m
vm® m» , i
m Ište . i' i a
felt , i * 8s-

K iS-— '
«$>__■
.^»«1 f®s&©stsrei|@ e 'ffei» te^s »	„ 24,—
* r-ssaftasaasaa^t št<r«H8k« 19 -tffsssrjjir?. —
m#äSB&i*o l r*ravaišiw: -v^^Sisr. KafoSkt stficsu ■% & — Telafo® št 2S&
f©iamfma Številka «&me 30 Tinarj^.
^.T. ■: a T 4
; - Me@d¥is€it političen list mm slovensko ljudstvo.
«N
P»*
ps 1
v p*»
« poteši papaMtaii
S *SmMŠ$V8S£ ^assSi was&
n. *» ta. <
BS
r
vrt	L f L\ <• s f Ir »■ ■$
6 \ i- »I r • H H »i-.
Maribor, dne 1. septembra '1919,
Letnik XL
'BSBS&SSHääSHSI&Si
Naročnikom »Širkžecci
Vsi naročniki, ki 'dobijo danes na ovitku modri križ in priloženo položnico, se s tem opozarjajo, da je njihova naročnina s 1. t. m. potekla. Naročnina znaša za celo leto K 18.--, za pol leta K 9.—, za četrt leta K 5.— (ne pa K 4.50, kakor nekateri pošiljajo), za kraje izven Jugoslavije celoletno K 24.—, polletno K 12.—. Nekateri naročniki še se vedno ne brigajo za zvišano naročnino in pošiljajo h. pr., za četrt leta K 3.—. Zneski pod 5 K se zaračunajo po 2 K za mesec, preostanek pa 30 v za številko. Tudi pozabijo nekateri na doplačilo prejšnje naročnine po d. maju t.. 1., ne pozabi pa na to upravništvo. Zato pa marsikateri naročnik dobi prej modri križ, kakor pričakuje. Vsem naročnikom, ki še — v teku štirih mesecev — niso poslali doplačila na prejšnjo naročnino, se je naročnina primerno skrajšala, n. pr. o-nim ki so plačali do novega leta, do 1. oktobra t. L Položnice veljajo samo za Slovenijo; naročniki na Hrvaškem in v Srbiji naj blagovolijo naročnino poravnati po nakaznici, oni izven Jugoslavije pa po svojih sorodnikih na Slovenskem. — Razširjaj e naše liste!	,Upravništvo.;
Gaspodom Hrvatom.
Slovenci smo edini slovanski narod, ki ni z o-zirom na slovanstvo nikdar dajal nobenega pohujšanja. Vsak drug slovanski narod se je kedaj prepiral s sosednim slovanskim narodom: Cehi s Poljaki, Poljaki z Rusi in Ukrajinci, Bolgari z Rusi in Srbi, Srbi s Hrvati, samo Slovenci niso imeti s svojimi sosedi Hrvati nikdar resnega prepira. Nasprotno:	v
vseli velikih dogodkih hrvaškega naroda, v najsijajnejših trenotkih njegove zgodo. inc, je sodeloval tudi Slovenec pod hrvaško zastavo. Od vstaje Ljudevita Posavskega leta 819, ko prvič nastopijo Hrvati na pozorišču zgodovine, pa do jugoslovanskih legionarjev tekom svetovne vojne so Slovenci stali vedno v bojih v eni vrsti s Hrvati. Pod Zrinjskimi, Benkoviči, Jurišiči itd. so se bojevali tudi Slovenci, boji zgodovinskih bitk: Krbavsko polje, Budačkl, Sisek govore k našemu srcu ravno tako, kakor k hrvaškemu. Ko so Matija Gubec in tovariši dvignili zastavo kmečkih uporov, je bilo to gibanje ravno toliko slovensko kot hrvaško. Ko so se v dobi takozvane reformacije za -čele pisati prve slovenske knjige, so delovali slovenski reformatorji v najtesnejši zvezi s hrvaškimi,'tako
: da bi gotovo ne bilo hrvaških protestantskih knjig ; brez slovenskih. Od časa našega narodnega preporo-: da smo od naših slabih kulturnih sil često dajali Hr-; vatom, brez žala in celo s ‘ponosom ter ne da bi kaj j prejemali v zameno. V hrvaškem ilirskem gibanju je j Stanko Vraz morda najidealnejša postava, izmed na-
•	ših profesorjev, katere je pozneje zagnal na Hrvaško j val avstrijskega absolutizma, so mnogi po silah pri-I pomagali k razvoju hrvaške narodne zavesti, znanosti in kulture. Imena kakor Trdina, Valjavec, Erjavec, Macun, Marn in mnogo drugih ostane zapisanih
- v narodni knjigi to in onstran Kolpe in Sotle.
Priznati je tudi treba, da smo v naših trdih političnih in kulturnih bojih dobivali zelo malo pomoči od onstran Sotle. V politiki nas je delila neprodirna stena dualizma, v kulturi smo hodili prisiljeni od j razmer vsak svoja pota. V naših trdih bojih smo se j velikokrat ozirali preko Sotle in pričakovali od tara i vsaj prijateljskih, bodrilnih glasov, a tudi tega smo
•	slišali jako malo. Priznati moramo, da smo kljub na-I ši slabosti Hrvatom mnogo več dajali, kakor pa od t njih prejemali. A mi nismo imeli radi tega nobenega j žalu. Kar so naši ljudje delovali med njimi, smo ob-I čutili, kakor da delajo za nas in bili na to ponosni . i Fraze kakor „Vras Slovencev uskok“ so bili pri nas f zelo redki in veljali so za eksentrične. Ako od Hrva--j tov nismo dobivali, kar bi želeli, smo blagohotno o -i pravičevali z razmerami.
Ne rečem, da od naših strani ne bi bilo povoda j za politični boj s Hrvati. Hrvaški Kajkavci so pač f plemensko isto. kar Slovenci in mi bi jih bili lahko j zahtevali za se. A nam ni prišlo niti na misel. V Ist-I ri je šla hrvatizacija slovenskega dela prebivalstva I vedno dalje in to pred vsem s Sodelovanjem šole in cerkve. Slovenci so pri tej hrvatizaciji sami sodelo -vali, ako bi se bil trdo oglasil zoper njo, bi ga bili prisilili k molku mi sami. Naše obnašanje napram Hrvatom je bilo torej vedno več kot bratovsko, izviralo je iz zavesti narodne 'skupnosti.
Sedaj, ko smo dosegli najvišji ideal jugoslovanskega stremljenja, stopimo prvič Ur ••atom kot nasprotniki pred obraz. Naše čete so zasedle slovensko Prekmurje, naše oblasti gredo na delo, da urede, u -pravo in javno varnost, kar naenkrat se pa pojavijo
•	onstran Mure hrvaški imanOarji in žandar ji ter vza-I mejo v oblast največji in najboljši del Prekmurja, ka-1 kor da bi bil njihova last ! Ko smo se v Avstriji še j obupno borili za naš narodni obstanek, nismo izgu -j bili izpred oči tudi Prekmurja in smo tam delovali, I kolikor smo mogli. Sedaj so se na pariški konferenci ! trudili naši .delegati z vsemi močmi, da rešijo ta del 1. slovenske zemlje. Tudi Hrvati imajo svoje Prekmur-j je. a niso se zanj brigali cisto nič. Celo svoje Med -i žimurje so mirno pustili, da so jim ga iztrgali Mad-S žari in o kakšnem narodnem delovanju Hrvatov v tej
j pokrajini ni slišati ničesar. Medžimurje so pomad -i žarjevali hrvaški gospodje sami, gospod Medžimurja, j junaški Zrinjski n. pr., je bil velik madžaron in od -j ličen madžarski pesnik. Sedaj pa pridejo Hrvati in I hočejo v imenu Hrvatske zasesti naše Prekmurje, ki j je naše po govorici, po želji ljudstva, po zgodovinskih' j in zemljepisnih razmerah in vsled našega trajnega j in napornega dela in do katerega nimajo Hrvati či-l sto nobenega pravnega naslova, da, niti nobene raz-\ vidne pretveze. Edina fraza, s katero zamorejo Hr -
Ivatje zagovarjati to postopanje, je beseda „Hrvatst -vo“, a ravno radi tega moramo nastopati proti temu ' toliko odločneje. Sedaj v dobi narodnega zedinjenja , bi bilo naravnost gorostasno, da bi zopet razvijali : bojne zastave starih plemenskih razlik. Slovenci nismo nikdar občutili najmanjšega plemenskega separatizma napram Hrvatom, toliko bolj nas mora boleti, da nastopajo sedaj Hrvati proti nam pod zastavo plemenskega boja. Ta bojna zastava ne sme plapolati po naši državi, to je temeljna potreba tudi celokupne države. Mi poznamo državo, poznamo ljudstvo, poznamo jugoslovanski narod, toda ime Hrvat nam ne imponira čisto nič. Sedaj uganjati „Hrvatstvo“ je ravno toliko, kakor ako bi kdo v Franciji hotel povdarjati separatizem Gascogne ali Burgundije. Pod tem za -starelim zgodovinskim imenom ne bodo trgali naše zemlje!
Hala politika In pariamsn-tarna kriza*
Vladajoča stranka na Srbskem je bila takozvana „radikalna“ stranka, katere voditelj je g. Bašič Nikola. To je kmečka srbska stranka, za njo stoji jedro srbskega naroda. Poleg nje je obstojalo nekaj manjših, brezpomembnih strančic, razbitkov nekdanjih večjih strank iz doba Obrenovičev. Pozneje so se pa radikalci razbili med sabo na staro in mla-'doradikalce, Prvi so imeli večino, a zelo slabo, čisto neznatno.
svojih sorodnikih na Slovenskem. — Razširjajte naše vodita Pasic in Protič, pristopili Srbi iz Vojvodine (Banat, Bačka in Bosna). Ti so veliko bolj samosrb-ski, stoje na veliko srbskem stališču in imajo manj čuta za državno skupnost. Mfadoradikatci so se združili s Srbi iz Hrvaške, takozvano srbsko samostalno stranko in ustanovili s Hrvati, ki so bili prej pri takozvani srbohrvaški koaliciji, ter s slovenskimi naprednjaki v „Jugoslovanski demokraški klub“.
Parlamentarni boj, ki se bije sedaj, je boj med staro in mladoradikalci. Tu ne gre za nobena velika politična načela, nego samo za moč med dvema ’ skupinama one in iste stranke, izmed katerih ima
WF3S8RBMCKW--
LISTEÜ,
f\is* Leopold Lenard.
Laška veselioa-
(Nadaljevanje.)
A sedaj je šlo še brez primere slabše, dečkov ni hotel peti sploh nobeden, deklica je komaj katera zacvilila, mnogo jih je reklo naravnost, da ne bodo peli, ker se boje, da bi jih potem zapisali za Italijane, drugi so se izgovarjali na, starše, da so jim prepovedali peti. Učiteljica je vsa rdeča in razburjena. Pokličejo mene, pritečem meneč, da se je zgodila tu kakšna nesreča, pri petju pa seveda ne morem po magati ničesar.
Stojim na trgu in gledam, kako se bo razvijalo, neprestano se boječ, da izbruhne demonstracija . Pripravljen sem bil žrtvovati celo svojo avtoriteto, le samo da se zaključi mirno. Na zborovalci prostor, ki se nahaja takoj pri trgu, ne gre nikdo. Na trgu so ženske, ki so prišle iz cerkve in ne morejo domov . Nekaj mladih fantov sloji v gručah v ozadju in gle -da, kako se bo razvilo. Mene obdajo takoj častniki , predstavijo tuje goste, stojim med njimi in čakam — kdaj da pride dogovorjena pošta, da me reši. A pošte ni in je ni bilo in tako moram vleči do konca.
Naenkrat zaslišim velik krik. Pogledam, kaj sli je zgodilo? Gospod polkovnik iz št. Vida je opazil, da ima nek deček, ki je v razdalji prežal za planka-mi, na prsih slovensko kokardo, ter se zadrl kakor ranjen bivol. Deček skoči nazaj, a polkovnik se za -dere na našega majorja, ki je stal poleg mene, naj steče za njim. Major zakriči proti meni, kaj se je zgodilo, oh enem se pa z ‘vso ljutostio zakadi v fante . Ustrašil sem se. da sem padel popolnoma iz ravnote-
žja. skočim za majorjem in se zaderem nanj, da naj pusti fante v miru. Major me osupnjen pogleda in obstane. Potem pa stopim k fantom in jim rečem z lepa, naj odstranijo kokardo, ker pri besnosti Italija -nov bi se lahko zgodila velika nesreča. Fantje me res ubogajo in umaknejo znake. Lahi so potem še dolgo govorili o tein škandalu, kako si upa deček na teh svetih laških tleh nositi slovenski trak, katerega so nosili njegovi pradedje že takrat, ko laškega naroda na svetu še bilo ni, ker so se šele pozneje razvili iz mešanice raznih ljudstev.
Pričeti bi se moralo zborovanje, a dvorana je prazna. Samo iz šole so vojaki prignali otroke in u-čiteljica mi mimogrede prične tožiti, da so sedaj že vsi uporni. Peti ne mara nobeden, a govore tudi, da ne bodo hoteli jesti riža. Drugih ljudi ni v dvorano nobenih. A Lahi si znajo pomagati. Bataljon vojaštva je obdal našo vasico in pričel potiskati prebivalce , kar jih jo bilo na cesti in na trgu, proti prostoru, kjer se je vršila prireditev. Bajonet je seveda tako velik gospod, da se mu vsakdo ukloni. Tako so do -bili v dvorano za silo nekaj domačega prebivalstva, ki se je preplašeno stiskalo k stenam in gledalo po dvorani. -
Pripelje se avlomobil z generalom in drugimi častniki, izstopijo, general pohiti takoj proti meni in mi prične delati komplimente. Tako sem zopet ujet. Čakal šem, da pride dogovorjena pošta in zabredel ■V: družbo generala, če že moram igrati komedijo, pa naj bode do konca, si mislim.
Ko so tako s pomočjo vojakov nagnali nekaj ljudstva v dvorano, ostali prostor pa so zavzeli laški častniki in vojaki, vstopiva general in jaz slovesno in in resno, kakor se za take prilike spodobi. Nobenega pozdrava, vse tiho, ljudje gledajo mrko v tla in vsi moški obdrže klobuke na glavah. Častniki začno zbijati ljudem z glav klobuke, trudijo se, da bi naredili ;
■ -,iuiLi. mi naj
veselo in slovesno razpoloženje, a vse zaman. Dvorana je v resnici krasno okineana in vsa prepletena z zelenjem in laškimi zastavami. Koliko dela in truda, da se je vse to priredilo! A slednjič je vendar to vse zaman in današnji dan bo samo še povečal prepad med ljudstvom in osvOjevalci. Ob stenah so dolge mize, na katerih se kade krožniki z laškim rižem — nagrada za otroke, ako bodo peli živijo Italija.
Ljudstvo je mirno in trdo, kot leseni bogovi, a drugi smo vsi razburjeni. Jaz sem se čutil kakor na žerjavici, vedel sem, kakšno je razpoloženje med našim ljudstvom in se zavedal, da~ zamore čisto majhen slučaj vreči iskro, ki bi zamogia povzročiti eksplozijo z nedoglednimi posledicami. Učiteljica je bila razburjena, da je še nisem videl take. Bila je čisto nepolitična oseba, kateri je šlo edino za to. da otroci kolikor mogoče dobro odigrajo svojo vlogo: komu in pa s kakšnim namenom, to ji je bilo popolnoma vse eno.. Župan je bil jako dober in razumen mož, a skrival se je za mojim hrbtom, kajti od ljudi je že slišal grožnje, da ga bodo ubili, ker drži z Italijani. Z druge strani pa tudi ni maral prevzeti odgovornosti za ka-koršnekoli neprijetne posledice.
Jaz sein edino želel, da pride hitro pošta iz Vipave, ali pa, da bi se vsaj mirno in naglo končala ta komedija. Major je v resnici skakal po dvorani ka -kor komedijant. Bil je nervozen kot glediški režiser, kadar je s predstavo velik fiasko in želi kar najhitreje priti do konca. Vse je lepo priredil: vjel je mene, učiteljico in župana, pridobil Duea d’Aosta	in
generala, dobil igrač in riža, okrasil dvorano — toda to ljudstvo in ti otroci so s svojo neumno trdoglavostjo pokvarili vse. Seveda ‘so to neprijazno razpoloženje opazili tudi general in njegovi častniki, dajo znamenje, naj se začne in hitro oddrdra, samo da pride do konca.
(Dalje nrihodnjič.)
•WJIRKJ
,vsaka prepričanje, da je- bolje sposobna krmariti državo. Med vojno smo si cisto drugače predstavljali, da se bo razvilo politično življenje. Menili smo, da bo v parlamentu boj med dvema naziranja : med centralisti in separatisti, to je med onrni, ki hočejo vse osredotočiti v enem središču in onimi, ki hočejo pustiti več svoboščin posameznim pokrajinam. Razvilo se je drugače in tega smo lahko veseli. Za državo je bolje, da se je zasuknilo tako, da se bijejo med sabo Srbi za taktiko, kakor pal če bi stali na eni strani; na primer Srbi, na drugi Hrvati in Slovenci, ter se bojevali za načela, kakor bi si želeli naši Nemci in drugi nasprotniki naše države. ‘	'
Za nas je samo vprašanje, kaj naj store naši zastopniki ?
Pred vsem treba še omeniti, da med obema skupinama ni velikih načelnih nasprotij. Zoper program nobene ne moremo imeti ničesar, obe zastopate koristi malega kmeta, imata bistveno kmečki, konservativni program. Z mladoradikalci drži bolj mladina, profesorji, inteligenca, s starimi jedro kmetstva in, ker so imeli vlado v rokah, uradništvo. Sedaj iso s starimi potegnili bogati posestniki iz vojvodine, a tudi z mladimi veliki posestniki iin vojni dobičkarji iz Hrvaške in Slavonije. Pašič in Protič sta stara izkušena politika, nam Slovencem zelo naklonjena in se imamo obema bodisi v Parizu, kakor v Beogradu marsikaj zahvaliti. Tudi .voditeljem mladoradikalcev
ne moremo očitati ničesar. Sedanji ministrski predsednik Davidovic je gotovo pošten in razumen mož, ustanovitev ljubljanskega vseučilišča je pospeševal z odločnostjo. Tudi med drugimi politikarji te struje imamo dobre in razumne može. Med sabo očita ena struja drugi nesposobnost, korupcijo i d. Seveda se mnogo pretirava, kar gre na račun vročega srbskega značaja, a tudi političnega boja sploh, 'ki je v vsaki državi strasten in nestrpen.
Mi torej nimamo razloga imeti raje ene skupine kakor druge, Protiča kakor Davidoviöa. V tem boju mora biti za nas merodajno edino stališče države in parlamenta. Položaj je tak, da nobena skupina ne more vladati brez druge. Ako bi jugoslovanski klub pristopil k vladi, bi dobil eno ali celo dvoje ministrstev, vlada bi imela sigurno večino za zborovanje, dasiravno ne veliko, in slabo večino za sklepčnost. Parlamentarni voz bi torej tekel, a le z veliko težavo in počasi, pognali bi pa staroradikalce v najstrožjo opozicijo. Med njimi bi se olupila struja iz .Vojvodine in Bosne, ki hoče nagiašati samo srbske zahteve. Mi pa nikakor ne smemo za ceno, da pelje nekaj mesecev parlamentarni voz v mladoradikalnih ojnicah, pognati staroradikalcev v opozicijo. Edina mogoča vlada je torej koncentracija ali zedinjenje vseh strank, ki šo večjega vpliva, in v tej koncentraciji morajo biti zastopani mladi kakor stari radikalci. Gospodje naj se med sabo pogovore irf ustanovijo tako vlado, pa jo bomo radevolje podpirali, v medsebojni srbski spor se pa ne spustimo in nobene vlade, ki ne stoji na stališču koncentracije, ne bomo podpirali. To je edino pravilno in državniško stališče, katero je zavzel naš klub in dr. Korošec je pokazal, s tem nastopom zopet svojo državniške sposobnost, da se mu ne gre za trenotni uspeh, ampak gleda v bodočnost.
mogli izključiti, če so vnaprej prepričani, da je ne -dolžen.
Tako gre ta kolobocija naprej. Mnogo točk je popolnoma nerazumljivih, druge je treba prečitati vsaj trikrat, preden najdeš, kaj je hotel pisatelj po -vedati, a še nisi gotov, če si zadel pravo. Vsak vpo- j kojeni avstrijski žandar napiše veliko boljšo slovenš- j cino, kakor pa voditelji Zveze vojnih invalidov. Go- \ tovo je, da revni invalidi od voditeljev, ki imajo tako malo izobrazbe, zraven pa tako veliko ošabnost, ne morejo pričakovati nobene pomoči. Glavno je, da ne ovržejo nobene očitanih točk. Iz „Dementa“ je razvidno, da so nerednosti pri njih še veliko večje, kakor smo slutili. Tako n. pr. pravijo, da ni res, da so izdali za deske 4000 K, „res je, da so stale 4500 K“, torej 500 K več kot smo trdili. Potemtakem bode pač res, da je stala dotična veselica raje čez 10.000 kron, četudi pravijo, „da so vračali dosti dobroditeljev“ a menda takih, ki so raje vzeli kot dali. Pravijo, da so vkljub temu imeli pri tisti veselici 1800 K dobička , kar je v primeri s tako ogromnimi stroški pač toliko kot nič. Pravijo, da morajo delati neprestano prošnje, pritožbe, posredovati pri oblastih itd. Naj bi povedali tudi, kako izgledajo tiste prošnje in posredovanja, če izhajajo od mož, ki niso zmožni niti enega pravilnega stavka in niti ene pametne misli. Vse točke zastran plač, dijet itd. priznajo popolnoma. Ako ima pekovski pomočnik 730 K plače, jih pri sedanjih razmerah mogoče tudi zasluži; ako je pa dotični pek postal sedaj predsednik Zveze vojnih invalidov, ne zasluži niti 1 ficka od te svote, ker je, kakor razvidno iz „Dementa“, za ta posel popolnoma nesposoben.
S tem smo naš časnikarski posel onravili, zdaj pa naj govore drugi. Dokaz resnice za vse naše tr -ditve imamo v dopisu Zveze.
Mprašmuje val ute in^vojnih
Na sestanku zastopnikov vseh slovenskih zadružnih zvez (Zadružne zveze v Ljubljani, Zadružne zveze v Celju, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadružne centrale v Ljubljani) dne 11. t. m. so bile glede ureditve valute soglasno sprejete sledeče resolucije:	9
1. Rešitev valutnega vprašanja smatra zadružništvo kot nujno. Izdaja tozadevnih zakonov naj se zato pospeši. 2. Dokler se valutno vprašanje ne reši definitivno, naj se prepreči preplavljenje s kronami na ta način, da se čim preje uvede nova denarna vrednost. 3. Ta nova denarna vrenota naj se zamenja za sedanjo krono v razmerju 1 : 1. 4. Cimprej naj se uzakoni. enoten davek na vojne dobičke, kateri naj se višjih postavkah primerno poostri.
Resolucije glede vojnih posojil se glase:
1. Država naj prevzame vi izplačilo vojna posojila. 2. Pri tem naj varuje zlasti interese našega zadružništva in odredi, da se po zadrugah podpisana vojna posojila popolnoma likvidirajo, ker so pri njih udeleženi večinoma revnejši sloji. 3. Pri finančnih poverjeništvih naj se sestavijo posebne komisije, ki naj ugotove množino vojnih posojil; iv te komisije naj se pritegnejo tudi zastopniki zadružništva.
PiSemeiit^
„Zveza vojnih invalidov“ nam je poslala neko pisanje, ki se imenuje „Dement.“ Kaj bi ta beseda li pomenila, nam je žalibog neznano, ker je nismo slišali še nikdar in je ne najdemo v nobenem slovarju. ITolažimo se s prepričanjem, da tega tudi Zveza ne ve. Pravi, da je poslala ta „Dement“ pred enim tednom tudi uredništvu celjske „Nove Dobe“, ki ga pa ni hotela priobčiti zato, ker je tisti gospod urednik „vseveden.“ Zveza je pa prepričana, da smo mi bolj. nevedni, kakor pa gospod Špindler in zato pričaka -je, da ga bomo priobčili. Ako to storimo, obeta, da se hoče „na naš list ozirati vsled agitacije in rada odstopi od boja.“
Da ji storimo veselje, našim čitateljem pa za -bavo, bi njen „Dement“ radi priobčili v celoti, žali -bog je pa tako obširen in kakor pravi Zveza, tako lilozofičen, da ga v mnogih odstavkih kljub ponovnemu branju ne razumemo, prepričani pa smo, da bi ga tudi ne razumeli naši čitatelji in gotovo*tudi naša mariborska'cenzura ne. Svetovali bi Zvezi, da se še enkrat prav pohlevno obrne na gospoda Špindlerja , do katerega ima zaupanje, da je „vseveden.“ Mi za-moremo tukaj priobčiti samo toliko, kolikor smo pač razumeli.
Zvezi vojnih invalidov se je očitalo, da jo vodijo nemškutarji in kot en slučaj se je navedlo, da je zagrizeni nemškutar Filač razdeljeval plakate in ot-voril shod. „Dement“ pa odgovarja, da ni res, da bi Eilač „odprl shod“, res pa je, pravi, da je raznašal plakate, potem pa je prišel popolnoma pijan na shod. ,Ce je že pijan razdeljeval plakate, ali se je napil še le na shodu, ni razvidno. Iz hvaležnosti mu je predsedstvo dovolilo, da je smel pozdraviti goste in predstaviti predsedstvo. Potemtakem je dobil to milostno dovoljenje v zahvalo, da je pijan prišel na shod. In dokler sta govorila predsednik in tajnik, je bil Filač „.popolnoma miren“, menda ker se je z njima v pijanosti popolnoma ujemal, potem je pa začel govoriti zoper kapitalizem, kar ni čudno, ker dandanes je pi-jaohst draga. „Govoril pa ni nič protidržavnoga, čeprav je bil pijan, vendar mu je predsednik odvzel besedo, menda ker je bil mnenja, da se ne sme go -voriti proti kapitalizmu. „Na odlago strankarskih in denuncijantskih pritožb“ je bil Filač iz Zveze vojnih invalidov izključen s pogojem, da bo zopet sprejet v „slučaju nekrivde“, kar pač ne bo težko, če Zveza že naprej ve, da so pritožbe bile „strankarske in denuncijantske", bolj čudno se nam zdi, kako da so gr ""

Zahteve ©bmejnihfslov.
Zaupniki SKZ iz Gornje Sv. Kungote, Sv. Križa, Svečine in Sv. Jurija ob Pesnici, v velikem številu zbrani na posvetovanju pri Gornji Sv. Kungoti dne 31. avgusta 1919 zahtevajo s povzdignjenim glasom:
1.	Da se nemudoma skliče pokrajinski zbor v Ljubljano ter se razpišejo volitve za ustavodajno skupščino, v kateri bo zares ljudstvo zastopano:
2.	splošno in enako volilno pravico tudi za ženske za vse zastope;
3.	da carina zavaruje koristi državljanov, zato naj bo uvoz nujnih zlasti kmečkih potrebščin carine prost: istotako pa prost tudi izvoz naših poglavitnih pridelkov, ki jih lahko izvažamo, zlasti vina;
4.	da se nemudoma popravijo krivice, ki so jih zakrivili uradniki pri predpisovanju osebne dohod -nine;
5.	da vlada in vsi prizadeti faktorji store vse, da pri podrobni določitvi mej rešijo naše rojake ob mejah (od Sv. Duha do Gomilice).

Politične vegti.
Po seji Narodnega predstavništva dne 29. avgusta so se začela med strankami pogajanja o sestavi novega koncentracijskega, kabineta. Pogajajo se posebno radikalci in demokrati.
PPi regentu Aleksandru sta bila sprejeta v av-dijenco bivša ministra: Gostinčar in Ninčič.
Finančni odsek Narodnega predstavništva je sprejel zakonski načrt o proračunskih dvanajstinah za september in oktober 1919.
Razni listi prinašajo vesti iz Pariza, da so stavili Italijani nove teritorijalne zahteve v Sloveniji — zahtevajo dolino Jesenic in Bleda.
Ameriški odposlanci so izjavili ministru dr . Trumbiču, da je Amerika pripravljena priskočiti na pomoč pri sklepanju vojnih posojil za našo državo.
Za poslanika Jugoslavije v Londonu je imenovan dr. Mihajlo Gavrilovič.
Cehi groze mirovni konferenci. Sedaj groze še tudi Cehi, da ne podpišejo mirovne pogodbe, ako se jim ne prisodi Tešinjsko. Odsek za zunanje zadeve v češki narodni skupščini je sestavil na ministrskega

predsednika obširno poročilo o zunanjepolitičnem položaju, zlasti pa o tešinjski zadevi. Odsek je sklenil priporočiti vladi, da naroči ministrstvu zunanjih zadev, naj ne podpiše mirovne pogodbe, ako se Tešinj-Sa.c prisodi Poljakom. — V Moravski Ostravi, velikanskih premogovnikih na Moravskem, je izbruhnil štrajk delavcev, ki so izjavili, da ne gredo na delo toliko časa, dokler se Tešinjsko ne prisodi Češki republiki. To je najnovejši pojav v razvoju mirovnih' pogajanj, da hočejo delavci s štrajkom pri delu vplivati na odločitev mirovne konference.
Na mirovni konferenci je izbruhnilo nesoglasje o tem, ali se naj sprejme med besedilo mirovne po-,-godbe z Nemško Avstrijo posebna določba, ki naj, Nemški Avstriji onemogoči združenje z Nemčijo. Vse zapadne velesile so glede neodvisne in za obstoj sposobne Nemške Avstrije med seboj edine.
Italijanski parlament bo krog 3. septembra razpuščen. Nove volitve bodo razpisane tekom meseca novembra.
Povsod se kaže mrzlično gibanje italijanskega vojaštva. Italijani in italijanske okupacijske oblasti se pripravljajo na odhod iz onih naših krajev, kateri jim v Parizu niso bili priznani v last. Vsled odhoda italijanske vojske so seve domači italijanaši na Reki in Dalmaciji zelo potrti.
Italijansko društvo „Dante Alighieri“ bo imelo v Trstu od 28. septembra pa do 1. oktobra veliki tabor. Ta tabor se bo nadaljeval in sklenil v mestu Tridentu.
Mirovna konferenca je vsled različnih naziranj; posameznih velesil glede mej Bolgarije odločila, da ostane Traci j a med staro bolgarsko mejo in Egejs -kim morjem samostojna država pod nadzorstvom zveze narodov. S to rešitvijo je tudi grška vlada zado — voljna.
Rumuni so dosegli ob Dnjestru nove uspehe. Rdeče čete v moči 20 polkov so od Rumu nov obkoljene. Zveza med poljsko ter rumunsko vojsko je vzpostavljena.
Ruski general Brusilov je bil imenovan od sovjetske vlade za generalisima in je prevzel povelj-ništvo rdečih gard v boju proti ukrajinskemu gene -ralu Petljuri. .Brusilov si je stavil nalogo:	Pognati.
Ukrajince iz južne Rusije.
Tedenske novice-
C. g. Martin Stolz, vpokojeni župnik brezniš-ki (rojen dne 5. novembra 1854 v Hajdinju, posvečen dne 20. julija 1884) je podlegel pljučnici dne 22. avgusta t. 1. v zdravilišču usmiljenih bratov v Kainba-ehu. R. I. P.!
Vojni vjetniki se vračajo. Na pariški mirovni konferenci so sklenili, da morajo začeti vse držav© pošiljati vojne vjetnike v svojo domovino, ne da bi čakali na odobrenje mirovnih pogodb.
Povratek naših vjetnikov iz Marchtrenka. M soboto, dne 30. avgusta so v Spilju izmenjali naše in nemškoavstrijske vjetnike izza koroških bojev., Nemcev je bilo nad 400, Jugoslovanov pa 13 častnikov in 828 mož. Nemce so v Spilju izročili danskemu-poslaniku, ki jih je prevzei v varstvo. Jugoslovani so bili v Spilju pogoščeni. Vlak je bil okrašen z zelenjem. Oteti vojaki, ki so pripovedovali o bridkostih, posebno o gladu, ki so ga prestali v nemškoavstrij-skem vjetništvu, so od radosti kar vriskali, ko so se? vozili po naši jugoslovanski zemlji. V Mariboru jih je pričakovala godba, me stili poveljnik podpolkovnik Zwirn, zastopnika okrajnega glavarstva dr. Mulaček: in dr. Bratina, vojaška odposlanstva! in obilo drugega občinstva. Ko je vozil vlak na postajo, je zaigrala gouoa „Naprej zastava Slave!“, ljudstvo pa je pozdravilo vračajoče vjetnike z Zivijo-klici. Podpolkovnik Zwirn je v navdušenih besedah pozdravil vjetnike. Zahvalil se mu je vodja transporta srbski mar*-jor Milusavljevie. Narodne dame so moštvo pogostil© z jedjo in pijačo ter tobakom. Moštvo mariborskih vo-jasivdi. oddelkov je ostalo v .nariboru, drugi pa so se* odpeljali v Celje, oziroma dalje v Ljubljano.
Dva lepa shoda SKZ sta se vršila v nedeljo ,, dne 31. avgusta, pri Spodnji in Gornji Sv. Kungoti. Na obeh sta govorila urednika Goleč in Zebot. Pri Spodnji Sv. Kungoti se je vršil shod dopol -dne. Šolska dvorana je bila nabito polna kmečkega ljudstva. Shodu sta predsedovala kmet Fras in kmečki mladenič Grandošek. Izvolil se je krajevni odbon SKZ. kateremu predseduje kmet Franc Temerl. Zbor je enoglasno sprejel resoluci je, v katerih zahteva sklicanje pokrajinskega zbora, volilno pravico tudi za' kmetsko ženstvo, nižjo carino za ljudske potrebščine, prost izvoz vina, krivice pri predpisovanju vojnega in dohodninskega davka se morajo popraviti. — Pri G o r n j i Sv. Kungoti je bil shod popoldne v, šoli. Zbrali so se zaupniki in zaupnice naše stranke iz župnij: Gornja Sv. Kungota, Sv. Križ, Sv. Jurij, in Svečina. Predsednik shoda je bil gereut Volavšek,, podpredsednik župan Galunder, zapisnikar pa Ivan Šerbinek. Urednik Goleč je poročal o političnem položaju in o programih posameznih strank. Urednik Zebot je govoril o politični in gospodarski organizaciji. Ö kmetskih zahtevah in o potrebi organizacije Kmečke Zveze so še govorili zaupniki: Hlebič, Galunder, Špindler in Gaberc. Zborovanje je trajal© skoro tri ure. Po zborovanju je bilo še posvetovanje glavnih zaupnikov o podrobni izvršitvi naše krščanske kmetske organizacije. Sklepe tega res pomemb * nega zborovanja priobčujemo na drugem mestu. Taki ljudski in okrožni shodi so res važni za naš na * predele-. Kjerkoli se naša stranka živahno giblje, prireja shode, sestanke zaupnikov, gre naša stvar vrlo dobro naprej. Kjer pa vlada mrtvilo, kjer naši samo= jadikujejo, a storijo pa nič, tam seveda dosežejo na* sprotniki uspehe. Radi tega na delo povsod!
Shodi SKZ v konjiškem okraju: v nedeljo, dne 7. septembra, po rani sv. maši v C a d r a -m u po rani sv. maši pri cerkvi, po večernicah v Konjicah. Na praznik, dne 8. septembra, po prvi sv. maši na Prihovi pri cerkvi. Na obeh shodih govorita dr. Josip Leskovar in dr. Jerovšek iz Maribora. Zaupniki in somišljeniki, agitirajte za o-bilno udeležbo!
Naše visoke šole. Treba bi bilo, da si naredimo tudi nekoliko načrta za naše visoko šolstvo. V doglednem času bi potrebovali in morali ustanviti približno sledeče visoke šole: 8 vseučilišča (Beograd, Ljubljana, Zagreb), 2 tehniki, 1 poljedeljsko visoko šolo, 1 živinozdravniško visoko šolo, 1 rudarsko akademijo, 1 trgovsko akademijo, 1 izvozno akademijo, 1 gozdarsko visoko šolo, 1 konservatorij, 1 umetniš-nisKo akademijo, 1 vojaško visoko šolo, 1 diplomatič-no akademijo. Torej 15 visokih šoL! A sem jih še gotovo nekaj prezrl in bi jih prišlo še nekaj. Omenim, da je to najmanj, kar potrebujemo, a v resnici bi bilo še premalo. Tako na primer bi ena poljedeljska ali samo ena živinozdravniška visoka šola komaj zadostovala. Tudi bo treba ustanoviti kakšno visoko šolo z ozirom na našo politično vin plemensko razcepljenost. Ako se na primer ustanovi gozdarska visoka šola kje na Slovenskem, poreko Hrvatje, zakaj bi se ne tudi kje med Kajkavci v Banovini in ako jo imajo Hrvatje, čemu je nebi imeli tudi Srbi? Izgleda smešno, a ni! Računati moramo z ustanovitvijo približno 20 visokih šol na ozemlju, kjer je do nedavno životarilo samo eno in še to slabo in nepopolno — vseučilišče v Zagrebu brez zdravniškega oddelka! Sedaj si ne moremo niti predstavljati, kako se bo to u -stvarjalo, če ne bo pravega načrta,'je nevarnos , da bomo zapravili mnogo denarja, a dosegli nobenih u-spehov. Skleniti postavo je lahko, dobiti poslopje tudi mogoče, potem je pa še potreba profesorjev in tehničnih predstav. Kar zadeva profesorje, pač ne smemo stati na staroruskem stališču:	„Wem Gott das Amt
gibt, .ein gibt er auch den Verstand.“ Slednjič pa tudi najboljši profesor ne more ničesar brez knjižnic ir tehničnih sredstev. Visokih šol potrebujemo nujno, v resnici dobrih visokih šol, ki bi bile ognjišče znanosti in kulture, zaenkrat gotovo ne moremo napraviti, oouimo veseli, če bodo odgovarjale vsaj najnujnejšim dejanskim potrebam, a bojimo se, da včasih niti tega ne bo.
Vabilo na zbor o d p o s 1 a-n cev spodnještajerskih okrajnih zastopov, občin, hranilnic in poročevalcev javne uprave dne 11. in 12. septembra 1919 v Narodnem domu v Celju z začetkom ob 9. uri vsakega dne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika likvidacijske komisije SHS za Štajersko o stanju likvidacije. 2. Delokrog deželne vlade za Slovenijo in posameznih poverjeništev v upravi slovenske Štajerske. Poročajo od deželne vlade in posameznih poverjenikov določeni poročevalci. 3. Poročilo o stanju občinske uprave. Predlogi o zložitvi občin. Nasveti o dobi in načinu občinskih volitev. 4. Stanje avtonomnih mestnih občin Maribor, Celje, Ptuj. Nasveti o preosnovi volilnega reda in uprave v teh mestih. 5. Okrajni zastopi doslej in v prihodnjosti. 6. Poročilo o podpisovanju vojnih posojil dežele, okrajnih zastopov in občin tn posvetovanje o daljnem postopku z ozirom na ta posojila. 7. Poročilo o stanju občinskih in okrajnih hranilni, o njih obremenitvi z vojnimi posojili ter posvetovanje o saniciji istih. 8. Uporaba deželnih doklad. Poročilo odposlanca finančne uprave.
9.	Poročilo o stanju bivših deželnih kopališč ter posvetovanje o lastništvu glede istih po izvršeni likvidaciji. 10. Poročilo o stanju bivših deželnih železnic in udeležbi likvidacijske mase na glavnici zasebnih železnic. 11. Poročilo o kmetijskem šolstvu in posebej o vinogradništvu z ozirom na udeležbo prejšnje deželne uprave. 12. Uloga bivše deželne uprave in se-dajne deželne vlade glede zdravstva na Štajerskem.
13.	Preuredba šolstva in vzdrževanje istega. 14. Volitev članov v likvidacijsko komisijo'in morebitnih odsekov za reforme.
Kolkovanje vlog. Občinstvo se opozarja, da vse vloge na poštno ravnateljstvo, ki se morajo kol-kovati, tudi pravilno kolkuje. Posledice omalovaževanja te dolžnosti si naj vlagalec sam pripiše, ker se bodo vsi pogreški v kolkovanju, če se bodo take vloge sploh stvarno obravnavale, naznanjali finančni oblasti
Selitveni stroški vpokojenih vojaških gažistov bivše avstro-ogrske vojske. Likvidujoče ministrstvo za domobranstvo na Dunaju je sporočilo, da lahko za -računajo vojaški gažisti bivšega domobranstva, ki so bili vpokojeni povodom prevrata, selitvene stroške na račun skupne likvidačne mase.
Bencin in mineralna olja. V kratkem dospe iz Poljske drugi transport bencina in drugih mineral -nih olj. Reflektanti naj javijo pismeno svoje potrebščine odseku za prehrano v Ljubljani najkasneje do dne 31. avgusta. — Tako čitamo v ljubljanskih listih. Vprašamo, zakaj se taka naznanila tako pozno objavijo in zakaj se ne objavijo tudi v izvenljubljan-okih listih?
Glasbena Matica v Mariboru. Pripravljalni odbor sklicuje za v petek, dne 5. septembra 1919, ob 20. uri v pevski sobi razpuščenega mariborskega Filharmoničnega društva pri Gotzu (nad veliko dvorano, III. nadstropje) ustanovni občni zbor. K temu občnemu zboru se ne vabijo samo pevci, marveč vsi, katerim je za kulturni napredek naše obmejne postojanke, prijaznega Maribora. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Seja mariborskega okrajnega zastopa se vrši v četrtek, dne 4. septembra 1919, dopoldne ob 10. uri v uradnih prostorih (Koroška cesta št. 26).
Čreda brez pastirja. Tz Studencev pri Mari -boru nam pišejo: Vsaka najmanjša župnija ima svojega dušnega pastirja, oziroma vsaj nedeljsko službo
I božjo, a v Studencih, kjer je nad 5000 prebivalcev , I pa nimamo niti nedeljske službe božje — smo čreda ! brez pastirja. Zatorej vprašamo cerkveno oblast: Ali I ne veljajo tudi za nas besede Kristusove, ki jih je go-\ voril prvaku apostolov sv. Petru, ko mu je naročil:
\ „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce.“ j	Konjska dirka na Bledu dne 7. septembra 1.1.
Opozarjamo občinstvo na današnji inserat. Dirka bo jako zanimiva in je pričakovati udeležencev iz vseh krajev Slovenije.
Iz Italije v Nemško Avstrijo je bilo v dobi od novega leta pa do julija t. 1. 4500 invalidov in dru -gih bolnih vojnih vjetnikov odposlanih.
Naši vjetniki na Laškem. Župnik starega ljubljanskega pešpolka št. 17 je objavil 100 strani obsegajočo knjižico „Imenik vojakov ljubljanske pehote po prevratu leta 1918.“ V 12 strani obsegajočem uvodu opisuje zadnje dogodke pri polku pred polomom, dalje življenje v Rivi, kjer je polk kot jugoslovanski u-žival popolno svobodo in gostoljubnost. Potem pa so Lahi prelomili pogodbo in ves polk vrgli v vjetništvo. Imenik obsega 2000 vojakov, sedaj laških vjetnikov . Ker je med njimi tudi mnogo Štajercev, bo knjižica zanimala tudi naše bralce. Cisti dobiček je namenjen v podporo našim vjetnikom. Cena 4 K ni previsoka. Iz prijaznosti posreduje naročbo uprava „Straže“ in „Slov. Gospodarja.“
Umor grofa Tijsze. Svak umorjenega grofa Tlsze, baron Bela Radwansky, je vložil pri redarskem ravnateljstvu v Budimpešti ovadbo zoper grofa Karolyja zaradi nahujskanja k umoru grofa Tisze , ki je prepovedal preiskavo zaradi umora, češ, da gre za politično zadevo.
¥ Zagrebu je že v drugič pobegnil znani zlo -činec Grünwald. Prvič je bil radi raznih zločinov ob* sojen na smrt, a pomiloščen. Kmalu nato je pobegnil iz zapora. Drugič so ga prijeli, ko je zakrivil nove zločine, pa se jim je zopet izmuznil.
Islandija — dežela brez alkohola. Islandski deželni zbor je leta 1912 sklenil, da je po vsej deželi strogo prepovedana prodaja alkohola v vsaki obliki, tako, da še za drag denar ni dobiti kozarca vina in piva, še manj pa žganja. Na Silvestrovo zvečer imenovanega leta so spili zadnje zaloge vina v daljni Islandiji.:	__
.....'AbŠRement slov. nütniga! gledališča. Abonenti so se že pridno začeli oglašati z naročili in nujno opozarjamo vse one, ki so svoječasno ustmeno izrazili željo, da bi se radi abonirali, da naj se sedaj nemudoma — dokler še ni prepozno — potrudijo v gledališko pisarno, da se jim rezervirajo oni prostori, ki jih žele. Prepozna naročila se žal ne bodo mogla ugodno rešiti, ker vsak abonent želi imeti čim lepši in boljši pro-
štor. s »«sss*®- eHHl
Ijlsiedailliie pisarne. Vse one dame in go-spode igralce in igralke, ki so doslej sodelovali pri raznih prireditvah v Mariboru in drugod, o-petovsno vabi no, da se takoj javijo v gledališki pisarni. V začetku septembra začne gledališki ensemble s skušnjami in želeti bi bilo, da se vsaj do nedelje dne 31. avgusta izjavijo vsi oni, ki so pripravljeni sodelovati pri otvoritvi gledališča eventuelno tudi pozneje.


As?#*-»* r'v-V'ii-r—
Dopisi.
____ ______
Maribor. Pevska vaja zbora Slov. kršč. soc. Zveze se vrši v sredo, dne 3. .septembra ob 7. uri zvečer. Pevci pridite polnoštevilno. — Pevovodja.
Maribor. Danes, v pondeljek ob 7. uri zvečer (19. uri) v dvorani Jugoslov. Strokovne Zveze, Flo-sarska ulica, shod somišljenikov naše Slovenske Ljudske Stranke. Dnevni red zanimiv. Prosimo so-mišljenke in somišljenike, da se zanesljivo udeležijo tega zborovanja.
Krčeviua-Iiajteršberg. Jugoslovanska Strokovna Zveza je sklicala v nedeljo, 21. t. m. v tukajšni šoli shod, ki je bil dobro obiskan. Zastopan je bil, delavski kakor tudi kmetski stan. Na shodu je govoril
e. g. o. Bernard, v imenu JSZ tov. Krepek, nadalje gereut Inker! ter zastopnika domačega kmetskega in delavskega ljudstva. Prihodnjo nedeljo se ustanovi nova skupina JSZ, katera bo pod svojim okriljem zbirala krščansko narodno misleče delavstvo.
Sv. Lenart v Slov. gor. Pri nas se vrši v nedeljo, dne 7. septembra takoj po rani službi božji v Posojilnici zaupni shod Slov. Kmetske Zveze. Pristop dovoljen le članom Zveze. Pridite!
Sladki Vrh pri Cmureku. V naši občini, ki odpade od nemškega dela Štajerske in pripade Jugoslaviji, imamo več zagrizenih nemških hujskačev. Najhujši je ravnatelj Feuerlöscherjeve tovarne, Schelf. S slovenskimi delavci, ki so bili zaposleni v tej to -varni, je postopal kakor s psi. Čudimo se, da še zanj ni prišlo do obračuna:
Št. Jakob v Slov. gor. Razmere na naši pošti so zelo čudne. Uradnih ur se sploh nihče ne drži. Ljudstvo, ki ima toliko nujnega dela, je silno vzne -voljeno, ker mu na poštnem uradu v nobenem oziru nočejo iti na roko. SKZ se je v tem oziru pritožila na merodajno mesto. — Opomba uredništva: Navedite stvarne razloge za Vaše pritožbe.
Cruagora pri Ptuju. Dne 24. avgusta se je vršil pri enem najhujših Stajerčijancev socijaldemokra-ški. shod. Nabralo se je iz radovednosti blizu 100 ljudi. Nastopila sta socijaldemokraška govornika. Prvi je priporočal, naj bi se ljudje v velikem številu oglašali za vstop v konzum, katerega se misli ustanoviti na Crnigori. Drugi je pa govoril o politiki. Ali naj
naše ljudstvo pristopa k konzumu? Naš odgovor je :i odločni ne! Kako nevarni so konzumi, kaže njihova zgodovina, iz katere se poučimo, da so že veliko naših ljudi spravili v največjo nesrečo, kaže v najno-nejši dobi propadanje konzumov — saj je sedajni £0-cijaldemokratični minister Kristan pozvan pred sodišče zaradi neredov pri konzumu. Da teh tujih ljudi ne žene k nam ljubezen do nas, ampak lastni dobi -ček, je pač dovolj jasno. Saj je največja želja socialnih demokratov, popolnoma uničiti našega kmeta, ga spraviti ob njegovo imetje in pa kmečkega delavca odvrniti od njegovega dela in ga pahniti v bedo mestnega življenja. Gre tem ljudem samo za glasove pri volitvah! Sedaj se delajo sladke, pravijo, da nimajo nič proti cerkvi in duhovnikom, ko pa bi dobili večino naših glasov, bi bilo prvo njihovo delo, da „od -pravijo Boga“, zaprejo mašnike, vzamejo posestnikom njihovo lastnino in jih naredijo samo za državne najemnike. Saj kažejo dogodki zadnjih dni, da so vrgli socijalni demokrati iz tovaren vse krščansko misleče ljudi, saj javno delajo na to, da bi nam zagospoda -rili. Zato se čudimo, kako morejo pristopati k tem ljudem narodno misleči možje, ki imajo doma posest, ki imajo otroke in družino, saj taki sami sebi kopljejo jamo. Največji nemškutarji imajo prvo besedo pri bodočem konzumu, iz katerega hočejo kovati dobičke li Ali jim bodete, trezni kmetje, posestniki in delavci, še pomagali, da se uničuje vaše imetje, da se dela na to, da spravimo ljudi ob vero in ustvarjamo —■ boljševike ?!
Hum pri Ormožu. Tu je v torek, dne 26. avg., nepričakovano naglo umrla občespoštovana in vrla mladenka Katica Sever, sestra Božidarja Sever, ki se je šele pred 14 dnevi vrnil iz ogrskega vjetništva« Hotela je s samokresom oplašiti veverice, ki so zahajale škodo delat v sadni vrt, a pri nabijanju samokresa se ji je ponesrečilo in krogla jo je zadela v prsi. Bila je v par minutah mrtva. Pokojnica je po smrti staršev tri leta vodila vso gospodarstvo, bila članica naših društev in naročnica naših listov ter splošno poznana kot zelo pridna in poštena mladen -ka. Letos je dopolnila 22. leto svoje starosti. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi dne 28. avgusta. Ob odprtem grobu ii je govoril v slovo brat Božidar. N., v m. p.!
ORLOVSKE £YE1
Vaditeljski tečaj „Orlic“ v Ljubljani se vrši od 1. do 7. septembra t. 1. v Ljudskem domu po na-slednjem sporedu:
Pondeljek 1. septembra: Ob 8. uri sv. maša v Alojzijevišču. Ob 9. uri otvoritev tečaja po „Slov« Zenski Zvezi“ in „Orlovski Zvezi“ (mala dvorana Ljudskega doma). Od 10. do 12. ure redovne vaje z razlago povelj. Od 14. do 17. ure proste vaje „Orlic“ za leto 1920. z razlago gibov prostih vaj (vmes polurni odKor). Ob 17. uri sprehod na Grad., Ob 20.: uri pozdravni večer v veliki dvorani „Uniona“, ki ga prirede ljubljanski telovadni krožki „Orlic“.
Torek 2. septembra: Od 8. do 10. ure dopoldne proste vaje Orlic za leto 1920^ Polurni odmor.. Od pol 11. do 12. ure redovne vaje. Od 14. do 15.: ure proste vaje za gojenke za leto 19120. Polurni odmor. Od pol 16. do pol 18. ure vaje s šerpami. Ob pol 20. uri predavanje: O. naši ženski telovadni organizaciji (s. Zirovnikova).
, /
Sreda 3. septembra: Od 8. do 10. ure prose vaje Orlic za leto 1920. Polurni odmor. Od pol 11.-do.
12.	ure telovadne igre. Od 14. do 15. ure proste vajo za gojenke za leto 1920. Polurni odmor. Od pol 16* do pol 18. ure vaje s šerpami. Ob pol 20. uri predavanje: „Gospodinjstvo“ (čast. sestra Izabela).
Četrtek 4. septembra: Od 8. do 10. ure prost« vaje Orlic za leto 1920. Ob 10. uri: Obisk razstave cerkvenih paramentov (ročna dela) v škofiji. Od 14« do 17. ure vaje s šerpami (s polurnim odmorom). Ob poi 20 uri predavanje: „O zdravstvu“ (ga. dr. Gro-yerjeva).
Petek 5. septembra:	Od 8. do 10. ure proste
vaje Orlic za leto 1920. Polurni odmor. Od pol 11« do 12. ure vaje v poveljevanju udeleženk tečaja. Ob
14.	uri izlet v St. Vid. Ob pol 20. uri prisostovanje udeleženk tečaja pri telovadni uri krožka LjubljanaA Sv. Peter.
Sobota 6. septembra: Od 8. do 11. ure ponovitev vseh vaj. Popoldne: Ogled Jugoslovanske tiskarne in Marijanišča, fotografiranje. Ob pol 20. ari u-
stanovni občni zbor „Zveze Orlic“ (mala . dvorana Ljudskega, doma).
Nedelja 7. septembra: Izlet na okrožni tabor
v Trbovlje.
Prijave za udeležbo na tečaju sprejema „Zveza Orlic“ (Jugoslovanska tiskarna, II. nadstrop.| najkasneje do 25. t. m.
Ustaisa iipravniitva^
F. Z., Ž i č e p r i U o 8 a En Ženitvenih inse-
ratov naši listi ne sprejemajo. Tak „fejst fant“, kakor.
ste vi, itak' lahko dobi ženo, kakoršnje. si le želi.
Slovenci širite „Stražo!“
Pripeiiitve«
V nedeljo, dne 7. septembre.
Dne 7. septembra bo v Rogatcu velik sb d dekl. Marijinih družb in Dekliških zvez za celo rog š-ko dekanijo. Ob 10. ari v župni cerkvi služba božja; ob 1. pop pri podružnici sv. Hijacinta zborovanje in nato večernice. — Kapela—Radenci. Prleški viso-košolci priredijo s sodelovanjem pevskega zbora z Vučje vasi v nedeljo dne 7. septembra v Rozenberger-jevi dvorani v Radencih točno ob 4. uri pop. veselo o v velikem obsegu. — Bralno društvo v Šmarjeti pri Rimskih toplicah priredi popoldne po večernica! v prostorih gostilne >Pri novi pošti« ljudsko veselico. Na vsporedu sta dve igri: »Tri sestre« in »Dva gu ha«, petje in godba. Domačini in okoličani ste uljudno vabljeni. — Prostovoljno gasilno društvo v Grajski vasi ima slovesno blagoslo vljenje nove bm
Šalne in veliko ljudsko veselico na vitu^ge. Neže Rak lander, p. d. Kopriva, Začetek ob 14. uri.
Ha praznik, dne 8. septembra:
Šolsko slavnost priredi učiteljstvo narodne šole v Ljutomeru po večernicah v telovadnici v prid ubožni šolski mladini s sledečim vsporedom: I. Kosi A.: »Živela troimena Jugoslavija«, spevoigra z deklamacijami, govorom in petjem, spremljev. giasovirja. II. M. Gregorčič: »Lažnjiva Minka«. Igra v dveh dejanjih. Vstopnina po 6 K, 4 K, 3 K in 1 K. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo.
y nedeljo, dne 14. septembra:
Fantje in dekleta iz Št. Ruperta in Trnove pri rede veliko narodno igro s petjem v 5 dejanjih ter vrtno veselico v Št. Rupertu pri Gomilskem. — Gasilno društvo v Braslovčah priredi veliko vrtno veselico. Tem potom opozatjamo sosedua društva, da blagovolijo našo veselico upoštevati.
Ekspedicija blaga iz Nemške Avstrije, Nemci;e in Čehoslovaške v 1641
MARIBOR
in okolico
v direktnih zanitanih železniških vozovih s spr-emstTSHa, (največja varščina, zoper oropanje) izvršujejo po naročila s popolno varščino :
Caro & JelHnek
dmlbi i. m, g* ipedlierli
".{>ä
Praga Dunaj I Trst
Biskupska u! 7. Dentschmeisterpl.4. Via Trento 16 Preskrbuje develjeuja	izvoz im prevez.
Zastopstvo v Mariboru:	Hally naslednik.
Kupim vsako množino
sen«, slame in ovsu
1575 ter plačam isto takoj po
änmnl «eni
E. Konjedic, Maribor, Koroška c. 80.
1579
SENO
kupi vsako množino po
nalviiiih cenah
BIRKMAIER,
Teifetrgsiviaa Maribor, Tegetthoffova eesia 77»
Na
Leganovem zaseb. učilišču
1582
v Mariboru
se prično
1. oktobra 1919 novi ležali
za 8taaog?afiJo, strojopis, pravopis in poslovni nastavki, raŽrmstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski is Beraški jezik. Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do
12.	ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska utica 17, I. nad str. Prospekti brezplačno.
Prade *®i	70 IS jabolčnika je na prodaj. Cena 1 3'80 K. Izve se Grajska nlica 37, Maribor. 1576
Trgovci pozor! Ne z. mudite n go dne prilike! Kar pošiljam po povzetje dobro krčmo za čevlje. Cena za ea ducat stane K 16—. Antou Jenčič, tri'' govecy Podgorica p. Dol pri Ljubljani. h n	Z* siravnika domačo lekarno z ročnimi posodami, 8 omarami se proda v Mariboru, Kaiserstr. 9, vr. 12. 1584 Omara za obleko, omara za perilo, miza, stoli vse iz trdega lesa se proda v Hengasse 11, Maribor. 1512
summt (cvirn) 1 klopeič, (špula) 366 m črn št. 24, 30, 36 1 bel št. 24, 30, 36 i klopčič ... K 6-— 1 cincat . . . . K 69 — Sam. aklndiičs ALOJZIJ GHIDŠEI, Maribor, Glavni trg št. 6.	
	Ktspi ssi
	Kupi Sä© vsaka množina bukov!! In hrastovih J Množina in cene naj fl ^ y se označijo Malenšek H. v Mariboru 1505 Žalim inpltä gostilno z mesarijo kje zunaj mesta ali v kakšnem trgu v Slov. gor. Naslov pove u-prava. 1544
Uwe zlati in ena srebrna ura, sodi za bencin in raznovrstno pohištvo se proda v Hengasse 4, Maribor. 1517—804—164	StJHESOBE k umno in druge deželne pridelke kupuje SEVER &, Kom p. Ljubljana. 1539
OMÄ© *i^g od preproste do vsakovrstne nsi-ttufcjše, domače, dobro in vestno deio, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno «sr prodaja kUSJZt-J ABBESSES. Maribor, Dravska ulica it. 15. jpri starem mostu), 716 Proda se hrastov» stebre, stopnje (staffe,) letve ali lat«, zvezane in navadna strešna opeka, tudi opeka sa zidavo Nekrep Jožef v Mozartovi ulici št. öä, Maribor. . 1477	Službe s Krsraarsksga učenca sprejme takoj R až Rogina, Gosposka uliea št. 26, Maribor. 1501
	Pridnega delazmožnega viničarja s 4 delavskimi močmi se sprejme pod ugodnimi pogoji pri Fricu Wickler v Rošpohu štev. 116 na „Baronovem“ pri Maribora. 1554
	2 vrtnarska učenca se sprejmeta pod ugodnimi pogoji pri gospodarski upravi kr, vojaške realke v Mariboru. 1558
,1' »IOS‘>Propagaiida odd. oglasna odprave, MAHIEC-E, Kupujem vsako množino vosek in lepo stre. Ponudbe na KAREL RAYER, agentura in komisija, Maribor, Tegetthoffova ulica 57. 1568	Viničarja s 3—4 delavskimi močmi se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Kje pove uprava lista. 1545 Pfttrebujam večje število zidarjev, in tesarjev za Trbovlje; delalo se bo tudi pozimi. Zaslužek je 30-40 K na din. Jurij Ferenc, zidarski mojster, Trbovlje. 1580
7—8 tednov stare prasse, prav lepe in zdrave proda gospodarska uprava kr. voi. reaike v Mariboru. 1559	
	Trgovski Sfrtrudnlfi starejša moč z večletno prakso v-vseli, strokah zmožes slovenskega in nemškega jezika, želi mesta v kaki večji trgo ini v Mariboru kot poslovodja ali skladiščnik. Ponudbe pod „Trgovska moč“ na upravo. 1557 Psmtisa Eradstica vešča slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, zmožna strojepisja, 2 ia pol leta že službovala, išče primerne službe v Mariboru. Gonj. dopise je naslutiti na upravo pod „Slov. moč“. ’ 1558
Proda se lepa 'niša, gospodarsko poslopje, skladišče za seno, zraven mostnA ttfe-uica, zemljišča 10 oralov, tik kolodvora v prijaznem mestu na Siov. Štajerju. Več se izve pri I, Ojeinger, Slovenska Bistrica. 1547	
fMOtfl	
1 z» postelje se prodajo na drobno in debelo pri I „Miaas-sSt» ®a«trssgl“ 1 CSa*»jsfat iv» S, Msss?tls®s*, j Hiše na prodaj: 1 Dvonadstropna hiša, soluena st-an, i 1 hišnega in občinskega davka pro-s sta se prod», za 120.000 K še ena I t»k* se proda za 100.000 K. Yi-! la na vogal« dvonadstropna, pri-1 roerus aa gostilno se proda- za K. 140.000 K. Dvonadstropna hi-ža z gospodarskim poslopjem primeru i z», pekarijo, imeniten pro- , štor s prode-alnico se proda za 150.0t0 K. .Tos>p Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor. 1570 Vri 2 in 3 četrt orala velik, 1 oral spargeljs, se proda Vpraša se: Eisenstr. 6, Maribor. 1578	RSK«i* 9
	P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvori! I. jugoslor. posredovalnico za salo» in prsdap poses-te? ia hiš v Sloveniji s sedežem v Celju, Benjamio Ipavčeva cesta štev. 12. Komeriöky Miloš. 1459—220 iBžn» tono pri boljši obitelji. Ponudbe pod „Uradnik“ .na upravo listal 1567
	Sprejme se dijak na stanovanje in brano. Več pove uprava. 1580- 825 ¥ gostilne in kavarne dam mleko sa pom je. Krčevina 28, Maribor. 1583
Gr-ostilna se proda pri tovarni, 11 sob, 2 kuhinje in z vsem inventarjem vred, tudi velik vrt, električni, luč, vodovod. Cena 70,000 K ali v zlatu 10.000 K. Aoderiič, go- 'j stiiniear, Fala, 1582 d	
	S 60.000 kronami sem pripravljen udeležiti se obstoječe agenture. Ponudbe naj se naslovijo pod A. Z. poste restante, Maribor, glavna posta. 1581
Zavarovanje zoper škod® »ar p® požara! Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska 1568 Vzajemna zavarovalnica.	
Glava! sastop za naše obmejne kraje je v Celja (Breg); v Maribora daj® pojasnila zastopstvo „Vzajemne“ v pisarni Augasse št, 10; v fC&Jsmiei pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domač' zavarovalnici.	
FERDO BABIC
edini $\m. kjučavnjčar u Mariboru, Fissarjeva iH. S.
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršujeta di vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno-.ter se priporoča za obilna naročila.,
1480—151
V
Ce razpošiljate
sadje zelenjavo itd

rabite koš&re,
te pa dobite takoj, tudi v največjih množinah v
PLETAESKI SOLI
v StrniŠČu pri Ptuju- Slovenija,
ki pa izdeluje tudi druga, v pletarsko stroko spadajoča dela. 1533 Zahtevajte ponudbo?
..VIRILO
k
prvi konjski dirki mm Hloda,
dne 7. septembra 1910, 0b 2. url popoldne
I.	Za enovprežne toplokrvne konje, ki še niso» dirkali — distanca 1500 metrov, ob 2. uri.
II.	Za enovprežne mrzlokrvne konje, ki še niso dirkali —- distanca 1500 metrov, ob 2'30
III.	dirka okrog jezera za eno- in dvovprežne konje — distanca približno 6 km, ob 3. uri
IV.	dirka za jahalne konje brez zaprek — distanca 2400 metrov, ob 3 30 minit.
PRIPOMN JE:
1.	I. in II, dirka na travniku.
2.	ori I. II. in IH. se vozi v trabu; ako kateri konj dirja več kot 100 korakov je izključen
3.	pri I. in III, mora k mj v trabu skozi cilj.
4.	pri III. dirki startajo tekmovalci v presledkih 3 minut in sicer najprvo enovprežni’. Dvo-vprežnim se. pri končni določitvi časa ; odračuna 30 sekund.
o. Prvi štirje dobe pri vsaki tekmi častna, darila'its sledeča denarna darila: I. 500 K, II. 300 K, III. 200 K, IV. 100 K.
6.	Proti izreku sodnikov ni ugovor?!
7.	Dirka je pristopna vsem konjem., ki se nababajo od 1. maja letos v Sloveniji.
8. Prijave je poslati do 4. septembra na Tourist Office na Bledu, kjer se dobivajo tudi; vsa pojasnila.
9.	V prijavi je navesti ime prijavitelja in številke tekme, katere se namerava udeležiti.
10.	Hlevi bodo pripravljeni za konje, ki bodo tekmovali, brezplačno. V prijavi naj se navede potrebo hleva.
11.	V- slučaju slabega vremena se vrši dirka 8. septembra, kar se bo naznanilo pri Tourist Office na Bledu 7. septembra ob 12. uri. 1577
Stavbena pisarna
FRANJO NERAD,
mestni zidarski mojster v CELIH.
Prevzema vsa zidarska, in druga stavbna dela. izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračnr.e po dnevnih senah
*Üt
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Maribo % Mozartova ul. 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.