PoUnfna platana v getovigF MtuiifonM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 288 Maribor, pondeljek 21, decembra 1931 JUTRA « aha a razun nede ,e n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pP pošin.m ček zav v Ljubljani it. 11.409 Velja rnesečno oreiensn « upravi ali po poiti 10 Din. dostavljat) na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uraanistvo in uprava: Maribor. Alaksandrova cesta št. 13 Ogla« p* L»rifu Oglase «praj*ma tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica šl. 4 Gaduioči nas Kličejo! Živimo v času, ko se zaradi novega gospodarskega reda ruši staro socialo ravnotežje. Promet zastaja, obrati se omejujejo ali celo zapirajo in število brezposelnih narašča dan na dan. Tisoči in milijoni v. Evropi in po vsem svetu so brez zaslužka in kruha. V največji bedi so tudi njihove družine, žene, otroci, starši itd. De'a jim pri najboljši volji ne morejo preskrbeti ne vlada ne lokalne samoupravne oblasti, zato je vsaj začasno treba seči po drugih sredstvih odpo-moči. Po vseh državah kulturne Evrope so danes organizirane akcije, da se milijonom teh najbednejših soljudi ■ preskrbi iz državnih, deželnih, občinskih in ?asebnih sredstev vsaj hrana in najnujnejša obleka. V veliki Nemčiji, kjer je padel letos zaslužek delavcev in nameščencev za skoraj 25 milijard mark, so se osnovali po vseh mestih in večjih krajih odbori pomožne akcije, ki zbirajo denar in blago za gladujoče in zmrzujoče brezposelne in njihove družine. Enako delajo tudi v Avstriji, Madžarski, Češkoslovaški, Poljski, Belgiji, Angliji in drugod. Povsod je zmagalo načelo, da so vsi tisti srečniki, ki imajo še službo in zagotovljen kruh, dolžni vsak po svojih močeh prispevati za brezposelne. Posebno v Nemčiji so premožnejši sloji in vsi nameščenci do najnižjih pokazali, kake se te dolžnosti zavedajo. Vsi obrati, ki še poslujejo, prispevajo v blagajne pomožne akcije del svojega dobička, nameščenci del svojih plač, delavci pa mezd. Ponekod de'ajo tovarniški delavci vsak teden po eno ali več ur za gladujoče. Zgledu Nemčije sledijo druge države, ki jih je svetovna kriza spravila v enak položaj, in slediti ji moramo tudi i v Ju„ 'slaviji. posebno pa še v industrijski Sloveniji, ki je med vsemi deli države r ;jv prirrdsta. Pred nedavnim časom so se po naših mestih osnovale take pomožne akcije. V Mariboru je prevzete iniciativo mestna občina, ki je kljub svojini finančnim tež-kočam nak onila v ta namen ves razpoložljivi denar, 136.000 Din. Ta svota pa nikakor ne zadostuje, kajti že danes je pri mestnem socialnem uradu prijavljenih S00 oseb, ki so brez kakršnihkoli sredstev, celo brez najpotrebnejše hrane, in bi, Če se jim ne pomore, morali od g’.. . pomreti. Koiiko pa je mimo teh še takih, ki ne zaslužijo zadosti, da bi do sitega nah. nili sebe in svoje! Njihovo število raste in bo najbrže še rastlo. Ali naj dopustimo, da propadejo, da propade njihova nedolžna deca, njihova in naša bodočnost? Kot ljudje in sobratje smo ne le poklicani, ampak naravnost dolžni, da storimo vse, kar moremo, za te reveže. In ta dolžnost veže brez izjeme vsakogar, ki še kaj zasluži, v prvi vrsti pa imovi-tejše meščane in podjetja. Tu ne smemo ®oznati nobenejca izgovora, pa tudi ne Pogodba o nenaoadanju med Francijo in Rusijo. VOJAŠKE. GOSPODARSKE IN POLITIČNE DOLOČBE POGODBE. PARIZ, 21. dec. »Eclio de Pariš« objavlja osnutek nogodbe o nenapadanju, ki je bila dne 24. avgusta letos sklenjena med Francijo in sovjetsko Rusijo in katero sta podpisala za prvo generalni tajnik zunanjega ministrstva Berthelot, za drugo na ruski poslanik Dovgalevski. Pogodba obsega šest točk in določa med drugim, da morata obe pogodbenicci estati nevtralni v slučaju da bi ena ali druga bila napadena s tretje strani. Druga drugi si Francija in Rusija ne smeta napovedati vojne. Nadalje se obe pogodbenici obvezujeta, da bosta takoj ukinili vse trgovske posle z vsako tretjo državo, ki bi jima ne hotela prodajati ali odkupovati blaga. Niti Francija niti Rusija se ne smeta vtikati v notranje razmere druga druge, pripravljati prevrat ali podpirati revolucijo. Pogodba bo veljavna dve leti. Odpovedni rok znaša eno leto. Francija proti volni in imperializmu. POMEMBEN GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA LA VALA. PARIZ, 21. dec. Pri včerajšnji spo,-minski svečanosti za zrakoplovnirn mi nistrom Dumesnilom je govoril tudi ministrski predsednik La val, ki je v svojem govoru med drugim naglasil tudi to, da bo Francija na konferenci vlad izjavila, da je mogoče upoštevati težave Nemčije samo dokler traja sedanja gospodarska kriza. Sicer bodo zastopniki Francije pokazali na tej kon ferenci v polni meri vso miroljubnost republike. Ves svet bo lahko spoznal, da Francija ne mara vojne. Svoj govor je Laval zaključil z besedami : »Mi nimamo nikakršnih imperialističnih namer. Vojaški krediti se uporabljajo samo za obrambo. Naša mladina se v celoti ne vzgaja v militarističnem, ampak v pacifističnem duhu«. VELIK JUBILEJ GRŠKOKATOLIŠ- KEGA SEMENIŠČA V ZAGREBU. ZAGREB, 21. dec. Včeraj je tukajšnje grškokatoliško semenišče proslavilo 250Ietnico svojega obstoja. Slavnost je vodil grškokatoliški škof dr. Dionizij Njaradi. NOVI NEMIRI V PALESTINI. PAIiJRA, 21. dec. V Damasku so bili včeraj veliki nacionalistični izgredi. Številna množica demonstrantov je skušala napasti mestno hišo, kar je policija preprečila le z veliko težavo in uporabo orožja. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Vzrok nemirov so bile občinske volitve, katere so nacijonalisti hoteli preprečiti. FRANCOSKO-ITALIJANSKA TRGOVINSKA POGODBA. RIM. 21. dec. V tukajšnjih, dobro poučenih krogih se zatrjuje, da se bodo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Francijo in Italijo pričela še ta mesec, in sicer v Parizu. AEROKLUB KRALTEVINE JUGOSLAVIJE. BEOGRAD. 21. dec. V dvorani »Kola srbskih sester« je bil včeraj glavni občni zbor osrednje uprave Aerokluba kraljevine Jugoslavije. Zbor je ugotovil, da ima organizacija 24 oblastnih in 112 krajevnih odborov. Izvoljena je bila ponovno stara uprava. POSLEDNJI BOJI Z ARABCI V TRI POLITANIJI. — OSMAN ŠAMI POSLEDNJI BOREC ZA SVOBODO. RIM, 21. dec. »Giornale d’ Italia« se v obširnem članku bavi s sedanjim položajem v Tripolitaniji in naglasa, da se je splošno stanje po smrti Omarja el Muktarja znatno zboljšalo. Ustaši so popolnoma izolirani in se ne morejo več preskrbovati z orožjem, mutiicijo in hrano. Italijanske čete so uporabile najostrejša sredstva, da zatro vsak nov ustaški poizkus. Guverner Tripo-Iitanije, maršal Badoglio, in njegov pomočnik, general Graziani, sta v celoti izvedla svoj program za pacifikacijo kolonije Italijanske čete so po daljšem naporu zaprle vso mejo proti Egiptu. Na 300 km dolgi črti je postavljena žična zapreka, tako, da je ustaši ne morejo prekoračiti, prav tako pa jim tudi z egiptovske strani ni mogoče priti na pomoč s hrano in strelvom. V zadnjih dneh so trije voditelji, Abdul Hamid e! Abad, Jusuf Bu Rail in Osman Šami, hoteli pobegniti v Egipt, a srečo je imel edinole prvi. Jusuf Bu Rail se je po daljši borbi vdal, Osman Šami pa se je umaknil nazaj v notranjost. Tako je Šami ostal sedaj edini voditelj ustašev. »Giornale d’ Italia« upa. da se bo zaradi pomanjkanja hrane in streliva moral skupno s svojimi četami vdati tudi on. Tako je, pravi list, po desetih letih težkih bojev Trl-nolitanija tik nred ponolno pacifikacijo. omalovaževanja. Bremena se .morajo pravično porazdeliti, tako da se premožnejši ne bodo morda odkupili z neznatnimi svotami ali ko'ičinanii blaga, ki jih zmorejo sicer tudi revnejši. Ob težki uri bede in preizkušnje ne sme biti abstinence ali Izmikanja, zato kličemo na krov vse: Pomagajte! Časi, ko se srečnim posedujočim ni bilo treba brigati za bedne in trpeče, so minili, kajti kdor je danes brez posla in kruha, si tega ni več sam kriv, kakor povečini v prejšnjih srečnejših in ureje-nejših dobah. Socialne dolžnosti so danes eden izmed najmočnejših faktorjev življenja civilizirane človeške družbe. V izpolnitvi teh socialnih do'žnosti je rešitev Evrope in vsega s,veta; brez tega je neizogibna propast. Poslanec Špindler med svojimi voiiici. Narodni poslanec Vekoslav Špindler jel po svojem prihodu iz Beograda zopet pohitel med svoje volilce v šmarski srez. Včeraj je imel dva shoda. Ob pol 11. uri je bilo zborovanje v Rogatcu, katerega so se poleg domačinov iz Rogatca udeležili zlasti volilci občin Donačka gora, Sv. Florjan in Sv. Rok. Navzočih je bilo tudi več županov. Poslanec Špindler ja v svojih izvajanjih podal zborovalcem pregledno sliko sedanjega političnega položaja z ozirom na stališče nove narodne skupščine. Očrtal je najnujnejše gospodarske probleme, ki se jih je lotila narodna skupščina in o katerih bo razprav Ijala iti sklepala na svojem rednem zasedanju. Popoldne ob po! 13. uri pa so pričakovali svojega poslanca volilci vseh občin žetalske župnije v prostorih Sveinjšekav, Žetalah. Navzoči so bili vsi župani in mnogo volHcev. Tudi tu je poslanec Špindler v stvarnih izvajanjih razložil najnujnejše probleme, zlasti kmetijstva in ostalih gospodarskih krogov, ter je pozival k složnemu delu. Na obeh zborovanjih so volilci. med njimi tudi taki, ki so se dali zapeljati k volilni abstinenci, pa danes to obžalujejo, z navdušenjem sprejeli izvajanja svojega poslanca. Posamezniki so se o-glasili k besedi in so pozdravljali dejstvo, da se g. poslanec bavi izključno r. gospodarskimi vprašanji svojega sreza. Na obeh zborovanjih je iz debate, ki je povsod sledila poslančevemu govoru, bilo jasno razvidno, da sta zlasti dva pro* blema nujna v teh krajih: možnost prodaje in cena živini in vinu. V tem pogledu bo potrebno potom oblastnih mer in ukrepov in potom samopomoč11 zastaviti vse sile za izboljšanje. RAZOROŽITVENA KONFERENCA SE SKLIČE. ŽENEVA, 21. decembra. Bivši angleški zunanji minister Henderson je izjavil dt: o odgoditvi svetovne razorožitvene konference ne 'more biti govora. V tem smislu se je tudi že razgovarjal z generalnim tajnikom Društva narodov, Dru-mandom. Konferenca se bo na vsak način sestala že 2. februarja prihodnjega leta. JAPONCI ZAHTEVAJO ClNCOU. PARIZ, 21. dec. Agencija »Indopaci-fique« poroča iz Pekinga, da je japonski vrhovni poveljnik v Mukdenu izjavil, da bodo Japonci z napadom zavzeli Cinčou, če m Kitajci sami ne izpraznijo. PARNIK ZGOREL. NEWYORK. 21. dec. Veliki ameriški parnik »Segovia«, ki je bil v tukajšnjem doku, je včeraj nenadoma nastali ogenj popolnoma uničil. Škoda znaša 3 in pol milijona dolarjev. Silna eksplozija bencina. V Rouenu (Francija) je v reškem pristanišču eksplodiral parnik, na katerem se je nahajalo 600.000 litrov bencina. Plameni gorečega parnika so se dvigali nad 200 metrov visoko in so bili daleč vidni. Gašenje je bilo radi strahovite vro čine nemogoče. Od nekega mornarja, ki js imel takrat službo pri bencinskih tankih, so našli pozneje samo še nekaj zoglenelih kosti. Vzrok požara je še nepojasnjen. Stran 2. jKSussmmmm Mariborski »VECtKi^iK« Jutra nnrmiii«iiffriir> i imini«ini— in ............................... um V Mariboru, dne <21. XII. 1^31 lf»vnTiiivifn sestre zavarovanca nimajo pravice nobenih podpor ob porodu. Žena umrlega člana dobi dajatve, če rodi v 5 mese-cih po smrti moža, če st je on pridobi' zakonite pravice. Zena zavarovanca pravico do podpor le takrat, če je M-mož zavarovan v zadnjem lelu pred P(,‘ rodom žene 10 mesecev, ali v zadnjih dveh letih vsaj 18 mesecev. Na mandiurskem bojišču. Dežela vzhajajočega solnca je postala v poslednjem času pozorišče, na katerem se odigravajo najzanimivejši svetovni dogodki. Na razmeroma ma'em kosu zemlje se bori dvoje velesil. Položaj je tako zapleten, da mu ne najde prave smeri ni oni, ki je sam na licu mesta. Udar sledi udaru brez vsake napovedi. Z orožjem v roki se bori žolta rasa. Pod krinko pa se udeležujejo borbe tudi »beli ljudje-:?. Za javnost so akterji pobarvali mandžurske nemire z nacijonalnimi barvami. Japonci razg'ašajo, da se borijo za svoje narodne interese in za zaščito svojih ljudi v Mandžuriji Komunisti pa se trudijo zanetiti od tam sivetovni ogenj. Vse te okolnosti pa povzročajo napetost položaja in ustvarjajo nezaupanje. Ljudje, ki pridejo iz Mukdena, pripovedujejo, da se je mesto tako spremenilo, da ga človek komaj spozna. Vse polno je vojaštva. Mesto je podobno vojaške- mu taborišču. Zadnji dogodki so imeli vtlik vpliv na mestno življenje in je posebno kitajski del kakor izumrl. Skoro vse trgovine so zaprte. Za obrambo Kitajcev v mestu skrbi kitajska milica, ki so jo organizirali Japonci. Japonska vojaška oblast je objavila strogo prepoved, nihče ne sme več iz svojega stnovanja. Na progi Pejpin-Mukden vozijo vlaki samo po dnevi, ker se bojijo, da bi jih ponoči ne napadli razbojniki, ki izrabljajo zadnje dogodke in prevrate za svoje podvige. V Mukden je dospelo tudi več inozemskih časnikarjev, največ Amerikan-cev, ki posvečajo dogodkom na daljnem Vzhodu posebno pozornost. Prišli so tudi poročevalci nemških listov. Glavni japonski štab v Mukden« jim daje dvakrat na dan informacije o poteku dogodkov. Spari Tragična usoda ponosne vdove. V Trouvillu je stanovala s svojo bo lehno hčerkico vdova Marta. Dokler je živel še mož, ki je imel dobro idočo tr sovino, ni poznala siromaštva. Po mo' zevi smrti pa se je izselila sreča iz hiše. Trgovina, ki jo je vodila vdova sama, je jela propadati. Zadnji denar je uboga vdova izdala za svojv bolno hčerkico. Oglasi’! so se upniki in slednjič je zapel boben. Marti je ostala samo še majhna vila, ki jo ie dala v najem letoviščarjem, da se je mogla preživljati. Na jesen pa so gostje odšli in tako je ostala brez sredstev. Bila je tako ponosna, da je svoje siromaštvo in obupen položaj skrbno prikrivala svojim sosedom. Nikdar ni tarnala in tožila niti prosila pomoči. Sklenila je sama obračunati s svojo usodo... Neko jutro je sporočila Marta svojim prijateljicam, da so jo povabili moževi sorodniki, h katerim odpotuje s svojo hčerko za nekaj dni. Minuli pa so trije tedni, a o Marti in njeni hčerkici ni bilo sledu. Tedaj se je Martinih prijatelic po-Jptila zla slutnja in so avizirale policijo. Ko so s silo odprli vdovino vilo, se jim ie nudil grozen prizor. V spalnici na oto-mani sta ležali mati in hčerka, obe s prestreljenimi glavami. Na tleh je ležal samokres. Trupli sta že jeli razpadati in močan smrad je napolnjeval sobo. Našli niso nobenega pisma, a jasno je bilo vsem, da je uboga vdova obupala nad življenjem In ustrelila sebe in svoje dete. Angleščine se je učil M?ad francoski inženir je bil pred krat kim poročil deklico iz dobre hiše. Medeni tedni mladega para pa tii!so trajali dolgo. ker se je mladi zakonski mož že prve dni po poroki navadil prihajati domov pozno ponoči. Ko se Je mlada ženica pritoževala zaradi svoje osamljenosti, se je soprog opravičeval, da obiskuje angleški tečaj, ki traja vselej poeno v noč. Pozneje se je seveda izkazal!©, da je »jemal angleške ure« pri mladi brhki tipkarici. Id je bila uslužbena v njegovi pisarni. To učenje angleškega jezika ga je očividno čedalje bolj zaposlovalo, tako da ga sploh ni bilo več domov. Že 14 dni po poroki se je mlada žena vrnila k svojim staršem in je vložila tožbo za ločitev. Sodišče je tudi izreklo ločitev zakona in ji obenem prisodilo odškodnino v znesku 15.000 frankov, z razlogom, da je tožnica po tem samo 14 dni trajajočem zakonu prišla v sramoto, in je toženec zato dolžan plačati ji povrh alimentacij še odškodnino. Hotel }e namesto žene v zapor. Ta mična zgodbica se je odigrala te dni na okrajnem sodišču v Liesingu (Dunaj). Na poziv tožene Jožefiitie R. je vstopil v razpravno dvorano njen soprog. Sodnik: Kaj pa hočete vi tukaj? — Soprog: Jaz sem pooblaščen od moje žene. — Sodnik: To vendar ne gre, faz Vas vendar ne morem dati zapreti namesto Vaše žene. >— Soprog: To bi nič ne storilo, bi se vsaj malo odpočil. — Sodnik: Vaša žena je obtožena, ker je prodajala z vodo pomešano mleko. Soprog: Hm, kaj pa morem za to, če je zdaj krma tako slaba, pa dajejo kravice bolj slabo mleko. — Sodnik: Zdaj naj bodo krive krave! Ali imate laktodensime ter. — Soprog začudeno: I, kaj pa je to, gospod sodnik? — Sodnik: Zdaj pa še tega ne veste! Laktodeasimeter je vendar potrebni pripomoček, ki ga mora imeti vsakdo, ki prodaja mleko, da more ugotoviti, ali je mleko vodeno ali ne. Če se ne prepričate o kakovosti mleka, ki ga ponujate, ste kaznivi. Sodnik je obsodi! obtoženko pogojno na 30 šilingov globe. — Državni pravd-nik: Prijavljam priziv .ptQti pogojni kazni. — Soprog: Lepo Vas prosim, gospod državni pravdnik. nikar no tega ne naredite, saj moram vseeno plačati! Mariborski smučarski klub obvešča vse prijateljice za tečaj pri Pohorskem domu, ki traja od 25. decembra do 1. januarja, da je odhod iz Maribora 24. t. m. ob 16. uri in 25. t. m. ob 7. uri. Zbirališče na Glavnem trgu pod Veliko kavarno. Interesente opozarjamo, da se radi skupnega odhoda z avtobusom oglasijo v urami Stoječ, v Jurčičevi ulici. — MSK. Silvestrovanje v Pohorskem domu. __ Mariborski smučarski klub ima svoj Silvestrov večer v Pohprskem domu. Skupen odhod 31. decembra ob 16. uri. - MSK. i' Prijave za smučarski tečaj pri Pohorskem domu, ki bo od 1. do 7. januarja in za tečaj pri Šv. Lovrencu na Pohorju, ki bo od 10. do Š4. januarja, še sprejema MSK v urarni Stoječ v Jurčičevi nJIci. V nedeljo... ...ni bilo doma ničesar. Tekmo Ma-ribor-Hašk so v zadnjem trenotku odpovedali. To je bilo zelo pametno, kajti radi velikega mraza bi «e bilo občinstva in blagajna bi ostala obdpno prazna. .... niso bili smuSa^jl! nič kaj zadovoljni. Premalo snega. -Danes pa sneži. Pršič, najbolj idealen r prgiiS! Za praznike se obeta smučarjem idealna smuka, tečajnikom na kočah pi. mehka blazina za »pike«. ; r p * ‘ ...je bila sicer važna športna nedelja. V Planici so ©tvorili smučarski dom Ilirije, v Zagrebu Se je vršila skupščina JLS, v Beogradu pa JNS. Poročila o tem čitajte v »Jutru«. Sokolstvo Sokolsko društvo Maribor matica ima danes ob 20. uri v društveni sobi izredno odborovo sejo. Dnevni red: Silvestrovo. — Zdravo! Lutkovno gledališče Sokola Maribor I. »Mogočni prstan« je naslov igri, ki jo bo predvajalo lutkovno gledališče pri Sokolu Maribor I. na Stefanovo v soboto zvečer ob 20. uri in nedeljo popoldne. Igro je spisal naš priznani pisatelj Milčinski in bo kot lutkovna igra pri Sokolu I. prvič predvajana. Glasbene in pevske točke je založil V. Parma. Igra se odlikuje po svoji pestrosti in napetosti za-pletljajev. Glavni junak igre je preprost mladenič, ki se s pomočjo prstana, darila vi!, povzpne iz revščine na kraljevski prestol. Igra močno učinkuje na otroško fantazijo, zato priporočamo staršem, da pripeljejo svojo deco na to predstavo. Skantizem Pod copato. »Res, prijatelj, vidi se na Tebi, da nisi več samec. Zdaj nimaš več lukenj v nogavicah.« »Veš, to je bilo prvo, kar sem se moral naučiti pri svoji ženi — krpati nogavice!« Drsališče. Olepševalno društvo jc hvalevrerdno upoštevalo naše želje. V soboto popoldne so se prikazali na ribniku delavci, ki so očistili led snega in polivali površino z vodo, ki je čez tioč zmrznila in ustvarila tako krasno drsališče. Drsalci bodo le prišli na svoj račun. Sedaj je treba drsališče še modernizirati. Radio, razsvetljava itd. ZSPS pa naj že sedaj misli na tekmo. Imamo prav dobre dr-sacle in bo zelo zanimivo gledati, kako se boilrv kosali * . * Iz Slivnice pri Mariboru. Novi župan. Z odlokom banske uprave je imenovan za župana občine Slivnica g. Ferdo Koren, posestnik v Slivnici, ki je te dni že prevzel županske dolžnosti. Občinsko pisarno vodi tajnik g. Franjo čiček, učitelj v Slivnici. Sokolsko društvo t Slivnici pridno vadi igro: »Krst Jugovičev«, katero namerava uprizoriti sredi januarja. Proračun občine OrehOva vas je razgrnjen v občinski pisarni in je občanom na vpogled. Nove table je občina Orehova vas namestila na meji svojega področja. Potrebno bi bilo tudi, da se napravijo na crižiščih cest razni kažipoti, v kolikor jih še ni. Debatni večeri. Naša skavtska ideologija je tako obširna in tako globoka, da je posamezniku skoro nemogoče, da bi jo mogel sam proučiti. Potrebno pa je, da dani organizacije glede na eno ali drugo vprašanje niso v dvomih; zato je klub Bobrov organiziral debatne večere. Eden izmed članov poda kratek referat o gotovi temi, nato se pa razvije debata. Zaključki se zabeležijo in skušajo v praksi uporabljati. Na 18. novembra je bil prvi tak večer, na katerem se je debatiralo o temi: Vodja v skavtski organizaciji. Zaključki, do katerih nas je debata dovedla, so: Vodja mora biti 1. dober skavt, 2. skavtsko in splošno naobražen. 3. razsoden, 4. mladino mora ljubiti, 5. z mladino mora znati ravnati, 6. zavedati se mora odgovornosti, ki mu jo je naložila organizacija. Na drugem debatnem večeru 25. novembra se je razpravljalo o temi: Dolžnosti vodij. Zaključki; Vodja mora 1. napraviti iz člana sk. organizacije — pravega skavta, 2. pridobiti si mora zaupanje Članstva, 3. dajati mora smernice za delo. 4. skrbeti za udejstvovanje posameznikov, 5. vzgajati vodje, 6. biti poosebljena točnost, 7. Izpolnjevati vse, kar zahteva od članov. Članstvo sledi tem razpravam z velikim zanimanjem in se vidi, da so taki večeri potrebni, kajti vedno moramo nar di pozne ure prej zaključiti, nego je dovršena debata. Doslej so bili že štirje taki debatni večeri. Debatnega večera minule srede se je udeležil tudi namestnik starešine Dravske župe skavtov in planink, glavni urednik »Večernlka« br. Josip Fr Knaflič. Poslovna tajna. Sodnik: Zdaj nam pa povejte, obtoženec. kako ste mogU odpreti to težko Magajno. Obtoženec: Gospod sodnik, tega Vam ne morem povedati, ker sedi v dvorani konkurenca. Božli in knilae za mladino. DARILA IN GOSPODARSKI POLOŽAJ. - IGRAČE ALI KNJIGE? - DU§E-SLOVNI VIDIKI. — VELIKA IZBIRA- — NAJLEPŠI BOŽIČNI DAR. 3ož!ček je vselej vesel, če mu podjetni založniki pripravijo presenečenja z dobrimi in cenenimi mladinskimi knjigami. Tc pa še posebno dandanes, ko splošni gospodarski položaj ne dovoljuje nabavo dragih, kompliciranih igrač, ki so tako brž pokvarjene in ki napravijo — razmeroma — tako malo veselja. In vendar je nekaj treba pripraviti, da deca ne bodo ^razočarana... Igrače ali knjige? O tem vprašanju razpravljajo pred prazniki skrbni očetje, matere, strici in tete. Če vsakdanji križi in težave še niso prodrli do mošnje, bo odgovor lahek: »Oboje! Združimo otrokom prijetno s koristnim!« Seveda bodo v tem primeru prišle v poštev »igrače« resnega značaja n. pr. drsalke, sanke, smučke za zdrav zimski šport. Ali pa igrače, ki imajo Kotov smoter: duševni razvoj otroka. Industrija je v zadnjih letin vrgla na trg n. pr. mnogo tehničnih Pripomočkov, za sestavljanje in vež banje ročnosti Marklin, Matador in drugi u-spešno propagirajo svoje proizvode, ki imajo pa samo to napako: izredno visoke cene! Zato jih bodo zmogH Ie malokateri, čeprav so priporočljivi za vsakogar. Vsi drugi danes razmišljajo o skrom nejšem božičnem veselju. Tem pride sodobna mladinska knjiga na pomoč in jih reši skrbi. Sicer pa je upoštevanja vreden učinek igrače in knjige, ki je du-šeslovno raziskan. Učinek večine današnjih igrač je enodneven. Te igrače so največkrat posnetek resničnosti, ki ne daje otrokovi domišljiji ne povoda ne možnosti, da bi zaigrala. A Izkušnje kažejo, da je vse, kar v mladem bitju ne ubere strun domišljije, jalovo! Dobra knjiga v tem pogledu daleč prekaša vsako drugo darilo! Obrača se naravnost na domišljijo in ji daje spet možnost, da vežba svoja krila za polet. Na žalost prireditelji te založniki mladinskih knjig niso vedno paizili dovolj na to dejstvo. Knjiga za otroke mora biti vsebinsko neoporečna. Ne zasluži pa zaradi tega še pohvale, da je dobra, če bi tudi bila natrpana z vzvišenimi zgledi in lepimi nauki za življenje. Mladinska knjiga je dobra le tedaj, ako kar najživah nejše učinkuje na domišljijo! Takih mladinskih del pri nas nimamo mnogo. Nesporno je dejstvo, da je »Tiskovna zadruga« imela v tem oziru izredno srečno roko. Učitelji-knjižničarji poročajo, da so njene mladinske zbirke za deco izredno privlačne že zaradi svojevrstne opreme: originalni umetniški ovitki in pestre ilustracije! »Dolgouiii Jer-nejček«, »Princesa v pomaranči«, »Živalske zgodbe«, »Mihec In princ lenuhar« »Čarobni studenec«, »Božične pripovedke«, »Vilinske gosli«, »O srečnem krojačku« — vseh 8 krasnih knjig za 50 Din je izredna prilika za naše razmere. Poleg teh imamo še »Jutrovo« Zadružno knjižnico s celo vrsto Rotmanovih slika-f>j?:_»Bratec Branko in sestrica Mica«, *0 Tomiju Popkinsu«, »O gospodu Koza-mimtiku«. »O Santbu i« Jaki«, »Kralj Debeluhko In sinko Debelinko«, itd Videl sem otroke nižjih razredov osnovne Sole, ki imajo posebno veselje s tem, da slike z barvniki sami kolorirajo. Tu Me pride Rotmanov humor do prave veljave! Jezikovna oblika pisatelja V. Levstika pa jamči, da se tudi mi lahko veselimo teh smešnih zgodbic in pravljic. Tudi druge založbe se trudijo zadostiti potrebam sodobnosti po svojih močeh. Celjska tiskarna Rodč in Martinčič je založila v kratkem času 2. izdajo Fr. Ro-ševega »Medveda Godrajavčka«, kar je edinstven pojav v slovenskem mladinskem slovstvu. Zelo srčkana Je tudi Rehar je v a ilustriram zgodba »Popotovanje pO zvezdi večernici«. Pač pa je za nameček posebno priporočljiv CMD koledarček za mladino. »Kraljevič Marko« nudi marsikaj zanimivega in poučnega, predvsem za našo obmejno mladež. Cena 6 Din je zelo nizka. Tedaj: mnogo lepih knjig čaka svojih mladih bralcev. Božiček naj seže po njih! Idealno bodo ustrezale svojemu namenu kot lep, cenen in dobro došel božični dar! oče. Stran 4. Mariborski »VECERENIK* Jutra V Maribora, 'dne 2f. XTI. 1931 Currer Bell: _owoodska sirota »Dete! Kaj mislite? Kako žalostno me gledate! Pa naj bo: gospa, mladi dami in gospod John gredo popoldne nekam na čaj, Vi pa boste pili čaj z mano. Prosila bom kuharico, naj Vam speče majhen šartelj. Pozneje mi boste pomagali pregledavati svoje predale, ker Vam moram pripraviti kovčeg. Gospa pravi, da Vas pošlje čez dan ali dva iz Gatesheada in izbrati si smete igrače, ki jih boste vzeli s seboj.« »Lizika, obljubiti mi morate, da me do mojega odhoda ne boste več kregali.« »No, to Vam rada obljubim; a giejte, da boste dobri in da se me ne boste bali. Ne prestrašite se, če slučajno govorim nekoliko ostreje; to me tako jezi!« »Mislim, da se Vas nikoli več ne bom bala, ker sem se Vam privadila; sicer pa me bodo kmalu strahovali drugi ljudje.« »Če se jih boste bali, Vas bodo črteli.« »Kot Vi, Lizika?« »Jaz Vas ne črtim, Miss, mislim, da Vas imam rajši kot vse druge.« »Vi tega ne kažete.« »Vi mala pamet. Vi! Zdaj nekako čisto drugače govorite. Kaj Vas ,dela tako hrabro in drzno?« »No, saj bom kmalu daleč proč od Vas in razen tega —.« Hotela sem nekaj ziniti o svojem sporu z ujno, a sem se domislila, da bo bolje, če o tej stvari ffiolčim. »In tako ste zadovoljni, da me zapustite?« »Nikakor ne, Lizika; res, baš sedaj mi je skoro žal.« »Baš sedaj! in skoro! Kako hladno mi to veli moja mlada dama! Vem, ko bi Vas prosila zdaj za poljubček, bi mi ga ne dali kar tako. Rekli bi, da mi ga skoro ne bi dali.« »Poljubila Vas bom, in še kako rada. Nagnite glavo!« Lizika se je sklonila, objeli sva se in sledila sem ji povsem potolažena v hišo. Popoldan je minil v miru in slogi in zvečer mi je Lizika pripovedala nekaj najlepših povesti in zape'a nekaj najslajših pesmi. Res, še zame je imelo življenje nekaj solnčnih pramenov. V. poglavje. Dne 19. januarja zjutraj peta ura še ni bila odbila, ko mi je prinesla Lizika svečo v sobico in me našla že pokoncu in malone oblečeno. Vstala sem bila že pol ure pred njenim prihodom, si umila obraz in se oblekla pri svitu baš zahajajočega ščipa, čigar prameni so lili skozi ozko okno v mojo posteljico. Ta dan bi naj odpotovala iz Gatesheada s pošto, ki je vsako jutro ob šesti uri prihajala mimo vnanjih vrat. Lizika je bila vstala. Zanetila je ogenj v otroški sobi, kjer mi je pripravljala zajutrk. Malo otrok je, ki bi mogli kaj použiti. Kadar jih razčiljuje misel na potovanje; tudi meni ni bilo do jedi. Lizika, ki me je zaman silila, naj popijem nekaj mleka in pužijem mrvico zame pripravljenega kruha, je zavila nekaj piškotov v papir in mi jih potisnila v kovčeg. Nato mi je pomogia zlesti v kožuh in natekniti čepico; zavivši se v šal, je šla z mano iz sobe. Ko sva šli mimo spalnice gospe ujne, me je spomnila; »Ali bi ne vstopili in se poslovili od gospe?« »Ne, Lizika! Ko ste bili včeraj odšli večerjat, je prišla k moji poste’ji in rekla, da mi ni treba motiti zjutraj ne nje ne sestričen; in priporočila mi je, naj pamtim, da mi je bila vedno najboljša prijateljica in naj le v tem smislu o njej govorim, in hvaležna ji bom še kdaj.« »Kaj ste ji rekli nato, gospodična?« »Nič. Pokrila sem si lice z odejo in se okrenila k zidu.« »To ni bilo prav, Miss Jana.« »To je bilo čisto v redu, Lizika. Vaša gospa mi ni bila prijateljica, marveč sovražnica.« »Oh, gospodična Jana! Ne recite tega!« »Zbogom, Gateshead!« sem vzkliknila, ko sva bili prišli skozi vežo in stopili skozi glavna vrata. Mesec je bi! zašel in temno je bilo. Lizika je nosila svetiljko; v luči so se bleščale od jugovine vlažne stopnice in s prodcem posuta pot. Neprijetno in hladno je bilo zimsko jutro in zobje so mi šklepetali, ko šeni hitela po privozu. V vratarjevi sobici je gorela luč. Ko sva bili dospeli do vrat, sva videli, da je bila vratarjeva žena baš zakurila. Kovčeg, ki so mi ga bili že sinoči odnesli k vratarju, je stal pred vrati, zvezan z vrvjo. Manjkalo je le nskaj m:nut do šeste; ura še ni bila prav odbila, in že je bilo čuti iz daljave drdranje koles; kočija je prihajala. Stopila sem k vratom in gledala, kako se njeni sveti'jki v mraku naglo bližata. »Ali potuje sama?« je vprašala vratarjeva žena. »Da.« »In kako daleč je do tja?« »Petdeset milj.« »Kako dolga pot! čudim se, da se Mrs. Reed ne boji, ko jo pošilja tako daleč samo.« Kočija se je prizibala; tam je stala pred vrati s svojimi štirimi konji in polnim krovom potnikov. Sprevodnik in kočijaž sta glasno priganjala: »Hitro! hitro!« Na'ožili so kovčeg in me odtrgali od Lizikinega vratu, ki sem se ga bila ovrla. »Srečno vozite in pazite nanjo!« je kriknila sprevodniku, ko me je posajal v kočijo. »Ej, ej!« je bil odgovor; vrata so loputnila, nekdo je kriknil »vse v redu«, in šlo je naprej. Tako sem se ločila od Lizike in Gatesheada, tako so me odpeljali v neznane in, kakor sem tedaj mislila, daljne in skrivnostne kraje. Le malo se še spominjam tiste vožnje. Vem le to: zdelo se mi je, da je dan nenaravno dolg in da potujemo stotino milj daleč. Vozili smo se skozi razne kraje. V zelo velikem mestu se je kočija ustavila, konje so izpregli in potniki so šli obedovat. Mehe so peljali v gostilno, kjer mi je sprevodnik ponudil kosilo. Ker mi ni bilo do jedi, me je pustil v velikanski sobi, ki je imela na vsakem koncu kamin; s stropa je visel svečnik, pri steni je stal majhen rdeč oder, ki je bil poln glasbil. Tu sem se izprehajala prav dolgo s čudnimi čuvstvi v duši i.n v večnem smrtnem strahu, da bo kdo prišel in me ukradel. Ker verjela sem še, da so taki ljudje, ki kradejo otroke; saj je o njih grozotah Lizika pri kaminu tako često pripovedovala. Končno se je sprevodnik vrnil. Spet so me naložili na kočijo, moj pokrovitelj je skočil h kočijažu, zatrobil na zavit rog — in zadrdrali smo preko kamenitega tlaka mesta L— Popoldne je bilo vlažno in malo megleno. Ko se je bližal somrak, se mi je zdelo, da smo že res prav daleč od Gatesheada. Nič več se nismo vozili skozi mesta. Krajina se je bila izpremenila. Visoki sivi griči so se dvigali na obzorju. Ko se je bilo zmračilo, smo se peljali po dolini z mračnimi gozdovi in ko je bil -mrak zagrnil že vsak razg'ed, sem še dolgo slišala, kako je dobrava šumela v močnem vetru. Šum me je uspaval in končno sem res zamežala. Nisem še dolgo dremala, ko se je voz nenadoma ustavil in sem se prebudila. Vrata kočije so bila odprta in služabnici podobna oseba je stala v njih. Pri luči svetilih sem videla njeno lice in obleko. »Ali ni tu deklica po imenu JanaEyre?« je vprašala. Odgovorila sem »da« in nato so me dvignili iz kočije; odložili so moj kovčeg in kočija se je neutego-ma odpeljala. Bila sem vsa premrla od sedenja in prevzeta od drdranja in zibanja kočije. Ko sem se bila ma'o zavedla, sem se ozrla. Dež, veter in tema so polnili zrak; motno in megleno sem videla pred seboj zid in v njem odprta vrata. Skozi ta vrata sva stopili z novo vodnico; zaprla in zaklenila jih je za seboj. Zdajci sem ugledala hišo ali hiše — ker se je poslopje daleč raztezalo — z mnogimi okni. V nekaterih je gorela luč. Šli sva po širokem prodnatem potu navkreber; mokri, da je kar teklo z naju, sva prišli do hišnih vrat, nato pa me je služabnica vodila po veži; končno sva prišli v zakurjeno sobo, kjer me je pustila samo. Stala sem pri ognju, grela svoje odtrple prste ut se ozirala. Sveče ni bilo, toda plamen ognja mi je kazal v presledkih s papirjem prelepljene zidove, preprogo, zastore in pohištvo iz pološčenega mahagonija. Bila je to sprejemnica, sicer ne tako prostrana in imenitna kot dvorana v Gatesheadu, toda dovolj udobna, Bila sem baš radovedna, ali bom zazna'a predmet slike na steni, ko se vrata odpro in vstopi žena s svečo v roki, tik za njo pa prihaja druga oseba. Prva je bila velika dama črnih las. temnih oči in belega, širokega čela. Bila je zavita v šal, lice ji je bilo resno, kretala se je dostojanstveno. »Otrok je še premajhen, da bi ga pošiljali samega na tako dolgo pot,« je menila in postavila svečo na mizo. Kaki dve minuti me je pazljivo motrila, potem pa je nadaljevala: »Najbolje bo, da jo spravite takoj spat. Zdi se ml trudna. Ali ste izmučeni?« me je vprašala in mi položila roko na rame. Zračno sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi.______________________________5787 Velik dnevni zaslužek. Zastopnike(ce) za božične predmete »prejme takoj Olimp, Maribor, Aleksandrova cesta 19. 5786 .Solnčno dvosobno stanovanje, parketirano v novi in stari hiši oddam. Maribor, Smetanova ul. Gostilna Dravograd. 5768 Cenena In praktična božična darila pri Kuhar & Hrovat, Aleksandrova 9. Primerjajte božične cene v izložbah. ______________________________________ 5785 Brivski pomočnik, dober delavec, išče nameščenja kot praktikant za tri mesece s stanovanjem v hiši. Nastopil bi samo v boljši brivnici, ker hoče narediti pozneje izpit. Cenj, ponudbe je poslati na Vrščič Martin, brivec, Gornjigrad. 5812 Priporočamo bogato zalogo raaliinih daril, obe-kov, za božično drevo ter drugo sveže blago Cene nizke, postrežba to na. Spe-cijalna trgovina za živila JAŠ & LESJAK, Maribdr, Ulica 10. oktobra Smuči od Din 60.— dalje, sanke od Din 70— dalje. Igo Baloh, Vetrinjska ulica 18. 5766 Bo2ična In novoletna darila! | 2ivj Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma v oskrbo ali brez. Gosposka ulica 26. 5771 Smuči od Din 60— dalje, sanke od Din 70.— dalje. Igo Baloh, Vetrinjska ulica 18. 5803 aaaaaaaaaar IVAN KRAVOS. Aleksandrova c.13 Za Božič kupite poceni po zelo znižanih engros-cenah. Tako n. pr. stanejo pri nas: Azaleje k Din: 18.-, 20.-, 30.-, 40.-, 50.-, 60.- Ciklame k Din: 12.-, 15.-, 18.-, 20.-, 25.- Arancarije k Din: 20.r, £5.-, 35.. Carnelije, hyacinthc tulipane, primule,, šmarnice i. t. d., vse v veliki izbiri in bogato cvetoče! NAGELJČKI, vrtnice, vijolice, mlmosa !. t. d. po najnižji ceni! Najmodernejši aranžmaji, točna in hitra postrežba! V cvetličnem salonu DŽAMONJA Gosposka 37. Tel.: 21-50. (Zraven »Photomayer« Izdaja Konzorcij »Jutra« Insertraite ..Veterniku H za Božič! se dobijo dnevno po naj« nižji ceni pri tvrdki Ferd. Greiner Maribor, Gosposka ul. 2 p-rr'*>/ SOKLIČ uurtopnilri M sprejme!* Jutrove zbirke za Božič In Novo leto dobite tudi v podr. Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrove cesta 13 Oblačna m obutev, naiugoane/e .v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ STANKO DETELA v Maribora v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik