Študijah knjižnica K, r a n j 29. DEC. LETO V. 1966 štev. 49. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Misli ob novem letu 1867 Preteklo leto smo preživeli y novi obliki .— v Združenem podjetju ISKRA. Precej ciljev in nalog, ki smo si jih pdstavili v ¡smernicah poslovne politike, m bilo izpolnjenih iz objektivnih, pa tudi iž subjektivnih razlogov.' V celoti nam ni uspelo likvidirati starega poslovanja, kar predstavlja pomemben iamtelj nestabilnosti poslovanja. Po drugi: strani pa je ISKRA dosegla pomembne poslovne rezultate. Povečala je proizvodnjo pri nižjem številu zaposlenih, kar je imelo za posledico- znatno povečanje produktivnosti dela. Ugotavljamo tudi, da se je zboljšala .ekonomičnost poslovanjá, zato pa bo dana ;možnost, da v znatni meri pokrijemo obveznosti iz preteklega obdobja poslovanja. Tudi v izvozu zaznamujemo nadaljnji porast, kar predstavlja pozitivne premike .v naši poslovni politiki. g ; Sodim, da so doseženi rezultati v dokajšnji, meri posledica novega položaja proizvodnih organizacij, oblikovanja medsebojnega odnosa med delovnimi organizacij amina ekonomskih odnosih in večje iniciative delovnih organizacij pri reševanju poslovnih problemov, V-prihodnje leto 1967-stopamo z novimi načrti-in cilji naše poslovne politike, ki morajo-biti usmerjeni na nadaljnje izboljšanje ekonomike por slovanja in boljše gospodarjenje celotne ISKRE. Pred nami so velike obveznosti iz preteklega poslovanja, dospevajo tudi anuitete, ki jih bomo morali redno odplačevati. V pogledu tehničnih in tehnoloških reševanj v proizvodnji zaostajamo za dosežki razvitih držav. V povezavi s tujimi podjetji pa Skušamo zmanjšati nevarno oddaljevanje ód tehničnega progresa . v svetu.. ..... ............. ., ......«. V skladu z intenziviranjem gospodarjenja sg. bodo morali gibati tudi • osebni dohodki, ki so v veliki večini proizvodnih organizacij pod povprečjem v naši industriji.!Izvršitev teh nalog zahteva od nas-vseh-veliko,-naporov, večjo delovno disciplino, boljšo organizacijo dela, zniževanje proizvodnih stroškov in varčevanje’ pri vseh proizvodnih faktorjih. ■Mislim, da je v interesu vseh elanov; delovnega kolektiva-ZP ISKRA, da nadaljujemo z integracijskim, procesom’elektroindustrije Jugoslavije, zlasti ž integracijo ISKRA Kranj—RADIOIfvDUSTR11A Zagreb—RUDI. ČA-JAVEC Banja Luka, kajti s tem bi-si ustvarili solidnejše osnove za aktivno vključevanje naše industrije v svetovno gospodarstvo. Želim, da bi deloyne-organizacije,. ki preživljajo določeno poslovno krizo,- čimprej rešile svoje probleme in š tern omogočile polno zaposlitev v svojih organizacijah. - Vsem članom delovne skupnosti ZP ISKRA želim v letu 1967 veliko sreče in obilo, uspehov! Vladimir Logar . . gen. direktor Združenega podjetja ISKRA ■ «Sk...,...■ I 'rms mm lil i £ , * 1 Samoupravni organi, uprava, družbenopolitične organizacije in uredništvo časopisa »Iskra« želijo celotnemu delovnemu kolektivu srdčho in uspehov § polno novo leto 1967. Preusmeritev je bila dobro Obrat aparatov v Dobrepolju bo v letu 1967 preusmeril skoraj 90 % svoje planske proizvodnje. Kot smo bili v našem glasilu že seznanjeni, bo obrat opustil montažo TV stabilizatorjev- in bo , v bodoče montiral bimetalne releje RB 2, po katerih * je na tržišču veliko povpraševanje; v pripravljena Z zaupanjem v leto 1967 Ccz nekaj dni se bomo poslovili od starega leta. Običajno se vsi v teh zadnjih dneh ozremo nazaj na prehojeno pot. Pri tem se večkrat veselimo, nemalokrat pa naletimo na neugodne trenutke, ki se prepletajo v verigi življenja. Prav je, da tudi samoupravni organi in celotni kolektiv ISKRINE skupnosti pregleda svojci prehojeno! pot v minulem ictu. Leto 1966 predstavlja za našo ISKRO prelomnico v, 20-ibtnem 'življenju. Zaradi tega je bilo to- leto zelo dinamično tako za podjetje kot celoto, kakor tudi! :za vse ; organizacije.; S prehodom iz klasične oblike podjetja na Združeno podjetje so organizacije pridobile več splošnih im posebnih pravic, obenem pa so sprejele tudi večjo odgovornost, kar je v tesni zvezi š pridobljeno samostojnostjo. Jasno je, 'da so tudi Združeno podjetje, nj egovi samoupravni organi ih uprava pridobili z. novo organizacijo odgovarjajoče dolžnosti. Z novo obliko Združenega podjetja . se je pojavilo v ospredju nekaj problemov v zaostrenih pogojih gospodarske reforme in zaradi 1 neurejenih razmer poslovanja »ISKRE« v prejšnjih' letih. Gospodarska reforma je (Dalje na 4. strani) iiaien izvoz v decembru LJUBLJANA, 27. decembra — Vzlic temu, da manjka še pet dni do zaključka leta, zagotavlja izvozna operativa PSO, da bo izvoz v zadnjem mesecu leta presegel vrednost en milijon dolarjev. Do današnjega dne (27. decembra) znaša vrednost že odposlanih izdelkov 920.009 dolarjev, pri čemer pa je še nekaj neodposlanega blaga za Turčijo in ni upoštevana prodaja za devize na domačem tržišču, ki velja tudi za čisti izvoz, f Po približnem izračunu, bo znašal tako letošnji celoletni izvoz 6 milijonov dolarjev oziroma 13 odstotkov vse proizvodnje v podjetju. Glede obveznost; z »Jugobanko« srno izpolnili iz-' vozno pogodbo z 99 do 100 odstotki, medtem ko do-sega ta vrednost 96 odstotno realizacijo po našem gospodarskem planu. ■ • Sicer le približne vrednosti pa nam kažejo tudi, da smo. izvozili letos kar za 43 odstotkov več izdelkov kot lani. Uspeh je vsekakor odličen,,zato zaslužijo vsi tisti, ki so neposredno sodelovali pri proizvodnji in prodaji izdelkov posebno pohvalo ta priznanje. č M. K. Priprave na to preusmeritev tečejo že' nekaj mesecev, ko smo začeli,-z izdelavo| dodatnih’ orodij in montažnih : priprav za "novo montažno linijo. -Prav tako smo v' matični tovarni v .Ljubljani, že ž avgustom tega leta • začeli priučevati eno izmeno delavcev iz Dobrepolja, ki so so v tem času popotaotna ! usposobiti: in že dosegajo iste rezultate,: kot delavci v matični tovarni. : - Ker je obrat v Dobrepolju 23. 12. 1968 - uspešno zaključil in realiziral, decemberski operativni plan —j- Pri TV stabilizatorjih, smo že 26., decembra lahko začeli tudi z dokončnim postavljanjem ta opremljanjem montažne linije za RB 2. Pričakujemo zatorej, da bo celotna usposobitev linije do konca leta tudi zaključena ta bomo v novem letu takoj lahko začeli z delom v obratu v eni izmeni in' s piiučevanjem druge izmene, ki pa bo sedaj potekala že v obratu. . j Po dosedanjih izkušnjah ja čas priučevanja okoli 2,5 meseca. Tako upamo, da bo ob koncu prvega četrtletja obrat lahko delal s polno kapaciteto ta pokazal vse tiste sposobnosti ta odlike, ki jih je pri dosedanji proizvodnji. — P NAŠE NALOGE V PRIHODNJEM LETU Ekonomska politika v letu 1967 i' Boris Kraigher se je v pomembnem delu j svojega izvajanja ozri na ekonomsko po-i litiko v prihodnjem letu. Podčrtal je, da i nas v prihodnjem letu čaka odločujoč boj ( za reformo, ko bomo šli skozi tri za go-i spodarstvo hude, toda v sedanjem razvoju i in razmerah' v gospodarski strukturi nujne i operacije. Gre za nov devizni: režim, nov i kreditni sistem in za revalorizacijo osnov-i nih sredstev delovnih organizacij, i Nov devizni režim in nov kreditni si-i stem — je poudaril Kraigher, bosta posta* i vila gospodarstvo v precej hujše pogoje, i pa moramo zato vsi imeti jasna stališča, i Predvsem menim, da se moramo mnogo i bolj odločno upirati raznim nasprotova-i njem novemu deviznemu režimu, ker je i vse to na liniji starega sistema. Res je i novi devizni režim pravzaprav prehoden, vendar smo ga sprejeli in zato zelo nevarne in politično škodljive splošne ocene, 1 da je ta režim pravzaprav popuščanje manj rentabilnemu in neracionalnemu gospodarstvu. Zdi se mi, da so preveč po-1 enostavljene razlage, češ da je bolj produktiven tisti,, ki izvaža,, ne pa tisti,, ki dobro izvaža ih ki dobro prodaja blago tako- na tujem kot na- domačem- tržišču. Zavedati se moramo, da izvoz ni zasluga, ki bi jo stimulirali z večjimi dodfeljevanji deviz, temveč je to ekonomska, dolžnost, brez katere moderno gospodarstvo in moderno podjetje, ne moreta obstajati, saj si morata zagotoviti 'širše tržišče, kot' je jugoslovansko. Boris Kraigher je nato: podrobneje govoril o ihtencijah novega kreditnega siste-, ma, ki naj omogočijo čim popolnejše, delovanje bančnega mehanizma ter odpira-| nje tržišča kreditov. S sistemom, ki ga uvajamo, je poudaril, ' bomo pravzaprav omogočili oblikovanje j novih poslovnih razmerij-. To- bo potem - osnova, na kateri bodo> doneli tudi- drugi i ukrepi za izvajanje reforme,, za katere me-f nimo, da so že v zamudi: proste cene,, opuščanje limitiranih stopenj itd. Vsi ti ukrepi čakajo na takšen sistem, ki bo prepreče-. val pretirano potrošnjo na podlagi avto-i matične pravice do obratnih kreditov. Ker , na področju kreditne politike še vedno , čutimo pritisk v zvezi z avtomatično pravico do obratnih sredstev z emisijo, imamo tudi možnost previsoka investicijske potrošnje, obenem- pa tudi previsoke splošne in osebne potrošnje. Zato menim, da bodo morali investitorji v novih kreditnih, pogojih najprej začeti razmišljati o tem, katere objekte bodo začasno, odložili; da bodo lahko izvršili' svoje obveznosti. Ves kreditni sistem; pa tudi: kreditni mehanizem bo. silil banke; da> bodo za redtao> poslovanje svojih partnerjev večino sredstev usmerjale v obratne kredite, kar bo nedvomna vplivalo na preusmeritev investicijske potrošnje, v prihodnjem letu. Po besedah Borisa Kraigherja bo nov ] kreditni sistem omogočil tudi to,, da. se bo v poslovnih razmerah med bankami ih gospodarstvom bolj izrazila tudi selektivnost investiciji Rešitev je v tem, da v prihodnjem letu-razvijamo kreditni sistem ih bančni mehanizem in s tem odpravimo avtomatično pravico do tega; da lahko- gospodarska organizacija na podlagi dokumentov o> zalogah dviga emisijo v bankah. Zdaj imamov okrog 3000 milijard zalog, nihče p» ne-more povedati; koliko je od tega- neknfant-nih, koliko pa dejanskih zalog. Ko bo- zaživel novi: mehanizem, bodo poslovne banke povsem točno- videle, kakšne so zaloge, ki jih. kreditirajo iz lastnih sredstev,, ne pa iz emisij e.Sip V nadaljevanju je Boris Kraigher dejal, da. se. na sistem, ki ureja temeljne probleme reforme, navezujejo tudi problemi- sproščanja cen, uvoza in angažiranja tujega kapitala itd. : Nato je govoril še o nekaterih, negativnih težnjah na področju investicij: iu podčrtal, da je treba vztrajati na finančni disciplini vseh investitorjev, na dosledni po- J Etiki, da ] e mogoče graditi samo v okviru ( zagotovljenih sredstev, Kraigher je dejal, da se to: ge posebej- , nanaša na investicije, za katerimi stojE i družbeno politične skupnosti, pri katerih i se letos pojavlja neskladje med dinamiko-gradnje in prilivam denarnih, sredstev. Soglasno tem načelom, je podčrtal podpredsednik Z IS, bi bilo treba- prilagoditi investicijske programe in dinamiko njihovega uresničevanja realnemu prilivu: sredstev. Služba družbenega knjigovodstva se j mora bolj angažirati na tem področju. Zato tudi' predlagamo zakonske predpise o investicijah, ki bi podrobneje obvezovali t investitorje glede zagotavljanja sredstev. V zaključnem delu svojega referata je Boris Kraigher dejal, da bo treba za uresničenje stabilizacijske politike v prihod- , ujem letu reševati odprte probleme , na : področju splošne potrošnje, oziroma v ne-proizvodnih sferah, ker je reforma šelte začela delovati; (Iz ekspozeja Borisa Kraigherja, podpredsednika ZIS v zvezni skupščini) Obvestilo Naslednja številka izide 12. januarja 1967. — Dopisnikom se zahvaljujemo za sodelovanje in si želimo bogatega sodelovanja v letu 1967. Do 6. januarja naj nam poročajo o morebitnem praznovanju v svojih, enotah!; Uredništvo Priznanje za naš delež na progi Sarajevo - Ploce V številki našega Esta pred dnevom republike' smo objavili sestavek o? delu Biroja- za avtomatizacijo železnic pri- Prodajno-servisni organizaciji, iz katerega je razvidno, da je bil Iskrin delež pri montaži in opremi nove in pomembne železniške proge s signalno-vamostnimi in telekomunikacijskimi napravami dokaj' velik. Danes objavljamo- dbpis, ki ga je sarajevsko- Že-lezriiško-transportno- podjetje kot priznanje vsemi sodelavcem, ki so sodelovali pri delih na tej železniški progi, te dni naslovilo na generalnega direktorja združenega podjetja Iskra, tov. Vladimirja Logarja. Vsebina pisma je naslednja: Generalnemu direktorji* združenega podjetja Iskra Kranj Obveščamo Vas, da je- komisija za. tehnični prevzemi pri izvršnem, svetu; SR. BIH pregledala sfer - nalno-vamostne in telekomunikacijske naprave na postajah; ih. na progi Sarajevo—Plode, kar je omogočilo;. da je na progi stekel, promet za. letošnji dan republike-. Ob tej priložnosti- se Vam zahvaljujemo za vsa prizadevanja,, napore in, dobro- organizacijo del,, ki so bila v redu dokončana, čeprav, v težkih pogojih, v zelo kratkem času. Opremili ste 17 postaj s svetlobnimi signali in predsfenaG,. prav tako pa omogočili telefonske zveze, vzdolž celotne proge. Zahvaljujemo se s teni vsem delavcem,, tehnikom 'in inženirjem, ki so sodelovali pri' izdelavi in montaži signalno-varnostnih In- telekomunikacijskih naprav ha progi- Sarajfevo—Plode. Direktor ŽTP Sarajevo:-Ante Shčic, i. r. Združeno' podjetje ISKRA KRANJ Prodajno servisna organizacija, Ljubljana vabi k,sodelovanju, za dela v Propagandno služho na delovno, mesto ARHITEKTA za projektiranje sejemskih, nastopov, podjetja. POGOJI:, zaželena tovrstna praksa in obvezno poznavanje uporabne- grafike ih fotografije. Pismene ponudbe pošljite Kadrovski službi Prodajno servisne organizacije Združenega podjetja ISKRE Kranj, Ljubljana, Masarykova 15. Ogfas velja do zasedbe delovnega mesta. Primerjav proizvodni a enaj e (196 stmeseč 4 in 19 me 65) Tovarna Plan v Izpolnitev v tovarna OTO N din OOO N din %. Elektromehanika 135.071 170.990 126,6 Elementi 52.747 58.162 110)3 Avtomatika 49.239 64.878 131,8 Sprejemniki 31.885 34.93Z, 109,6 Aparati 33.009 46.609. 141,2 Avtoizdelki 66.493 76.566 115,1 Elektromotorji 18.358 18.091 98,5 Naprave 10.722 20.763 193,6 Elektronika 11.904 13.474 113,2 Kondenzatorji 17.258 28:585 165,6 Instrumenti 13.225 14.208 107,4 Polprevodniki 14.238 14.330 100,6 Usmerniki 11.473 10:477 Mikron 4.342 4.747 109,3 SKUPAJ PODJETJE 469.964 576.812 122,7 Ob koncu leta Letošnje leto lahko označimo kot nekakšno prelomnico v -razvoju ISKRE. S smotrnim razporejanjem likvidnih sredstev je bila. zagotovljena dokaj redna nabava reprodukcijskega materiala, obdržana skoraj stalna ‘likvidnost organizacij in odplačan pretežni del obveznosti iz starega poslovanja do zunanjih partnerjev. Predvidevanja niso bila Izpolnjena v celoti zaradi sprememb na tržišču, kjer je padlo povpraševanje po nekaterih izdelkih in neizpolnitvi plana sanacije. Kar smo dosegli pa je vseeno uspeh, saj nam je skoraj skozi vse leto primanjkovalo cca 5 -milijard obratovalnih sredstev. Z aktiviranjem nove opreme in povečano produktivnostjo se je povečala tudi proizvodnja in z njo ostanek dohodka, ki bo kljub visokim izrednim stroškom zaradi neporavnanih starih obveznosti omogočil vlaganje lastnih sredstev v poslovne sklade. Intenzivno délo, predvsem uprave -in PSO na vključevanju v mednarodno delitev dela je privedlo do zaključevanja pogodb o dolgoročnem sodelovanju z nekaterimi velikimi svetovnimi firmami. Če homo možnosti, ki nam jih nudijo, znali dovolj hitro izrabiti, lahko predvidevamo, da ibo ISKRi v nekaj letih lahko modernizirala svojo tehnologijo In izdelke, ter dosegala cene In kvaliteto, ki ji bodo zagotovili obstoj, njenim delav-• cem pa višji standard, v pogojih večje konkurence na .tržišču. Velika prednost teh mednarodnih kooperacij pa je tudi -odpiranje «novah -tržišč, kar je -osnovni .pogoj nadaljnjega -obstoja ISKRE. Kljub težavam, s katerimi smo se srečavali vse 'leto, je ISKRA iskala tudi poti -in možnosti za delitev dela znotraj naših meja. Priprave gradiva, ki ‘bi pokazalo ekonomsko utemeljenost integracije ISKRA — RIZ — »R. čajavec«., so zaključene. V prihodnjem letu bo Obsežno gradivo v razpravi po kolektivih vseh treh podjetij, ki bodo tako lahko izbrali najboljšo odločitev. Osnovni cilj takšne integracije mora biti 'kot posledica vseh prednosti dvig Standarda vsakega posameznega člana kolektiva. Zaradi teh nalog, ki jih bomo morali rešiti v prihodnjih letih, bo treba posebno skrb posvetiti dvigu in uspo- H Ë® H 1 ■.: mik. m ¡¡ii m ¡1 -tiS,;. ' ®!lf® Predsednik IIOZP inž. Jože Bauman sabljanju strokovnih kadrov tako na področju vodenja kot tudi razvoja, -ekonomike in prodaje. Razvoj v proizvodnji gre v smeri specializacije, kar po drugi strani zahteva tudi specialiste prodajalce, programerje, ekonomiste (organizatorje, analitike in planerje.) in razvijal- ce. Izkušnje zadnjih Set nas opozarjajo, da smo ravno na področju programiranja na osnovi -tržnih analiz, «hitrega razvijanja ter uvajanja in uspešne prodaje najšibkejši. Iz leta v leto se vleče vprašanje nerentabilnega programa nekaterih organizacij in o možnostih večje «prodaje nekaterih organizacij. oče se na kraju -ozremo «še na notranje razmere, lahko ugotovimo, da »ISKRA« kljub večletnemu obstoju še zdaleč ni enoten organizem. Združena je sicer -organizacijsko, ne pa tudi ekonomsko. Pojavljajo se «celo težnje, ki nasprotujejo sicer vsaki -ekonomski teoriji, so pa pogojene z vsakdanjo prakso. Xo nasprotje, ki «se pojavlja, ho treba -vsekakor rešiti hi odpreti pat ekonomiki in reformi .tudi v »ISKRO«. Ta nalaga je sicer najtežja, vendar je uspešno lahko samo takšno podjetje, «ki ima urejene notranje odnose, odgovornosti razdeljene vsebinsko in ne samo formalno, solidarnost, ki bo prisotna vsak dan pri vsaki poslovni -odločitvi in onemogočeno prelivanje «sredstev in -dohodka. V imenu UO SEP čestitam kolektivu «SEP ISKRA za uspehe v letu 1966 in .želim nove v letu 1967! Predsednik UO ZP: dipl. inž. Jože Bauman Denarna some članom ZB pri 27. decembra 1966 — 5 milijard Kolektiv, tovarne električnih aparatov v Ljubljani je 27. 12. 1966 izpolnil svojo tiho željo s tem, da je letno realizacijo dosegel prvič v svoji zgodovini s 5 milijardami. Ta uspeh je pri letni zadolžitvi 4,2 -milijarde prav gotovo nadvse lep in pomemben, čeprav v Združenem podjetju s tovarnami, ki imajo večjo proizvodnjo, delno obledi. želimo pa to vest objaviti in poudariti -zato, da pokažemo hitri vzpon, ki ga je kolektiv dosegel v sedmih letih, ko je svojo proizvodnjo popetoril. Iz majhnega obrata je tako tovarna -postala pomemben tvornik v naši industriji. Zato naj bo ta doseženi mejnik .predvsem kolektivu »Aparati« vzpodbuda, da bodo še nadalje s takšnim poletom, večanjem produktivnosti In ekonomizacijo proizvodnih postopkov, dvignili potencial svoje tovarne in izpolnili težke naloge, ki jih čakajo. -P- Glede na to, .da je y obratih tovarne elementov za elektroniko še .precej takih, ki žive v težkih stanovanjskih razmerah, je komisija za družbeni standard preffla-gaila delavskemu svetu tovarne, naj bi nerazporejenih 5,212 milijonov -starih dinarjev namenil članom Zveze borcev -iz Obratov »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku ;in .-»Upali« v Šentjerneju, «kakor tudi -v «obratih »Magneti« jn »Žarnice« -v Ljubljani. .- . Šestim članom -delavnega kolektiva, bivšim borcem .bo ta .prispevek tovarne omogočal, da bodlo čimprej dogradili svoja stanovanja ih tako slednjič uredili .svoje pereče stanovanjsko ypraianje. .Seveda bi bila za rešitev stanovanjskega vprašanja še vrste dragih članov delovnega kolektiva potrebna znatno večja sredstva, čeprav tega bolečega vprašanja tovarna elementov tudi doslej ni zanemarjala. Le-teh pa oib 'sedanjih pogojih gospodarjenja ni tako lahko zbrati in bo reševanje stanovanjske •prolMemtiike žal moralo bobi še naprej postopno, v skladu •z razpotažl-j.iivimS sredstvi, ki jih -bodo lahko posvetili temu namenu. Iz montažnega odelka naše tovarne elektromotorjev v Železnikih Glasilo Iskra v novem letu 1967 Navada je, da db «prelomnici teta ugotavljamo na vséh področjih «dosežene «rezultate in postavljamo predvidevanja za naslednje leto. «če «to primerjavo izvršimo za naše glasilo, lahko ugotovimo «kvaliteten .premik v našem «glasilu. Vsekakor je glasilo postalo v letošnjem -letu bolj .zanimivo. Prineslo je vrsto pomembnih člankov «o ¡gospodarski problematiki združenega podjetja «kakor tudi posameznih organizacij, za katere so se .zanimali člani kolektiva. Prav tako so se mnoga vprašanja začela bolj odprto in kritično Obravnavati. Mislim, da je treba to delo nadaljevati. -Glasilo -naj postane javna tribuna o vseh važnih problemih, ki se porajajo v združenem podjetju ali pa tudi v posameznih organizacijah. Obravnave naj bode objektivne, kritične, poleg -tega pa .naj tudi vsebujejo -predloge za rešitve posameznih -problemov. Kljub temu,-da je razumljivo, da se v časopisu obravnavajo prvenstveno problemi gospodarjenja v združenem podjetju in organizacijah, pa ne smemo zanemariti tudi zadev, ki vplivajo na vzgojo našega delovnega človeka. Ob tej priliki ponovno opozarjam, da ho glasilo odraz stanja v kolektivu «le, «če bo omelo «sodelavce s strani predstavnikov samoupravnih organov, družbenopolitičnih delavcev, vodilnih ljudi, predvsem pa iz -vrst Slanov kolektiva. Treba se je zavedati, da čaka naš kolektiv gospodarsko teto, ki :bo zelo .važno za nadaljnji razvoj talko združenega -podjetja kot tudi .organizacij. .Gospodarska kot družbena-rerarma bosta zlasti v «naslednjem letu postavili -pred nas važna -vprašanja, od katerih ho -odvisen nadaljnji gospodarski razvoj združenega podjetja kot -celote, kot .tudi posameznih organizacij. Poleg tega .ni moč .prezreti, -da ho .to leto eno izmed zelo važnih -prelomnic -v našem nadaljnjem Vključevanju v delitev dela tako znotraj naše države kakor tudi v mednarodno .delitev -dela. Združeno podjetje «1ISKRA« bo -v letošnjem letu pred važnimi odločitvami o nadaljnjih integracijskih procesih v Jugoslaviji -kot -tudi -o poslovnih odnosih z «inozemskimi partnerji, prek katerih «bomo stopali v -mednarodno gospodarstvo. Vse to bo pa ziihtevalo seveda velike napore, -informiranost članov kolektiva o vsej problematiki ter njeno pravočasno in uspešno «reševanje. -Glede informiranosti te problematike, pa sem mnenja, da añora ravno glasilo -odigrati pomembno vlogo. Le to mora hiti informator o vseh «vaznih zadevah -in mobilizator za «vse pomembne akcije # «gospodarskem, kot ostalem družbenem «dogajanju. V svojem Imenu in v imenu .uredniškega .odbora želim vsem članom delovne skupnosti združenega podjetja SREČNO IN USPEHOV JPOLNO NOVO LETO 1967! Glavni urednik Pavle .Gantar PREDSEDNIK SINDIKALNEGA ODBORA ZP — FRANC HUTTER: Ob zaključku leta Globoke spremembe v gospodarstvu, ki jih je reforma prinesla v naše poslovanje, bodo še z večjimi zahtevami vplivale na naše poslovanje v naslednjem letu. Uspehi — kjer so in kakršni so — pa nas ne smejo zavajati, da ne bi videli današnjih »okoliščin«, ki nam narekujejo, da se vprašamo, kako in kaj nam kaže gospodarsko poslovanje v naslednjem letu. Nastopila je nova doba, ki ji lahko rečemo doba kvalitetnejšega poslovanja v raz-boritem tempu konkurenčnega trgovanja doma in v tujini. Vse organizacije so dolžne, da temeljito pregledajo svoje odnose do poslovanja. Dohodkovni gospodarski sistem uveljavlja. svojo logiko v materialnih in družbenih odnosih, ki se odraža v vseh oblikah našega poslovanja in od ‘katerega je odvisno naše poslovanje in naš obstoj. Nadaljnji razvoj in vzpon našega gospodarstva tudi za-visi od našega zaivestnega vključevanja v mednarodno delitev dela. Ena možnost je v tem, da se z vso gospodarsko močjo in vsemi silami vključimo v blagovno menjavo in si zagotovimo udeležbo mednarodne delitve v čim višji meri, druga možnost pa je, da se zapremo sami vase in se tako obsodimo 'na gospodarsko stag- govarjati program presrečnih kapacitet. Vse našteto pa je očitno sprto z ekonomsko logiko. Gospodarska reforma s svojo operacijo v našem gospodarstvu posega praiv v naštete nepravilnosti oe. tja, kjer ni upoštevana ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Sprostitev delovanja ekonomskih zakonitosti pa odpira realne možnosti tudi za razvoj drugih zahtev našega družbenega življenja, realnega standarda, ki naj bi se iz leta v leto dvigal po doseženih rezultatih. Opredelitev zavestnih faktorjev za tako gospodarsko politiko je torej v naših rokah. Kompleten pregled poslovanja mora slediti v vsaki organizaciji našega združenega podjetja. Z načrtovanjem svojih programov naj sledijo tudi ekonomske analize, ki nam bodo pokazale pravo pot -opredelitve, da ne bo prepozno. Gospodarska reforma narekuje hitro prilagajanje naše proizvodnje notranjemu in zunanjemu trgu. Neločljivo pa ostaja v našem notranjem življenju oe. gospodarjenju nagrajevanje in delitev sredstev Iskrinih organizacij. Pravično nagrajevanje ne sme biti le odraz posameznikov za večje prizadevanje, pač pa mora biti cilj gospodarske politike oz. mora imeti dominantno vlogo v gospodarjenju. Samo po tej logiki se je mogoče bojevati za gospodarski napredek in dvig družbenega standarda Resnica je, da so zaradi slabega deda, neekonomičnega poslovanja, nizke produktivnosti — nekaterim naša načela nesimpatična, ¡kr zato zagovarjajo modrost »uravnilovke«. ¡Sodobno razvito delavsko samoupravljanje je edini pogoj, da se z decentralizacijo približa neposrednim proizvajalcem, ka sami merijo rezultate od začetka proizvodnje do realizacije na to ždšču. Menim, da nas čaka še mnogo deda, dia dosežemo te dlje, saj smo šede na začetku: Pot ni težka, posebno tam, kjer imajo vse pogoje za neposredno upravljanje. Ob zaključku ne moremo mimo začetih procesov integracije. Sledijo velike naloge v naslednjem letu, predvsem v tem, da prilagodimo pravilne in ekonomske združitve z našimi težnjami na čistih ekonomskih odnosih s podjetji RIZ in »R. čaja-vec«. Taka integracija mora' imeti en sam' cilj: doseči boljše: izkoriščanje gospodarskih vlaganj in povratnih večanj akumulativnosti posamezne proizvodnje. • V imenu sindikalnega odbora ZP podjetja ISKRA želim vsem članom kolektiva našega združenega podjetja, da v bodočem letu dosežejo večje gospodarske rezultate, ki dajejo edino možnost povečanja življenjskega standarda. Franc Hutter nacijo, s tem pa v zaostalost. Vedno več je gospodarskih organizacij, ki to nujnost uveljavljajo v svojih programih. Mnogo več pa jih ostaja, ki nikakor ne morejo spremeniti svojega poslovanja; čeprav imajo zato vse pogoje. Nekateri imajo namreč v posesti velika proizvajalna sredstva, toda le del teh sredstev je delaven, je živ, izkoriščan ter uporabljen za namene ustvarjanja nove vrednosti. Take gospodarske organizacije seveda ne morejo ekonomsko živeti, zato so leglo gospodarskih kot družbenih problemov. Zelo pogosto skušajo take gospodarske organizacije in njihova vodstva naprtiti te težave drugim vzrokom kot npr. tržišču, ki premalo proda njihovih izdelkov ali gospodarskemu . sistemu, ker ne kaže dovolj razumevanja za njihovo proizvodnjo. Drugi opravičujejo, bodisi zavožene investicije, daleč predrago proizvodnjo, ali pa skušajo na razne načine za- Splošne gospodarske informacije V zvezi s sestankom s trgovsko mrežo Srbije, na katerem so obravnavali tekoče probleme in sklepanje pogodb za leto 1967 poroča filiala Beograd naslednje: — Celotna trgovska mreža je nezadovoljna s prodajnimi pogoji — rabatom pn mnogih ISKRINIH izdelkih ter pričakuje in zahteva zboljšanje teh pogojev. V nasprotnem primeru bo uvažala mnoge izdelke. — Predstavniki trgovske mreže so soglasno konstatira-li da se mnoge ISKRINB tovarne ne prilagajajo dovolj hitro potrebam in zahtevam tržišča. Omenjajo zaloge dvo-tarifnih števcev in pomanjkanje enotarifnih, pomanjkanje bimetalnih relejev, tokovnih transformatorjev, cenejših radijskih sprejemnikov Ud. Po drugi strani pa proizvajamo nekatere izdelke, za katere je očividno, da jih trg ne sprejema. — Zaradi pomanjkanja »čudno planiranje kadrov ... naenkrat je namreč kar pre več strugarjev v našem oddelku« — je dejal tov. Vinko Če sen, zaposlen v orodjarni kranjske tovarne Z zaupanjem v leto 1967 sredstev je trgovska mreža soglasno sklenila, da v bodoče ne bo več LETNO sklepala pogodb za en artikel, ampak KVARTALNO. To bo povzročilo mnogo večje tehnične posle, obenem pa določen problem pri nadaljnjem povečanju plasmaja. — Potrošniški krediti še nadalje padajo, hranilne vloge pa rastejo. Konec septembra letos so potrošniški krediti znašali 3.372 milijonov N din, kar je 14 % manj kot ob istem času 1965. Hranilne vloge pa so dosegle. 5.160 milijonov, kar je 46 % več kot lani septembra. Po predpisih smejo znašati potrošniški krediti 70 % hranilnih vlog. Ta meja je dosežena le za Slovenijo, kjer znašajo krediti le 42,5 % hranilnih vlog. Potrošniški krediti v vseh drugih republikah so višji kot 70 % hranilnih vlog, tako, da sme potrošniške kredite dajati le Slovenija. (PR1-VREDNI PREGLED, 20. 10. 1966). (Nadaljevanje s 1. strani) namreč pospešila reševanje ekonomske situacije našega podjetja. Seveda so se vzporedno s tem problemom reševali in se rešujejo problemi medsebojnih odnosov med organizacijami, pokrivanja morebitnih izgub in drugo. Pri tem svojem delu so samoupravni organi ZP naleteli na številne težave in tudi nerazumevanje, odnosno neupoštevanja stališč in priporočil, ki vsekakor zavirajo rešitve raznih problemov in težav. Omeniti moram tudi dejstvo, da nam je leto 1966 naložilo težko nalogo: utrditev naše organizacije, to se pravi — povezati težnje in interese posameznih tovarn na pravični, ekonomski in enakopravni podlagi. Vse te velike spremembe in naloge pa ne morejo bili rešene v enem letu, vendar je moč ugotoviti, da je precej narejenega, za kar gre predvsem zahvala zrelosti naših delovnih ljudi, njihovi nesebični pomoči in podpori pri načelu samoup-ivljanja in medsebojnega spoštovanja. V novem letu 1967 nas čakajo še težke ure za dokončno ; rešitev slabosti, ki nas tarejo in ovirajo naš napredek. Vendar sem prepričan, da bomo premostili vse težave s pogojem, da ne bomo Križman omajali naše enotnosti in naše skupnosti. Izkoriščam to priložnosti da voščim vsem članom ZP »ISKRA« srečno in vesela NOVO LETO 1967 v krogu svojih družin in obilo uspe« hov pri delu! Predsednik DS ZP: ' Valter Križman Predsednik DS kranjske tovarne v imenu DS in delovnega kolektiva čestita Miru Cerarju za dosežene uspehe. Izročil mu je prvi Iskrin 8-miiimetrski kinoprojektor IZ OBRATA URNIH MEHANIZMOV — LIPNICA Prva milij ar da Obrat Lipnica v Kropi je znan kot specializiran obrat umih mehanizmov in spada k matični tovarni v Kranju, ki jo poznamo pod nazivom »Elektro-mehanika«. Izredno marljiv kolektiv so, kot tudi druge, občasno trle težave, ki jih je s svojimi silami in s pomočjo matične tovarne dokaj ugodno odpravljal. Že. lani so nekaj šušljali o milijardni številki, ki naj bi jo dosegli v letošnjem letu. Ta želja se je uresničila 17. decembra. O uspehu je šef obrata tov. Damijan Hafner povedal našemu sodelavcu tole: Navdušen aplavz za velikega športnika . »Ker i je ■ Lipnica te dini, točno povedano 17. decembra 1966 naredila prvikrat v zgodovini obstoja obrata v Lipnici 1 milijardo S din vrednosti svoje proizvodh je.. — mislim, da je prav, da se ob tej priliki poudari, da ■ je to delovni uspeh celotnega kolektiva. Statistika kaže, da je bilo leta 1956 v obratu Lipnica1 zaposlenih -28 ljudi, ki so letno proizvedli za. 5 milijonov S din. Leta 1957 je bilo zaposlenih .30 ljudi., nareje-ga' pa za- 241 milijbriov. Leta 1958 je, bil. dosežen rezultat skoraj 33' milijonov S din. 1 eto' 1959 kažeT29 zaposlenih z rezultatom 42 milij dnov Leta; ,1960 je 94- zaposlenih naredilo za 140 milijonov, leta 1961 pa1135 zaposlenih 398 milijonov S din. Leta 1962 beležimo 155 zaposlenih, re-zultat dela 433. milijonov. Leta 1963 statistika kaže 164 zaposlenih z rezultatom 452 milijonov. Leto 1964 kaže 158 zaposlenih — rezultat. 577 milijonov S din. Iz tega je razvidno, da je prek 100-krat narasla 'proizvodnja v desetih letih in da je na enega zaposlenega I ' produktivnost zeld narasla. - • ■ .... Letos šteje Lipnica približno 200 ljudi, 17. decembra pa je bila dosežena pro- izvodnja v vrednosti 1 milijardo S din oziroma 5 milijonov na enega zaposlenega, kar jev splošnem merilu vsekakor pohvale vredno. Ob tej priliki je treba omeniti 'še to, da je takrat, ko se je ISKRA odločila, da uvede v Lipnici specializiran obrat- inž. Železnik, ko je govoril o načrtilh oz. perspektivnem razvoju obrata, med drugim omenil, da se bo dalo na tem: kraju z ljudmi, ki so iz neposredne okolice, v tej stavbi narediti tudi za eno milijardo S din. Priznati je treba, da tega takrat v Lipnici nihče ni verjel in so z nasmeškom sprejemali to misel. Dejansko pa je kolektiv kljub težavam, ki niso bile majhne dosegel tak rezultat, zato je prav, da se ob. tej priliki da vse priznanje kolektivu. Ko govorimo o novem letu 1967 — vem, da bo v tem letu treba še več naporov, kot smo jih bili doslej vajeni. Mislim,' da bo edina rešitev v tem, če bo celotni kolektiv kot en človek stopal v težavah in skupno: reševal-probleme, kajti vsem mora biti jasno; da bo le ekonomično poslovanje: garantiralo nadaljnji obstoj Lipnice kot take in seveda : tudi drugih tovarn v naši domovini. ABC Dne 2. januarja 1917 se je rodil v Idriji, sin rudarja, Anton SELJAK. Ne bo odveč, če povemo, da je že v začetku svoje mladosti občutil vse težave tistega časa. Doraščajoči mladenič je s svojo prirojeno skromnostjo molče, a vendar smelo posegel v življenjska dogajanja. Takratni fašistični red in narodnostno zatiranje mu nista dovoljevala, da bi ostal v Italiji. Pobegnil je v Jugoslavijo 1939. leta in se zaposlil v Zenici. Seznanil se je s težkim napornim delom V rudniku. Občutil je zatiranje in izkoriščanje delavskega razreda, ki mu je botrovala stara Jugoslavija. Vstaja jugoslovanskega ljudstva ga je zatekla v tem rudniku. Pridružil se je gibanju za osvoboditev, in doprinesel svoj delež, kot vsi mnogi zavedni Jugoslovani. Po osvoboditvi je odšel na delo v rudnik Velenje, kjer je bil le nekaj mesecev. 1946. leta se je zaposlil v kranjski ISKRI in: bil na odgovornih delovnih, mestih. Razen tega pa je bil tudi predsednik DS in UO tovarne ISKRA v Kranju. Leta 1959/1960 je bil imenovan za direktorja dislocirane ekonomske enote »Avto-elektrika« v Novi Gorici. Leto kasneje se je enota osamosvojila, kjer je bil dne 1. julija 1961 ponovno ime- Kranj, 27. decembra — Po seji DS kranjske tovarne, ki je bila zadnja v letošnjem letu, je ob 18. uri stopil v dvorano naš znani, športnik — Miro Cerar. V trenutku je prostor odmeval od spontanega in toplega aplavza,- ki ni in ni hotel ponehati. V imenu organov samoupravljanj^.- sta ga sprejela predsednik UO Ivo Lavrič in predsednik DS Vinko Šarabon, ki ga je predstavil navzočim z naslednjimi besedami: »Dovolite mi, da izkoristim izjemno priložnost in v naši sredi pozdravim enega izmed največjih Športnikov, v Jugoslaviji, tov. Mira Cerarja. Sprejel je naše vabilo, ki je bilo poslano z željo, da bližje spoznamo velikega telovadca in skromnega človeka, ki je prav zaradi tega. močno priljubljen. Mislim, da izrekam mnenje vseh, če rečem, da smo ponosni nanj, tako kot je lahko mali. narod ponosen na svoje . velike sinove, ki: s svojimi dejanji v mednarodni, v tem primeru športni areni, dajejo temu narodu vse, Jtar zmorejo in znajo. Kolikokrat smo gledali našega Cerarja, ko je stopil na novan za direktorja naše tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici. Rastel je in se izpopolnjeval z razvojem naše mlade tovarne. Težav je bilo nič koliko. Premagoval jih je z razumevanjem in dosledno izvrševal Anton Seljak naloge, ki so mu bile poverjene. Dolga s trnjem prehojena pot ga je utrdila in obogatila z dragocenimi izkušnjami za življenje. Ko bo naš jubilant praznoval svojo 50-letnico v krogu svoje družine in prijateljev, se pridružujemo čestitkam tudi mi ¡n mu zaželimo krepkega zdravja in osebnega zadovoljstva. Sodelavci oder zmage. Bili smo polni občudovanja, notranjega zadovoljstva in navdušenj aj ker je bil to naš Miro Cer r-ar. Ne borno naštevali vseh odličij; ki krase dosežke njegovega dolgoletnega in trdega dela, vztrajnosti in neublonjive volje, š čemer je Miro Cerar postal vzornik: športnikov ne samo pri nas, temveč tudi v svetu. Naj nam zadošča ena sama ugotovitev: imamo Mira Cerarja — velikega športnika, ki v sebi združuje vse tisto, kar plemeniti in bogati življenje, človekovo osebnost in konci no tudi kulturo nekega naroda. Prav zato ime Miro Cerar postaja pojem delavnosti, požrtvovalnosti, volje in velike skromnosti,, kar bi moralo biti vsebina športne ga udejstvovanja, na vseh področjih in last sleherne osebnosti. Tovariš Miro Cerar, dovolite mi, da Vam v imenu delavskega sveta naše/ tovarne, izročim darilo, naš novi 8-’ mm. kinoprojektor, izdelek. kranjske tovarne, ki sicer nima oblike športnega 'odličja, pač pa -predstavlja ile.--skro-men izraz našega občudovanja.- Navdušen aplavz navzočih, je pokazal, kako, je naš šporfa nik povsod prSjuBiijesn. Vidno presenečen je nato tovariš' sem se odzval vašemu 'vabilu mr skoraj ne najdem besed,* da bi lahkoaizrazip ‘svoje žari dovoljstvo, ko vidim, kako prijazno • ste : me ' sprejeli; iti kakšno čudovito- darilo pori-ment zame vgš nov: fmm ki- ■ noprojektpr, ki.ga bom lab; ko. - koristno uporabil. Iskre-: na vam hvaia!« Takoj nato je bil predvajan krajši film o treningu telovadcev in nekaj posnetkov iz Anglije in Finske. Kot povsod, tako je bil tudi tu v dvorani delavskega samoupravljanja kranjske tovarne: tov. Cerar postavljen pred dejstvo: skoraj vsak je že-lei njegov podpis." Nekateri so zato izbrali beležnico, drugi fotografijo; tretji listič papirja, skratka ■—tovariš Miro Cerar je bil v središču pozornosti in razgovorov. • Dopisniku uredništva »Iskra« je dejal: »Povejte vašim: ljudem, da mi bo ta obisk v Iskri ostal v lepem- spominu» Napišite, da delo športnika telovadca zahteva mnogo trdega dela m odrekanj, vendar ko športnik čuti pomoč in simpatije gledalcev, tedaj pozablja na ure, dneve, mesece in leta, ki jih prebije pri ostrem treningu v telovadnici. Prav tako ml je bito pri srcu takrat, ko šemi dobil vabilo vašega delavske1 ga sveta. Povejte jim, da sd iskreno zahvaljujem vsem članom kolektiva za izredno pozornost in da jim želim v, novem letu 1967 čimveč zadovoljstva, podjetju pa mnogo poslovnih uspehov!« Ado Anton Seljak 50 - letnik Prodaja v novembru Prodaja na domačem trži.- tronske naprave in Elementi) šču j a v novembru izpolnila bilo na domačem tržišču pro-sv.ojo mesečno obveznost, ki danega za 15 % manj kot v je znašala po mesečnem ope- Teznem obdobju lanskega rativnem planu 34,320.202 no- leta, ko je PSO prodajala še izdelke visela naših tovarn. vih dinarjev, z 86%, oz. v višini 29,407.121 novi dinarjev. V obdobju januar-november Iz naslednje tabele je razje tako (ni vračunana doma- vidno, kako je potekala po ča prodaja tovarn »Avtoiz- branžah novembrska prodaja del ki« Nova Gorica, Elek- na domačem tržišču: Novoletni razgovor s predsednikom koordinacijskega komiteja ZMS -Henrikom Peterneljem VPRAŠANJE: Znano je, odgovornosti, potrebno uvesti izpolnjevanju in uresničeval da je v podjetju »Iskra« ostrejše ukrepe. nju vseh nalog Združenega naslednje leto? Branža Opérât, plan Realizacija Indeks R/OP Zveze 4.548,325 3.497.848 77 Naprave 5.499.167 4.022.192 73 Meralna tehnika 7.546.075 6.026.161 80 Stikalna tehnika 2.614.100 3302.677 126 Rotac. stroji 2391.538 L710.938 72 Elementi 1.787.319 1.837.749 103 Široka potrošnja 9.933.678 8.711.063 88 Usluge propagande — 298.493 — S k upa j 34.320202 29.407.121 86 ODGOVOR: Predvsem smemo pozabiti na nerešena gospodarska vprašanja, ki so življenjskega pomena za podjetje; predolgotrajno reševanje likvidacije starega žiro računa, neizpolnjevanje sana- V novembru je 94,1 % pro- , nekajkrat obljubili temelji-danih izdelkov šlo kupcem, tejši pregled tovrstne prob-3,8% prodajalnam Iskre, 1,1 lematike s strani vodstva odstotka pa tovarnam zdru- prodaje pri PSO, viendar nam ženega podjetja in 1% so obljube, da bomo takšno po-znašale usluge propagandne ročilo odgovomilr. objavili, službe. žal še ni uspelo uresničiti. Prodajo na domačem trži- Upamo, da bo vsaj zdaj, ob sredstev, ki pa so iz leta v šču so letos spremljali zlasti koncu leta šef domače proda- leto skromnejša. Določeni ’ M °a uspehi so bili doseženi na zaposleno dokaj mladine. Kmalu po reorganizaciji podjetja je ponekod vladalo mišljenje, da ni več .potreben mladinski koordinator, ker so vse organizacije samostojne. Cas je pokazal drugače. Kaj menite o tem? ODGOVOR: V letošnjem letu se je kljub organizacijskim spremembam podjetja cijskega programa, pomanj-pokazala potreba po madalj- kanje obratovalnih sredstev njem koordiniranju dela mla- in s tem v zvezi neizpolmje-dinske organizacije. Koordi- vanje planskih obveznosti, naeijski komite mladine v neprečiščen proizvodni pro-sestavu predsednikov pesa- gr3™- Poprava za integracijo ... z RIZ in R. Cajavec itd. Vsi meznih tovarniških komitejev ,. ., . . , - , , , ti problemi nam jasno kaze- je obravnaval predvsem mla- ^ bo y prihodnjem letu dinsko dejavnost in gospo- -¿reba vložiti več naporov za darsko problematiko posa- dosego boljših rezultatov, meznih organizacij. Razum- Vabim vso mladino, da z ljivo je, da: je dejavnost mla- dobro voljo in po najboljših dine odvisna od finančnih močeh doprinese svoj delež k podjetja »ISKRA«. VPRAŠANJE: Kakšno V imenu' koordinacijskega mnenje oz. želje imate za komiteja želim vsem članom kolektiva v letu 1967 mnogo delovnih uspehov in osebner ne ga zadovoljstva. Henrik Peternelj v nekaterih branžah veliki ie te naael toliko časa, problemi, delno kot posledica nas j50 seznanil z vsemi teža-ukrepov gospodarske refor- vamh ki 80 oddelku doma-me, ki je omejila investicije, prodaje letos povzročale s tem pa seveda tudi otež- naj večje preglavice, kočila plasman nekaterih na- Ob koncu sestavka še po-ših izdelkov. Pri nekaterih gled na skupno realizacijo vo J narejenega, izdelkih je zaloga tolikšna, blagovnega prometa na doda bo treba izrednih ukrepov mačem tržišču v pbdobju od za povečan izvoz le-teh, prav januarja do novembra 1966. tako pa je pri nekaterih iz- Vštevši prodajo PSO in last-delkih prišlo do zasičenosti no prodajo v tovarnah »Na-tržišča, delno zaradi večih prave«, »Avtoizdelki« in »Ele-proizvajaleev teh izdelkov, menti«, je bilo do novembra tronike"' ter "izvedbi~ seminar- ° obsegu proizvodnje v pri-delno pa zaradi povečanega letos na domačem tržišču uvoza. prodanega za 17% več bla- V naših rednih poročilih o ga kot v enakem obdobju pre-domači prodaji smo sicer že teklega leta. športnem in kulturnem področju, medtem ko pri idejnem izobraževanju mladih kadrov še zdaleč ni bilo do- V vso Enota Gosp. plan Realizacija Indeks PSO Ljubljana 351,398.452 307,370.066 87 Elementi Ljubljana 56,835500 40,001.047 70 Naprave Ljubljana 25,913270 18,194.616 70 Avtoizdelki Gorica 73,104.600 57,076.970 78 Skupaj 507,251.822 422,642699 83 IZ TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO 1 V prihodnjem letu za 34,5 odstotka večja proizvodnja Koordinacijski komite bo Osmo redno zasedanje de- ta namen bodo sprejeti do-prihodnjem letu posvetil lavskega sveta tovarne ele- datno še sklepi o smernicah vso pozornost nadaljnjemu mentov za elektroniko, zad- poslovne politike, k: naj zago-utrjevanju sodelovanja med nje v letošnjem ..letu, je po- tovr uspešno izvršitev prorn-enotami »Iskre« in sorodni- tekalo v znamenju razprave vodnega, plana in ugodne po-mi podjetji na področju elek- in sklepov med drugim tudi slovne rezultate, tronike “ter izvedbi seminar- ° obsegu proizvodnje v pri- Tovarna elementov za elek-ja za vodstva mladinskih ko- hodnjem letu. troniko bo v prihodnjem le- mitejev podjetja. Za prihodnje leto je bil pr- ojx~u1.no povečala svoj de- votno predviden proizvodni v izvozu na tuja tržišča,' VPRAŠANJE: Vemo, da plan v višini 118,383.935 no- pr- ggujgj. je bjj ma tem zaje mladina oz. mladinski vih dinarjev, vendar se je v sedanju delavskega sveta to-komite dokaj Razpravljal razpravi na DS pokazalo, da varne sprejet tudi izvozni o gospodarski problema«- je previsok in so zato spre- - p1an ^ 1967 let* Le_ta dose-ki podjetja. Kakšni so jedi rebalansiran plan v viši- ga višin0 36,405.000 novih di-bili zaključki? ni 105,085.535 novih dinarjev. jev, izraženo v dolarski Tak proizvodni plan je odraz vrednosti 334.250 dolarjev,-ODGOVOR: Pri obravnavi razpoložljivih proizvodnih kar predstavlja moč- gospodanske problematike zmogljivosti, pa tudi odraz no postavk0 v celotnem iz-smo ugotovili kvaliteten skok potreb domačega in tujih tr- voznem pianu združenega nasproti lanskemu letu, ven- šič po izdelkih te naše __ to- Letni plan. prodaje ha do- izpolnjen s 83%, pri čemer dar je v posameznih delovnih vame. mačem tržišču — vključno to- je upati, da bodo napori za enotah še vedno preveč'gro- posamezni obrati tovarne rej prodajo PSO in. lastno prodajo na domačem tržišču bih napak, ki močno zmanj- elementov za elektroniko prodajo v omenjenih treb V decembru odstotek izpolnit- šujejo uspeh celotnega pod- ^ tem sklepu delav- naših tovarnah, je bil torej ve plana v precejšnji meri jetja. Prav zato je proti.ti- ekega sveta tovarne naslednje do konca meseca novembra izboljšale. \ stim, ki se ne zavedajo svoje pr0iZV