Edizione per Testen) — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 166 a V Ljubljani, v soboto, 24. julija 1943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 fJaročmna meiečno 18 Lir, ca Inozem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja e«« loletno 34 Lir, z* Inozemstvo 65 Lir. ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnin« In 10.349 za tnaerat«, Po dr n io I e Novo metto. Izključna pooblaSFenfci, ta oglaševanje HalljnnsVega ln tujega Izvora* Lin ione Fubblicita Italiana S. A. Milana SLOVENEC Izhaja vsak dan zjutraj ram ponedeljka ta dneva p« praznika. g Orednlitvo tn iprivii Kopitarjeva 4, Ljubljana, b i Eedazione, Amministrazionei Kopitarjeva Lubiana. | I Telefon 4001-400?. g Abbunamvutl: Mm 18 Lir«. Estero, meta 31 50 Lir«. Edi-zione domenica, «n-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C. P.i Lubiana 10.650 per gli abhonamentl, 10.349 per U in-MrzionL Filial«! Novo meito. Concestfonarla eselnslva per ta pnbMIelti 31 provenienza ltalianu ed estera: Union« Hobblirita Italiana S. A^ Milana, Po bombardiranju Rima Ganljive besede svetega očeta Sveti oče papež Pij XII je poslnl svojemu generalnemu vikarju za rimsko škofijo in škofu v Frascatiju, kardinalu Froncescu Marchetti-Selvngianiju pismo zato, da bi ves svet zvedel za njegovo mnenje o bombardiranju večnega mesta. Vzvišena listina navaja duhovne, zgodovinske in kulturne razloge, ki označujejo 11 im za sveto mesto, za središče katoliške vere — Rim stoji na zemlji, ki je prepojena s krvjo Jiiučeneev in junakov krščanstva. Rim je zibelka vere in neprecenljivih zakladov umetnosti. Te ustvaritve človeškega duha, porojene iz. pobožne vdanosti sveti Cerkvi, so nenadomestljive. Napad na Rim. ki je središče katolišlva, je napad un versko čustvovanje tolikih stotin milijonov katoličanov. Med bombardiranjem je bila razdejana bazilika sv. Lovrenca, ki jo je .spoštoval in cenil ves katoliški svet. V svojem pismu pa pravi sveti oče, da je »kot škof tega .vzvišenega mesta z vztrajnim zanimanjem storil vse korake, da bi našemu ljubljenemu Rimu Jiile prihranjene strahote in škoda bombardiranja«. Kajti »Itini jo za nas sveto mesto kato-ličanstvn, goreče v novi, še bolj bleščeči slavi Kristusovega imena, bogato s čudovitimi spomeniki vere in umetnosti, varuh predragocenih listin in ostankov « Te besede svetega očeta izpričujejo vero v upanje, da bi |mj raznih obljubah raznih vlad in narodov bilo prihranjeno razdejanje najrazličnejših in najdragocenejših Bvetišč katoliškega sveta. Besede svetega očeta so globoko ganile ves krščanski svet. kakor je blažiliio vplival na žrtve bombardiranja tudi obisk sv. očeta na razvalinah domov in bivališč rimskega delavnega ljudstva. Med svojim obiskom si je papež ogledal domove vernikov svoje škofije, domove, ki s svojo skromnostjo in preprostostjo pač niso mogli biti v nobeno vojaško korist in zato ti predeli mesta niso bili vojaški cilji o katerih govori sovra/.nu propaganda, du so bili v Rimu edini bombardirani. V svojem pismu papež jasno obsoja vojna razdejan ja in uničevanja, pa naj pride s katerekoli strani. Toda naj se dejanja razdejanja tolmačijo tako ali drugače, učinki takih bombardiranj na Rim neizbežno postavljajo v nevarnost področje, ki je posejano s spomeniki, zakladi in posvečenimi poslopji, ki so duhovna lastnina vsega sveta. Vse to navaja z izredno točnostjo pismo sv. očetu. Pred takimi navedbami bi se morala za hip zbrali vest vseh narodov in ugotoviti, da so v vojnih dejanjih svete meje, ki jih noben narod in noben /usebnik ne bi smel nekaznovan prekršiti. Vzvišeno pismo svetega očeta pa jo tudi tokrat |iopolnomu v okviru smeri in poti, ki jo je vedno hodilo papeštvo. To pismo je izraz trpljenja, klic |>o usmiljenju iu obenem opomin vsemu človeštvu. To pismo ni ]>oziv zn razplain-tevanje novih sovraštev, ki naj razplnmti nove plamene uničevanja, l isti, ki v tem pismu vzvišeno razlaga nauk Kristusov o ljubezni, se sam pogosto na/iva »knez miril«. Ob razvalinah svojega najdražjega svetišča in pri pogledu na tolike nedolžne žrtvo rimskega prebivalstva se papež dviga kot k ličar človeštvu, naj ublaži svoje strasti in naj svoje pogledo usmeri k vzajemnemu razumevanju in k pravi ljubezni med narodi. Ta papežev klic pa je spremljal nov vzgled njegove dobrote in ljubezni, shj se je ta klic dvignil ob razvalinah bazilike iz množic trpečega nedolžnega ljudstva, ki jo papeža pri obisku razdejanja spremljalo kot svojega škofa, naslednika prvega a|>ostola. Tako jo pupež visoko dvignil svoj glas in podčrtal pravice Rima do vseobčega spoštovanja in upoštevanja. V toni trenju bojev in strasti pa jo vsak nastop papeža Pij a XII. visoka luč, ki sipi jo na človeštvo žarke jasnosti in človekoljubnosti. Ko sv. oče brani pravice in nedotakljivost svojega vzvišenega mesta, veljajo papeževo besede večnemu Rimu in slehernemu razumnemu bitju, ker prihajajo iz najvišjega zatočišča vero, ljubezni in časti. Odbiti sovražni napadi na Siciliji Velik trgovski parnik zadet — Sovražnik je izgubil 15 letal MM Ogromne sovjetske izgube Včeraj je bilo uničenih 56S sovjetskih tankov in 105 letal — Sovjetski napadi na kubanjskem mostišču in pri Ladoškem jezeru Hitlerjev glavni stan 25. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Sovražnik rnzširja svoje velike nnpnde na Vzhodnem bojišču nn nove odseke. Kljub temu so ostali tudi včeraj brez uspeha vsi njegovi poskusi, da bi brez ozira nn izgube dosegel prodor. Nasprotno vsej sovražni propagandi stoje nrmade nemške vzhodne vojske trdno in neomajno. V ozkem sodelovanju /. letnlstvom prizadevajo sovražniku ogromne krvave izgube. Tako so izgubili Sovjeti včeraj =5fi6 oklepnih vozil in 105 letal. Nadaljnja oklepna vozila so bila uničena od letalstva. Na kubanskem mostišču in južno od Ladoškega jezera je začel sovražnik po močni topniški pripravi s podiioro oklepnih sredstev in bojnih letal napade, ki so bili od nemškega vodstva pričakovani in so se brez izjeme ponesrečili. Na bojišču od Azovskega morja do Bjelgorodn so sc sovjetski napadi proti nemškim postojankam zaman nadaljevali. Razbili smo 50 oklepnih vozil in jc bila tako do majhnih ostankov uničena oklepna skupina, ki je prodrla scvernozapaduo od K u j b i-š e v a. V vsem prostoru pri Orlu so vrgli Sovjeti v borbo močne, deloma sveže pohotne in oklepne sile, toda tudi te so bile s težkimi izgubami odbite. Pri obrambi napada sovjetskega bombniškega oddelka, ki je poskusil napasti nemški konvoj v neposredni bližini severne norveške obale, fe bilo od lovcev in mornariškega protiletalskega topništva sestreljenih 15 sovražnih letal. Na Siciliji je prišlo včeraj samo v srednjem odseku do težkih bojev, v teku katerih so bili sovražni napadi z izgubami odbiti. V zapadnem odseku smo zasedli bolj zadaj ležeče obrambne postojanke. Sovražnik je tu le oklevajc sledil. Pri C a t a n i j i se topniška borba nadaljuje. V nočnem napadu proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu med Malto in Sicilijo jc letalstvo s težkimi bombami zadelo štiri tovorne ladje srednje velikosti. Finsko vojno poročilo Helsinki, 25. julija AS: Finsko vojno po-ročilo pravi: V zadnjih 24 urah so na ožini Aunusa finske baterije uničile 15 ruskih napadalnih gnezd. Na bojišču v vzhodni Karcliji so Finci odbili dva napada najetih oddelkov sovražne pehote. V severnem odseku istega Iki-jišfa delavnost nasprotnih patrol. .Sovjetska letala so preletela brez bombardiranju pokrajine Ouzu, Keini in južne Finske. Siloviti boji ob reki Mius Berlin, 23. julija. AS, Dopisniki dnevnikov na bojišču in dopisniki nemške uradne agencije z vzhodnega bojišča danes zjutraj soglasno podčrtavajo silno ostrino obrambnih bojev nemških čet na raznih odsekih bojišča, kjer skuša sovražnik za vsako ceno in z najbolj krvavimi izgubami izvesti prodor na široki fronti. O tem, kako se je bitka razbesnela vzdolž reke Mius, piše neki dopisnik: »Naša četa je imela nalogo braniti majhen odsek in zdržati ponovne sunke nadmočnih sovražnih čet. Od zgodaj zjutraj do poznega večera je na nas neprestano streljalo topništvo, metali so na nas granate in bombe iz letal. Na našo postojanko se je izlil pravi dež izstrelkov z nezaslišano silovitostjo. Ni bilo niti enega kvadratnega metra, ki ne bi bil zadet. Niti ena bilka ni ostala nepoškodovana na tem jeklenem peklu. Vsepovsod okoli nas sj se odpirala v rednih presledkih prava žrela, ki so jih povzročale granate in l^ombe velike vrste. Ko po je sovjetsko poveljstvo mislilo, da je položaj naše postojanke »dozorel«, se je ogenj topov in granat polegel. Takoj nato smo slišali nad seboj roje bojnih letal, ki so si-pala na nas ogenj iz strojnic. Nato pa so se so- Vojno poročilo št. 1154 Glavni Sinil italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Italijansko in nemško čete so odbilo nnpnde velikih sovražnih sil proti srednje 111 11 o d s e-k u bojišča in un ravnini pri ( a t n 11 i j i: nn zahodnem odseku pa so jo obramba po srditih bojih proti močnim oklepnim skupinam morala umakniti nn postojanke v ozadju. Oddelki letalstvo osi so bombardirali sovražno brodovje v \odnh Sicilijo. Velik trgovski parnik je bil zadet in zažgan in sicer so ga zažgala naša torpedna letala vzhodno od rta P a s s e r o. Naši lovci so nad Sardinijo med poloti ameriškega letalstva, omenjenimi v prejšnjem voj. poročilu, sestrelili 10 vočmolornikov. Protiletalsko topništvo jo poleg dveh že omenjenih sestrelilo šo tretjo letalo, ki jo padlo blizu \ il-lasoria. Poloti nnd F o g g i o, S a I e r n o in nekatero drugo manjše kraje v La/iu so povzročili pomembno škodo v dveh mestih, mnlopomcuihno pn v rimski campaniji. Eno letalo jo bilo uničeno v letalskih boj'h nnd F o g g i o, neko drugo pn nad M o n t o fa I c i o 11 i j o m (Avellino). Posadka toga letnla jo bila zajeta. Iz poletov v zadnjih dveh dneh se dve naši letali nista vrnili ua oporišču. Po sestanku Duceja in Hitlerja: Odločna obramba evropske civilizacije Budimpešta, 23 jul AS. V Budimppšti so sestanek med Ducejem in Hitlerjem vzeli na znanje s posebnim zanimanjem. Lisli prinašajo na prvi strani uradno porotflo. ki navzlic redkobesednosti daje razumeti, kako pomembno je to srečanje bilo. Poluradni list »Budapest Ertesile« poudarja, da je to srečanje nov. razločen dokaz za odgovornost, ki se je zavedala velika poglavarja. IMagyarszag« piše, da srečanje med velikima poglavarjema znova potrjuje voljo obeli največjih osnih držav, da l>osla vodili vojno na vseh lx>jiščih do konca, in sicer v neomajnem sklepu, da branita evropsko omiko proti liolišo-viškemu ter angleško-ameriškomu divjaštvu. Italija 6e pa medlem hrabro upira pritisku na Siciliji in italijansko ljudstvo je v bomabrdiranju Rima dobilo novo vzpodbudo za odpor do zmagovitega konca vojne. Madrid, 2». jul. A.S: .Sestanek Duceja s Ilit-tlerjem je glavni predmet, ki ua obravnava španski tisk. Posveča mu zelo dosti prostora pod velikimi naslovi. Listi pripominjajo, da so pri p<>-svetovanjih bila politična vprašanja izključena, in poudarjajo, da to pomeni, da ni moči misliti na noben mir, ne skupen, ne poseben, in da je spodletel vsak angleški poskus za dosego kakega takega uspeha. List »ABC« pravi, da so vojaški položaj pretresali s čutom za stvarnost, in piše. da Italija docela pozna težave boja. ki jo čaka. Vzajemnost med državama osi bo zatrdilo trajala še vrežne napadalne čete pognale v napad, toda postojanka je kljub silovitemu sunku vzdržala, prav tako pa je vzdržala napade, ki so si neprestano sledili več ur. Bojišče je bilo dobesedno zakrito z mrtvimi in ranjenimi boljševiškimi vojaki. V prve bojne črte so prihajale nove sovražne sile. Novi besni napadi so si sledili. Premoč sovražnih sil je med tem postala zgneteno. Naši oddelki so bili prisiljeni umakniti se na nove postojanke, toda boj se ni polegel in sovražnik je imel še naprej porazne izgube, ki so vsekakor morale vplivati na izvedbo celega načrta. Dejansko je proti večeru poveljnik nemške čete opazil v sovražnem taboru znake utrujenosti, ki nastopi po urah in Urah neuspešnih naporov. Medtem pa je nemška pehota, ki je med tem časom prejela nekaj okrepitve, zbrala vse svoje sile in prešla v protinapad s tako silo, da je to presenetilo boljševike. Sovražnik 6e je najprej nekoliko upiral, nato pa je zapustil bojišče, zasledovan od nemških čet. Naslednje jutro — piše dopisnik — je bila postojanka znova trdno v naših rokah.« Y\, Velike praznine v sovjetskih vrstah V Berlinu, 23. julija. — Na področju orjaške borbe, ki se je razvila na osrednjem vzhodnem bojišču in se vedno bolj razteza tudi na južno področje in na nekatere točke severnega odseka, je moči razločiti posebno oddelno bojišče z vrsto najhujših bojev, ki so tu osredotočeni. To je prava in resnična bitka za Bjelgorod. Medtem ko so zdaj Sovjeti obnovili svojo veliko ofenzivo, je središče vseh bojev pri Bjelgorodu, a manjši so na severu in na jugu. To pomeni, da sc je med bojišča pri Orlu in Bjelgorodu zaril v sovjetske vrste nemški klin, ki jc ločil sovražno črto. Bitka pri Bjelgorodu se je začela dan prej kot veliki boji, ki so se razplamteli na vsem bojišču. Kakor poroča '»Volkischer Beobachter«, se je ta ljuta borba začela 4. julija z Ciandra Bose o nalogah indijske osvobodilne vojske Sonan, 23. julija. AS: Candra Bose jo imel v sredo govor pred skupino indijskih častniških gojencev. Bose je izjavil: »Naši rojaki v domovini, ki so se lako dolgo junaško vojskovali, zahtevajo ustvaritev drugega bojišča. Naša naloga je, da to drugo bojišče ustvarimo. Naša bodočnost, to je bodočnost narodne osvobodilne vojske pa jo odvisna od lega, kako se bosle vi obnašali na bojišču.« Bose je nato omenil tri ideale, ki jih mora vsak častnik nositi v srcu. Ti ideali so: vera, čut za dolžnost in duh požrtvovalnosti. Te ideale pa je treba uresničiti tudi v praktičnem pomenu. Nato je dejal: »Če hočete, da bo vaša vojska nepremagljiva, tedaj bo potrebno, da vi vedno izpolnjujete te tri ideale.« Svoj govor je zaključil z besedami: >Na vas loži največja odgovornost. Dokazali morale dejansko, da je indijska izvežba-nosl boljša od angleške in da ne zaostaja za nobeno. Bližnja vojna za neodvisnost Indije vam bo nudila ugodno priložnost, da boste Indiji ustvarili tradicijo, ki bo vredna Austerlitza. Sedana. Mugde-na, Port Arthurja, Singapurja in Birmanije.« Ob koncu je Bose mladim častnikom zaželel mnogo uspeha v novi službi. napadi nekaterih nemških oddelkov, ki so si osvojili na neki višini sovražno postojanko. To je povzročilo veliko sovjetsko reakcijo, ki se je začela 5. julija. Bitka pri Bjelgorodu je bila obrambnega značaja, vendar pa so Nemci izvedli tudi mnogo posrečenih protinapadov, To pomeni, da se je bitka spremenila v velik nemški obrambni uspeh, dosežen v skrajno mobilni vojni, ki je prekosila novo sovjetsko taktiko. Bitka pri Bjelgorodu ni bila toliko obkoljeval-na bitka, ker se je je udeležilo manj pehote. Bila pa je velikanska obrambna borba, v kateri je nemško poveljstvo pobijalo s svojimi edinicami velikanske množice sovražnikovega orožja, tako da ga je pustil sovražnik na bojišču na cele kupe, kakor tudi množice mrtvih vojakov. V času od 4. do 16. julija je sovražnik, potem ko ni uspel proti Orlu in Kursku, izgubil s kupno 2108 tankov, 190 topov in velikansko število vojakov, od katerih je bilo ujetih 33 ti6oč. Po poročilih vojnih dopisnikov je razvidno, da so Sovjeti v dveh tednih izgubili 12 oklepnih in skoraj 18 pehotnih divizij. Ta velikanska množina jc bila pripravljena, da napravi močan sunek, da si osvoji nadvlado na severu Harkova. Sovjeti so opremili te'čete z mnogim novim orožjem, med katerim so bili številni topovi največjega kalibra. Število ujetnikov, ki je bilo tu zaseženo, se je moralo še zvišati, kar je čudno, ker so bili ujeti v tistih osnih borbah, kjer so imeli zmerai Sovjeti inicijativo zi napadanje. Med ujetniki jc bilo največ takih, ki so pripadali postojankam, ki so bile med poletjem zavzete po Nemcih. Bojevniki teh naprej. Vsi listi pa močno poudarjajo, da je ruska ofenziva zadržana in da se ol>r;"iiba Sicilijo nadaljuje kar so da zagrizeno in « toni ovira napredovanje mogočnih ameriških in angleških sil. Bukarešta, 2\ jul. \S: Novico o sestanku med Ducejem in Hitlerjem prinaša tukajšnji tisk z velikim poudarkom in s fotografijami tVh poglavarjev. Vzbudila je kar se da živ v l i s v romunskem javnem mnenju in v političnih krogih. Listi sicer nič ne razlagajo, kakšno je bilo snidenje med Mussolinijem in Hitlerjem, vendar pa zeio poudarjajo vojaška vprašanja, zaradi katerih je do sestanka prišlo. »Ordinea« pravi: Da je treba la sestanek smatrati za navaden dogodek v običajnem okviru razvijajočega se položaja. Vrste ila-lijansko-nemških srečanj pomeni poročilo, ki se nanaša na včerajšnji sestanek, nedvomno najbolj redkobesedno poročilo, ki je kdaj bilo objavljeno. Tudi to jo razumljivo, čo pomislimo, da bo odslej orožje imelo prav vso besedo, besede pa kar najmanjšo. Laži anglosaške propagande o napadu na Rim Madrid, 25. julija AS: Dnevnik -Ya« objavlja članek <1 bombardiranju Rima pod naslovom »Bombe nad lliin«. ("lankar piše: Rim jo gotovo prestolnica vojskujoče so državo, toda ime llini IA men i vsemu svetu katolištvo, grobove apostolov, svetnikov in mučeneov, sode/ papežu, sodo/. občestvone duhovnosti. I r. Rimu prihajajo nnjplemcnitejše besede, ki nuj svotu vrnejo duhovno prednost, ki mu je potrebna. Rimski dopisnik lista »ABC« podčrtava zgrešenost nngloumoriških trditev, češ da bi bili letalci prejeli navodilo spoštovati verska in kulturna |ioslopja in poudarja, da jo sam osebno obiskal prizadete dele mesta. Sain jo videl, da so bombe razdejalo mnogo civilnih |H>slopij, nato pa navaja posume/iie kulturno ustanovo, ki so bile zadeto. Dopisnik podčrtava, da je število mrtvih in ranjenih i/rodno veliko in to pač daje približno sliko o žalosti, ki jo jo bombardiranje povzročilo med civilnim prebivalstvom v Rinili. Nič ni tako žalostnega, kakor pa pogled nu celc predele hiš, ki so po|K>lnoiua v razvalinah, Oslo, 23. julija AS: Dnevniki šo vedno obširno pišejo o bombardiranju Rima. Dnevniki obsežno objavljajo papeževo protestno pismo in prinašajo tudi sliko baziliko Sv. Lovrenca in sliko drugih kulturnih ustanov, ki jih je uničila slepa jezu novih vandalov. Dnevnik »Nation« objavlja uvodnik, v katerem podčrtava besnost, s katero so so Angloamerikanci vrgli nad zgodovinske spomenike, kakršen jo bazilika Sv. Lovrenca in ni mogoče najti opravičila, ki naj sname potvorjenost z Roosevel-tovih izjav in obljub papežu. postojank so se predajali laže, medtem ko so njih tovariši na drugih postojankah rajši zdržali do konca, bojujoč se do najvišje žrtve. Bitka je bila označena s premnogim: spopadi med tanki, v katerih so »Tigri« in drugo oklepno nemško orožje mogli dokazati svojo premoč. Uspeh nemškega odzivanja je bil ta, da so bile sovražne sile odrezane od tankovskih središč, razpršene na razne smeri, da ne bi mogel sovražnik izvršiti napada na Bjelgorod in Orel v nepretrgani črti. Zato so 17. julija Sovjeti raztegnili svoje napade na južni odsek, istočasno pa so ojačevali svoje sile na odseku pri Orlu Danes se vsi boji, ki se vršijo na velikanskem bojišču, nadaljujejo nepretrgoma. V tukajšnjih krogih menijo, da boji šc niso dosegli viška. Vendar pa se ponekod čuti obslabljcnje sovražne napadalne sile. Nemški protinapadi se stopnjujejo in zadajajo sovražniku vedno večje izgube. Boljševiški poskusi, da bi prenesli delavnost borbe severno od Bjcl-goroda z dovažanjem mnogih svežih pehotnih in tankovskih divizij, sc razbijajo ob udarcih taktike mobilne vojne, ki jo uporabljajo Ncmci. Usoda francoskega zlata Lishona, 22. julija AS: V zakladnici nn Martiniku jc bilo 240 milijonov dolarjev zlata, last Francij . To jo sedaj padlo v roke Anglo-saksoncein ki -o pooblastili (oppinonerja. da naj da 50 milijonov nn razpolago komisiji v Alžirju, ostalih 190 mjlijonov dolarjev v zlatu pa gre v anglosaške blagajne na račun ameriških in angleških dajatev francoskim gc-ue-laloin. Določila za mlačev letošnje letine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da 66 ugotovi in nadzoruje množina strojno omlačenega žita, odreja: 1 Kdor koli mlati žita s stroji na kakršen koli pogon (na ročni pogon, s hidravličnim motorjem, na elektriko, z notranjim zgorevanjem ali na paro), bodi6i na lastnih ali na tujih zemljiščih, mora imeti vpisnik z ošteviljenimi stranmi, ki ga potrdi pred i ''"> »"'» ' ; ••" uporabo občinski preskrbovalni urad in v katerega I zcno z naporom do dveh mesecev. Vselej pa se od i • v, «. . . ..........pnili oitrilnniliii nilnlilninn 4. Za dovolitev tekočega goriva, kuriva ln maziva za motorje, ki poganjajo mlatilnioo, je potrebna potrditev ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe Visokega komisariata, kateremu se morajo predložiti v vpogled vpisniki iz člena 1. te naredbe. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 2(1. Januarja 1942-XX št. 8 z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1SM2-XX1 št. 215 v denarju do 5000 lir ali zdru- mora vpisovati vse množine žita. ki jih omlati V vpisniku se morajo navesti: 1. ime kmetovalca, čicar last je omlačeno žito; 2. vrsta žita (pšenica, ječmen, ovce, rž, sor-žica); 3. ime občine in selišča, od koder je pridelek; 4. množine omlačenega žita, dan in ura začetka in konca mlatve vsake množine. 2. Navedba podatkov iz prednjega člena je obvezna tudi za mlatev žita, ki ga je pridelal gospodar mlatilnice. Ce mlati pridelke drugih, mora gospodar mlatilnice zahtevati, da podpiše v vpisniku tisti, zn čigar račun mlati. Vpisnik se mora hraniti pri mlatilnicl in so mora na vsako zahtevo pokazati nadzorstvenim organom. 3. če se vpisi iz prednjih členov 1. in 2. ne bi opravljali ali bi no bili resnični, ustavijo organi sodno policije, funkcionarji občinskih prcskrboval-nih uradov nli kmetijske službe obratovanje uradoma, tudi v primeru, čo gre za mlatenje za lastni račun in le v obsegu lastnega gospodarstva. Uvoz radio-elekfričnega gradiva V skladu z normami, ki jih je Izdalo prometno ministrstvo sporazumno z ministrstvom za izmenjavo in valute, se odreja sledeče: Za uvoz iz inozemstva radioelektričnih aparatov (radiotelegrafskih, radiotelefonskih in radio-fonskih), zvočnikov in rndio-žarnic morajo tvrdke predložiti prošnjo nn kolkovanem papirju za 0 lir Visokemu komisariatu polom lastnega sindikatne-ga združenja, ki jo bo dostavilo s svojim mnenjem podpisanemu Pokrajinskemu svetu korpora-cij v svrho obranavnavanja od strani odbora za uvoz in izvoz pri Visokem komisariatu. Prošnji mora biti predložena listina, ki dokazuje izvor blaga. V kolikor so tiče privatnikov, morajo bili prošnji predloženo sledeče listine: n) anagrafsko potrdilo o bivališču; b) izjava, ki Jo lahko na prošnji sami, o rasi, kateri pripada interesent; r) jiolrdilo o abonmaju za poslušanje radio-oddaj. * Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Karel Prejo? je bil v trgovinskem registru popravljen naslov sedeža firme in prepisana jiodružnica na Blei-weisovi cesti 22. Vpisana jo bila posamezna pro-kura Prelogu Karlu mlajšemu za celo trgovsko podjetje. — Pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani se jo vpisal podravnatelj s prokuro Oton Vreča. Iz zadružnega registra. Pri Kmetijskem društvu. zadrugi z o. j. v Metliki, se izbriše dosedanji član upravnega odbora Jakljcvič Anton, vpiše pa novi član Vukšinič Marko, posestnik v Gabrov-cu 12. — Pri Strojni zadrugi v Savljah, z. z o. j., so izbrišeta člana upravnega odbora Merliar Filip in Lcnče Anton, vpišeta pa se nova člana: DeČrnan Jože, posestnik v Savljah 10, in Cemažar Kocijan, posestnik v Klečali 30. Zapiemba imovina upornika t Z odločbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino so zaplenja vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Franca belka, roj. v Črnomlju dne 18. aprila 1S97 in v Loki bivajočega kmetovalca v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom. k i Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da nas je danes, 23. julija, za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, sinaha, sestra in teta, gospa Frančiška Drašler roj.TurS32 v 73. letu starosti. — Pogreb preblage pokojnice bo danes, v soboto, ob 18, izpred hiše žalosti v Dolu na farno pokopališče sv. Marjete v Borovnici. Dol, dne 23. julija 1943. Ivan Drašler, soprog; Alojzija por. Stanovnik, hčerka; ostalo sorodstvo. redi zaplemba mlatilnice. (i. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 20. julija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuscppc Lumbrassa. Nov izredni komisar »Prevoda« Namesto dr. Knrla Scale ee Imenuje za izrednega komisarja Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu fašiet cav. Covone Giovanni, ki mu je pri tej nalogi v pomoč fašist cav. La Grassa Franccsco. Ta odločba je takoj Izvršna. Ljubljana dno 13. julija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuscppc Lombrassa. Imenovanje občinskega komisarja v Ajdovcu Visoki komisar za Ljuhljansko pokrajino je razrešil dosedanjo redno občinsko upravo občine Ajdovec in je imenoval za izrednega komisarja občine g. Vidmarja Josipa. Okrajni komisar v Novem mestu je dobil navodilo, naj odločbo izvede. Rovi predpisi o ureditvi vojnih služb »Službeni list« prinaša 21. julija v 58. kom. kraljevi ukaz z dne 9. junija 1943 št. 588, veljaven tudi za Ljubljansko pokrajino. Clcn 1. Ministrstvo za notranje posle je glede dobav in potrebne priprave, da se zagotovi delovanje njemu poverjenih služb, kakor tudi da se premagajo posledice sovražnih udarcev civilnemu življenju vojujočega naroda, izenačeno vojaškim upravam tudi kolikor gre za opravljanje prevozov, Člen 2. V nujnih primerih in kadar je treba poskrbeti za zaščito in pomoč civilnemu prebivalstvu v krajih, ki jih zadeva sovražni udarec, ima ministrstvo za notranje posle pravico odrediti sporazumno z ministrstvom za korporacije zaradi služb iz člena 3. rekvizicijo imovine neposredno, pri čemer uporablja po potrebi postopek, določen za oboroženo silo. — Dalje ima tudi pravico odrediti, vselej le za namene iz prednjega odstavka, mobilizacijo posameznikov za delovno službo in določiti pri tem za umske trajne ali predhodne posle tudi v nasprotju s siccr veljavnimi predpisi ustrezne nagrade. Clcn 3. Vojne službe ministrstva za notranje posle iz člena 1. so službe, odkazane: a) Glavnemu ravnateljstvu za protiletalsko zaščito, kakor ludi Državni zvezi za protiletalsko zaščito — U. N. P. A. in Italijanskemu rdečemu križu, slednjemu le za njegovo delovanje pri protiletalski zaščiti; b) Glavnemu ravnateljstvu vojne službe; c) Glavnemu ravnateljstvu za požarno obrambo in Narodnemu gasilskemu zboru, le za njuno delovanje v zvezi z vojnim stanjem; - d) Glavnemu ravnateljstvu javne varnosti, le glede delovanja, ki jc neposredno v zvezi z vojnim stanjem. Člen 4. Za izvrševanje služb iz člena 3. »me ministrstvo za notranje posle tako za svoje osrednje kakor tudi za krajevne organe zahtevati: 1. uporabo služečih vojakov, letnikov 1908 in starejših, z omejitvijo po številu in stopnjah, ki se določijo sporazumno z ministrstvom za vojsko; 2. poziv posameznih odpuščenih vojakov kr. vojske, izvzemši tste, ki so dodeljeni pomožnim zavodom iz naslednjih letnikov in z omejitvami po številu in stopnjah, kakor bi jih zahtevalo ministrstvo za notranje posle: a) iz katerega koli letnika, ki so bili izločeni, po pregledu, da se ugotovi njih sposobnost za službo, v kateri bi jih bilo treba uporabiti; b) iz letnikov 1900 in starejših, za osebe, sposobne za vse službe; c) iz letnikov 1908 do 1901, za osebe, sposobne za vse službe, po številu v mejah, ki se določijo sprazumno z ministrstvom za vojsko; d) iz letnikov 1916 do 1901, za vojake, sposobne samo za pisarniško službo, Ministrstvo za notrane posle sme, vselej le za namene iz prednjega odstavka, zahtevati tudi poveljstvo nad funkcionarji drugih državnih uprav ali drugih javnih ustanov vobče, kakor tudi da se mu dajo na razpolago pisarne in obrali civilnih tehničnih strok, izvzemši državne. Člen 5. Osebju, tako osrednjemu kakor krajevnemu, prideljenemu službam iz člena 3., se dovoljuje sedanji vojni znak, na način in s pogoji, določenimi z odlokom ministrstva za vojsko sporazumno z ministroma za notranje posle in finance. — Osebju iz prednjega odslavka, ki bi se udeleževalo vojnih operacij, se dovoljujejo za dejansko trajanje take udeležbe posebni prejemki v višini, ki jo določi minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance. Člen 6. Za osebje iz drugega odstavka člena 5., ki dobi zaradi vojne službe in v zvezi z vojno rane ali poškodbe ali si nakoplje bolezen, zaradi česar izgubi delovno sposobnost ali sc mu ta zmanjša, kakor tudi za rodbine tega osebja, če povzročijo take rane, poškodbe' ali bolezen smrt, se uporabljajo določbe kr. uredbe z dne 12. julija 1923 št. 1491 in kasnejših sprememb. — Postopek, določen s kr. ukazom z dne 15. marca 1943-XXI št. 121, se razširja na rodbine osebja iz prednjega člena, ki imajo po tamkaj izdanih določbah pravico do povlaščene vojne pokojnine. Člen 7. Določbe členov 5., prvi odstavek, in 6, veljajo od 11. junija 1940-XVIII dalje. Člen 8. Z odlokom ministra za notranje posle sporazumno z ministroma za vojsko in za finance, se za osebje, kolikor bi bilo potreba in samo za namene iz členov 5., drugi odstavek, in 6., določi izenačenje činov z ustreznimi čini kr. vojske. — Z odlokom ministra za vojsko se po zaslišanju Glavnega stana kr. vojske in v spoazumu z mini- stroma za notranje posle in za finance določijo pogoji in način za priznavanje udeležbe pri vojnih operacijah zaradi priznanja ugodnosti iz členov 5., drugega odstavka, in 6. Člen 9. Razveljavljajo se kr. uredba z dne 25. januarja 1943-XX1 št. 4 in vse druge določbe, ki nasprotujejo ali so kakor koli nezdružljive z določbami tega ukaza. Člen 10. Ta ukaz se uporablja tudi na ozemljih priključenih Kraljevini s kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in z dne 18. maja 1941-XIX št. 452. Člen 11. Z izjemo glede določb člena 7. stopi ta ukaz v veljavo peti dan po dnevu objave v uradnem listu »Gazzctla Ufficiale del Regno« in se predloži zakonodajnima skupščinama zaradi uzakonitve. IEL KINO SLOGA ust Ljubimkanje tu, ljubimkanje tam - kratko: premeteno pikantna pustolovščina v zelo zabavnem (Umu »Boljše pustolovščine« Za zabavo nam jamčijo LUCIE ENGLTSCH, leny marendach, GEcma alexandek in ferdinand marian. Predstavo ob 14., 16., 18. ln ob 20 url. ,EL KINO MATICA 2241 Priljubljena ln lepa Ka talin Karady v filmu madžarske produkcije »Ne vprašuj, kaj sem bila« Moderna socialna vseblnS z romantično ljubezensko zgodbo ln prijetnimi pevskimi vložki. PREDSTAVE ob lt. 18.30 tn Ob 20.30. urlJ IEU 12-21 KINO UNION Odličen film o ljubezni priznanega skladatelja »Noč po operi« Boatrlce Manclnl - Neda Naldl - Nino Doro. PREDSTAVE ob 16.30, 18.30 ln ob 30.301 Vremenska napoved. 24. julija (sobota): nestalno, številne krajevne nevihte z močnimi nalivi, nevarnost toče in viharja. 25. julija (nedelja): še nestalno in nekaj dežja, morda tudi grmenje. Redka in lepa 43 kfam mature Trcd kratkim so v Ljubljani obhajali 40 letnico mature uekdaji maturanti iz leta 1903, kateri so inaturirali nn tedanji višji gimnaziji v Ljubljani, zdaj na klasični. Vseli tedanjih maturantov jc bilo 84, izmed katerih jih živi zdaj, kolikor jc znano, še 49. Najbolj razredčen je nekdanji a-oddelek, medtem ko se nekdanji b-oddelek še kar dohro drži. Največ izgub je prizadela vsemu letniku prva sVetovna vojna, ki je jiobrnla precej tovarišev. Tudi sedanja vojna jim ni prizanašala ter je vzela dva. Prvi, ki je v tej vojni prvi dan padel, jc bil minister dr. France Kulovcc. Za njim pa je v Ljubljani umrl odvetnik dr. Grablovec za posledicami na bojišču dobljene bolezni. Izmed teli 49 še živih jih v Ljubljanski pokrajini živi 27, kolikor sc jc dalo dognati, vsi drugi so zunaj meja Ljubljanske pokrajine po širnem svetu. Eden deluje že dolgo vrsto let v Helsinkih na Finskem kot ravnatelj tamkajšnjega konservatorija. To je Funtek, sin nekdanjega profesorju iu pesnika Fuutka. Obletnice se je udeležilo 23 nekdanjih maturantov. Dva tovariša, in sicer: Burgar Anton, gimnazijski ravnatelj v Kočevju, in Skulju Karel, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici, ki sta bila zadržana, sta tovariše pismeno pozdravila. Vsi jubilanti so se zbrali ob 10 dopoldne v križanski cerkvi pri sv. maši, ki jo jstala Tjučeva velika Anina prijateljica, kar je bilo znak velike duhovne sorodnosti. Kadar sta le mogli, sta so sprehajali skupaj. Ko pa se je jx>Iožaj gospodične T.jučeve na dvoru utrdil, se .io to prijateljstvo kar nenadoma ohladilo. Na njegovo mesto pa je stopila prava mržnja, ki je nisla mogli prikrivati. Take spremembe so so na dvoru pogostokrat dogajale. V trm primeru pn so je navadnim razlogom pridružila še želja, ki sla jo imeli obe Ženski, da bi vplivni na carico na verskem področju, za katero so jo tn lako navduševala. Če jo Ana Virubova imela svoje varovance med ljudmi, »ki so bili žejni 6vctosti«, jo tudi gospodična Tjučeva Imela svoj krog. Med temi jo bil tudi nek škof, ki mu je bolela odpreti pot do vi a-1 darjeve naklonjenosti. Skupina Raspulinovih prijateljev temu škofu ni zaupala. Iz lega jo nastal spor med gospodično Tjučevo in1 Rasputinom. V tem svojem boju pa je šla predaleč. Izgovorila jej neprevidne besede v zvezi s carico v navzočnosti ljudi, ki so komaj čakali, da bi slišali kaj slabega, Sla jo celo tako daleč, da jo pred pričami izjavila, da je carica »klistovka«. Ni treba poudarjati, da so to besede bile sprejele z veseliem in so jih razširjali po mestu in njihov j>onicn še pretiravali. Tjučeva jo s svojimi neprevidnimi besedami silno škodovala carici, posebno še, ker je njen uraden položaj na dvoru dajal še večjo vrednost lu-dobnim besedam, ki so prihajale iz njenih ust. Ko je končno vzgojiteljica carjevih otrok bila odjmščena, kar je bilo popolnoma naravno, jo ta odpustiev izzvala pravi škandal. Ker se jo Tjučeva nekoč balialn, da je spodila Rasputina v navzočnosti velikih knezov, se jc začelo govorili, da jo postala žrtev svoje gorečnosti in vdanosti do carja, ker je skušala preprečili Rasputinu, da bi si dovolil neke nedostojno^! z mladimi carjevimi hčerkami. Prav kmalu 60 jo začelo cclo trditi, du je carica prepustila svoje hčerke Rasputinu... Ta slrašna izmišljotina je dospela na ušesa tudi carici. Toda ta nesramnost je presegala vse m?je, tako da so carica niti nI čutila prizadeto. Skoraj popolnoma mirno je o tem poročala carju. Ko je obrekovanje prišlo že lako daleč, je niti nI več ganilo. Vzbudil se je v njej samo vedno večji prezir do ljudi, ki so bili zmožni, da so si Izmišljali in širili tako strašno kiži. Dejstvo, da so gospodično Tjučevo slavili in proglašali kot plemenito žrtev prav tisti, ki so skušali očrnili vladavino, jo carico utrdilo v prepričanju, da izvira vsa sovražnost do Rasputina od tistih, ki so sovražili carja in lUisijo ter so hoteli upropaetiti vladavino. Čc je zadeva gospodično Tjučevo tako razburila moskovsko družbo, kje* je la *»ela mnogo prijateljev in sorodnikov, in če so jo potrograjska družba pridružila moskovski, da sta skupno napadali Rasputina in širili o njem najstrašnejša obrekovanja, jo vzrok v dejstvu, da so bili vsi ti ljudje popolnoma zaslepljeni od opozicionalnega duha in 'so poslali bolj ali manj nezavedno sodelavci najhujših revolucionarjev. Tudi v tem se carica ni popolnoma motila. Ze tedaj jo bilo razumljivo, da bo Ilasputinova zadeva poslala za ruski dvor to, kar je »škandal ogrlice« bil za Versailles. Vsi revolucionarji so se je polastili z velikim veseljem. Tisti pa, ki so bili iskreno vdani vladarju, se niso niti zavedali, kako veliko škodo delajo vladi s tem, da sprejemajo in širijo s tako lahkomiselnostjo take govorice. Nespametne govorice so naraščale kakor plaz in so prehajale iz salonov v kuhinje, iz ust ljudi iz višjih krogov do ust preprostega ljudstva. Odmev razgovorov, ki so se vršili v višji družbi med šalami in smehom, je segal do najbednejših gostiln, kjer so revolucionarni agitatorji z njimi razburjali svoje poslušalce. Te govorice pa so prihajale tudi na deželo in kmet jc z grozo poslušal, kako je dvor, bivališče Gospodovega maziljenca, poslal kraj strahotnih orgij. Nihče ne bo mogel prav razumeti te Rasputinove zgodbe, če se ne bo uveril, da je bil zloglasni kmet samo pretveza za divji boj proti vladavini, ki pa bi sc razdivjal tudi, če bi tega razloga no bilo. Carica je lo dobro slutila. Car je večkrat z nevoljo izjavil, da ne more razumeli, zakaj 6c toliko ljudi briga za to, kdaj in kako prihaja ta kmet v carsko palačo ali kroži okrog nje. Ta stvar so jo tikala samo njega, carja, in nikogar drugega... Morda je kot človek, kol oče in kot soprog imel popolno pravico, da se je tako izražal. Morda pa bi kot car lega nc smel. Nn vsak način pa jo carica imela popolnoma prav, če je s prezirom glodala na tiste, ki so kričali o škandalu. Kdo končno bili listi, ki eo najbolj kričali? Dve lepi verski slovesnssti v središču Gorenjske Posvetitev Gorenjske Brezmadežnemu Marijinemu srcu Sleherni večer v ma]u so se zbirali ljudje pred oltarjem nebeške Matere v kranjski žnpni cerkvi, da opravijo šmarnično pobožnost. Prisrčno so doneli otroški glasovi zbora ministrantov, ki so peli litanije po starem ljudskem napcvu in zajeli vso v cerkvi zbrano množico, ki je vneto odpevala. Višek vseh pobožnosti je bila slovesna posvetitev. Zadnjo majniško nedeljo so prihitela v Kranj odposlanstva iz vseh gorenjskih fara, da se posvete prečisteinu Srcu Marijinemu. Za to slovesnost so postavili kip Marijaniške Matere božje nad tabernakelj v glavni oltar. Obžarjena od venca luči, v razkošju cvetja in zelenja je njena mila podoba dajala slovesnemu dnevu še večji sijaj. I Ljudstvo je napolnilo cerkev do zadnjega kotička; mnogi so ostali zunaj, bilo jih je celo toliko, da je bil prostorni kranjski glavni trg skoraj premajhen: pravijo — Če je ta primera umestna — da se je zbralo toliko ljudi, kakor jih je včasih prihajalo na tombole. Ob petih popoldne je prišel prevzvišeni škof celovški g. dr. Rohracher v slovesnem sprevodu mimo zbrane množice in pristopil h glavnemu oltarju. Ta je bil ves v cvetju in pred njim so v dolgih lokih izpod stropa viseli venci. Sveto mašo je ob asistenci znanih gorenjskih gospodov duhovnikov Zupanca, Podvinskega, Čemažarja, Hiti ja, Hutha in še drugih daroval sam prevzvišeni. Med sveto mašo je ljudstvo pelo litanije Matere božje. Z glasnim ljudskim petjem, ki je ponos vseh Gorenjcev, kadar se zbero v cerkvah, so se verniki pripravljali na posvetitev Srcu Marijinemu, ki so je z ganljivo prisrčnostjo izvršila mod sveto mašo. Kakor da bi vsa Gorenjska po zbranih vernikih v cerkvi prosila svojo nebeško Mater: Marija, Tvoji smo, varuj nas!, takšni občutki so prevevali slehernega izmed prisotnih. V enenj samem veličastnem spevu je donela Vroča molitev h Kraljici neba in zemlje. V njene roke je ta dan nešteto src položilo usodo svojo in svojih dragih, ln prav za vse so molili zbrani verniki. Po končani slovesnosti je kranjski župnik g. Beuke v imenu Gorenjske poklonil prevzviSenemu simbol gorenjske zemlje -- sliko čudodelne podobe Marije Pomagaj z Brezij s posvetilom in zahvalo. Zahvalo zato, ker je bil to zadnji obisk celovškega škofa med njemu zaupanimi verniki in slovo ob odhodu na novo nadškofovsko mesto v Solnograd. Ginjen se je prevzvišeni pred oltarjem poslovil od vernikov in v spremstvu sivolasih go- renjskih duhovnikov, deleč škofovski blagoslov, zapuščal cerkev in se napotil preko ulice do svojega stanovanja, vseskozi obdan od velikega šte-vila ljudstva. Dolgo je še vrela iz cerkve pisana množica ter se po vseh ceslah in stezah, peš, na kolesih in vozovih vračala v bližnje in daljne domove, navdana s toplimi čustvi mogočnega varstva same Kraljice in Matere božje. Telovska procesija kranjske župnije na Primskovem ! i Pod tikriljem gora in bleska žitnih klasov sc jc procesija pomikala po kranjskem polju Zudnji blagoslov z Najsvetejšim je kranjski župnik podelil ob velikem križu, postavljenem na primskovskem pokopališču. Prodaja mesa na odrezek 112 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 24. julija t. I., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka >112« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 gramov govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. Petrolej za julij. Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec julij zato, da v ponedeljek, 2bč t. m.., pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do Č, v torek, 27. f. m., upravičenci z začetnicami D do F, v sredo, 28. t. m-, upravičenci z začetnicami G do I, v četrtek, 29. t. in., upravičenci z začetnicami J do K, v petek, 30. t. m., upravičenci za začetnicami L do N, v solioto, 51. t. m., upravičenci z začetnicami O in P, v ponedeljek, 2. avusta, upravičenci z začetnicami R do Š, v torek, 3. avgusta, upravičenci z začetnicami T do V in v sredo, 4. avgusta upravičenci z začetnicama Z in 7.. Urad bo petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedene dni, in sicer vsak dan od 8 do 10 in od . 15 do 17 na Krekovem trgu št. 10, v Mabrovi ' hiši, soba št. 1, v I. nadstropju. V nedeljo, dne 4. julija, je bil na Primskovem, ki je podružnica kranjske farne ccrkve in posvečena Materi božji, izreden praznik. Ob treh popoldne sc je razvila od cekve na polje telovska procesija kranjske župnije. Ker 60 procesije, ki bi se zvrstile po polju, tudi na Gorenjskem redkost in ker jc sam kranjski župan želel čim večjo udeležbo, ni čudno, da se je te procesije udeležilo staro in mlado, od blizu in daleč. Saj cenijo število vernikov na 7000. Osem bander — kranjsko farno, roženvensko, primskovsko, rupovsko, čir-čiško, šenčnrsko, šmarsko in predoseljsko je plapolalo v zraku, poleg teh pa še več manjših. Za belim mladinskim praporom je šla skupina belo-oblcčcnih deklic, ki so nosile zelene vence v rokah, a 7.a temi spet večja skupina dekli;, oblečenih v bele obleke. Daleč po polju se je razširila in raztegnila procesija, ko je duhovnik z Najsvetejšim dospel na ozare k prvemu znamenju, okrašenemu z rdečimi gorenjskimi nageljni in rožmarinom. Veličastno je zvenel njegov doneči glas preko polja in klasja. Ubrano in glasno mu jc od-peval pod vodstvom organista g. Roglja primskov-ski cerkveni zbor, pomnožen z najboljšimi pevci iz okoliških fara. Lepa, neraztrgana procesjia sc je pomikala po ozarah med zorečim žitom, dalje k znamenju ob gozdu in odtod h kapelici sredi fiolja (glej sliko). Vonj zemlje se je mešal s kadi-om, srebrni zvonik mične cerkvice se je lesketal v sončni pripeki, kakor bi spremljal premikajočo se množico na njeni poti; v ozadju za bujnimi gorenjskimi polji so nemo stale gore, kakor bi strmele nad veličastnostjo dneva. Posamezne skupine — skoraj vsaka je štela do 1000 ljudi — ki so šle Z" svo:;mi bandc/i, so pele ali molile ter tako javno izkazovale čast Kristusu Kralju. Zaključek in zadnji blagoslov je bil na primskovskem pokopališču pri velikem križu, kjer je g. župnik Beuke bral 6velo mašo. Liudsko petje je povečalo že itak lepo slovesnost. Tako veličastne procesije Prim-skovliani in tudi marsikateri izmed ostalih Gorenjcev niso še doživeli. Po končani sveti daritvi so verniki spremili duhovnika z Najsvetejšim v cerkev, kjer so pevci zapeli »Povsod Boga«. Ljudje so odhajali nasmejanih obrazov, lomeč vejice z mlajev, saj je sleherni hotel prinesti, ko je že pri procesiji tako globoko občutil božjo navzočnost in neizrečeno tolažbo, blagoslov tudi s seboj na svoj dom. Zavora duhovnih naporov Duhovni zagon v zadnjih desetletjih preprečuje zlasti neko podtalno, mnogokjo skoraj podzavestno, a drugod prav zavestno miselno gibanje, ki mu jo težko najti drugo ime kakor kvietizein. Ni to samo oni kvietizein, ki ga poznamo kot nekak moralni sistem, oil katolicizma zavržen, temveč je to neka splošna, na različna področja segajoča »trnja, ki »ktisa v temelju spremeniti človekov odnos do duhovnega napora. Ta področja so širijo vso tja. kamor sega kraljestvo duha iu njegovih zakonitosti. Kvietizein pomeni v glavnem miselnost, da so mora človek na duhovnem področju držati pasivno in ne izsiljevati nobenih odločitev po lastnih zamislili. Kakor jo na moralnem področju kvietizein nauk, ki ves napredek človeka pripisuje delovanju milosti, zamotava pa človekovo sodelovanje, tako pa so na splošno duhovnem področju bori proti aktivnemu poseganju v zakonitosti duhovnega kraljestva in hoče prepustiti ves razvoj neki slepi nuji, ki ji jo on le prisluškovalec, a ne usmerjevalec, »({uieta non ntovcrclc No razgibaj, kar miruje! V sodobnem življenju in prizadevanju so jo f ta kvictiiem razširil iz zgolj moralnih osnov na ' splošno duhovna področja ter tam povzroča pusto-~ šenje. Gotovo ludi kvielisli hočejo marsikaj; hočejo. da bi bilo lako in ne drugače: žele si uspeha, in niso iudiferentni do zaključka razvoja, do konca. A vendar je zanjo značilno, da pričakujejo uspeha lo od nekih čudežnih, nenadnih posegov linije previdnosti v razvoj človeškega dogajanja. Zatekajo se k raznim napovedim iu prerokovanjem dvomljivega ali celo smešnega značaja, ki jim obljubljajo uspeli in konec ugodnega razvoja brez njihovega sodelovanja, brez truda, brez dela. Ob vprašanju komunizma se zlasti pokaže ta kvietizein v vsej svoji gnilobi. Pravi namreč, da jo komunizem nujno zlo. ki mora zadeti krščanstvo, da so v preganjanju dušo kristjanov zopet očistijo in povrnejo nazaj k prvotnemu evangeliju. Vsakršna borba proti njemu jo nekako zoperstavljiinje neizogibni nujnosti, ki jo gotovo tudi Hog hoče. šip bolj pa pride do izraza kvietizein v vsej svoji podli strnhopetnnsti takrat, kadar si dejansko stojita nasproti dve gibanji, ki eno njih (Ivica prapor resnice, drugo pa se bori pod zastavo zmoto ali laži. Kvietizniu je takrat borba resnice proti zmoti izdajstvo nad krščanstvom, kajti njihovo krščanstvo je istovetno z »mirovanjem za vsako ceno«. Počelo kv irtističnpga gibanja, čo ga smemo Ji imenovati gibanje, kajti »(piiela non moveiitur«, ji kar miruje, so ne giblje, je kapitalni greh — greli lenobe. A to ni nikakor navadna lenoba, omejena na posameznika. To je — kakšno protislovje! — borben sistem, ki je toliko bolj aktiven v uve-I javljali iu duhovne lenobe, kolikor bolj je len v uveljavljanju duhovne aktivnosti. Na dnu lega ribanja ie smetišče — čeprav duhovno, a vendarle smetišče — ki smrdi do neha. Treba bi bilo novega Heraklela, ki bi v,mi napeljal oflščuJoH ve- lelok. kakor je nekdal grški lleraklej nanelial rolo reko v Avgijeve hleve ter iih tako očistil. Tedaj bi se duhov no sile. ki jih kvietizein tišči k tlom. zopet lahko sprostile in šle naprej, nikoli mirujoče, po poli duhovnega razvoja. v Skladatelj Anion Jaki - 70 letnik Dne 24. julija 1913. praznuje naš jubilant svoj 70-lctni rojstni dan. Rodil sc jc na Češkem 1. 1873., 24. julija v Uhlirskych Janovi-clch. Leta 1889. se jc prostovoljno javil k vojaški godbi k S9. pp., ki je bil tedaj v Joro-slavi v Galiciji. Tam se je pri kapelniku V. Eisman-u izučil instru-mentacijo. Privatno ie študirol harmonijo, Josipa bocrsterja, profesorju Praškega konser-vatorija. Leta 1896. je prišel v Ljubljano in pristopil k vojaški godbi k 27. pp., ki je bil tudi prvi dirigent. Od 1906. do 1926. je bil v službi v drž. študijski knjižnici v Ljubljani. Ve« la čas jc bil član ljubljanskega opernega orkestra, do 1. 1932. Napisal je več slovenskih venčkov za klavir, salonski orkester, veliki orkester ter za godbo na pihala, med katerimi sta najbolj poznana velika venčka: »Potovanje po kranjski deželi«, »Slovenski biseri«, »V veseli družbi«, »Po naših livadah« itd. Napisal je tudi veliko koračnic, valčkov in drugih skladb. Zadnje njegove skladbe so tri Marijine pesmi, katere je uglasbil za zbor in orgle. Dragi jubilant! Slovenski glasbeni svet Ti k' Tvoji 70-letnici hvaležno čestita, še posebno zato, ker se naša lepa slovenska pesem po Tvoji zaslugi glasi po širni naši domovini in še čez njene meje. Želimo Ti, da uživaš za Tvoje zasluženo delo s svojo drago družino, še mnogo let v polnem zdravju in božjem blagoslovu. KBLTU8H1 OBZORNIK t Deržajeve »Podobe« ZaložIia »Viliarnik«, ki namerava izdajati predvsem oziroma samo planinsko literaturo, je pred kratkim izdala, »dosledna svojemu načrtu«, E. Deržaja »Podobe«, knjigo, opremljeno z avtorjevimi linorezi, ki nosi vabeč in mnogo obetajoč ]>odnaslov »Goro in ljudje«. Ge je že pisateljeva prva knjiga »Grah« bila porojena s takimi težavami kot pripoveduje uvod v »Podobe«, »s pomočjo klešč in drugih padarskih pripomočkov«, pa za drugo še bolj velja Horacov verz: »V popadkih treso se gore, izlegla bo smešna se miš.. .< Res, gore so trepetale, misdeč, da se bo rod Ho dete, ki bo resnično nosilo odsev njihove veličastne podobe, pa se je iz tega izrodil »monstrum«, Ink čuden spaček, da bi ga najboljši kritik ne znal krstiti na pravo ime. Je mar to »birka podiistkarskih humoresk, satir, črtic, slik? Ne vem I Prej bolan poizkus napisati nekaj, kar naj bralca — niti zabava ne, kar je najmanj, kar človek od knjige pričakuje —, temveč spravi v slabo voljo. V vseh teh grobih podobah ne občuti brailec niti trohice gore, niti betve tega, kar bi opravičevalo izid knjige v založbi, ki naj izdaja knjige iz gorskega življenja. Taikale pa je približno literarna vsebina knjige: »Alpinist fiiozof Favslin Celestin Forlunat Av-relij Leščenec« — o človeku, ki so mu vsi ljudje le bedaste infuzorije, sam sebi pa se zdi nekak nadčlovek, ki krese svojo trino v naskakovanju skal in zime ter sanja, da bo njegova filozofija človeštvo rešila in osvobodila,- (morda pa je v tem kaj pisateljeve avtobiografije in je njegova knjiga že poizkus tega Leščenčevega poslanstva?). »Fru-menc.ij Kokolec in slo izletov« — zgodba upokojenega svetnika in upokojenega hribolazca, ki mu žena določa »plezalne ture< po stanovanju in oko- lici Ljubljane (da, edino talk Slovel; — copata bi lahko napisal še podobno knjigo). »Razvoj in pomen spominskih knjig v kočah in na vrhovih« — vprav dadaistično zmedeno besedičenje o kočah, oskrbnikih, spominskih knjigah, zemljevidih, majskih hroščih, pajkih itd., itd., — resnično in globoko jedro knjige, resnično njena »krona-: kot je človek okrona stvarstva, ki ga krona in pokrona« (da, gospod pisatelj!), potem pa »mikavna« zgodbica zakonske nezvestobe « Gospe Kunigunde«, ki išče svoje zabave v zimskem športu (ali ni pisatelju tudi njegova literarna Muza prav tako nezvesta?) in tako dalje preko ^Jubileja« do »Seve-rina in Apolonije« — zgodbe dveh mravelj, ki se gresta visoko turisti'ko po kaiktejah in okenskih l>olicah iti bi morda edini bili zadovoljni s tole vsebino, ki se skriva pod visokodonečim naslovom »Gore in ljudje«, in ki naj »v šaljivi besedi naniza pred bralca vse polno spominov na zanimive ljudi in zgodbe, ki jih je .bralec nemara sam kdaj doživel«, kot pravi priloženi prospekt. Take knjige naš čas nili naš človek ne potrebuje in ne želi! Prav, vsak bo z veseljem segel po pristno šaljivi knjigi, ki ga bo za trenutek razvedrila, toda tak bolan »humor« odklanjamo. Na našo. avtorjevo in založničino srečo pa nas nekoliko potolaži drugi del knjige, kjer nam Deržaj-grafik v 31 linorezih pod skupnim naslovom »Hrepenenja« podaja vrsto podob iz naših gora (dasi no veni zakaj na rumenem in zelenem oglasnem papirju?). Nekaterih izmed njih ie človek kar vesel (str.: 159, 173, 179, 205, 215). Iz njih veje pristno, neposredno doživetje gora, ki ga v prvem delu knjige zastonj iščemo in so tudi ondotni linorezi nevredni bratje linorezov »Hrepenenja«. Da, mnogo ljubše bi mi bilo, če bi avtor, znan slikar naših gora, opustil pripovedni tekst v knjigi in izdal samo te podobe, ki mnogo bolj ustrezajo njemu samemu in založbi. Spremno besedilo k slikani kljub nekaterim jezikovnim nasilnostim ustreza svojemu namenu in nam kaže tudi Der-žaja-pisatelja v drugačni luči kot prvi del knjige. Založba »Vihamik«, ki po svojih dosedanjih knjigah le slabo nadomešča nekdanjo knjižnico »Planinske malice«, naj v bodoče sleherno svojo izdajo dvakrat pretehta, preden jo pokloni narodu — kajti nekoliko več odgovornosti bi si človek kljub vsemu le želel. Bojim se, da l>o ob taki reklami kot si jo je napravila prav s to knjigo, či-tajoče občinstvo tudi za jesen napovedani prvi del zbranih planinskih del Janeza Gregorina, ki poleg Kugyja in Juga spada golovo med naše planinske klasike, sprejela s tistim nezaupanjem, ki si ga založba z deli kot so le j Podobe r po pravici ustvarja. Toliko! __3. S. Nazorjev »Dante« Omenili smo že, da je pri Hrvatski Matici izšel letos okrog velike noči novi Nazorjev prevod Dantejevega Pekla, nismo ga pa tedaj še imeli v roki. Sedaj imamo knjigo pri sebi, in moremo že več poročati o tem književnem dogodku, ki Dantejevo pesnitev oživlja za naš čas. Kakor vemo, je v teh zadnjih letih izšel tudi novi nemški prevod (Vossler), potem češki, ki ga je prevel naš dobri znanec in na pol Slovenec Olo Balder v Olomoucu, znani prevajalec religioznih pesmi, n tudi slovaški prevajalec Karol Strmeli je v letošnjih slovaških revijah pokazal že več zgledov svojega prevajanja. Hrvaški prevod Pekla je izšel v zbirki Knjižica svjetskih pisaca, zv. 8, ki jo urejuje pri Hrvatski Malici dr. Slavko Ježič ler obsega s ko-^ mentarjem vred 292 slrani. Ni pa ta prevod nov. Nazor ga je namreč začel prevajati že lela 1915 v Kastvu ter je polom v odlomkih izhajal po raznih revijah. Končan pa je bil že v prvih letih po prvi svetovni vojni. 1'a tudi pozneje ga je še mnogo popravljal. Začenja se la izdaja z Nazorjevo pesmijo Danteju, kakor jo je napisal lela 1920 ob 600-letnici Dantejeve smrti. Poleni pa slede posamezni spevi brez komentarja in opomb, kar vso je postavljeno na konec ter je delo dr. I. Hergšiča. Ni pa Nazorjev prevod — riman, kakor bi kilo mislil, temveč preveden v raznih oblikah endekasi-laba brez pogleda na lo, ali se konča z žensko stopinj ali moško. Kakor je že leta 1935. dognal, raziskavajoč Dantejev metrum, da ima Dante v svoji pesnitvi 70 variant endekasilaba (naši prevodi vzamejo za pravilo Dantejev osnovni obrazec!), zato je sedaj hotel predvsem metrično prikazati Dantejevo pesnitev ler miselno natančno. Zato ni segel po rimah, temveč prevajal v metrični prozi. Znani napis na poti v Pekel se glasi v njegovem prevodu: »Kroza me u grad ulazi se b61ova, Kroza me u jad ulazi se vječni, Kroza me s' ide k izgubljenoj čeljadi. Polakla pravda mog jo tvorca visokog: Božanska me je svemogučnost sazdala, Mudrina višnja i ljubav prvobitna. Stvoreno nista pri je mene ni je Do vječnih stvari, a vječno trajem. Svih s' nada man te, vi šlo ulazite!« Od str. 191 do 271 je komentar, kakor ga jo po najnovejših italijanskih komentatorjih napravil za posamezne speve in verze ilr. 1. Hcrgešič. Končno pn sledi »pogovor«, kjer liergešič govori o Danteju samo na nekaj straneh (275—27S), poleni pa takoj preide na sledove Dantejeve pesnitve v hrvatski književnosti, ki iih zasleduje v dubrovniški literaturi. Zadnje poglavje (3) pa je posvečeno prevodom Danteja v hrvaščino (Pekel je prvi v celoti prevel lUizolič v rimah, Kršnjavi- v prozi, Ucrelini v rimah, Nazor v ritmični prozi, ni pa še v celoti izšel v številnih odlomkih objavljeni ri-mani prevod v ennjstercih Pekla Mihovila Kom-bola, ki je izhajal zadnje desetletje v Književniku Hrvatskem ter v Primjerih iz strane književnosti). Tako so hrvatski prevod pridružuje najnovejšim prevodom Dantejeve pesnitve, ki je žc zdavnaj postala last vsega kulturnega človeštva. Koledar Sobota, 24. malega srpana: Mati usmiljenja; Franc Šolan, »poznavalec; Kristina, dcvica in mučenica. Nedelja, 25. malega srpana: Jakob, apostol; Krištof, mučenec; Valentina, devica. Lunina spremeba: 24. malega srpana: Zadnji krajev ob 5.33. Herschel napoveduje nestanovitno vreme. Zgodovinski paberki 24. malega srpana: L 1842., se je rodil na Skaručini časnikar in ljudski pisatelj Jakob AleSovec. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku pri frančiškanih, gimnazijo v Ljubljani, po končanem 6. razredu ie prestopit na učiteljišče, pa kmalu odšel k M. Vilharju n« Kaleč za domačega učitelja. S Kalca je šel k grofu Lan-thienariju v Vipacco urejevat knjižnico, pa se 1867. vrnil v Ljubljano. Ze kot dijak je bil silno kratkoviden, 1. 1885. pa so mu oči popolnoma opešale. Ta nezgoda in neredno življenje sta povzročila, da je živci zadnja leta precej zanemarjen in zapuščen. Umrl jc 17. oktobra 1901. leta v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani. Pod vplivom nemške šole je kot petošolec ustanovil z nekaj tovariši nemški dijaški list »Die Sschwalbe«, nato je priobčeval svoje spise v raznih nemških časopisih, po vsebini so ali potopisi ali pa zgodvinske povesti. Slovenski svet so mu odprli Lovro Pintar, Blaž Potočnik, zalsti pa Miroslav Vilhar, ki ga je vzpodbujal, naj piše tudi slovensko. Prvi njegov slovenski spis je objavil lela 18f<6. celovški »Slovenec«, naslednjega leta je izdal v Ljubljani delce »Kustoca in Vis«, sledila so razna dela, naj omenimo lc nekatera: Cesar Maks in Mehika, Vrtomirov.prstan ali zmaj v Bistriški dolini, Voiska na Turškem. Zanimivi sta zlasti avtobiografska povest »Kako sem jaz likal« in »Ljubljansko slike«. Alešovec jc bil ljudski pisatelj v dobrem pomenu besede: brez umetniškega stremljenja je pisal preprosto, za svojo dobo pravilno ter z veliko hudomušnostjo in šegavostjo. Na Blci-vveisovo prošnjo je prevzel uredništvo »Triglava«, ki pa je žc po enem letu 1870. jeseni zaspal. Glavno Alcševčevo časnikarsko podjetje je bil humori-stično-satirični list »Brcncclj v lažnivi obleki«, izhajati je začel leta 1869. po dvakrat na mcsec, začesno prenehal s 7. številko 1875., se zopet pojavil 1377., izhajal do 1830. po enkrat, od 1883. po dvakrat na mesec, 1. 1884. z 9. štev. prenehal in se v istem letu nadaljeval pod imenom »Novi Bren-cclj v zbadljivi in šaljivi obleki« do konca 1885. 1. Brencelj je izhajal spočetka z Dcžmanovo podobo z grobljami, ki beži bred brencljem-Alcšovcem, pozneje jc nosil podobo brenclja-Alešovca, k?ko pika; to ime se ic naravnost prijelo pisatelja. Alešovec je bil rojen humorist in satirik. V boju med starimi in mladimi jc bil na strani Bleivveisa. Za V/inklcrjevc vlade je nastopal proti »elastikar-jem« (Šuklje). Dasi robat, je imel Brencelj velik političen pomen. Alešovec je sodeloval tudi pri Novicah in ljubljanskem Slovcncu; L 1854., se je rodil na Dunaju znameniti zgodovinar Konstantin Jireček, proučeval je zlasti bolgarsko in srbsko zgodvino. Novi grobovi ■f- Gospod dr. Lojze Rnnt, finančni svetnik" v pokoju in mornariški podpolkovnik v rezervi, jo mirno v Gospodu zaspal. I opreb bo v soboto, 24. julija, ob 5 popoldne od doma žalosti, Sattnerjeva ulica 9 na Viču. ■f- Gospa Ana Smrekar, soproga strojevodje v Ljubljani, se je preselila v večnost. Pogreb bo v soboto. 24. julija, oh pol šlirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Svetovnoznani roman ARCHIBALDA J.CRONIM zgodba zdravnika Sn sodobne družbe JE 1ZŠ£L v zbirki „NAŠA KN JIG A« PREVEDEL L. KLAKOCER 418 STRANI KNJIGAJEVEZANAVCELf) PLATNO IN VELJA ZA NENAROČN1KE L 75 — ZALOŽBA „NAŠA KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 -f- Gospod Niko Kojič, brivski mojster v Ljubljani na Poljanski cesti, 6e ie po hudi bolezni preselil v boljše življenje. Pogreb bo v soboto, 24. julija, iz kapele sv. Nikolaja na Žalah ob pol treh popoldne. -J- Gospa Ivnna Nnvohradskv roj. Sartory je v visoki slarosti !M let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto, dne 24. julija, ob 4 popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! »S vd« ne bo smel manjkati v nobeni domači knjižnici Osebne novice = Redek jubilej. Danes slavita dr. Anton Ro- gina, bivši predsednik višjega deželnega ter aipe-larijskega in kasaeijskega sodišča v Ljubljani, in Itupert Pivec, mornariški generalni komisar bivše avstro-ogrske vojne mornarice v pokoju, 60 letnico svoje mature na višji državni gimnaziji v Mariboru oziroma v Novem mestu. Tretji še živeči maturant istega gimnazijskega letnika 1883 častni kanonik lavantinskega stolnega kapitlja v Mariboru Jožef Čižek, dekan v Jarenini v Slovenskih goricah, sedaj v samostanu v Stični na Dolenjskem, se, žal, iz zdravstvenih razlogov tega slavja ne moro udeležiti. Želimo tem našim štajerskim rojakom še prav dolg, zdrav in zadovoljen življenjski večer. — Začetek pasjih dni v dežju. Vse naše pra- tike in koledarji navajajo, da sc 23. julija pričenjajo pasji dnevi, ki trajajo do vključno 23. avgusta. Sonce stopi v znamenje bojevitega leva. Po dolgoletnih vremenskih zapiskih so bila leta, b je v tem času vlodala res prav pasja vročina, a tudi leta z velikim doževjem. Zelo vroči so bili pasji dnevi leta 1938., ko smo imeli še v začetku avgusta do +31° C, ko se navadno dnevna tempera- verjetno, da je n. pr. toplomer meteorološkega zavoda zaznamoval že zjutraj +16" C. Bilo je rci soparno, pa tudi močno oblačno. V četrtek jo deževalo, pa tudi v petek zjutraj. V zadnph 24 urah je padlo 4.9 mm dežja V četrtek popoldne je bilo izredno soparno. Najvišja dnevna temperatura -1-28.2" C. Barometer se jc v petek za spoznanje dvignil od prejšnjega dneva in jc dosegel stanie 761 5 mm, kar je pod normalo. Kakor vse kaže, bo lulij tudi letos kot lani eden najdejavnejših mesecev. — Obrtnike poziva odsek za obrtništvo Združenja industrijcev in obrtnikov, naj prijavijo Pokrajinskemu svetu korporacij do 91. t. m. vse količine mizarskega kleja. katere posedujejo bodisi za lastno uporabo ali za račun tretjih oseb. Opozarja se, da se morajo prijaviti brez izjeme vse količine nad 1 kg. — Sv. Jakob (25. jul.) v slovenskih pregovorih. Če je sv. Jakob lep, mrzli bodo svetki (božični), a obilna bo jesen — jc znano vsem ljudem. —- Če na sv. Jakoba dan grmi, bodo orehi in lešniki piškavi. — Če na sv. Jakoba dan sonce sije, bo debela leča. — Če sv. Jakob žejo trpi, zima nič prids ni. — Čisti zrak o sv. Jakobi, ti žita shrambe polni. — Jakobova ajda in Ožbaltova repa, je malokdaj lepa. — - Kakor sv. Jakob dopoldne v.remi, tako bo tudi pred božičem te dni. — Na nebu megla sv. Jakoba dne, v prihodnje hudo zimo napove. — Na sv. Jakoba dan mora biti gnoj postrgan (morajo biti setve končane).— O ljubi sv. Jakob, da bi bil vsako leto dvakrat (da bi se dvakrat žito želo), sv. Mihael pa trikrat (da bi bila trikrit trgatev)! — O sv. Jakobu gre grozdje na božjo pot, o sv. Jerneju pa nazaj pride. — O sv. Jakobu se izselijo postolke. — O sv Jakobu pšcnica zori ali zgori. — Pred sv. Jakobom tri dni lepo, rž prav dobro dozorela bo. — Smrdi kakor kozel o sv. Jakobu — Sv. Jakob je dobro godišče, takrat so štruklji kakor platišče. — Sv. Jakob ima bučo, sv. Jernej pa nož. — Sv. Jakob ima bučo (za vino), sv. Jernej jo pa izprazni. — Sv. Jakob žito zori, čeprav sc sonce kuja. — Se bom takrat ženil, ko se bom lihko o sv. Jakobu s sanmi k poroki peljal. Ali: O sv. Nikolctu, ki ni ne pozimi, ne poletu. — I. Šcšelj. — Ponesrečen motociklist. Te dni se je pri poizkušnji vožnji novega motornega kolesa ponesrečil na strmi gorski cesti 24-letni pekovski pomočnik in šofer Stanko Mlakar, doma iz Ža-žui;a nad Vrhniko, in si hudo poškodoval desno nogo pod kolenom. Dobil je tudi notranje poškodba.'Njegov tovariš, ki ga je s premljal, je ostal pri nir.reči nepoškodovan. — Nenavadna nesreča ie zabela te dni 10-let-nega posestnikovega sina Franceta Gregorc iz Pod-ftnrcke pri Dobrovi. Ko je v sredo opoldne nesel fantek domačemu psu jesti, ga je medtem, ko sc j» sklonil k pripravljeni posodi, pes nenadoma po- tura žc nekoliko zniža, a jutranja začenja že po ( . . , daii f-očasi pod 10 stopinj Celzija. Lani je znašala i padel za obraz in mu pregriznil zgornjo in spod- jutrania minimalna temperatura na prvi pasji dnn nje ustnico tako močno, da je bil takoj ves v Vrvi. + 12" C, letos pa je mnogo višja in je skoraj nc- i Fantka so seveda peljali takoj k zdravniku. m - ©dl io in im Z Gorenjskega Velesovo nad Kranjem. Velesovska fara bi letos praznovala dve novi sv. maši dveh 6vojih rojakov gg. Zormana in Kerna. Zato so se 11. julija v božjepotni velesovski cerkvi verniki od blizu in daleč zbrali; z znano pesmijo »NovomaSnik, hod' pozdravljen« so popoldne ob treh začeli spominsko jiobožnost. Ubrano ljudsko petje, molitev svetega rožnega venca in druge molitve so jasno izpričevale, da rodna fara želi svojima novomašni-koma-rojakoma kar največ božjega blagoslova in milosti ter uspehov pri njunem delu v vinogradu Gospodovem. Slovesnost so je končala šele proti večeru in ljudstvo se je vrnilo na svoje domove. Znanemu planinskemu pisatelju dr. Kugyju je za 85 letnico rojstva čestital tudi pokrajinski načelnik in državni namestnik dr. Rainer. Na Količcvem pri Domžalah je po kratki bolezni zatisnil svoje trudne oči g, Franc Podpornik, ki je bil dolga leta uradnik Bonačeve tovarne papirja. Rajni je bil doma iz Chiappovana pri Go~ rizii. Zapušča vdovo. Naj v miru počiva! S Spodnjega Štajerskega Zvezni vodja Stcindl — vodja brambovcev. Vodja brambovcev štajerske domovinske zveze Blasch in vodja brambovske brigade iz Celja Dra-gert sta bila poverjena z drugimi nalogami. Poveljstvo brambovcev je prevzel vodja štajerske domovinske zveze Steindl. V njegovih rokah je Sedaj združena vsa politična moč na Spodnjem Štajerskem. Za štabnega vodjo je bil imenovan dosedanji vodja brambovske šole v Rogaški Slatini Maicrhofer. Odlikovana Spodještajerca. Vojni prostovoljec nadlovec Emil Verdnik iz Šoštanja in Ptujčan Jožef Bombek sta bila zaradi hrabrega zadržanja pred sovražnikom na vzhodu odlikovana z železnim križcem II. razreda. Graiki umetniki v Mariboru. V veliki dvorani mariborske Domovinske zveze bodo v nedeljo, 25. in v ponedeljek 26. julija nastopili člani graške opere. Sodeloval bo tudi balet in pa japonska plesalka Marion Igvhi. Šolanje učiteljic v Ptnjn. V Ptuju se je ob koncu šolskega leta vršilo sedemdnevno praktično in teoretično šolanje za učitcljice za ročna dela. Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru je umrla 50-lctna vdova po železničarju Marija Kai- «cr, v Polzeli pa 47-letna žena tkalskega mojstra Leopoldina Šctor roj. Podvrsič. Dalje so umrli: 14-letni Stanko Arnuš iz Podvincev, Andrej Cizerl, 37 let, s Spodnjega Brega, Franc Kolarič, 68 let, iz Spuhlje, ter Jožef Smeršič, 45 let, iz Dornave. Strela v Šoštanju. V gospodarsko poslopje posestnika Kranjca pri Šoštanju je udarila strela. Nastal je velik ogenj, ki je upepelil gospodarsko poslopje in hleve, Živino so pravočasno rešili. Ljutomerske žene v Cmureku. Pod vodstvom voditeljice ženskega urada v Ljutomeru gospe Bouvier so obiskale ljutomerske žene Cmurck, kjer so jih prisrčno sprejeli. »Svet« ne bo §mel manjkati v nobeni domači knjižnici Iz Hrvaške Poglavnikov izlet na Sljeme. Dne 19. t. m- se je Poglavnik dr. Pavelič nepričakovano pripeljal na Sljeme, na katerem jc bilo vse polno izletnikov. iN a planini so bili tudi gojenci domobranske oficirske šole. Dr. Pavelič je bil najprej pri maši v kapelici Kraljice Hrvatov, nato se je pa pomešal med gojence domobranske oficirske šole, ki so bili ravno pri kosilu in je ostal med njimi dalj časa ter se ž njimi pogovarjal. Pravtako se je zadržal med izletniki, nato je pa obiskal ranjene vojake v prostorih planinskega doma. Bolgarska študija o dr. Paveličn. V bolgarskem mesečniku za politična in kulturna vprašanja »Otac Pajsij« je objavil bolgarski vseu-čiliški profesor dr. L. Vladkin obsežnejšo študijo o dr. Paveliču pod naslovom »Obisk Poglavniku«. V študiji je opisano celotno dosedanje delovanje dr. Paveliča v dolgem razdobju borbe za samostojno hrvatsko državo. Ilrvaško-romunska pogajanja. V Bukarešto je odpotovala delegacija hrvaške vlade s pooblastilom, da z delegati romunskega prosvetnega in zunanjega ministrstva sklene prosvetni sporazum med ND11 in Romunijo. Ilrvaško delegacijo vodi dr. Hiilin. J&stfucl dvojčici,' Komaj izgovori princeska Mrk, skoči srnica z vso težo na posteljo naravnost tja, kjer leži pod odejo — modras! In glej — iz postelje plane kača — hudobna in ostudna! Hudobna Marjetica, ki je bila skrita za zaslorom, se ni mogla premagati, pogledala je izza zavese, da bi videla, kaj bol Novost radijske postaje v Zagrebu. Hrvaška radijska postaja je navedla v svoj program tudi'čitanje najboljših hrvaških književnikov. Kot prvi je čital odlomek iz svojega najnovejšega dela dr. Mile Buda k, zunanji minister in predsednik Društva hrvaških književnikov. Roman, ki ga sedaj piše dr. Budak, bo zopet zajet iz življenja iiških kmetov ter bo izšel pod naslovom »Ukazanje na Svetom Brdu«. Smrt Srečka Kružiča. Po daljši bolezni je umrl v Zagrebu upokojeni ravnatelj hrvaških državnih železnic Srečko K r u ž i č. Ilrvaško časopisje poroča, da so po hrvaških mlinih žc pričeli mleti letošnji žitni pridelek. V dneh od 26.—31. t. m. bodo po Zagrebu zbirali knjige za hrvaške vojake in ranjence. Iz Srbije Poziv organizacije TodL Pisarna organizacije Todt v Beogradu je objavila razglas, da potrebuje več bivših jugoslovanskih vojakov, katere namerava zaposliti kot stražnike. Vodstvo organizacije poudarja, da bodo bivši jugoslovanski vojaki, kateri se bodo priglasili, rcsničncttjUporablje-ni samo kot čuvarji raznih važnih naprav, v nobenem primeru pa ne kot vojaki. Organizacija bo dajala takim vojakom hrano, kakršno dobivajo redni vojaki, obleko in mesečno plačo. Poročeni bodo prejemali 700 dinarjev, neoženjeni pa 600 dinarjev. V Požarevcu je te dni praznoval petdesetletnico rojstva tamošnji okrajni kmetijski referent inž. R. S t u r m. Slavljenec je po rodu iz Slovenske Bistrice. Vojaški tečaj. V veliki sejni dvorani v narodni skupščini v Beogradu je te dni pričel tretji vo-vaški tečaj za pospeševanje poklicne izobrazbe članov nemške vojske in vojaških uranikov. Seznam tečaja vsebuje 41 predmetov. Tečaj je odprl namestnik poveljujočega generala in vojaškega poveljnika v Srbiji, generaimajor Lončar, poveljnik mesta Beograd. Vse mlatilnice v Banatu, ki so bile dosedaj urejene na pogon z bencinom, so letos preuredili na pogon z ogljem. Mlatilnic jc v Banatu zelo ve-i liko. Samo v okraju Kovačica jih imajo 128, Drobca Ifublfamka kronike Družba sv. Vlncenelja Pavclskoja praznuje god svojega zavetnika sv. Vincencija P. v nedeljo, t. .i. 25. julija v Mari.inni.Vui. Ob 7 bo v kapeli sv. ma-a, nato ob četrt na 9 v karitativni pisarni občno zborovanje. Zanimivo razstavo svojih slik bo priredil v nedeljo, 25. t. m. ob pol enajstih mojster Vaelav Skrušny. dolgoletni šef slikamo Državnega gledališča. Razstavljanih bo okrog tiO del večinoma olja, pokrajine, tihožitja, poglodi na Ljubljano, Prano itd. Itazstnva bo v novi slikami Državnega gledališča, ki se nahaja na dvorišču hiše nasproti vladne, palače — Corso Vittorio Emanuole III. K nedeljski otvoritvi so vabljeni vsi ljubitelji slikarske umetnosti in prijatelji mojstra Skružny-ja, ki praznuje ob toj priliki svojo sedemdesetletnico. Kr. Kvestnra v Ljubljani jo v nosesli zlatoga križca s kamni sumljivegn izvora, ki se nahaja na razpolago lastniku v »obi St. 26*111. Ribe na trgn. Na prostora oh semenišču na Pogačarjevcin trgu je v petek bilo naprodaj do 100 ki; sladkovodnih rih-belic, ki so bile nalovljene v Oruborjovcni prekopu in v Ljubljanici, Belice so bilo no 40 lir kg Poleg belic, je neka žena prodajala žabje krake po običajni ceni. Naprodaj je bilo daljo nekaj kg sveže pnlenovkc in nekaj kg morskega jezika ali pločo po maksimalnih cenah. Branjevci sr, že v čelrtek. hu bolj pa v pet,' k bili dobro založeni z ringlojem. V četrtek jo namreč prispela večja pošiljka raznegn sadja v Ljubljano. Ililo je do ti vagonov sadja, tako riugloju, breskev in jabolk, Razpravo pred kazenskim senatom. Med sodnimi počitnicami, ki trajajo ul 1."). t. m., dober mesec dni, votli kuzenski senat okrožnega sodišča tedensko razprave o tekočih zadevah. Zaradi tatvine konjsko odejo, moške obleke, perila in zaradi poskusa tatvino 150 lir vrednega zajca jo bil samski delavec, :)2 letni Toma/, Slapar iz Tuhinja, ko jo bil poprej že večkrat zaradi tatvine kaznovan, zdaj pred malim kazenskim senatom obsojon na 2 leti in fi niese-cev robijo. Obtožen je bil tudi, da je letos mirila v hiši št. 2 v \V o I To v i ulici ukradel 120 lir vredno kokoš, a .io bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. — Na 1 leto in 5 mesecev pa .io bila obsojena nel a :i;ilelna Slavka, ki jc od lanske jeseni do letošnjega poletja »lenarila in 1:1 strank opeharila za okoli 3.300 lir. obljubljajoč lini. da jim prinese z Dolenjskega moko in druisa živila. V naprej :le jemala od strank na račun večje sli manjšo zneske, n živil jim ni prinepla, pač pa denar za sebe porabila. Zaradi raznih sleparij je bila že Ifi krat kaznovana. Zaradi tatvine krompirja. 2 krušniii nnknznin za ma i, kolio'1 in in jc ter poneverbe 150 lir je bil pečarskl pomočnik ;Jndre.i TT. obsojen nn 10 mran nih 29 predlogov za zaznambo vrstnega re-1 Zlata G.lunjrtenac, primadona beograj-da P_n kreditih v celotnem znesku 6,779.:100 sko opere, bo pola v nedeljo naslovno partijo v Verdijevi »Travlatl«. Prav posebno lir. Dva kredita sta znašala Po 1,000.00(1 lir. V n ircu jo bilo torej v vsem 69 predlogov za vknjižbo posniil in kreditov v skupnem znesku 9,778.893 lir. V prvih treh mesecih tega leta jo zemljiška knjiga v vsem zaznamovala žo 185 predlogov za vknjižbo odnosno zaznambo noso.iil in kreditov v skupnem znesku 30,402.412 lir. Vsota posojil. ki so jih dali v treh mesecih ljubljanski denarni zavodi na zadnl/nico in zastavno listine, jo dosegla višino 0,071.408 lir. (Heiliilišto Opera« Sobnfn. 5t. .Julija ob 19: »Mrtve oči«. Sreda rteil e.ov »trogcL-a zapora iu 50 lir denarne kaz.nl. Nad 3H milijonov poso.Hl vknjlženo. Sta- tlstlčni podatki i/, zemljiško knjigo o vknjiženih posojilih navajajo, dn jo liiln v letošnjem marcu v zemljiški knjigi zaznamovanih 40 predlogov za vknjižbo /ast.uno pravico v varnost raznih, od !.ii;h!.lan"kih denarnih zavodov dovoljenih hlpotcčnlh posojil In kreditov v skupnem znesku 2,9P9..WI lir. Najvišjo, vknjiženo posojilo ic znnšnln 1,000.000 lir. V marcu jo bilo daljo vp.sa- Nodel.la 25. julija ob 19: »Travlnta«. Oosto-vnnjo Z.ialo Ujungjcnac. Ceno od 35 lir navzdol. Ponedeljek, 26. Julija: Zaprto. Torek, 27. Julija oh 19: »Mrtve oči«. Ited A. Sreda, 28. julij« ob 1!>: »Mailnme Ilult-r-fi.v«. Gostovaiijo Zlato Ojungjeuac. Ited Sreda. Alionentl reda Sreda Imajo Izjemno ilaneii v sotioto predstavo v Operi, iu sicer t J)'Alberla »Mrtve o£l», v tojle zasedbi: Pastir — llanovec, Kosoc — Dolničar, pastirček — N. Stritarjeva. Arcesius — Primožič, Myrtoelo — V. lIeyl)«lova. Aurellus tialba — An lovar, Arsinoc — Polajnarjev;), .Marija iz Magdalo — Uolobova, Kteslph.tr — M. Snneln, 1'ebcccn — Poličrva, Rntli — Karlovčevn, Ksthrr — llatnšakuvn. Sara — B. Stritarjeva. Da^nfiijo uprizoritev «iSrini rn ','Uio fttrltnf. Helija: C. Dcbevec. zborovodja: Simoniti, načrti za Inscenneijo po zamisli režiserja: in'., nrh. Rohrmau, načrti za kuotuaio; Jcla Vilfanova. opozarjamo vse, ki žele slišati priljubljeno umetnico v partiji, s katero jo pri nas ponovno žela največjo uspehe. Naznanila nADTO. Sobota. 24. julija. 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 11 »Pol uro za vojaka« — 12.20 Plošče — 12.11(1 Porodila v slovenščini — 12.45 Napolitanskn pesmi — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 1.1.jo Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Malino — 1-1 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent 1). M. Sijanoe, operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa. poročila v italijanščini — 17.15 Komorna glasba — 17 35 Prenos za Romunijo — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poro ila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Kapuved časa, poročila v italijanščini — 20.:!0 Lirična prireditev družbe 1'IAlt: Gospod Bruscbino. glasba: G. ROSSTNTI. — Maria Kerizinen. glasba: O. HKSIMGHI. V oiltrni-i rili: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, l'o končani operi; Poročila v italijanščini. t.KRARNR. NoFno stužbo Imajo lekarne: mr. Sušnlk, Marijin trg 5, mr. Dimi-Klanjščck, Cesta Arielle lica 4 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31. Nmi-I.JSKO ZDRAVNIŠKO OBŠIRNO SM7.B0 bo vršil o.I sobote od 20 do j ponivloljka do 8 zjutraj, mestni zdravnik | 'Ir I.ognr Ivan. L.lubljuna, Cesta 29. ukto-I bra 7, telelou 41 52. Poizvedovanja iH'*' Našla sem v četrtek zvečer manjšo vsoto denarja. Dobi so v upravi »Slovenca« Najbolj Izvirna In najbol) zanimiva knjiga ^letošnjega lata QUO VADIŠ ROMAN V SLIKAH ki bo izšel v začetku avgusta. Oblika: četrt strani »Slovenca« Velikost: 216 strani s 420 slikami na dobrem papirju. Cena : Mehko v karton vezana 32 lir Trdo v polplatno vezana 45 lil Trdo v celo platno vezana na najboljšem papirju......85 lir (Samo nekaj Izvodov) Čas za otednaročbo (zadostuje dopisnica): do 5. avgusta. Naročila sprejema: Uredništvo • SLOVENSKEGA DOMA « Največji klinični problem sedanjega časa Revmatizem je v naših in sosednjih pokrajinah kar ljudska bolezen, ki ni nikoli odveč razpravljati o njej. Govorimo o trganju v nogah starega očeta, o revmi tete in slednjič o raznih revmatičnih posledicah ko o nečem, kar se ne da odpraviti — kakor starost, To pa je napak. Nevarnosti te ljudske bolezni se še zmeraj premalo zavedamo. Sloviti berlinski klinik dr. Bergmann je nedavno dejal, da 16% mladih revmatičnih ljudi umrje zaradi hudi poškodb srce. Sploh so pa poškodbe, ki jih povzroča revmatizem ne le na srcu, marveč tudi v krvnih žilicah tako velike, da so slične pojavom najhujšega poapnenja žil. Tako bolezen pa jc treba tudi temu primerno presojati Vzroki revmatlzma Postanek te tako mnogostranske bolezni je 'dal opravka kar generacijam raziskovalcev. Nekateri so se skušali prebiti z razlago preobčutljivosti, da je vse le stanje razdražljivosti, ki jo povzročajo razne snovi, zlasti beljakovine, torej bakterijski strupi, razna živila itd. Drugi menijo, da so bakterije, ki postanejo opazni vzrok bolezni, in dejstvo, da se pri sklepnem revmatizmu le malokdaj najdejo povzročitelji ^revmatizma v sklepih, so pojasnjevali s tem, da so bili bacili, ki so zašli tjakaj in so bili v svoji sili že oslabljeni, zamorjeni s telesnimi zaščitnimi močmi. Ljudstvo pa največkrat meni, da je revmatizem posledica prehlada. Se pred nekaj leti «0 revmatizem nazivali zbirališče, kamor so dajali vsakovrstne medicinske pojme in trdili so, da ga znanstveno ni moči opredeliti. Bergmann pravi, da to ni res, zakaj medtem je bil freiburški patolog Askov izsledil tako zvane revmatične vozliče in v poslednjih letih se je prof. Klingerju v Miinslru posrečilo naitl v revmatičnem tkivu razločno vidne spremembe. Najprej se tkivo razrahlja. Nato nastane žarišče bolezni, ki se bolezensko spreminja in sledniič zaceli z brazgotino. Brazgotina pa ne pomeni. d„ je zadeva ozdravljena, marveč je to zbirališče novih pojavov in »revmatični vozel« je narejen Čeprav so ti pojavi večidel mikroskopično majhni, pa lahko sčasoma ohromijo srčno mišico Ti »vozli« lahko spremenijo sklepe, otrdijo mišice in povzročijo različne neprijetne in nevarne pojave. Različni načini zdravljenja Skoraj prav tako raznovrstni kot so nazori o revmatizmu, so pa načini zdravljenja te ljudske bolezni. Bergmann navaja mnenje, da se je pri akutnem sklepnem revmatizmu zlasti obneslo zdravilo, ki ima več snovi, ki vsebujejo salicil. Tudi različni »zlati preparati« so bili v mnogih primerih na mestu. Ce vsebuje bolezen infekcijsko žarišče, ki je povzročitelj revmatizma, je treba to žarišče čim prej odstraniti in siccr predvsem zato, ker sta tu revma in sepsa, torej splošno zastrup-ljenje krvi, prav blizu skupaj, tako blizu, da so nekateri znastveniki oba ta pojava že zenačili. Omenjeni raziskovalec revmatizma pa strogo loči obe te bolezni, saj se sepsa javlia z vročini, mrzlico in hudim, gnojnim vnetjem. Kar sc pa tiče prehlada in njegove zveze z revmo, so pa vorav nordijski narodi, ki zlasti trpijo zaradi mraza, ustanovili velika in uspešna ljudska zdravilišča, ki je v niih za podlago zdravljenja sistematično utrjevanje telesa. V tem je nemara tudi za na?e podnebje primerna pot za v bodočnost, ki ne bo tako zasenčena z revmntizmom. S tem imajo torej vsi tisti ljudje prav, ki menijo, da so spanje pri odprtih oknih, jutranje umivanje z mrzlo vodo in bivanje na svežem zraku najboljši pripomočki, da se ne nalezemo revmatizma. Tudi vrtnice so zaželene m?! ih je bilo v letih krize čezmerno preveč, red-i in zaželeni. Če prej ljudje niso vedeli, kam Sofija, v juliju. Drug za drugim «0 postali proizvodi zemlje, ki se je o njih dozdevalo, da f/.....;. /. bi z njimi, pa jih zdaj kar ni moči v zadostni množini pridobivati. Tako je s pšenico, s tobakom, z vinom, da naštejemo le nekatere najvažnejšo evropske proizvode, ki so šli tako pot. In zdaj se je v Bolgariji pojavil še en zakasneli gost tega razvoja. Tudi proizvod, ki je bil nemara najliolj prizadet po agrarni krizi, ki se je dozdeval ko' najmanj potreben, čigar zaloge so se dozdevale neuporabne, je zdaj po zmeraj višjih cenah zaželen, tako da država, namesto da bi to proizvodnjo skrčila, misli na njeno zvišanje. To je zadeva z oljem iz vrtnic, te važne in s sintetično proizvodnjo pač le nezadostno nadomeščene poglavitne 6novi industrije dišav ali parfumov. Sleherni šolar pozna Bolgarijo kol deželo vrtnic, in zares je tvorila gojitev vrtnic, pridobivanje in izvoz njih dišečih snovi, v bolgarskem gospodarstvu prejšnjih časov jako važno postojanko. Relativni in absolutni pomen teh snovi pa je zadnjih trideset let stalno nazadoval. Od 65.000 levov za kilogram olja iz vrtnic v letu 1931. je nazadovala ccnn na 24.500 levov v letih 1935-39. Pridelovalci vrtnic so morali rodajati njih liste za četrtino ceneje kot prej. lada, ki je spričo strahu, da bi cena še bolj padla, dala vse nasade vrtnic v roke neki banki, jo prepovedala nove nasade. Mimo tega jc kmete z nagradami izpodbujala, da naj odstranijo grmiče vrtnic in naj posadijo rajši tobak ali zelenjavo. K temu so še jiripomogle zmeraj višje cene poljskih pridelkov in vedno večjo preživninske skrbi, in nekega dne je vlada Nov višinski rekord švedskih jadralnih letalcev Iz Stockholma poročajo: Na Švedskem je bil v teku dveh tednih dvakrat presežen svetovni rekord v jadralnem letalstvu. Inženir Oke Gevert je nn svojem poletu dosegel v bližini Stockholma v 7 minutah višino 4300 metrov. Povctisn] v turški prestolnici Iz Ankare poročajo, da traja hudo deževje že dalje. Na preteklo nedeljo je bil v Ankari tak naliv, da je bil pod vodo ves del mesta ijenišehir in ceste, ki vodijo na kolodvor. Tod jo bil ves promet ustavljen. dognnln, da je bilo uničenih nemara več nasadov vrtnic, kot bi bilo to želeti. Zakaj navzlic temu. da olja vrtnic ni bilo moči več izvažati v Francijo in Združene ameriške države, je bilo povpraševanje po olju iz vrtnic po domaČi dišavski industriji zmeraj večje. Cena se je zvišala na 55.000 levov za kilogram tega olja. Banka, ki je prevzela vrtnične nasade v s\oje roke, tako nadobudno presoja izvozne prilike, da je povsem ustavila izvoz, upajoč, da se bodo cene šc zvišale in da Ivo mogla svoje zaloge nekoč brez izgube prodati. Vlada ni le ukinila prepovedi za znsajenje vrtnic, marveč jc zdaj prcjiovedala uničevanje prejšnjih nasodov. Tako so dozdeva, da je ta klasična kultura Bolgarije rešena pogina, ki ji je bil grozil. In dnsi pri' tem sodelujejo jako nepoetični razlogi, je pa le razveseljivo, da pod trdim zakonom gospodarske usmerjenosti tudi vrtnice izpričujejo svojo življenjsko moč. Italijanske ženske so zaposleno v tovarnah za proizvajanje orožja Kvarantena za nevtralce! Čim več in čim del j govorijo Angleži in Američani o načrtih |h> vojni, tem litije je pri srcu tistim redkini državam v Evropi, ki so ostale nevtralne. Vse, kar koli so doslej glede na povojne nučrte razglasili iz Londona in NVashingtona, ni naperjeno le proti »zlobni« Nemčiji, marveč tudi proti svobodi neudeleže-nili majhnih držav. Časih je to kar jasno in naravnost izraženo. Sele pred nekaj mcscci je londonski list »Times« objavil smernice zn angleško nnd/.orstvo, pri čemer bosta švicarsko in švedsko gospodarstvo prav tako podrejeni nadzorstvu, kakor gosiiodarstvo osnih dr/av. Tudi že prej so Angleži in Američani z vsem svojim ponašanjem pokazali, da so zanje nev-tralci le dotlej zanimanju vredni, dokler jim koristijo. Augleže ni nič oviralo, da bi ne bili blokndne politike tudi nasproti Švici in švedski izvajali, in tudi ni oviralo angleške letalce, da bi se ne bili |ioslulili švicarskega ozemlja pri svojih poletih proti Italiji. Kar pa Švicarji in Švedi doslej spoznajo iz tako zvanih ameriških in angleških valutnih načrtov, je to, du bosta — če bi Auglosasi zmagali — obe državi lo podložniei sence vsemogočnega dolarja ... Brez dvoma je imel londonski dopisnik curiškegn lista »Die Tat« priliko, da si jc mogel iz pogovorov londonskih politikov in novinarjev napraviti sliko tegn, kar je namenjeno nevtralcem za priliko, če bi zmagali zavezniki. poletje z oblekami in gospodinjstvom Kar čudno Je videti v teh časih, če Ima Laka ionska pokrivalo na glavi. In vendar tudi letoSnja moda nI brez. njih. Pokrivala so /a sončne dni Jakn širokih krajce* in so primerna zlasti oblekam z Jopici), to je za dneve, ko pihlja hladen vetre lu Je nnsenje-nn vremo k dežju. Obe pričujoči obleki sta najmodernejšega kroja. Se bolj ko obleke In pokrivala pa zanima ženski svet v poletju vprašanje v k 11 h n v a n .1 a sočlvja In sadja. Marsikatera gospodinja pa nima potreb- nih steklenih oosoil, kl bi t njih vkuhavala. Brez dvomu pn Ima sleherna od njih nn podstrešju liningii steklenic, kl ležijo zaprašene ln neporobne. To so večidel steklenice kisle vode. kl držijo po liter In več In Imajo ozek vrut. Seveda ne moreš v takih »tekle-nleah vkulmvatl, toda mogoče Jih le tako spremeniti, da Jih lahko v ta namen uporabimo. Treba je vrat stcklcnlcc odrezati toliko, da ho steklenica primeril« zn vknha-vanjc In so bo dala lepo prevešati. Na tlstein kraju, kjer želimo steklenico odrezati, jo dvakrat ali trikrat ovljemo z volneno nitjo, kl je napo.lcitu s Špiritom. Medtem pa moramo prav zraven, kicr to delamo, pripraviti posodo z mrzlo vodo. Ko smo steklenico o v 111 z nanojeno nitjo, nit zužge-1110 ln takoj, ko zgori, obrnemo steklenico na glavo lo Jo potopimo v hladilo vodo. Zgornji del steklenice, torej vrat, ho takoj odpadel, kakor hI gn odreznll z ilemantom. Dclntl jo treh« hitro, du sc steklenica no shladl. Iyo Jo steklenica odrezana, Je pa tu nevarnost, da se ne hI obrezali In tuko še nI pripravna zn vkuha-vanje. ZdnJ r1 moramo pripraviti plvovarsko sinolo (kl Jo dobimo v pivovarni, saj Jc tako niiilo potrebujemo!): to raztopimo v ku-kl start posodi. Vanjo poveznemo odrezano steklenico In Jo vzamemo ven. Smola se nnglo suši ln jo čista In brez duha. Tnko si s smolo napravimo nullien rob, kjer bomo posodo lahko prerezali. Vsem tistim, kl jim manjka potrebno posode, priporočamo to navodilo. Mogoče se ho prvn steklenica Se ponesrečil«, vend«r ne smemo obupati In poskuMtl Sc v drugo, ko nuni bo brez dvoma uspelo. Du nam steklenice pri vktiha-v ;i ii i u nc počijo, storimo takole: V hlndiin vodo pomočimo kohln1-sko brisačo, vzemimo Jo ven In ožmlnio. Nato Jo razgrnemo po nilzl lil postavimo nnnjn prazno steklenico za vkuhnvanje In jo okoli In okoli ovljemo z mokro brisačo. Potem Inhko devnš vanjo piav vroče sadje, pa so steklenica ne bo razpočlla. Dozdeva se, da sta Anglija in Amerika edini v tem, da bodo nevtrnlci za svoje »mirno polivanje« primerno kaznovani, če ne drugače, pa vsaj z nekakšno »kvaranteno, preden bi nto^-li biti deležni uživanja mednarodnih pri bolj-škov«. Brez dvorna tičijo za temi človekoljubnimi namerami tudi jako materialni vzroki. V Londonu in \Vasbingtonu že zdaj preudarjaio, kako bi sc bilo moči nekega lepega dne polastiti zlatih in deviznih rezerv nevtralcev, kolikor si jih že resnično niso prilastili. Omenjeni londonski poročevalec jako previdno nami-gava, d.i je tu pretveza očividno v zve/i s kreditom, ki ga imajo nevtralci v osnih državah zaradi svojih jvišiljk. Značilno za to, kar imajo Angleži v načrtu glede na denar nevtralcev, navaja časnikar besede iz lista »Financial News«, češ da so nekatere nevtralne države |>*> svojih bankah nakupile zlata od Nemčije, ki pa — po angleškem mnenju —, spada v angleške banke. Zato poziva Švede in Švicarje, da bodo morali nekoč to »ukradeno zlato« brez odškodnine vrniti — Angležem, seveda. Okusno, redilno Kdor ima rad sladkarije, pa jih je /daj v vojni liolj poredkonia deležen, si Im) zdaj |>oleti kaj rad privoščil porcijo sladoleda. Čutiš, da ima dober okus, da je ros »nekaj notri« in ni samo voda in knkc ničvredne snovi. Ta občutek pa ni brez podlage, ko zveš, da je najvažnejša snov sedanjega sladoleda kon-denzirano in osladkano mleko, ki gn v ta namen prejemajo sladoledarji. To mleko, ki je posneto, zgostijo, mu torej odvzamejo vodo, osladkajo in sterelizirajo. Na ta način pride dragocena mlečna beljakovina v sladoled. Pri prirejanju sladoleda jc seveda spet razredčena z vodo. Razen kondenziranegn mleka uporabljajo za sladoled poseben prašek kot vezivo, ki prav tako sestoja večidel iz mlečnih bel jakovin in vsebuje primesi barve in okusa, če ni primešano kar sveže sadje, če niso dodatki mleka in praška preveč pomešani z vodo in zna slndolcdar tudi sicer dobro prirediti sladoled, tedaj dobimo kar dobro slaščico za poživilo. Tem bolj se ti pa prikupi sladoled, ker gn lahko dobiš in je hkrati tudi nekaj redilnega v njem. S porcijo sladoleda seveda ne moreš nadomestiti kosila, vendar je za tisoče ljudi v poletnih mesecih prijetna, okusna in cclo rcdilna poslastica. Pristno Že v začetku štetja naše dobe 60 6kušali proizvajati ponarejene dragulje, da bi jih uporabljali kot okras. V prvih navodilih zanje imajo veliko vlogo ptičji odpadki, kozlova kr: in živalsko gov-no. A šele leta 1S9I 6e je posrečilo proizvajati umelne rubine, in leta 1910, ponarejene safire. S prostim očesom je težko spoznati ponarejene dragulje, ali so pristni,ali ne, ker so glede nn barvo, na svetlikanje in na gcstolo kristalnih oblik ponarejeni dragulji prav takšni kot pristni. Domačija v cvetju Tomaž Poklttkar Nebo nad Ribnico se jo stemnilo kakor da bo zdaj, zdaj nastopil mrak. ' Z mariborske strani se je čulo motno Šrmenje. Z gozdov je potegnil veter, veža sapa je dobro storila prepotenim telesom, vsakogar pa je zabolelo, ko je pomislil, da grozi ploha. Kazalo je, da je bil ves trud zaman. »Ljudje božji, pohitimo!« je zakli-cal Matevž. Odvišen je bil klic gospodarja, zakaj ljudje s° grabili kolikor so mogli. Nad Kasjakovim bregom se je zabliskalo, potem pa je zagrmelo, kakor da bi se zrušile triglavske stene in sc kotalile v prepade. Katarina se je prekrižala. Spet je zagrmelo, zdaj v gozdu prav blizu Andraževih. Mati jo odložila grublje. Hitela je domov, da bi vzela vejico blagoslovljene butare in jo vrgla na ognjišče. Vsa sključena si je prizadevala, da bi prišla čimprej do Andraževine. Pri fari je udarjalo v plat zvona. Raztrgano so je razlegala otožna bronasta pesem; ljudje svctila marsikatero misel. Da je t'il nekoč v njo zaljubljen, je ni motilo, saj jc moral na to vendar pozabiti, odkar je dala besedo Matevžu. Zdelo se ji je, da jc sam in zapuščen; no toliko zaradi lastne krivde, pač pa zaradi svojega značaja. Saj ima veliko prijateljev, toda pravega najbrž nobenega. Kdaj pa kdaj se ji je smilil. Govorila mu je o' trdoti življenja, ki no pozna samo veselja, temveč tudi bridkosti iti razočaranja. »Bog nam pošilja trpljenje zaradi tega, ker nam ponuja roko, da bi nas dvignil.« Da, tako mu je nekoč rekla ker je čutila, da lahko temu človeku t »omaga, če mu odpira oči podobno, kakor jih je njej odpiral Matevž. Če bi Janez slišal kaj takega v cerkvi, bi gotovo na to pozabil, o Majdinih besedah pa je marsikaj premišljeval. Zdaj mu je celo to priznala, da se ji smili Matevž, ker mu ne more podariti otroka. Vendar sta teko navezana drug na drugega, da se ji zdi dan prazen, kadar ga ne vidi. ludi to mu jc priznala. Pa še nekaj je bilo, o čemer sta veliko govorila: njena prijateljica Vida Tičarjeva so je zagledala v Janeza, v takšnega, kakršen je pač bil — s svojimi dobrimi lastnostmi in tudi s slabimi. To jo bil razlog, da so so večkrat sestajali. Majda ga ni nagovarjala, naj bi ji vračal ljubezen, po-| magala pa mu je gledati na trpeče j deklo z dobre strani. Dobro je vedela, ' da Janezu ni bilo dano, da bi si našei J družico v mladeniški dobi, ko so br-stcli njegovi srčni nagibi brez ozira na levo in desno. Zdaj jc v zrelih letih, in zdaj lahko ve, da v zakonu nc gre za plamen, ki je podoben slamnati grmadi, temveč za žerjavico, ki tli vztrajno, kakor večna luč v ccrkvi. »Janez, če Bog da, boš nekoč najmanj tako zadovoljen kot so drugi tvoji vrstniki; ko ti bo rodilu otroka, boš šele čutil, kaj pomeni dobra žena. Potem boš vedel, za koga živiš in za koga delaš.« Tako mu je rekla ono jvopoldne, ko sta sc sprehajala v sadovnjaku, medtem ko sc jc Matevž mudil pri cvetočih trtah. Janez jo jc hvaležno poslušal, v njegovi duši pa se jc dogajalo nekaj velikega- Majda sc mu jo zdela kakor neskončno dobra sestra, ki mu odkriva svet. kjer bo tudi n jemu posijalo sonce. Nekoč jo jc gledal kakor podobo izgubljene sreče; komaj se ie krotil, da ni padci pred njo na kolena, zdaj pa se mu zdi, da se njegovo čustvovanje preliva v po-štcuo prijateljstvo. Kent se je nasmehnil; njegov smeh je bil vesel in miren. »Na potovanju sva že, Siva gos« — je rekel. — »Kajne, da bi se midva še boli domače počutila, če bi jez malo pokadil; ali se vam ne zdi?« Pokimala ie in pogledala skozi okence. »Tu sva popolnoma na varnem« — je nadaljeval Kent — »potegnil |e iz žepa pipo in jo začel ba-sati. — »Prav gotovo že vsi spijo, toda vseeno bova čim boli previdna.« Ladjica se je zibala, ker jo je tok včasih pograbil od strani Kent je to opazil in pristavil: »Nobene nevarnosti ni, da bi doživela brodolom. Trideset milj od Atbabosce ni nobene skale ali vrtinca. Tudi če naju vrže na breg, se nikar ne bojte!« »Nc bojim se... reke« — ie odgovorila Marette. Nato je nenadoma in brez vsake zveze vprašala: »Kje naju bodo jutri iskali«? »V gozdovih, po reki in povsod. Seveda bodo pogledali, če manjka kakšen čoln Toda midva bova med tem pridobila na času, razen tega pa morda niti niso videli najine ladjice v Bayou-u « »Ali mislite, Jeems, da je dež zbrisal najine sledove?« • Da; vse sledove na prostem ji uničil.« »Toda... kje drugje?« »Drugje pa nikjer nisva bila« — je zagotavljal Kent. — »Ali se morda spominjate, da sva bila še kje drugje kot samo na prostem, tnala Siva gos?« Počasi je odkimala. »Ne, toda Mooie je bil pod oknom.« »Tudi njegovi sledovi so izprani.« »Prav zadovoljna sem« — je rekla Marette. — »Ne bi hotela, da bi ime! Mooie ali monsieur Fingers ali katerih izmed vaših prijateljev kakšne sitnosti.« Kent ni poskušal prikriti veselja, s katerim so ga navdale njene besede. Bil je nekoliko začuden, zakaj neki jo toliko skrbi stari Indijanec ali Fingers. Ni hotel, da bi mislila na lastno nevarnost, vendar si ie rekel, da bodo ljudje v nekaj urah odkrili Kedstyjevo truplo in da bo takoj nato policija šla na deio. Če ju ujamejo... Deklica je iztegnila noge proti njemu in on je opazil, da so njeni čevlji polni vode. »Uit, noge imam čisto premočene« — je vzkliknila. — »Ali bi mi hoteli odvezati čevlje in jih sezuti, Jecms?« Kent je odložil pipo in pokleknil poleg Marette Pet minut je potreboval, da ji je sezul čevlje, nato jo je prijel za nogo. »Mrzia je... kot led je mrzla« — je rekel. — »Morali si boste sleči nogavice, Marette.« Ko si je slačila nogavice, ie napravil iz nizkega stola in dveh odej udoben sedež za Maretto, tako da je mogla iztegniti bose noge proti pečici Nato je dal na ogenj še nekaj polen ter upihnil luč; kabino je razsvetljeval le sijaj ognia iz pečice. Ko je končal, je iztegnila roko ter se za trenutek dotaknila njegovega obraza in mokrih la«, tnko da je bolj občutil njeno nežnost kot pa rahel dotik njene roke. »Tako dobri ste z menoj Jcemsl« — je rekla in Kentu se je zdelo, da se je njen glas lahno zatresel. Usedel se je poleg nje na tla in se s hrbtom naslonil na steno. »Saj vas ljubim, mala Siva gosi« — je mirno odgovoril in zrl v plamen. Marette ni odgovorila. Tudi ona je gledala v ogenj. Nad njunima glavama je bobna' dež po strehi kabine. Dolgo sta molčala vsa pogreznjena v lastne misli. Kent je zopet videl mrtv. Kedstyjevo telo, toda sedaj ga ni navdala groza, kajt' v tem trenutku je njena nežna roka zdrsnila po njegovem obrazu in po laseh in je iasno spoznal, da te majhne, nežne roke niso mogle ubiti pogumnega in močnega človeka, ki se je gotovo z vsemi svojimi silami boril za ohranitev življenja. Kent je vzel njeno roko, jo stisnil ter vprašal: •Mala Siva gos, aH bi mi hoteli sedaj povedati ... kaj se jc zgodilo v Kedstyjevi sobi?« Njegov glas ie izražal neomeieno zaupanje Hotel je, da bi Marette vedela, da prav nič — pa naj se zgodi kar koli — ne bo moglo uničiti njegovega spoštovanja In njegove ljubezni. Ko ie pričakoval odgovora, je začutil, do se njeni prsti trdneje okleoajo njegove roke »Povejte mi, Siva gos .., kaj se je zgodilp?« »Jaz . . ne ... vem, Jeems!« Nenadoma io je pogledal, kakor da ni razumel njenega odgovora Marette ie še naprej srepo zrla v ogenj in njeni mali prsti so stiskali njegov palec kakor takrat, ko se je bala bliskov in grmenja. »Ne vem kaj te ie zgodilo, Jeems!« Sedaj se K<»nt nI več menil za njene prste Zdelo se je, kakor da ga je zadel nepričakovan udarec, Bil je pripravljen boriti se zanjo, braniti jo do zadnjega diha, verjeti vsaki besedi, ki mu jo bo povedala, verjeti vsemu, razen temu, kar je bilo nemogoče in kar je pravkar sama rekla, kajti ona je morala vedeti kaj se je zgodilo v Ked-styjevi sobi; morala ie vedeti, razen .. Nenadoma se mu je v srcu vzbudilo upanje. »Hočete reči. .., da ste bili v oir.edlevici?« — je vprašal s tihim glasom, ki se je trese! od veselja. — »Omedleh ite, ko... ko se je zgodilo?« Odkimala je. »Ne, ne, nisem omedlela. Spala sem v svoji sobi, čeprav sem bila sklenila, da ne bom zadremala- Nekaj me ie prebudilo Zdelo s- mi ie. da sem sanjala, toda neka čudna sila me jc finala po stopnicah navzdol. Našla sem Kčdstvja kakor ste ga našli tudi vL Bil ie mrtev I Pri niem sem obstala kot okamenela, dokler niste vi prišli,« Odločno mu je odtegnila svoio roko. »Vem, da mi ne morete verjeti, Jeemsl Nemogoče je. da bi mi verjeli!« •Toda vi se ne zmenite za to, ali vam verjamem ali ne « »Nasprotno; ni mi vseeno. Morate mi verjeti!« »Toda kita las... kita vaših las okrog Kedsty-jevega vratu...?« Prekinil se je Zbal se ie, da so uiegove besede grobe, čeprav ie govoril ljubeznivo 11 vliud-no, toda zdelo se mu je, da ni bila užaljena Sedela ie negibno in strmela v ogenj. Nate je odgovorila: »Jeems, če naju bo policija ujela, ali se bo to kmalu zgodilo?« »Ne bodo naju ujeli.« »Toda sedaj sva v največji nevarnosti, da naju ujamejo, kajne?« Japonski uspeh uri dviganju potopljenih ladij Največje delo za dviganje ladij, kar ga je svet kdai videl, so opravili japonski tehniki v Shonanu, kakor se zdaj imenuje bivše angleško oporišče Sin-gapur. Japonci so dvignili na površje velikansko plavajočo popravljalnico za ladje, ki ima 50.000 ton Angleži so popravljalnico potopili v singapur-6kem pristanišču. Delo za dviganie ogromne po-pravljalnice je bilo končano v kratkih treh mesecih po tistem, ko so izvedli vse potrebne priprave. Popravljalnico so izdelali v Angliji I 1928 ter jo z ladjami privlekli v Singapur Preden ja 1. 1942. trdnjava padla, so jo Anfileži potopili in sicer s tem, da so odprli vse zaklope in navrtali široke luknje v stene. Delo za reševanje popravljalnlce ie bilo posebno težavno zaradi tega, ker ie bila prav blizu nie potopljena neka ladja, pa so morali najprej dvigniti to, šele potem so lahko začeli z dviganjem popravljainice same. Ukrajinska Vinica Profesor Orvos z medicinske fakultete na vseučilišču v Budimpešti, se je kot zastopnik madžarskega Rdečega križa udeležil izkopavanja in razpoznavanja trupel, ki so jih našli pri ukrajinskem mestecu Vinici To mesto bi lahko imenovali grobnico Ukrajincev, ki so jih pomorili Sovjeti. Omenjeni profesor pripoveduje, da je teh žrte- bilo na tisoče in tisoče. V množičnem grobu pri Vinici so našli kmete, delavce, duhovnika in učitelje. Veliko je bilo tudi žensk. Vse so pobili s strelom v tilnik, torej po istem načinu kakor poljske častnike v Katynskem gozdu Rodbine in sorodniki žrtev pripovedujejo, da je marsikoga izmed teh nesrečnikov sovjetska politična policija ubila samo zaradi tega, ker so ga videli, da se ie pokrižal, ko je šel rnimo cerkve, ali ker so pri njem dobili sveto pismo aH molek Vsi ti umori so bili storjeni leta 1938. Madžarski profesor pravi, da žaloigre ukrajinskega ljudstva ne more docela razumeti nihče dru? gi kakor tisti, ki ie bil priča pretresljivega prizora pri prepoznavanju tisoč in tisoč žrtev boljševiškefc fia besa. ^lluJjoJ- AB3 ste že naročeni na Slovenca 7 Vsah naročnik zavarovan Umrla nam je naša ljubljena soproga in zlata mamica, fjospa Ana Smrekar soproga strojevodje Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 24 julija, ob pol 4 popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. julija 1943. Žalujoči: Jože, soprog. — N u š a , Janez, Milena, M a t k o, Marija in Gitka, otroci — in ostalo sorodstvo. P t v . Umrla je naša mamica , ^ Ivana Novohradsky 'roj. Sarfory v 94, letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 24. t. m., ob 4. url iz kapelice sv. Jakoba na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. julija 1943. Žalujoče rodbine: Novohradsky, Dintar, Krombholz, Florjančič. Kupujte pri naših Inserentih V letu 1943, dne 22. julija, {e v Gospodu zaspal naš 4- Dr. LOJZE RANT iinančni svetnik v pokoju, mornar, podpolkovnik v rez. Na kraj miru ga bomo spremili v soboto, dne 24. Julija 1943, ob petih popoldne od doma žalosti, Sattnerjeva ulica 9 na Viču. Odšel je v večnost, da gleda troedinega Boga, ki je vanj veroval, da prejme plačilo blažene večnosti, ki je nanj upal, da objame vso' radost poveličanih, ki je po nji hrepenel. Ljubljana, dne 23. julija 1943. Tilka, žena; Marjanca, Zoran, Jelko, otroci, in ostalo sorodstvo. Dotrpel 'je, previden s tolažili svete vere, po Težki bolezni, dne 22. julija 1943 naš dragi gospod I KO KO J I brivski mojster Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 24. julija 1943, ob pol treh popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v četrtek, dne 29. t. m., ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 2,2. julija 1943. Žalujoči ostali KAKSN© VR€M€ SI 2€L!Š ?. ALI J € V R € M € ttOGOČe U R € J A T I ? fi Večkral vreme ni takšno, kot bi si a želeli. Kaka deževna nedelja ali lladna poletna deževna doba te spravita v slabo voljo, pa sta vendar z gospodarskega stališča povsem na mestu, razen za gostilničarje na letoviščih. A vse ljudstvo je oškodovano, če spomladi dolga suša ovira rast, če kako poletno deževje škoduje žetvi, ali če je jeseni prezgodaj huda slana. Zatorej človeštvo že od nekdaj sanja o tem, kako bi se dalo na vreme vplivati, da bi se sonce in dež (ako vrstila, da bi bil kmet zadovoljen. Ta želja je tako nujna, da so ljudje že od nekdaj razmišljali o raznih sredstvih, da bi jo uresničili. Vremenska napoved za mesece dolgo Tista znanstvena panoga, ki bi utegnila pri vremenu kaj žaleči, meteorologija, je še zelo mlada, vendar 'e dosegla že lepe uspehe. Spočetka je jil njen namen le ta, da opazuje vreme in raziskuje njegove vzroke. Odkar precej poznamo vzroke, je moči vreme kar zanesljivo napovedati za i dneve, tedne in mesece. Vprašanje je, ali bo to zuanstvo moglo iti tako daleč, da bi vreme uravnavalo in sicer tako, kakor bi bilo koristno za poljedelstvo. Po opazovanjih je dognano, da se tvorijo oblaki, če se tnlačnovlažne zračne plasti ohladijo ali pridejo v stik z mrzlimi plastmi. V toplosuhem ozračju oblaki izginejo. Oblaki so zbirališče vlage v obliki majhnih kapljic. Kapljice naraščajo od znotraj na ven. Prav majcena kapljica lahko tvori jedro za veliko kapljo. Toplovlažno ozračje prihaja v Evropi deloma od Oceana, ker dovaja Zalivski tok toplo vodo od Srednje Amerike na zahodne bregove Evrope, kjer voda izhlapi, deloma pn se toplovlažno ozračje dviga poleti iz jezer in močvirja. Iz nmetnih ledenih kapljic se tvori dež Iz tega sledita dva napotka za uravnavanje vremena: Spomladi, ko so polja potrebna dežja, je treba s primernimi sredstvi preprečiti, da bi toplovlažno ozračje od Oceana prišlo nad deželo, ne da bi deževalo. Poleti pa je treba preprečiti, da bi z izhlapevanjem vode iz stoječih voda, iz barij in vlažnih travnikov dvignilo toliko <0-plovlažnega zraka, da bi se naredili oblaki, ki bi povzročili deževje. Do tu si je meteorologija precej na jasnem. Vprašanje je le še, ali so sredstva in pota na razpolago, da bi bilo moči to doseči. Neki vremeno-slovcc pravi, da je moči v toplovlaž-nem ozračju in v oblakih na ta način povzročiti deževne kaplje, da bi vbrizgali vanj jako majhne ledene kapljice. V ta namen bi vzeli ogljikovokisli sneg s temperaturo do 50 stopinj pod ničlo in bi ga 1 letali donašali v ozračje in ga vbrizgavali v oblake. Liter take inrzlotne snovi bi zadoščalo, da bi deževalo kar nad celo pokrajino, seveda, če bi bile navzočne tonlovlažne zračne plasti. Na ta način ni si pripravili spomladanski dež, ki jc kmetu tako potreben. Ultrazvok daje dež! Bolj težavna je druga naloga: kako preprečiti poletno deževje. Za ta primer bi bilo treba čim bolj omeniti izhlapevanje in nabiranje vode. Treba je poskrbeti za nagli odtok, ali, kjer se to ne da, j0 treba vodo napeljati v ozke. globoke jarke, da je izhlapevanje čim manjše, Plitve ribnike in močvirja je treba na enem mestu poglobiti, na drugem pa osušiti. Če bi se to zgodilo v veliki meri v vsej deželi, je zamašen en izvor za poletno dolgo deževje. Drugega izvora pa, da bi se nare-jali nad morjem oblaki, ni moči preprečiti. Lahko s pa zgodi, da bodo vremenoslovci prišli tudi do tega, da bodo na ta način preprečili širjenje toplovlažnih zračnih plasti z morja, da bodo vbrizgavali, kakor pove prvi način, mrzlotno snov kar nad morjem ali pa na obali, kjer bo mogoč zaželen dež, tako da bi deževalo iz oblakov, ki bi prihajali od morja. Potem bi bile zračne plasti, ki prihajajo od zahoda preko Evrope, toplosuhe in nas ne bi več ogražale 7. dežjem. Če pa ne bi zadoščal umetni dež ob morju, da bi na ta način vplival nn poletno deževje, ki v zaledju ne bi bilo zaželeno, pa bi se lahko poslu-žili še drugega pripomočka. Po poskusih je dognano, da ima ultrazvok, to se pravi: tisti zvočni valovi visokih tonov, ki jih človeško tiho nič več ne sliši, tako lastnost, da spremeni velike vodne kaplje v prav majcene praške, ki ostanejo v ozračju in jih topli zrak vsrka vase. Lahko bi bilo torej moči s pripravnimi aparati proizvajati ultrazvok in spreminjati oblake v praške. Seveda še ni tako gotovo če bi se spet ne tvorile večje kaplje, kadar bi prenehalo nihanje ultrazvokov. Na vsak način bi bilo treba to še preskusiti. Glede na vse ukrepe za uravnavanje vode pa velja, da se ne bi smela samo ena dežela s tem pečati, ampak bi moral sodelovati ves del zemlje. Zato bo treba z uravnavanjem vremena počakati, dokler se ne bodo evropski narodi med seboj pomirili in pobotali. Potem pa bomo lahko storili še korak naprej in sicer bomo utegnili izboljšati veliko vodno preskrbovalni-co Evrope, to ie Zalivski tok. Če bi se posrečilo, da bi ta veliki morski tok tako spremenili, da bi dovajal še več vode ko doslej na evropske bregove, potem bi poskočila povprečna letna temperatura v Evropi za več stopinj in bi bila odstranjena nevarnost prehudih zim. Da bi pa to delo uspelo, bi se moral Rokavski preliv med Dov-rom in Callaisom razširiti in poglobiti in izvesti med Severnim in Vzhodnim morjem širok in globok pretok vode. Omenjeni vremenoslovski znanstvenik pravi, da bi vse te naprave manj stale, kakor pa je velika škoda, ki jo ena sama slaba žetev povzroči v Evropi. Bodi. tako ali tako. če pogledamo to zadevo z znanstvenega gledišča, moramo reči, da je moči vreme uravnavati. Če se bo pa to dalo tudi praktično izvesti je pa vprašanje bodočnosti. Za Ljudsko tiskarno i Uublianl: Joži Kramar« Izdajatelj: InLJoZi Sodla tedniki Vifctnr P.enKii