NO. 192 Ameriška Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING NCWSPAPGR CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1953 LETO Lm — VOL. Lm DANES VSI NA VOLIŠČE! NAREDITE KRIŽ (X) PRED IMENOM ALBERT S. PORTER! Danes se vrše primarne volilve za županske in ostale kandidate. Te volitve so največje važnost1, ker bo na njih odločeno, kdo bo demokratski kandidat ob prihodnjih splošnih volitvah v novembru. Prostori, kjer se vrši glasovanje, so danes odprti od 6:30 zjutraj ter se zapro ob 6:30 zvečer. Dh izidu našega časopisa je seveda že mnogo naših ljudi volilo, kar je hvale vredno, da so že pred začetkom svojega ^sakdanjega dela izpolnili svojo državljansko dolžnost. Mnogo pa jih je, ki bodo volili, ko se vrnejo z dela domov. — Vse tiste, ki še niso šli volit, prosimo, da prav gotovo to sto-re danes, ko se vrnejo z dela domov. Letošnje primarne volitve so namreč, kakor zgoraj rečeno, ogromne važnosti, zakaj kdor bo danes zmagal, tisti bo odnesel tudi zmago pri splošnih volitvah. Preden nadaljujemo z razvijanjem misli v tem članku, paj tudi danes ponatisnemo kratek uredniški uvodnik, ki je izšel včeraj na prvi strani velikega clevelandskega dnevnika ‘Plain Dealer”-ja. kjer je rečeno: “V letošnjih primarnih volitvah v tekmi za ^županske kandidate, je samo eno vprašanje: Kdo od treh županskih kandidatov je najbolje kvalificiran za izvajanje mestnega gospodarstva, za vodstvo in nadzorovanje ogromnega programa javnih izboljšav tekom prihodnjih let in za nadalje-vanje smernic župana Thomasa A. Burke-a, ki prostovoljno odstopa po devetletnem županovanju. Ne da mi zmanjševali sposobnosti njegovih tekmecev, je vendar jasno, da dajejo Porterj'eve administrativne in inženirske sposobnosti njemu prvo in prednostno mesto pred ohema njegovima tekmecema. Iz tega vzroka smo priporočali in priporočamo Porter-jevo nominacijo in smo prepričani, da če bo v primarnih volitvah nominiran, bo v novembrskih volitvah tudi izvoljen. Kakor kaže, bo glavna borba med kandidatoma Porter-jem in Celebrezzejem. ki pravi, da je neodvisen kandidat; McDermott, republikanski kandidat, po vsej 'priliki nima 'finogo upanja na zmago v predominantno demokratskem Clevelandu. Mr. Porter je mož starega ameriškega porekla, dočim je njegov nasprotnik Celebrezze italijanskega rodu; To omenjamo brez predsodkom samo v yednost čitateljev. V včerajšnjem članku smo podali kratek pregled Portirjevega udestvovanja in njegovih sposobnosti. Kot člo-vekj'e Mr. Porter prijazen in simpatičen mož, ki goji visoko sPoštovanje do Slovencev in njihovih državljanskih, kulturah in ostalih vrlin ter kreposti. Trdno smo prepričani,d a če danes nominiran in v novembru izvoljen, ne bo pozabil, da so mu do županskega položaja v izdatni meri pomagali v°lilci slovenskega in splošno jugoslov. porekla, katerim se |]e bo izkazal hvaležnega samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Z gotovostjo lahko računamo, da želje Slovencev P°d njegovim županovanjem ne bodo ostale glas vpijočeea ! Puščavi, temveč da bo vedno pripravljen upoštevati naše fe!je tako glede naše naselbine kakor glede posameznih rojakov, ki bodo potrebni njegove pomoči. Ne smemo nam-reč prezreti važnega, pa malokdaj omenjenega dejstva, da s,*o že imeli v mestu demokratsko administracijo, ki je dala nasim rojakom nad 600 dobrih del in položajev! Mr. Porterja priporočamo kot sposobnega administra-*rja, inženirja in tudi kot človeka ter našega prijatelja. — Le želimo, da bo pri današnjih volitvah zmagal, je absolutno jl^Tebno, da gremo danes vsi na volišče in da mu ob sedan-I'h primarnih volitvah oddamo svoj glas. Kakor Plain Deal-,er- tako smo tudi mi prepričani, da če bo danes imenovan, v novembru tudi izvoljen. In če bo, ne bo nikomer žal, jJMmanj pa tistim, ki mu danes in mesca novembra z glasov- . Torej, še enkrat: tisti, ki danes še niste glasovali, stori-pjo takoj in naredite križ (X) pred imenom: ALBERT S. ^goslavija je zavrnila Medlog o plebiscitu 28BeOGRAD. — Jugoslavija je j..’ sept. formalno zavrnila ita-^arLski predlog za plebiscit gle-tržaškega vprašanja. Pj^lov. vlada je izročila Rate .n!kemu poslaniku noto, v ka-t&ri J'e ponovila svoje argumen-Sa’ h bil plebiscit sprejemljiv jo, °v’ ee bi bilo vnaprej odloče-tovj ttevBo odredb, da se zago-v Popolna enakopravnost slo-Va2kega hrvaškega prebi- Vremensh prerok pravi: ,oxanes iasno in bolj toplo. Po-C1 deloma oblačno in toplo. ZAPLEMBA FAROU-KOVE POSESTI KAIRO, Egipt. — Egipčanska vlada je včeraj odločila, da se zapleni vsa posest bišega kralja Farouka ter mu je prepovedala lastcvati celo 200 akrov zemlje. Romunija spremenila program na ljubo — ljudskim potrebam Bolj človeške naredbe rdečih režimov pričajo, da Zapad zmaguje v mrzli vojni, ki so jo komunisti iznašli in začeli. Osgood Caruthers, poročevalec Associated Pressa, je včeraj sporočil, da so rdeči oblastniki Romunije, da bi končali veliko nezadovoljstvo med ljudstvom, sledili zgledu Sovjet j e ter zavrgli večino programa petletke za dovršitev težke industrije na ljubo dveletnemu programu proizvajanja več živil, obleke in stanovanj. Po priznanih izjalovit-vah neiobhiodno potrebne domače ekonomije, zaostalosti v kmetijstvu in po neodhodnih potrebah človeških potrebščin, so rdeči oblastniki sklenili storiti ta ob-brat, katerega je njihov lutkarski parlament seveda odobril. Te odloke so sporočili tudi po radiu, niso pa navedli nikakih podrobnosti, v čem bodo glavne izpremembe, niti ne, v kolikšni meri. Novi grobovi Joseph Kochevar V ponedeljek zvečer je umrl na svojem domu na 19551 Nau-mann Ave., Euclid, O. Joseph Kochevar, atar 51 let Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Žnidaršič, sina Joseph, ml. in več sorodnikov. Rojen je bil v Ely, Minn. čez par let so starši odšli v Podgovo, fara Dobre Polje. Tam zapušča dve sestri, Marija Schantol in Frances Mehle in več sorodnikov. Nazaj v Ameriko je prišel leta 1926. Bil je član dr. Sv. Cathe- v Uralu še troje Hitlerjevih porine št. 29 W. S. A. Bil je zapo- močnikov in 14 njegovih bivših SOVJETI SO IZPUSTILI IZ UJETNIŠTVA 468 NEMCEV V ujetniškem taborišču v Uralu se nahaja 14 Hitlerjevih generalov in trije njegovi pomočniki. — Med repatriiranci je 30 polkovnikov, 18 žensk in osem otrok. CAMP FRIEDLAND, Nemčija. — Iz Sovjeti j e se vrnivši vojni ujetnik so v nedeljo povedali, da je v sovjetskem taborišču slen pri Addressograph-Multi-graph Co zadnjih osem let. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Čas ni še določen. Materinska ljubezen v skrbi za svoj ogroženi plod Tri matere ameriškilh vojakov, ki so se zastrupili s komunističnim strupom, so pripravljene odpotovati v Korejo k svojim sinovom. DALLAS, Texas. — Tri matere iz Texasa so pripravljene nemudoma odleteti v Korejo k Ford bo gradil v Angliji cenene "ljudske avtomobile" Novi avtomobili bodo imeli po štiri cilindre in bodo cenejši kakor kateri koli avtomobili v Ameriki. LONDON. — Angleži so do-znali veselo novico, da bo Ford Motor Co., pričela graditi v Angliji tako imenovane “ljudske avtomobile”, ki bodo stali $1,100, kar pomeni, da bodo cenejši kot avtomobili katerega koli izdelka v Združenih državah. Ti “Fordi” bodo opremljeni s štirimi cilindri. Izdelovali jih bodo v Fordovih tovarnah Anglije, kjer so porabili tri leta za svojim sinovom, ki so izjavili, | ^z<^e^avo novelSa in. predelavo da so postali komunisti in da se: starega orodja in mašinerije za nočejo vrniti v domovino. —njihovo izdelovanje. Matere hočejo postaviti proti I Standard Motor Co., ena iz-komunistični ideologiji svojo meci velikih angleških družb, ki materinsko ljubezen in prepri- izdelujejo avtomobile, je pretek-čati sinove, da ne delajo prav.— ^ teden postavila na trg vozila, Ti trije so od skupine 23 Ameri- T1 sinejo $1,340, vštevši davke, kancev, ki so izjavili, da se noče-' Ford, ki izdela po en avtomo- generalov. Med tremi je tudi bivši Hitlerjev telesni strežaj H. Linge, ki je pomagal sežgati Hitlerjevo truplo po njegovem samomoru v bunkerju pod kanclerijo. Ostala dva sta letalski kapetan H. Bauer, Hitlerjev osebni pilot, in njegov osebni pribočnik Walt. Guentsche. Vrnivši se ujetniki 'so dalje povedali, da se ti Hitlerjevi pomočniki in njegovi generali nahajajo v taborišču Pevo-Uralsk, v Uralskem pogorju. Sin nacijskega voditelja ujetnik Med ostalimi prominentnimi ujetniki, ki se nahajajo tam, je tudi sin Artur Seys-Inquarta, nacijskega voditelja in bivšega avstrijskega kanclerja, ki so ga zaradi njegovih vojnih zločinov obesili leta 1946 v Nuerenbergu. Drug prominenten ujetnik je član znane nemške rodbine Alfreda Kruppa, nemškega kralja (čije v Moskvi. jekla, ki je Hitlerja oborožil. — Med generali je več divizijskih poveljnikov in tankovskih strokovnjakov. Eden teh — general Bodo von Huelsen, je bil svoj čas pribočnik pokojnega nemškega predsednika Paula Hindenburga. Bivši ujetniki ,so povedali, da so se razmere v taborišču po Stalinovi smrti stalno iziboljšale, nato pa zopet poslabšale po 17. juniju, ko so vprizorili nemški delavci znano revolto v Vzhodni Nemčiji. 30 polkovnikov osvobojenih Ujetnikov, ki so se vrnili v medel j o iz Sovjetije v Zapadno Nemčijo, je 468, med njimi 18 žensk in osem otrok. To je prva skupina, ki je bila osvobojena iz ujetništva po Stalinovi smrti. Trideset odstotkov ujetnikov je bivših častnikov, med temi 30 polkovnikov. Sovjeti so naznanili, da je o- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnici— Joe Ferra, 444 E. 152. St., tajnik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, se je težko ponesrečil, ko je pomagal postavljati novo stavbo v KSKJ parku na White Rd. Je, v Euclid-Glenville bolnišnici. želimo mu naglega okrevanja! Šestnajsta obletnica— V soboto 3. okt. ob 8:30 bo v cerkvi sv. Pavla sv. maša za pok. Franka Ban v spomin 16. obletnice njegove smrti. K molitvi— Članice Društva sv. Ane št. 150 KSKJ so vabljene nocoj ob osmih v Ferfolijev pogrebni zavod k molitvi za umrlo Mary Barle. Iz bolnišnice— Frank Kosmerl, 1110 E. 64. St. se je vrnil iz bolnišnice, in se zahvaljuje za obiske, cvetlice m (pozdrave. Vrnila sta se— Mr. in Mrs. John Tutin, 6001 Luther Ave., sta se vrnila s potovanja po Illinois in Wisconsin. Obiskala sta mnogo: slovenskih naselbin. Na obisku— John Riffel iz Joliet, 111. se je Izjave amer. industrialca pred kongresnim odborom v Washinglonu o položaju pod Titom “Malenkostnih” vsiot 20 do 50 milijonov dolarjev, ki jih dajemo danes Titu, niti ne omenjamo več. — Do ogromnega denarja je prišel Tito po zaslugi naše propagande, ki vestno razširja njegovo trditev, da je njegov komunizem “nekaj čisto drugega”. WASHINGTON. — Industrialec in gospodarstvenik W. H. jo vrniti v Ameriko, dokler ne bil na vsakih petero vozil v An- , SmJth’. kl ie 2^v<'1 yec v Ju" zavlada tu komunistični režim. STji. je imel doslej naj cenejše avii1’ ie a ongresnemu Ena teh mater je rekla: “Rada vozil° na trgu, namreč ‘AngliaVodboru zanimivo Poro<;ll 12 k “ bi vzela 'obraz svojega sina med kl stane $1,240. I^ega posnemamo nekatere za- nimivosti. Med drugim je dejal: Preko UNRRE smo dali Jugo- svoje dlani in mu pogledala globoko v oči in srce. Sicer pa ne morem Verjeti, da je moj sin postal komunist.” SAN FRANCISCO. — Ekse-kutivni odbor Ameriške legije države Kalifornije je pozval Mr. Eisenhower j a, naj dovoli materam 23 ameriških vojakov, da odidejo v Korejo k svojim sinovom, kateri pravijo, da se nočejo vrniti v domovino. Najdba pogrešanega ameriškega letala v Pirenejih PERPIGNAN, Francija. — V bližini 7500 čevljev visokega vrha Pirenejskega gorovja so našli razbitine amerškega vojaškega letala. Reševalno moštvo1 je sporočilo, da so bili vsi štirje možje posadke ubiti. Letalo so pogrešali od pretekle sobote. Hitlerjev propagandist umrl COLOGNE, Nemčja. — Hans Fritsche, glavni Hitlerjev radio-komentator, je v nedeljo podlegel raku. Sporazum dveh velikih japonskih sirank za oborožitev TOKIO. — V nedeljo so se strnili in združili voditelji dveh japonskih najmočnejših političnih strank ter se sporazumeli za izvedbo naglega oborožitvenega programa za narodno obrambo. Ministrski predsednik Šigeru, Jošida je obiskal Mamoru Šigeni utsija, glavarja dominantne liberalne stranke, ki jei druga največja progresivna stranka, s katerim je poravnal stare nesporazume glede kočljivega vprašanja zopetne oborožitve. Jošida ima za seboj 201 liberalca v poslanski zbornici, v ka^ eri je 466 poslancev, Šigemutsu pa kontrolira 76 progresivcev, kar je več kot dovolj za solidno (večino. Sporazum je važen tudi zato, ker utegne privesti do trajne strnitve obeh strank. NAJNOVEJŠE VESTI LOUISVILLE, Ky. — Najmanj 22 oseb je izgubilo svoje življenje, ko je letalo, s katerim so potovali vojaki iz Camp Kilmer N. J., pri poskusu prislanja strmoglavilo na zemljo, se vnelo in zgorelo, i NEW YORK. — Bivši predsednik Truman je snoči tukaj govoril ter pozval Združene države naj od svoje strani pokažejo voljo in pripravljenost, da rešijo svoje nesporazume in diference s Sovjetsko zvezo s “potrpežljivimi in miroljubnimi pogajanji.” ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Delegat Indije Krišna Menon je pozval zbor Združenih narodov naj privede do osebnega sestanka državnih po- slaviji v blagu kakih 450 milijonov dolarjev. Upravnik UNRRE je bil sovjetski general, zato je šla več kot ena tretjina pomoči Jugoslaviji po ravni poti skozi Jugoslavijo v Rusijo. Najbrž veste boljše kot jaz, da smo pod naslovom in v imenu ECA in MSA (dve ustanovi Zdr. narodov za gospodarsko pomoč) dali Titu lepo vsoto 550 milijonov. Zdaj j e ta vsota še bolj narasla, saj je Tito pravi mojster v iskanju sredstev in pomoči. Spominjam se časov, ko je bilo posojlo nekaj milijonov ameriških dolarjev velik dogodek. — Danes malih vsot, kot na primer 20 ali 50 milijonov dolarjev, niti ne omenjamo več. Do tega o-gromnega denarja je prišel Tito po zaslugi naše propagande, ki je vestno razširjala njegove trditve, da je njegov komunizem njihovo vkorakanje v Jugoslavijo pomeni vojno. Tito in njegovi komunisti z izjemo najmlajših, so se naučili komunizma v Moskvi. V svojem srcu so mednarodni komunisti in bodo v kaki bodoči vojni med nami in Sovjeti nastopili proti nam. Dnevne aretacije kominformovcev v Jugoslaviji kažejo, kje je nevarnost za Tita. Tudi če bi Tito res hotel iti z nami, bi mu bilo to skoraj nemogoče. Toda jaz sem prepričan, da on tega ne želi. (Častniški zbor jugoslovanske armade je sestavljen iz 40 odstotkov kominformovcev, 20 odstotkov Titu vdanih mož in 40 odstotkov oportunistov ki so se vpisali za komuniste samo zaradi tega, da bi mogli priti do boljše hrane, boljše obleke in boljših stanovanj. Ti oportunisti se bodo vedno obračali po vetru. glavarjev velikih držav, v pri- „ , ’• “ + ^ p w w i zad,™™ da c. d,^ ’ I nekai c,sto dru^fa • Podobno ^korejskega ambasadorja zadevanju da se doseže mir, WASHINGTON. — Iz virov, ki so blizu Bele hiše, je bilo snoči sporočeno, da bo Earl Warren governer Kalifornije, v nekaj dneh imenovan za pred. sednika vrhovnega sodišča na mesto umrlega Vinsona. TALLAHASSEE, Fla. — V tukajšnji bolnišnici je umrl snoči za srčno boleznijo Dan McCarty, 41 let stari governer Floride, ki je bil na svojem položaju manj kot devet mesecev. se je godilo pred leti, ko so naši ljudje tukaj v Ameriki govorili o kitajskih komunistih, — tistih, ki danes pobijajo naše fante v Koreji — da so “agrarni reformatorji”. Sovjeti bi lahko pobasali Jugoslavijo po mili volji, kadar bi hoteli leta 1948, ko so Tita vrgli iz Kominforme ali pa danes. Ker so realisti, se jim ni zdelo pametno da bi prevzeli.prazno deželo. Ko jo bomo napolnili z blagom, jo bodo Sovjeti seveda pobrali, ako ne bomio izjavili, da iprostitev teh ujetnikov posledi- (oglasil v našem uredništvu. Ostal ca sporazuma, ki je bil dosežen jbo do četrtka pri družini Repar meseca avgusta med sovjetsko jna H62 E. 60. St. Družini Me-vlado in delegacijo Vzhod. Nem- nart z Norwood Rd. se zahvaljuje za prijazen sprejem in postrežbo. Trinajsa obletnica— V sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johano Bajt v spomin 13. obletnice smrti. DRŽAVLJANI, POZOR! Vsi tisti, ki danes še niste volili se potrudite, da storite to čim prej! Volilni prostori so odprti do 6:30 zvečer. Rojenice— Tom in Esther Miliniovic, 378 E. 161. St., se je rodila 26. sept. hčerka — prvorojenka Donna Ann. S tem sta postala Mr. in Mrs. Joseph Laurence, 15801 Pythias Ave. tretjič stari oče in stara mati, Mrs. Anna Milinovic pa petič stara mama. čestitamo! Al. in Frances Novinc, 866 E. 141. St. se je rodil 24. avg. sinko Gary Alan. S tem sta postala Mr. in Mrs. Joseph Somrak, 866 E. 141. St., prvič stari oče in stara mati, prav tako tudi Mr. in Mrs. Al. Novinc Sr. z 19310 Mus-koka Ave. Čestitamo! Iz bolnišnice— Mihael Telich, zastopnik Sun Life, se je vrnil na svoj dom 64 E. 211. St. in se zahvaljuje vsem prijateljem in znancem za obiske, cvetlice in pozdrave. ------o------ Delavstvo v Alcoa je že zopet na delu CLEVELAND. — Včeraj se je vrnilo v Aluminum Co., tovarno nazaj na delo 450 delavcev. V scredo je v tej tovarni 1400 delavcev pustilo delo v livarni nekateri pa v takozvani ingot napravi. V ponedeljek je bila v obeh teh dveh 'oddelkih spet proizvodnja v teku. Stavkarji so člani CIO United Auto Workers unije. Delo so pustili, ker je družba odslovila nekatere unij ske “stewarde”. KOREJSKI POSLANIK PRETEPEN SEOUL, Koreja. — V nedeljo večer so neznani ljudje silno pretepli You Chan Yanga, juž- Washingtonu, ko je bil peš na potu na svoj dom. Povozil je psa in se obesil ROCHESTER, Ind. — John V. Kirby, star 38 let je postal žrtev tragične pomote. V Akronu, Ind., je povozil z avtomobilom nekega psa, mislil pa je, da je povozil otroka. Javil se je policiji, katero jie prosil, naj ga zapre, kar mu je policija ustregla, dokler se stvar ne razčisti. Toda v celici je raztrgal rjuho in se obesil. Danska bo uvažala sovjetske avte COPENHAGEN, Danska. — Dansko trgovinsko ministrstvo je izdalo licence za uvoz prvih 100 sovjetskih avtomobilov. rnOmUBlm S117 St Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-' fice nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ____________ No. 192 Tues., Sept. 29, 1953 Nevarna zmaga bo lahko dobil drugega delavskega tajnika, ki bo pogodu republikancem, toda zadeva je kljub temu zelo resna. Odstop Durkina je delavstvu jasno pokazal, da od republikanske stranke in vlade ne more pričakovati izboljšanje Taft-Hartleyevega zakona, da bo ostala v sedlu protisocialna kapitalistična struja, ki nima kaj smisla za socialni napredek in tudi ne za splošno delavske težnje. In to ima pri prihodnjih volitvah kaj lahko usodne posledice za republikance. M. BESEDA IZ NARODA sporočilo, da je že aprila tam umrl moj stric Jakob Švigelj, (Žnidarjev) iz Bezuljaka na Notranjskem. Učakal je 92 let. Če se ne motim, je pokojni Debevec v svoji koloni “Če verjamete al’ pa ne” Žnidarjevega Jakoba: nekajkrat! omenil. Naj v miru počiva! Po omenjeni koloni mi je še zmeraj dolgčas. Pokojni Debevec je zmeraj kaj špasnega in Odhod Martina P. Durkina, dosedanjega delavskega tajnika, iz Eisenhowrjeve vlade pomeni nevarno zmago socialnih nazadnjakov. Kakor je splošno znano, imamo v obeh velikih ameriških strankah dve krili: izrazito kapitalistično in nasprotno socialnemu napredku, drugo pa bolj ljudsko in socialno čuteče. Pri republikancih, ki so bolj kapitalistično konservativna stranka, je socialno konservativno krilo v velikih premoči, dočim je v demokratski stranki ravno narobe. Južni demokratje so po svojem mišljenju bliže republikancem kot pa večini demokratov. V senatu in kongresu v socialnih zadevah južni demokratje navadno glasujejo z republikanci in so pri zadnjih volitvah nemalo pripomogli k njihovi zmagi. Če bi se v Združenih državah stranke ločile po socialnih nazorih, bi morali južni demokratje oditi v republikansko stranko, levo krilo republikansk stranke pa v demokratsko, potem bi imeli dve socialno prilično enotni stranki, ki bi si stali nasproti v socialnih zadevah. Predsednika Eisenhowerja bi morda smeli prištevati k socialno naprednemu krilu v republikanski stranki. Pri zadnjih predsedniških volitvah je jasno videl, da je organizirano delavstvo proti republikanski stranki, da je za delavstvo poseben trn v peti takozvani Taft-Hartleyev zakon, ki ima nekaj trdot proti delavstvu v sebi. Ali je Eisenhower tudi prepričan o nedostatkih tega zakona, ali pa je kot odličen taktik smatral, da je treba v tem oziru vsaj nekako zadovoljiti delavstvo, je težko reči. Demokratska stranka se je izjavila za odpravo tega zakona, republikanska pa za njegovo ohranitev. Eisenhower je našel precej srečno obliko v volilni propagandi glede tega, ko je obljubil, da bo on deloval za izboljšanje tega zakona. Ko je novoizvoljeni predsednik sestavljal svojo vlado, je imenoval za delavskega tajnika Martina P. Durkina, ki je demokrat in je tudi volil demokratskega kandidata. Med republikanci je nastalo radi tega imenovanja veliko začudenje in zgražanje, sam pokojni senator Taft se je ob tej novici začudil rekoč: “Neverjetno . . .” Kaj je dovedlo Eisenhowerja, da je imenoval Durkina za delavskega tajnika? Vsi drugi člani Eisenhowerjeve vlade so protestantje, da bi bil vsaj eden med njimi katoličan, se je po mnenju nekaterih predsednik odločil, da imenuje Durkina, ki je znan kot odličen katoličan. Mr. Durkin je bil tudi osebno zelo primerna osebnost za to mesto. On je predsednik delavske organizacije vodovodnih inštalaterjev, miren človek, ne kaka bojevita narava, pač pa v vsem nastopu zelo trezen, zmeren v svojih zahtevah, nikak politik, poleg tega pa je imel že kot osemletni bivši ravnatelj delavskega urada države Illinois dovolj praktične skušnje v uradovanju. Eisenhower skoro ni mogel najti bolj primerne osebe za to mesto kot je bil Durkin. Njegovo imenovanje so sprejele delavske organizacije z odobravanjem. Toda Mr. Durkin se je kot demokrat in zagovornik delavskih interesov že koj od početka slabo počutil med samimi republikanci, zastopniki velekapitala in podjetništva v Ei-senhowerjevi vladi. Toda upal je, da bo s pomočjo predsednika dosegel, kar je ta obljubil ob času volilne kampanje, da se bo namreč Taft-Hartleyv zakon izboljšal tako, da bo sprejemljiv tudi za delavstvo. V ta namen je Durkin že pretečeno zimo ustvaril v smislu predsednikovih naročil poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov podjetništva, delavstva in javnosti, ki naj bi sporazumno predložil izboljšanja k Taft-Hartleyevemu zakonu. Ta konferenca radi odpora podjetnikov ni rodila uspeha. Durkin je nato skušal s tajnikom za trgovino doseči sporazum, pa tudi tu ni uspel. Zdaj je skušal doseči soglasje z republikanskimi političnimi voditelji, toda ti niso imeli za to umevanja. Končno je Durkin z uradniki delavskega tajništva in z Eisenhowerjevimi zastopniki v Beli hiši po dolgih razpravah dosegel, da so se zedinili v 19 točkah, ki naj bi tvorile izboljšavo osovraženega zakona. The Wall Street Journal z dne 3. avgusta je na nepojasnjen način prišel do besedila tega sporazuma in poslanice, ki naj bi jo predsednik naslovil na senat glede izboljšanja Taft- pjartleyevega zakona. Ko so republikanci tako zvedeli vse- ^^auu, ntjua pa je sreastev bino sporazuma med Belo hišo in Durkinom, se je pričela in te lahko prispevamo tudi mi. huda kampanja proti tej izpremembi. Kot se trdi, se je zav- Kanadski rojaki nam bodo goto-zel za to zlasti podpredsednik Nixon in pregovoril predsednika Eisenhowerja, da ni nato poslal tega predloga senatu. Tako je delavski tajnik Durkin izprevidel, da s predlogi o izboljšanju Taft-Hartleyevega zakona ne bo mogel uspeti, pa je podal ostavko. Tako je zmagala konservativno kapitalistična struja, proti kateri tudi velik ugled predsednika Eisenhowerja ni mogel podpreti upravičenih delavskih zahtev. Časopisje, ki podpira republikansko vlado, je skušalo zmanjšati pomen odstopa delavskega tajnika češ, da to ne bo nič vplivalo na splošno politiko vlade. Trenotno res ne bo odhod Durkina rodil kakih večjih posledic, Eisenhower Pomagajmo bratom v Kanadi zgraditi cerkev! Cleveland, O. — Rojaki iz Toronta v Kanadi nas pozivajo, naj jim pomagamo postaviti lastno slovensko cerkev — prvo. v vsej obširni Kanadi. Iz svoje lastne skušnje po večini dobro vem6, da je začetek skoraj vedno najtežji čeprav križev tudi kasneje ne zmanjka. Slovenski naseljenci so že pred desetletji začeli v večjem številu prihajati v Kanado, vendar ni bilo prave možnosti za postavitev lastne slovenske cerkve. Težko je v tem oziru tudi sedaj. Velika večina teh, ki si lastne slovenske cerkve želi, je prišla v deželo šele pred nekaj leti in je komaj prebrodila prve težave. Prav zato so nekateri mnenja, da bi bita morda boljše počakati še nekaj let. Morda, morda tudi ne! Vrednost daru, ki ga poklonimo svojemu Bogu, pri njem ni cenjena po številkah, ampak po srcu, s katerim smo ga dali, in po žrtvi, ki smo jo s tem doprinesli. “Postavimo najprej domove sebi, potem bomo šele gradili hišo božjo!” se slišijo glasovi. To zveni precej podobno kot: “Nasitimo se najprej mi sami, če bo še kaj ostalo, pridejo na vrsto drugi . . .” Da v tem ni veliko krščanskega duha, je jasno. Zlasti momon govori te besede, ne pa Bogu vdano in v Boga zaupajoče srce! Je pa veliko ljudi, ki nasprotujejo temu načrtu, ker jim je sploh vsaka cerkev na poti. Ta jih namreč spominja, da ima človek poseben cilj in da se je nanj treba pripravljati s poštenim življenjem, pokoro in zatajevanjem. Prav to jim je pa trn v peti. žele si le razveseljevanja in uživanja, tega iščejo zanj trošijo. Na te se ne obračamo! Verni in pošteni ljudje vedo, kaj jim pomeni hiša Bčžja. V njej iščejo opore in tolažbe v stiskah, moči in vstrajnosti, kar dar jih zapušča pogum. Verni slovenski človek se v vsaki priložnosti obrača na svojega stvarnika. Njega prosi pomoči, njemu se zahvaljuje za vse dobrote ki jih prejema iz dneva v dan. Ta verna slovenska srca so tista, ki žele, da bi slovenska cerkev v Torontu čimprej stala, da bi imeli tam svoje zbirališče in tih prostor za razgovor z Bogom. Mi v Združenih državah smo bratom v Kanadi dolžni pomagati. Podprimo jih, da se postavijo na svoje noge! Naša pomoč bo dala poguma tudi omahljivim in neodločenim. Potegnila jih bo za seboj. Cerkev Marije pomočnice naj postane središče naših rojakov v Kanadi tudi z našo pomočjo. Darujmo vsak po svoji moči, da bo veliki in visoki cilj, ki so si ga Slovenci v Torontu postavili, čimprej dosežen. Zemljišče za novo cerkev je že kupljeno, dovoljenje za graditev izdano, treba pa je sredstev Dosti novih naročnikov želi Forest City, Pa. — Drugi mesec mi bo potekla naročnina za Ameriško Domovino, pa bom za prihodnje leto plačala že zdaj, da ne bi kasneje morda pozabila. Brez Ameriške Domovine bi mi bilo zelo težko in dolg čas. Vse tako rada berem. Pisma, ki jih dobivam iz starega kraja, mi povedo da je vse res, kar AD piše o tamkajšnjih razmerah. Piše vedno pc: pravici in se zavze- K sodobnim svetovnim problemom 1 Državni tajnik John F. Dulles ci, ki naj odloči bodočnost Koreje pred Združenimi narodi ori- je, one države, ki so imele na sal cilje zunanje politike Zdru- Koreji svoje vojake in so se bor-ženih držav. Njegov govor so be dejansko udeleževale, če ho-vsi navzoči, razen Sovjetov in čejo biti Sovjeti na konferenci njihovih satelitov, z navdušenjem pozdravili. zastopani, to prav lahko store, toda le na kfomunistični strani, „ A____a,_ Dulles je ognjevito pozivaknikakor pa ne, da bi oni govorili zanimivega povedal, škoda ga Sovjeti j o, naj sodeluje z Zaho-V imenu Združenih narodov. V ma za dobro stvar. Zato: ji želim višje šolske izQbrazbe imajo je bilo, ko je tako: zgodaj legel v grob. Naj v miru počiva! Uredništvu in vsem bralcem lista lepe pozdrave! Mary Shivitz. KOLIKO AMERIKANCEV VERUJE V KRISTUSA “The Catholic Digest” objavlja rezultate ankete o veri v Kristusovo božanstvo. Rezultati so naslednji: 74% Amerikancev veruje v Kristusovo božanstvo. 12% Amerikancev pa smatra Kristusa kot navadnega verskega poglavarja. Pri podrobnem študiju so ugotovili: čim več let veliko novih naročnikov. Iz stare domovine sem dobila vprašanci, tem manj vejo o Kri stusovem -božanstvu. Partizanski nagrobnik y članek v AD 23. t. m. V njem je Velikovcu hudo obsodil dejanje nemških Leta 1947. so prenesli na poko- šovinistov na šentruperskem po-pališče v St Rupertu pri Veli- ikopališču. Istočasno je enako hu-kovcu trup];; 84 partizanov, ki so do obsodil enaka dejanja parti-padli v bojih proti nemškim po- zanov med zadnjo vojsko in po licijskim četam v velikovškem njej. Sicer pa je uredništvo AD okraju. Na močnem podstavku že samo takoj ob prvem poro-so postavili kot spomenik padlim Čilu o atentatu na partizanski partizanom iz brona skupino nagrcibnik dejanje obsodilo kot dveh moških in ženske v naravni skrajno nekulturno, velikosti. Skupina naj predstav- Spomenik ni bil razstreljen, Ija idejo, za katero so se padli ker je bil postavljen na grob borili. Na podstavku pa je na- partizanov, marveč brezdvomno pis: PADLIM ZA SVOBODO V samo zato, ker je bil na njem BORBI PROTI FAŠIZMU. To lslovenski napis in je tako sicer skupino na podstavku so v jutru j nemo pa vendar živo pričal o kodne 10. septembra t. 1. razstrelili .roškem slovenstvu. Zato je miOr z dinamitom doslej še neznani ral spomenik izginiti, kakor so storilci. J morali izginiti že davno pred Avstrijsko notranje ministr- tem vsi javni slovenski napisi v dom pri reševanju mednarodnih načelu tega ameriškega stališča vprašanj kot so Koreja, Indoki-Jne more noben pošten človek za-na, Nemčija, Avstrija. Obljubil,vračati. Sovjetija je vojno spro-je da bo Ameriška pokazala žila in gotovo: nima nobene pra-sama duha in razpoloženje, ki.vice, da zastopa Združene na- rode, ki so ta napad zavrli. ga želi imeti pri drugih. Ureditev teh vprašanj bo zgladila pot za mednarodno nadzor- Odklonitev sprejema komuni-stvo nad atomskim (orožjem in stične Kitajske v Združene na-oboroževanjem. Jrode je naletela na različne ko- Med drugim je državni tajnik mentarje. Sovjetski delegat pri poudaril, dla Združene države* ZN Andrej Višinski je dejal, da ne mislijo osvobajati narodov za,je s tem bodoča “korejska kon-železnia zaveso, čeprav niso pri- | ferenca zgubila svoj smisel”. — pravljene za stalno priznati nji-Indijec Nehru pravi, da je stali-hovo podrejenost kremeljskim šče Združ. narodov popolnoma Oblastnikom. - “nestvarno”, medtem ko je v*cd- * * * ja angleške delavske stranke K. Združeni narodi imajo trenut-1Attlee napadel “ameriško ne-no največ preglavic z mirovno strpnost” in zahteval, da se ko-konferenco glede Koreje in pa s munistično Kitajsko sprejme v sprejemom komunistične Kitaj- Združene narode takoj, da bo ske v svojo sredo. Komunistom ni veliko do razgovorov, kot vse kaže. Severno- prenehala “ogrožati” sosede. * * * ( Amerika ima še vedno velike korejski pilot, ki je zbežal z MIG skrbi z Evropo. Na vsak način 15 letalom v Južno Korejo, je bi rada ustvarila Združene drža-vedel povedati, da računajo v ve Evrope, če pa tega ni mogoče Severni Koreji z obnovitvijo bo- doseči, pa vsaj skupno armado, jev v Koreji. j ki naj bi branila Srednjo in Za- Ameriško vabilo za določitev hodno Evropo pred “sovjetskim kraja in časa konference je osta- imperializmom”. —Predstavniki lo brez odgovora. Washington je šesterih zahodnoevropskih držav preko švedske komuniste po- so se pretekli teden posvetovali novno vprašal, kaj mislijo o tem |y Rimu o tem vprašanju. Italija-in ali bi jim ne bilo prav, če bi; mi so povedali, da dogovora o se konferenca začela. 15. oktobra! skupni evropski armadi ne bo-v San Franciscu, v Honolulu na j do podpisali, dokler ne dobe ka-Havajih ali pa v Ženevi v Švici, kega zagotovila za ugodno reši- Odgovora doslej še ni. Andrej Višinski, sovjetski za-^zi se pa sploh ne morejo odločiti-stopnik pri Združenih narodih, (Kljub vsemu pa računajo takle je predložil, naj bi se konferen-jv Evropi kot v Združenih drža-ce udeležili na vsak način tudi.vah, da nad uspehom ni obupati, nevtralci Indija, Indonezi- dokler se Zahodna Nemčija za- ja, Burma. To misel je podprl tudi indijski predsednik Jawa-larlal Nehru in pri tem ostro napadel stališče Amerike. Pe- vo hvaležni posebno pa slovenski župnik v Torontu Rev. dr. Jakob Kolarič, ki posveča vse stvo je odredilo strogo preiskavo zaradi razstrelitve spomenika. Do trenutka, ka to pišemo, še niso krivci ugotovljeni, kar postavlja avstrijske policijske oblasti v več kot črno luč. Jugoslovanski poslanik na Dunaju je v zunanjem ministrstvu protestiral zaradi tega. Namestnik koroškega deželnega glavnega glavarja Krassnig pa se je opravičil zaradi razstrelitve spomenika pri namestniku jugoslovanskega konzula v Celovcu. Šovinizem, ki vodi v nesrečo V zvezi z gornjim poročilom je celovški NT zapisal med drugim tudi naslednje besede: “Ako že v življenju ni prave demokracije je veljalo doslej po vsem svetu, da sme na grobovih vsakdo postaviti spomenik, ki naj izraža idejo, za katero je umrli živel in morda za njo tudi umrl. Zunanji izraz tega spomenika ne sme žaliti verskih čustev in cerkvenih predpisov, ičie je bil partizanski spomenik na pokopališču v št. Rupertu postavljen, je odgovarjal predpisom, ker dru,-gače bi tam ne stal. Zato je razstrelitev zločinsko delo, ki kaže, kam vodi narodna in idejna nestrpnost. Tak šovinizem more voditi v nesrečo posameznike pa svoje moči uresničitvi te velike^tudi cele narode in države. Naj-zamisli. j manj pa more tak zločinski šo- Vsi rojaki v Združenih drža- vinizem pripomoči do mirnega vah, ki žele prispevati za slov. sožitja med dvema narodoma na cerkev v Torontu, lahko pošljejo svoj dar na: The North American Bank, 6131 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Anton Grdina, st. Koroškem in med dvema sosednima državama.” Iz sovraštva do Slovencev Pisatelj Karel Mauser je k zgornji stvari napisal načelen, koroški deželi. Ni ga, ki bi mogel zanikati, da je bil nagrobni spomenik na šentruperškem pokopališču razstreljen zgolj iz divjega sovraštva do vsega, kar je slovenskega v deželi, pa naj to pripada komunistični ali katoliški skupnosti. Noben napad, nobena eksplozija . . . To, kar se je zgodilo 10. t. m. na šentruperškem pokopališči, ni pravzaprav na Koroškem nič novega. Naj omenimo samo nekaj zadnjih podobnih zločinov nemških šovinistov: pred dobrim letom so v Tinjah na večer pred uprozoritvijo slovenske igre v bistvu isti ljudje razbili oder in demolirali dvorano, samo da bi slovensko predstavo onemogočili. Zadnjič so hoteli sloven, dijaki, zbrani na svojem letošnjem počitniškem zborovanju, v zahvalo svojemu ljudstvu zaigrati zabavno igro, pa so isti ljudje terorizirali lastnico dvorane, . . . da jim je jo v zadnjem trenutku odpovedala. Isti dan, kakor se je zgodil vandalizem na šentruperškem pokopališču, so v Celovcu zasebniki v zasebni hiši napadli učitelja B. L., ga pretepli do krvi in ga psovali z “windischer Hund” (slovenski pes). Naših koroških rojakov pa ne bo noben napad, nobena eksplozija odvrnila od tega, da se ne bi.še naprej z vsemi sredstvi borili za svoje pravice, ki jim gredo po božji in naravni pravici. Kongres Nikole Tesla na Dunaju Na Dunaju se je 6. t. m. začel vzema zanj. * * * Bolj razveseljiva je vest iz , . v, . , . ,.v j Španije, da sta se Washington krnski komunistični radio je že in Madrid končno domenila gle' nekajkrat oznanil, da se komu-J de ameriških vojaških oporišč na nisti konference, kot jo predvi-jpirenejgkem polotoku in o od' devajo Združeni narodi, ne bodo |škodnini ki jo bo g ija za ti0 udelezUi. -dobila. Združeni narodi so na predlog Amerike na posebnem zasedanju v avgustu sklenili, da imajo pravico, udeležbe na konferen- Beograd se vznemirja zaradi obiska grškega ministr. pred' sednika gen. Papagosa v RinH1-jTitovci se boje, da ne bi Grki na mednarodni kongres “Nikola Te- (kak način podprli Italijane v p°' sla za izmenični tok. Ob nav-Ogledu Trsta. Papagos je pred zočnosti 80 zastopnikov in gos- svojim odhodom v Rim mind tov, med katerimi je bil tudi iz-J Beograd, naj ne bo zaradi teg21 redni jugoslovan. poslanik na |obiska v nobenih skrbeh. Če Je Dunaju Dragomir Vučinič, je;to Tita popolnoma pomirilo a1* imel prvo predavanje o delu Ni- 'ne, ne vemo. Vsekakor razmer-kole Tesla profesor Ijubijam, j je med Grčijo, Turčijo in Jug13' Tehnične visoke šole dr. inž. Mi-|slavijo ni tako prijateljsko, ko^ lan Vidmar nato pa je profesor bi nekateri na Zahodu želeli, zagrebške tehniške fakultete dr. Lončar govoril o Teslu kot raz-izkovalcu. Razne novice & ij; % Titova vojska ima velike vaje’ s katerimi želi Zahodu pokaz2' ti, da je sposobna za uporabo te' jžkega orožja, ki ga je dobila ^ Ko se je zadnjič mudil v Ce- Amerike in da je v stanju zapne' lovcu na obisku velesejma mini-; ti takozvana ljubljanska vrat2 strski predsednik Slovenije Mi-j vojski, ki bi hotela iz Madžarsk6 ha Marinko, je Avstrijcem ob-|prodreti do Trsta in Reke. ljubil, da bo posredoval, naj bi!hodni opazovalci so s tem, kar s° bil usmerjen tovorni promet iz j videli, v splošnem zelo zadovolj' Labudske doline v Celovec pre- ni. Presenetilo jih je zlasti ko jugoslovanskega ozemlja med da Jugoslovani tokrat niso ^ Dravogradom in Pliberkom, ka- bene stvari skrivali. Pri teh kor je že urejeno pri osebnem 'jaških vajah so bili navzoči vije pri Vas v Clevelandu. Tukaj nn blagovolili poslati seznam ' Kanadi; kar sem jih sam sre. knji, n7 ! rfkcn slovenskih čal, jih ni preveč,'ki bi bili kaj J1«- delo ljubim romane. Ju- ro^brez sonca” mi je bilo zelo Sec in kdor hoče temeljito spre- videti podlost komunistične tira- v.l0’ mu to knjigo preko Ameri- e Domovine toplo priporočam. dobrih in poučnih knjig in ča- 0pisov, kot je A. D., se človek drsičesa dobrega navadi. Kdor hoče svoji časti in sebi slabo, Pa naj čita “Prosveto” in njej dako solato. Sicer pa je v tem Prim kar mru najbolje, da si naroči j r Ljudsko1 Pravico” iz Ljub IVTnnrfo, rvri i V* Yov Mnogo prisrčnih pozdra-uredništvu ni bralcem A. D. Vsej širni Kanadi in Ameriki. Frank Melam Horetzky Creek - Kemano L. C. (Canada). C ei Lrosi d j eno uredništvo! m, da mi oprostite, ker že prida. S kolikor staronaseljenci sem govoril doslej tukaj, so se, mi zdeli, da bi bila zanje najboljša rešitev, da bi šli malo na obisk v stari kraj. Hudič ima danes moč, laž pa kratke noge. Prav lepa hvala vsem, ki sodelujete pri listu. Naj bi Vam dal Bog vedno več sredstev in moči. Saj vem, da je $12.00 na leto le skromna vsota, Lepo bi bilo, če bi še sam malo priložil. A jaz nisem še dolgo tukaj in potem veste, kako je. Saj leto je še dolgo in se še lahko zgodi. Časopis redno dobivam, hvala. Vas prav lepo pozdravljam. VI. Stančič, 133 S. Vidal St. Sarnia, Ont., Canada. Ontarijskim Indijancem se ne godi najbolje ie dejal potom tol-hod0 ’ v. kazati nam hočete svo-iji Uzivanja alkoholnih pijač sčjjj Ven nam ponujate svobo-dalje ^Mežbe na volitvah.” Na-izgu, . . i6, da bi Indijanci s tem Sl * Vse tiste prednosti, ki so ob PDborili v preteklem času in p zhčnih uradnih dogovorih Za diu0d^ak' Ontarijski minister kopj rodelnost, ki je bil na tej je barenci v Manitou prisoten, Ja], ° Pvosil za besedo in de-iagCea vladni odposlanci Indi-da £e ..^e stvari le svetujejo in jeti Indijanci nočejoi spre-J^onf Pač v to ne bodo silili, stem ,erenca se je vršila na pro-Llava°.D Pvipeki vročega sonca. k°vjtib^ So Lili skoro vsi v sli-hij p Perjanicah. Sestanek je teče gr regov^h Deževne reke, ki cina k0zi 5ezervat Manitou. Ve-ski ritožb, ki so jih plemen-heslj aVar,d na tej konferenci iz-^0dpisi° S^are Prav toliko kakor Indijanci severozapadnega dela province Ontario sklenili z vladnimi predstavniki že desetletja nazaj. Miza, za katero so sedeli, je bila pogrnjena z razcefrano in od prahu časa obledelo britansko zastavo. Za tolmača pri konferenci je bil protestantovski misijonar Sanderson, ki menda že vse življenje deluje med tamoš-njimi Indijanci in domala perfektno pozna njih jezik in običaja. Glavar Horton je pripovedoval Sandersonu, ki je tolmačil Kakor je znano, so vprizorili sinovi svobode verske ločine britskokolumbijskih duhoborov Smrčanje, pravijo, ni tako ne- Pred tedni nudistično parado, dolžna in preprosta stvar; v A-,zara \ Društvo Najsv. Imena mi je bi' lo v veliko tolažbo. Zato bodim0 dobri člani, ne le ob vstopu v društvo ali ob plačilu članarin6* temveč vse svoje življenje. Ka' dar vodstvo društva naznani se' stanek, skupno sv. obhajilo sejo, bodimo vednioi navzoči, zadnjem času so pri večih sprejeli vodstvo mlajši, tu r0Je” ni možje, zato je razumljivo, da imajo rajši, če se seja vodi v angleškem jeziku. Naj nas ^ ne moti, da se seje ne bi udel6' žili, saj so povsod navzoči ^ taki člani, ki razumejo slovensko in bodo radi vse pojasnili. Bodimo torej dobri člani DrU” štva Najsv. Imena saj nam vedno v pomoč in tolažbo, poseb' no pa ob zadnji uri, ko bonD n j egove zavarovalnine deležni s6 preko groba, pred božjim Sodni' kom. Jakob Resnik, predsednk- FIVE POINTS MILES AVENUE BROADWAY PEARL R0A0 Sedaj odprto ves dan v sredo od 9:00 do 5:30 Kupile v vaši sosedni Sears trgovini te enodnevne posebnosti df/ i 1 »i |||MŠšššxŠ!i3 I p ~ ' HOMARI LESENE RAZTEGLJIVE LESTVE 16 čevljev | | j | ® S ^ Reg, 14.50 . 18.50 . 21.50 . 24.50 . 28.50 . 32.50 . 36.50 20 cev. Raztegljiva lestva . . .24 čev. Raztegljiva lestva . , .28 cev. Raztegljiva lestva . . .32 čev. Raztegljiva lestva . . 36 čev. Raztegljiva leslva 40 čev. Raztegljiva lestva . . ■ na 1.09 PRIMER SEALER Podlaga za zarjavele površine Reg. 1.29 1 hvart .......... Odstranite zarjavelost in barvo. Ta “Primer” uporabljajte pri strešnih žlebih, pri ograjah itd., nato prepleskajte z barvo, ki ste si jo izbrali. BLEŠČEČE BARVE Za kuhinje, kopalnice, okraske! Reg. 1.49 Kvart samo....... Siliconizirane—dajo kot steklo gladko gladino, ki je odporna proti madežem in umazaniji. Lažje umivanje. Pleskanje lahkotno, dobro krijejo. 2 ČEV. STOLICE 1.33 Reg. 1.49 1.19 Ravno prave za delavnico in dom! Pripravne pri obešanju zaves, pri čiščenju, pospravljanju in prj gospodinjskem delu sploh! ALLSTATE BATTERIeS 7.45 Reg. 9.45\.......... in vaša stara baterija » Zajamčene za 12 mesecev • 39 plošč za dolgo uporabo • Kapaciteta 80 amperskih u pttattrr.Teed JfARS 4109 E. 131 ST. 14922 ST. CLAIR 5927 BROADWAY 4263 PEARL ROAD