IZ USTAVNE RAZPRAVE
K osnutku vrsta predlogov in pripomb
Kot rdeča nil o javni razpravi o osnutku amand-majev k ustavi SR Slovenije se je pravzaprav povsod prepletalo naslednje: doseči je treba učin-kovitejši, bogatejši in bolj demokratičen sociali-zem ter ugotoviti dosledno uveljavljanje ustavno-sti in zakonitosti, kar je pogoj za dejansko uvelja-vitev pravne države, za stabilnost razvoja in de-mokracijo političnega sistema socialističnega sa-moupravljanja.
Sicer pa so bile dosedanje pripombe in predlogi strnjeni na zasedanju občinske skupščine 31. ma-
ja. Posebej pomemben prispevek je dala OK SZDL, v času javne razprave pa je bila sklicana tudi širša razprava pod okriljem predstavnikov občinske skupščine.
Kot že rečeno, je pripomb in predlogov precej, zatorej bomo v tem zapisu zajeli le nekatere, predvsem pa tiste, ki so izraz najširše podpore.
Deveti amandma naj se sprejme z variantnim dodatkom, ki določa pravico slovenskega naroda do samoodločbe s pravico do odcepitve in združi-tve. Glede ohrajanja ali neohranjanja temeljnih ustavnih načel je bil podan predlog, da se ohranijo 1. 9. in 12. načelo. Ustavno pravno moramo storiti vse, da postanemo del Evrope, to pa pome-ni razvijati parlamentarno demokracijo plurali-stičnega tipa. Zato si morajo vsa politična gibanja v našem prostoru prizadevati za vključitev v skupščinski sistem. Soglasna podpora je bila dana 11. amandmaju, da naj bo Zdravljica Slo-venska himna.
Amandmajem s s področja družbenoekonom-skih odnosov je bilo dano manj pripomb - saj gre v veliki večini primerov za usklajevanje ustavnega besedila z besedilom zvezne ustave. Pa vendar je na mestu opozorilo, da nekateri amandmaji še vedno uporabljajo staro terminologijo, čeprav je že sprejet zakon o podjetjih. Banke (15. amand-ma) naj se bolj približajo modelu podjetja, prav tako zavarovalnice (16. amandma), saj se sedaj obnašajo kot monopolisti. Amandma (18) o usta-navljanju SIS in drugih oblik samoupravnega or-ganiziranja na področjih skupne porabe, je pred-lagano, da se v zagotavljanje enotnega programa vključi tudi osnovni program telesne kulture, skupnosi socialnega vaistva kot izvedena skup-nost pa najbrže ne sodi v to področje, saj nima izvirnih pristojnosti.
Dana je tudi pobuda, da se obrtniki organizira-jo kot podjetja, če govorimo o enakopravnosti lastninskih sektorjev (23. amandma). Ob obliko-vanju mešanih podjetij in obrtnih podjetnikov se . velja zavzeti za poimenovanje zbora združenega dela v zbor delovnih ljudi (33. amandma). V 31. amandmaju pa bi še vedno kazalo ohraniti lzjem-no možnost vplivanja družbenopolitičnih skupno-sti na imenovanje in razrešitev poslovodnega or-gana v javnem podjetju, saj so prav tu možni pojavi monopolističnega obnašanja. Pri 30. amandmaju naj se dopolni teza, da družbenopoli-tična skupnost lahko uporablja sredstva proraču-na tudi za uresničevanje razvojne politike in soci-alne politike. Pri opredeljevanju ustavnovitve skladov v tem istem amandmaju naj bo dana
možnost tudi drugim, zato naj se opredeli, da se z zakonom določi samo tista področja in dejavno-sti, za katere se sklad ne more ustanoviti.
Skupščinski, delegatski sistem, volitve (33. amandma) ima vrsto variant, zatorej so bile opre-delitve nekoliko različne, kazalo pa bi po mnenju nekaterih te variante tudi dopustiti v ustavnem besedilu, saj bo le tako moč realizirati racionalizi-ranje delegatskega sistema glede na specifične okoliščine. Precej predlogov pa je šlo v smeri uveljavljanja stalnih delegatov. K 36. amandmaju je bila sprejeta dopolnitev, da se pri določitvi področij, katere delovni ljudje in občani uresniču-jejo in urejajo v občini, doda še: skrbjo za zdrav-stveno varstvo živaii. Podobne dopolnitve so bile uvrščene tudi k 28. in 48. amandmaju. Glede trajanja raandatov vodstva republiške skupščine je bilo oblikovano mnenje, da je treba omogočiti tudi večkratno izvolitev predsednika oziroma podpredsednika skupščine SRS in predsednikov zborov s tem, da se uveljavi inštitut odgovornosti raed letnim preverjanjem uspešnosti delovanja or-gana, ki ga vodi (34. amandma). Podprt je bil 35. amandma, ki v občinah ukinja SIS kot četrti zbor. K 47. amandmaju je bil ponovno obnovljen pred-log, ki zahteva opredelitev nadzorne funkcije re-publiškega izvršnega sveta nad delom mestnih upravnih organov in ne le občinskih. Varianti k 58. amandmaju (da sta med uradnima predlaga-teljema zborov tudi gospodarska zbornica in zve-za sindikatov nista bili sprejeti. Nasprotno pa je veliko odobravanje »požel« 54. amandma, ki vna-ša možnost poizkusa novih rešitev v soglasju z družbenopolitično skupnostjo. Precej razprave je bilo namenjeno tudi 62. amandmaju, ki opre-deljuje vlogo predsedstva republike. Ob danih variantah je bilo slišati deljeno mnenje, čeprav se zdi, da prevladuje rešitev v zmanjšanju števila članov in njihovo neposredno izvolitev.
Opredelitev do vloge in položaja KS (32. amandma) daje vsekakor večje in fleksibilnejše možnosti organiziranja krajanov pri uresničevanju njihovih interesov. Manj to velja za občino (36. amandma), kjer se je v okviru naše občinske SZDL oblikovalo mnenje, da to, kar je predlaga-no, bo še povzročalo spore med manj in bolj razvitimi občinajni v SR Sloveniji, saj bomo na papirju vse občine izenačili, kar je nemogoče. Na nek način bomo še vedno enim jemali in drugim dajali, v republiki zbrani denar pa se utegne trošiti brez kontrole tistega, ki ga daje. Ne moremo trditi, da je sedanja organiziranost občin brezhib-na, občinske in razne druge uprave so se razboho-tile (tudi obvezno po zakonih) in vsak rez na tem področju bi seveda bolj postavil pod vprašaj uso-do zaposlenih kot pa sklicevanje na porabo, da je močna občina pogoj za uveljavitev interesov in volje ljudi.
Bistveno manj pripomb je bilo glede amandma-jev s področja ustavnosti in zakonitosti. K 39. amandmaju je predlagano, da naj okrog stavke amandmaji ne povzemajo prepisa dikcije iz zvez-ne ustave, ampak naj se pravica do stavke oprede-li: Delavci imajo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon oziroma pravilo.