Širše delo šolskih odborov
V nekaterili naših večjih me-Bteh imajo žolslkl odbori že do-ločeno prakso, letos pa bodo za-čeli deJovati v vseh šolah. Ve-likega pornena je, kako bomo žolske odbore ie v samem za-četku postavili, kaj vse bodo za-jeli in kakžen stU dela bodo usvojili.
Za idaj n« bi mogli r«4i. 4a ao v njihovem delu prevladova-le nekakšne težnje prevelikega »vmešavanja« v notranj« i<.lsk« probleme, m to t probiem« po-uika, o čemer je bii« ab usta-navljanju prvih šolskih odboror veliko razpravljanja. Nasprotno, dosedanje lzkužnje kažej-o, da prevladuje določena opreznoat pri obravnavanju notranjih šol-skih vprašanj, pa toie *ata od-bori največ ukvarjali z organi-zacijsko-materialaim'. vprašanji.
Da so se šolskl odbort ziastl t začetku svojega deia pretežno ukvarjali z organlzacijsko-mate-rialnimi vprašanji šole pa ne 1« da ni napačno, temveS }e tudi neizogibno, ilaatl zaradi dejaa-skih težav, s kateriml se borijo mnoge Sole glede prostora Ia sredstev. Razen tega bodo or-ganizacija Sol, materialni pogoji, problem osebja vedno predmet dela ln skrbi Solskih odborov. S tem pa ntso nikakor še izčr-pane njihove naloge la del<x Dostd Solskih odborov se tega tudi zaveda in se trudijo, da bi v čim žiržem ©bsegu opravili naloge, ki ]ih postavlja sakon o družbenem upravljanju ln ki izhajajo iz vsega duha slstema samouprtvljanja pri nas sploh.
Solski odborl pa ne morejo obse& vseh notranjib. vprašan], ker so zelo številna In različ-nega značaja. Razen tega lma-mo tudi učiteljski svet in druge oblike življenja in dela v Soli, po katerih se 5ola kot eelota borl za napredek, Izobrazbo ln vzgojo mladine. Solski odbori so nadalje, kot družbeni organl upravijanja, zveza med Solo ln družbo, niso pa edina zveza. Bilo bi enostransko, če bi se se-daj vsa družbena skupnost ne-kako demobilizirala, da W na primer vsl druibeni činitelji v konmni nelrako mirovali, ker pač obstoja šolski odbor, ali pa bl vso odgovomost prenesll nanj. Vse to drži, pa vendar morajo Solski odborl nositi ve-lik del odgovornosti In Iniclatl-ve za reševanje profolemov io-le tn šolske mladine.
Mnogi Solski odbori kažejo iniciativo tudi za rcševanje do-ločenih notranjih vprašanj živ-ljenja in dela šole in vzgajanja mladine. Nekaterl beograjskl iolski odborl so pokazali tudi resno zanimanje ca socialna in zdravstvena vprašanja. Nekaterl od njih, na prdmer v neki vajea-ski šoli, so obiskovaH tudi nji-hova delovna mesta, v nekl dru-gi šoli skrbe za kultUTno ia družabno življenje. Imamo mnogo podobnlh primerov, to pa so večinoma Se veclno samo posameznl primerl In težko naj-demo odbor, k} bi krepko ln sl-stematlfcno zajeH v vsej Sirlni nekaj izbranih največjih pro-blemov, kar bi občutno pospe-fclo življenje ln delo iole.
Solskl odbori pogosto ne za-Jemajo notranjih Solskih vpra-šanj, ki so zelo zapletena in ot>-6utljiva, kakor to navadno mi-6limo ia govorimo, spet zaradj njih ve zapletenostl in občut-ljivosti. Seveda, če pa notranja Solska vprašaaja poimujemo kot ufcni proces v najožjem smtslu, kot strokovna In metodifna vprašanja pouka, jih noben SoU ski odbor, teprav bl bil najbo-Ije sestavljen iz najbolj zainte-resiranih ljudi ne more reše-vati s posamezniml odločbamJ vsako zase od seje do seje. Sol-skl odbori tudi ne mortjo po-segati v vsa posamezna vpraša-nja pouka do dna. Tega tudi n*. nameravajo, zato so do notra-njih šolsklh vpraSanJ zelo oprezni, ali pa se omejujejo sa-mo na tekoča, dncvna vpraša-nja. Med temi notran.jimi šolski-mi problemi pa so t'jdi takl, za katera se mora šolsrci odbor za-nimatl ker lahko znatno oboga-tijo življenje 1o delo Sole. Ali ni mord« res, da s« j« 5ola prc-cej oddaljila c.d raznih organl-zacij, ki bl }* lahko pomagale, all da so s* le organlzacije od-daljile od Sol©7 A!i ne bi moglo spretno in organ^irano povezo-vanje dejavnost". organlzacij Ljudske tehnik« z življenjem in delom šolske mladlne nekoliko pomagati tud! prt pouku? Ali, kako je a telesno vzgojo v Soli? Vzeli smo dva i^jbolj preprosta primera, kj pa sta tako po-memtona za žWl^enJ« in razvoj mladine, da bl tnatno pripomo-giB k obogatltvt žiTlJenja in de-la šole, če bl jih solidno rešill, kar je možno tudi v sedaajih pogojih.
Povezovunie &oie t družbens skupnostjo na primer v okviru mestme občine all vasl se ne more izvesti niti izčrpati s po-dajanjem poročila oa zborih vo-livcev. Te v€zl morajo biti mno-go bolj raznovrstne in bolj živ-ljenjske. K«c Je, da imamo so-cialno In zdravstveno službo, ki svojo skrb razširja tudi na Solsko mladino. Ce bl pa šolski odbc- dobro ln zadosti fMznal socialno strukturo in zdravstve-no stanje ter pogoje njihovegm tivljenja, bi lahko dal mnogo korlatnih predlogov, in to n* samo predlogov splošnega zna-čala, temvei celo tudl za posa-mezne primere, kajti odbor se tnora lotevati tudl takib na oko drobnih poslov. To je 5e en« zelo Siroko področje za drofc-beno zelo korUtao delovaoj« Solskega r>dbora.
Ostvaritev zveze s starši v na»-nib obllkah, od roditeljskih s*. stankov do posamičnih posveto-van) in pomoči staržem pii vzgajanju, 3« lahko mofrna pod-pora ufilteljem, hfcrati pa lahk» tudi neprestano r^odbuja sa-me uJitelje, da s« bolj in vse-stransk« posvete vzgojnemu deiu. Udeležbo učencev ko* članov Solsk<?ga odbora moramo do največje mere pozitlvno lz-korisHti^ da bl «m bliije la stvarneje spoznali probleme, ¦ katerlrm s« sreiuje mladina.
Potrebs po tim širšem pojmo-vanju družbene vloge Solsklli odborov zahteva precej razSir-Jeno delo in razlitoe oblike. V. zakonu o družbenetn upravlja-nju je zapisano, da je treba od-ločbe izdajati aa s«jah. Ce p« ae v praksl zakorenini tak stll dela, da ima ialski odbor sem« na sejah stik s šolskiml vpra-Sanji, da samo v okvlru sej del« i«n tzdaja odločtie, je podana ne-varnost, da bomo namesto drndfr-benega organa upravljanja <k>-bill nefco vrato kolektivnega oi>-gana upravljanja, neko uprav«, ki bo pomnožena tudi z ljudml izven utiteljskesa kolektiva. 0» se del« dobesedmo omejj m seje, ne da bi obstajalo n«pt»-stamo delovanje ln obdelovanj« dv»!oč€>jt. vpraSanj, tedaj bo priSlo do tega, da bomo po do-ločenem fasu za6eli spretno i»-dajati odločbe in se spremenfll bolj v neko vrsto precej siro-mašnegfi družbenega nadzor-stva, ne pa družbene službe. De-lovanje šolskih odborov po pre-cej &ix>kem nairtu, o izbraiHll velikih vpražacjih, ki imajo ¦»»-lik pomen za razvoj Hvljcnja in dela v šold, za življeoje In delo, zdravje in zabavo 4&1A« mladine, to je v pravem smiahl druibma alužba, ki ima mno-gos-transki pomen.
Dalo šclsldh odborov ni&aJco* ne more bitl poenoteno z* va«, toda tudi izbira vpra&anj, s 5«*-terimi se lahka ukvarja šohdd odbor, ne mnre biti tako •»• movoljna, da bi se kakšen od-bor takoj eačel KrSe ukvarjatt z vsemi tlstimt vppaSanjl, ki so omenjena tudi v zakonu, neldli pa bi se toteval počasl, ali pe bi se Jih splah n« lotil. Zakon 5« do1o6U obs?g nalog, in ta je do. volj Sirok. V sodeilovaiiju z uH-teljskim svetom, s prasvetnlml sveti ln komisijami, z združenjl prosvetn«h d«!arvcev pa se lahk« teberej-o največji )n najbolj ak-tualni problemi, a katerimi *« bo Solsfei odbor lahko dalj fasa s&temati&no aVv«r)?l.
M. Mitrović