1 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah f| Velja za vse leto . . - $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA » The largeat Sbmnui Di ■1. - V t.*i J Om — M ^ m me unnea otases* List slovenskih delavcev v Ameriki* and legal Holiday«. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 74. — STEV. 74. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 30, 1935. — SOBOTA, 30. MARCA 1935 VOLUME ZLIH — LETNIK XLIII. RUSIJA PREDLAGA VZHODNO-LOCARNSKO POGODBO V Akronu se vrše priprave za stavko "PRAVILA LIGE NARODOV NAJ BODO POPOLNOMA LOČENA OD VERSAILLSKE MIROVNE POGODBE" V Moskvi je bil prirejen na čast angleškemu delegatu sijajen banket. — Litvinov poziva Anglijo ki sodelovanju za evropski mir. — "Nobena puška ne strelja samo na eno stran." — Vojaške določbe versaillske mirovne pogodbe morajo biti preklicane. MOSKVA, Sovjetska unija, 29. marca. — V spremstvu angleškega poslanika lorda Chilstona se je podal -danes dopoldne angleški delegat Eden v Kremi, kjer je obiskal Jožefa Jožefa Stalina, ki je sicer le tajnik komunistične stranke, toda v resnici neomejen vladar Sovjetske unije. Angleža sta se peljala mimo Leninovega groba naravnost v poslopje, kjer je Stalinova privatna pisarna. Stalin jima je prišel naproti v visokih škor-njih ter oblečen v temnorjavo srajco. Ker Stalin ne razume angleški, se je moral posluževati tolmača. Pri konferenci sta bila navzoča tudi komisar za zunanje zadeve Litvinov ter Molo-tov, ki je predsednik ljudskih komisarjev. Po konferenci je bilo objavljeno, da predlaga Rusija sklenitev vzhodnega locarnskega pakta, pri katerem naj bi bile udeležene poleg Sovjetske unije tudi Anglija, Amerika, Francija in Kitajska. Japonske ne silijo v pakt, toda če se mu hoče pridružiti, bo z veseljem sprejeta. ENOTNO LAŠKO POVELJSTVO General Debone je prevzel vojaško in civilno oblast. — Nemčija ni pomagala Abesiniji. Rim, Italija, 21». marca. — Bivši kolonijalni minister general Emilio Debono je bil imenovan /.a visokega komisarja italijanskih vzhod-no-afriških kolonij. S t«»111 j«* tnili postal vrhovni poveljnik italijanske vojske v Kri tre ji in Somaliji. General Rmlolfo Graziano, ki je največji italijanski kolonijalni voditelj, je bil pred kratkim imenovan y.a vrhovnega poveljnika italijanskih čet v Somaliji, sedaj pa je prevzel vrhovno poveljstvo nad celo italijansko armado v Eritreji in Somaliji general Debono. M u s solii ki je izvršil to iz pre-membo v namenu, da v eni osebo združi celo vojaško in civilno upravo v obeli italijanskih kolonijah. General Debono je navzlic svojim 69 letom naj delavne jši . član fašistične stranke. Ravno MOSKVA, Sovjetska Rusija, 29. marca. — Cezjtako je prepričan, da so za Ita-bogato obložene mize z najboljšimi jedili, ki jih r'i<> kolonije življenjska potre-more nuditi Rusja, so si ruski in angleški državniki svečano zagotavljali* da bodo njihove vlade storile vse, da rešijo sedanjo evropsko krizo. Na sijajnem banketu, ki je bil prirejen na čast angleškemu zastopniku stotniku Edenu in njegovim tovarišem v Spiridonovka palači, je rekel zunanji komisar Maksim Litvinov: "Še nikdar po svetovni vojni ni bil mir v taki nevarnosti, kot je sedaj." Tekom svojega govora je rekel Litvinov, da še ni bilo iznajdeno orožje, ki bi streljalo samo na eno stran in je s tem hotel reči, da bo Nemčija udarila ali proti vzhodu, ali proti zapadu. Govor Litvinova je bilo iskreno povabilo za prijateljske odnošaje med Anglijo in Rusijo, da se vzdrži mir. V svojem odgovoru je rekel stotnik Eden, da upa, da bodo države stale trdno in bodo vzdržale mir. Tekom razprave v priprostem Litvinovem zuna- . . r , . . . r j l__tovarna poteguje za dobavo njem komisarjatu sta se Litvinov m Lden PoPoln°-!inmiici jo Abesiniji. Nek list pra ma sporazumela glede angleško-francoskega sporazuma o zvezi vzhodno-evropskih držav, kar je pravzaprav Litvinov načrt. Eden je Lit vino vu natančno poročal o konferenci s Hitlerjem v Berlinu. Povedal mu je, da je Hitler zahteval, da Rusija zmanjša svojo armado, kar je pripravljena tudi Nemčija storiti, toda samo, kot je rekel Hitler, "top za top". Po konferenci je Eden izjavil časnikarskim poročevalcem, da je bil njegov razgovor z Litvino-vom kar najbolj prijateljski. ba. Dobeno je dobil veliko iz kušnije v kolonijah, ko je v Libiji vodil vojaško kampanjo proti Turkom. Pozneje je bil imenovan za governerja Libije. Navzlic- napetemu političnemu položaju v Evropi pošilja Italija svoje čete v Vzhodno Afriko. Skoro vsak dan odpelje kaka ladja vojake v Eritrejo ali Somalijo, od koder so poslani na abesinsko mejo. Parnik "Vulcania" je pred nekaj dnevi peljal 30(H) vojakov. Berlin, Nemčija, 29. marca. Nemška vlada odločno zani-kuje poročila italijanskega časopisja, da nudi dejansko vojaško pomoč Abesiniji. Obenem pa tudi nemško časopisje trdi, da se češkoslovaška in francoska municijska vi, da znana francoska municijska tvrdka pošilja Abesiniji gorsko artilerijo. HOWE SE BORI S SMRTJO Washington, D. C., 29. marca. — Tajnik in svetovalec predsednika Roosevelta, L. M. Howe po izjavi zdravnikov 4-drži svoje" proti kronični naduhi in srčni napaki. BERLIN, Nemčija, 29. marca. — Sir John Simon in Adolf Hitler sta v pondeljek in torek razpravljala o dveh važnih zadevah, ki niso bile označene v načrtu za Simonov sestanek s Hitlerjem. To je poljski koridor in nemške kolonije. Četudi je nemška vlada zanikala, da bi bil Hitler od Simona zahtevaj vrnitev poljskega koridorja, vendar ostane to dejstvo, kar so potrdili nekateri visoki nemški uradniki, ko se je Simon že vrnil v London. Ravno tako je Hitler zahteval, da so Nemčiji vr~ BANDITA STA RAZOROŽILA ZASLEDOVALCE Napadla sta 15 svojih zasledovalcev in jih razorožila. — Prej sta oropala banko. Jackson, Miss., 29. marca" I)va banditn. katerih eden je bil spoznan kot zloglasni roparski morilec Raymond Hamilton, sta napadla in razorožila 15 svojih zasledovalcev 12 milj severno od Prentiss, nakar je governer Sennett takoj odredil mobilizacijo državne milice. Prej pa sta roparja oplenila Bank of Blunt vilic v Prentiss. Xa svojem begu sta roparja ukradla najmanj dva avtomobila in sta obstrelila neko žensko in šerifa Covrngton okraja Ennis Crawforda. Po napadu na svoje zasledovalce, katere sta razorožila, sta prisilila o-krajnega uradnika M. C. Smi-tlia, da ju je odpeljal v svojem avtomobilu. Nekaj milj iz mesta sta Smitha vrgla iz avtomobila. Oba sta oborožena s strojnimi puškami in revolverji. PREISKUŠNJA HAUPT-MANNOVE TRDITVE Trenton, N. J., 28. marca. — Bruno Bicliard ilauptmaun je pripravljen podvreči se j)reiz-kušnji s pomočjo priprave, ki dožene, ako kdo laže ali govori neresnico. "Prepročan sem", je rekel zagovornik Rosencranz, "tla bi priprava, ki označi laž, ]>oka-zala resnico in vem, da bi R. Uauptmann privolil v to preizkušnjo". Ta priprava kaže hitrost u-tripanja srca pri osebi, ki se podvrže tej preiskavi. Ako laže, je utripanje srca hitrejše, ako to hoče ali pa ne. Kamenz, Nemčija, 28. marca. — Ilauptmannova mati je prejela od svojega sina iz smrtne celice v Trentonu pismo, v katerem zopet zagotavlja, da je nedolžen ter se materi in vsem drugim zahvaljuje za prispevke v sklad za svojo obrambo. Svoji materi T»ravi, da naj ne bo skrbeh, ker je prepričan, da bo prizivno sodišče zavrglo razsodbo porote v Felming-tonu. ne nekdanje njene kolonije, ker jih potrebuje zaradi surovin. Hitler, zavedajoč se svojega trdnega stališča, bo vztrajal pri svojih topovih in bo zahteval še več koncesij, predno bo Nemci j k zopet stopila v Ligo narodov. Kot pogoj za vrnitev Nemčije v Ligo je Hitler zahteval ojd Simona naslednje: 1. Nemčiji mora biti vrnjena vsaj ena kolonija. 2. Bivši zavezniki morajo preklicati vojaške določbe versaillske mirovne pogodbe. . 3. Ligina pravila morajo biti popolnoma ločena od versaillske mirovne pogodbe. PRIZADEVANJE ZA NOV PROCES Obravnava glede Haupt-mannovega priziva bo 20. junija. — Zapisnik bo do tega dne tiskan. $ 12,000 obrambnega sklada. Trenton, N. J., 21). marca. — Najvišje sodnijsko pristojno mesto v državi New .Jerseyn — Court of Errors and Appeals — je zavrnilo predlog Haupt-maiinovih zagovornikov, da bi bila obravnava glede Haupt-mannovega priziva proti smrtni obsodbi preloežna do oktobra ter je določilo razpravo za 20. junija. Generalni pravdnik David T. AVilentz, ki tudi sedaj, kot je v Flemingtonu, zastopa vladno stran, je odločno nasprotoval dolgemu odlašanju. "Proti primerni odgoditvi nimamo ničesar", je rekel Wi-lentz, "toda ne vidim nikake-ga povoda, da bi bila zadeva odložena do oktobra". Hauptmannov zagovornik Frederick A-. Pope je v imenu ostalih svojih tovarišev rekel, da bo tisk 7800 na pisalni stroj pisanih strani vzel mnogo časa in dela, toda sodišče je bilo mnenja, da je mogoče z delom nekoliko pohiteti. Predsednik prizivnega sodišča Luther A. Campbell je že takoj v početku debate pokazal, da ni za dolgo odlašanje. Sodnik Llovd je pripomnil, da je o prizivu mogoče razpravljati že v maju. Temu je Pope zopet nasprotoval in trdil, da za tiskanje zapisnika ni dovolj časa. "Celo sveto pismo je mogoče natisniti v treh dneh", je nato odgovoril sodnik Lloyd. Pri debati je bil tudi navzoč glavni Hauptmannov zagovornik Edward J. Reillv, toda ni ! posegel v debato. V sodnijski obravnavi je bilo prisotnih samo okoli 40 o-seb, med njimi nekaj časnikarskih poročevalcev, detektovi in zagovorniki. Po hodnikih je bilo postavljenih 12 državnih policistov. Na smrt obsojeni Hauptmann pa je ostal v svoji smrtni celici. Hauptmann je bil 18. febr. obsojen na smrt in je imel iti na električni stol 18. marca, toda izvršitev smrtne kazni je bila odgodena na podlagi njegovega priziva. Ako prizivno sodišče zavrne njegov priziv, tedaj bo moral sodnik Tren-cliard, ki je predsedoval glavni obravnavi proti Hauptman-nu, določiti dan usmrtitve. Toda Hauptmann bo mogel še vložiti prošnjo za pomiloščenje na dosmrtno ječo. Pozneje so Reilly, Rosen-erans in Lloyd Fisher obiskali Hauptmanna v ječi. Reillv je rekel, da je do sedaj bilo nabranih $12,000 v Hauptmannov obrambni sklad, da pa so zadnje čase prispevki prenehali. GREEN ZAHTEVA 30-URNI DEL0VNIK IN PODALJŠANJE NRA WASHINGTON, D. C., 29. marca. — Nevarnost, da bo izbruhnil štrajk v štirih najvažnejših ameriških industrijah ter zahteva Ameriške Delavske Federacije za uveljavljenje trideseturnega delovnega tedna, sta prisilili vlado, da je priporočila kongresu sprejem predloge senatorja Harrisona, ki določa podaljšanje NRA. . KRALJ VARUH PETORCKOV Toronto, Ont., Canada, 28. marca. — Dionuejevi petoreki so uradno postali varovančki angleškega kralja Jurija V. Guvernerjev namestnik Herbert A. Bruce je pred kanadsko legislaturo razglasil pe-toreke za varovančke kanadske vlade. Pri otrocih stoji vedno policijska -straža, ker so vlada boji, da bi jih ameriški lastniki gledališč skušali vkrasti. Njihov oče Ovila Dionne, ki hoče dobiti svoje hčere pod svojo oskrbo, pa je medtem podpisal 7. nekim gledališčem v Zilm ženili državah pogodbo, po kateri bi dobival $1700 na teden. EDEN IN HITLER V NASPROTNIH ZAKOPIH Berlin, Nemčija, 29. marca. Adolf Hitler in stotnik Anthony Eden sta slučajno prišla na to, da sta si v svetovni vojni stala nasproti v zakopili in natančno do dne pred 18 leti. Med kosilom v angleškem poslaništvu je stotnik Eden o-brnil jedilni list in s svinčnikom zaznamoval angleško črto 26. marca 1917. Zaznamoval je tudi prostor, na katerem se je onega dne nahajal. Nato je jedilni list vzel Hitler ter zaznamoval nemško bojno črto ter označil kraj, kjer se je nahajal onega dne. Pri tem je prišlo na dan, da sta si stala onega dne prav blizu nasproti v zakopili. Stotnik Eden je vzel jedilni list s seboj v Moskvo. Ameriško delavstvo postaja nestrpno, ker so mu bile doslej zavrnjene skoro še vse zahteve. 1'osebno veliko nezadovoljstvo vlada v premogovni, avt-ni, tekstilni in jeklarski industriji. Preti senatnim finančnim odsekom je nastopil včeraj predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green ter izjavil, da delavstvo ne more izbirati med podaljšanjem N. R. A. ter med sprejemom Blackove predoge glede trideseturnega delovnega tedna. Delavci zahtevajo oboje. Tri-deseturni delovni teden je treba na vsak način uveljaviti, Tla bo mogoče preskrbeti delo milijonom nezaposlenih. Ameriško gospodarstvo se nikakor ne more izboljšati, dokler bo v deželi nad deset milijonov ljudi brez dela in zaslužka. Akron, Ohio, 29. marca. — Šerif James Flower je začel danes nameščati 400 posebnih pomožnih šerifov, da bodo vzdrževali v mestu mir, ako bi zastavkalo 35 tisoč delavcev, zaposlenih v tovarnah za izdelovanje gumija. Med pomožnimi šerifi je tudi nekaj strokovno organiziranih delavcev. Na ta način upa šerif vzdržati nevtralnost. Prihodnji teden bodo glasovali delavci treh največjih tovarn, če naj zastavkajo ali ne. Zahtevajo trideseturni delovni teden ter sedanjo tedensko plačo. SWITZ IN ŽENA BOSTA OPROŠČENA Pariz, Francija, 27. marca. Skoro gotovo je, da bosta Robert Gordon Switz in njegova žena, ki sta obdolžena vohunstva v prid Rusije, oproščena. Ameriški konzul R. Murpliy je rekel, tla mu je držav, pravdnik Hamel obljubil, da bo na koncu obravnave stavil predlog, da sta Switz in njegova žena izpuščena, ker sta odkrila celo zaroto in so bili vsi vohuni aretirani. Hamel pa je rekel, da bosta Switz in njegova žena morala ostati v Franciji, ako se bodo ostali proti kazni pritožili. Switz je pričal, da se je pridružil vohunskim zarotnikom v naonenu, da bi spoznal in odkril njihovo deilovanje ter je Kot je bilo že poročano, bo pelo newyorsko slovensko pevsko društvo "SLOVAN" DNE 3. APRILA od 6. do 6.15 zvečer (vzhodni čas) NA RADIO POSTAJI WEAF (660 K) Rojaki, ki bodo slišali program, naj sporoee svoje mnenje 4 4 Glasu Naroda**. Vsa tozadevna poročila bomo objavili ter jih pozneje v angl. prevodu izročili vodstvu postaje WEAF. liotel o tem poročati francoski vladi. Drugi obtoženec Benjamin Bercowite, ki je Rus, je bil iz diplomatičnih razlogov izpuščen pod varščino. i "Cias Naroda'* OvMd and PubUahad tj 8LOVENTC PUBLISHING COMPANY: i A Corporation) Frank Sakser, President L. Beuedik, Treas. Place of tl€ W. 18tb Street. Corporation and tAiiraM of above officer*: Borough of Manhattan, New York City. N. OLAB NARODA (Voice el the People) lamed Mwerj Day Except Sunthurit and Holidays k celo lete ▼rila *a ifrlira ta Keaade W.00 at pol lota $8,00 It četrt leta ....... .••«....... f"W Za New York aa celo leto ...... ff.00 Za pol leta ...................HUSO Za lnoaematTo aa črto leto...... |7-00 Za pol leta •••«o*ee«*^eeaeaaaaa ^ $8.50 Subeertf)tioD Yearly #8.00 ▲dvertiBementon Agreement "Glaa Naroda" jahajo mM dan lzraenašl nedelj lu pramlfcoT. Dopisi brra podpisa lo osebnosti s* ne prioMhijejo. Denar naj se blagovoli »oftUjfitl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikov, prosimo, da M trn m tndl prejiaje blvallMe naznani, da bltreje najdemo naslovnika. DLA8 NARODA". 21« W. lBth Street, New. York, N. V. CBekts t—JSM NEMČUA V OROŽJU Predvojna Nemčija jo imela kakor večina evropskih držav zakon, po katerem je bil vsak zdravi moški podvržen splošni vojni obveznosti od 17. do 45. leta- Versadllska mirovna pogodba .je it o vojno obveznost zanjo odpravila. Nemčija je imela — vsaj na zunaj — samo vojsko iz prostovoljcev, torej nekakšno poklicno vo.i. >k(», ki ni smela obsegati ver nego 3798 lastnikov in J)4,fM)0 vojakov, ('astmiki so se morali obvezaiti za nepretrgano 2">letno, podčastniki in prostaki ]»a za 121etno sluzlxwaiije, Vo jska je'bila razdeljena v 7 pehotnih in 3 konjeniške divizije. Pehotna divizija je štela 410 častmikov in 10,830 i.h>ž, t<» je tri polke po 40 častnikov in 2:500 mož, tri stot-nije metalcev min, polk poljskega topni^iva s 85 častniki in 401) možmi, bataljon pionirjev z 12 častniki in 400 možmi, poročevalci oddelek, •sanitejski oddelek, stal), parke in kolone. Materialna oprema je znašala 84,000 pušk, 18,000 karabin. 702 težkih strojnic, 1134 lahk?h strojni«*, 288 lahkih ropov in srednjih metalcev mili. Tankov in letal ni o. Po trlaru zadnjih dni hoče imeti Nemčija 12 zbornih poveljstev. Vsak zbor bo imel Iri divizije To bi dalo najmanj 350 tisoč do 400.000 mož v mirnem času. Pri tem je pa računati še s tem, da ostane Nemčiji tudi dosedanja poklicna vojaka, poleg nove vojske na jHvdllagi splošne vojaške obveznosti- Poklicna vojska pa dejansko nidi ne šteje manj nego 350,000 do 400,000 mož- V mirnem času bi imela Nemčija potemtakem tri četrt milijona ljudi pod orožjem, vrhu tega najštevilnejše in najbolje opremljeno vojno letalstvo in seveda tudi vojno mornarico, kajti če se je odpovedala vsem drugim omejitvam na podlagi mirovne pogodbe, se bo odpovedala tudi DVE POMEMBNI BRZOJAVKI Ob (i. obletnici lateranskega sporazuma med Cerkvijo in državo sta goriški prefekt Introna in goriški nadškof Margotti drug drugemu poslala naslednji dve brzojavki, katerih vsebine posnemo po fašističnem časopisju: Introna je bi-zojavil Margoittiju: "Ob priliki pomembne obletnice sporazuma med državo in cerkvijo, ki je vsa-kennu Italijanu povrnil čisto veselje spričo sprdve dveh najvišjih ustanov: cerkve in domovine, želim izraziti Vaši lastiti Eminenci čuvstva mojega visokega in pri siv nega spoštovanja." Margotitd je brzojavil Introni: "Zelo sem hvaležen Vaši Ekseelenei za lepe izratze, poslane mi ob }yi*iliki pomembne obletnice sporazuma. Vasi Kkscelenci vračam enake čestitke in Vam želim najboljšega uapeha v delikat-ni misiji, ki Vam jo je zaupala vlada v teh odrešenih krajih. Svoje ponižne prošnje dvigam k Bogu, idSa bi še in vselej blagoslavljal našo Dralijo, njenega kralja, njenega ne-zmagljivega Duceja in njeno dobro ljudstvo." Dopisu Clarid(fe, Pa. Namenil sem se napisati par vrstic iz Claridge. Novic ni prav veliko tukaj, če so, so pa žalostne. Sporočiti vam moram, da ji1 tukaj umrl U"o. Kratofil. On je bil dolgo let naročnik Glas Naroda. Umrl je v petek zjutraj ob 1 nri in 15 minut 22. marca. Zapustil je žalujočo vdovo in 6 otrok, .'1 hčere in .'» sinove. Hčere so vse .'i omožene. Mary je oinožena s Frankom Kladnikom in Katv in Ane sta pa ženi mojih sinov Johna in Rudoifa Jerina. Pogreb se je vršil v nedeljo 24. marca s cerkvenimi obredi na pokopališče aa Trvin, Pa. Udeležba je bila velika. United Mine Workers of America in dve društvi so se udeležili pogreba, katerih član je bil ranj-ki George. Na dan pogreba je bilo lepo vreme, da se je veliko njegovih in njenih sorodnikov udeležilo pogreba. Avtomobilov je bilo čez 100. Novie je bolj malo tukaj v Claridge, zato je tudi bolj malo dopisov iz te naselbine. Dela se tu v premogom vili 4 do 5 dni, kar je v veliko pomoč rudarjem. Ljudi je pa še vedno veliko brez dela, posebno mladih fantov in mož. Nekateri dobijo relief, nekateri pa tudi ne. Tukaj je bilo precej bolezni to zimo. Bolj pritiska o-ne, kateri so v starosti od 4i> do (K) let. .laz sem bil bolan od 20. januarja naprej in še sedaj se ne počutim prav zdravega. Vsaka najmanjša sapa mi škoduje. Kar človek zasluži, morji pa zdravnikom plačati. Tukaj v zapadli i Pennsylvania i je zelo nestanovitno vreme. Xaj-več je vlažnih in meglenih dni. Temperatura je včasih do (i5 stopinj gorkote, drugi dan pa kaže toplomer po 22—35 stopinj. Za takim vremenom pride največ bolezni vsled prehla- S prvim aprilom homo vedeli, kaj bo, če se bo delalo ali ne. Kaže bolj slabo, ker premoga rske kompanije s e branijo podpisati novo lestvico, in če je ne bodo, bo gotovo prestalo delo v niajnali za nedoločen čas. Potem bo prosperiteta še bolj za vogal šla. Sedaj eni pravijo, da samo pol glave kaže izza vogala, če pa se delo ustavi 1. aprila, se bo pa skrila s eel o glavo in životom. Sedaj pa voščim vsem Slovencem vesele velikonočne praznike. Želim, da bi se vsi dobro imeli, kolikor nas je še pri življenju. Antona Jerina. NOVE REFORME V ITALIJANSKI VOJSKI DRAMA LEPOTNE KRALJICE Iz Rima poročajo IS. marca: Vsi italijanski listi so objavili daljša poročila, v katerih napovedujejo velike reforme v italijanski vojski. Po vojni je to že druga velikopotezna reforma v ustroju italijanskega vojaškega sistema. Po reformah, ki jih je pred dvetimi leti pripravil tedanji vojni minister general Oraziani, se je italijanska vojska tehnično in inaterijalno zelo modernizirala in usposobila za vojno po najnovejših strateških in tehniških vidikih. Po novih refoi mali, ki jih sedaj napoveduje-jejo italijanski listi, pa se bodo posamezne vojaške formacije sprostile tako, da bodo postale vse bolj mobilne. Poveljstva posameznih divizij bodo lahko posvetila vse svoje delovanje izključno aktivnim oddelkom in jim ne bo treba več skrbeti za obrambo teritorija, ki v mirnem času pripada vsaki posamezni izmed njih, niti za organizacijo rezervnih oddelkov, njih mobilizacijo in oskrbovanje. V kratkem bo predložen poslanski zbornici zakon, po katerem bodo pri generalnih štabih pojedinih divizij ustanovljeni posebni odseki, ki bodo prevzeli vse posle, ki se tičejo mobilizacije, obrambe proti letalskim napadom, obalne obrambe in organizacije rezerv-oddelkov. Sedaj je na razpolago že dovolj aktivnih in rezerv nih častnikov, ki so zadostno kvalificirani za izvrševanje teh poslov. Aktivna italijanska vojska bo po novih reformah lahko hkratu z napovedjo vojne odpotovala na mejo, ne da bi se več brigala za vojaški devc v zaledju. SAMOMOR V MEGLI Kuharica umorita župnika. Verniki mesteca Maincyja, ob Semi na Francoskem so pred cerkvijo zaman čakali, da pride njih stari župnik opravit jutranjo mašo. Ko ga ni bilo dve uri od nikoder, so aa-sl u til i nesrečo in so z županom bi i v župnišče. Videli so lestev, ki je bila prisloajena k oknu župnikove spalnice. Župan se je vzpel po njej, zgoraj pa je zavpU: "Pokličite takoj policijo, župnika so umorili P* Res so našli starega duhovnika s prerezanim vratom v postelji, na mizi pa je bil kuhinjski nož, ki je z njimi storilec izvršil zločin. Kmalu potem so našli župni-kovo staro gospodinjo obešeno v njeni sobi. Iz vseh znakov so lahko z gotovostjo sklepali, da se ji je omračil um in izvršila krvavo dejanje v napadu bes-nosti. Skoraj vsi njeni sorodniki so umrli v blaznici in župnik je bil v zadnjem času ponovno dejal, da mu nje duševno stanje povzroča skrb. Morilka je z Mtim nožem ubila celo majlino, sivo mačko ki jo je imel dnšni pa&tiiv za- Pred tremi leti so izvolili v Norwichu na Angleškem IS. letno Molli Suffrenovo za lepotno kraljico. Kmalu nato je mladenka izginila iz mesta. Zaman si je oče prizadeval, da bi našel kakšno sled za edino hčerko. Nekega ilne, ko so že vsi mislili, da je postala žrtev kakšnega zločina, pa se mu je sama javila iz Carigrada. Prosila ga je, naj ne »tičejo za njo, ker se ji dobro godi in se Ih> v kratkem izpolnila njena davna želja, da bi postala filmska zvezda. Toda ta želja se ni izpolnila. V (\-irigramilost it vi s podpisi "{<) tisoč crovdonskih in okoliških prebivalev. Požrtvovalna žena je pobirala te pod-pise s pomočjo dvanajstorice svojih bratov in sester mesec dni in trkala na sleherna vrata. Kralj je zvedel o njeni zvestobi in ganjen ugodil prošnji. Pomilostitev je dospela v ječo po polnoči, ko so že pričeli postavljati na dvorišču vislice. Martinova žena je rešila moža sramotne smrti. Zdaj je pomiloščen na doživljenjski zapor. A zvesta žena trdno upa. da bo dosegla revizijo sodnega izstopanja in srečno pripeljala moža domov. ti, in je ugotovila, da je imela anonimna ovadba prav! Prve Fahmijcve žene, ki so na videz tako vneto negovale njegovo novo ženo v njeni bolezni, so jo bile zastrupile, da se iznebijo uspešne tekmovalke... Aretirali so vse tri žene in preiskava je v tekiC da do/ene vse podrobnosti. Spwn;i::i! ;Tr III:; : ?•• *: 'V1 > " ' . ■ •;rr Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj aU dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh ttvarek. Vsled naie dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno im hitro. Zato se zaupno obrnite na -nas ta vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodisi proinje srn povratna dovoljenja, potne liste, tnzeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroike. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesen. PiMe torej takoj tU brezplačna navodila in tnnotavlja-mo Vam, da boste počeni t* udobno potoval SLOVENK PUBLISHING CO. . TRAVEL BUREAU 216 ttfeat 18th Street i NeW York. N. Y. Za Velikonoc DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO Za V JUGOSLAVIJO $ 2.75 .......... Din. 9 5b3S .......... 1MB. S U0 .......... Din. $12.— ............... Din 104) 2M 3M 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 Za $ 0.35 $18.25 $44.60 $88.20 $176.— Lir 100 Ur 200 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 $263.— .............. Lir 3000 g KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI - — s--*- - - Ca icpinftllo večjih cneskov kot zgoraj mwlwio, bodici ▼ dlnirjlli tli UrmU dofoljnjtmo Se boljo pogoje. IZPLAČILA f AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo % 5.— amte «eriall..........$5.75 $1«.— " ..........$10.89 $15.— " " ..........ft«— $20.— " w .......... $81— • • • m IM- " " ..........$51.50 Prejemnik dobi ▼ fctarem kraju Izplačilo t dolarjih. Najito nfclh UhIuJwm ft CMkietter za prMejMoe $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Gl«#N»rod»" NEW YORK, N. 1. V (Mtstueni <*;isii je p;i res tež-žko z uovieami. Kkoro nikjer ni ni«'* novega. Za piknike j«- .<«• prezgodaj, /:l veselic«* pn*)>oz-no, zato pa manjka novic na vseh koncili in krajih. Moj«- prijateljice so >«• take u nesle oziroma so tako hude name, da mi nobena vet* ne pi-s«.. ( V so jezne ali razžaljene, naj pomislijo, da jih nisem na na nema žalil. .!<» pa«*- tako naneslo. V Dowiitownu in v Kidire-woodn je vse po starem. (Hi kar ni vee prohibicije. noben rojak ne dela pi jače doma. Niti vina. niti žganja. V postavnih trgovinah je pijača poceni. u. Zadnjič mi je pravil tajnik društva, da d«> bi vs;ik teden par registrira uili pisem, v katerih ga člani za božjo voljo vprašujejo, če bo seja prvo ali drugo soboto in če se bo začela ob osmih ali ob devetih zvečer. Oh sedmih je dvorana polna do zadnjega kotička, in nekatera društva s<» mornla najeti kar po dva vratarja. «la tistim članom, ki pridejo pol minute prepozno, zgr-ila zabranijo vstop. Po seji se nekateri odpravijo naravnost domov, nekateri použijejo five nli tri bele kave, nekaj j«1 pa tudi takih, ki ne morejo brez igre živeti. Sedejo in obsede ter igrajo domino tlt> jutranje zore. In rojakinje so se čudovito izpremenile. Bog ne tlaj, tla bi ji rekel bos po delu: — Saj imava isto pot, te bom pa z avtomobilom potegnil in ti bom dal jutri petintrideset ducatov čistega majlanda brez cvikel nov . .. Bog ne tlaj, da bi ji kaj takega rekel. Tak«»j bi se zapra šila vanj in če bi ga sama ne mogla zdelati, bi poklicala dva policista na pomoč. Židanih nogavic nobena več ne nosi, las si nobena ne krav-žlja in ne farba. nohtov si nobena z rdečim ne maže. Včasi je sprejela zapoznelega možička s kakšno žaljivo besedo, s starim škrpetom ali podobno stvarjo, ki je imela zelo bolestne posledice. Dam lanes pa tega ni več. Tako dolgo čaka in zdelia pri mizi. da ga pričaka. Ko pri-kolovrati preko praga, ga strastno objame in poljubi, pri tem pa govori: — Torej si prišel, revček, sem že mislila, da te ne bo. Oh, kako sem jokala. Gotovo so te spet obrali, bošeek? In t nemalo pivčkal si. ker se mi zdi, da malo Jpo pijački smrdev-čkaš. Le kar lepo doli ležkaj, bom pa jaz jutri malo bolj po-delala, da boš ti lepo ajčkal in mucka prespančkal. Potem ga lopo z večerjico napi ta, — včasi so pljueka, včasi ledičke, včasi je pratca, včasi so jajčka, včasi rostbifok, včasi kak drugi hudič. Nato ga lepo v posteljo spremi in mu k postelji vse potrebno prinese, ga lepo odene in poljubi. Good night! Ja. tako se je i z premen i 1 svet. Kdo bi si mislil, kaj nc. dragi rojak? Toda navzlic temu nam še ni treba obupati in ni treba vsega verjeti. <**asi se izpreminjajo. Dimes, ko to čitaš, je namreč prvi. jutri l»o pa že drugi april... AU STE NAROČILI SiOVENSKO-AM ERIK ANSK1 KOLEDAR XA 193$? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES FREDERIC run TET Olivier Alhan izstopil iz vhikii in znglotkil 11a peronu IHistavnega, hradnto^n mo/.a, ohh'tViiegn v avtonioliils k i plaš«\ I»il j«» njegov tovariš Lron Vand relies, ki 11111 je l»i! prišel naproti in. ki ga je po '/dravljal z živahnimi kretnja-n.i in glasnimi izrazi radosti. — No torej, ti si, dragi prijatelj! Kako me veseli, da te vidim, i »o zaduijega trenutka k« m >e bal, da se nam izmuz neš. Saj ni-i , skoraj nikoli prost, slavni mož. — Saj vendar vidiš, dragi moj, da sem letos >preje| tvoji laskavo vabilo. — In ostaneš ves tnesee prt nas, kajne.* Ko sem prejel včeraj tvoje pi>mo, ^eni takoj sporočil Delfini radostno vest. — Ali se počuti dobro, g;»->pa \'andellova * — Z«*lo dobro... V kolikor dopušea to njeno rahlo zdravje, saj veš. — .In pri obedu seui obvestil 0 tvojem prihodu naše goste. — Moj prijatelj iz otroških let, slavni slikar Olivier Alhan, pride k mam za iiiesee dm. Da si videl njihovo navdušc n.ie! Toda zadržujem te tu na peronu... Vstopiva v avto; sluga se bo pobrigal za tvojo prtljago. ( 'ez nekaj minut je sedel < >li vier Alban kraj Vandrella v avto, drvečem po gladki cesti v zarji poletnega večer;«. Vandrclles je bil poln prekipevajoče prisrčnosti in zgovornosti. — Dragi prijatelj, kak«) me veseli, da si prišel. Pomisli, že pet let >e nisva videla... pa s< takrat samo neka j ur v Parizu. Da, veni: mnogo potuješ. In potem: uspeh, družabne dolžnosti, ženske.. . — Večino časa porabim z;» delo, verjemi mi, prijatelj. — Seveda, razume se, tvoja umetnost... Toda končno, vem kar vem... Pr<»d let: tvoji u-spehi. pri ženskah... pred leti... lahko rečem pred petnajstimi leti.. . ko sva bila še stalne skupaj. A ti se nisi nič iz-premenil, še vedno si mlad, slok, eleganten, nihče bi ne rekel, da ti je štiridest let. Jaz sem pa postal malo okoren... Kaj hočemo, mirno živ- 1 junije na kmetih leto in dan, šc predobra hrana doma in pri prijateljih, glavno pa zadovoljstvo, sreča. — Da, ali si še vodno zelo srečen, dragi prijatelj? — Popolnoma srečen... Teh deset let, kar sem oženjen, sem PRETVEZA zelo srečen. Z ženo se krasno razumeva... Ljubiva se kakor pivega dne... Nobenega oblačka ni na najinem zakonskem nebu... Delfina je idealna družica. dražestna, očarljiva.. . Ti je prav za prav še ne poznaš, prijatelj, ker redko prihajava v Pariz, ti si se pa le los prvič odzval najinemu va bilu... Ocenil jo boš.— In veš, prijatelj, če imaš uaineii delati, bi nikjer ne maše I očarlji vejšega obraza /ji svojo inspiracijo... Vredna je tvoje 1» motnosti in ti si vreden nje. — Nimam namena lemilin-rlti ves me see in če me l>o li«>-tela gospa Vandrellova nekaj ur sedeti.. . Alban je skušal priklicati .-i N' spomin poteze te žene, pa ni i.ašel v svojem spominu očarljiv«* podobe, ki mu jo je bil naslikal mož. — Dovoli, da ti še enkrat povem, kako vesel sem tvojega prihoda, — je ponovil Van-tiielles.. . Mislil selil, da je mu ja sreča popolna. Zdaj pa vi dim, da mi je manjkal še užitek prijateljstva, ki mi ga prinašaš. — Dragi prijatelj, bodi prepričan, da delim s teboj to radost, — je dejal Olivier Alban globoko ganjen. Avto se je ustavil pred lepilu gradičem sredi velikega parka. Oliviera Albana so odvedli v krasno opremljeno suho, združeno s kopahiico. T i Čas, ko se je preoblačil, je dejal sam pri sebi, da bo imel tu prijeten mesce počitka. A Vau-drellovo prijateljstvo je bilo res gainljivo... Prav je storil, da se je odločil obiskati ga... V salonu, pred obedom, j" pozdravil gospo Vandrellovo in spoznal, da je bil njegov nejasni spomin na njo točen; l»i la je visoke postave, svetlolasa, dokaj lepa, toda preveč dolgočasne zunanjosti. Zavzcim« la je imenitne poze v -voji pr \eč vihrajoči obleki, ki naj bi povdarila gibčnost injone postave. Predsedovala je krožku svojih gostov—treh brezpomembnih parov iz Pariza, povabljenih na mesec dni, — priletne sestrične, živeče tu, plahega mladeniča, sorodnika, 'ki j" preživljal tu cela poletja, in končno nekaterih znancev iz o-kolice, povabljenih na obed, da bi videli slavnega slikarja. Alban je moral poslušati sla-\ospeve svoji umetnosti, o kateri izmed povabljencev neka- teri očividuo niso imeli niti pojma. Delfina se je bila spustila njemu na ljubo iz višav, v ka-t« rib je bila vajena plavati. Opustila je bila pokroviteljski ton. ki ui -oftxluikniu. j»rijati-ljt-iu I«i znaiwi'Di lužtm v»*st. »tu j«- preminili ljubljeni »»ni imV - GEORGE KRATOFIL Tuirl jr 'J-J. man-a. zjutraj <•»» I. uri in t-", minut. |«. >tiri ilnftni holezui pljn«"-ni«-i ulitultli- .......................Il<«j«-n ji* bil v \:i>i l.iikmlol. |n«sI>i Sf ver i 11. U-fs« I s7."». I*'|m» si« zahvalim j:is. in iu<*ji i>lri«-i vst-m. kateri str daroval vhikv in cvetliet' x;i |M.k.>jnik:i. Ilvala vsem. kateri «>»•• l>ili l»ki> iIm l»ri. ifci str dali svoje avteni«>l>ili* brezplačno na niz|n>las«i. liva- la vsfiu. kat<>ri sti- lt.-is tulažUi jin^l nj(^<>v<> smrtjo in ^a -.preiuiii di» hlarinc^a ^r«»l«:i I'«»irr»-I> >»• ji- \r|itilestri MAKV in URUiA v starem kraju; sestra ANNA \ Tittsbursli. Pa. i 'lariilirt*. 27. m:ir«-a 1!»:^',. Te dni so prijeli v franeo-skem Brestu neko elegantno' žensko, ki se je izdajala za švi- \ carsko državljanko. Piše se! < >swald. Prijeli so jo v trenut-' ku, ko je hotela v spremstvu' nekega francoskega mornariškega oficirja sesti v slak. da se odpeljeta. Pri zaslišanju se ie izkazalo, da je Oswaklova ž * od polovice februarja živela \ enem najdražjih hotelov v Brestu, kjer je lovila v mrežo svojih čarov predvsem častnike. Policiji se je videla sumljiva in jo je opazovala. Po aretaciji so našli pri Oswaldovi več potnik listov, ki so se glasili na razna imena. Volmnko, ki je bila v službi nemške države, so zaprli, njenega spremljevalca, ki niti slutil ni, v kakšno mrežo se je zapletel, pa so izpustili, ker se je izkazalo, da je ne dolžen. DEŽELA STOLETNIKOV ZAKON IZ STARIH DNI. Neki londonski list je izko-jčiti, če uporabljajo v ta namen pal zakon, ki ga je sklonil an-[ šminke in kozmetične pripo-gleški parlament leta 17nn in j 111()čke, umetna zobovja, ne ki pravi: Vsem ženskam kakr ', +1>J . . •, , . .. . \ ... .. . . } prostne lase. steznike, kriuoh- snekoli starosti ali stanu, devi-j - . - - ,. ne. visoke pete ali uairačene cam. poročenim ženam ali • r 1 m vdovam, je odslej prepovedano | hok<'- i<* v takšnih pri- zavajati podložnike Xj^nega i nierih neveljaven in kršitve se-Veličanstva in se z njimi poro za-h-dujejo kakor čarovništvo. ZBIRKA. _zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM Ivo Be je v Wilkes-Barre, Pa., začel proces proti devetindvajsetim premogarskim voditeljem, ki so bili obtoženi, da so omalovaževali ustavno povelje .proti štrajku, se je zbralo pred sodnijskim poslopjem veliko število United Anthracite Miners of Pennsylvania. Oblasti pa niso morale takega protesta in . so poslale proti majnerjem državno policijo, ki jih je razgnala. > ^ Ob koincu lanskega decembra »•»e je izvršilo na Bolgarskem ljudsko štetje, katerega rezultati še niso dokončno znani, začasen pregled pa kaže, da spada bolgarsko ljudstvo med tista, ki se najlnilj množijo, na vsak način po je na prvem mestu v pogledu dolgoživosti. Uradno so ugotovili, da štej • 160 Bolgarov najmanj 100 let. Poročilo navaja n njih zanimi ve podrobnosti. Pred vsem so ti stoletni starci sami kmetski ljudje, niti enega meščana ni med njimi. Pretežno izvirajo iz goratih delov dežele, kjer vpliva težki boj za življenje očitno ugodno na zdravje. Večinoma so se poročili med 2U. in -JO. letom, nobeden po o5. Imeli so povprečno 7 do 8 otrok, kar je celo za rodovitno Bolgarsko dosti. Njih starši so večinoma dosegli 80 do 100 let, kar ka že, da je dolgo življenje, če se življenjske prilike ne spremenijo, dedno. Pisati in čitati zna le vsak 13. — a slabo, 93 odstotkov jih je živelo vse življenje popolnoma vegetarično, 3 odst. so tu in tam pojedli kakšen kos mesa, 2 odstotka sta bila redno mesojedna. Nasprotno pa je med stoletniki le 20 odstotkov abstinentov. — Kadi jih le ena tretjina. Po spolu prevladujejo za malenkost ženske, iu sicer med turškimi in židovskimi stolet-niki, dočim je med krščanskimi več moških. To je bržkone v zvezi s tem, da morajo krščanske Bolgarke trše delati nego nekrščanke. Večina stoletnikov je pastirjev, ki žive samotno v svojih gorah, spijo na prostem, hodijo pozimi in poleti oblečeni v svoj ovčji kožuh, jedo komaj samo mleko in sir ter ne poznajo :nobenih predpisov moderne higiene. V prosti naravi se menda lahko požvižgajo nanjo. faro&ite se na "GZABITARODA". največji tioventki dnevnik t ANDEKSONOVK 1'KII'OVEDKE lit -iraui. ISEI£ .......................................... I JO/UM IlAKOVI .................................................... ISO.I IN ZMAliA ..................................................... CVETINA IMMtOGKAJSKA ...................................43r (A ETKE (pra\ ijire za stare in mlade)................Sik- ČAROVNICA S STAKE* i A fiRADA ....................;.«• I>EVIC'A ORLEANSKA ............................................50c I)EI>EK 4E 1'K AMI. r pravi jire) ........................4l»e ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........ S3c FRAN BARON TRENK ............................................liže FRA IMA YOLO ........................................................5lk- HEDVIKA. BAN1HTOVA NEVESTA ..................40r JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30<-KRANJSKA ČEBELIC A (pesmi) ........................ 23c KOREJSKA BRATA (f rt ire o misijonarjih v Koreji) ........................................................:{0r KRAIJEVIČ IN BERAČ ........................................30e KRVNA OSYETA (povest iz abruškili gora^ ..... KAJ SE JE MAKARF SANJALO ........................S5c LJFDEVIT HRASTAH. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30»? MARKO SENJANTN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON. krščanski ileiek iz Libanona ................25e MFSOLINO. ropar Kalabrije ................................4©e MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................7<)o MLADIM SRCEM (par krasnih ertie pisatelja Meška) ......................................................... gfe NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40e NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................... PABERKI IZ ROŽA ...............................................25e PARIŠKI ZL.\TAR .................................................35e POŽIGALEC ........................................................... 25e PRSTI BOŽJI ............................................................ 30« PRAPREČANOVE ZGODBE .................................:i5e POVODEN J (spisal Krištof Šmit) ........................30e PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- zv..................... 40c II. z\.................40e PRAŠKI JI DEK ......................................................25e PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30e POSLEDNJI MOH1KANEC ...................................30c RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLITIJA NA PORTUGALSKEM .............30e ROBINZON ................................................................ 50« ROBINZON (Velika izdaja) ....................................etltno, llitK; ir je twlsel. Ko , ravnava, ki naj bi dokončno v I pa je nekaj ur zatem šel Cel-j podrobnostih razčistila zločin jcer |h» krmo za živino na se-' v (iradiški pri (iornji Kun-j nik, je z vilami zadel na nekaj got i v noči na 20. november»trdega. Prestrašil se je in j»o-; ter prinesla praviei za-(klical domače in sosede, da bi doščenje. Xa zatožni klopi je j senik pregledali. Ko so odko- . sedel .".'»-letni delavec Viktor pali seno, se jim je nudil stra-Juliant. J sen prizor. Pred nimi je ležal Obširna obtožnica prikazu-| strahovito razmesarjen mrlič,! je dosedanje življenje Julian- v katerem je Oelccr s težavo tovo odtlej, ko je jMiinagnl svojemu očetu, ki je preživljal sebe in družino s prodajanjem lončarskih izdelkov. .Juhant je spoznal Kacina. Mrlič je ležal ves zakopan v senu. bos in gologlav. Pri njem niso našli ni kakega denarja in 62 — Dietwald! — pravi gospod Henrik prestrašen, ko o-pazi učinek svojih besed/— Kaj sem storil! Vznemirjenje mi je iztrgalo, kar bi moralo moje ust nice* zaklepati kot plaho, omaliujočo slutnjo. Desert us ne sliši; njegov pogled je trdno uprt v Wolt'ra-tov obraz. — Gospod, odpira oči! Wolf rata krepčajo z vodo. Wolf rat se ozira okrog in jeclja: — Kje je lovec T Ali se mu je kaj zgodilo f — Ne. Wolfrat! 7a\ svoje življenje se ima tebi zahvaliti! Olobok vzdih prikipi iz Wolfratovili ustnic. — In bo gospod Bog — sprejel — za pokoro? — l)a, Wolfrat! Dvakrat telitano v skledi čednosti. — Gospod! — stoka Desertns. — Poglejte vendar, kako se tresem in koprnim. — Nebo ima pralpravico pred zemljo. — Gospod Henrik se skloni čez Wolfrata, čegar pogled je bil z boječim hrepenenjem obrnjen navzgor v pojemajočo modrino neba. — Wolfrat! — In če — sedaj pridem gori — ali smem notri, gospod? — Da, moj dragi Wolfrat. — Saj imam vendar krvavo roko! — Bog ne gleda na roke, vidi v srce. Kesanje je opralo javil v Rušah, kjer tvoje srce, poplačal si življenje z življenjem, moja duliovska jskai zaposlitev. beseda te more očistiti vsakega greha in mirno more tvoja' Tu je srečal rojaka in sošol- j težkih udarcev je Hacina zade-duša stopiti pred Boga. Toda glej, saj še živiš! , ca Stanka Hacina, ki se je pre-J h» v glavo, na vrat in na rame- Težko maje Wolfrat z glavo. . J življal s krošnjarjenjem s pro- j na. tako da mu je bila glava — ( utim, da je z menoj — konec! , dajo različnih Ščetk. ki jih je j povsem strta. Razen sekire se — Gospod, — sili Desertns in dvigne proseče roke. ) vozil na ročnem vozičku od je storilec posluževal tudi no-Povej, Wolfrat, kaj je bilo, kar naj bi povedal tvoji Vasi do vasi. Hacin je bil var-' ža, s katerim je svojo žrtev su že kot deček pokazal, da ne bo! nikake listine, razen koščka nič prida iz njega, ker ni bilo železniškega tovornega listka, nič varno, kar mu je prišlo poil na katerimi pa ji' bila raz vid -roko. Pričel je z majhnimi tat-1 na samo štampiljka železniške vinami in nadaljeval z večjimi, postaje Kamnik z datumom 17. dokler u) bil obsojen na dve le- j X. 19154. Sele pozneje so na ti ječe. Ko je odsedel kazen v drugem mestu v senu našli kl«»-mariborski kaznilnici, se je vr-1 buk in čevlje ubitega. Knkili nil naprej domov, potem pa za- j krvnih sleji ali kakega, oro-pustil dom in se pojavil v ok- dja. katerega s«' je storilec pri tobru 1934 v Kozarjah, kjer je dejanju posluževal, niso našli.! pomagal pri nekem posestni- Ob obdukciji so dognali, da je ku. Tudi tu ni vzdržal, izginil zločinec prizadejal pokojnemu je in z njim več stvari. Pote- Kacinu 22 poškodb, od kate-pel seje proti Mariboru in po- rih so bile 4 absolutno smrt o- je baje nosne. Najtežje poško 1'arizi in «k-i>r--si:i vlak d9. Slavna fr:in-ruska kuhinja. - 1 ;r*-Z|ilačno \in<« j»ri olifilih. Znana ekspresna parnika "ILE DE FRANCE" in "PARIS" tudi plujeta redna iz Ne.v Yorka. "NORMANDIE" Tlt/'OO t<.n — 1«»:.".> Čevljev «1« največji parnik na svetu odp'uje iz New Yorka 7. J IM J \ Pr< skrliilf si prosluri- s-«-a. v Jlremen 6. aprila: Chaniplaln v Havre 10. aprila: \Vasliiiiglei. pristane ob bregu. Hajmo skoči na suho; nosi večno luč. Pater Eusebius, majhen, sključen starček, prinese ciborij, ki je ovit z zlato tkanini plaščem. Poklekne poleg Wolfrata, čegar glava počiva na proštovi roki. Nikdo ne govori. Hlapci kleče s sklenjenimi rokami v čolnu. Na vrhovih gora je ugasnil zadnji sij zahajajočega solnea. Globoka tišina leži nad gozdom 111 vodo. Ko prične pater Eusebius mrmrati molitve, se v kapelici sv. Jerneja oglasi zvon in od vsake skalnate stene odmeva plavajoči glas. Z g in eč i mi čuti sprejme Wolfrat zakrament 111 že leži nezavesten, ko pater Eusebius vstane. — Dietwald! — pravi gospod Henrik. — Čuvaj Najsvetejše! S tresočimi rokami prime pater Desertus kelih, pritisne ustince na njegov rob ter ga pokrije s plaščem. Pater Eusebius se izpremeni v zdravnika; stori vse, kar zmore na takem prostoru njegovo znanje. — Ali je še kaka pomoč? — vpraša gospod Henrik z dvomom v svojem glasu. — Ne več pri človeku! — je bi' mirni odgoVor starčka. S slabotnim glasom pokliče Tlajnio enega hlapca. — Vzemi večno luč! — Kaj ti je, Hajmo? — vpraša prošt prestrašen. — Vrti se mi, gospod! Komaj pa izgovori, ko se je že zgrudil 11a tla. Dvignejo ga in ga krepčajo; zopet se zave, toda noge ga ne nosijo. Iz vasi sta prišla dva hlapca s čolnom; to sta bila onadva,, iz čijih rok jo Hajmo oprostil Gitli. Lovca neseta v čoln. — Na nosilnici ga prenesite v samostan, — ukaže prošf. — in molčite o vsem, da ne bo nikdo, ki ni poklican, ubogi Wolfratovi ženi prinesel žalostne novice. — In kažoč na Wolfrata, pravi patru Eusebiju: — Tegale izročim tvoji oskrbi; boljše ne poznam. Vzemi ga v kapelico, stori, kar moreš, žrtvuj svoje dneve in noči, morebiti je še mogoče rešiti njegovo življenje. Eusebius zmaje z rameni, ko ga hlapci nezavestnega po-lože v Čoln. —: Ima naravo kot drevo. Toda žaga je šla predaleč. Mogoče se bo boril še ure in dneve, toda —. Eusebius umolkne. — Ako bo še kdaj mogel govoriti, tedaj ga vprašaj o vsem, kar ve o svoji sestri. — Ne bo več govoril, Predno ga prinesem do kapelice, se ga bo lotila vročica. Ali pa konec! (Dalje prihodnjič.) čeli ill si je tudi nekaj privar-jnil šestkrat. Uporabljal pa j«-čeval. Hacina se je Juhant, ki tudi ročaj noža. Zločinec je u-11111 je potožil zaradi svoje drilial s sekiro in suval z n<>-brezposelnosti, smilil. Ponudil ženi tako dolgo, dokler se mu mil .je pO Din tedensko in vso j«, zdelo, da se II a e in še kaj oskrbo, ee mu bo pomagal pre- premika. Ker se je to strašno važati ščetke iz kraja v kraj. J dajanje vršilo jionoči, ni gle Juhant je pristal in krenila sta ntf- tli suvala v Genua 19. aprila: l>re!ig:iri,"i Hr.-meii v v Cherbourg Hr*-m»-n 20. apnla: Koma v Trst l»:iri« v Havre I 24. aprila: Manhattan v Havre povedoval je v mirnem tonu, j kako je izvršil zločin. Svoj j Sklep je napravil, ko je videl 1 "ieJSp/'v Bremen pri lliicinu večjo vsoto denar-1 A,iuiiania v eturboure ja. Ko sta navedenega večera | _ _ šlas pat, je Juhant videl v ko- J —— - — „ Iarnici sekiro in jo skrivaj vzel j nik jo je vprašal glede sina. s seboj, ko sta šla na senik po- Mati je odgovorila, «ta jo je čivat. Najprej je h gel k počit- j ranjki podpiral in ji večkrat ku Hacin. rim j«- prišel on (Ju; dal kaj denarja. Bilje Stanko hunt) 11a senik, je po kratkem dober in varčen fant. Ko " ' 27. aprila: Lafayette v Havre Rex v Cetioa 3- maja: Mdjt-Klii: v Cl><-rtrt»irs 4. maja. Cliamplaln v Havre maja: VVasliifiKtou v Havre B*-r»-nKaria v Cherbourg 10. maja: Bremen v I!rem«n 11. maja: 1'aris v Havre Confe di Savoia v Gen'« 15. maja: Aquitania v Cherbourg 17. maja: Eumpa v lirernen Satu rn ia v Tr>t 18. maja: lie de Krame v Havre 22. maja: Majesti«- v Cherbourg 11 ha t tail v Havre 25. maja: eliamplalri v Havre Itfx v Genoa 28. maja: Bremen v Btemt-n 29. maja: B-r^ntfJ«rla v Cherbourg prepiru takoj navalil na Hacina in ga nekajkrat s sekiro u-dairil po glavi. Vdarjal je in zabadal- z nožem tako dolgo, dokler ni Hacin več hrtipel. Po izvršenem zločinu je šel k bližnjemu potoku, kjer je sekiro opral ter jo položil na prejšnje mesto. Nato ie vzel Hacinu tle-narnieo iz čevlja, v kateri je bilo !.")(► dinarjev. 111 potem.' Potek zasliševanja je podal Za obravnavo, ki ji je pred- j n<*ka-i l»rav zanimivih momen- >kii 1934, ko sta prodajala krtače j po Sp. Kungoti in prišla proti sedoval dr. To m ba k ob ]»rised- j t«»v. Predsednik ga je vpra večeru utrujena v Ciradiško j ništvu Zemljiča. Lenarta, • ^a končno vprašanje pred-Celcerjevo vprašanje, kje je'ti najmanjše nervoznosti. Je'sebi več donarja, baje SCMX) dosednika če ima obtoženec še njegov tovariš, ie Juhant od-J majhne postave, čokat in že po 4000 Din. I k«.l povedati, je obtoženec pro- — Jaz vem samo za 150 Din. i ^il za milo kazen. Tedaj je vrnil, da je šel 11a stran. Nato j zunanjem videzu ne more naje stopil v kuhinjo, kjer je odi praviti najboljšega vtisa. Kriv-Celcerjeve izvabil obe delavski