglasno zavrnil. Računam na zrelost občinskega sveta, da bo ravnal enako.
Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale
ZARES
Dodatne obveznosti za večje investitorje v nova stanovanja
V zadnjih letih se je v naši občini povečalo število prebivalstva. Seveda ne zaradi naravnega prirasta, temveč predvsem zaradi priseljevanja. Očitno je, da je naša občina zanimiva. Predvsem kar se tiče bližine in dobrih povezav z glavnim mestom. Temu trendu so intenzivno oziroma agresivno sledili tudi gradbeniki z investiranjem v nova stanovanja. Tako so po celi občini nastala nova naselja, ki so jih hitro zapolnili novi prebivalci. S pospešeno gradnjo in povečanim priseljevanjem pa smo naleteli na prve težave. Najprej je pričelo primanjkovati prostora v vrtcih, kot kažejo napovedi, bo naslednja težava prostorska stiska v osnovnih šolah. Tem težavam bi se lahko izognili na način, da bi večji investitorji pri izgradnji novih stanovanj morali zagotovit ustrezno število oddelkov v vrtcu in osnovnih šolah, seveda je število odvisno od števila izgradenj novih stanovanj. Pred leti, ko se je zgradilo naselje Bistra, smo bili priča takšnemu dogovoru. Poleg stanovanjske soseske je investitor zagotovil tudi nekaj oddelkov vrtca. Na žalost pa niso vsi investitorji zainteresirani za takšne poteze, kajti s tem se jim vsekakor podre prvotni izračun prihodka od prodaje stanovanj. V Zares Domžale smo mnenja, da morajo vsi veliki investitorji zagotovit določeno število mest - tako v vrtcih kot v osnovnih šolah, saj z izgradnjo in prodajo novih sta-
novanj obremenijo občinsko javno infrastrukturo. Seveda njih to ne zanima. Zanima pa vsekakor nas, ki se soočamo s preobremenjeno javno infrastrukturo. Ker se investitorji najraje izgovarjajo na to, da ni nobenega pravnega okvira za takšne obveznosti, bi morala država nujno potrebno sprejeti zakonske okvire, ki bi opredeljeval takšne načine dogovorov z investitorji in lokalno skupnostjo. S tem ne bi bilo več takšnih izgovorov, prednost pa bi vsekakor imeli tisti investitorji, ki bi zagotovili določeno javno infrastrukturo. Naslednji primer takšne prakse bi moral biti pri načrtovani izgradnji novega naselja na Viru. Že pri pripravi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje V6/1 Količevo-osrednji del, bi morala občinska uprava doseči dogovor z investitorjem, da bi bila obveznost investitorja tudi zagotovit določeno število mest v vrtcu in osnovni šoli. Ker je v tem ureditvenem načrtu predvidena gradnja tudi vrtca in nove osnovne šole, to vsekakor ne bi smela biti težava. Ali pa pač?
Miha Ulčar Predsednik Zares Domžale
SD
Pokojninska reforma je neizogibna
Kot je povedal predsednik SD in predsednik vlade RS Borut Pahor, je pokojninska reforma neizogibna, hkrati pa pomenijo reforme po njegovem mnenju tudi priložnost za želeni preboj, s čimer je pozval člane in članice konference na 5. seji k podpori reformi, ki jo pripravlja Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Seja, na kateri je prisostvoval tudi minister Ivan Svetlik, katerega ministrstvo je odgovorno za pripravo Modernizacije pokojninskega sistema v Sloveniji, pa je prinesla tudi nekaj idej in predlogov, ki jih bodo na ministrstvu pretehtali in preverili možnosti za ustrezno umestitev.
Kot je povedal premier, bo vlada šla z reformo v državni zbor in pri pokojninski reformi »prižgala zeleno luč«. Kot je še poudaril, se zahvaljujoč tudi potezam vlade Slovenija v krizi giblje brez velikih socialnih žrtev in brez družbenih nemirov, čeprav priznava, da mnogi posamezniki vsekakor živijo slabše kot pred krizo. Opozoril je, da so Slovenijo uspeli pripeljati do tega, da bo letos imela določeno gospodarsko rast, prav tako pa
so v zadnjih mesecih znižali stopnjo brezposelnosti. Prav tako se Pahor nadeja, da bo anketna brezposelnost do božiča padla pod sedem odstotkov, obenem pa poudarja potrebo po vlaganju v ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Poleg tega je Pahor napovedal, da bo potrebno zmanjšati deficit za pol odstotka, pri čemer bodo po potrebi šli tudi v krčenje javne porabe in v rebalans pro-
Stališče konference SD
Kot smo Socialni demokrati zapisali in sprejeli na 5. seji konference, soglašamo z modernizacijo obstoječega pokojninskega sistema v RS in z njenimi
cilji, da zagotovimo dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne v pogojih spremenjenih demografskih razmerij in izenačitev pogojev upokojevanja tudi za nove generacije, saj je medge-neracijska solidarnosti temelj našega pokojninskega sistema. Ob tem, ko soglašamo z modernizacijo obstoječega pokojninskega sistema, pa hkrati menimo, da je potrebno v večji meri upoštevati stanje sedanje aktivne populacije tik pred upokojitvijo. Zato je potrebno začetek modernizacije pokojninskega sistema prestaviti na leto 2015, kot je bilo predvideno v izhodiščih za reformo. S tem bo v večji meri zadoščeno načelu pravičnosti, saj bo reforma zajela generacije, ki so vstopale v aktivno delo bistveno kasneje. Prav tako je potrebno zagotoviti daljša obdobja prilagajanja novim pogojem upokojevanja, z bolj postopnim povečevanjem potrebne starosti za upokojevanje. Poiskati je treba tudi dodatne rešitve, ki bodo zaposlene predvsem motivirale in ne kaznovale, da bodo ostali dlje delovno aktivni z bonusi, tako na starost nad 65 oz. 63 let kakor tudi na delovno dobo, ki presega 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske.
Ob pripravi koalicijskega sporazuma smo ocenjevali, da je ključna slabost sedanjega pokojninskega sistema nezadostna vključenost socialno šibkih slojev prebivalstva v dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja, ki dolgoročno lahko pomenijo dodatno varnost za ustrezen materialni položaj v starosti. Zato konferenca socialnih demokratov v okviru predloga novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogreša potrebne rešitve, s katerimi bi se bolj stimuliralo varčevanje v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja, tako za delodajalce kot za delavce.
Mateja Kegel Podpredsednica OO SD Domžale
Mladi forum SD Domžale vabi na volilno konferenco, ki bo v soboto, 24. aprila 2010, ob 17. uri, v prostorih Domžalskem doma, Ljubljanska 58, Domžale. Informacije na mf.domzale@ gmail.com.
Vabljeni!
NOVA SLOVENIJA
Delo v občinskem svetu
Občinski svet se je sestal na svoji 32. seji 3. marca, prvič v tem letu. Dnevni red je obsegal kar 10 točk, od katerih je bila najpomembnejša točka Obravnava in sprejem odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010. Razprava o proračunu je trajala kar tri ure, zato je bila seja ob 22. uri prekinjena in se je nadaljevala 10. marca, z razpravo o ostalih točkah dnevnega reda. Pri razpravi o proračunu sem zopet opozoril občinsko upravo, da je to zadnji proračun, ki ga sprejema ta občinski svet in to vodstvo občine, pa še vedno ni sprejeta strategija razvoja naše občine. Vodstvu občine je očitno vseeno, če razvoj naše občine stagnira. Prav tako je iz podanih gradiv razvidno, da je Občina Domžale do 31. 12. 2009 porabila samo 74 % planiranih finančnih sredstev za leto 2009. To pomeni,
da sedanja občinska uprava ne zna porabiti denarja za namene, za katere je bil razporejen. Neporabljenih je tako ostalo skoraj 7 milijonov
N.SI
Nova Slovenija
Naslednja 33. seja občinskega sveta je bila 24. marca, kjer smo obravnavali tekoče zadeve. Osrednja točka seje je bila podelitev priznanj Občine Domžale. Na predlog naše stranke je bila podeljena bronasta plaketa dr. Janezu Maroltu iz No-
Občinski svetnik Janez Limbek
Zakon o malem delu bo škodoval študentom
Zakon o malem delu bo škodoval študentom, saj bodo v marsičem prikrajšani, poudarjajo v Mladi Sloveniji, podmladku NSi. Ker večini študentov študentsko delo predstavlja edini vir prihodka, ministra za delo, družino in socialne zadeve Iva-
Mladav^ Sloven,ja
A Cvthzpn 11, «M DiHn
na Svetlika opozarjajo, naj se ne igra
s študentsko populacijo.
Kot pojasnjujejo, ministrovo mnenje,
da je malo delo dodatek k nečemu, drži za upokojence, ki jim malo delo predstavlja dodaten zaslužek k njihovi pokojnini. V podmladku tako zahtevajo, da se iz zakona o malem delu izvzame študente, saj so študenti in dijaki specifična skupina. Obenem tudi zahtevajo, da se iz zakona umakne omejitev, koliko ur lahko študent dela, pri čemer opozarjajo, da so omejitve glede dela poznali v prejšnjem sistemu. Kot predlagajo v podmladku, naj se študentsko delo na novo opredeli v okviru zakona o študentskem delu, ki bo ciljno usmerjen v razvoj študentov, gospodarstva in države v celoti.
SDS
Vizija razvoja Slovenije 20 + 20
Pred dnevi je luč sveta ugledal dokument, ki je nastal ob dvajsetletnici demokracije in zre dvajset let v prihodnost. Avtorji ocenjujejo, da nas konec zgodovine - soglasje o viso-ko-konkurenčnem socialno-tržnem gospodarstvu in dejanski pravni državi - še čaka. Po tem moramo zgraditi državo priložnosti, ustvarjalno in podjetno Slovenijo. Utemeljena naj bo na slovenski kulturi in evropskih vrednotah. V središče so postavljeni ljudje. Ustvarjalni, podjetni in sočutni morajo biti čim bolj svobodni, da bodo lahko izživeli svoje talente in ambicije ter prispevali k napredku vse družbe. Dodaten motiv za razmišljanje o prihodnosti je finančna, ekonomska, politična, vladna in družbena kriza, v kateri se je znašla Slovenija. Subjektivni občutek in objektivne ankete kažejo, da se med gospodarstvenike in ljudi širi pesimizem, malodušje in nezaupanje. Prihaja do ugotovitve, da je gospodarska kriza Slovenijo relativno zelo prizadela. Nehali smo zmanjševati zaostanek za povprečjem EU. Zadnje leto ga prvič v zgodovini samostojne države celo povečujemo.
V pogledu v zadnjih dvajset smo v Sloveniji naredili veliko, a marsikaj bolj na papirju kot v resničnosti ali v glavah. Tranzicija je žal predvsem izhodna strategija elit, ki politično moč pretvarja v kapitalsko, ne pa spreminjanje miselnosti in vrednot. Na mnogih področjih smo ostali v prejšnjem sistemu, ki pravic človeške osebe, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ni postavljal posebej v ospredje. Po tem popravnem izpitu lahko pride na vrsto prihodnost. Ta je negotova, ker se marsikaj v svetu okrog nas lomi. Dokument Vizija 20 + 20 predstavlja ključne globalne izzive, a na prihodnji gospodarski, socialni, ekološki, tehnološki in medicinski razvoj gleda z optimizmom ter zahteva, da mora biti Slovenija pogumno in samozavestno v ospredju teh zgodb. Vizija 20 + 20 je vizija. Ni program strukturnih reform ali izhodna stra-
tegija iz krize. Na prvi pogled se bolj ukvarja s tem, kaj oz. kam želimo, ne pa, kako se do tja pride. A vendar dokument odgovarja tudi na vprašanja »kako«. Najprej s trdnim temeljem v evropskih vrednotah in slovenski kulturi. Te vrednote se v praksi preslikajo v več svobode za ustvarjalnost in podjetnost ljudi, v delujočo pravno državo, kjer se spoštujejo pravila igre in zmagujejo najboljši in ne tisti, ki se upajo preko
SDS
roba dovoljenega in v socialno državo, ki spodbuja tveganje in odpušča neuspeh. Vizija odgovarja tudi na vprašanje »kdo«. V gospodarstvu 21. stoletja bodo ključni človeški viri, zato skrb zanje postavljajo na prvo mesto. V Sloveniji nas bo malo in prav vsak talent je dragocen, zato odločno zagovarjajo enake možnosti za vse. Poleg boljšega ekonomskega trga potrebujemo tudi boljši politični trg. Odločati morajo dejansko tisti, ki nosijo odgovornost in imajo mandat volivcev. Vsaka državna ali javna ustanova mora biti podvržena kontroli ali ekonomskega ali političnega trga.
Tudi v naši občini je potreben razmislek o trenutnem stanju in prihodnjem razvoju Občine Domžale. V SDS Domžale imamo jasno vizijo in strategijo kako naprej ... Upam, da boste občanke in občani v nas prepoznali potencial in nam na volitvah dali možnost, da popeljemo Domžale med najuspešnejše občine v Sloveniji.
Robert Hrovat Predsednik SDS Domžale www.domzale.
sds.si
SLS OB 20. OBLETNICI PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV
Za resnično demokracijo se odločamo vsak dan znova
Slovenska ljudska stranka se v mesecu aprilu s ponosom spominja začetkov procesa demokratizacije v Sloveniji in vzpostavitve prve samostojne, demokratične in pravne slovenske države. Ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev Slovenska ljudska stranka čestita Slovenkam in Slovencem, ki so pred 20 leti zaupali prvo slovensko vladanje Demosu. V Demosu je Slovenska kmečka zveza, kot predhodnica današnje SLS, s prof. dr. Francem Zagožnom sodelovala kot ena od ustanoviteljic ideje in tudi realizacije skupnega nastopa opozicije starim režimskim organizacijam.
Prav je, da se ob takšni obletnici samoizpraša vsa slovenska politika, ali se je vizija izpred 20 let res uresničila? In kaj lahko storimo, da demokracijo izboljšamo in vzpostavimo eno pravno državo za vse in dejansko enakost pred zakonom za vse državljane, ne glede na njihov socialni, politični ali kakšen drugačen status.
V zgodovinskem smislu so bile odločitve, ki so Slovenijo popeljale na pot demokracije in samostojnosti
vsekakor prave in ob pravem času. Vendar to dejstvo ni zagotovilo, da mi danes, kot nasledniki teh pridobitev, ne moremo tega sprevreči, zlorabiti, pokvariti ... Vsak dan znova, ob vsaki sprejeti odločitvi, se moramo odločati ponovno za poštenost, za pravno državo, za
demokracijo ter za dobrobit Slovencev in vseh ljudi, ki prebivajo v naši domovini in so nam izkazali zaupanje za odločanje o skupni prihodnosti. Pa naj bo to krajevna skupnost, občina ali država.
Rok Ravnikar
PRVI MESEC BREZPLAČNO
.	a*inaili mlbDB^valja.nBt
M I BOS d.O.O. tal: 01/B3 14 515, GSM! 031 309 451
9MJJ
23.APRIL 20I0
iz življenja in dela političnih strank
9
DESUS
Grenka starost
Jasno nam je, da bo treba izvesti pokojninsko reformo, sprašujemo pa se, ali res na način, kot to predlaga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
V stranki DeSUS se bomo odločno postavili za pravice upokojencev in delavcev, zato bomo vztrajali na odpravi tistih določb, ki slabšajo položaj upokojenih delavcev. Najprej mora biti odpravljen tisti člen v veljavnem zakonu, ki upokojencem letno vse od leta 1999 zmanjšuje pokojnine za 0,6 %. Upokojevanje, ko delavka oz. delavec napolni delovno dobo 38 oz. 40 let, je potrebno drugače urediti. Predvsem je potrebno izpostaviti medsebojno soodvisnost med vplačanimi prispevki in višino pokojnine. Temeljni pogoj za upokojitev mora biti dosežena delovna doba. Iz pokojninske blagajne je potrebno
vsa izplačila za socialne transferje prenesti v breme proračuna, prav tako pa tudi posebne pokojnine, za katere niso bili plačani prispevki v pokojninsko blagajno.
S spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju se uvaja nekaj novosti, ki bodo tudi vplivale na materialni položaj, zato smo ga v DeSUS v celoti zavrnili.
Smo v situaciji, ko velik del upokojencev ne prejme pokojnine, ki bi pokrivala stroške za nastanitev v domovih za starejše. Sramotno je, da delavec za doseženo polno pokojninsko dobo, prejema pokojnino, s katero niti na najnižji ravni ne more sam pokriti stroškov za življenje. Zahtevati moramo, da vlada takoj uredi nadzor nad plačevanjem prispevkov. Naš plačni sistem je skladno z zakonom urejen po bruto plači, ki
je zapisana v pogodbi o zaposlitvi z vsakim delavcem. V primeru, da delodajalec delavcu ne plača prispevkov ne pomeni, da mu ni plačal prispevkov, temveč, da mu je ukradel del s pogodbo dogovorjene plače. Še zlasti zato se vlada pri reševanju tega problema, ne bi smela obnašati tako nonšalantno do delavcev in prijazno do delodajalcev. Zakoni, ki prihajajo v javno razpravo, niso prijazni do preprostih ljudi, kaj torej lahko pričakujemo v letu 2010?
Volitve!
Pozivamo vse, da se aktivno vključite v prizadevanja stranke DeSUS za zavarovanje položaja delavcev in upokojencev, invalidov in vseh ogroženih.
Mija Pukl Predsednica OO DeSUS
Svetniška skupina
Pet it Vvrbič -LISTA ZA DOMŽALE
ZA DOMŽALE
"'srtr idpreüne in usoesne
Ali ponovno slike SPB-ja ali kaj drugega?
Letos jeseni bomo imeli lokalne volitve, na kar se posamezne stranke in seveda posamezniki že kar veselo pripravljajo. No, na prvi pogled je že razvidno iz posameznih akcij našega župana, da se zaveda, da je bilo v njegovem obdobju storjenega premalo in da si skuša s posameznimi manjšimi investicijami ponovno pridobiti večino volivcev.
Če pogledamo, je kar nekaj investicij, ki so opazne že na oko, predvsem tukaj mislim na brv čez Kamniško Bistrico, ki je bila narejena že nekaj časa. Uradna otvoritev pa je bila pred kratkim. Vendar ... Povsem se strinjam, da je to lepa pridobitev, predvsem za
bližnje stanovalce in pa seveda tudi za druge občane. Večino bližnjih stanovalcev pa moti krožni promet ali krožišče za pešce. Verjetno je to ena od novih terminologij za take aktivnosti. Žal, za večino je to nerazumljivo. Prav gotovo je popravilo stopnic (pred Vele ), ki je že končano, zelo potrebna investicija, vsekakor pa zelo všečna večini uporabnikov le- teh, pa čeprav je pobuda za obnovo prišla iz vrst občinskih svetnikov. Lahko bi našteval še nekaj manjših akcij, ki vplivajo na boljšo kvaliteto bivanja vseh nas. No, in če se ozremo na volitve leta 2006, je takratna občinska koalicija, na čelu z g. Dragarjem, v
SPB-ju populistično izobesila prelepe slike, kako bo izgledala obnova SPB-ja. Ni kaj, zelo dobra gesta za pridobivanje volilnih glasov, kajti SPB ima veliko število volivcev. Žal vsi ugotavljamo, da smo ostali pri lepih slikah, ki so davkoplačevalce stale kar nekaj denarja, pa še te so odstranili.
Pred volitvami 2006 je stekla občinska akcija prek učencev po osnovnih šolah, ki so domov prinesli zloženke o prelepem Češminovem parku (zelenih pljučih Domžal). Žal danes, štiri leta pozneje, Češminov park ne spominja na zelena pljuča Domžal, ampak bolj na betonske površine, ki jih lahko uporabljajo rolkarji (modelarji) itd.
Ker se volitve zelo hitro približujejo, pa lahko ponovno pričakujemo prelepe slike, panoje, zloženke itd. - kako bo . če bo .?
V upanju, da se čim več lepih napovedi vodilnih uresniči, Vas lepo pozdravljam.
Peter Verbič - Lista za Domžale
mm koalicija
Za kom smo čistili Slovenijo?
Ob vse večjem zavedanju, da ljudje vse preveč posegamo v okolje z odpadki, je praktično neverjetno, koliko odpadkov se je zbralo v enem samem dnevu v tako majhni deželi, kot je Slovenija. Večina ljudi, ki se je udeležila akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu se je spraševala, za kom čistijo, saj je ob vseh možnostih pravilnega ravnanja z odpadki težko verjeti, da se nekateri posamezniki odločijo za napačno ravnanje in odpadke enostavno odložijo v naravi (gozdu, travniku, potoku ...). Predvsem se je potrebno zavedati, da odpadki v naravi res izgledajo grdo, še huje pa je da so lahko še kako nevarni. Nevarni odpadki so predvsem tisti, ki lahko onesnažijo podtalnico, ki je vir naše pitne vode. Tako nikakor ne bi smeli na divja odlagališča odlagati starih akumulatorjev in baterij, ostankov starih barv, čistil in raznih vrst olj. V Sloveniji imamo s področja varovanja okolja dobro zakonodajo, ki predvideva visoke kazni za vse vrste onesnaževanja okolja, in sicer tako za podjetja, ki nepravilno ravnajo z od-
padki, kot za posameznike. Problem pa je tako, kot na mnogih drugih področjih, da je zakonodaja v redu, njeno izvajanje pa šepa. V Sloveniji je zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki kaznovano premalo kršiteljev, zato se nekateri še vedno poslužujejo divjega odlaganja odpadkov. Predvsem bi morali ljudje bolj pogosto prijavljati kršitelje in od ustreznih organov zahtevati, naj ukrepajo in kaznujejo povzročitelja, samo tako bomo popolnoma ustavili nepravilno ravnanje z odpadki.
Člani Zelene koalicije že vrsto let sodelujemo pri čistilnih akcijah, ki se ponavadi dogajajo blizu zelo pomembnega dneva »dneva zemlje« in tudi letos je bilo tako. Svetovni dan Zemlje hkrati po svetu praznujejo ljudje vseh ver in narodnosti. Na ta dan otroci s Kitajske, študentje iz Kameru-na sadijo drevesa, čistijo reke in potoke ter na različne načina razglašajo, da so del nečesa posebnega. Nikar ne zastrupimo še zadnjega koščka Zemlje, zadnjega vedra vode, zadnje sapice zraka! Nikar ne prelu-knjajmo še neba!
OHRANIMO NAŠ PLANET ČIST IN IZBOLJŠAJMO ŽIVLJENJE NA NJEM! ZAVEDAJMO SE RANLJIVOSTI IN ENKRATNO-STI NAŠEGA PLANETA VSAK DAN, NE SAMO OB ČISTILNIH AKCIJAH IN DNEVU ZEMLJE!
Zelena koalicija
Čistilna akcija Domžale, 14. aprila 2007
V ČASNIKU DELO ZELO KRITIČNI DO DELA ŽUPANA OBČINE DOMŽALE
Domžalski »divji zahod«
V ponedeljkovi izdaji z 2. aprila 2010 so zapisali, da se v Domžalah dogaja, da ko si zasebniki zaželijo komercialne gradnje za trg v zaščitenem gozdu znotraj Nature 2000, jih Občina ščiti z utemeljitvijo, da gre za nove poselitvene vzorce. Zapisali so še, da Domžalska Občinska uprava podpira prizadevanja zasebnih investitorjev, ki so za četrt evra kupili kvadratni meter varovanega gozda na Rovah, ki ga sedaj želijo pozidati z zaokroženim naseljem s skoraj tridesetimi enodružinskimi hišami, ter pozneje preprodali »sami sebi« preko
povezanih podjetij za 70 evrov po metru ob tem, da so, po poročanju Dela, morda tudi imeli kakšno notranjo informacijo z občine, na podlagi katere so se lahko nadejali gradnje v gozdu, ki spada med strožje varovana območja. Čeprav krajani novemu naselju v osrčju gozda silovito nasprotujejo, je Občina v zaščiti interesa zasebnikov neomajana in odločitve ne prekliče. Zapisali so še: »Tokratni minus moramo torej nujno pripisati domžalskemu županu Toniju Dragarju. Ne, ker bi to odločitev sprejel, ampak ker jo pod-
pira in ker si ne zna izboriti potrebne moči, s katero bi ustavil ljudi, ki poleg njega vladajo Domžalam. Predvsem z lastnimi interesi. Kajti v času, ko so kmetijska zemljišča in gozdovi povsod posebej zaščiteni, ko neokrnjena narava pomeni najvišjo vrednoto, ne moremo najti opravičljivega argumenta, ki omogoča udarec naravi in - demokraciji. Kajti občinska oblast ne sme biti le v službi tistih, ki poznajo predvsem govorico denarja, ampak mora delovati v najširšem javnem interesu. Dobesedno.«
Katarina Karlovšek Občinska svetnica www.katarina karlovsek.si
Ob dnevu Evrope
V Evropskem parlamentu (EP) je zelo živahna pomlad. Na aprilskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je EP med drugim obravnaval standardizacijo električnih vozil, novo digitalno agendo za Evropo - 2015.eu, razpravljal je o predpristopni pomoči Turčiji, med predstavitvami poročil pa obravnaval tudi Belo knjigo Evropske komisije o prilagajanju podnebnim spremembam. Tudi evropski poslanci pa so se ustavili ob tragičnem dogodku, ki je pretresel Poljsko, in v EP v Bruslju pripravili žalno spominsko slovesnost v počastitev žrtev letalske nesreče pri Smolensku, v kateri je umrl sam vrh poljske države. Med odmevnejšimi dogodki pa je gotovo izstopala slavnostna konferenca v počastitev 20. obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. V Bruslju so jo 14. aprila 2010 gostili poslanci slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (ELS), dr. Romana Jordan Cizelj, dr. Milan Zver in Lojze Peterle, skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo. Z video nagovorom je konferenco odprl predsednik Evropskega parlamenta, Jerzy Buzek, ki je izrazil spoštovanje do slovenske države ter pohvalil našo uspešnost znotraj Evropske unije: »Ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokra-
Obeleževanje tovrstnih dogodkov je pomembno za čist narodov spomin in za jasno razumevanje sedanjosti in prihodnosti naroda in države. A kot je povedal nemški poslanec Brok: »Za svobodo seje potrebno boriti še naprej, saj bomo lahko rekli, da smo vsi ljudje svobodni šele, ko bo vsak človek svoboden." 9. maja Evropejci obeležujemo praznik svobode in demokracije, ki sta temeljna kamna Evropske unije. Vsem Domžalčankam in Domžalčanom, vsem Slovenkam in Slovencem ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU EVROPE!
ciji in solidarnosti.« Na konferenci so kot govorniki sodelovali tudi slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk, evropska poslanca iz Romunije Läszlö Tokes in iz Nemčije Elmar Brok, udeležili pa so se je tudi mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju - pri Belgiji, Evropski uniji in NATU.
Zmaga Demosa pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika na prvih slovenskih demokratičnih volitvah pred 20 leti je bila zmaga edine demokratične in pro-tijugoslovanske opcije, ki je pomembno spremenila tok slovenske zgodovine ter nam omogočila pot v svobodno
Evropo. Po besedah dr. Prunka je prinesla »konec petdesetletne državljanske vojne v Sloveniji oz. izrednega stanja političnega in pravnega nasilja.« Študijski center za narodno spravo je ob tej priložnosti pripravil razstavo, ki želi z besedo in sliko nazorno obeležiti pomembne dogodke izpred 20 let in bo obkrožila Slovenijo.
Karina Medved, asistentka Pisarna poslanke v EP, dr. Romane Jordan Cizelj
Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
Kaj je skupno vsem političnim aferam zadnjega časa?
Da je v Sloveniji vse več afer in da so tudi vse bolj nenavadne, celo bizarne, ni potrebno posebej dokazovati. Ob vseh pa se poraja vprašanja, kako je mogoče? Kako je mogoče, da ob istem bančnem sistemu mali obrtnik ne more dobiti niti deset tisoč evrov kredita, da bi preprečil stečaj svoje obrti, direktorju velikega podjetja pa državna banka brez ustreznega zavarovanja odobri sto milijonov evrov kredita za prevzem podjetja? Kako je mogoče, da ob isti prostorski politiki nek kmet že dvajset let brezuspešno prosi za dovoljenje, da bi smel njegov sin na njegovem vrtu zgraditi skromno hišo za lastno družino, nek politični mogotec pa več sto metrov stran od naselja na kmetijsko zaščitenem zemljišču kar čez noč dobi dovoljenje za gradnjo mogočne graščine?
Vsi ti in številni drugi primeri odkrivajo čudno slovensko načelo, ki se glasi: za ene tako, za druge drugače! In to ob istih zakonih, istih predpisih, istih upravah, istih sodnikih, istih ministrih in v isti državi! Vse je zakonito, vse je po predpisih. Včasih je morda potrebno zamenjati sodnega izvedenca, »strokovno« komisijo ali sodnika. Včasih pa zadostuje že to, da policija obvesti tožilca šele po petih urah, ali pa sodnik založi sodni spis v omaro, dokler primer ne zastara. Brez pravičnosti, solidarnosti in sočutja ni pravne države. Če kdaj, potem Slovenija danes potrebuje moralne avtoritete, ki bi znale v slovenski pravni red vnašati pravičnost, solidarnost in sočutje. Če od koga, potem od pred-
sednika države pričakujemo, da bo s svojo osebnostjo prispeval k počlovečenju pravne države. Če kdo, potem mora on pokazati sposobnost za pravičnost in pristno sočutje. Ko je ob odkritju Hude jame pripomnil, da gre za drugorazredno temo, smo mislili, da se mu je zareklo. V primeru Ertla pa je vsa stvar postala resna, saj je nekajkrat opozoril, da je podelitev odlikovanja temeljito pretehtal. Kako je mogoče, da predsednik države podeli visoko državno odlikovanje človeku, ki je dolga leta vodil slovensko tajno policijo pod imenom UDBA, za katero je leta 2002 Vrhovno sodišče RS reklo: » ... da se je ta služba ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak je tudi sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno izzivala, pa tudi konstruirala obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje. V ta namen je tudi falsificirala, fabricirala ali podtikala obremenilne dokaze. Žrtve takšne aktivnosti, praviloma politični nasprotniki ali drugače misleči, v obdobju takratnega režima praviloma niso imele možnosti razkritja konstruktov UDBE in rehabilitacije.« Kako je mogoče, da predsednik tako mirno in odločno ignorira trpljenje, ki ga je UDBA povzročala tudi v času, ko jo je vodil njegov odlikovanec? Dan pred obravnavo v Državnem zboru so na Komisiji za človekove pravice nekatere še živeče žrtve izpovedale svoje pretresljive izkušnje. Še v času gospoda Ertla je tajna policija brez sodne obravnave za več let zapi-
1

rala svoje politične žrtve, jih telesno in psihično mučila, obenem pa nadzirala in uničevala njihove družine, odtuje-vala otroke, od žene zahtevala ločitev itd. Predsednik res podeljuje državno odlikovanje samostojno in neodvisno, a polno odgovorno, tako kot tudi sodnik izreka svojo sodbo samostojno, neodvisno in polno odgovorno. A tudi od sodnika pričakujemo, da ne bo odločal samovoljno, ampak pravično in v duhu pravne države. Če tega ne stori, naj se ne čudi, da ni več spoštovan. Medtem, ko pišem ta sestavek, je v zraku vprašanje, ali bo ministru za pravosodje, g. Zalarju, uspelo izsiliti razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Če bo, potem bo najmanjša vladna stranka obvladovala vse tri stebre pravne države: policijo, tožilstvo in sodstvo. In pravna država se bo spremenila v LDS-ov peskov-nik, kar pa za Slovenijo ne more biti dobro.
Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
Kakšno prihodnost?
Čas krize, ki nedvoumno ni zgolj finančna in gospodarska, nam mora predstavljati izziv, kako bomo začrtali pot nadaljnjega razvoja. Po preživeti neoliberalistični izkušnji so potrebni novi premisleki in pristopi. Pri tem ne smemo ostati pri že iztrošenih modelih, ki se opirajo in gradijo le na kazalcih gospodarske rasti, bruto domačega proizvoda in ostalih makroekonomskih kazalnikih, za katere smo na surov način ugotovili, da niso brezmejni in edini pomembni za razvoj skupnosti in srečo posameznika, saj so nas prav ti modeli privedli do krize. Pripraviti je treba strategijo, ki bo upoštevala več vidikov in sodobnejši, človeku bližji način delovanja družbe. Prepričana sem, da moramo v sam temelj dolgoročnega razvoja Slovenije, ki mora biti skupni cilj vseh nas, umestiti odnos do naravnih virov, še posebej zemlje in vode, varno hrano, samooskrbo, sonaravni trajnostni razvoj, vrednote znanja in izobraževanja, pa tudi povečevanje kvalitete medčloveških odnosov. Z uveljavitvijo načel solidarnosti, pomoči, odgovornosti, ustvarjalnega in tudi bolj skromnega in manj z ma-
terialnostjo obremenjenega življenja. Predvsem pa se moramo otresti starih vzorcev delovanja in preseči lastnosti obstoječega razvojnega modela. Če poenostavim: višina bruto domačega proizvoda ne sme in ne more več biti edini kazalnik razvoja in blagostanja. In nove strategije nam torej ne smejo pisati le samo makroekonomisti, finančniki in bankirji, ki so obstoječo krizo v dobršni meri tudi povzročili, pač pa mora biti skup različnih pogledov, znanj in vizij širokega spektra znanosti.
Vlada je k pripravi izhodišč za pripravo izhoda iz krize povabila različne strokovnjake. Pri tem so še posebej zanimiva razmišljanja skupine, ki je pripravila dokument Kam po krizi in v kateri so sodelovali Jože Trontelj, Lučka Bogataj-Kajfež, Matjaž Han-žek, Marta Gregorčič, Dušan Plut, Tine Stanovnik in drugi, ki kažejo na nove poglede pri razvoju. O njej bom še pisala.
Slovenija ima veliko možnosti in perspektiv , bistveno več kot se zavedamo. Ljudem je neodgovorna in oblastiželj-na politika v zadnjem času ustvarila vtis, da ni prihodnosti, da je vse slabo in še slabše, da smo na pragu katastrofe in konca. Izgublja se občutek varnosti in perspektive, upanja v ustvarjalno in kreativno življenje. Toda dejstvo je, da
smo po indeksu človeškega razvoja v Sloveniji na visokem 28. mestu v svetu - smo razviti, imamo naravna bogastva in imamo velike možnosti. Tudi v ljudeh je še ogromno želje, dobrega, ustvarjalnega in človeškega, kar se pokaže vedno znova, ko smo v težavah, nesreči, stiski. Da je dejstvo, da znamo stopiti skupaj in delati skoraj nemogoče, nas je lahko najbolj neposredno prepričala akcija Očistimo Slovenijo. Na nas, politikih pa je, da se prenehamo prepirati, da združimo moči in pripravimo široko zasnovano in na novih paradigmah zasnovano strategijo.
Cveta Zalokar-Oražem Poslanka Zares
10
očistimo Slovenijo v enem dnevu
23.APRIL 20I0
OČISTIMO DOMŽALE V ENEM DNEVU
Za občinski praznik čistejša občina
Tudi v Občini Domžale je v soboto, 17. aprila 2010, potekala vseslovenska ekološka akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Občani in občanke so se množično odzvali,
ISKRENE ČESTITKE OB SESTIH DESETLETJIH SKUPNE ŽIVLJENJSKE POTI
Bisernoporočenca Lojze in Francka Tavčar
Recept za dolgo in kvalitetno življenje 95-letnega Franca Trdina iz Kamnika je gibanje in svež zrak. Pravi, da je star toliko, kolikor se počuti. Franc je 28. marca 2010 praznoval 95. rojstni dan. Pravi, da se kljub visoki številki zelo dobro počuti, kajti zdravje mu še prav dobro služi. Je najstarejši kamniški vrtičkar, kolesar ter član Društva vojnih invalidov Domžale in Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik. V bližini stanovanja ima že več kot pol stoletja svoj vrtiček. Ta je zanj osebno veselje, saj ga prav redno gibanje in delo z zemljo ohranja živega in vedrega. Zaveda se, da bo čil in zdrav ostal le z veliko gibanja, zato se vsak dan rekreira, koliko pač največ more. Na humanitarnem področju je tovariš Franc Trdin prejel posebno priznanje Občine Kamnik, na katerega je ponosen. Prav tako na knjigo Osebnost generala Rudolfa Maistra, branitelja naše severne meje in Maribora.
France Trdin je bil rojen 28. marca 1915, v Zgornjih Lokah pri Blagovici. Rodil se je v trdni kmečki družini, kot tretji med osmimi otroci. Otroštvo je preživel na kmetiji. Bil je tudi dober pevec v domačih zborih. Za igranje na orgle ga je navdušil domači organist. Leta 1935 je bil sprejet v šolo Celijanski zavod Ljubljana, kjer je četa 1939 absolviral. Po šolanju je pel tudi v ljubljanski stolnici pod vodstvom Stanka Premrla. Njegova prva služba organista je bila v Bučah pri Kozjem, kjer je spoznal ženo. Še pred vojno se jima je rodila hči Ani. Žena je odšla v partizane na Hrvaško, France pa se je vrnil domov, kjer je delal kot terenec do odhoda v partizane. Bil je v Šlandrovi brigadi v Koroškem odredu. Leta 1944 je bil poslan v častniški tečaj na Dolenjsko. Ob napadu Nemcev ga je pokosil rafal. Ranjen je bil v nogo. Borci Dolenjskega odreda so ga prenesli na osvobojeno ozemlje v Kočevski rog blizu baze 20. Zaradi hudega mraza je imel hude zmrznine. Prepeljan je bil v Bari v Italiji. Po delni ozdravitvi se je preko Zadra in Reke vrnil v Ljubljano. Tu so nadaljevali zdravljenje.
LJUDSKE PEVKE KULTURNEGA DRUŠTVA DOMŽALE
V letošnjem letu praznujemo 30 let prepevanja. Veselje ob obletnici bi rade delile z vsemi, ki imate naše pesmi radi, zato vas
vabimo na
JUBILEJNI KONCERT
v petek, 7. maja 2010, ob 20. uri v Kulturni dom Groblje
Z nami bodo tudi naši gostje.
Dobrodošli!
Summit avto
V	današnjih časih je veliko govora o avtomobilih in predvsem o tem, na kaj je potrebno biti pozoren pri nakupu novega ali rabljenega vozila. Če dobro pomislimo, je bila to vedno aktualna tema.
V	poplavi velikokrat nasprotujočih si informacij se vsakdo malce zmede, nakup pa največkrat povzroči nemalo preglavic. Nihče, ki ni ravno strokovnjak s tega področja, ne more poznati vseh dejavnikov tveganja. Zato je zaupanja vreden prodajalec ključnega pomena za dober in uspešen nakup.
Pred kratkim smo z namenom, da omenjene prodajalce preverimo tudi na terenu, obiskali Summit avto -pooblaščenega trgovca in serviserja znamk Ford, Land Rover, Jaguar, Volvo. Znamka Ford je znana po svoji dolgoletni tradiciji, kakovosti, atraktivnih modelih in varčnosti. Kar je zelo pomembno, pa so tudi cenovno modeli prilagojeni slovenskemu trgu in dostopni širokemu krogu porabnikov. Že ob vstopu v salon nas je presenetila velikost prodajnega salona, ki meri nič manj kot 1600 m2, na vratih pa nas je pričakala nova lepotica v vijolični barvi - Fiesta. Ljubezen na prvi pogled. Ampak o tem kdaj drugič. Svoja vrata je salon na Flaj-šmanovi 3 v Ljubljani odprl leta 2003. Poleg prodaje in servisa omenjenih znamk ponuja tudi veliko
Kljub eni krajši nogi je še vedno lahko igral orgle.
Leta 1946 se je zaposlil v tovarni In-duplati Jarše, tu sta se mu pridružili še žena in hči. Nato je bil sekretar invalidov okraja Kamnik. Rodila se jima je hči Franči. Skrbel je za invalide in vojne sirote. Ker so bili invalidi in slepi težko zaposljivi, je upravljal in ustanovil več podjetij za težko zaposljive osebe, med njimi tovarno gumbov in čevljarsko delavnico za slepe. Ustanovil je društvo vojnih invalidov, društvo delovnih invalidov, društvo slepih. Pomagal je povsod, kjer je bilo potrebno. Zadnja zaposlitev je bila v trgovini Planika v Kamniku, kjer je delal kot poslovodja. K njemu so se zatekali številni pomoči potrebni. Pisal je prošnje na različne naslove, ker je bil cenjen, njegovim prošnjam niso upali ugovarjati. Med drugim je bil 10 let predsednik Zveze borcev Kamnik.
Med tem časom se je udeleževal raznih izletov po Sloveniji: Kumro-vec, rojstni kraj maršala Tita, Kozje, Buče, Rab - dvakrat z vlakom, do Reke naprej s trajektom, Bolnico Franjo, Bazo 20, Kočevski rog, Begunje in srečanje vojnih invalidov v Mariboru.
Najstarejšemu članu društva vojnih invalidov Domžale so za njegov visok jubilej čestitali predstavniki Društva vojnih invalidov Domžale.
Tekst in foto: Jože Novak
izbiro mlajših, zelo dobro ohranjenih rabljenih vozil z garancijo. V
sklopu servisa deluje tudi moderna kleparsko-ličarska delavnica, v av-tomatski-pralnici pa poskrbijo za brezhiben videz vašega vozila. Ko govorimo o nakupu avtomobila, je velika prednost nakupa v Summit avtu ta, da lahko prav vse s tem povezano uredite na enem mestu - si vozilo ogledate, se peljete na testno vožnjo, dogovorite in uredite način financiranja (najem kredita ali leasinga) ter vozilo zavarujete in registri-
17. aprila 2010 je bila v poročni dvorani, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, prijetna slovesnost, na kateri sta zakonca Lojze in Francka Tavčar, dolgoletna občana naše občine, pred županom Tonijem Dragarjem obljubila, da bosta tudi po šestih desetletjih skupnega življenja stopala po poti, začeti 14. aprila 1950. Bisernoporočen-cencev, ki so ju na slovesno potrditev z iskrenimi čestitkami in najboljšimi željami za veliko zdravja in sreče na
rate. V enem dnevu na eni lokaciji torej zaključite celoten proces nakupa in zavarovanja avtomobila in se s svojim novim vozilom samo še odpeljete. No, tole pa ni ravno pogosto, kajne? V Summit avtu dajejo prednost zadovoljstvu strank in njihovi dolgoletni zvestobi. Kot je v našem pogovoru dejal direktor družbe g. Martin Logar, je njihov glavni namen privabiti nasmeh na obraze zadovoljnih kupcev. In to na dolgi rok! Če spadate med tiste, ki jim varčna vožnja, zanesljivost vozila in
nadaljnji skupni poti spremljali hči Slavka in sin Milan z družinama, štirje vnuki in sedem pravnukov ter drugi sorodniki in prijatelji, se najbrž spominja kar precej Domžalčanov in okoličanov, saj sta pred leti oba honorarno delala v nekdanjem domžalskem kinu. Gospa Francka Tavčar se je rodila 24. novembra 1931 na Rodici v družini Cotman. Oče kolar in mama gospodinja sta skrbela za pet otrok ter jih učila delavnosti, skrbnosti ter skromnosti.
všečnost modelov pomenijo veliko, potem razmislite o nakupu enega izmed Fordovih lepotcev. V Summit avtu vam bodo pomagali prijazni, izkušeni in usposobljeni zaposleni, ki bodo naredili prav vse, da vam olajšajo nakup novega ali rabljenega avtomobila. Letos poteka tudi 40-letnica vozil Range Rover. Ob tej priložnosti od 1. marca v Summit Avtu nudijo 40 vozil Land Rover po posebnih pogojih, kar je samo še razlog en več, da si vzamete nekaj časa in se o vsem prepričate sami. Več o ponudbi si oglejte na www. summitavto.si ali pokličite na 01/25 25 125.
Po končani osnovni šoli se je današnja bisernoporočenka zaposlila v tovarni TOKO. Po poroki in rojstvu hčerke Slavke in sina Milana sta se odločila, da zaradi šibkega hčerkinega zdravja mama ostane doma ter vso svojo skrb nameni družini. Ko sta otroka odrasla, se je odločila za honorarno blagajniško delo v nekdanjem kinu Domžale, od koder se je spominjajo številni obiskovalci filmskih predstav. Zaradi zdravstvenih težav se je predčasno upokojila.
V Tavčarjevi družini v Srednjih Jaršah je bilo 20. junija 1926 zelo veselo, saj se je rodil sin Lojze. Oče in mama sta skrb in ljubezen ter dobre nasvete dajala vsem šestim otrokom ter jim v življenju želela najboljše. Po končani osnovni šoli je zaposlitvena pot današnjega bisernoporočenca Lojzeta Tavčarja najprej peljala v Lesno industrijo Karalša, nato do Žimarstva Šmon in do SCT, kjer je pridno delal 27 let. Tudi njegovega mladega življenja druga svetovna vojna ni obšla. Njeno grenkobo je okusil v ujetništvu, ko so ga kot 17-letnika odpeljali v Nemčijo in nato v Francijo, kjer je bil tudi ranjen. Čeprav je bila po poroki skrb za družino na prvem mestu, si je našel tudi čas za rekreativno športne aktivnosti. Nogomet je igral pri nogometnima kluboma Ihan in Domžale, sodeloval in pomagal pa je tudi pri gradnji plavalnega bazena v Domžalah. Tudi njegova življenjska pot je povezana z nekdanjim domžalskim kinom, kjer je honorarno delal.
Začetki 60 let trajajoče skupne življenjske poti so bili zelo skromni. Živela sta v najemniškem stanovanju v središču Domžal, skrbno vzgajala hčerko Slavko, rojeno v letu 1950, ter sina Milana, rojenega leta 1954. Z mnogimi odrekanji sta kupila svoje stanovanje, pred desetimi leti pa sta se odločila, da se z vnukinjo in njeno družino preselita v Besnico, kjer živita v pritličnem delu prijazne stanovanjske hiše. Okoli njiju je narava, je mir in prijetno sožitje z vnukinjo Sašo in njenimi tremi fantki, ki jih prababica in pradedek rada pocr-kljata.
Vse življenje sta pridno delala. Mama Francka je rada kvačkala, predvsem pa veliko pletla, je pa tudi dobra kuharica, ki posebej rada speče kaj sladkega za domače, predvsem pa vnučke. Čeprav včasih ni bilo lahko, sta vedno hodila na morje, najprej s svojima otrokoma, nato z vnučki. Danes ju še vedno veselijo ogledi drugih krajev in obiski različnih zanimivosti in znamenitosti. Življenje jima zlasti lepšajo enodnevni izleti, na katerih spoznavata lepote naše domovine. Ata se je vedno rad hecal in nalezljivi humor mu je ostal še danes. Še vedno pa si tudi rad pogleda vse športne oddaje.
Bisernoporočenca sta poudarila, da v zakonu brez medsebojnega spoštovanja in razumevanja ne gre, pa tudi brez pomoči drug drugemu, ko jo eden ali drugi rabi, ne gre. Poudarjata tudi skromnost zadovoljstvo z malim, pa tudi željo, da v vsakem trenutku dneva najdeš kaj lepega, prijetnega, kar polepša skupno življenjsko pot. In če so tu še srečni domači, ki imajo starša nadvse radi ter jima vračajo vse, kar sta in jim dobrega dajeta, potem ni nič težko Ob koncu obreda je župan Toni Dra-gar bisernoporočencema v spomin na redki življenjski jubilej izročil umetniško sliko ter jima v imenu Občine Domžale in v svojem imenu zaželel, da se jima vse dobro, kar sta dala drug drugemu, najbližjim, pa tudi občini, v kateri sta preživela skoraj vse svoje življenje, povrne v srečnih in zdravih skupnih letih ter v tisoč prijetnih trenutkih med domačimi, prijatelji in znanci.
Vera Vojska
NAJSTAREJŠI ČLAN VEČ DRUŠTEV
Franc Trdin praznoval 95 let
Franc in Ana Trdin na nedavnem zboru članov DVI Domžale
- najhitreje do najboljših
12
Domžale
PROGRAM PRIREDITEV OB 19. APRILU -PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE
Praznujte z nami!
petek, 23. april, ob 20. uri - Kulturni dom Vir pri Domžalah
Tradicionalna prireditev: Na Viru smo doma Organizator: Kulturno društvo Vir pri Domžalah
sobota, 24. april, ob 9. uri - balinišče v Športnem parku Ihan
Tradicionalni turnir v balinanju - četvorke Organizator: Balinarski klub Tabor Ihan
sobota, 24. april, ob 10. uri - Športni park Domžale
Tradicionalno 8. kolesarjenje po krajih Upravne enota Domžale Organizatorja: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kolesarski klub Hrast Dob
sobota, 24. april, ob 10.30 - Športni park Domžale
1. tek očkov v Domžalah
Organizatorja: Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Urad za enake možnosti pri Vladi RS
sobota, 24. april, ob 14. uri - Športni park Domžale
Prvenstvo Slovenije v dolgih tekih, 3. tek za Pokal »DOMŽALSKIH 50« Organizator: Atletski klub Domžale
torek, 27. april, ob 8. uri - Gradiško jezero
Odprto ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem Organizator: Ribiška družina Bistrica Domžale
torek, 27. april 2010, ob 15. uri - Dom krajanov Žeje
Osrednja občinska slovesnost ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju Organizatorja: Občina Domžale in Občinsko združenje za vrednote zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Domžale
petek, 30. april, ob 20. uri - Pokrito balinišče na Količevem
Tradicionalno prvomajsko kresovanje
Organizator: Balinarski športni klub Budničar Domžale
Od torka, 4. maja, do nedelje, 9. maja - Športni park Domžale
Odprto prvenstvo Domžal v tenisu Organizator: Teniški klub Domžale
od ponedeljka, 10. maja, do petka, 14. maja - Cankarjev dom in Kulturni
dom Franca Bernika Domžale 4. mednarodni festival gorniških filmov Organizator: Društvo za gorsko kulturo Domžale
Dobrodošli!
NOVO V ZALOŽBI MIŠ
Tipanka v vsako slovensko knjižnico
Založba MIŠ je pred kratkim v Cankarjevem domu predstavila zadnje dejanje projekta TIPANKA V VSAKO SLOVENSKO KNJIŽNICO ter izid treh izjemnih knjig: CESAR IN ROŽA, avtorice Bine Štampe Žmanc, z ilustracijami Alenke Sot-tler, PLEME Janje Vidmar in ŽIGA ŠPAGET GRE V ŠIRNI SVET, tipanke Aksinije Kermanuner z ilustracijami Zvonka Čoha.
Tipanka v vsako slovensko knjižnico
V Sloveniji je le 15 slepih otrok, kar je res majhna populacija, zato ves čas velja mnenje, da tipne slikanice za tako majhno število otrok niso tržno
OBČINA DOMŽALE IN ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
vabita na
Slovesno odprtje fitnessa na prostem,
ob koncu Šubičeve ulice na Viru, v sredo, 5. maja 2010, ob 11. uri.
Dobrodošli!
zanimive. »Izkušnje pa kažejo, da so izjemno pomembne tudi za polnoču-tne otroke,« pravi Janez Miš, lastnik Založbe Miš, in nadaljuje: »Ti otroci se namreč ob njih prvič srečajo z braillovo pisavo in začno razmišljati o vrstnikih s posebnimi potrebami. Prizadevamo si, da bi te posebne slikanice za slepe in videče prišle v vse slovenske knjižnice. Tako lahko tudi slep otrok, ki je vključen v šolo v domačem kraju, v svojem okolju prebere kaj sebi primernega, kar pomeni tudi uresničevanje evropskega načela inkluzije. Izjemno dragoceno pa je, da si take slikanice ogledujejo tudi videči in se ob tem nevsiljivo spoznavajo z neznanim svetom, z braillovo pisavo, razvijajo empatijo do oseb s posebnimi potrebami in si tako širijo obzorja. Založnik, ki skupaj s svojo ženo tudi sicer na slovenskem knjižnem trgu preseneča z različnimi, včasih tudi »nevsakdanjimi« projekti,
je že v letu 2004 kot prvi v Sloveniji
izdal avtorsko tipno slikanico Snažna roža, avtorice Aksinije Kermauner, ki je odmevala tudi po svetu, prav v teh dneh pa je izšla tipska slikanica iste avtorice Žiga Špaget gre v širni svet. Povejmo še, da projekt idejno podpira Mladinska sekcija pri društvu pisateljev Slovenije, časno pokroviteljstvo pa je prevzela soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk.
Nove knjige
Poleg že omenjene nenavadne slikanice žiga špaget gre v širni svet, ki jo je mogoče ogledovati, potipati in tudi poduhati, sta v teh dneh v Založbi Miš izšli še dve zanimivi knjigi. Bina Štampe Žmavc je v knjigi Cesar in roža zbrala devet pravljic, v katerih nastopajo klasični pravljični junaki, ki pa so takšni samo na prvi pogled. V resnici jih avtorica postavlja v povsem
nove, domišljijsko bogate situacije, v katerih se znajdejo vsak po svoje. Knjigo je ilustrirala Alenka Sottler in ni samo lepa knjiga, temveč tudi zelo posebna. Če vas zanima vsebina SMS med pravljičnimi junaki, potem je knjiga kot nalašč za vas. V knjigi Pleme, avtorice Janje Vidmar, junaka, kapucarka in grafitar, pr-
vič naletita drug na drugega v nenavadnih okoliščinah - ponoči, na strehi stolpnice, vsak s svojimi strahovi, tegobami in načrti. Drugo srečanje v stanovanjski skupnosti mladostnikov s socialnega roba pomeni, kljub skoraj brezizhodni situaciji, priložnost za novo življenjsko pot, za privajanje na dejstvo, da je lahko življenje tudi prijazno in naklonjeno, ne le črno-belo, pač pa tudi v barvah. Kako je to mogoče, boste izvedeli, če boste prebrali to ganljivo ljubezensko zgodbi, ki jo odlikuje tudi izbrušen jezik.
Vera
SJLA.
Tuštan t?—£
Program
Start pohoda planincev - 04.00 Moravska planinska pot (organizira PD Moravče) Pihalna godba Moravče io.go Ziv-Zav z Damjano Golavsek 11.00 Start povorke oldtimerjev 13.00 izpred gostišča Soklič Ansambel Svetlin Prihod planincev Ansambel Okrogli muzikanti Ansambel Trio Gamsi
Vljudno vabljeni!
ŠPELA IN JOŽE KRAGELJ
Razstava fotografij iz Camargue
V Radomljah so 29. marca odprli razstavo umetniških fotografij Špele in Jožeta Kraglja, članov Foto, kino in video kluba Mavrica. Že vabilo na razstavo je bilo svojsko: oko konja, detajl živali, ki se svobodno pase po prostranih planjavah Camargue, jugozahodnega dela francoske pokrajine Provanse.
Razstava je pokazala več, kot je obetal njen naslov - Slane lagune in mokrišča Provanse - množico pokrajinskih pejsažev, fotografiranih v raznovrstnih svetlobnih okoliščinah, ki ponujajo tako ostre reze in sence kot bogastvo pastelnih mehkih prehodov.
Camargue je čarobna pokrajina na jugu Francije, v delti reke Rone. Je del Provanse, pokrajine, ki je bila še pred dvesto leti precej svojska. Imeli so svoj jezik in bogato kulturo, predvsem v srednjem veku. Marsikdo ve, da se je džins, trpežno platno osvajalcev divjega zahoda, prvotno imenoval denim (de Nimes = iz Nimesa)
po mestu na robu Camargue. Drugo znano mesto je Arles, od koder je bila doma Arležanka, junakinja Bizetove scenske glasbe. Ko so francoski kralji in za njimi Napoleon ustvarili veliko Francijo, je začela izginjati provan-salska kultura, ki jo danes zaznamo le še v starih pesmih, kulinariki in na tržnici.
Ni pa se spremenila narava: na eni strani osrednja Provansa z žgočim soncem, dišečim rastlinstvom in žarkimi barvami ter ostrimi sencami, ki jih je upodobil eden najdražjih slikarjev Vincent van Gogh. Ni se spremenila, pravzaprav je postala še bolj neposeljena in skrivnostna Camargue, ki sta jo predstavila hči in oče Kragelj.
Gre za pokrajino, ki je nizka, ravna, močvirna. Objemata ga rokava Velike in Male Rone, izlivajoča se v Sredozemsko morje. V njej si je našlo zatočišče mnogo ptic in drugih živali. Njena značilnost so tudi oddomačeni konji, ki se prosto, brez gospodarja,
potikajo po Camargui. Tod imajo vsakoletno srečanje in praznovanje Romi, svobodno ljudstvo. Špela in Jože sta za uvod nanizala zgodbo iz diapozitivov, ki so bili opremljeni z zanimivimi podpisi. Nato pa so ju obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili Kodrovo dvorano radomeljskega kulturnega doma, izzvali, da sta povedala, kako načrtujeta in se pripravljata na fotografiranje, kako sta zaljubljena v Francijo, kako si delita motive in posojata objektive, o povezanosti njune poklicne poti in fotografiranja, da svobodni konji na brezmejnih ravnicah niso brezlastni-ški, saj so žigosani. In o neskončni temi, ki buri fotografsko občestvo: ali je prav, če fotograf z digitalnim fotografskim aparatom posnete fotografije spreminja in izboljšuje na računal-
niku z elektronskimi pripomočki. Obiskovalci pa so izvedeli tudi, da je Špela diplomirana inženirka krajinske arhitekture, članica Mavrice 12 let, uspešna razstavljavka fotografij doma in po svetu ter nosilka naziva fotografinja 1. razreda. Oče Jože je diplomirani inženir elektrotehnike, zaposlen v Holdingu slovenskih elektrarn, član Mavrice 5 let in v njej zaradi delavnosti, organizatoričnosti in točnosti tudi vodja fotografske sekcije.
Razstavo je odprl Janez Kosmač, predsednik FKVK Mavrica. Čestital jima je s šopkom in se s toplimi besedami zahvalil Špeli in Jožetu, ne le za razstavo, ampak tudi za vloženo delo v ostale uspešne dejavnosti društva.
Igor Lipovšek
OBČINA DOMŽALE IN BALINARSKI ŠPORTNI KLUB BUDNIČAR KOLIČEVO
vabita na
tradicionalno prvomajsko kresovanje
v petek, 30. aprila 2010, ob 20. uri,
na pokritem balinišču na Količevem - ob Bukovčevi cesti.
Pripravili bomo kresovanje, prijeten kulturni in zabavni program z ansamblom Leteči muzikanti, poskrbeli pa bomo tudi za hrano in pijačo ter prijetno razpoloženje.
Dobrodošli!
TURISTIČNO DRUŠTVO IHAN
vas vabi
na 4. prvomajski pohod
Zbrali se bomo 1. maja 2010, ob 9. Uri, na igrišču.
Ob povratku nazaj se bomo okrepčali z golažem. Prispevek za golaž in pijačo bo 2 evra, za otroke do 15 let - brezplačno. Pohod bo v vsakem vremenu.
Lepo vabljeni!
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE
Vabimo vas na
vseslovensko proslavo ob 65. obletnici zmage nad nacifašizmom v 2. svetovni vojni,
v soboto, 8. maja 2010, ob 12. uri, v Ljubljani - na Prešernovem trgu z okolico.
Pozdravni nagovor: Janez Stanovnik,
predsednik ZZB NOB SLOVENIJE
Slavnostni govor: dr. Danilo Türk,
predsednik REPUBLIKE SLOVENIJE
Kulturni program
V	letu 2010 je 65. obletnica zmage nad nacifašizmom v 2. svetovni vojni, ko je slovenski narod po dolgem in težkem boju z velikimi žrtvami pridobil visoko priznanje v demokratičnem svetu. To obletnico bomo vsi člani in simpatizerji ZB slovesno proslavili. Naša naloga je, da se čim bolje organiziramo in se 8. maja s prapori udeležimo proslave v največjem številu.
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja
Občine Domžale
KS IN PGD JARŠE-RODICA
vabita krajane
na tradicionalni prvomajski pohod na Rudnik,
ki bo v soboto, 1. maja 2010.
Zbrali se bomo ob 7. uri, pred gasilskim domom v Srednjih Jaršah, Jarška
cesta 37. Na Rudniku bo kratek kulturni program.
Gasilke in gasilci iz PGD Jarše-Rodica vas bomo postregli z golažem in
ostalimi dobrotami z žara ter pijačo.
Vljudno vabita KS in PGD Jarše-Rodica
KLUB LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL IN STARE KMETIJSKE TEHNIKE - OLD TIMER KLUB SOTESKA
vabi
ljubitelje starodobnih vozil na reli starodobnikov
v soboto, 24. aprila 2010.
V	Domžalah si boste starodobna vozila lahko ogledali: med 11. in 12. uro, pred Veleblagovnico TUŠ, in
med 13.30 in 15. uro, pred Jamarskim domom na Gorjuši.
Dobrodošli!
LIKOVNA RAZSTAVA V GALERIJI DOMŽALE
Dominik: Olmiah Križan: z neba prihajajoči
Z razstavo umetnika Dominika Ol-miaha Križana v Galeriji Domžale se končuje letošnja sezona razstav, ki jih pripravlja Galerija Domžale v okviru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. V času od oktobra 2009 do aprila 2010 se je zvrstilo sedem kakovostnih razstav, ki jih je izbrala kustosinja galerije, Mojca Grmek. V tokratni aprilski razstavi, ki je odprta do 23. aprila 2010 in je posvečena domžalskemu občinskemu prazniku, se na svojevrsten način predstavlja tudi domači ustvarjalec Dominik Olmiah Križan.
Avtor razstave se z netradicionalnim razstavljanjem umetnin v prostoru kaže kot umetnik, ki v svojem umetniškem izražanju uporablja sodobne likovne prijeme. Rad eksperimentira in v ta namen svojih umetnin ni postavil v galerijski prostor kot običajne eksponate, temveč je pri postavitvi uporabil umetniško instalacijo, kjer je pomembna predvsem umetnikova
združitev določenega prostora kot ključnega elementa in neke pripovedne funkcije. Pri umetniški instalaciji aktivno vlogo igra tudi gledalec, ki ustvarja pripovedno sekvenco s tem, ko sodeluje v prostoru. V Dominikovem projektu največjo vlogo igra obsežen umetniški objekt v središču galerije ter gibajoča se slika v interakciji s prostorom. Instalacijo je poimenoval Z neba prihajajoči (naslov se neposredno navezuje na prevod besedil v klinopisu s staroperzijskih glinenih ploščic), v katerem izpostavlja filozofsko obarvano tematiko, povezano z različnimi ideologijami - od prazgodovinskih do sodobnih iskanj bistva in resnic človekovega obstoja na svetu.
Dominik je v prvi vrsti slikar, ki pa svoje slikarstvo povezuje z novimi mediji, videom, instalacijo in perfor-mansom. Je multimedijski umetnik, ki mu uspeva na svoj poseben način prepoznavati posebnosti svojega časa,
ga definirati skladno s svojimi nazori in likovnimi izkušnjami. Razstavljena instalacija v Galeriji Domžale je nadaljevanje koncepta, ki ga je pričel razvijati pred dvema letoma v seriji Vzporedne resničnosti, Arheo-uto-pija. Z objekti neke izmišljene stvarnosti je v scenografskem kontekstu predstavil strjene spomine na nekdanja slikarska raziskovanja, združena z video projekcijo. Tudi tokrat se v razstavljenem delu v Galeriji Domžale vrača v preteklost, v čas prazgodovin-
skih poslikav in mlajših perzijskih in staroegipčanskih slikarskih stvaritev. Kot je prazgodovinski človek s primitivno risbo izrazil potrebo po izražanju v svojem bivališču in zunaj njega, se tudi v tem projektu Dominik izraža s stilizirano, abstrahirano risbo s poudarjeno osebno noto. Na drugi strani pa se z obsežnim časovnim preskokom podaja v prihodnost z »newagevsko«, znanstvenofantastično, futuristično tematiko, ki razglablja o različnih fenomenih in nepojasnjenih skrivnostih človeštva in vesolja. Torej precej obsežna tematika, ki sooča preteklost, sedanjost in prihodnost.
Z odpravo umetniškega dela kot tradicionalnega materialnega dejstva, je umetniku Dominiku Olmiahu Križanu uspelo poudariti predvsem notranjo psihološko komponento umetnine in jo hkrati uporabiti kot primerno orodje za posredovanje idej. V pričujoči umetniški instalaciji je gledalcu namenil dovolj prostora, da v razstavljeno delo vnaša lastne interpretacije, čeprav bi si morda želel več aktivnega sodelovanja v prostoru.
Katarina Rus Krušelj
GLASBENA SOLA DOMŽALE PREDSTAVLJA MLADE USPESNE GLASBENIKE
Klarinetisti: Maja, Zala, Dominik in Mirko, srečno!
V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale je bilo v četrtek, 15. aprila 2010, nadvse »klarinetistično«. Svoj zaključni koncert so pripravili učenci šestega razreda klarineta - Maja Keržič, Zala Pezdirc, Dominik Stele in Marko Grad, vsi so tudi člani Pihalnega orkestra GŠ Domžale. Njihov učitelj je Karel Leskovec, na koncertu pa sta sodelovala tudi mlajša klarinetista, Lada Dolenc (tretji razred) in Andrej Hla-dnik (četrti razred).
Polno dvorano je naprej pozdravil prof. Karel Leskovec, ki se je spomnil začetkov vseh štirih klarinetistov. Glasba je
zapolnila mladostno zorenje in postala njihova stalna spremljevalka. O učencih je menil, da se jih veseli vsak pedagog. Zaželel jim je uspešno nadaljnjo glasbeno pot ter uspešen koncert, ki je krona šestletnega dela.
Na kratko predstavljam mlade klarinetiste, ki so jih na zaključnem koncertu spremljali korepetitorji: Martina Golob Bohte, Romana Bizjak Saje in Miran Juvan.
MAJO KERŽIČ odlikujeta marljivost in vztrajnost, kar je pogoj za globlje dojemanje glasbe. Tako skladbe, ki jih izvaja, dobijo pravi izraz. Na državnih
ter mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov je prejemala visoka priznanja. Obiskuje prvi letnik gimnazije Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik in igra v Mengeški godbi. ZALA PEZDIRC je muzikalna in ima smisel za interpretacijo skladb. Z velikim uspehov je sodelovala na tekmovanju mladih glasbenikov. Je dijakinja Gimnazije Ledina v Ljubljani in članica Mengeške godbe. DOMINIK STELE je pri delu zelo discipliniran in vztrajen, zato so izvedbe izdelane. V njegovem življenju ima glasba pomembno mesto, saj ga osebnostno in emotivno izgrajuje. Zelo uspešen je bil na regijskih in mednarodnih tekmovanjih, posebej na tekmovanju v Požarevcu, kjer je prejel naziv »Laureat«, kar pomeni absolutni zmagovalec v določeni starostni kategoriji. Naziv je prejel za doseženih 100 točk, kar doslej še ni uspelo nobenemu drugemu učencu Glasbene šole Domžale v vseh njeni skoraj šestdesetletni zgodovini. Je učenec 9. razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik. MIRKO GRAD je zelo tenkočuten in hoče priti skladbi, ki jo izvaja, do »dna«. Klarinet mu je bil
tako rekoč položen v zibelko, saj ga igra tudi oče. Njegove vrline so natančnost, delavnost in izpovednost. Z uspehi je nastopal na regijskem, državnem in mednarodnem tekmovanju. Je dijak 2. letnika Elektrotehniške in računalniške šole v Ljubljani in član Godbe Domžale.
Večer klarinetov, ki ga je s spodbudnim govorom o pomenu glasbe in s čestitkami mladim klarinetistom ter učitelju Karlu Leskovcu, korepetitorjem in staršem zaključil Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale, je izredno uspel. Vsak od mladih klarinetistov je pokazal veliko znanja in nas posebej navdušil ter bil deležen glasnega spontanega aplavza. Očarali so nas tudi kot kvartet. Prav lahko bi potrdila besede ene izmed glasbenic, ki jih je izrekla prof. Leskovcu ob koncu koncerta: »Saj to je že kakor za srednjo šolo!« Iskrene čestitke, mladi glasbeniki, in uspešno nadaljnjo glasbeno pot, Glasbeni šoli Domžale pa še veliko tako dobrih
Vera Vojska
EVROPSKO TEKMOVANJE
Uspeh mlade violončelistke iz Domžal
Vsako leto, letos že 17., se je v italijanski Gorici odvijalo evropsko tekmovanje Alfredo in Vanda Marcosig za mlade violiniste in violončeliste. Ob tekmovalcih iz Italije, Hrvaške in Madžarske smo bili, kot vsako leto, Slovenci med najštevilčnejšimi udeleženci. To tekmovanje v Gorici je nam, Slovencem, zlezlo pod kožo, saj sem se s svojimi učenci udeležila tega tekmovanja že šestnajstič (pogosto z več tekmovalci).
Vedno znova sem vesela vseh uspehov
slovenskih tekmovalcev, saj me to potrjuje v tem, da smo Slovenci nadarjeni tudi na tem področju. Žal je velikokrat tako, da znanje in nadarjenost bolj objektivno ocenijo v tujini kot na domačih tekmovanjih. Prepričana sem, da nas je v Sloveniji številčno premalo za državno tekmovanje. Vsi se med seboj preveč poznamo in zato so dobrodošla mednarodna tekmovanja, kjer mednarodno ocenjevalno komisijo sestavlja večje število profesorjev in je zato ocenjevanje lahko povsem
nevtralno in objektivnejše. Mlada Klara Krklec (13 let), učenka domžalske zasebne glasbene šole Parnas, je že znana po svojih odličnih in številnih nastopih in dosežkih na tekmovanjih. Letos je na Evropskem tekmovanju (v starostni skupini od 11 do 14 let) prejela prvo nagrado. Nadvse spodbudna je mladim tekmovalcem prva nagrada, ki pomeni tudi priložnost igrati na turneji s koncerti v Benetkah (S. Felice), Salzburgu (Mozarteum) in Padovi. Zanimivo je
bilo slišati organizatorje, da so uspeli pridobili vse te prestižne dvorane, a v Sloveniji se ni bilo mogoče dogovoriti za ustreznega organizatorja! Klara je sicer že moja četrta učenka, ki je bila povabljena na takšno turnejo. Tekmovanja so samo ena od »dogodivščin« na dolgi poti izobraževanja mladega glasbenika. Čas, ki ga prehodi mladi glasbeni navdušenec, da doseže takšen uspeh, je poln vaje in spet vaje. Pomembno je sodelovanje, podpora staršev in dobro, premišljeno vodenje mentorja, ki mora znati presoditi, kdaj je pravi čas za otrokovo predstavitev na tekmovanjih. Verjamem samo v disciplinirano, začrtano pot in predano delo. Cilj je samo eden: narediti odgovornega, poštenega in predanega glasbenika, lahko tudi samo dobrega ljubitelja in poznavalca glasbe, ali obiskovalca kulturnih prireditev oz. glasbenih dogodkov.
Predvsem pa naj glasba razveseljuje in plemeniti mladega glasbenika, da bodo njegovi spomini na glasbeno izobraževanje prijetni. Nikoli ne smemo pedagogi pozabiti, kako ranljiva je duša mladega, razvijajočega se mladostnika.
Zdenka Kristl Marinič
MAJ 2010
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
4., 5., 6. in 7. maj 20h
Slovensko stalno gledališče Trst Žanina Mirčevska: ART EXPORT
komedija
režja: Eduard Miller, igrajo: Vladimir Jurc, Danijel Malalan, Violeta Tomič, Polona Vetrih, Romeo Grebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič, Jose
	
	i i
Zgodba opisuje slovenske operne umetnike, ki v svoji lažni in napihnjeni slavi tekmujejo za naklonjenost kulturnega poslanika iz majhne arabske kraljevine Katraj. Ta bi svoj državni praznik želela praznovati z veličastnim opernim nastopom, za katerega obljubljajo bajni honorar. Avtorica predelave niza humorne karikature navad in razvad opernega divizma, ki jih najbolje portretira citat ene od nastopajočih opernih div: »Tukaj je res prava kriza. Povsod samo kričijo, pogoji so iz dneva v dan slabši, honorarji isti kot pred petimi leti ali pa jih celo znižujejo, kolegi nevoščljivi, ljudje zlobni, prostaški, kritiki nestrokovni, pa še podkupljivi, publika nerazgledana ...«.
8. in 15. maj 20:00 BUJRUM BUJRUM
večer orientalskega plesa
torek, 11. maj 20h DUO CLARIPIANO
Dušan Sodja (klarinet), Tatjana Kaučič (klavir) Program: Schubert, Mendelssohn Bartholdy, Schumann, Liszt in Lipovšek
Klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič igrata skupaj od leta 1994, ko sta na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala komorno glasbo pri Boždarju Tumpeju. Za izvedbo Mozartovega koncerta sta leta 1995 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Študij sta nad-alje^^ha slo^^^MverziJ Mozarteum v Salzburgu, kjer sta leta 1999 prejela naziv magister umetnosti (pri prof. Brigitti Engelhard in prof. Aloisu Brandhofer-ju). Takrat se je začelo tudi njuno intenzivno sodelovanje s skladateljem Ivom Petričem, ki je postal njun mentor za komorno muz-iciranje. Koncertna pot ju je nato vodila po evropskih koncertnih odrih, od Stockholma do Beograda.
četrtek, 13. maj_ 20h JAZZ v galeriji: OLALA
Marco Antonio da Cofra (kitara), Felipe Oliveira (kontrabas), Alberto Lovison (tolkala), Valentin Shuster (bobni, tolkala), Zvezdana Novakovič (vokal); samba, bossa nova
Olala je mlada mednarodna zasedba, ki je nastala v avstrijskem Gradcu, na Univerzi za glasbo, kjer študirajo njeni člani. Pobudnica projekta je pevka Zvezdana Novakovič, ki jo sicer poznamo tudi kot članico ansambla Kebataola, ki jo vodi mariborska zborovodkinja Karmina Šilec. Repertoar brazilsko-avstrijsko-slovenske skupine sestavljajo skladbe brazilske popularne glasbe, od živahne sambe, pa do bolj intimne bossa nove. Gre za kompozicije najbolj znanih brazilskih avtorjev kot so Joao Gilberto, Antonio Carlos Jobim, Edo Lobo ter Milton Nascimento, izvajajo pa tudi lastne skladbe, ki jih piše kitarist Marco.
ponedeljek, 17. maj 20h - MESTNI KINO DOMŽALE KAKO UBITI SOSEDOVEGA PSA
How to Kill Your Neighbor's Dog , ameriška komična drama; režija: Michael Kalesniko
Glavni protagonist filma Peter McGowan (Kenneth Branagh) je sramežljiv avtor gledaliških iger, ki so bile pred desetimi leti deležne odličnih kritik in dobrega odziva publike, vendar pa ga v zadnjem času spremljajo sami neuspehi in razočaranja. Strah in stres pred premiero svoje še ne dokončane igre se drastično poveča, ko se k njemu in njegovi ženi preseli tašča, ki postaja vse bolj senilna in ko si sosed omisli psa, ki laja celo noč.
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije:
0
14
kultura
OBČINA DOMŽALE IN GASILSKA ZVEZA DOMŽALE PRIPRAVILI PRVI DOBRODELNI KONCERT
Pomoč družinam gasilcev v socialnih stiskah
Bil je petek, 16. april, in bil je prvi dobrodelni koncert, katerega izkupiček sta Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale namenili v poseben sklad za družine gasilcev v socialnih stiskah. Hala Komunalnega centra Domžale
je bila kar dobro zasedena, napovedovalca FRANC PESTOTNIK in STANKA ŠARC MAJDIČ dobro razpoložena, enako tudi vsi nastopajoči izvajalci, ki so se v korist sklada odpovedali honorarjem, in začelo se
AKCIJA - BREZPLAČNO CVETJE ZA KRAJEVNO SKUPNOST SLAVKO ŠLANDER
Krajevna skupnost Slavko Šlander Domžale VABI KRAJANE, da dvignejo brezplačno okrasno pomladansko cvetje za okrasitev balkonov in vrtov
na Krajevni skupnosti Slavko Šlander, Slamnikarska cesta 14, Domžale /zraven Zdravstvenega doma/ v petek, 7. maja 2010, od 16. ure do 19. ure in soboto, 8. maja 2010, od 9. ure do 12. ure.
Polepšajmo našo krajevno skupnost in se skupaj potrudimo za lepši izgled kraja in bolj cvetoče mesto Domžale.
Predsednik sveta KS Slavko Šlander dr. Franc Habe
BREZPLAČNO CVETJE ZA KRAJANE KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA
Krajane obveščamo, da lahko brezplačno v petek, 7. maja od 16. do 19. ure in v soboto, 8. maja 2010 od 9. do 12. ure prevzamejo okrasno cvetje pri Cvetje Ksenija, Depala vas 120 (pri pokopališču) za okrasitev balkonov in oken, da tako s skupno akcijo polepšamo naše domove.
Janez ULČAR, predsednik sveta KS
je. Z Godbo Domžale, v lanskem letu je praznovala 125. rojstni dan, ki je že pred začetkom dobrodelnega koncerta pred halo pripravila krajši koncert in nato obiskovalce v dvorani razveselila s šopkom domačih. Tudi tokrat jo je vodil dirigent Damjan Tomažin in tudi tokrat so navdušili zbrane poslušalce. Kot je napovedal voditelj Franc Pe-stotnik - Podokničar, se je v dobrih treh urah veliko pelo in igralo, malo tudi plesalo, predvsem pa so izvajalci cel večer navduševali zbrane poslušalce, ki so prav vsak nastop pospremili z navdušenim aplavzom. Po Domžalski godbi so dobrodelni večer nadaljevali Leteči muzikanti s pesmima Tri leta sem jo čakal in Sanjski par, pri skladbi Na Roblek pa jim je s posebnim instrumentom pomagal Miha. Sledil je nastop Laure Potočnik in Lane Smolnikar, doma iz Doba, sicer pa iz Plesne šole Miki, s točko gasilki. Po informaciji o delovanju Gasilske zveze Domžale, ki sodi med prvih deset gasilskih zvez v Sloveniji, pa je bila na vrsti legenda slovenske popevke - Matija Cerar, ki mu ob tej priložnosti čestitamo za 70. rojstni dan. Zapel je svoji skladbi Veselo na pot in Z Mojco bi plesal ča ča ča. Iz Radomelj je na dobrodelni koncert prišla tudi mlada obetavna Martina Šraj, tudi udeleženka letošnje EME, ki je ob spremljavi pianista Simona Skalarja zapela svojo evrovizijsko Dovolj ljubezni ter priredbo izvajalke Alice Kays - If ain't got you. Sledil je krajši govorni del dobrodelnega koncerta, v katerem je prisotne pozdravil predsednik Gasilske zveze Domžale, Rajko Novak, ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali pri njegovi organizaciji in izvedbi, hkrati pa vsem zaželel prijeten večer. Dobrodelni koncert je pozdravil novi predsednik Gasilske zveze Slovenije, Anton Koren, prisotnim v dvorani pa je dobrodošlico izrekel tudi Toni Dra-gar, župan Občine Domžale. Poudaril je pomen plemenitega poslanstva gasilcev in dela prostovoljcev ter vseh, ki kakorkoli pomagajo pri blaženju posledic in nudijo pomoč socialno ogroženim ljudem. Hkrati je povabil vse, da sodelujejo tudi v drugih dobrodelnih akcijah.
KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN - PREDSTAVITEV KNJIGE OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Večer z Rosvito Pesek
In potem smo se vrnili h glasbi. Nastopil je Ansambel TonijaVerderber-
ja iz Bele Krajine, ki se je za igranje na koncertu odločil zaradi dolgoletnega sodelovanja z gasilci, predvsem s PGD Ihan. Fantje so nas s pesmimi Kruh ponoči spi, Medvedje so naši sosedje ter Koščeva ljubezen odpeljali med bele breze in vedno prijazne Belokranjce. Prijetno presenečenje je bilo nastop Ansambla Viharnik, ki se je ob pomoči Brajdičev predstavil s ciganskim showom ter najnovejšo vižo Če lahko bi rekel ne. 21-letni glasbenik Bine Drobnič, ki nadaljuje družinsko glasbeno tradicijo, je odpel in odigral na trobenti in tubi venček črnskih duhovnih pesmi. Nato pa smo pozdravili še .Anastazijo Juvan, ki je tudi sodelovala na letošnjem izboru pesmi za Evrovizijo, zato smo prisluhnili njeni pesmi Nežna, od navdušenih poslušalcev pa se je poslovila s pesmijo Odmev iz srca. Ansambel Tineta Stareta s prekinitvami igra že štirideset let, na dobrodelnem koncertu pa so se muzikanti predstavili z melodijama V majskem večer in Kebrovo vižo. Iz pobratene Koprivnice je prišla glasbena gostja Cordana Evačic, trikratna dobitnica prestižne nagrade Status v kategoriji narodnih instrumentov. Zapela je pesmi Spevaj der mi maro in Podravi-na ravna. Druga predstavnica iz naše občine na EMI je bila Eva Černe, ki je zapela Vse bo O.K. - s pevci in pevkami Mešanega pevskega zbora Slamnik Ihan, ter eno njenih najbolj znanih uspešnic Čudeži smehljaja. Kot češnja na torti dobrodelnega koncerta so nastopili člani Ansambla Alpski Kvintet s krajšim koncertom, med katerim smo slišali melodije Nič ne oklevaj, Pomladni navdih, Kranjsko dekle, Čakam pomlad ter Alpski venček.
Prvi dobrodelni koncert, katerega organizatorja sta bila Občina Domžale ter Gasilska zveza Domžale, izkupiček pa je namenjen Skladu za pomoč socialno ogroženim gasilcem, je uspel. Številni ansambli in pevci, ki so se odpovedali honorarju, prijetna voditelja in po skoraj treh urah dobre glasbe kar malce utrujeni številni obiskovalci so potrdilo, da je dobrodelni koncert dosegel svoj namen. O njegovem izkupičku bomo še poročali v eni naslednjih številk časopisa, danes pa le: hvala vsem, ki se kakorkoli prispevali, da je dobrodelni koncert uspel, in morda nasvidenje na 2. dobrodelnem koncertu.
Vera Vojska
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan v svoje letne programe, poleg po Sloveniji in izven znanega tradicionalnega poletnega kulturnega festivala Studenec, vključuje tudi manjše kulturne dogodke, s katerimi bogatijo kulturno življenje naše občine. Tako so se odločili in konec marca v prostore Kulturnega društva Miran Jarc na Studencu povabili Rosvito Pesek, novinarko in zgodovinarko, ki je pred kratkim izdala knjigo Osamosvojitev Slovenije. Kulturni dogodek je vodila novinarka Karolina Vrtačnik, obiskovalci pa so izvedeli marsikaj zanimivega o avtorici in njeni knjigi.
Knjiga Osamosvojitev Slovenije je nastala iz doktorske disertacije avtorice Rosvite Pesek, ki jo zelo dobro poznamo kot voditeljico in komen-tatorko na Televiziji Slovenija. Kot so v povabilo zapisali organizatorji kulturnega dogodka, je temeljno vprašanje po besedah Peskove, kako so se posamezni politični subjekti opredeljevali do slovenskega naci-
onalnega vprašanja, pomembno pa je tudi, kaj so povedali javnosti. »Ni dovolj, da je nekdo nekaj zapisal in povedal v internih strankarskih krogih, pomembno je, kako so nagovarjali javnost,« meni avtorica. Če boste knjigo Osamosvojitev Slovenije vzeli v roke, boste v njej brali o prvih zamislih o nastanku samostojne države Slovenje v osemdesetih letih, tudi v mednarodnem kontekstu, o demokratizaciji političnega sistema in volitvah. V knjigi je največ strani namenjenih obdobju od pomladi 1990 do konca leta 1991, ter v tem okviru konstituiranju nove skupščinske in izvršne oblasti, ter prvim pomembnejšim mednarodnim priznanjem subjektivitete naše države.
Na kratko je bil to prijeten kulturni večer, v katerem je bilo mogoče med pogovorom izvedeti marsikaj, kar morda o polpretekli zgodovini premalo vemo.
Vera
GREGOR OTMAR RETTINGER
Dvanajsta samostojna razstava ikon
Takoj po velikonočnih praznikih je v Centru Ivana Hribarja v Trzinu svoje ikone na ogled postavil Gregor Otmar Rettinger. To je bila že njegova dvanajsta samostojna razstava. Sodeloval je tudi na štirih skupinskih razstavah. Na slovesnem odprtju razstave je zbrane pozdravil Anton Peršak, župan Občine Trzin. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad razstavljenimi ikonami. Trzinci so si lahko prvič ogledali omenjeno tabelno slikarstvo. Avtorja ikon Gregorja Otmarja Ret-tingerja je predstavila umetnostna zgodovinarka Zdenka Kovačič iz
AVTO D ELI - palrošni malerial
- sklopki
metlico, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 dolavnfca 01/722 7 S 94
Ljubljane. Prisotni so prisluhnili njenemu opisu zgodovine ikonopisja, še posebej zanimiv pa je bil podroben opis nastanka posamezne ikone, ki je po njenem mnenju nekaj posebnega. Zahteva namreč študij literature, potrebne so dolgotrajne priprave, osvajanje starodavne tehnike in pravil zlatenja, srebrenja, izdelave reliefa ... To je delo, ki ne pozna naglice, potrebno pa je veliko truda in vztrajnosti. »Ikone običajno ne gledamo tako kot druga likovna dela. Ob pogledu na poduhovljene svete osebe se nas dotakne nek nedoločen mir. Omogoča preseganje minljivosti in harmonij.
V	ikoni vidimo upanje. Terapevtsko lahko deluje na naše bitje. Zatorej, ko si boste ogledovali današnje ikone, pristopite z zavestjo, da imajo podobe »odsev večnosti«, božanske stvarnosti, da v nas podobe vzbujajo plemenitost, da nas motivirajo k človekoljubju - in še in še,« je prisotne k ogledu povabila Zdenka Kovačič, avtorju pa ob razstavi čestitala in mu zaželela še veliko ustvarjalnih let.
V	krajšem kulturnem programu so nastopili Domžalski rogisti, katerih predsednik je prav Gregor Otmar Rettinger.
Vera
10 LET OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE KULTURNEGA DRUŠTVA DOMŽALE
Ni vsak klobuk domžalski slamnik
Otroška folklorna skupina Kulturnega društva Domžale se je oblikovala v letu 1999, na osnovi večletnih želja in pobud, da bi tudi v Domžalah dobili folklorno skupino. Med ustanovitelji sta bila najpomembnejša dr. Bruno Ravnikar, eden najbolj znanih slovenskih strokovnjakov za to področje, ter Boža Bauer, ustanoviteljica ter vseh deset let strokovni vodja, številne sodelavke, v prvih letih pa je bila zelo dragocena pomoč predsednice Društva narodnih noš, Olge Pavlin, ki je ob začetku slavnostnega nastopa na kratko predstavila zgodovino skupine.
O sedanjosti in pomenu folklore za kulturno dejavnost občine je govoril župan Občine Domžale, Toni Dragar, ter se vsem, ki so kakorkoli pomagali Otroški folklorni skupini Kulturnega društva Domžale, zahvalil, še posebej pa gospe Boži Bauer, ki ji je občina ob jubileju namenila priznanje, otro-
koma pa zaželel dober tek ob jubilejni torti - darilu Občine Domžale. Za glasbeno spremljavo ves čas skrbita brata Janez in Klemen Dovč. Slednji še danes pomembno sooblikuje program otroške folklorne skupine, ki je prvih deset let uspešnega dela 17. aprila 2010 praznovala s slavnostnim nastopom v Kulturnem dom Franca Bernika Domžale.
O kratki zgodovini ter programu smo lahko prebrali v ličnem programskem listu, ki ga je ob obletnici pripravila Alenka Fortuna. Koncert sta pripravila Klemen Dovč in Boža Bauer, ki je pripravila tudi odrsko postavitev, Tanja Zore in Jelka Kokalj sta pomagali pri vodenju skupine, kostumska podoba je delo Alenke Pakiž, Neve Čokl ter Alenke Fortuna, sodelovali pa so še: Klemen Dovč, Franc Hri-bovšek, Pavel Pevec, Dušan Čokl, Alenka Fortuna, Andreja Šuštaršič in Betka Kralj. Prireditev sta simpa-
tično povezovala Mara Vilar in Tine Jagodic, ki za svojo razposajenost in igralske spretnosti zaslužita oceno odlično. Že s prvim plesom, Žabarji grejo, je Otroška folklorna skupina
potrdila besede vodje Bože Bauer, ki je o njihovem programu zapisala: »Naša otroška folklorna skupina se trudi, da bi v svoj program vnašala otrokom prilagojene plese, posebno pozornost pa posveča otroškemu izročilu (izštevanke, zbadljivke, prstne igre, zazibanke ... ) ali izročilu, ki ga z otroki lahko povežemo (spomini na razlike med mestnimi in vaškimi otroci, molitvice ...« Sledil je nastop Folklorne skupine Groblje s plesom Kite pletejo, nato pa smo se s plesom Ni vsak klobuk domžalski slamnik spet vrnili k ju-
bilantom. Folklorna skupina Tine Rožanc Ljubljana nas je s plesom Mlatenje prazne slame preselila v preteklost, nekdanji člani Otroške folklorne skupine Domžale pa so nam pokazali svojo Zaljubljenost. Preden se je otroški ples povsem prepletel z odraslimi, smo občudovali Veteransko folklorno skupino Tine Rožanc v koroških plesih, pravi vrhunec prireditve pa je bil skupni nastop Otroške folklorne skupine z nastopajočimi odraslimi, ki so nam z očarljivim spletom Otroško po odraslo in odrasli po otroško dokazali, da
je folklora - za vse generacije plesalcev, otroška igra in folklorni ples, ki jo občudujejo vsi ljubitelji tovrstne umetnosti.
Uživali smo vsi, tako obiskovalci in obiskovalke, kot nastopajoči, katerim sta Miloš Starbek in Pavel Pevec, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, izročila bronaste Maroltove značke: Vesna Čebašek, Zala Jagodic, Ana Kolenko, Tadeja in Bernarda Kreč, Tjaša Omahna, Matej Orehek, Neža Pirnat, Helena Pograjc, Ambrož in Lucija Štih, Tadeja, Tajda in Tanja Zore, Jure Zupan in Špela Cerar. Srebrni znački sta prejeli Jelka Kokalj in Olga Pavlin. Kulturno društvo Domžale se je ob 10. rojstnem dnevu Otroške folklorne skupine posebej zahvalilo: Nevi Čokl, Klemenu in Janezu Dovču, Alenki Fortuna, Alenki Pakiž, Andreji Šuštaršič ter odličnima povezovalcema - Mari Vilar in Tinetu Jagodicu. To je bil pravi, ne le domžalski, temveč slovenski praznik folklore, ki obeta, da bodo folklorni plesi v naši občini našli stalno mesto na vseh kulturnih prireditvah in tega se veselimo, ko mladim plesalcem, voditeljici Boži Bauer ter vsem, ki ji pri tem delu pomagajo, iskreno čestitamo.
Vera Vojska
fry) n i 23.APRIL 20I0
objave
15
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 2/10) ter Pravilnika o dodeljevanju dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/10), objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2010
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA SREDSTEV
Predmet javnega razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale na podlagi naslednjih ukrepov:
A.	Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti v višini 60.000,00 €,
B.	Spodbujanje projektov inovacij v višini 30.000,00 €,
C.	Spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij v višini 10.000,00 €.
V proračunu Občine Domžale za leto 2010 so v okviru državnih pomoči, ki se bodo dodeljevale po pravilu »de minimis«, za navedene ukrepe zagotovljena sredstva na proračunski postavki 142104 - Nepovratne finančne spodbude.
2.	SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
Do sredstev na podlagi tega razpisa niso upravičena podjetja ki:
-	so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
-	so v težavah, ki dobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje,
-	so že za iste upravičene stroške pridobila sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov,
-	so iz sektorjev ribištva in ri-bogojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
-	delujejo v cestno-prometnem sektorju in zaprošajo za subvencioniranje stroškov nabave vozil za cestni prevoz.
Dodelitev sredstev ne sme biti neposredno povezana z izvoznimi dejavnostmi podjetja.
3.	UPRAVIČENCI
A.	Pri ukrepu Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti so upravičenci:
-	samostojni podjetniki, mikro in mala podjetja, ki na območju občine investirajo v opredmetena osnovna sredstva za ustanovitev novega obrata ali v opredmetena osnovna sredstva za razširitev oziroma razvoj obstoječega obrata v smislu bistvenih sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa obstoječega obrata.
B.	Pri ukrepu Spodbujanje projektov inovacij so upravičenci:
-	samostojni podjetniki, mikro in mala podjetja, ki imajo sedež na območju občine in razpolagajo z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj, ki obsega pripravo raziskovalnih projektov, potrebnih da se preverijo tehnične in druge lastnosti novih tehničnih rešitev predloga inovativnih rešitev;
-	fizične osebe s stalnim bivališčem na območju občine Domžale.
C.	Pri ukrepu Spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij so upravičenci:
-	samostojni podjetniki, mikro in mala podjetja, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine in se udeležijo določenega sejma ali razstave doma ali v tujini, kjer pro-movirajo tudi občino Domžale.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem javnem razpisu, imajo naslednji pomen:
-	»podjetje« je gospodarski subjekt, organiziran kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik;
-	»mikro podjetje« je podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 2 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive ne presega 2 milijonov evrov;
-	»malo podjetje« je podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in katerega letni prihodek ne presega 10 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive ne presega 10 milijonov evrov.
4.	UPRAVIČENI STROŠKI:
Davek na dodano vrednost se ne šteje med upravičene stroške
A.	Pri ukrepu Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti so upravičeni stroški:
-	nakup strojev in opreme, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ ali nakupa objekta,
-	nakup patentov, licenc, znanja in izkušenj - know how ali nepa-tentiranega tehničnega znanja ter programske opreme.
Za začetno investicijo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva za ustanovitev novega obrata na območju občine. Za investicijo v razširjanje dejavnosti se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva za razširitev oziroma razvoj obstoječega obrata v smislu bistvenih sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa obstoječega obrata v občini. Kot začetna investicija oziroma investicija v razširjanje dejavnosti in razvoj se ne šteje povečanje obstoječe proizvodnje izdelkov, ki jih upravičenec že proizvaja in povečanje obsega storitev, ki jih upravičenec že opravlja.
B.	Pri ukrepu Spodbujanje projektov inovacij so upravičeni stroški:
-	stroški za pridobitev patenta,
-	stroški za pridobitev patenta za krajšo dobo,
-	stroški za zaščito blagovne znamke,
-	materialni stroški za izdelavo prototipa.
C.	Pri ukrepu Spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij so upravičeni stroški:
-	stroški najema, postavitve in delovanja stojnice na določenem sejmu ali razstavi, doma ali v tujini.
5.	VIŠINA ODOBRENIH POMOČI:
Sredstva na podlagi tega razpisa se dodeljujejo kot državne pomoči po pravilu »de minimis« in v skladu z Uredbo Komisije ES št. 1998/2006, z dne 15. decembra 2006, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za pomoč de minimis. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku na podlagi pravila »de minimis« ne sme preseči 200.000,00 € v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnopro-metnem sektorju, znaša zgornja meja pomoči 100.000,00€).
Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, je odvisna od rezultatov ocenjevanja vseh prejetih popolnih vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih
sredstev, vendar lahko znaša na posameznega upravičenca na podlagi tega razpisa:
A.	pri ukrepu Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti:
•	največ 55% upravičenih stroškov, vendar ne več kot 20.000,00€.
B.	pri ukrepu Spodbujanje projektov inovacij:
•	največ 50% vrednosti upravičenih stroškov, vendar ne več kot 10.000,00€.
C.	pri ukrepu Spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij:
•	največ 50% upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.500,00€.
6. POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pomoč:
-	za »Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti« na obrazcih, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji št. 1A,
-	za »Spodbujanje projektov inovacij« na obrazcih, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji št. 1B,
-	za »Spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij« na obrazcih, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji št. 1C.
Razpisna dokumentacija se dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www. domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjene ustrezne razpisne dokumentacije potrebna tudi naslednja dokazila:
A.	pri ukrepu Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti:
1)	Dokazilo o obstoju podjetja
•	za gospodarske družbe: izpis sklepa o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc),
•	za samostojne podjetnike: izpis iz Poslovnega registra Slovenije
-	izdaja AJPES (pridobi občina iz uradnih evidenc),
2)	Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih
•	za gospodarske družbe: obrazec
BON 1,
•	za samostojne podjetnike: potrdilo DURS-a o plačanih davčnih obveznostih.
Dokazila pod 2) ne smejo biti starejša od 30 dni od dneva oddaje prijave.
3)	Dokazila o predvidenih stroških: ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo.
B.	pri ukrepu Spodbujanje projektov inovacij:
1)	Dokazilo o obstoju podjetja
•	za gospodarske družbe: izpis sklepa o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc),
•	za samostojne podjetnike: izpis iz Poslovnega registra Slovenije
-	izdaja AJPES (pridobi občina iz uradnih evidenc),
•	za fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine Domžale: fotokopija osebnega dokumenta.
2)	Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih
•	za gospodarske družbe: obrazec BON 1,
•	za samostojne podjetnike: potrdilo DURS-a o plačanih davčnih obveznostih.
Dokazila pod 2) ne smejo biti starejša od 30 dni od dneva oddaje prijave.
3)	Dokazila o predvidenih stroških: predračun ali predpogodba za upravičene stroške.
C.	pri ukrepu Spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij:
1)	Dokazilo o obstoju podjetja
•	za gospodarske družbe: izpis sklepa o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc),
•	za samostojne podjetnike: izpis iz Poslovnega registra Slovenije
-	izdaja AJPES (pridobi občina iz uradnih evidenc).
2)	Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih
•	za gospodarske družbe: obrazec
BON 1,
• za samostojne podjetnike: potrdilo DURS-a o plačanih davčnih obveznostih. Dokazila pod 2) ne smejo biti starejša od 30 dni od dneva oddaje prijave. 3) Dokazilo o načrtovani udeležbi na sejmu ali razstavi (predračun, pogodba ali ponudba).
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
7.	OBRAVNAVA VLOG
Vloge se obravnavajo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Če vloga ne bo popolna, bo prosilec pisno pozvan na dopolnitev vloge v roku 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. O dodelitvi sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pristojni oddelek pred odločitvijo o posamezni vlogi, le-to pošlje v pregled komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 21.05.2010 bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje do 20.07.2010, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje vloge.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o odobrenih sredstvih, občina sklene z upravičencem pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičenec bo moral do roka določenega v pogodbi, občini izstaviti zahtevek za sofinanciranje ter predložiti poročilo z dokazili o izvedenih aktivnostih oziroma projektu, za katerega so mu bila odobrena sredstva ter dokazila o namenski porabi sredstev. V nasprotnem primeru bo upravičenec izgubil pravico do odobrenih sredstev oziroma se mu nakaže samo sorazmerni del odobrenih sredstev za tiste aktivnosti oziroma projekte, za katere bo predložil ustrezna dokazila.
Razpisana sredstva, ki ostanejo iz razlogov iz prejšnjega odstavka te točke nerazdeljena, se lahko dodelijo prejemnikom sredstev, ki so v roku, določenem z javnim razpisom, v celoti realizirali projekte oziroma aktivnosti in predložili dokazila, vendar jim ni bila odobrena največja možna višina pomoči zaradi prenizke višine razpoložljivih sredstev. Predlog razdelitve teh sredstev po posameznih prejemnikih obravnava komisija, ki mnenje o predlogu posreduje pristojnemu oddelku. O razdelitvi ostanka sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek.
8.	ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG
Rok za dostavo vloge je 21.05.2010 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 30.10.2010. Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih obrazcih za posamezen razpisan ukrep in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Na kuverti mora biti označeno »Javni razpis za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale za leto 2010«.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99,124/00, 79/01, 30/02,109/08 in 49/09), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 2/10) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07), objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2010
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v občini Domžale za leto 2010 znaša 72.100,00 EUR. Posojila se plasirajo preko bančne organizacije s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil. Subvencionirane obresti, ki jih občina nakaže banki za upravičenca, predstavljajo državno pomoč.
2.	UPRAVIČENCI
Upravičenci so mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
3.	SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
-	kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev,
-	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah,
-	pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali,
-	pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev.
-	pomoč se ne odobri za naložbe, za katere je vlagatelj v tekočem letu prejel sredstva iz državnih ali mednarodnih virov,
-	pomoč se ne odobri za že izvedene naložbe.
4.	NAMEN POSOJILA:
Posojila se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo, in sicer za naslednje stroške:
-	stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala,
-	v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča ter stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa,
-	stroški za nakup nove kmetijske mehanizacije,
-	stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke),
-	stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme,
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči.
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.
5.	POSOJILNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA
-	doba vračanja posojila znaša do 8 let, obrestna mera: 3-mesečni EURIBOR + 0 %,
-	posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko in s katero tudi Občina Domžale sklene pogodbo o medsebojnem sodelovanju,
-	skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za posojilojemalce je 15.12.2010,
-	višina posojila se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva.
6.	BRUTO INTENZIVNOST POMOČI
do 100% realnih obresti za kredite.
7.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za posojilo na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Ob-
čine Domžale http://www.domzale. si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
-	posestni list za celotno posestvo (pridobi občina iz uradnih evidenc) ,
-	potrdilo o plačanih davčnih obveznostih (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	potrdilo o odmeri katastrskega dohodka (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	zemljiškoknjižni izpisek posestva (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	izpis prometa na TRR za zadnjih 12 mesecev (pridobi prosilec pri banki, kjer ima prosilec oprt račun),
-	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba),
-	ponudba oziroma predračun za nameravano naložbo,
-	v primeru naložb povezanih z graditvijo objektov: ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije-pridobi občina),
Posojilojemalec v soglasju z banko zavaruje redno odplačevanje posojil, obresti in drugih stroškov banki na naslednji način:
-	z zastavo nepremičnin in premičnin,
-	z zastavo depozita in vrednostnih papirjev,
-	s poroštvom,
-	z zavarovanjem pri zavarovalnici pod določenimi pogoji za zasebnike,
-	z drugimi zavarovanji, ki jih sprejme banka.
Dokumentacijo v zvezi z ureditvijo zavarovanja ureja vsak posamezni prosilec z banko.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge, v kolikor pa tega ne želi, mora izpolniti izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
8.	OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled strokovni Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Prosilcem bodo najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge izdani sklepi o odobreni višini posojila. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
9.	NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za predložitev vloge teče od 10. 05. 2010 do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 15.09.2010. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prejetih vlog. Prosilci oddajo vloge v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pa pošljejo s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Na kuverti mora biti označeno »Javni razpis-POSOJILA ZA KMETIJSTVO ". Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
16
društva
23.APRIL 20I0
S TRADICIONALNEGA POSVETA O TURISTIČNIH DRUŠTVIH VČERAJ, DANES, JUTRI ...
Dobre ideje so vedno dobrodošle!
Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale, je v začetku aprila pripravila tradicionalno srečanje vodstev turističnih in drugih društev, ki delujejo na področju turizma v naši občini. Srečanje je bilo priložnost za pogovor o že opravljenih aktivnostih, predvsem pa o skupnih nastopih v letu 2010. Na srečanju sta ob predstavnikih društev, županu Občine Domžale Toniju Dragarju, in članih Komisije za turizem sodelovali še Turistična zveza Slovenije in Andreja Čop iz Centra za razvoj Litija, ki je predstavljala projekt Srce Slovenije. V uvodni informaciji je po uvodnem pozdravu vseh prisotnih Igor Kuz-mič, predsednik Komisije za turizem, predstavil delovanje komisije v letu 2009, kjer je izpostavil zlasti izdajo različnih publikacij, med njimi zloženk o kolesarskih poteh, o zanimivostih in znamenitostih našega mesta ter zgodovine slamni-karstva in sodelovanje s turističnimi in drugimi društvi, ki so v letu 2009 nadaljevala s svojimi aktivnostmi, v katerih se še vedno kaže velik pomen prostovoljnega dela. Predstavil je kratke ocene skupnih akcij, kot je nastop na Hitovem sejmarjenju, cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok in na manjših rekreativno-športnih prireditvah. Posebej se je zaustavil pri uspešnem sodelovanju v okviru projekta Srce Slovenije, povezanosti z Regionalnim stičiščem nevladnih organizacij osrednjeslo-venske regije, pridobitvi novih usposobljenih lokalnih vodnikov ter na kratko predstavil tudi program dela Komisije za turizem za leto 2010. V njem bo komisija nadaljevala z izdajanjem različnih zloženk in turistič-no-informativnih gradiv ter bo pri nekaterih sodelovala tudi z drugimi občinami (Plečnikova dediščina). Načrtno bomo spodbujali vodenje po mestu Domžale ter občini, raz-
mišljamo o nadaljevanju zgodbe o slamnikih, pri čemer naj bi bila pozornost dana predvsem zgodbam posameznikov, povezanih s slamni-karstvom, ter izseljeništvu. Radi bi podrobneje predstavili odmev Francozov v naši zgodovini (velika bitka med Francozi in Avstrijci 1813 na domžalskem poti), ponatisnili naj bi zgibanko kolesarske poti v občini in okolici ter nadaljevali aktivnosti z drugimi občinami v naši upravni enoti za razširitev kolesarskih poti. V večji meri naj bi krepili sodelovanje z osnovnimi šolami, predvsem s turističnimi krožki, ter ob tem pritegovali mlade za članstvo v turističnih društvih. Izpostavil je pomen stalnega izobraževanja članov društev, krepitev prostovoljnega dela ter njegovega predstavljanja v javnosti. Več pozornosti naj bi namenjali tudi možnostim za pridobivanje (evropskih) sredstev za projekte s področja turizma, tako za projekte društev, predvsem pa občine. Ob koncu je povabil vse predstavnike društev, da tudi v letu 2010 sodelujejo s komisijo na vseh področjih. Sledila je daljša predstavitev dela Turistične zveze Slovenije, ki jo je posredovala glavna tajnica Karmen Burger. Posebno skrb je namenila sodelovanju in povezovanju društev ter poudarila pomen projektov, ki društva in organizacije povezujejo. Posebej je izpostavila prostovoljno delo ter predlagala vsem, da to področje dela bolje spremljajo ter javnost seznanjajo s številom ur opravljenega prostovoljnega dela, pa naj gre za čistilne akcije, organizacijo in izvedbo prireditev, srečanj ali drugih aktivnosti. Opozorila je na pomembnost sodelovanja z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, ki imajo sicer svoje projekte na področju turizma (Turizmu pomaga lastna glava, Za več turizma ... ), na potrebo po izobraževanju, predstavila kartico ugodnosti za člane
Materinski dan in TVD Partizan Domžale
Ob praznovanju materinskega dne smo na našo vadbeno urico povabili starše in skupaj smo se športno zabavali. Najprej smo se malo ogreli, hodili na hoduljah, preizku-
SKEKMBMt
turističnih društev ter predstavila kar nekaj možnosti in priložnosti za pridobitev dodatnih sredstev za posamezne projekte, tudi s strani Turistične zveze Slovenije. Andreja Čop s Centra za razvoj Litija je na kratko predstavila projekt Srce Slovenije ter posebej pohvalila Občino Domžale za prispevek na sejmu Turizem in prosti čas. Srčnost projekta Srce Slovenije naj bi prispevala k dvigu kakovosti življenja vseh prebivalcev območja, ki ga pokriva, ter vsem, ki bodo občine obiskovali. Posebej je predstavila nadgradnjo projekta Trkamo na vrata dediščine, v kateri sodeluje tudi Občina Domžale, in izrazila veselje, da se tudi naša občina pridružuje razvojnemu partnerstvu. Prisotne je seznanila z nekaterimi projekti na tem področju ter jih povabila, da sodelujejo in si tudi na tak način olajšajo delo na posameznih področjih (izobraževa-
nje, soorganizacija prireditev, sodelovanje v projektu Z njive na mizo, predstavitev na Cvetlični razstavi Arboretum Volčji Potok, na sejmu v Gornji Radgoni in na Pogačarjevem trgu). Še posebej je opozorila na pomembnost sodelovanja z Regionalnim stičiščem nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije ter na festival nevladnih organizacij, ki bo 7. in 8. maja v Geometričnem središču -Srcu Slovenije na Slivni. Župan Toni Dragar je pohvalil delo tako komisije kot posameznih turističnih ter drugih društev ter napovedal, da bo občina tudi v prihodnje sofinancirala njihove dejavnosti, saj se zaveda pomena turizma za prihodnost. Tudi v okviru občine bomo, tako kot doslej, iskali možnosti za pridobitev evropskih in drugih sredstev za projekte s tega področja. Prisotne je obvestil, da bo na eni od prihodnjih sej Občinski svet Občine
Domžale celovito obravnaval področje turizma ter sprejel sklepe, ki naj bi krepili to vejo gospodarstva v naši občini. Povabil je vse, da sodelujejo pri čistilni akciji 17. aprila 2010 ter se ob koncu vsem, ki kakorkoli pomagajo na področju turizma v Občini Domžale, zahvalil. Predstavniki vodstev turističnih in drugih društev so na kratko predstavili svoje delo v letu 2009, opozorili na najpomembnejše aktivnosti v tem letu, v katerem je nekaj društev, med njimi Ihan, Rova, Konfin in Turnše-Češenik, uredilo svojo spletno stran ter predstavili najpomembnejše projekte v letu 2010. Povedali so, da področje turizma povezujejo s kulturo ter športom in rekreacijo, da pogrešajo občinsko zvezo turističnih društev, ki bi zagotovila večjo povezanost ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh društev - morda tudi
organizacija^ skupnih turističnih prireditev. Želeli bi tudi čimprejšnjo ustanovitev Turistično-infor-mativnega centra Domžale, ki bi pokril celotno območje občine ter zagotovil tudi konkretno sodelovanje med ponudniki turističnih storitev, športom in kulturo, občino in turističnimi društvi. Ob koncu tradicionalnega srečanja je bilo dogovorjeno, da bo predsednik Komisije za turizem, Igor Kuzmič, usklajeval aktivnosti med turističnimi društvi in Turistično zvezo Slovenije. Posebej je predsednik Komisije za turizem opozoril društva, da pravočasno oddajo vloge za JAVNO POVABILO za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma za leto 2010. Povabil jih je, da posredujejo podatke o številu prostovoljnih ur - ne le očiščevalne akcije 17. aprila, temveč o vseh opravljenih aktivnostih. Glede na razpravo pa je bilo ob koncu posebej poudarjeno, da društva lahko, če jo potrebujejo, poiščejo pomoč tako pri občinski Komisiji za turizem, kot pri Turistični zvezi Slovenije in Regionalnem stičišču nevladnih organizacij osrednjeslovenske regije. Ob koncu je Igor Kuzmič čestital novemu predsedniku Turistično-kulturnega društva Rova Robertu Pavliču, ter se dosedanjemu - Marjanu Kovaču zahvalil za sodelovanje. Novo vodstvo je dobilo tudi Društvo narodnih noš Domžale, ki ga je doslej uspešno vodila Olga Pavlin. Sedanja predsednica društva je Marta Flis. Obema novima predsednikoma veliko uspeha.
Vera
Delavnica butaric na Homcu
V soboto pred cvetno nedeljo smo se s skupino otrok iz homške župnije na pobudo gospoda Francija Mestka zbrali v Nožicah pod njegovim to-plarjem. Vsak je s seboj prinesel nekaj leskovih in vrbovih šib, zelenje najrazličnejših vrst, nekateri pa tudi sadje za okras.
Ker večina od nas butaric ni še nikoli delala, smo se delavnice udeležili z velikimi pričakovanji in navdušenjem nad pridobivanjem novih izkušenj. Ko smo v zadnjih trenutkih pred začetkom dela še hodili po gozdnatem homškem pobočju in na deblih visokih dreves našli bršljan z najlepšimi jagodami ter se izmenjaje vzpenjali po lestvi proti njemu, se je nebo pooblačilo in veter je naznanjal slabo
vreme. Vseeno smo se odločili, da nas ne more pregnati nič razen nevihte in bliskov, in se pogumno lotili dela. Gospod Mestek nam je najprej razložil in nazorno pokazal postopek izdelave butaric. Vsak od nas se je sam odločil, kako veliko butaro si bo naredil in izbral temu primerne šibe. Ko smo jih s pomočjo g. Francija zvezali, smo jih od vrha navzdol s pomočjo žice začeli oblačiti v zelenje bršljana, oljke, pušpana, zimzelena, brina, ciprese in praznično obarvane rese. Nekateri so svoje butarice olepšali tudi s cvetočimi mačicami ali s pomarančami. Po treh urah dela v prijetnem vzdušju smo bili res nekoliko utrujeni, na dlaneh in prstih smo še čutili sledove iglic, vejic in žice,
vendar smo ob pogledu na lepo in z občutkom izdelane butarice ter tople sončne žarke, ki so pregnali preteče
neurje, v sebi čutili veliko veselje, ponos in zadovoljstvo.
Andreja Šuštar
sili fitnes noviteto Flowin, tekmovali v štafetni igri ter z zavezanimi očmi skakali čez vrv. Skratka imeli smo se lepo in drugo leto bo spet tako!
Delovni čas od 7. do 22. ure | GSM: 031464 706 | Tel: 564 20 50 www.slagcicarDa-oger.si I info@slascicania-oger.si
Mamici moji v Žejah
»... Sram ga je bilo zelenorožastega kmetiškega krila, visokih škornjev, rdeče jope in rute in dežnika in velike cule; v tej veliki culi so bile njegove nove srajce, ki jih je šivala mati ponoči, in so kapale njene solze nanje..«.
Tako je napisal Ivan Cankar v črtici Mater je zatajil in prav njegove besede so bile rdeča nit programa ob prireditvi »MAMICI MOJI«, ki je bila v soboto, 27. marca 2010 v dvorani gasilskega doma v Žejah. Svoje talente so pokazali otroci, najstniki in tudi naši najmlajši. Prisluhnili smo Petri Cerar na flavti, na klavir je zaigral Žiga Pele, Ema Smolnikar in Luka Zore pa sta zaigrala na harmoniko. Zapela nam je Katja Novak in pevska skupina s Sv. Trojice. Program sta popestrila plesalca Gašper Rode in Nejc Pušnik, ter igralci Gregor in Gašper Milano-vič, Klemen in Filip Kreft in Domen Pele.
Gost Tadej iz Ljubljane je za zaključek pripravil točko posebej za vsa dekleta.
Z odlomki iz Cankarjeve črtice smo želeli prikazati, kako pomembno vlogo ima mama v življenju, kaj vse naredi za svoje otroke in tega ne znamo ceniti. Cankar opisuje, kako je mati prinesla sinu Jožetu obleko in denar v šolo, a on se je sramuje, ker je bila revno oblečena v gumijastih škornjih, z ruto na glavi sredi mesta, zato zbeži pred njo v svojo podnajemniško sobo. Ona vsa zaskrbljena pride za njim, ko ugotovi, da je z njim vse v redu je potolažena. Jožetu je zelo žal, da je zatajil lastno mater
Skoraj vsi nastopajoči
in zato v sebi nosi greh in neizmerno bolečino.
Mama! Prva beseda, ki jo izrečemo še kot čisto majhni otroci in nas ves čas spremlja. Mama - nekoč, mama - danes, včeraj - jutri. Je kakšna razlika? V bistvu nobena. Vloga mame ostaja ista ne glede na čas, ki ga živimo. Vendar na koncu je mama vedno tista, na katero se lahko zanesemo, tista, ki nam bo vedno stala ob strani, nas poslušala in nas tudi razumela. Doba računalništva, nam je programirala vse,. tudi življenje, mame pa ne more programirati. Člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica smo s prireditvijo, ki je bila namenjena predvsem našim mamicam tako polepšali dan še marsikomu drugemu. Čisto na koncu prireditve, med pesmijo sta Rajko Kreft in Marko Bratovž vsem ženskam med občinstvom razdelila rdeče vrtnice.
Marija Ravnikar
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8 - 12 in 16-18 sobota: 9-12
Greste z nami na spominsko slovesnost v Mauthausen?
Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale obvešča, da je na avtobusu, ki bo odpeljal na slovesnost ob 65. letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen, v nedeljo, 9. maja 2010, ob 3.30, z Avtobusne postaje Domžale, še nekaj prostih mest. Pokličite na tel.: 070/706-346 ali 041/634-505. Hkrati pa vabimo vse naše člane in članice, da se udeležijo osrednje občinske slovesnosti ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, ki bo 27. aprila, ob 15. uri, v Domu krajanov Žeje.
Vabimo pa vas tudi na osrednjo slovensko slovesnost ob 65-letni-ci zmage nad nacifašizmom, ki bo 8. maja dopoldne, v Ljubljani.
Prijetno praznovanje prvega maja.
D. I.
9MJJ
23.APRIL 20I0
društva
17
21. MAREC - MEDNARODNI DAN DOWNOVEGA SINDROMA
Uspela prireditev
Od leta 2006 21. marca obeležujemo mednarodni dan Downovega sindroma. Ta dan je bil izbran simbolno, saj je za Downov sindrom, ki je prirojena kromosomska napaka, značilna trisomija 21. kromosoma. Downov sindrom je leta 1866 prvi podrobno opisal angleški zdravnik John Langdon Down, po katerem se tudi imenuje. Z Downovim sindromom se naključno rodi eden od okoli 660 novorojenčkov, ne glede na to, v kateri deželi je rojen in katerega spola je. O osebah z Downovim sindromom še ne vemo veliko, zato je toliko bolj pomembno, da jih opa-
zujemo, spremljamo skozi njihovo življenje in jim tako omogočamo in zagotavljamo kvalitetno življenje tudi v obdobju odraslosti in staranja. 22. marca smo v VDC INCE obeležili Dan Downovega sindroma z organizacijo samostojne slikarske razstave Ludvika Kropivška. Ludvik Kropivšek je otroštvo preživljal v Imenjah pri Moravčah in Črni na Koroškem. V INCE Mengeš se je vključil leta 1990. Z odprtjem enote INCE ZU je bil vključen vanjo na podlagi njegovega interesa za ustvarjanje. Od takrat večinoma riše z akrilnimi barvami, svoje delo, ki ga
zelo rad opravlja, pa si popestri tudi z drugimi slikarskimi tehnikami, ki so predstavljene na razstavi. Ta samostojna razstava je bila njegova velika želja in nanjo se je pripravljal dlje časa. Ludvik je ustvarjalen tudi na drugih področjih. Zelo ga veseli igranje na glasbene instrumente, kar je pokazal na otvoritvi razstave. Je navdušen plesalec in se lahko pohvali s tem, da je plesal s samo gospo Štefko Kučan. Neznano mu ni niti igralsko področje, njegov najbolj pomemben nastop je bil na prireditvi ob 30-letnici VDC INCE. Za uspešno prireditev se zahvaljujemo vsem sodelavcem in direktorici VDC INCE, vsem nastopajočim, umetnostni zgodovinarki Smiljani Mayer Škofic za pripravo umetnostne kritike Ludvikovih del in Vrtnemu centru Gašperlin iz Most pri Komendi za okrasitev prostorov. Ne nazadnje pripada zahvala tudi Ludviku Kropivšku, ki nas je s prikazi živali, dreves, ptic in sonca kot njegovimi najljubšimi temami, ki jih želi kot upodobitve zajeti v svoji dinamičnosti, s svojo življenjsko energijo in ustvarjalnim nemirom popeljal v svoj lasten notranji svet simbolnih podob, kot pravi umetnostna kritičarka. Vljudno vas vabimo na ogled razstave, ki bo možen do 16. aprila 2010. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, od 7. do 15. ure, v enoti INCE ZU, v Mostah pri Komendi 88c. Razstava je prodajna. V primeru obiska večje skupine nas o tem predhodno obvestite.
Teja Bandel Foto: Jernej Tome
15 LET DELOVANJA ZDRUZENJA SLOVENSKIH POKLICNIH GASILCEV
Plaketa Centru požarne varnosti Domžale
V torek, 13. aprila, je v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekala slovesnost ob 15. obletnici delovanja Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Slovesnosti so se udeležili poklicni gasilci iz vse Slovenije, med njimi tudi iz Centra požarne varnosti Domžale, ter veliko drugih visokih gostov. Po uvodnem nagovoru Janija Pod-repška, predsednika Združenja, je prisotne pozdravil mag. Boris Ba-lant, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje. Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo. Pohvalila je delo Združenja in v svojem nagovoru dala poklicnim in prostovoljnim gasilcem veliko spodbudo za nadaljnje delo. Ob tej priložnosti je Združenje slovenskih poklicnih gasilcev podelilo tudi plakete Združenja in medalje za hrabro dejanje. Plaketo je prejel tudi Center požarne varnosti Domžale, medaljo za hrabro dejanje pa Milan Petrca iz Centra požarne varnosti Domžale.
Jona besni prerok
Dekanijski odbor za mladino iz Domžal, v katerega so vključeni predstavniki posameznih župnij domžalske dekanije, je v soboto, 20. marca, mladim in malce manj mladim v dvorani kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici pripravil monodramo Gregorja Čušina, Jona besni prerok. Tako smo v polni dvorani spoznavali najprej zgodbo o Jonu iz Svetega pisma, potem pa isto zgodbo, prirejeno v duhu novega časa. Poleg obilice
smeha smo doživeli tudi predavanje iz slovenskega jezika o izvenzakonski skupnosti in še marsikaj poučnega. Mogoče se komu dela Gregorja Ču-šina ne zdijo ravno primerna, vendar, če bi v roke večkrat vzeli Sveto pismo, ga dobro prebrali in dojeli, bi ugotovili, da vse, kar izreče, ni brez podlage, le mi na tej strani včasih malce površno prisluhnemo njegovi besedi, tako kakor pri sveti maši nagovoru. Tudi tokrat smo z veseljem prisluhnili besedam, ki jih je med nas ponesel Gregor in upajmo, da bo z novim odlomkom Svetega pisma prišel kaj kmalu ponovno med nas, da bolje spoznamo Sveto pismo in realnost današnjega časa.
djd
POGOVOR Z MARIJO MAJHENIC, PREDSEDNICO ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE
Organizacija borcev
ostaja zvesta partizanskim
vrednotam
Vrhunec svečane prireditve je bila podelitev prvih devet avtomatskih defibrilatorjev iz velike humanitarne akcije Združenja Avtomatski de-fibrilatorji rešujejo življenja. Enotam, ki jih potrebujejo za reševanje človekovih življenj, jih je podelila ministrica za obrambo. Centru požarne varnosti Domžale in Milanu Petrcu za prejeta priznanja iskreno čestitamo!
Vera
Po opravljenih občnih zborih v krajevnih organizacijah ZB za vrednote narodnoosvobodilnega boja v Občini Domžale je vsebinska razprava nakazala vrsto predlogov in pobud, ki so bili obravnavani in sprejeti na redni skupščini ZB za vrednote NOB Občine Domžale. ZB že dve leti uspešno vodi Marija Majhenič, v veliko pomoč pa ji je podpredsednik Peter Jerman ter občinski odbor, ki ga sestavljajo predsedniki krajevnih organizacij. Poprosila sem jo, da na kratko predstavi delo v letu 2009, predvsem pa sva se v pogovoru osredotočili na jubilejno leto 2010, v katerem praznujemo 65-letnico zmage nad nacifašizmom. Začeli sva z organizacijo delovanja društva.
V združenju borcev za vrednote NOB Občine Domžale sodeluje tako organizacijsko kot vsebinsko devet krajevnih organizacij, in sicer: KO Krtina, KO Radomlje, KO Jarše-Rodica, KO Vencelj Perko, KO Ihan, KO Slavko Šlander, KO Vir, KO Simon Jenka in KO Dragomelj-Pšata, ki deluje kot široka civilno-družbena organizacija.
Zakaj ljudje vstopajo v organizacijo za vrednote NOB Domžale?
Vesela in zadovoljna sem, ker v našo organizacijo vstopajo novi člani, tudi mladi. Če bi jih vprašali, bi povedali, da predvsem zaradi pozitivnih vrednot, katerih nosilci so bili partizani v drugi svetovni vojni. Največkrat govorijo o pogumu, hrabrosti, tovarištvu, prijateljstvu in sodelovanju, vse to pa, to že lahko rečem, odlikuje tudi vse naše organizacije.
Na skupščini ste govorili tudi o gospodarski in politični situaciji.
Res je in to predvsem, ker nam ni vseeno, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji in smo tudi borci zaskrbljeni nad nekaterimi negativnimi pojavi. Res je, da je gospodarska situacija v Sloveniji v letu 2009 miniaturna slika globalne svetovne gospodarsko situacije, ko se je zmanjševalo število zaposlenih, bili so stečaji, podjetja niso imela možnosti izvoza, z vsemi temi pro-
blemi pa je raslo tudi nezadovoljstvo ljudi, med katerimi so mnogi na robu preživetja. Še vedno nismo presegli delitev, imamo težave pri delu parlamenta, naša organizacija pa je bila vseskozi na »udaru«, kajti desničarska politika je na vse načine poizkušala zmanjšati vrednote in prispevek NOB. Združenje borcev za vrednote NOB Domžale ni stalo ob strani, ampak se je dejavno vključevalo v razpravo - s članki in izjavo o vrednotah NOB ter izražalo vso podporo izjavam našega predsednika tov. Janeza Stanovnika.
Ena izmed pomembnejših nalog vaše organizacije je organizacija in udeležba na spominskih prireditvah.
Vesela sem, da lahko ugotovim, da je na spominskih prireditvah vedno več obiskovalcev, tudi mladih, ki se na tak način seznanjajo z zgodovino in vrednotami NOB. Na območju občine je bilo v letu 2009 13 spominskih slovesnosti, ki so bile zelo dobro obiskane, kvalitetno pripravljene, posebej pa hvala praporščakom. Udeležili smo se tudi vrste spominskih slovesnosti v sosednjih občinah, ne manjkamo na državnih prireditvah, poklonili pa smo se tudi žrtvam v koncentracijskem taborišču Mauthausen.
Zelo prisotna je tudi skrb za spomenike, spominska znamenja in vzdrževanje okolice.
Na tem področju za usklajen pristop dobro sodelujemo z Občino Domžale, ki je pripravila elaborat o kulturni dediščini, še posebej dediščini iz obdobja NOB. Naša organizacija je pripravila predlog obnovitev spomenikov za leto 2010, in sicer: v centru Domžal (pri Gabriču), pri Pošti in spomenika v Jaršah (pri bivši tovarni Induplati). Naša glavna naloga, skupaj z občino, pa je ureditev lastnine zemljišč, na katerih so spomeniki in spominska znamenja ter njihovo redno vzdrževanje in vzdrževanje okolice. Ob tej priliki bi zlasti pohvalila prizadevnost članic in članov krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina, ki so za obnovo spomenikov prve in
KRAJEVNA ORGANIZACIJE ZA OHRANJANJE VREDNOT NOB IHAN
Občni zbor
Krajevna organizacija ZB Ihan je kot del Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale pred kratkim pripravila občni zbor, ki se ga je udeležila več kot polovica članov in članic. Predsednica organizacije Marija Majhenič je po pozdravu seznanila prisotne o sprejemu 14 novih članov v letu 2009, nato pa je na kratko seznanila prisotne o aktivnostih v letu 2009, zbrani pa so se z minuto molka spomnili tudi štirih umrlih članov. Predsednica se je zahvalila vsem članom organizacije, posebej še odboru za njihovo delo, trud in vložen čas pri urejanju in čiščenju spomenikov NOB in okolice ter za organi-
zacj proslav, predvsem na Oklem. Njihovo prostovoljno delo je bilo poplačano predvsem z množično udeležbo na proslavi, saj je vsako leto več prisotnih, med njimi tudi mnogo mladih. Obenem se je zahvalila za pomoč, sodelovanje in korekten odnos do organizacije predsedniku KS Ihan Boštjanu Urbaniji in tajnici Heleni Rode, pa tudi županu Občine Domžale Toniju Dragarju. Posebno priznanje za požrtvovalno delo je izrekla Francki Svetlin, Marjanu Markiču, Sreču Kržanu, Janezu Maj-heniču, Stanetu Nahtigalu in Nacetu Hribarju, prisrčno pa se je zahvalila še tovarišici Ani Lenič za povezova-
nje in pripravo programa na proslavi na Oklem in Osnovni šoli Ihan za sodelovanje.
Glavna dejavnost organizacije je ohranjanje in širjenje spomina, tradicij in vrednot protifašističnega boja v letih 1941 do 1945, uspešnost te aktivnosti se dokazuje s številom novih članov v organizaciji. V tej smeri bo organizacijo vodil tudi sprejeti program za leto 2010, v katerem je predsednica posebej povabila na vseslovensko proslavo ob obletnici zmage nad nacifašizmom v soboto, 8. maja 2010, v Ljubljani.
Mojca
druge svetovne vojne prispevali prostovoljne prispevke. Še kaj pomembnega iz leta 2009?
Vesela sem, da so aktivne prav vse krajevne organizacije, da imamo med nami veliko članov, ki so za svoje delo prejeli priznanja, med njimi tov. Vinko Pecelj, ki je dobil srebrno plaketo ZZB Slovenije. Prav vsaka krajevna organizacija je v svoj program vključevala tudi konkretne akcije, pripravo in obisk spominskih proslav ko-memoracij, vzdrževanje in čiščenje okolice, organizacijo pridobivanje sredstev za vzdrževanje spomenikov ali za nakup prapora. V sodelovanju z ZZB smo zaključili projekt vzpostavitve informacijske mreže, krepimo elektronsko poslovanje s krajevnimi organizacijami, podpisali smo listino sodelovanja o dobri nameri z Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever in Zvezo časnikov, redno sodelujemo pri dogodkih skupnega interesa, uspešno smo se z vrsto prispevkov vključili v medijski prostor, posebej z objavami v Slamniku, Svobodni misli in drugod, veliko objavljamo tudi na skupni internetni strani, okrepili pa smo tudi delo Pokrajinskega sveta ZB osrednje slovenske pokrajine, ki se je pokazal kot zelo dobra oblika za skupno in usklajeno delo.
Greva v leto 2010. Kaj pomembnega načrtujete?
Nadaljevanje včlanjevanja novih članov, ki se zavzemajo za ohranjanje vrednot in idealov NOB, vzdrževanje kulturne dediščine iz tega obdobja, ohranitev spoštljivega spomina in domoljubja. Pritegniti k sodelovanju čim več mladih z vabljenjem na spominska srečanja, pohode in druge športno-kulturne prireditve ... Naša prioriteta ostajajo tradicionalne spominske prireditve, med katerimi je tudi vsakoletna osrednja slovesnost ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju. Za vse nas je to praznik svobode in spoštljiv spomin na vse, ki so imeli hrabrost upreti se. Osvoboditeljem gresta največja čast in slava. Načrtujemo obiske koncentracijskih taborišč (Auschwitz, Mauthausen, Rab). Posebej bi rada opozorila na prireditev ob 65. obletnici zmage nad nacifašizmom v 2. svetovni vojni, ko je slovenski narod po dolgem, težkem boju z velikimi žrtvami zmagal in pridobil visoko priznanje v demokratičnem svetu.
Velike načrte imate tudi za področje skrbi za spomenike in spominska znamenja NOB.
Vseh v letu 2010 ne bo mogoče uresničiti, želeli pa bi, da bi bil sprejet občinski odlok o varovanju kulturne dediščine iz obdobja NOB, načrtujemo vsaj nekaj odkupov zemljišč, kjer stojijo spomeniki ter njihov vpis v zemljiško knjigo. Veseli me, da je na predlog župana Občinski svet Občine Domžale vzdrževanju spomenikov in okolice namenil precej več sredstev kot v prejšnjih letih.
Še vedno niso uresničene vse pravice žrtev vojnega nasilja?
Ne zahtevamo novih pravic, želimo pa uresničitev sprejetih in na tem področju pomagamo članom. Posebej pa se bomo potrudili za pomoč socialno ogroženim in ostarelim ter bolnim borcem, pozabili ne bomo tudi na slovo od umrlih borcev, ki jih morata na poslednji poti spremljati govor o »prehojeni življenjski poti« in prapor, prizadevali si bomo za pridobitev do-nacij, sodelovali z drugimi veteranskimi organizacijami, načrtujemo pa tudi nakup oblek za naše praporščake in posodobitev našega poslovanja.
Morda za konec še enkrat povabilo ob osrednji slovenski prireditvi ob 65-letnici zmage nad nacifašiz-mom.
Osrednja slovesnost bo 8. maja 2010, ob 12. uri, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Vabimo vse naše člane in simpatizerje, praporščake in druge, ki se zavedajo pomena sodelovanja naših partizanov na zavezniški strani in pomena zmage nad naci-fašizmom v drugi svetovni vojni, da se nam pridružijo ter se ob bogatem kulturnem programu spomnijo enih izmed najpomembnejših dni slovenske zgodovine. Poskrbeli bomo tudi za organiziran prevoz. Hkrati vsem skupaj čestitam ob dnevu upora proti okupatorju ter vas vabim na osrednjo občinsko slovesnost, v torek, 27. aprila, ob 15. uri, v Dom krajanov v Zejah. Dobrodošli!
Hvala.
Vera Vojska
18
mladi
Ogled gledališke predstave Nekoč je bila v našem vrtcu
V sredo, 23. marca 2010, je naš vrtec obiskalo Lutkovno gledališče Tri. Za Oblačke in Sončke je pripravilo gledališko predstavo Nekoč je bila, avtorja Stefana Gemmela. Skozi lutke je bila otrokom pričarana celotna zgodba na zanimiv, zabaven in duhovit način. Predstava je trajala 30 minut. Otroci, ki so
GLASBENA SOLA DOMŽALE

Oddelek:	Inštrument/petje:	Priporočena		Sprejemni preizkusi:
		starost:		
	Klavir	7	- 9 let	petek, 21. maj 2010
	Harmonika	7	- 9 let	ob 16. uri
	Violina	7	- 9 let	
	Violončelo	7	- 9 let	ali
le al	Kitara	8 -	10 let	
ž a	Flavta	10 -	12 let	sobota, 22. maj 2010
o	Klarinet	10 -	12 let	ob 9. uri
D	Druga trobila	10 -	18 let	
	Tolkala	9 -	18 let	v Glasbeni šoli
	Petje	dekleta 17 - 24		Domžale,
			let	Ljubljanska c. 61,
		fantje 18 -	24 let	Domžale
	Klavir	7	- 9 let	sobota, 22. maj 2010
	Harmonika	7	- 9 let	ob 9. uri
š	Violina	7	- 9 let	
e g	Kitara	8 -	10 let	v Glasbeni šoli
e	Flavta	10 -	12 let	Mengeš
M	Klarinet	10 -	12 let	Trdinov trg 8,
	Pozavna	11 -	18 let	Mengeš
	Druga trobila	10 -	18 let	
	Tolkala	9 -	18 let	
ici	Klavir	7	- 9 let	sobota, 22. maj 2010
vi o	Flavta	10 -	12 let	ob 9. uri
	Klarinet	10 -	12 let	v OŠ Janko Kersnik
BL	Trobenta	9 -	11 let	na Brdu pri
pr	Rog	9 -	11 let	Lukovici
	Tuba	11 -	18 let	
e č	Klavir	7	- 9 let	sobota, 22. maj 2010
sš or	Flavta	10 -	12 let	ob 9. uri
M	Tobenta	9 -	11 let	v OŠ Jurija Vege
				Moravče
Oddelek:	Naziv skupine:	Leto rojstva:	Opombe:
	Predšolska glasbe-	2005	Predšolski otroci
E	na vzgoja (PGV)		ne opravljajo spre-
L A			jemnega preizkusa.
>N S	Glasbena priprav-	2004	Vpis: od 21. do 23. junija
O	nica (GLP)		2010
D			od 8. - 14. ure v Glasbeni
			šoli Domžale Ljubljan-
			ska c. 61, Domžale.
MENGEŠ	Predšolska glasbena vzgoja (PGV) Glasbena pripravnica (GLP) Pouk skupin bo organiziran, če bo vsaj 14 prijav, sicer bo pouk samo v Domžalah.	2005 2004	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis: od 21. do 23. junija 2010 od 8. - 14. ure v Glasbeni šoli Domžale Ljubljanska c. 61, Domžale.
Otroci iz vrtca Kekec na izletu
Ta mesec smo se z najstarejšo skupino otrok iz vrtca Kekec odpravili na izlet v Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na Ptujskem gradu.
V gradu nas je pričakala pedagoginja Renata, ki nam je v igralnici, posebej prirejeni in namenjeni obisku predšolskih otrok in šolarjev, predstavila, kdo je včasih živel na gradu. S pomočjo lutk nam je pripovedovala pravljico Kraljična na zrnu graha. Po koncu zgodbe smo se odpravili na ogled muzejske zbirke in medtem poskušali poiskati, če se še kje v gradu skriva zrno graha. Otroci so na zanimiv, njim prilagojen program, spoznali prostore in predmete, ki so jih nekoč uporabljali ljudje pri vsakodnevnem življenju. Poleg tega smo si ogledali še stalno
zbirko pustnih mask, ki tudi gostuje v gradu. En izmed otrok je lahko preizkusil kurentov kostum in ugotovil, da vsa oprema le ni tako lahka. Ob zaključku smo se zopet zbrali v igralnici, kjer so otroci risali, barvali in se igrali.
Lepo in toplo vreme je le še polepšalo dan, ki je bil za otroke zelo zanimiv, prijeten, predvsem pa drugačen. Kljub temu, da je tako dolga vožnja z avtobusom za šestletnike kar naporna, pa nam ni pokvarila vtisov in novih doživetij, ki se jih bomo še dolgo spominjali. Predvsem pa si bomo znali lažje predstavljati, kakšno je bilo nekoč življenje na gradu.
Miranda Krištof Vrtec Domžale, enota Kekec
stari med enim in tretjim letom, so predstavo doživeli zelo pozitivno. Ob predstavi so se smejali, vzklikali in pozorno gledali in poslušali. Ob koncu predstave je bilo iz otroškega občinstva slišati vzklike: »Še enkrat!«
Veselimo se novih predstav, ki nas še čakajo!
OBISK MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA
Knjižnica Prežihov Voranc
Zato smo v petek, 2. aprila (na rojstni dan pravljičarja Andersena in na mednarodni dan knjig za otroke), z učenkami OŠ Dob, ki so poleg bralne značke opravljale še dodatno bralno značko, in z učenkami, ki pridno pomagajo v knjižnici, obiskale
Glasbena šola Domžale objavlja na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur. l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001) naslednji
RAZPIS
za vpis novih učencev v šolsko leto: 2010/11
Danski pravljičar Hans Christian Andersen je s svojim tenkočutnim pogledom na svet zaznamoval marsikatero srce. Kaj je zaznamovalo njegovo, se nam razkriva v njegovi avto-biografiji. Pravljica mojega življenja je portret posebneža iz revnega okolja, ki se s štirinajstimi odpravi v svet. Andersen se nam v njej razkriva kot senzibilna, preudarna, a hkrati neustrašna in vizionarska oseba. Knjiga hkrati nudi edinstven vpogled v čas njegovega življenja, družbene okoliščine in osebne dileme, ki so botrovale nastanku številnih od najlepših pravljic vseh časov. Je izpoved genija, ki je zvesto sledil svojemu poslanstvu. Je pravljica s srečnim koncem.
Mestno knjižnico Ljubljana, knjižnico Prežihov Voranc. Tam sem delo bibliotekarke opravljala kar 12 let, zato se mi je zdelo, da bi naše učenke zanimalo, kje je njihova nova knjižničarka delala, preden je prišla v OŠ Dob. Smiselno se mi je tudi zdelo, da poleg splošne knjižnice v Domžalah spoznajo še kakšno drugo splošno knjižnico v Ljubljani. Pa še prednost »domačega« terena sem imela, saj sem naše učenke brez težav popeljala po knjižnici in tudi v interne prostore, kjer knjige knjižničarji zavijajo, tiskajo kode, žigosajo ..., pripravljajo za izposojo. Pozdravila nas je tudi vodja mladinskega oddelka, Bernarda Ščetinec, in nam poklonila simbolična darilca.
Zame je bil to lep način druženja učencev z učiteljem oziroma knjižničarjem. Sproščen in pomirjujoč. Napoved za lep vikend.
Knjižničarka Maja Jerič OŠ Dob
OS ROJE SE PREDSTAVI
Gledališka skupina
Simpatična glasbena pravljica Tinko Polovinko, avtorja Janeza Bitenca, opisuje fanta, ki ničesar ne naredi do konca: umije si le pol obraza, počeše se le na pol, obleče le en rokav in eno hlačnico ...
Učence 5. razreda, učenko iz 6. in učenca iz 9. razreda je zgodba takoj osvojila, ker je vsak izmed njih včasih polovinko! Z veseljem so se lotili napornega vsakodnevnega treniranja, da so igrico nič kaj polovičarsko predstavili na 1. republiškem srečanju gledaliških skupin OŠPP v Kulturnem domu Mlinše pri Zagorju ob Savi.
Ko smo v sredo, 24. marca 2010, prispeli v kulturni dom, so učenci nestrpno pričakovali svoj nastop. Občutiti je bilo precej strahu in pozitivne treme. Nihče od otrok namreč še ni nastopal na pravem gledališkem odru. Napetost pred začetkom je s svojo simpatičnostjo in pripravljenostjo pomagati omilil tudi tonski mojster. Celotno igrico Tinko Polovinko so učenci odigrali brez napak. Zelo naju je razveselila odgovornost otrok, ki so želeli dati vse od sebe. Ko se je spustila težka modra zavesa, smo srečni ugotovili, da smo uspeli!
Praznovali smo 30. rojstni dan šole
O REZULTATIH SPREJEMNIH PREIZKUSOV (IN SPREJETI O VPISU), BOSTE OBVEŠČENI PO POŠTI, NAJPOZNEJE DO ČETRTKA, 17. JUNIJA 2010.
Dodatna pojasnila o rezultatih sprejemnih preizkusov bodo možna izključno v petek, 18. junija 2010 ter v ponedeljek, 21. junija 2010 med 8. in 12. uro na tel.: (01) 724-14-19 oz. v navedenem času - osebno, pri ravnatelju šole.
PREDŠOLSKI POUK:
Letošnji dan odprtih vrat OŠ Venclja Perka je bil namenjen njenemu 30. rojstnemu dnevu. Pred letom 1980 so učenci hodili v staro šolo. Izgradnja nove šole je pomenila za nekdanje čase velik dogodek. Zgrajena je bila največja, najprostornejša in najsodobnejša šola daleč naokoli. Na šoli so se v soboto, 10. aprila 2010, po oddelkih vrstile različne prireditve, nastopi, razstave in delavnice. Udeležili so se jih učenci, starši, stari starši in drugi.
V 4. c oddelku je bilo ta dan zelo živahno, saj so prišli na prireditev številni obiskovalci. Učenci so jim za uvod postregli s pravo šolsko malico, za posladek pa so pridne mamice, mame in učenke spekle domače pecivo. Ob 9.30 se je začel program, ki je bil namenjen šoli nekoč. V enourni predstavitvi so se zvrstili učenci in učenke in v pesmi in besedi. Žan, Lucija, Sara, Ajda in Mark so v obliki referatov predstavili šolanje svojih babic, prababic in dedkov. Kar nekaj babic in dedkov je osebno poslušalo svoje vnučke in pri tem podoživljalo svoja šolska leta. Lutkovno igrico F. S.
Finžgarja Bobkova zaplata so učenci sami dramatizirali, izdelali rekvizite in jo na prireditvi uspešno predstavili. Deklice so zaplesale dva stara plesa, Bela, bela lilija in Rdeče češnje rada jem, ki so jih nekoč plesali predvsem med odmori. Stara družabna igrica je bila tudi Rinčke talat in zanimivo si jo je bilo ogledati. V razredu je tudi veliko glasbenikov in plesalcev. Ana je na flavto zaigrala slovensko ljudsko Marko skače, Pia in Ajda pa sta zaplesali modernejši ples. Program sta tekoče in zanesljivo povezovala Matej in Klara.
Ob koncu prireditve so imeli besedo obiskovalci. Povedali so predvsem vesele dogodke iz svojih šolskih dni, spominjali pa so se tudi svojega šolanja in učiteljev na današnji in na stari šoli Venclja Perka.
Obiskovalci so s prijetnimi vtisi zapustili razred in se napotili še na ogled osrednje razstave in prireditve ob 30. jubileju šole.
Učenci in učenke 4. c razreda
z razredničarko Bojano Dorič OŠ Venclja Perka
Predstavile so se še gledališke skupine iz petih drugih šol. Igrice, ki so jih pripravile, so bile idejno in scensko dovršene. Vsaka od njih je bila nekaj posebnega in čudovitega. Pri nekaterih skupinah so se predstavili samo učenci, pri drugih so se v igro vključili tudi učitelji. Kljub temu, da so bili naši učenci že utrujeni, so težko pričakovali nastope drugih skupin. Ko smo se med posameznimi predstavami kratkoča-
sili na šolskem igrišču, so kar naprej spraševali, »koliko časa imamo še«. Z velikim zanimanjem so spremljali igre na odru in nastopajoče nagradili z burnim aplavzom. Srečanje je trajalo do popoldanskih ur. Za odlično organizacijo se zahvaljujemo pobudniku srečanja, Tinetu Kralju.
Danica Ujc Vanda Trobevšek
Lepo vabljeni!
SPORTNO DRUSTVO ŽELVA
V	soboto, 8. maja 2010, ob 10. uri, vabi vse otroke, stare od 3 do 8 let,
na tekaško prireditev Tečemo radi
na igrišču OŠ Preserje pri Radomljah
Tekaške kategorije: 100 m - otroci, stari 3 leta 200 m - otroci, stari 4 leta 250 m - otroci, stari 5 let 350 m - otroci, stari 6 let 450 m - otroci, stari 7 let 500 m - otroci, stari 8 let
Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil darilo in malico.
Prireditev bomo zaključili do 12. ure. Prijavnina: 4 evre
V	primeru dežja bo tek prestavljen na september.
Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe.
Športno društvo Želva
KULTURNI DOM GROBLJE
Humanitarna prireditev Otroci za otroke
V petek, 26. marca 2010, je v Kulturnem domu Groblje potekala humanitarna prireditev Otroci za otroke, ki sta jo organizirala Šolski sklad OŠ Rodica ter Turistično društvo Jarše-Rodica, izvedbo prireditve pa je podrlo tudi Kulturno društvo Groblje. Na prireditvi smo zbirali denarna sredstva za učence tistih družin, ki jim ekonomska stiska ni prizanesla, ali pa jim življenjska usoda žalostno kroji njihov vsakdan. Zbran denar bo namenjen predvsem plačilu šole v naravi in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. Prireditev je bila uspešna in zelo odmevna.
Ravnateljica je v pozdravnem govoru poudarila, da je občutljivost za stisko drugega tisto, s čimer lahko odrasli obogatimo svoje otroke. To naredimo z ravnanji in besedami. Deloma imajo prav tisti, ki trdijo, da bi tovrstne težave morala reševati država ter delovati tako, da šolsko okolje ne bi poglabljajo socialnih razlik med učenci. Toda sistem je gigant, ki skozi birokratske postopke počasi rešuje posameznike. Tak sistem smo si ustvarili in ga živimo, torej ga lahko tudi spreminjamo. Npr. z aktivnostjo, kot je organizirana humanitarna prireditev, ki pa
ni pomembna samo zaradi količine zbranega denarja, ampak zavedanja ljudi za druge, in podpornega odnosa med ljudmi v skupnosti. To je varna skupnost, v katero ljudje zaupajo, jo sooblikujejo in jo želijo ohranjati. Program prireditve so oblikovali učenci OŠ Rodica. Za svoj nastop so se temeljito pripravili in se predstavili zbranemu občinstvu. Igrali so na inštrumente, peli, plesali, recitirali pesmi in igrali skeče. Na prireditvi so sodelovali gosti: otroška folklorna skupina Domžale, Žiga Omahen in ansambel Mladi Stoparji. Program je povezovala Draga Jeretina Anžin.
Prireditve se je udeležilo veliko obiskovalcev, dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, predvsem pa je prevladovalo prijetno razpoloženje ter upanje, da dogodek v kraju postane tradicionalen.
Članici turističnega društva Nada Ves in Vida Strajnar sta pred prireditvijo obiskali številne podjetnike in zbrali 2.230 evrov donatorskih sredstev. Na sami prireditvi smo zbrali še 710 evrov prostovoljnih prispevkov. Za uspešno prireditev se moramo zahvaliti Borisu Razpotniku, Kulturnemu društvu Groblje, vsem članom upravnega odbora Turističnega društva Jarše-Rodica in donatorjem, ki so omogočili, da bodo vsi učenci lahko deležni plačljivih šolskih dejavnosti.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni humanitarni prireditvi, se najlepše zahvaljujemo. Prepričali so nas, da še imajo čut za sočloveka.
Upravni odbor Šolskega sklada OŠ Rodica, Domžale
STUDENTSKI KLUB DOMŽALE
V Kotlovnici je bilo spet vroče
Spet se nam lahko smeji - po še eni tako energični, plešoči in polni Ki-šti, ki jih za vas redno pripravljamo klubovci. Nekaj manj kot 300 drum'n'bass navdušencev je oživilo Kotlovnico, pod vodstvom ene boljših d'n'b ekip v Sloveniji, seveda, RDYO DJs z Jamirkom, Pierom in Koltekom v glavnih vlogah.
Že zgodaj zvečer je bilo pred Kotlovnico v Kamniku moč videti prve ljubitelje elektronske glasbe, ki so bili že pripravljeni na nor in odbit večer z
mojstri vinilov. RDYO DJ s Pierom, Jamirkom in Koltekom, taista ekipa, ki nas je dodobra razgrela že na zadnjem Kopalkanju, je spet pokazala, da kdor je dober, je dober, in oni so še boljši. S tem se je vidno strinjala množica pod odrom, ki je plesala, uživala in se zlila z ritmi v eno mogočno energijo. Od začetka do konca je bilo v Kotlovnici sproščeno in prijazno vzdušje, ki si ga lahko le želimo na naslednji Kišti. Take Kište in ostale energične, poučne in zabavne projekte tvojega ŠKD-ja, lahko pričakujete vse do konca ... Dneve do tega odštevamo tudi na naši spletni strani www.studentski-klub. si, kjer si lahko več prebereš, kaj bo najverjetneje doletelo naš študentski klub in vse ostale tovrstne klube po Sloveniji. A glasni bomo še naprej (s Kištami ipd. ter besedo argumenta), skrbeli bomo drug za drugega in skupaj uresničevali ideje.
Se vidimo!
Ana Strnad ŠKD
POUČNO IN ZANIMIVO
Izlet v Strasbourg
V nedeljo, 7. marca 2010, smo se v poznih nočnih urah nekateri učenci 9. razredov z avtobusom odpravili na nagradni izlet v Strasbourg. Že na začetku našega dolgega potovanja nam je vodič predstavil namen našega tridnevnega izleta in nam povedal veliko zanimivih stvari. Nočno potovanje je najprej potekalo skozi mejni prehod Karavanke, kjer smo naredili prvi postanek. Prvo noč je vožnjo večina učencev prespala, nekaj pa jih je ostalo budnih in si ogledalo film na televiziji. Pot se je vrstila s še nekaj postanki. Peljali smo se mimo Salzburga po avstrijskih in nemških avtocestah. Proti jutru smo prispeli v prvi kraj, ki smo si ga bolj natančno ogledali: v majhno mestece Bad Urach, kjer je nekaj časa živel in ustvarjal najbolj znan slovenski reformator Primož Trubar. Ogledali smo si zunanjost mestne hiše in vodnjak, ki je postavljen pred njo. Ogledali smo si tudi Trubarjev kip, ki stoji na dvorišču tamkajšnjega samostana. Nato smo pot nadaljevali proti drugi točki na-
šega ogleda, proti univerzitetnemu središču, mestu Tübingen. Tam je Primož Trubar ustvarjal in natisnjeni sta bili prvi dve slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Ogledali smo si cerkev in grad, ki stoji na vzpetini nad mestom. Odpeljali smo se še proti Derendingnu, kjer je Primož Trubar služboval in kasneje umrl. Tam je bil tudi pokopan. V tem kraju smo zaključili našo pot po Trubarjevih stopinjah in se odpravili proti nemško-francoski meji. Prečkali smo reko Ren in po nekaj kilometrih vožnje prispeli v hotel, kjer smo prespali eno noč. Naslednjega dne smo se po zajtrku odpravili v najbolj pomembno mesto našega izleta, v Strasbourg, natančneje v Evropski parlament. Tam so nas sprejeli slovenska evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj in njena dva asistenta. Podrobneje so nam razložili, kako in kdaj zaseda Evropski parlament ter kako je sestavljen. Predstavili so nam zahtevno delo evropskega poslanca. Ker je ravno v tistih dneh potekalo
marčevsko plenarno zasedanje, smo si lahko tudi mi s tribune ogledali del zasedanja. Po ogledu Evropskega parlamenta smo odšli še na ogled starega dela mesta Strasbourga in bili očarani nad njegovimi lepotami. Ogledali smo si veličastno in ogromno (čeprav spada med manjše) Strasbourško katedralo. Naš ogled smo nadaljevali z ogledom obrambnih stolpov, ki so meščane varovali pred morebitnimi napadi. V mestu smo se še enkrat skupaj fotografirali in čas je bil, da se vrnemo nazaj v Slovenijo. Vračali smo se po isti poti, kot smo prišli. Med vožnjo smo opazovali ogromne vetrne elektrarne in bili navdušeni nad Bayernovim stadionom v Münchnu, ki je osvetljen v različnih barvah. Pot proti domu je potekala dokaj mirno in že ob pol enih zjutraj smo prispeli na mejni prehod Karavanke. V Domžale smo prispeli ob pol drugi uri zjutraj. Zahvalili smo se vodiču za prijetno in poučno vodenje ter voznikoma avtobusa, ki sta nas varno pripeljala do Strasbourga in nazaj. Ob koncu bi se še posebej zahvalili ravnatelju in pomočnicama OŠ Domžale, ki so nam omogočili nagradni izlet, ter vsem učiteljicam, ki so nas na izletu spremljale.
Učenci in učenke 9. razredov OŠ Domžale
*KAVITACIJA - nekirurška liposukcija
(trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju
*ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka
*PREOBLIKOVANJE INRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti
*HUJŠANJE INANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE
*ALESSANDRO gelirani nohti
*MASAŽE
*PEDIKURA
*DEPILACIJA
k
WlL

2>
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMIALf - Ljubljanska 72,1230 Omniale	01 724 42 SO
LEKARNA KAMNIK - Širtito 7, lttO Kamnik 1 e k ur n n.fu rn n<5m c srnt k ker ne.ii	01 70 37
Li * ARN A NOVI TRG ■ Novi trg U, 1240 Henrik Itkainii.ii0iriir9@ii»iiieltkiiritt,ii	01 Ä39 70 40
LEKARNA MENGEŠ ■ ZDrcnina 3, 1134 Mtngtš Fe kunw.mengefSmeilnElekerne.fl	01 723 74 «6
LiKARNA RADOMLJE-CeilohoatvS«, 1235Radomlje ft kdpnn.radAinijn S nestitn liku rut.	0172407 20
UKARNA MORAVČE - Trg jvsMf % 1251 Mergtü lekuntB.mor iwe@ineita Elekerne.fi	01 723 27 80
LEKARNA H DVA LITIJA-Porfiio nika por«, 17JD Lilij« 1H kur n n.li 1 i ja rd^mesintl*kncnt.M	01*99 5037
LEKARNA LITIJA -Trg fvobadt 1, Ü?0 UHjo Iekonto.lhtija@me;lne1eknrne.ft	01 899 5041
Dežurni lekarni od 01.01.2010 do 31.12.2010: LEKARNA DOMŽALE sobota, nedeljo in prazniki od \ 7.00 do 20-00 LEKARNA KAMNIK (Šutna) nedeljo in prazniki od 09,00 do 12.00 www.me£tnelekarne.$i
AKADEMIJA OB ROJSTNEM DNEVU SKAVTOV V LETNEM GLEDALIŠČU NA STUDENCU
Samo skavti. Že 20 let.
»Poštenost, skrb za bližnjega, skrb za osebno rast, opazovanje narave in življenje z njenimi lepotami,« so besede, s katerimi je načelnik Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Sandi Hribar, v teh dneh, ko je organizacija praznovala 20. rojstni dan, odgovarjal na številna vprašanja novinarjev. Skupaj z na-čelnico Barbaro Pavlakovič pa tudi poudarjal, da je namen organizacije prispevati k vzgoji mladih in tako pomagati graditi boljši svet. Boljši svet je bil zanesljivo 10. aprila 2010, ko so se pozno popoldne v Poletnem gledališču na Studencu skavti in skavtinje ter njihovi prijatelji in sodelavci zbrali na akademiji ob 20. rojstnem dnevu, čestitat in pozdravit pa jih je prišel sam predsednik republike Danilo Türk. Če Zveze slovenskih katoliških skavtov, ki ima tudi v naši občini svoje stege in svoje članstvo, ne poznate prav dobro, potem kratko povejmo, da je to svetovno gibanje, ki ga je v začetku 20. stoletja ustanovil Robert Baden Powell in šteje že več kot 40 milijonov mladih. Temeljna ideja ustanovitelja je bila, da so mladi sposobni opraviti vsako nalogo, če se jim zaupa. Skavtom po vsem svetu je skupno veselje do življenja v naravi, druženja, pustolovščin in pripravljenost na izzive, osebno rast in pomoč sočloveku. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je neprofi-tna organizacija, odprta za vse, je bila ustanovljena 31. marca 1990, njen pobudnik in ustanovitelj Peter Lovšin pa je na akademiji na Studencu, ki se je začela s slovensko in skavtsko himno, kot prvi prejel njihovo najvišje priznanja ZLATO LILIJO. V 20 letih uspešnega dela se organizacija lahko pohvali z več kot 10.000 izrečenimi obljubami, danes pa je ena največjih mladinskih organizacij pri nas, blizu 5.000 skavtov in skavtinj deluje v 72 lokalnih enotah - stegih.
Skavti so se po nagovorih načelnikov in načelnice na praznovanju rojstnega dne z igranimi prizori dveh skupin skavtov spomnili najzgodnejših začetkov organizacije na Slovenskem, medtem pa je druga skupina predstavljala skavte danes. Vse skupaj je bilo predstavljeno na zelo prijeten način, ki je med številnimi obiskovalci vzbudil veliko smeha, predvsem pa za skavtsko organizacijo značilne pohvale nastopajočih, ki so se na koncu srečali in ugotovili, da je med skavti najlepše. Največje rojstnodnevne zabave tisti večer v Sloveniji se je udeležil tudi predsednik države Danilo Türk, ki je skavtski organizaciji čestital, poudaril pomen združevanja mladih ter jim tudi v prihodnjih dvajsetih letih zaželel veliko pozitivnih vrednot, kot so poštenost, etika, prijateljstvo, pa tudi sproščenost in duhovna rast. Praznovanje se je končalo s številnimi rojstnodnevnimi tortami, s sproščenim rajanjem in plesom, predvsem pa z željo vseh skavtov in skavtinj, da bo njihova organizacija tudi v prihodnje tako uspešna. Po končani akademiji se je v prostorih društva predsednik države Danilo Türk s sodelavci na kratkem klepetu srečal s predsednikom Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan ter z zanimanjem prisluhnil kratki predstavitvi društva, ki je v lanskem letu praznovalo prvih 60 let uspešnega dela.
Vera
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 21. maja 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 13. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235 Radomlje, gsm: 040 466 579
20
uredništvo
23.APRIL 20I0
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Zaradi možnosti zlorabe pri objavi pisem bralcev je potrebno od številke 3/2010 glasila Slamnik pri oddaji pisma bralcev (v katerikoli obliki) izkazati svojo identiteto. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Ekološki otok - drugič
V pisma bralcev, Slamnik, št. 5, objavljen 9. aprila 2010, gospa Polona Kosec piše o ekološkem otoku na Rojski cest v Domžalah. Sprašuje se, kam je izgini ekološki otok. Med drugim gospa navaja, da so ji zaposleni pri Prodniku podali informacijo, da je vodstvo Vrtca Urša samovoljno odstranilo zabojnike. Ta razlaga je bila zmotna. Gospe Poloni Kosec in stanovalcem na Rojski cesti sporočam, da ekološkega otoka nisem odstranila jaz, niti nihče iz Vrtca Urša. Zabojniki, ki so nam bili pripeljani v mesecu septembru 2009, so bili namenjeni izključno potrebam enote Češmin. Vsak vrtec, šola ... ima poleg črnih zabojnikov še zabojnik za papir in embalažo.
Antonija Doberšek, ravnateljica Vrtca Urša
Ob svetovnem dnevu voda
Voda je neizmerno naravno bogastvo. Brez nje ne bi bilo življenja. Slovenija je zelo vodnata dežela, to pa velja tudi za našo občino. Pozabljamo pa, da to naravno danost vse preveč lahkomiselno zapravljamo, saj močno onesnažujemo tekoče vode, jezera in tla, izčrpavamo zaloge podzemne vode, padavine pa brez bogatenja podtalnice površinsko odvajamo v vodotoke. Uničujemo si zaloge pitne vode in smo na najboljši poti, da bomo nekoč pili samo »mrtvo« ustekleničeno vodo. Naj omenim samo dva primera nerazumnih posegov v naravno okolje, ki bosta posledično vplivala na ohranjanje čiste vode. Občina Komenda namerava v opuščeni Suhadolski gramoznici opravljati dejavnost mehansko-biolo-ške obdelave odpadkov. Skrajno neodgovorno in nevarno početje, na katero bi se morale občine, ki se napajajo iz črpališč pitne vode ne Mengeškem polju, takoj odzvati in namero preprečiti. Ko bo podtalnica dokončno onesnažena, bo prepozno.
Domžalska občina načrtuje gradnjo stanovanjskega naselja Rova - jug v Češeniških gmajnah, ki so dragocen naravni zadrževalnik padavinske vode, v bodočnosti lahko tudi vir pitne vode. Z izgradnjo naselja bodo padavine tudi nekontrolirano onesnažene odtekale v potoke. Zapravili bomo še eno priložnost ohraniti naravne dobrine. Dandanes je moderno poudarjati traj-nostni razvoj. Opisana ravnanja pa so žal zelo zelo daleč od trajnostnega razvoja.
Jože Nemec Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik
Dragi bralci in bralke,
v uredništvo smo za rubriko pisma bralcev, za glasilo številka 3, prejeli prispevek o železniški postaji Rodica, ki je bil tik pred izidom umaknjen. Nato pa je bil, kljub posredovanju, objavljen v naslednji številki. Pošiljatelju se za napako opravičujemo in smo veseli, da je bil dogovor sklenjen pred samo objavo v glasilu.
Urednica
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke številka 5 v glasilu Slamnik so: Tomi Vidovič iz Ljubljane prejme brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC, Anita Dimc iz Domžal prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, Slavka Peterka iz Domžal prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX, Branislava Ogrinc iz Dola pri Ljubljani pa prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franc Bernika Domžale, srečni nagrajenci prejmejo 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave v KD Franca Bernika.
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 13. maja 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA
6
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale.
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
DOMŽALE
Moto center d.o.o.
triglav
OBVESTILO!
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tehnične preglede teh vozil, na območju
upravne enote Domžale opravljali po sledečem razporedu:
Kraj in lokacija:	Termin
Moravče	Ponedeljek 03. 05. 2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
(na parkirišču pri kulturnem domu)	Torek 04. 05. 2010, od 8:00 do 12:00
Trojane (pred gasilskim domom)	Torek 04. 05. 2010, od 13:30 do 18:00
Lukovica	Sreda 05. 05. 2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
(pred kulturnim domom Antona Martina Slomška)	Četrtek 06. 05. 2010, od 8:00 do 12:00
Krašnja (pred gasilskim domom)	Četrtek 06. 05.2010, od 13:30 do 18:00
Dob	Petek 07.05.2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
(pred trgovino Tuš)	
Mengeš (pred gasilskim domom v Topolah)	Sobota 08.05.2010, od 8:00 do 12:00
Studa	Ponedeljek 10.05.2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
(pred fitnes centrom Ložar)	
Radomlje	Torek 11.05.2010, od 8:00 do 12:00 in od 13:30 do 18:00
(pred kulturnim domom)	
Blagovica (pred pisarno krajevne skupnosti pri igrišču)	Sreda 12.05.2010, od 8:00 do 12:00
Trzin	Sreda 12.05.2010, od 13:30 do 18:00
(na parkirišču pred kulturnim domom)	
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, da na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa morajo imeti obvezno opremo: prvo pomoč in
varnostni trikotnik!
Na tehnični pregled prinesite prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila: račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo.
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o
istovetnosti lastnika vozila!
Za kakršnakoli vprašanja, pokličite v pisarno tehničnih pregledov v Trzinu na tel: 01/562 18 13.
^ ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Atletski državni rekorder
že 15 let!
Preden se čisto zares začne atletska sezona 2010 na prostem, je zanimivo pogledati v Listo rekordov Slovenije na prostem, z dne 12. aprila 2010. Ob najbolj zvenečih in znanih imenih, kot so Brigita Bukovec, Matic Osovnikar, Martin Kozmus in številnih drugih, si je svoje mesto pritekla in primetala tudi sedmerica Domžalčanov.
Poleg tega, da je državni rekorder med mlajšimi mladinci, je Boštjan Brnot izmed Domžalčanov tudi absolutni rekorder po času zapisanosti na mesto najboljšega na 10-kilometr-ski razdalji v tej kategoriji. Že skoraj »davnega« 30. aprila 1995, v avstrijskem Leibnitzu, je bila »državna de-setka«, hitreje od rezultata 31:06,14 min pa od takrat na 25 krogov ni tekel noben atlet, mlajši od 18 let. Sicer je najstarejši rekord Slovenije še dolgih 24 let starejši - Kranjčan Iztok Kavčič je rekord za starejše mladince (do pod 20 let) v teku na 1000 m (2:23,8 min) postavil leta 1971. Druga svojevrstna rekorderka je Alja Sitar, ki je med najboljšimi Slovenkami zapisana kar štirikrat. Tri pionirske rekorde je postavila v letu 2006, ko je bila najhitrejša na 60 m
Atletski klub Domžale
vas v okviru prireditev ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale
vabi na
odprto prvenstvo Slovenije v dolgih tekih
ter
3. tek za pokal Domžalskih 50
v soboto, 24. aprila 2010, ob 14. uri,
na atletskem stadionu v Športnem parku Domžale.
Dobrodošli!
(7,66 s), 100 m (12,05 s) in 200 m (24,86 s). Zares vrhunsko, če vemo, da praktično ni slovenske deklice, ki na šolskih ali katerih izmed atletskih tekmovanj ne bi tekla 60 ali 100 m. Alja ima še mlajše mladinski rekord, in sicer kot zadnja tekačica v štafeti 4 x 100 m, ki je 25. junija 2008, v madžarskem Szombathelyju - na 13. mladinskih igrah Alpe-Jadran odtekla rezultat 47,27 s. Naslednji rekorder ima rekord med najmlajšimi, v kategoriji do pod 12 let. Anže Farkaš je junija 2009 v Velenju polovico stadionskega kroga odtekel najhitreje med sovrstniki in znamko 200-metrske razdalje postavil na 29,13 s.
Kategorija do pod 14 let je »domžalska« in dekliška. Tako Eva Mrše kot Tina Vaupot sta svoj rekord postavili septembra 2009. Prvi je uspelo 2 kg kroglo suniti 11,98 m, druga je zbrala največ točk v četveroboju (60, daljina, žogica, 300 m). V tej kategoriji imamo najboljšo še v vor-texu, in sicer ima najboljši rezultat (Atletska zveza Slovenije trenutno vodi rezultate v metu vortexa še kot najboljši rezultat in ne kot rekord) Gabriela Kumek (54,63 m). Zadnja, a nič manj vredna rekorderka je Cita Cvirn. Atletinja, ki jo morda nekateri poznate tudi po tekih v petkah in daljših preizkušnjah, je leta 2007 v Mariboru 1500 m z zaprekami odtekla v času 5:21,62 min. Tako hitrega teka, ki zahteva tudi spretnost, saj je na stezi poleg navadnih zaprek tudi (vedno zanimiva in včasih tudi zabavna) vodna zapreka, od Cite naprej ni uspelo ponoviti nobeni atletinji, stari do pod 18 let. Uspešen lov na osebne in klubske rekorde, pa morda še na kakšnega državnega v sezoni 2010!
Bojana
PRVENSTVO SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH ZA ŠTAFETE
Dva naslova državnih prvakinj ostala v Domžalah
Če sta organizatorja, Atletski klub Domžale in TVD Partizan, slab teden dni pred 18. aprilom 2010 še z veseljem gledala vremensko napoved, ki je obljubljala čudovito pomladno tekmo na zelenem Šum-berku, sta se na večer pred tekmovanjem lahko že skoraj s strahom ozirala proti nebu, ki se je počasi, a vztrajno oblačilo. Tako organizatorji kot večina štafet in posameznikov, ki je na Šumberku nastopila lansko leto, se namreč še zagotovo spomni bolj kot ne blatne trim steze... Nebo je članom kar 34 tročlanskih štafet postreglo z dežjem, ki je ponehal skoraj natančno ob koncu Prvenstva Slovenije v gorskih tekih za štafete. Na začetku prijazne in s strani Domžalčanov ter okoličanov čedalje bolj obiskane trim steze, so se zbrali tekači in tekačice, ki so imeli pred seboj samo en cilj: čim hitreje preteči 2km in 340m dolgo progo s 195 metri vzponov in spustov. Zaradi sebe in svoje ekipe. Za naslov državnega prvaka ali manj žlahtno medaljo. Ali le za šport.
Pionirji in pionirke so se na progo zapodili prvi, a ne na vso moč, ampak taktično previdno, ker gre že od začetka precej navkeber. Najprej navzgor, potem naravnost, kjer so si nekateri zagotovo utrgali sekundo za pogled na Domžale s ptičje perspektive, nato navzdol in navzgor, mimo športnih rekvizitov in navijačev ter sodnikov. Najlepši je končni zasluženi strmi spust do cilja ter nato zaslužene čestitke in počitek. Najboljša trojka pionirjev je prva štafeta ŠD Tabor Žiri v sestavi: Cene Rakušček, Nejc Lazar, Bor Grdodol-nik, slednji je med pionirji dosegel tudi najhitrejši čas - 9:46s. Srebrni so bili tekači iz Bjovca, bronasti tekači druge štafete iz Žiri. Najboljše pionirke v gorskem teku so Kranjčanke, članice Merkur Kranja: Anita in Nina Klemenčič ter Ana-marija Lampič, ki je bila z rezultatom 11:04 tudi najhitrejša tako med pionirkami kot absolutno v ženski konkurenci. Srebrna štafeta pionirk iz Šmarnogorske naveze je v cilj pritekla 30s za zmagovalkami, bronaste
so bile članice KGT Papež. Na šesto mesto so pritekle Domžalčanke v postavi Tina Vaupot, Ana Šumeh in Kaja Žgajnar.
Sledil je skupni start mladink in mladincev, in sicer je po pisku piščalke na krožno pot startala deveterica, šest mladincev in tri mladinke. Progo čez drn in strn in še navzgor in navzdol so tako kot med ^ pionirji najhitreje pretekli tekači iz Žiri: Matija Oblak, Žiga Čadež in Urban Jereb. Drugi so bili Šmarnogorci, med katerimi je bil Mrak Golob Tibor, ki je kot edini mladinec progo pretekl v vrhunskih 8 minutah in 59 sekundah! Tretji so bili člani KGT Papež, kot peti je čez cilj kot tretji tekač za štafeto Domžal pritekel Rok Kveder (Aljančič Jure, Vodnjov Jaka, Kveder). In potem je na vrsto prišla prva štafeta, na katero so čakali organizatorji, navijači in gledalci - zmagovalna štafeta iz Domžal! Najhitrejše mladinke gorske tekačice v Sloveniji so Dom-žalčanke: Eva Aljančič, Sara Jaklič in Klara Kastelec. Dekleta so se za najvišjo stopničko borile prav do konca,
saj so pred drugouvrščenimi Bovčan-kami v cilj pritekle le šest sekund. A bi zadoščala tudi ena! Med mladinkami je bila sicer na progi najhitrejša Bovčanka Mavrič Neja (11:25min). Za finale so se na progo podali še člani in članice, ki so sestavili sedem oziroma tri štafete. Kot najboljši so se v moški konkurenci predstavili člani Nanosa: Tine Torkar, Uroš Vodopi-vec in Tomaž Ferjančič, ki so prehiteli člane KGT Papeža, med katerimi je bil tudi absolutni najhitrejši posameznik na progi, Sebastjan Zarnik (8:56min). V konkurenci članic smo Domžalčani dobili še eno zmagovalno štafeto, in sicer so se izkazale Nataša Aljančič, Jana Strahinič in Ana Krušič, ki so prehitele štafeto Sevnice in Šmarnogorske naveze. Prvi dve tekačici domžalske štafete sta bili s rezultatom 12:17 in 12:16 tudi najhitrejši v tej kategoriji. Vsi nastopajoči so za spomin prejeli majico z napisom Šumberk 2010, najboljši pa so imeli še čast prejeti odličja iz rok župana Domžal, Toni-ja Dragarja, ki si je tudi letos prišel pogledat najboljše slovenske gorske tekače.
Po prvenstvu je sledil še tek za Pokal domžalskih 50, in sicer so morali rekreativci in rekreativke preteči dva kroga po trim stezi. Če ste se že kdaj sprehajali po trim stezi, veste, da množica spustov in vzponov zahteva vzdržljivost - in za najbolje pripravljena sta se izkazala Tomo Petek iz ŠD Šmartno, ki je za preizkušnjo porabil 21:41min, in že najboljša na Prvenstvu Slovenije v štafetah, članica AK Domžal Jana Strahinič (25:09 min).
Organizatorji so za še prijetnejše vzdušje na tekmi kot vsako leto poskrbeli tudi s sodelovanjem tabornikov. Topel čaj je bil odličen tako za žejo kot zaradi mraza, okusne testenine pa so bile za tekače tudi najprimernejša hrana po opravljeni naporni preizkušnji. Morda so bile za nekatere nagrada po uspešnem nastopu, za druge tolažilni prigrizek, a se slednjim ni treba bati - Šumberk vas pričakuje tudi naslednje leto! Čestitke in nasvidenje naslednje leto!
Bojana
KEGLJANJE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Slovenski paraplegiki za 12. pokal Domžal
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki združuje tudi paraplegike z območja občine Domžale, je letos že dvanajstič pripravilo turnir v kegljanju in ga namenilo prazniku Občine Domžale. Ker žal trenutno na območju občine nimamo primernega kegljišča, so tekmovalni del izvedli v Kamniku, podelitev in prijetno kratko druženje pa so pripravili v Domžalah, kjer sta jih pozdravila župan Toni Dragar in svetnik Roman Kurmanšek. Ob pomoči Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in Kegljaškega kluba Domžale sp vse dopoldne potekale borbene igre, v katerih so se v vodstvu izmenjevala društva paraplegi-
kov iz posamezne pokrajine, dokler na koncu ni skupno zmago prvič odnesla ekipa Društva paraplegi-kov iz Murske Sobote, v kateri so tekmovali: Anton Simonič, Ludvik Škraban, Franc Borovnjak in Marta Janežič, ekipa Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine je bila druga, Mariborčani pa tretji. Med moškimi je zmagal Martin Tobak (Ljubljana) pred Miranom Jernejškom (Maribor) in Francem Rupnikom (Ljubljana); med ženskami so bile najboljše Cvetka Štirn (1.), Senka Ivaniševič (2.) in Nada Čauševič (3.) vse iz Ljubljane, med veterani pa je zmagal Ludvik Škraban pred Antonom Simoničem,
ftip	površine,	-N kupnina
stanovanja	stanovanje	v EURzDDV
	od 29,87 m2	od 60.205,00
garsonjera	naprej	naprej
enosobno	od 46,97 m2 naprej	od 90.084,22 naprej
dvosobno J	od 56,52 m2 naprej	od 103.398,61 naprej
OSKRBOVANA STAN ©VANJA V KAMNIKU
Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
Dodatno udobje prispeva tudi 24 -urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
DOLENJGRAD	Pod hruševco 30
gradbeno podjetje d.o.o. 1360 Vrhnika
Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 % energije se pridobi iz obnovljivih virov.
Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a hkrati Ie5min hoje do centra Kamnika. Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
Iskrena hvala vsem donatorjem:
Občina Domžale, Športni Zavod Domžale, Zveza paraplegikov Slovenije Ljubljana, Restavracija Šport Park Domžale, Občina Trzin, Občina Moravče, Brown Forman Worldwide d.o.o. Ljubljana, Klimer Štirn d.n.o., Po-drečje, Domžale, Zavarovalnica Triglav d.d., Avto GP, Peter Go-vejšek s.p. Brezje pri Dobu, MG Inštalaterstvo Krtina, Profiksing d.o.o. Sp. Javoršica, Lanser d.o.o. Brezje pri Dobu, Bizilj Igor, Če-šnjice, Marlow Design d.o.o. Domžale, Pekarna Kancilija Domžale, Šmit-Vehovar Videm Dobrepolje, Vrečar Jerca Moravče, Helpy d.o.o. Trzin, Avto servis Kveder Božidar Krtina, Mercator d.d. Ljubljana, Žvar Peter s.p. Zagorje, Verpex, Peter Verbič ml. Jarše
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine
oba Murska Sobota, pred Hasan Ča-uševič, Ljubljana. Medalje in pokale so podeljevali župan Občine Domžale, Toni Dragar, svetnik Roman Kurmanšek, predsednik slovenskih paraplegikov Dane Kastelic ter Vera Vojska. Vsemprejemnikom medalj in pokalov iskrene čestitke, posebej hvala organizatorki Cvetki štirn ter vsem sponzorjem in donatorjem.
V.
Posamezno ženske
1.	Štirn Cvetka, Ljubljana Č 69, 221
2.	Ivaniševič Senka, Ljubljana Č 68, 221
3.	Čauševič Nada, Ljubljana, 179
4.	Janežič Marta, M. Sobota, 173
5.	Sintič Zdenka, Novo Mesto, 151
6.	Jereb Slavka, Kranj, 150
7.	Lapornik Draga, Ljubljana, 75
8.	Ekselenski Lidija, Koper, 66
Posamezno veterani
1.	Škraban Ludvik, M. Sobota, 226
2.	Simonič Anton, M. Sobota, 221
3.	Čauševič Hasan, Ljubljana, 213
4.	Borovnjak Franc, M. Sobota, 207
5.	Kuhelj Franc, Novo Mesto, 179
6.	Romih Marjan, Celje, 147
7.	Kušar Tone, Ljubljana, 144
Telefon: (01) 750 72 00 E-pošta: tajnistvo@dolenjgrad.si Fax: (01) 750 72 10	Internet: www.dolenjgrad.si
22
šport
t
«r2 * j l igt vf
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Vabimo predšolske plesalce v pripravljalne skupine Plesnega kluba Miki
Vsem otrokom, rojenim leta 2004, ki jeseni odhajajo v šolo, že to pomlad ob zaključku tečaja v vrtcu in Ple-salnici ponujamo nov izziv. Pridružijo se lahko pionirski pripravljalni skupini, in sicer lahko izbirajo med dvema plesnima zvrstema:
-	hip hop skupina - sreda, od 17.30 do 18.30, pričetek 5. maja
ali
-	skupina jazz baleta - četrtek, od 17.45 do 18.45 ure, pričetek 6. maja.
V terminih tečajev, ki že potekajo, si lahko vadbo ogledajo in po dogovoru skupini tudi pridružijo:
-	baletna šola (klasični balet), torek, od 17.45 do 18.45,
-	standardni in latinskoameriški plesi, ponedeljek in sreda, od 18.30 do 19.30,
-	orientalski plesi, ponedeljek, od 16.30 do 17.30,
-	electric boogie, petek, od 17.30 do 18.30.
Vsi treningi potekajo v Plesalnici
Piškotkov piknik s Plesno šolo Miki
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVICE
Uspešen začetek cheerleading sezone
V soboto, 20. marca, so tekmovalci ŠD Sovice nastopili na prvem letošnjem »cheerleading« tekmovanju v Trstu. MILLENIUM CUP je gostil skupaj 485 tekmovalcev iz petih evropskih držav. Sedemindvajset tekmovalcev domžalskih Sovic je nastopilo v štirih skupinah. Trenerka Lana Gavrilov je z rezultati svojih skupin zelo zadovoljna, saj sta dve skupini, v kategoriji mešanih skupinskih dvigov, povsem na novo oblikovani in skupaj uspešno trenirajo le dober mesec. Pokazali so, da njihovi treningi in vložen trud niso zaman. Razveselili so nas z naslednjimi uvrstitvami:
1. mesto - otroška navijaška mešana skupina Mini Sovice
1.	mesto - mladinski mešani skupinski dvigi (Kaja, Eva, Grega, Pia in Gašper M.)
2.	mesto - mladinski mešani skupinski dvigi (Nastia, Tjaša, Veronika, Anže in Gašper R.)
6. mesto - mladinski skupinski dvigi
(Žana, Tanja, Meri, Veronika in Na-stia)
Za tekmovalce ŠD Sovice pa bo pomemben mesec maj, saj bo takrat državno prvenstvo, na katerem se bodo Sovice skušale kvalificirati na evropsko prvenstvo, ki bo julija na Finskem. Konec maja jih čaka še tekmovanje v Nemčiji na Elite Cheerleading Championship, kjer se
/tj in *
'ffj
düx/fh
Staunen
-	^i i -h jijt mxkil i>li 1.1: i I |h» un l i
-	ptprj^ih
-	isdrljrijl juh i ura nI-kili. jiHiniMlill lil Irrrrulll "iMrk
-	•ju nji' |»l<'-uiU
jn ■iLfljllitliill kli-IIMIIn!
luiriiirii Iht'i'jjinl
Ihnjrialdftrj ali* j £A. Vtfpti IIimiiš.iLIi v u V.imiiJIIM-.JI ilj-U<i'Ljiriii<'iL.<'iu»
Jamarji tudi letos rekordno hitro na vrh silosa!
Že 6. tekmovanje v plezanju na silos je sicer spremljal dež, a vseeno je finale postreglo z rekordom. Najhitreje v zgodovini tekmovanj je s časom 1.47,26 plezal Bojan Stanek iz Jamarskega kluba Carnium Kranj. Med dekleti je zmagala Nina Zdi-njak iz Penjačkog kluba AS Beograd, s časom 4.29,22. Tekmovalo je tudi 14 otrok. Pri dečkih je bil prvi Nejc Stanek iz Jamarskega kluba Carnium Kranj, drugi Ambrož Štih,
tretji Nejc Lavrič in četrti Jan Pla-ninc - vsi iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Pri deklicah je bila prva Lucija Štih, druga Tjaša Kos, tretja Erika Prvinšek in četrta Klara Langerholc - vse so članice DZRJ Simon Robič Domžale. Tradicionalnega tekmovanja v plezanju so se letos, poleg jamarjev iz vse Slovenije in kolegov iz Beograda, udeležili tudi štirje gasilci iz Dvora pri Polhovem Gradcu. Gasilec Mar-
ko Zibelnik se je s šestim časom iz predtekmovanja uvrstil na zaključni del tekmovanja in na koncu zasedel odlično peto mesto. Tekmovanje v žimarjenju ni samo napenjanje mišic. To je tudi neke vrste hitrostna vaja jamarskih reševalcev, gasilcev in vseh, na katere računamo, da nam bodo pomagali ob katastrofah, kot so potresi in druge nesreče.
Aleš Stražar
na Kamniški cesti 24a v Jaršah pri Domžalah (bivše Induplati). Z rednimi kvalitetnimi treningi bodo otroci poleg osvojenih plesnih gibov in dviga samopodobe pridobili druge kompetence za življenje, kot so disciplina, delavnost in soi-darnost. Za več informacij nas lahko pokličete na telefon 01/72 42 585 ali nam pišete na info@mikiples. com. Nadaljujte plesno pot z nami!
Miki predajamo
Plesna sezona se je za nas plesalce močno prevesila v drugo polovico. Pripravljamo več prireditev, s katerimi želimo to sezono narediti nepozabno. Plesne vaje v vrtcih se v mesecu maju zaključujejo. Piškotkov piknik bo v četrtek, 13. maja, ob 17.30, v parku ob občini Domžale. Piknik je prijetno druženje otrok, staršev in pedagogov na prostem. Še zadnjič v tem šolskem letu bomo zaplesali in pozdravili pomlad. Gostili bomo čarovnika Romana, ki bo za otroke pripravil zabavni program. Vstopnina sta dva piškotka na osebo. Ob tej priložnosti se pedagogi Plesne šole Miki zahvaljujemo vsem pridnim plesalcem, ki ste letos uživali v naši družbi, in seveda staršem, ki otrokom to omogočate. 17. junija 2010 bomo plesno sezono šolskih in odraslih plesalcev zaključili na plesni prireditvi v hali Komunalnega centra v Domžalah. Zatem pa nas čakajo še POČITNICE V PIRANU ALI PLESALNICI. Jupi, komaj čakamo, da pride poletje.
Špela Rozman Nahtigal www.mikiples.com
Najboljši: 3. Boštjan Vrviščar, 2. Robert Kusic in 1. Bojan Stranek, rekorder proge; 1. mesto Nina Zdinjak, 2. Martina Lorber in 3. Mojca Vrviščar. Čestitamo!
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Srečno na državnem prvenstvu v boksu
Z željo, da tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale na tekmovanja, ki jih v letu 2010 ni malo, odidejo kar najbolje pripravljeni, poguma in
hrabrosti jim itak ne manjka, se je vodstvo kluba odločilo, da na Rogli sredi aprila organizira klubske priprave. Udeležili so se jih najboljši
tekmovalci v boksu in športnem kickboxingu.
Posebej so se v aprilu za državno prvenstvo v boksu za leto 2010, ki bo letos na Ptuju, pripravljali: Jan Srša, mlajša kadetska kategorija do 52 kg; Anže Merič-Krnc, kadetska kategorija do 60 kg; Haris Fazlič, starejša kadetska kategorija do 81 kg; Žiga Štiftar, mladinska kategorija do 69 kg; Andraž Kavčič-Pavlovič, mladinska kategorija nad 91 kg; Matija Lipovšek, članska kategorija do 75 kg, ter Matej Opara, članska kategorija do 81 kg.
Vsem želimo uspešne nastope!
Vera
bodo pomerile navijaške in pom pon skupine iz cele Evrope. Držali bomo pesti in navijali za Sovice. Da so v letošnjem letu veliko novega plesnega znanja osvojile prav vse skupine, smo se lahko prepričali na že tretjem plesno navijaškem večeru, ki ga je društvo konec marca organiziralo v telovadnici osnovne šole v Ihanu. Vse prisotne so navdušili, še prav posebej glasen aplavz pa je požela skupina »MAME SOVE«, ki je s svojim spomladansko obarvanim nastopom pokazala, da jih druži dobra volja in želja po rekreaciji in imajo dovolj poguma tudi za javni nastop. Čestitamo!
Foto: Vlado Gruden Tekst: Vesna Gerič
TEŽKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Mladinsko državno prvenstvo Slovenije 2010
26. marca 2010 so se na mladinskem državnem prvenstvu Slovenije v Domžalah pomerili najmočnejši mladinci in mladinke dviganja uteži. Fantje in dekleta so z odlično pripravljenostjo in nastopi dokazali, da prihajajo najboljši dvigalci uteži ravno iz Domžal. Tako so Domžalčani dobili nove državne prvake Slovenije v različnih kategorijah in državno prvakinjo in rekorderko Petro Pavlič ter podprvakinjo Tjašo Rajh. V Težkoatletskem klubu Domžale so zelo ponosni na svoji punci Tjašo in Petro, saj veliko pripomoreta k motivaciji fantov na treningih, ki se pripravljajo na udar pričakovanih tekem.
V	kategoriji do 56 kg je zasedel prvo mesto Urban Golob (TAK Domžale), z rezultatom poteg 33 kg, sunek 45 kg in biatlion 78 kg.
V	kategoriji do 69 kg pri ženskah je prvo mesto osvojila Petra Pavlič, z rezultatom poteg 46 kg, sunek 60 kg in biatlon 106 kg, drugo mesto Tja-ša Rajh z rezultatom poteg 30 kg, sunek 50 kg in biatlon 80 kg - obe TAK Domžale. Petra je z odličnim nastopom in s svojo odločnostjo postavila nov državni rekord v disciplini poteg.
V	kategoriji do 85 kg je prvo mesto osvojil Jernej Orešek, z rezultatom poteg 103 kg, sunek 117 kg in biatlon 220 kg, drugo mesto Dominik
Kozjek, z rezultatom poteg 84 kg, sunek 100 kg in biatlon 184 kg in tretje mesto Jan Berk, z rezultatom poteg 67 kg, sunek 83 kg in biatlon 150 kg - vsi TAK Domžale. Nova člana Težkoatletskega kluba Domžal, Tadej Cerar in Jure Svetlin, sta nastopala prvič in kot začetnika pokazala, da imata železno voljo po doseganju visokih rezultatov. Fanta potrebujeta še nekaj kilometrov in že bosta v igri po doseganju medalj.
Čestitke!
T. P.
SMUČARSKI SKAKALNI KLUB
Presenetila Jaka Kosec in Anže Lanišek
Že v začetku marca sta nas prijetno presenetila Jaka Kosec in Anže Lani-šek. Najprej že samo s tem, da sta bila izbrana v reprezentanco Slovenije za letošnje OPA igre v Nemčiji, nato pa sta se oba vrnila, vsak s po dvema medaljama. V posamični konkurenci sta oba zasedla 3. mesto, skupaj pa sta nastopila v slovenski ekipi, ki je zaostala le za najboljšo nemško zasedbo. Tako sta osvojila še srebro. Res lep uspeh za dva Domžalčana, ki nastopata za mengeški klub.
Ker je spet leto naokoli, smo se člani zbrali na redni letni skupščini, kjer smo potrdili minulo uspešno delo in si začrtali pot za naslednjo, upajmo, še bogatejšo sezono. Vsa poročila organov društva so bila soglasno sprejeta. So se pa člani in tekmovalci tudi tokrat udeležili vsakoletne čistilne akcije, ki jo konec marca organizira Občina Mengeš. Lotili so se čiščenja drevoreda, okolice skakalnic in pešpoti, vse do spomenika talcev na Zalokah. Tako so spet prispevali svoj
delež k čistemu in urejenemu bivalnemu okolju kraja. Tako udeležba kot vreme sta bila lepa. Pohvaliti pa velja tudi Mengšane in druge obiskovalce predela pod Gobavico, ki očitno postajajo ozaveščeni in veliko manj onesnažujejo okolico, po kateri se gibajo.
Jože Trplan
Podrobnosti in fotografije najdete tudi na spletu: http://skakalni-klub-menges.s5.net.
Tel.: 01/721« 031 /658 717
fö
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
vabi
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
jutri, 24. aprila 2010, na dve prireditvi:
KOLESARJENJE
PO KRAJIH UPRAVNE ENOTE DOMŽALE 2010,
start ob 10. uri, v Športnem parku Domžale
(pri teniški dvorani).
Poleg že prijavljenih rekreativnih tekmovalcev posebej vabimo rekreativne kolesarje na daljši, 40-kilometrski progi, in lažji ter krajši, 30-kilometrski progi.
Vsak udeleženec dobi spominsko majico in medaljo, topli obrok in napitek Prijavnina: 10 EUR - krajša proga, 15 EUR - daljša proga. Prijavite se lahko tudi na dan prireditve.
TEK OČKOV V DOMŽALAH,
startno mesto kolesarjev pri teniški dvorani Domžale, takoj po startu kolesarjenja (po 10. uri)
Dolžina teka: največ 400 metrov
Udeleženci dobijo spominsko majico Urada za enake možnosti Republike Slovenije. Prijavnine ni.
Prijavite se lahko tudi na dan prireditve.
VLJUDNO VABLJENI NA OBE PRIREDITVI, KI STA DEL PRAZNOVANJ PRAZNIKA OBČINE DOMŽALE!
mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. Direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
PRODAM veliko garažo (27 m2, višine 2,5 m), z elektriko, vodo in zračnikom, na Miklošičevi ulici 6, v Domžalah. Tel.: 041/540-003
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZEN ŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel.: 040/268-090
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/7227-897, 041/689-840
NOVO! Nadstreški za avtomobile.
Izposojamo tudi vrtičkarske stroje, skrbimo za urejanje okolice, obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 21. maja 2010. Rok za oddajo prispevkov j'e četrtek, 13. maja 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v
času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
trave, prodajo zemlje, kompost, gnoj. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, Domžale. Tel.: 041/789-711
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica. Tel.: 040/550-040
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041/732-267
PRODAM ALI ODDAM garsonjero, 26,4m2, v Preserjah pri Radomljah. Ločena spalnica in dnevni prostor s kuhinjo, klet, skupno parkirišče. Cena najema je 320 EUR/mesec + stroški + 2-mesečna garancija s stroški. Tel.: 041/717-974
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149
TRAJNO LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK IN KAVITACIJA, UGODNO.
Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin.
Tel.: 041/606-524, www.holos.si
GARSONJERO 32,74 m2, v centru Domžal (2. nadstr., z dvigalom), obnovljeno, PRODAM. Tel.: 041/844-557
HITRA POMOČ pred zaključkom šolskega leta! Učne težave osnovnošolcev in inštrukcije angleščine. Urša 041 373-982
GOVORICA PREPROSTIH STVARI
Upodobitve Kristusa v krščanski umetnosti (1)
Vsa krščanska umetnost se na ta ali oni način nanaša na Kristusa. Njen glavni predmet je njegov lik in prizori iz njegovega življenja. Njegova prava podoba nam seveda ni ohranjena. V vsakem obdobju so si zato o njem ustvarili svojo predstavo. Pri tem so se
opirali na izročilo, obenem pa dodajali različne nove poteze in poudarke. Zgodnje krščanstvo za Kristusa rado uporablja simbole, kot so križ, jagnje ali venec s Kristusovim monogramom. Slikajo ga kot brezčasno mladega moškega brez brade, ali pa ima brado kot
IN MEMORIAM
Vida Opara
1932-2010
Zadnjega marca letos smo se množično poslovili od gospe Vide Opara iz Domžal. Spominjamo se je kot izredno premočrtne in ustvarjalne ženske. Bila je živo znamenje Božje ljubezni do človeka. Ovdovela je pred 32 leti in je vseskozi ostala pokončna in skrbela za svoje tri sinove: Radota, Vidota in Darkota. Bila je
PRIŠEL SEM, DA BI IMELI ŽIVLJENJE IN GA IMELI V IZOBILJU.
Jezus Kristus
zanesljiv vzor skrbnosti, delavnosti in vdanosti v usodo. Tako, da nas je njena nenadna smrt zelo razžalosti-la. Izredno je bila navezana na svoje sinove z družinami in se posebej zanimala za šolske in siceršnje uspehe svojih vnukov in vnukinj, kar lahko potrdim tudi sam na podlagi svojih izkušenj. Da sem jo poznal, je to pomenilo zame tudi obogatitev mojega življenja v etičnem smislu. Želimo ji večni mir in pokoj pri Bogu, vsem njenim domačim pa še na tem mestu pošiljam izraze svojega globokega sožalja.
Ivan Kepic
znamenje dostojanstva. Včasih ima njegov lik skoraj androgine tj. ženske poteze. Takšen je Kristus kot dobri
pastir na mnogih zgodnjekrščanskih freskah. Življenje v večnosti (v nebesih) so si nekoč radi predstavljali kot vrt, v katerem se izvoljeni veselijo ob svojem odrešeniku, ki je sredi med njimi kot mlad, skrben, dobri pastir (»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce« - Jn 19,11). Pri teh upodobitvah seveda ni šlo za portret, ampak vedno za simbol. Ko se je za Cerkev v 4. stoletju končalo preganjanje in je zaživela v miru, se zaznava potreba po bolj stvarnih (realističnih) upodobitvah. Kristus dobi bolj individualne, strožje in izrazitejše poteze, ki so bliže semitskemu vzoru: ima skodrane lase, črno brado in velike oči.
Sredi 4. stoletja upodabljajo Kristusa kot nebeškega učitelja sredi svojih učencev (apostolov) po zgledu antičnih filozofov. Kristus-Učitelj izroča besede življenja svojim apostolom, ki naj jih posredujejo naprej. To izročanje je njegova značilna kretnja na velikih freskah v rimskih katakombah in bazilikah. Kristus-Učitelj navadno drži eno roko na svetopisemskem zvitku, druga pa je dvignjena v kretnji govornika.
Tip Kristusa z brado in s strogim pogledom se je razvijal naprej v smeri
»veličastnega Kristusa«, ki razodeva
božjo vzvišenost in veličino ter vzbu-
ZAPUSTIL NAS JE
Jože Rogan - Cogo
s Hudega
Kratka in usodna bolezen je 12. marca vzela življenje še ne 55-letnega očeta, dedija, brata in strica. Krajevna skupnost Radomlje in gasilci ste mu pripravili lepo slovo. Govora sta orisala njegovo življenjsko pot, prizadevanje in veselje, s katerim je znal popestriti dneve sebi in drugim.
Cogo je bil zelo priljubljen. Imel je veliko prijateljev, zato je bilo slovo še toliko težje.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Spominjali se bomo našega Cogota. Vsi njegovi
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu sporočamo, da je svojo življenjsko pot v mesecu marcu sklenil naš najdražji ata
Jože Lederer
iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in sovaščanom.
Vsi njegovi
VOJKO
. Pe
Dan knjige
PLOD

i« IO
Dan upora
HLADNO
prebavila, vranica, trebušna slinavka
sol, korenina, gomolji KORENI
SVEŽE SVETLO
kolki, ledvice, mehur
28 C?
zr^
Mednarodni dan ples
TEHTNICA
i plesa
MARINA
ŠKORPIJON
STRELEC
ja strahospoštovanje. Ko se krščanski Cerkvi prizna položaj državne Cerkve, dobi tudi Kristusova podoba vse bolj vladarske poteze. Na to je vplival dvorni (cesarski) ceremonijal. Obenem se še naprej ohranja podoba učečega Kristusa. Prikazan je kot po-veličan in povišan na Očetovo desnico v nebesih. Apostolom, predstavnikom Cerkve, izroča svetopisemski zvitek, ki vsebuje novo krščansko postavo; tako se izkazuje za »novega Mojzesa« (Mojzes je nekoč na Sinaju od Boga prejel postavo in jo izročil izraelskemu ljudstvu).
Različica Kristusa-Učitelja je Kristus,
ki blagoslavlja ter »zmagoslavni Kristus«. Slednji je prikazan kot tisti, ki »potepta kačo, leva in zmaja« (prim. Ps 91,13) tj. svoje sovražnike: greh, smrt in hudobnega duha. »Kristus, dobri pastir, je prišel, da bi imeli življenje v izobilju. To je njegova velika obljuba. Vsak človek si želi življenja v polnosti. A kaj je to? Kje ga najdemo? Ali morda tako, da živimo kot izgubljeni sin in zapravimo vso doto Boga? Od česa živi človek? Živi od resnice in od tega, da je ljubljen, da ga ljubi Resnica sama. Človek potrebuje kruha, a v najgloblji notranjosti potrebuje besedo, ljubezen, Boga samega. Kdor mu daje to, mu daje življenje v polnosti« (Benedikt XVI., Jezus iz Nazareta).
Bogdan Dolenc
maščoba, olje
MOKRO
spolni organi, sečevod
ogljikovi hidrati
(_)
beljakovine
HLADNO
sklepi, kolena, kosti, koža
sol, korenina, gomolji
CVET
LIST
PLOD
KORENINA
SVEŽE SVETLO
goleni, vene
maščoba, olje
CVET
VIKTOR
D8Sp
M. dan rdečega križa
irj
^ROPE zma. nad tasizmom
■IZIDOR
M. dan zma. nad lasizm IZIDO
IOpo
RIBI
c_i
stopala, nart, prsti na nogah
ogljikovi hidrati
LIST
M. dan medicinskih sester
TfSr1
S. dan telekomunikacij
OVEN
TOPLO
glava,
možgani,
oči
beljakovine
PLOD
i muzejev
IFKA
S. dan družine
16 Ne
HLADNO
vrat, tilnik, ušesa, zobje
sol, korenina, gomolji
KORENINA
(SVEŽE SVETLQ)
dihala, ramena, roke, dlani
DVOJČKA
maščoba, olje
CVET
ERIK

2ÜT5
Dan meroslovja
FELII
zid Slamnik<
(MOKRO)
ogljikovi hidrati
TOPLO
srce,
krvni obtok, arterije, hrbet
beljakovine
LIST
PLOD
DEVICA
HLADNO
KORENINA
Središče
■ i
energy
Vsa energija na istem mestu
Vsaka energija ima nekje svoj izvor. Zdaj lahko, kot novost na slovenskem trgu, pridejo prav vse energije iz iste hiše. V Petrolu smo zato za vaš vir energije pripravili zelo ugodne energijske pakete, ki vključujejo vse oblike energije, tudi električno. Pakete odlikujejo
številne prednosti: do 6 odstotni popust do 1. januarja 2012 na že tako izjemno ugoden Petrolov cenik električne energije, brezplačna kartica Magna, enostaven prehod na enega dobavitelja vseh energij, en obračun in nižji stroški plačil ter redne mesečne akcije za naročnike.
paket paket
"So/
«.s&L?
električna energija
pogonsko gorivo
s kartico Magna
električna energija
Paketna ponudba energentov je na voljo samo za prebivalce občin Domžale, Trzin in Mengeš. Posebna ponudba velja do 30.7.2010.
Naročilo paketov in dodatne informacije: 01 47 14 861 | www.petrol.si/energija | energija@petrol.si | Petrolovi bencinski servisi v občinah Domžale, Trzin in Mengeš

pogonsko gorivo
s kartico Magna
ogrevanje
zemeljski plin UNP
kurilno olje
www.petrol.si/energija
Rezervirajte si poletni dopust pravočasno!
Oddamo stanovanja v Piranu:
•	nova, opremljena, svetla stanovanja
(KTV, domofon, sušilec za lase, sef, posoda in jedilni pribor, ...)
•	28 do 64m2, za 2 do 4 osebe (možnost najema stanovanja s teraso)
•	30 metrov od morja
(glavno kopališče v Piranu na Punti)
•	informacije in rezervacije: +386 1 83 96 400 ali +386 41 339 379
v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
AKCIJA 1. MAJ! 1 TEDEN: 24.04. - 01.05.
Tedenski najem APP5 za 5 oseb: 59x7 dni = 4^,03 UDR že za 369,00 EUR Tedenski najem APP2 STUDIO za 2 osebi: 33x7 dni = 2^,rJrJ HUR že za 209,00 EUR
Tedenski najem SOBE za 2 osebi: 26x7 dni = 1D2,CC HuR že za 169,00 EUR
Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.vilamirakul.com. Turistična taksa ni v cenah!