Leto XXDL, št. 249 Ljubljana, petek S« novembra 1943 prets - cena l (JpravniJrvo: Ljubljana, PnuJiil)e»» oHe* 5, Telefoo fe. 51-22. 31-23. 31-24 Inserarni oddelek: Ljubljana, PocdatfeM aH- a i — Telefoo fe. il-U do 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska orna 42 Računi: a Ljubljansko pokrajino pri pofcno-čekovnem zavodu fe. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118 laka)« Tiik dan razen ponedeljki Naročnina zoa&a mesečno Lit 18.—, vključilo f »Ponedeliskim fu-Lit 36.30. Urednt itvo: Puccinijeva uUct feev. 3. ker. 31-22. 31-23 31-24. telefoo Schwere AbvvehrkampSe nordlich Klew Zaher Abwchrkampf sudwestlich Dnjepropetrowsk — Hohe blutige Verluste des Feindes in Suditalien — Der Kolner Dom erneut schwer getroffen — 33 Terrorbomber abgeschossen Aus dem Fiihrerhauptqnartier, 4. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gib t bekannt: Auf der Krim wurde der feindliche Lan-dekopf siidlich Kertech weiter verengt. Nordlich Kertsch sind Kampfe mit nenge-landeten feindlichen Kraften im Gange. In der Strasse von Kertsch griffen Luft-v affe und Kriegsmarine den Ubersetzver-kehr des Feindes wiederholt an. Ein sow-jetisehes Sehnellboot, sowie 5 Landungs-boote vvurden vernichtet, 3 Kanonenboote schwer beschadigt. Bei der Abwehr starker Angriffe gegen die Enge von Perikop worden 20 Sowjet-panzer abgeschossen. Am unteren Dnjepr wurden feindliche Aufk!&runesvorst6sse abgevviesen. Eine feindliche Abteilung, der es gelungen war, iiber den Strem vorzudrinsren. wnrde zum Kampf greste! 11 und vernichtet. Im grossen Dnjepr-Bogen kam es gestern besonders siidwestlich Dnjepropetrovvsk vvieder zu schvveren Kampfen. Die Angriffe der Sovvjets wurden im z&hen Ab-wehrkampf, stellenvveise durch wuchtige Gegenst<>sse abgewiesen. Eine eigene Panzergruppe stiess daibei ln feindliche Bereitstellungen hinein und schcss zahireiehe Panzer ab. Nordlich Kiev/ traten die Sovvjets nach starker Artillerievorbeitung und von zahl-reichen Schlachtfliegern unterstutzt, zum Angriff an. Scbvvere Abvvehrkampfe sind hier im Gange. Im Kampfraum von Welikije Lnki setzte der Feind auch gestern seine zum Teil von Parnem nnterstutzten heftigen Angriffe fort. Um einige Einbruchsstellen wird ge-kampft. Von der ubrigen Ostfront wird nur ge-ringe ortliche Kampftatigkeit gemeldet. In den sehweren Kampfen im Djepr-Bo-gen hat sich die siidwestdeutsehe 23. Pan-zerdivision unter Generalleutnant von Vor-raann durch besondere Tapferkeit hervor-getan. An der suditalienischen Front seheiterten feindliche Angriffe bei Venafro unter hohen blutigen Veri usten fiir den Gegner. Im Ostabschnitt stiess der Feind mit starken Kraften iiber den Trigno-Fluss vor. Er vvurde nach hartem Kampf sud&stlich der Stadt Istonio zum Stehen gebracht. Feindliche Fliegerverbande griffen am gestrigen Tage das Gebiet der deutschen Bueht. insbesondere die Stadt \Vilhelms-haven und in der vergangenen Nacht vvest-deutsche Stadte an. Verluste und Schšiden entstanden besonders in Diisseldorf. Der Kolner Dom wurde erneut schwer getroffen. Luftverteidigungskršifte vemichteten bei diesen Angriffen sowie iiber den bese t zf en Westgebieten nach bisherigen Mel-clungen 33 feindliche Flugzeuge. Unsere Luftwaffe fiihrte in den gestrigen Abendstunden ohne eigene Verluste einen starken Angriff gegen die Hafenstadt Ipsvvieh in Siidostengland, der grosse Bran-de verursachte. I Vor Ejmuiden und im Seegebiet nordlich Le Havre versenkten Kiistensicherungs-fahrzeuge und andere Seestreitkrafte der Kriegsmarine vier britisehe Schnellboote und bescbadigten vier vveitere schwer. Težki obrambni boji severno od Kijeva žilav odpor južnozapadno od Dnjeproipetrovska — Velike krvave izgube sovražnika v južni Italiji — Stolnica v Kolnu težko poškodovana — 33 terorističnih bombnikov sestreljenih Sovjetski cilj so aneksije in teriftrljalna povečanja na račun soseda? Ameriški pomisleki in ugovori proti moskovskim sklepom — Značilen molk glede ureditve držav ob sovjetski zapadni meji Si f>ckhoixn. 3. nov. DNB. Celo v Zedinjenih državah izražajo gotovi krogi svojo zaskrbljenost glede izida moskovske konference. >; Svenska Dagbladet « iavlja iz New Torka, da so v Washingtonu -icer uradno vriskati oi radosti, da pa razni po-II'tični, opazovalci poudarjajo, da je mclk o bodoči ureditvi držav ob dovjetaki zapadni meji nad vse zaiačrlen. Tudi Reuter raona prism ati v poročilu Geoffrreya Jmesonsa 22 Washira gtoins, da -•bi Wflo kljub sploSnemu odobravanju doseženih uspehov vendar mtpačno, če ne bi hoteli opaziti lahke nevolje. ki ao jo vnesli gotovi krogi v jfivno mnenje.« Tako je na pr. Revnolds zahteval izpremembo, Id naj zagotovi terltorijalno neodvisnost baltskih držav, Poljske, Jugoslavije in Grčije. So'.vin C. Johnson je predlagal, naj postavijo Zedinjene diržave kot pogoj rešitev »vprašanj kakor so Palestina, Indija in Koreja«. Burton K. Wheeler je izrekel o moskovskih sklepih maSo obetajočo sodbo, ko je dejal: »Ne vsebujejo mnogo novega«. V Ameriki govore tudi o premalem prizadevanju CordeUa Hulla, da bi dobil od Sovjetske zveze posebna zagetovida glede vzhodnih evropskih '-odbijelnih ozemelj« iin o.l Anglije izjavo o njeni indijski in palestinski politiki. ženeva, 3. nov. DNB. Predsednik vojaškega odbora ameriškega senata Reynolds je izjavil, da je presenečen, ker ameriška delegacija v Moskvi ni dobila jamstev za neodvisnost baltskih držav, Filnske, Poljske, Grči je in Jugoslavije.' še pred objavo moskovskih sklepov je fe javil Revnolds novinarjem, da bo predložil izbol j sevalni predlog k ConnalIyjevi resoluciji, ki vsebuje ameriška jamstva za teritorija Ine neodvisnosti in imtegralnost "Letonske, Latavske, Estonske, Poljske, Jugoslavije, Grčije in drugih narodov. Ob tej prilik; je dejal Reynolds: »Ameriška in britanska vlada sta svečano zagotovili. da bosta vsem državam vrnili nji-hovo suverenost. Ce bomo klonili pred sovjetskimi zahtevami, kj streme za aneksl-jarnd in teritorijabiimi povečanji, bomo s tem gotovo prelomili svojo dano besedo.« „Male države brez pravice do obstoja" Helsinki. 4. nov. DNB. »Helsingin Sane-mat« obravnava v sredo v uvodniku nekatera poročila angleškega tiska o stališču malih držav. ki so tudi brez ozadja moskovske konference dovolj slabo obetajoča. Na j odkritosrčne se je izjavil »New Statesman«, ki je mnenja, da bi bilo mnogo pametneje, če se zapad-ne demokracije ne bi upirale teritorialnim zahtevam Sovjetske zveze. Še neugodnejša je značilna izjava »Observerja«. ki popolnoma oporeka eksistenčno pravico malih držav, češ da niso sodobne. Misel o omejitvi samostojnosti ma!:h narodov v Evropi in njihova podreditev avtoriteti velesil je bila že prej vzeta v obravnavo v okviru »novega reda«, torej s povsem druge strani Tedaj so obsodili te načrte kot prizadevanja za nadvlado in kot proti utež so bila postavljena načela Atlantske deklaracije o enakopravnosti vseh narodov, če pa sedaj nameravajo osnovati v Evropi nov red. proti kateremu se je doslej vodil odpor, potem lahko samo vprašamo: zakaj torej so *e doslej sploh borili. Sovjeti smejo lasest? Ffc^sko, Poljsko in Balkan Stockholm, 3. iov. DNB. V Zedinienih državah še vedno živahno komentirajo v zvezi z moskovsko izjavo usodo Finske, Poljske, Baltskih držav in Balkana. »Stock-holms Tidningen« poroča iz Newyorka, da v političnih krogih mnogo razpravljajo o sovjetski strategiji oziroma o sovjetskem pojmovanju strategije, po katerem bi utegnil« sovjetske armade vdreti tudi v Finsko fci Poljsko z namenom, da tam ostanejo, >c^c>kler ne bi bil formalno sklenjen rrnr«. Sličnio stališče zastopa tudi Arthur Krock v »New York Timesu«, kakor pOiOča »Sven-ska Dagbladet«. V tem poročilu čitamo, da bi sovjetske čete utegnile po koičani vojni ostati v zasedenih deželah, če bi med vojno sovjetska vlada poslala svoje čete v Finsko in Poljsko. Obljubo po točki 6. bi utegnili prelomiti. Tuli Besarabijo in balkanske države bi utegniHa sovjetska vojska na tak način zasesti. Največja nejasnost moskovske konference pa je v tem, piše S ven ska Dagbladet«, da je usoda sosednih držav Sovjetske zveze še vedno zavita v temo. Kakor presojajo v švedskih krogih, ne razširja sovjetski ko- . mumke nikakega pomir jen ja, temveč samo i jača nemir. »Dagens Posten« ugotavlja,, da je bila Finska izročena na milost in nemilost Sovjetski zvezi. Sovjetska zmaga bi pomenila propast Finske kot naroda in obenem tudi. vsaj v vsej Evropi, propast evropske civilizacije. Muli in Eden sta morala klofsiti pred Stalinom Stockholm, 3. nov. DNB. sSvenska Dagbladet« pravi: Iz vsega je razvidno, da so morale zapadne velesile kloniti pred Stalinom. Hull in Eden n'sta miela nikake izbire. Kakor običajno je močnejši diktiral in slabši je moral odložiti svoje zahteve na boljše čase. Buenos Aires, 3. nov. DNB. V Kremlju sta podpisala Hull in Eden pogodbo z vragom, pravi list »Psmperc« v svojem komen tarju o zaključku moskovske konference. Celo najbolj poučen opazovalec je moral spoznat', da sta angleški in ameriški zunanji minister objavila le neznaten in še to nepomemben del moskovskih zaključkov-najvažnejše pa sta zamolčala. O sporazumu glede mej sovjetske ekspanzivnosti namreč zato nista mogla n'česar izjaviti, ker javnosti ne moreta priznati, da sta prodala v Moskvi zapadno civilizacijo njenemu največjemu sovražniku, boljševizmu. Orožje bo oulločllo! Helsinki, 3. nov. DNB. Vsi finski listi razpravljajo v uvodnikih o moskovskih izjavah. »Usi Suomt'« izraža začudenje, ker moskovski komunike niti z bese lo ne omenja problemov, s katerimi se bavijo vsi evropska narodi, in sicer, kakšne bi bile zapadne meje Sovjetske zveze po morebitnem uspehu nasprotnikov držav trojnega pakta. Njihov molk zagrinja vse v temo. To vojno bo odločilo orožje in ne konference, izjavlja list »Karjala« v nedvoumnem komentarju in pristavlja, da se bo mo skovska izjava prav tako končala v košu. kakor se je to že često pripetilo s sličnimi deklaracijami. Ves hrup na moskovski konferenci spominja mnoge na čas ob versaide-skem miru, ki je bil prav tako diktiran iz mržnje in želje po povračilu. Nc glede na čisto propagandne odstavke v izjavi vidimo jasno, da hočejo nadaljevati vojno kot pravo uničevalno vojno, s čemer pa b do dosegli prav nasprotje tega, kar se poudarja v komunikeju, namreč skrajšanje vojne Kakor po versailleski pogodbi bi b3a tu li ta vojna podaljšana le v neJogled. toda vsekakor z razliko, da bi bili Sovjetski zvezi pedeljena vloga prvega kapelnika v bodočem evropskem koncertu. F;nska pa bo skrbela, da ne bo boljševiška kugi našla vhoda v Evropo. Helsinki, 4. nav. DNB. List »Ajan Suun-ta« poziva k narodnemu civilnemu junaštvu. V Finski mora biti sedaj ohranjena močneje kot kdaj koli poprej hrabrost, trdnost in vera v lepšo bodočnost. Trdno samozaupanje in vzdržanje, ki se je v finski zimski vojni tako dobro obneslo, bodi ukaz ure. »Temni načrti" Rim, 3. nov. DNB. V komentarju o -kle-pih moskovske konference izjavlja diplo- 1 Fuhrerjev glavni stan, 4. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na Krjmu jc bilo nadalje zoženo sovražnikovo mostišče južno od Kerča. Severno od Kerča so "v teku boji z novo jzkrcani-mj sovražnimi silami. Letalstvo in mornarica sta ponovno napadla sovražnikov promet po KerSki morski ožini. Uničen je bil en sovjetski brzJ čoln in 5 izkrcevalnih čolnov, 8 topniške ladje pa so bale težko poškodovane. Pri obrambi proti težkim napadom na Perekopsko ožino je bilo uničenih 20 sovjetskih oklopnikov. Ob spodnjem Dnjepru so bili zavrnjeni sovražnikovi izvidniškj sunki. Sovražen oddelek, ki mu je uspelo prekoračiti reko, je bil napaden in uničen. V velikem Dnjeprovem kolenu je prišlo včeraj, zlasti južnozapadno od Dnjeprope-trovska. do težkih bojev. Sovjetski napndi so bili zavrnjeni v žilavih obrambnih bojih, delno tudi z močnimi protisunki. Pri tem je lastni ok'opni oddelek vdrl v sovražne postojanke tn uničil številne tank«. Po močni pripravi topništva in mnogoštevilnih bojnih Nt:i! so napadle sovjetske eele severno od Kijeva. Ttžkj obrambni boji še trajajo. Na bojišču pri Velikih Lukah je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje, delno s tanki podprte hude napade. Na nekaterih vdomih mestih se vršijo bitke. Z ostulega vzhodnega bojišča javljajo ie o manjših krajevnih spopadih. Z izrednim junaštvom se je odlikovala v težkih bojih v Dnjeprovem kolenu južno nemška 23. oklopna divizija poti po- matski sodelavec rimskega radija, da si je danes v Evropi že vsakdo na jasnem, kaka strašna usoda bi doletela ves kontinent, če bi udeleženci moskovske konference nekoč lahko uresničili rvoje temne načrte. Moskovska izjava mora tudi najbolj zakrknjenemu človeku odpreti oči. Najnovejša zgodovina treh baltkih držav in zasedene Poljske so jasen zgled za usodo Evrope v primeru zmage treh moskovskih zaveznikov. Po načrtih, ki so bili v Moskvi objavljeni glede italijanske bodočnosti, naj italijanski nared popolnoma propade. Do godki med 25. VII. in 8. IX. t. L so pokazali, da sovražnik noče le uničiti fašizma, temveč hoče povzročiti propad vsega italijanskega naroda. „Sklepe odtsescl veter" Pariz, 3. nov. DNB. List »Les Nouveau.v Temps« piše: »Na vsem svetu ne bo nihče verjel obljubam teh komunikejev, kj jih bo slično kakor Atlantsko listino in množico drugih zavezniških izjav odnesel veter. Tudi najuspešnejša diplomacija sveta ne bo megla zakriti suženjstva v kateregj sta padli Anglija in Amerika. ,Vse sile za Evr&ps'1 Bratislava. 3. nov*. DNB. Notranji minister Šarijo Mach je govoril na velikem zborovanju na ozemlju, ki jih je Slovaška dobila od Poijske, ter je dejal: Na teh vrnjenih ozemljih, kjer smo proslavljali zmago pravičnosti, izražamo svo c prepričanje, da bosta narodnostno načeio in pravična stvar zmagali na vsej črti. Slovaški narod b^ stal trdno ob strani Nemčije, ki mu je pomagala v njegovih najtežjih časih in s kalere pomočjo so bila Slovaški vinjena nekcč nepravično iztrgana ozemlja. Nemčija je edini zaščitnik Evrope, ki je sposoben to zemljo tudi rešiti. Nemški narod in vsi z njim združeni naredi morajo razviti vse sile za obrambo Evrope in uporabiti vse možnosti. če se hočejo rešiti. Vsak narod pa mora biti toliko zrel. da bo vse to razumel in se temu primerno ravnal KonSerensa n. opravičila p3vzr$šes3€ga hrupa Sofija, 3. nov. DNB. »Slovo« piše. da so morali s konference umakniti večino vpia-šanj. ker so bila mnenja različna. Komunike ne odgovarja pričakovanjem Londona in \Vashingtona ter je zato končni izid skrajno nezadovoljiv, zlesti za one kroge obeh prestolnic, ki ljubijo vojno. Konferenca nikakor ni opravičila velikega h napa, kj so ga dvignili zaradi njenih do-mnevnih uspehov. Srbija v skupni obrambni Si^eti Eyrepe Rengrad, 4. nov. DNB. /nnni srbakl p vihti c is „ Damjan Kovačevi« piše v listu »Novo vreme« o vp: ašinju Srbije n* moskovski konferenci. Edini skupni cilj. ki je vezal te ui nenaravne raveziuke v Mo?kvi. ie un če-nj^ Nemčije, ki eviia njihove načrte o svetovni nadvLi li. ivskj naj se do:;eže a cilj, je pieJmet stalnih p-gvjanj, uoseaanj-; fo tek pogajanj pa je r.a!e~e. ie 1 a rajostrejša nasprotja. »Dokler belo še mali narodi' nadaljuje Kov a rev i č, ki se pustijo vareti. se bodo pogajali o svobodi teh narodov in jim obljub«»vali vedno nova jamstva za zaščito pred Nemčijo, k: pa ie ,zja\ila, da bo branila Evropo proti vsakemu napadalcu. Ta obrambna fronta je tudi r-brambia fronta srbskega naroda.« »Slabo znamenje" Bern, 3. nov. DNB. Po mnenju lista »Die neue Ziiricher Zeitung« pomeni za male države slabo znamenje dejstvo, da manjkajo v komunikeju njihova imena. Zato izgleda, kakor bi na pr. Estonska, Letonska in Litva bile na moskovski konferenci vštete k »zasedenim boljševiškim ozemljem«. veljstvom generalnega poročnika Vor-manna. Na južnem italijanskem bojišču so se e veljkiml krvavimi izgubami izjalovili sovražnikovi napadi pri Venafru. V vzhodnem odseku je prodrl sovražnik 7. močnimi silami preko reke Trigno. Po hudih bojih je bil zatastavljem jnžnovzhodno od mesta Istomjo. Sovražnikove letalske Jate so včeraj napadle področje Nemškega zaliva, zl«sti mesto Wllhelmshafe.n, v pretekli noči pa mesta v zapadni Nemčiji, škoda in izgube so nastale predvsem v Diisseldorfu. ■ Znovtr je bdla težko poškodovana stolnica v Kolnu. Protiletalska obramba je po dosedanjih vesteh uničila med temi napadi ia nad rasedenimi zapadnimi ozemlji 33 sovražnih letaL Naše letalstvo je v včerajšnjih večernih urah brez lastnih izgub močno napadlo luko Ipsvvieh v južni Angliji, kjer so nastali veliki požari. Pred Ejmiddenom in na morju severno od Le Ilavra so potopile olialne obrambne ladje in ostale edinice vojne mornarice 4 angleške brze čolne, nadaljnje 4 pa so težko pošodovale. Fiasko vojno poročilo Helsinki,-4. nov. DNB. Na bojiščih je bilo sovražnikovo izvidniško delovanje nekoliko živahnejše kakor običajno. Na zemeljski ožini Maaselkee je napadel ojačen sovražni bataljon z močno podporo topništva in metalcev min v varstvu megle naše postojanke, vendar pa je bil zavrnjen ob sodelovanju vseh vrst orožja. Tsrijje novi odlikcvacci Fuhrerjev glavni stan, 3. nov. DNB. Fuhrer je podelil viteški križec k Železnemu križu, nadporočniku Karlu Rencldneru, četnemu vodniku v grenadirskem polku, rezervnemu poročniku Waiteru Buschu, četnemu vodniku v pehotnem bataljonu, in desetniku V/illiju Schaffneru v grenadir-skem' polku. , Fuhrer ustanovil , Kubanski ščit44 Berlin, 3 nov. DNB. V spomin na junaške boje na Kubanskem predmostju je Fuhrer ustanovil »Kubanski ščit«. 145 letalskih zrna g Berlin, 4. iov. DNF. Na predlog vrhovnega poveljnika letalstva državnega maršala Goiinga je podeti! Fuhrer v?težki križec k železnemu križu poročniku Hartman-un, vodji letala v nek« lovski jati. 2ro* zmaga hrvatskega Savskega ofi-5e3ka p,Min. 4 nov. DNB. Hrvateik lovci, ki sc na vzlv.vinem bojišču v zvestem bratstvu v orožju fkurno borijo z nemšk m letalstvom, so v mnog h poetih nad sovražnikom prizadeli sovjetsk m letu: kim s lam občutne izgube. I o n izmed hrva/k h !ovsk:h oddelkov je se da? ci -oc^cl na vzhodnem bojišču svojo -00. Ieta'.-:ko zmago. pžit^itaSijasiskem fespšfiu Berlin, 3. n:v. DNB. Na južno-ital jan-skem bo išču so un'č'ie nemške čete se. vernoznpadno od Capue 21 sovražnih oklopnikov Od tega jih je un čilo 7 nemško top-šnitvo pri obstreljevanju sovražnikevih z-hod ščnih postojank. Ob vzhod 5 obali Vol-turna so poizkušali trije amer ški pehotni polk' v nadaljevanju svojih dosedanjih na-padrv prodreti na cesti od Capue v Capri-at 2^1 nemškim' korr.k za korakom umikajočimi so četami, vendar pa je bil sovražnik na v!š:nah med Capratijem in južno od njega ustavi "en ter je utrpel občutje izgube. ki mu j h je prizadel ogenj našega topn*Stva in mct.r'ci min. kakar tudi strmoglavili napidi nemšk h bojnih letalcev. Prav tako so estali brez u-peha v noči ca 2 novembra zapečeti ameriški napadi zapadno o>-j Voltuma na cbeh stra'.eP vie C^scel ne in ^unki kanadsk h čet proti vi-6'nar,! scvernczapad-.o od Campobassa. V zadnjih dneh si Angleži na vzhodnem o:scku m "eno prizadevajo, da bi izsilili prehorl preko Tr gna. S konce- trac:jo močnih pehotnih oddelkov, podprtih od števl-nih bater:j. j'm je uspelo potem, ko je bilo več prejžnjih napadov krvavo odirvh, s pribl žno dvema polke m a prekoračiti reko, Nerr.e' pp so s svojimi protinapad1 vrgli Anglfze tnko n'?-.i prek«? reke in vzpostavil« p« 1 t. j' položaj. Bcir^u Ka pristaniške K3^rave v Neaplju B»rl:n. 3 nov DNB. V vojnem poročilu z dre 2 t. m. omenjeni napad "nemških bojnih letal na sov:ožno oskibovslno luko Neapelj ie b'i kljub močni sovražnikovi obrambi izveden tečno po določenih načrtih. Bombni zadetki na zasilno popravljenih pristaniških napravah so povzročili velika razdejanja in mogočne požare. Nemški bojni letalci so zadeli tudi več ladij s tonažo 5 do 6 tisoč ton. Ladje so bile delema zelo močno poškodovane, štiri zadeti parniki pa so se vneli. Velik uspeh zbirke za zimsko pomoč Berlin, 3. nov. DNB. Dne 10 oktobra l 1943 izvedena druga nedeljska zbirka za vojno zimsko pomoč 1. 1943'44 je po dosedanjih ugotovitvah zbrala 52.879.943.22 RM. — Lani so pri isti zbirki nabrali le 42,429.236.42 RM. tako da znaša letošnji presežek 10,450.706.80 RM ali 24.1%. Anglosaško Izdajstvo nad Evropo Skopim uradnim poročilom o »uspehih« moskovske konference se ni posrečilo prikriti jedra sprejetih sklepov. Zamolčani so b)H sicer najvažnejši problemi ureditve Evrope, a vprav te molk zgovorno priča o dejstvo, da so Anglosasi spričo boljševi-škega pritiska ustregli vsem nenasitnim zahtevam Stalina ter zlati manjše narode na milost ln nemilost Izročili boljševizma. Zanimiva in po«nčna je v tej zvezi poleg dmgih poročil, ki jih objavljamo, zlasti tudi naslednja vest DNB iz Stockholma: Stockholm, S. nov. Iz poročila Usta »Svenska Morgenbladet« izhaja, da je dobil Stalin na moskovski konferenci proste roke glede zadovoljitve svojih ekspanzijskih teženj v vsej Evropi. List namreč poroča, da je bilo v Moskvi sklenjeno, naj se jugoslovanska emigrantska vlada preseli iz Kaira v Moskvo. Ta vest je vzbudila pri emi-" grantih velik nemir, ker smatrajo njeno vsebino kot prvi znak, da bo po sklepih moskovske konference postal ves Balkan sovjetska interesna sfera. Iz podrobnejših poročil, ki so jih objavili listi drugih narodov, izhaja, da tal-tr usoda ni zadela samo držav na jugovzhodu Evrope, marveč da so Anglosasi vrgli bol.jše-vikom v žrelo kot dobrodošel plen domala vso Evroop, nje gospodarstvo in nje omiko. V moskovskem komunikeju ni imen malih držav, kar je. dokaz, da se je Aneii-ja odpovedala toliko poudarjeni »zaščiti« svojih nekdanjih manjših zaveznikov ter jih te pri moskovskih pogajanjih nnoreibi-la kot drob? ž, s katerim je boljše vik oni plačala razne koncesije v drugih deiih sveta. Ameriški Hull ?n angleški Eden sta s tem brez vsakih ovinkov potrdila sieer že dovolj znano dejstvo, da se Anglosas; brigajo za evropske narode le v toliko, kolikor to služi anglosaškim koristim. Svojo ljubezen do evropskih m?J!ih narodov na-glašajo gostobesedno le takrat, kadhr .tih petrebujeio za priprezo svojim imperialističnim ciljem. Kakor hitro pa se pokaže, da bi bilo treba izpolniti dane obljube, jamstva in obveznosti, Anglcsisi cinično poteptajo svojo besedo. Tataje svoje zavezništvo ter puste na cedila vsakogar. Id bi .jim bil v kakršno ko!> breme pri njihovih kravjih kupčijah. Ffu'l jn Fd-n "ta izrazita predsthvnika one phitokratske politike, ld jo z vso pravico Inhko označimo kot. prekupčevanje z usodo manjših narodov. Nobenega dvoma ni, da bodo r!astl It. Londona skušali prikriti sramotno viogo, k! so |o Igrali v Moskvi, todia vse kaže, da bo to prizadevanje zaman, čirom Evrope so že zadoneli glasovi ogorčenja, Id priča.io. da narodi niso zadovoljni s tem. djs bi bili samo predmet kupčij »znrezjii-ških« velesil, marveč hočejo o svoji nsodi in o bodoči ureditvi sveta odločevati kot enakopravni soposrodbeniki. Minuli so časi, ko so narodi gVdftli na AngI"jo kot vsemogočno gospodarico sveta in smatraH v«» nje obete m čisto zlato. Preveč so v Londonu zlorabljali zaupanje narodov ln preočitno se je v sedanj vojni pokazalo, da smatra Angli|K evropske narode le za instrument svoje Lastne obrambe. Po vTsti je Anglija potisnila v pogubo eno državo za drugo in danes ga ni državnika, k; bi ^ količkaj dal na obljube angleških državnikov. Vendar pa se mora priznati, da .fe na drtigi str;'ni malokdo pričakoval, da se bo-st.a »ngVMr-Jki velesili v Moskvi tako glo-KaUrt pnes izvedena po vsej Nemčiji in bo menda ostala tudi po vojri, ker se je izkazala kot izredno praktična. Posredovanje med posamezn.mi interesenti oskrbuje brezplačno naiodnosocialstična ženska organizacija sama. Pri organizaciji zamenjave ostalih ra"o-n h in gespedin sk h predmetov pa so smatrala oskrbovalna oblastva za potrebr.o, urediti poseben aparat. Najpopolnejše je stvar organizirala mestna obč na v Konigs-bergu, ki je v začetku letošnjega leta ustanovila centralo za zamenjavo rabnih pred-metev v prostorih neke bivše veleb agovn'-ce. Interesenti pr našajo v t: esntralo raj-razl čr.ejže predmete z namenom, da do-tične predmete zamenjajo za druge rabue predmete, ki jih potrebujejo. Prinesene predmete najprej ocenijo in se pri zame. njavi izplača le raz' k a. Stranka plača le prispevek v viš ni 10"/« cesilne vrednosti. Mesečno posreduje ta centrala sedaj okrrg 1000 zamenjav. Predmeti so razstavljeni i-n na vpogled. <5e v treh tednih ne pride d- zamenjave, je treba predmet zopet odnesti gj« pa ga centrali prodati. V nekaterih dz*ug:h mestih Nemč jo so uvedli omejitve glede možnosti zamenjave, tako na pr. za goeped njske predmete in igrače. Drugje so predpsali, da se sme pohištvo zame jati le za pohištvo, če pa ni možna zamenjava, organizacija sama odkupi pohištvo ln ga po izvršenem popravilu ali obnovi proda na podlagi nakaznic. V nckater h mesth obstoja posredovanje le v tem. da se ceen j; predmeti, ki se zamenjajo. Povsod pa velja načelo, da sc predmeti ocMajo le, če interesent sam ponudi drug predmet. Lc v nekaterih takih orga"iz?.cijaU je dopuščeno, da se predmeti tudi prodajo, pri čemer dobi prodajalec prednost pri poznejšem nakupu predmeta, ki ga potrebuje. Nedavno bila podobna centrala ustanovljena tudi na Dunaju. Pri ustanovitvi upoštevali izkušnje drugih sličnih organizacij. Centrala sprejema rabljene predmete dnevne potrebe, ki imajo vsaj cenil-n> vrednost treh mark, ki so še uporabni in čisti (razen luksuznih predmetov, umet-rin in predmetov, ki se težko prevažajo), j Ni pa ponudnik vezan, zamenjati svoj predmet za drug predmet iste vrste in lahko £«-oj predmet zamenja za kakršen koli drug predmet. Samo za obleke, perilo in čevlje je predpisano, da se smejo zamenjati samo za predmete iste vrste. Kder prinese rab-ni predmet tej centrali, čebi potrdilo z navedbo cenilne vrednosti, na podlagi katerega si lahko med razstavljenimi predmeti, ki jih nudijo drugi, izbere, kar si želi, pri čemer mora eventualno razi'ko cenil-ne vrednosti doplačati ali pa jo organizacija njemu izplača, vendar razlika ne sme biti prevelika. Ce interesent, ki ie prinesel v zamenjavo določen predmet v teku dveh mesecev ne najde za zamenjavo primerre-ga drugega predmeta, pravica za zamenja, vo ugasne in mu centrala izplača vrednost prinesenega predmeta, kakor je bil ocenjen. Odkupljeni predmeti se potem prodajo na dražbi. To je potrebno, da se ne bi preveč kupičili predmeti, za katere ni dovolj zan;manja. V nekaj tednih, odkar je b la ta dunajska ccntrala ustanovljena, je premet dosegel že 100 zamenjav na dan. število za zamenjavo ponudenih predmetov pa se giblje na višini okrog 300. BRBOBSaBES^K? za neMičko številki Of^dfiifše mud tednrm, nrikasnefe pa v peicU. Le za te o količini pa bo dosežen lanski pridelek. Tudi količina sladkorja je razmeroma znatna, razen pri muško*rem silvancu. = Ureditev delokroga gospodarskih ministrstev na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo. da je bila s posebn:m zakomsk"'m dekretom urejena k: m pet ene a treh gospodarski ministrstev. V kompetenco ministrstva za trgovno. obrt in industrijo spadajo notranja in zunanja trgovina, carinska polit ka, trgov:nsko-politlčno nadzrrstvo državnih podjetij, industrija in obrt, nadzorstvo nad trgovinskim'- industrijskimi ter obrtnimi zadrugami in končno kom is 3^-riat za tvorbo cen. V kompetenco kmetij, skega in prehranjevalnega ministrstva spadajo vse panoge kmetijstva, uprava državnih posestev, nadzorstvo kmetijsk'h gospodarstev, ribištvo, kmetijsko zavarovanje, veterinarska služba, prehranjevalna in oskrbovalna politika, oskrbevanje obrti in industrije s potrebnimi surovinami in preskrba semen. V kompetenco ministrstva za gozdove in rudn ke pa spadajo končno uprava gozdov, prgozdovacje, uprava zaščitnih parkov, lov. gojitev postrvi, rudarstvo in plavžarstvo ter uprava državnih rudarskih podjetM. K imenovanju Cirila Debevca V vodstvu slovenske Drame se je izvršila značlna osebna sprememba: za njenega direktorja je bil imenovan t den aaš"n vodilnih režiserjev Ciril Debevec. Kdor je skozi dolga leta zasledoval iz večje a!i manjše bližine obsežno delo tega prvovrstnega gledalskega teoretika in praktika, mora iskreno pozdraviti njegovo imenovanje, četudi se morda ni vedno strinjal z vsemi njegovimi idejami in metodam:. Nesporno je Ciril Debevec ena najmočnejših osebnosti, kar jih premore današnje slovensko gledališče. S svojo široko splošno izobrazbo in specialnimi univerz'tetnimi štu dijami v Pragi in Ljubljani, z dolgoletno prakso ne le za kulisami, marveč na samem odru, kjer si je pridobil sloves nadpovprečno anačUnega igralca, s temeljitim dramaturškim, estetskim in pedagoškim delom, kjer je prešel od tradicionalnih ekiek-tičnih in impresion'stičnih načinov k znan. stvenemu sistemu, upoštevaječemu moderna estetska in psihološka dognanja — z vsem tem je stal Ciril Debevec že dolgo v ospredju slovenske gledališke kulture. Njegov vpliv se je občutil povsod, kamor je segel s svojim močnim delovnim vzgonom s svojo voljo., da kar ae dš dvigne raven im postavi vsako stvar na tisto mesto, kjer bo stala trdno, po neki dognani, preudarjeni potrebi. V miselnem svetu tega našega gledališkega sistematika" velja načelo, da se tudi umetniške zadsve, najsi so še tolikanj stvar intuicije in razpoloženj, ne smejo prepu-ptitj. »slučajnosti^ marveč jiiL je treba ure- jati po kar se da trdno postavljenih, znanstveno utemeljenih načelih in smernicah. Sam globoka umetniška ratura, k* so ji predobro znane vibracije stvarjalnega du. ha, njegova nujna sproščenost in iracionalna. alogična sredobežnost, je vendar v urejanju tega. tako rahločutnega čustvenega in mišljenjskega sveta tudi znanstvenik, ki pozna veljavo discipline in uspešnost metode. Ta srečna spojitev umetniškega in intelektualnega elementa v Debevčevi tudi voluntarno močni in k dejalnosti u-smerjeni naravi daje največ značilnosti vsemu njegovemu gledalskemu delu. CIRIL DEBEVEC novi direktor naše Drame Slovenci smo zlasti v zadnjih dveh de-setletj h dosegli lepe uspehe v gledališki kulturi: velika urciativncst in 'znajdljiva domiselnost našli vrdiinih režiserjev še vedno ni zadosti ocenjena in njeni rezultati niso prešli iz prakse v teoretske temelje slovenske draruaturg:je in gledališke estetike. Samo Ciril Debevec je tudi v tem pogledu na široko in na gl-cbcko ora.1 ledino ali komaj zrahljana tla. S svojo pristno in močno I terarn-o kulturo, obstoječo ne samo v široki razgledanosti, rnarvač tui; v stilistični sposobnosti, v tankem čutu za jezik im v lingvističnem poznanju njegovih vale-urjev, je Ciril Debevec sodeloval s štev;lni-mi razpravami, članki, zapiski, glesami pri ustvarjanju slovenske gledarško-teoretične literature. Pomagal je iskati *n oblikovati subtlno gradivo za idejne in umetnostne smernice slovenskega gledališkega razvoja. 2e sedaj je to njegovo delo vprav neprecenljivo. In če bi za Cirila Debevca in njegovo pomembnost za slovensko gledal', šče ne govorili toliki njegovi nesporni uspehi na samem odru. preizkuševališču teorije, bi že njegova dolgoletna teoretska dejal-nost upravičevala — in ne šele letos -— njegov vstop na vodilno mesto v slovenski Drami. Ni sedaj primeren trenutek, da bi ocenjevali pomen in zasluge njegovega predhodnika, ki je bil dolga leta na čelu naše Drame in je doživel z njo lepe uspehe. Nedvomno je sedanja sprememba samo ojačila nadeje, da pride v zakulisje te naše kulturno dragocene institucije več stvar-jalnega vzgona, več izpodbučtaosti, več smotrne Ln gospodarne izrabe v izrednem obsegu razpoložljivih sil za idejno, etično in umetniško višje gledališko delo. kakor je bilo vsaj delno dosedanje. Nesporno je, da umetniško življenje v naši Drami ni na- predovalo, marveč je v marsičem popuščalo in se razkrajalo, kar nikakor ni v vsem osebna krivda kogar koli. marveč je deli."o tudi signum tempe ris. Toda močna, dejavna osebnost, ki ve. kaj hoče, bi mogla vzlic vsem vp.ivom vojnih razmer zanesti tudi s<»m tisto regenerativno voljo ds rast', do razmaha, do polnega izživetja vseh pozitivnih stvarjalnih sil, k' jih nimamo malo. Dati naši Drami še večjo višino, še višje in dragocenejše umetniško posla stvo- odpraviti iz nje zadnje sledove cenenega, malomeščansko pl tvega zabavišča — to je veli. ki smoter, ki bi ga mogli in morali podpirati vsi, katerim se je zjasnil do zadnjih koncev smisel gledališke kulture. Kol!kc bo v danih okol ščinah mogel storiti novi direktor Drame, bo nedvomno storil: za to nam jamči njegovo ,Essays um Goethe« marsikaj iz svojega in tako pr pravM široki občini Goethejevih častilcev velik knjižni posladek. Re nchold B u c h \v a 1 d. strokovnjak za literarno zgodovino nemške klasike, avtor dve knjigi obseg:jočega življenjepisa Fr. Sch'lierja. ie spisal za. založbo Alfreda Kro-nerja knjigo »Fiihrer dureh Goe. thes Faustdichtun g«. Kdor pozna na pr. italijansko literaturo o Dantejevi »Božanski komediji«, ve, koliko komentarjev je že izšlo k tej mogočni pesnitvi, ki je danes malone seumljiva (vsaj na nekaterih mestih), če bralec ne seže po kakem komentarju. Goethejev »Faust« nam je časovno resda bližji, vendar je zlasti njegov drugi del-posebej še filozofsko in literarno povprečno izobraženemu bralcu tako težko dostopen, da je tudi tu skoraj že neobhodno potreben dober komentar. Buchwald je po sodbi strokovne kritike prekosil s svojo kr j go vse dosedanje poizkuse, zakaj njegov „Fiihrer dureh Goethes Faustdichtung« je posnetek vsega, kar se je doslej pisalo na rob tej velepesn tvi. Knjiga je rastala iz potrebe poljudne razlage, dostopne širšemu •krogu, zato ne prinaša znanstvenih odkrifj. Z njo bo imel veselje in korist sle_ hern bralec »Fausta«. Buchwald komentira prizor za prizorom, navaja nali&na mesta iz ostalega Goethejevega dela in opozarja na zgodovinsko ozadje posameznih mest. V drugem delu obravnava zelo obsežno postanek »Fausta«, v tretjem pa citira obilno dokumentarno gradivo k »Faustu«. V knjigi je tudi slovar manj znanih besed v »Faustu« in seznam najvažnejših del iz obširne literature o tej reprezentativni mojstrovini nemškega slovstva. * Nemški finančni minister na Dunaju. Zadnje dni oktobra se je udeležil zboro- i van.ja političnih vtditeljev na Dunaju nem- j ski finančni minister grof Schvverin von • Krossigk, ki je govoril o temeljnih načelih i nemške finančne politike v vojni. Pri tem je razglabljal zlasti vsa vprašanja, ki so v zvezi s financiranjem vojne. * 25.000 poletov nad sovražnika. Neka skupina nc-niških strmoglavcov, zaposlena na srednjem odseku vzhodnega bojišča, je te dni absolvirala svoj 25.000 polet nad sovražne položaje. * 50 letnica predsednika ljudskega sodišča. Dr. Rcland Freisler, predsednik nemškega ljudskega sodišča, je obhajai dne. 20. oktobra. 50 letnico, rojstva. Prve svetovne vojne se ie udeležil kot vojni prostovoljec, po vojni Da ss je pridružil narodno-socialističnemu gibanju ter je postal poslanec v nemškem državnem zboru in pruski državni svetnik. Pridobil si je velike zasluge na polju nemškega pravo-znanstva. * Novi regentski svet v Albaniji je sestavljen iz štirih osebnosti, ki so svoječas-no pripadale nacionalni vladi. V njem so Medhi Frasheri, Fuat Dibra, pater Antonio Karara in L. Nos'. Kakor smo že poročali, je novi regentski svet priznala tudi nemška vlada. * Naslednik Legnanija. Za naslednika državnega podtajnika v italijanskem, mornariškem ministrstvu Legnanija, ki se ja smrtno ponesrečil z avtomobilom, je imenovan Feruccio Forini, dolgoletni Legna-nijev sodelavec. 3 Povračilo majih zastavljenih predmetov. V Rimu je izšla naredba, ki določa, da je treba brez odškodnine vrniti lastni, kom vse zastavljene predmete manjše vrednosti, ki so bili izročeni zastavijalni-cam v zastavo do 11. oktobra. Vrednost zastavljenih predmetov, ki postanejo na ta način prosti, znaša približno 800.000 lir. * Obseg turških časopisov bo zaradi povečanega uv:za pap'rja večj'. časopisi, ki jih tiskajo na velikem formatu, bodo dvakrat na teden izhajali .ra 8 straneh, oni z majhnim formatom pa bodo imeli petkrat tedensko S .strani. * IJorriot v norišnici? »Petit Parisien-t parada i, da je bil bivši predsednik francoskega parlamenta Edouard Herriot, ki je zadnje čase kazal znake duševne zmedenosti, prepeljan v neko bolninšico za. duševne trlezni v okolici Pariza, * Usodna eksplozija na Finskem. V mestu Turku (Abo) je nastalai velika eksplozija v industrijskem podjetju. Zrušilo se je 20 metrov dimnika, visokega 62 m. Ruševine so poškodovale tovarniška po- mi Elsbacher f V Ljubljani je po daljšem bolehanju umrl veletrgovec g. Konrad Elsbacher. Njegovo ime je znano daleč naokrog. Dasi je g. Elsbacher učakal razmeroma visoka leta_ je novica o njegovi smrti zbudila splošno obžalovanje, zlasti v naših gospodarskih krogih. V »Jutru« smo v teku let večkrat iz-pregovoril i o uglednem pokojniku in njegovi! veliki trgovski tvrdki, ki je slovela tudi izven svojega poslovnega okoliša. Ustanovitelj tvrdke je bil Korošec Andrej Elsbacher, ki je začel svojo trgovsko kariero v Celju, potem pa se je leta 1874. naselil v Laškem in je s svojo solidnostjo, marljivostjo in iniciativnostjo razvil trgovino v ugledno in trdno podjetje Njegovo etefo je zvesto in uspešno nadaljeval njegov sm, seda-j umrli g. Konrad Elsbacher. Pridobi! si: je kmalu tudi v širši javnosti sloves spretnega in preudarnega gospodarstvenika ter je kot tak zavzemal vidna in vplivna mesta v gospodarskih organizacijah in v gospccLarsicem svetu sploh. Dolga leta Je m tudi podpredsednik prejšnje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Po plodovitem delu je g. Konrad Elsbacher spokojno zatisnil oči k večnemu počitku. Zagotovil si je v zgodovini našega gospodarstva neminovno časten spomin. Ugledna, družina pa je izgubila srčno dobrega skrbnika in ji ob bridki izgubi izrekamo globoko sožalje! slopja in stroje. Pet mož je obležalo na mestu mrtvih. Vzroki nesreče se razlikujejo. Bržčas so se v dimniku nabrrfli gorljivi plini. * Dva milijona Indijcev v vojaški »hižb». Neko angleško uradno poročilo pravi, da sta bila od začetka sedanje vojne uvrščena v armado 2 milijona vojakov v Indiji. 25% indijskih vojakov se nahaja na bojiščih v prekcmorškili deželah. * Regent Kaka mora obiskati London. Iraški regent po angleški milosti emir Abdulilah, stric kralja Fejsala, se bo po poročilih listov v teku meseca novembra podal v London, ker zahteva njegovo navzočnost angleška vlada. * Odlikovanje za šefa Kominterne. Nadomestni vodja Kominterne, o kateri se je toliko pisalo, da je razpuščena, Manilski, je pred kratkim prejel najvišje odlikovanje, kj se podeljuje v Sovjetski zvezi, namreč odlikovanje z Leninovim redom. * Ameriški pohlep po tuji zemlji. V senatu Zedinjenih držav je zahteval senator Russelnin aneksi jo francoskih oteških skupin okrog Nove Kaledonije ter prisvojitev otokov, ki so jih Zedinjene države vzele v najem od Anglije v Karibskem morju. Slednjič je iztegnila Amerika roko tudi po Islandu. S senatorjem Russelni-nom s3 je strinjala večina članov ameriškega senata. * Jesenski manevri portugalske vojske končani. Prošic dni so bili zaključeni jesenski manevri portugalske vojske, ki so sa končali z veliko parado pred državnim poglavarjem. Parade se je udeležilo 50 000 mož * črna borza v Angliji. Agenti Scot-land Tarda so prišli na sled široko razpredenemu trustu, ki ima svoje podružnice širom Anglije ter se peča z nakupom po-nošenih oblek, rabljenega perila in raznega tekstilnega blaga. Trust je delal zaradi zastoja v normalni trgovini s tekstilnimi izdelki ogromne kupčije. Preiskava ie pokazala, da so si člani trusta prisvajali tudi blago, izvirajoče iz tatvin. Med drugim so sotrudniki tega trusta vlamljali v stanovanja, kradli obleko in perilo ter odnašali živila. * Princesa agitira za Moskvo. Soproga bivšega, grškega prestolonaslednika princ:si Irena je prispela pred kratkim v Libanon, kjer bo po ondotmih krajih imela predavanja o sovjetski vojski. * Cenzura pisemske pošte v Indiji. »Times« poročajo, da je bilo notranje ministrstvo v Nevv Delhiu prisiljeno v nekaterih delih Bengalije iz vojaških vzrokov uvesti pisemsko cenzuro. * Nesreča avtobusa pri S°lunu. Po vesteh agencije Štefani se je v bliž ni Soluna pripetila huda prometna nesreča. Med Solunom in Nigrito se je prekucni potni-ški avtobus, s katerim se je vozilo 33 oseb. Devet potnikov je bilo ubitih. * Smrtna kazen za verižnika. Notranji minister in državni vodja SS Henrik Himmler je objavil: Nemški državljan Albert Mehlbom je deloval na najhujši način kot verižnik v zasedenih zapadnih področjih. Kot ljudski škodljivec je bil piijet ter po obsodbi na smrt obešen. 1% LjuMjaste u— Nov grob. Rodetovo družino na Vrhniki je usoda bridko prizadela. Njihovega sina Franca je na doslej še nepojasnjen način dohitela smrt. Našli so ga nedaleč od domačega kraja mrtvega. Komaj nekaj dni je minilo, odkar se je vrnil iz Padove v svoj rodbinski krog in že ga je smrt iztrgala iz srede domač'h. Franc Ro.le je bil trgovski pomočnik pri tvrdki Mala-vašič na Vrhniki, kjer je bil zaradi svojega trdnega značaja splosno priljubljen. Za njim žalujejo oče Jernej, mati Franc ška, sestre Minka por. Kačič, Kristina in Ivanka ter brata Bernard in Janez. Pogreb blagega rajnkega bo v petek cb 11. na vrhniško pokopališče. Pokojnemu naj bo ohranjen časten spomin, njegovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Sl°vesna m^ša zadušnica za smrtne žrtve zločinskega komunističnega »sodi. šča« v Kočevju, o čemer smo že obširno poročali, bo danes, v petek ob 7. zjutraj v ljubljanski stolnici. u— Diplomirani sta bili 14. oktobra na .furidični fakulteti ljubljanske univerze 'gdč. Sonja šerko in' Draga Šimenc iz Ljubljane. Iskreno- čestitamo! u— Diplomiran je bil na pravni fakulteti v Ljubljani gospod Podbregar Bojan iz Ljubljane, čestitamo! ii— poroka. Dames sta bila v cerkvi sv. Frančiška v Šiški poročena ing. Berdajs Bogomil in Karla Seebacher. Mlademu paru želimo obilo sreče. n— Sprejem v policijsko službo. Uprava policije poziva vse piedčasno upokojene, na lastno prošnjo izstopivše in vse druge v Ljubljani ali okolici sc nahajajoče bivše orožniške podčastnike in orožnike, ki so zdravi, da se javijo za sprejem v eksekutivno policijsko službo pri poveljniku policijskega varnostnega zbora v Ljubljani — šentpetrska vojašnica, kjer bodo dobili vsa zaželena pojasnila. u— Kupimo dobro ohranjene slovenske gramofonske plošče po najvišji dnevni ceni. EVEREST, Prešernova 44. Zasilni izhod iz zaklonišča mora biti zgrajen tako, da je podana čim največja možnost za rešitev iz zaklonišča, če bi se • hiša sesula. u— Kaj bo z vremenom? Tako se sprašuje marsikateri ljubljanski meščan, ki si želi še dolgo lepega in sončnega vremena, kakršnega v Ljubljani zadnje d'i nimamo več. Izprva je kazalo, da bo nastopil dež, potem so nekateri menili, da bo zapadel sneg, zlasti ker so opazili sinice na oknih, kar menda pomeni snežne padav'ne. Zaen- krat pa ni še ne dežja re snega ln si tudi ne želimo ne enega ne drugega. Padavine bi namreč ohlad le zfcmljo in nastopil bi jesenski hlad- ki bi zmrazl ne le ozračje, ampak tudi stanovanja. Dc-bro bi delo, če bi zopet posijalo sonce, ki bi poživilo pri-rodo in ljudi. u— MaJo več reda in obzirnosti! Iz vrst potnikov električne železnice smo prejeli: Glavni namen tramvaja je gotovo ta, da morejo ljudie hitreje po svojin opravkih in si tako prihranijo izgubo časa. Nekateri uslužbenci električne zeleznice pa tega nočejo upoštevati. Na prestopnih postajališčih se večkrat primeri, da morajo potniki gledati za vozom, s katerim so se namenii odpeljati. V tem jkigledu se zlssti pred ma. g!stratom v d jo neljubi prizeri, ko hočejo ljudje, ker jih vozovi ne čakajo, že med vožnjo skakati vanje. Uprava električne cestne železnice bi ustregla potujočemu občinstvu, če bi naročila svoj m uslužbencem, naj vozovi čakajo na prest:pnih postajal -šč'h vsaj tol'ko časa, da bodo potniki '.ah-ko prišli iz enega voza v drugega. u— V mestnem kopališču v Prečni ulici bodo pozimi do nadaljnjega poslovne ure od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. na kar opozarjamo prebivalstvo, naj se ravna po tej določbi. Vsako zaklonišče mora imeti zasilni izhod, ki naj bo čim bolj oddaljen od vhoda. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče ie znanje knjigovodstva, korespondence, stenografije, jezikov, strojepisja itd. Novi dnevni in večerai tečaji pr.čno 6. novembra. Izbira predmetov po želji. Učnina nizka. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Učite se strojepisja! N°vi eno-, dvo-, trimesečni dnevni in večerni tečaji prično v torek 19. oktobra. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepis-nica. Pouk po želji dopoldne, popoldne sili zvečer. Vp:sovanje dnevno. Informacije, prospekte ^nje: Trgovsko učil šče »Christofov učni zaveti«. Domobranska 15. u — Spccia.'»;i nik modernih jezikov — prične v novih z.ačetniških ln nadaljevalnih tečajih dne 8. novembra. Dopoldanski, popoldanski in večerni oddelki. Odlična učna metoda. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt. Spcc-alni jezikovni pouk — v središču mesta — Kongresni trg 2 (v prostorni Trgcvsjrrr.a učnega s:avcda). u— Starš? in dijake-inje «rednfih. strokovnih, meščanskih gol' opozarjamo, ra prične 8. novembra pouk v vseli odsekih: L za oesarnezne predmete. ■ 2. za jezike, 3. za privatlste. 4. učna prioravljalnica-korepetitorij »Napredek«. Izbrra predmetov po želji Natpopolneiša organizsciia. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt: .Spociiiln-j instrnkcijc za sredr.ie šole — Kongresni trg 2 (v prostorih Trgovskega učnega v-avoda. — Središče mesta! u— Ooczar.jamo, da je vsakomur omogočen obisk Večernega trgovskega tefasa, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah. ko obrati počivajo ali zvečer. Pouk vseh strokovnih predmetov: kn igovod tvo, k~rcr,pon-1ene?., t go. vinstvo. računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen c-bi.sk nosameznih predmetov. Pričetek 5. novembra. Vpisovanje dnevno. Prospekti na razpolago: Trgovski učni zavod, Kongresni trgZ. Središče mesta! u— Za stare »nemogle Ljublja čane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici jc podaril mest. gradb. d'rektor v p. g. ing. Mat-ko Prelovšek 100 lir namesto vonca pok. ge Ani Ileš č. Mestno županstvo izreki dobrotniku najtoplejšo zalivalo tudi v imenu podpiranh. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Izvrstno tirolsko vino, rdeče ?n belo, toči gostilna Lovš n. —u Učbenik za ani;scškj ježih, ki ga Je priredil univ. lektor prol dr. Janko Kot.iik. bo izšel začetkom prihodnjega meseca v založbi knjigarne Tiskovne zadrugo v Ljubljani. Kd;>r učbenik v imenovani Knjigarni (šelenburgova 3) v naprej naroči do 30 oktobra t. l„ ea dobi za 50 Ur. u— PifiT3 Loti: Islandski ribi? v s:o-.'cns"-em prevodu Vladimlrja Levstika Je l-njiga ki naj ne manjka v nobeni knjižnici. Dobite jo v Knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani. šo'skj vodje 4S Sol % mar-ber^cega okraja so sc te dri zbrali v Mar'" o^i. šolski svetnik Schneider je pozdravil zfa-stj vladnega svetnika Zacha iz Cra«1ca, nekega šolskega svetnika iz Hivatjkegi ter zastopn ka prosvetnega urada pri He'-mathundu. Razpravljali so o novi rez-ni jezikovnih tečajev, neto ra sds' og eda'l prenovljeno šolo v št. Ilju in novo šolo v Pesn:ci. Tu jih ie spreel nad-'č'te'j L"-š!čki in jim razložil postanek nove fole, kj je bila aprila 1941 ?arad; vojne ze'o-poškodovana. Sledilo je zborovanje v šoli. Na gradu Vurherku bil pretekli petek zaključen govom ški tečaj He matbu da. K slovesu se je pripeljal tudi okrožni v;dja dr. Ueberreither iz Gradca, k' je izprego. voril teč jnikom bodrilne besede. Nato je obisknl taborišče ženske delovne službe v grašč ni Vel'ki Nedel ji. V mar borskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: ilgra ta zelenem travniku«, opera »čarostr=lec«. opereta »Friderika« ter žalcigra »Kovrrstvo in ljubezen«. O zgodovini Ptuja je na ljudski univerzi v Ptuju imel skiopt:čn> predavanje dr. Bakiuin Šaria, bivši vseučiliški profesor v Ljubljani. Graški dnevnik poroča, da js povedal mnogo novega in bil nagrajen z veiikim odobravanjem. FeghOv kvartet iz Radimpešte je pretekli torek gostoval v Marib:ru. To je b i prvi večer komorne glasbe v letošn'i sezoni, prirejen v okviru Heimatbunda. Včeraj je isti kvartet nastopil v Brež cah. V Rogaški Slatini je bil pr rejen tečaj ob zaključku tedna za mladeniče :n dekleta spodnještajerskih pod;'et;j. Izpregovor.la sta jim tudi zvezni mladinski vodja to zvezna mladinska voditeljica iz Mar bora. — Podoben tečaj je bil tudi v Trbovljah. Poleg pouka o praktičnem delu rudarsfte mladine so b le na spoiedu tudi prosvetne prireditve. žrtev eksplozije. 14 letnemu kleparske- • mu vajencu Emilu F.akusu iz Ruš je pri | delu eksplodirala poseda petroleja. Na več | krajih poškodovan je bil prepeljan v ma- | rlborsko bolnišnico. Z Gorenjskega Praznik narodno socla jstične stranke v velikovškcm okraju je bil preteklo nedeljo j proslavljen v vseh krajevnih skupinah tega c kraja. Zborovanja so bila zelo dobro obiskana. Glavno zborovanje je bilo v Globasnici. kjer je izpregovoril okrožni voda dr. Rainer, zatrjujoč: Jaz se lahko zanesem na svoje Korošce. Dr. Rairer je zlasti naglašal. cia je Adolf Hitler pravi vir narodne sile, cn stoji vzvišeno nad vsem-; dogodki tedanje vojne, nezlomljiv v svoji meči. Od Vsemogočnega so mu dane moči. ki se zdijo nedoumljive. Govornik ie zaključil z izrazom vere v zmago in v rešitev Evrope. Ob zaključku je spre. govoril še okrajni vodja Grum iz Veli-kovca. Pop°'n uspeh tedna štednje. Letošnji teden štednje od 23. do 30. oktobra je po dosedanjih podatkih nemšk h tank in hranilnic popolnoma uspel. Vloge so sc zelo povišale, mnogo je novih Nemški listi naglašajo, da ie razveseljivi uspeh letošnjega tedna štednje pokazal nezlomljivo nemško moč v mesti, in na deželi. Zbor motoristov v Kranui. Pretek'o nedeljo je bil motoristični oddelek NSKK iz Celovca poklican k anelu v Kranj. Po sprejemu pred kranjskim kolodvorom se je razvil mreved v mesto, nakar ie bila jutranja slovesnost v domu stranke. Ob zvoku fanfar so ra ediu nastanili mladeniči iz št. Vida ob Savi. Nrto jc izpregovoril kianjski okrožji vodja dr. Pfiegerl. Sledile so slovesne točke sporeda s po-čaščenirm oadlih. Na B'ejs!d crsti je nato bil defile. Opoldne je bilo skupno kosilo v novi okrašeni cbcdnici nekega velikega kranjskega podjetja. Celovški gostje so si poncV.ne ogledali mestno ckolico in pokopališče, nakar so se poslovili z zagotovili, da bedo zveze med Celovcem in Kranjem vedno tesnejše. Številna drufina. Ko se reteklo nedeljo mudil koroški ekrožai v:5jo posebnih avtomobi'ov. ki jih je pos ala NemCJjo, ponekel pa so bivT u.^ta iev!jena 'arii že kinegled 3,'iiča z o. ozki fCm. Doslej je fc'Jo 40 nemških zabavnih filmov predelan 6i na czek tr~k. Tu li j zvočni t^dr. k kopirajo z normanega na ozJti fi.'m. A^rtflcsjji v Zagreb«. Pc najnovejši od. icdibi re sinejo rmobški avtomobilski iz-vr;"čki voziti več čez mejo hrvatske prestolnico. »Prevoda" Prodaja rcesa na bolniške karte Spodaj navedeni mesarji bodo od »obote 6. novembra dalje prodajali mesD na bolii-ške karte sanra na mesarskih sto;nlc£h n* živilskem trgu, in sicer ob sredan ln sobotah od 7 do 11: Cešek Alojzi.i, '.Jonuk Anton, Gruden Ana, Jau.ež Ivan. Jeaih Alojzij, Ham Josip, i^eied Jože. Novak Anton. Nov-]jan Franc. Vsj imetniki bolnikih kar', ki še nimajo določenega mesarja, naj te pri javi j > za *u-porv,anje mesa pri enem navedenih mesarjev. Razdeljevanje jabolk Od 5. do 9. novembra se to J o deliia jabolka za osebe nad 60 let stOroMl, po 3 kg na odi ezek Do t 1, po naslečnjem iedu: 5. nwv. upra^•ičenci z začetnico A—E, dne 6. nov. od F do I, 8. nov. od J do O in dne 9. nov. od P do 2. Jabolka bodo razdeijevaJe naslednje tvrdke: Kmetijska družba iNovi trg 3), Gospodarska zvem (Majstrova 10), Naoavljaina zadruga cirž. žeiezniearjev (Cas.a Soške divizije), Nabavljalna zadniga drž. uslužbencev (Vodniko%- trg), I. dekivsko iumzumno društvo (Kongresna trg), Konzumno društvo Vič, NabavljaJr.a zadi-uga meetnih uslužbencev (Kolodvorska ulica). Gospodarska zadruga (Bleivveisova 29), Kor.zum -na zadruga 'Medvedova ulica) m trgovci e sadjem in zelenjavo na drobno na strjnicah (Pogačarjcv in Vodnika trg). Dodatne živilske nakaznice za delavce Za mesec november bo ljubljanski mestni preskrbovalni urad začel delit' dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil tako. da pridejo na vrsto v soboto 6. novembra štev;ii'ke 1 do 100, v ponedeljek 8. novembra štev. 101 do 200, ▼ torek 9. novembra štev. 201 do 300, v sredo 10. novembra štev. 301 do 400. v četrtek 11. novembra štev. 401 do 500, v petek 12. novembra £tev. 501 do 600, r soboto 13. novembra štev. 601 do 700. ▼ ponedeljek 15 novpmbra štev. 701 do 800, v torek IG. novembra štev. 801 do 900. v sredo 17. novembra štev. 901 do 1000. ▼ četrtek 18. novembra štev. 1001 do 1100 in v petek 19. novembra številke 1101 do 1200. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8. do 12. ure in od 14.30 d> 17.30 ute T palači Beta, I. nadstropje, soba št. 3. Belef i K O ! Petek, 5. novemb. rija in Eliza- beta. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matic«: Na počitnicah Kino Sloga: Zaupam Ti svojo ženo. Kino Union: Maser kot detektiv. DE2CR.NE LEKARNE Danes; Mr. Bakarčič, Sv. JakOba trg Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV . Je strogo obvesma od 18. do 6. ure: Življ»n}? v Beogradu rc je normaliziralo, j Poroče/clci nemških 1 stov javljajo, da se j je izz? pomladi letošnjega leta vnan;'^ slika Beograda popolnoma spremenila. Vse ruševire- ki so poprej kazle beograjske u'ico, so ctistranje"e in skoro nikjer nI več v"c"eti sledov un čujoče vojne. Tudi go. spod ara k o življenje se vrača v svoj normalni tek in postopoma ozdravi ja. Prebiv?!-s^vo Beograda d:biva na podlagi živ'lsk'h nakaznic potrebna živila po z-osnih cenah. Na črni borzi pa se predaja k logram kruha za katerega so prej plačali 400 dinarjev, samo 120 din. Tudi cene za maščobe in meso pada o. Zelenjave in sadja je na trgu dovolj, cene za cbleko in obutev pa so v zadnjem času padle za 20 do 30 odstotkov. Bivši gospodarski urednik »Donauzel-tnng« umrl. Kmalu po zpolnjencm 47. letu je v Pozna-ju umrl glavni uredn k nem-škeg: časopisa > Ostieutscher Beobachter« A. W. Schurmann. Med nemškimi novinarji je bil dobro znan. Preden je bil vpoklican v Poznanj, je urejal gospodarsko rubriko »Donauzeitung« v Beogradu. -----... ________________.— ^ —______ DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 5. novembra: Zaprto. Sobota, 6. nov. ob 16.30: Potopljeni svet. Red Sobota. Nedelja, 7. nov., ob 14: Kavam' 16: Netojjir. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 8. nov.: Zaprto. * Opera priprr.vlja delo Rimski-Kors»ko-va: »SNEGUROČKA«. Osebe: vila spomladi — Polajnarjeva, ded Mraz — Lupša. Sneguročka — Vidalijeva, Kupava — Mlejiukova, Lel — Golobova, Mizgir — Popcv, car Berendej — B. Sanein. Delo bo dirigiral N. Stritof. režiser: R. Primožič, koreograf: P. Golovin. Vstopnice, kupljene za predstavo »Netopirja« za red A, ki je bila v četrtek dne »8. ckJebra odpovedana, uporab; občinstvo lahko za predstavo opere »Thais« Id se bo vršila v soboto 6. t. ni., sicer po, naj izvolijo imetniki vstopnic iste vrniti vsaj do sobote 6. t. m. opoldne pri blagajni v Operi. RADIO LJUBLJANA PETEK, 5. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Porabi* v nemBčiai in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročna v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 17.00—17.15: Poročila t nrtii-fečinl ln slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Iz pesniških zbirk. 19.00— 19.30: Koncert mezzosopranistke Bogdane Stuma-Stritar.- 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45 do 20.00: Mala medlgra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Od Straussa do Lebarja: igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sepranistka Draga Sok in tenorist Andrej Jarc. 21 00—22.00: Melodije in ritem. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini. Gencveva Fox: 27 Roman Ves teden je sleherno jutro prihajal ne. vidni gost, a vsakikrat je odnesel pete, preden se mu je utegnil kdo zahvaliti. Nekoč, ko se je Izabela zbudila, je opazila zunaj v temi svetlikanje leščerbe. Kakor bi trenil, je bila pokonci in oblečena. Niti ogrta-ča n' utegnila deti nase. pa je že zdirjala iz hiše; toda videla je le temno postavo, kako se je »a belem pologu utrnila v čree gozdove. ^O, Peter!« je zaklicalo dekle za njim. Kakor hitro je Jožef spet lahko vstal in prevzel svoj delež, so se Petrovi ob'ski takisto nepričakovano nehali, kakor so se b'li začeli. Zadnje jutro je Peter pustil kos divjačine, kj ga je obesil v drvarnici na klin. »Ko bi nam bil vsaj enkrat dal priložnost, aa se mu zahvalimo,« je vzdhnila Izabela- ki je prvič to zimo spet jedla sr. njo pečenko. i-S temi lojalisti se vobče ce bi bili sme-ll nikoli ukvarjati,« je rekel ded in založil tak kos pečenke, da je bilo v ustih komaj pr:štora zanj. šele mnogo pozne;'e je deklica zvedela, koliko težav je imel Peter s temi jutrnjimi obiski, kako še je skrivaj plazil skozi okno svoje spalnice, predfrj3l večino poti in delal kakor iz uma. da je bil za časa spet v svoji podstrešni čumnati, preden ga je prišla mati budit, in da se ja šele nato zsčel njegov lastni naporni delavnik. 8. poglavje Jasa na pobočju Volčjega hriba se je bJ-la ogolila in porjavela. Samo raztrgan, umazanoslv pas snega je še spominjal na zimo. Znani mejniki, ki jih več mesecev ni bilo videt, so se spet prikazovali, in tudi drevesni štori na otrebljeni led ni so spet štrleli v še vede.o vlažni in ob jutrih megleni zrak. To je bil čas, ko je iz nov'h r-n na deblih sladkornega javora kapljal sok v lese. ne korce. Izabela in Jožef sta to nadzoro<-vala in odnašala polne posode. Višnjev dim se je vzdigoval iz lesene lope, kjer se je kadil veliki železni kotel in se ob k1 pen ju goste tekočine pokrival s sladko skorjo. B I je tudi čas. ko so se kokoši spet pasle pod milil nebom ia vneto greble ali kokodajsaje napovedovale j:jca, k' so jih bile znesle na seniku. Pcsebno lepo pa je zvenelo ušesom Owensovih lačno mukanje novorojenega telička. Pri tnalu na dvorišču, kjer je Jožef vih-til sekiro, so letele trske na vse strani, in debel kol se je vidno ostril v kccice. Pol-ly je tekJla sem ter tja a tla ln kakor vihra zletela na cesto. Tik za starejšima otrokoma je prihitela g:1ATICA Telefon «-41 Roman osamljene žene slavnega zdravnika. kateremu je zdravniška dolžnost glavni cilj življenja. MOJA SI! V gl. vlogah: Lotte Koch, Willy Birgel, Victor Staal. Predstave ob delavnikih: ob 15. in ob 17.30 url. Predstave ob nedeljah: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri. Tel.27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Obilo prisrčnega smeha ln zabave Vam nudi najboljši nemški humorist Heinz Kiihmann v svojem filmu »Zaupam ti svojo ženo" Heinz Ruhmann kot neprostovoljni varuh lepe žene — pomeni vrsto blaznih pustolovščin. — Predstave ob delavnikih ob 15. in 17. uri. V nedeljo ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. KINO UNION Telefon 22-21 Nenadkriljiva burka, pri kateri se boste do solz nasmejali Maser kot detektiv V gl. vlogi: Hans Moser; sodelujejo: lepa Elfriede Datzig, simpatični Wolf Albach Retty in drugi priljubljeni dunajski igralci. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri! pa tudi živa vez med vsemi, ki po vsakdanjem delu delajo tudi za šport... Samo 14 dni je trajalo in že se je tudi pri tem tiskanem »Športu« začela stara pesem. Urednik piše pod črto (kakor je to počel tnjegov prvi, drugi in tretji predhodnik, kadar ga je začelo skrbeti, kako bo napolnil ogromne štiri strani s štirimi kolonami): Zaradi preobilega gradiva nismo mogli to pot objaviti vseh poslanih dopisov, kar naj nam gg. dopisniki oproste. Na čitatelje in naročnike ta urednik ai mislil, pač pa je moral teden dni pozneje sestaviti uvodnik o klubskih zagrizencih in ljudeh sploh, ki ne vidijo čez domači plot, in sicer zaradi tega. ker gledajo njegov list postrani, češ da je pobarvan tako in tako. Toda — pravi pisec v nadaljnjem — mi imamo moči in volje dovolj (ko bi zadostovala, bi mi imeli že tri športne liste prej), da ne bomo ugasnili, temveč izhajali in prihajali tudi v bodoče. In ko so minili še štirje tedni, tudi no. vega in zadnjega »Športa« ni bilo več. če pojde tako dalje, bomo torej v kratkem slavili desetletnico, odkar smo pokopali zadnjo številko zadnjega domačega športnega lista in nič ne kaže, da se bo do tedaj kaj spremenilo. Zdaj je vojna in niso časi, da bi se bavili s takimi načrti, toda sklenemo pa lahko, da bomo po srečnem koncu vzeli tudi vprašanje športne publicistike na novo v roke — in Sicer po vseh dosedanjih izkustvih — stvarno, resno in temeljito ter vs: skupaj, če bo tako, bomo zdaj menda le uspeli. L. S. t meseca tudi na tivolskem rabmku in sicer - je bila plast debela 1 cm. Ako si naredimo lz vsega tega posnetek, pridemo do naslednjega zaključka: LanSki rovember je bil zelo suh, saj je padlo ves mesec na 1 m2 le 35 litrov vode (normalno 150 litrov). Imeli smo 6 padavinskih dni, izmed katerih je bil en snežen. SI na je padla devetkrat, posebno močna je b ia 24. Meglenih dni je bilo le 7. kar je za november malo. Sneg je padel samo dne 17., a i je takoj skopnel, le na Gorjneh in na No-• tranjskem se je obdržal. Vzporcd o z vremenom je bil zračni tlak v prvih desetih dnevih nizek, potem se je zv šal in ostal visok prav do dne 26. Nato je začel naglo padati in se je spustil v dveh dnev-ih skoraj za 20 mm! (na 257 mm). Tako vidimo, da je bil lanski november prav svojevrsten: suša, malo meglenih dni. j skoraj nič snega. Vse to niso vremensk' znaki novembra. Bilo pa je leto 1942 sploh zelo suho. Tudi letošnje leto ni bilo bogato na moči. Zato nam tudi letošnji november ne bo naklonil mnogo moče. Po napovedi, ki jo je prinesla letošnja novoletna številka »Jutra«, bo prva polovica novembra hladna in suha, vladalo bo vzhodne vreme, medtem ko bo druga milejša in malo padavinska. Tudi drugi znaki kažejo, da ne bo november preveč mrzel. želeli bi pač, da bi dobili pravo količine padavin, nadalje da bi ne b"lo preveč mrzlo ve snežno im ne slane, tako da bodo lahko zadnji kmetovalčevi pridelki pravočasno pospravljeni. M. B. MALI OGLA Službo dobi ŠIVILJO prvovrstno, za domske obleke, išč.-m. Modni salon Tav-iar, Ilirska 12, Ljubljana. 19427-la PRIDNO DEKLE ki suo. kuhati, pospravljati m vsa gospodinjska dela. iščem. Naslov v vseh pod. jntra. 19431-la KROJ. POMOČNIKA za veliko delo in vajenca — spreim« Franc AvSt. Petrar-kova 36. 19437-la KLJUČAVNIČARJA, stavbnega- samostojnega — sprejmem. Kant« Dominik — Tržaška e. 92. 19135-1* FANTA za domača dela rn opravljanje 1 konja. sprejmem v stalno slufbo. Naslov v vseh poel. Jutra. m*5-!a Zaslužek NAPISE, REKLAME, Vam poceni izvršim. Naslov pustite r ogL odd. Jutra pod »Obrtc. 19414-3 MRČES (n&, stenice, bolhe itd.) n. nesljivo uničite s »Toxin« praškom. Drogerij« KANC — 55dov*ka nI. 1. »275-6 POSODO za kisanje zelja, dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova 29. 19001-6 JARCKE la PURANE, proda Aecetto, Trnovski prt-riaa 16. mfcs-6 Iz zapiskov opazcvalca vrensena November se je začel. Zadnji jesenski mesec označujejo v naših kraj;h precejšnja povprečna količina padavin (153 mm), prvi sneg, prva slana, megleni dnevi, pusto vreme, najmanj deset padavinskih dni, povprečna temperatura -f- 3° in še razne druge vremenske posebnosti, ki se pojavijo sedaj v novembru prvič. Količina padavin se v tem mesecu že zmanjša za 12 mm v primeri z oktobrom. Je to posledica mraza, ki preprečuje hujše nalive, ki nam dajejo največ moče. V novembru je povprečna najnižja temperatura —7° C, (najvišja pa 14° C. Kar se tiče temperature je sploh zelo podoben marcu. Lanski november se je glede temperature zelo približal povprečnim rezultatom. Najnižja temperatura je b la —7' C, torej ravno povprečna, najvišja pa je bUa znat-rto višja od povprečne maksimalne; znašala je 20.5° C. Pod ničlo je bila minimalna dnevna temperatura 11-krat, srednja 5krat, maksimalna nobenkrat. Vsi sveti so začeli lanski november s slabim južnim vremenom, ki se je vleklo Skoraj 10 dni. Največ padavin je padlo dne 1. novembra, namreč 7 litrov na 1 m2 v 24 urah. Vendar ta količina ni bila zadostna, da bi nadomestila sušo prejšnjih mesecev. Temperatura se je držala prvih 10 dni, torej v času slabega vremena, vedno nad lediščem. Naravnost neprijetno mlačno pa je bilo dne 5. in 6., ko je bila dosežena najvišja maksimalna temperatura 13° C. Slabo vreme, ki preprečuje tvorjenje megle, nam je naklonilo v tej desetdnevni dobi le 3 slabo meglene dneve. V drugi desetini meseca je temperatura začela naglo pada^ ti, vedno bolj nas je zeblo. Dne 11. novembra se je živo srebro prvič spustilo pod METLE, držaje za lopate, omela Hd.. dobite pri G-oepolarsk1 zvezi. Bieiweisova 29 in Maistrova 10- 19303-6 SENO Interesente ta vagonske količine 6»na prosimo, da fporoče svoje potreb^ Gospr-darsk; zveri, Bleiweisova 29. 1930S-6 30 LITRSKE SODČKE za kisanje zelja, razprodaja-mo komad 20 lir. Pohitite, dokler traja ie zaloga. — Gerovac, Kolodvorska 8. J-334-M-6 KOSMOS HflTLlw£:ser tur Naturfrei.nde mit Bnchb41agen od 1919 dalje in Schlost-er Welt«rasehi-chte, IL izdaja, naprodaj. Vse vezano. Lepi pot 15 ('Miri.*). 19421-6 ELEKTROMOTOR Vi PS, 150 volt. U PS, prodam. Fr. Kham. Kongrani trg 8. !9£7V>3 PES VOLČJAK, dober onvaj se prida Naslov v vseh posl. Jutra. 1944D-6 ŽELOD je naprodaj pi Zagori. Gallusovo nabrežje. 19597-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, predvojni. ugodno naprodaj. Ma. rolt, Galetova 66. ii«399-6 FOTO-APARAT Zeias-lkon 1:1.& f.. H2.5 cm. z vso ofnno, poceni prodem. K. K., B!eiweisov» c. 3S-U. 19101-6 ŽENSKE SALONARJE rjave, iz pnnia boksa. št. 38, Š3 nove. prodam. Naslov t vseh posL Jntra. 19405-8 KLAV. HARMONIKO novo, (rodam. Ogijd med 1. in 3. uro. ISmerman, Blei-wrisova 29-11. 19413-6 AVBO, masivno, srebrno aapesuiico in veliko usnjeno aktovko, ugodno prodam. Čevljar. Bleiwei. »ov» e. 23. 1941 >-6 LEP PES PREPELICAH čistokrven, 4 mesece star, poceni naprodaj. Borštnikov trg l-II, desno. 19416-6 SUKNJO dobro ohranjeno, m srednjo ;gu- 1 'a v ponedel jek pop^'mi ;„■', rnf.ščn pri sv. Kr .-i. Najditelja prosim, da jo od i-v trgovin: Strojanšek, M 't" i trg. proti nngradi. lt*4"l-37 ZLATA ZAPESTNICA z vgravirontm napisom ■ Moj •.čok edinček«. se je 'zza. bila v torek zvečT od re?a trea (io Šiške, m^rda ■idi v trajnvajn. Ker ' drti* »r>-mia. ne j lo n«'d: i' vrne ■ vsokt nagradi t niravi Jutra. 1940,%37 LISTNICO s službeno legitimacijo Prevoda ln ca 2500 It gotovine. sem izgubil 2 XI. na p-^ti od Prevoda (Gosjo.-*:* ulica) do Mairt-ove ulice. Denar je b:! sKžben in moja celotna mesečna plača, ki je | Viila v kuverti. S«n b-gunec in prosim poštenega, najditelja, Da, Wflliam.« Za hip se je nasmehnila. Postala je na pragu in potegnila vase hladni jutrnji zrak. Ko je pogledala kvišku, je videla, da se raztleva na nebu prva bleda prosra novega dne. »Do svidenja, WilMam.« »Au revoir. milostiva gospa.« Stopala je po travi, čvrsto držeč culieo, s šalom ovitim okrog glave. Se enkrat se je ozrla nazaj na sivo podobo hiše- tako trdno in varmo tn spečo, in na Williama, ki je kakor straža stal pri oknu. Pcsled-nfč mu je zamahnila v slovo, nato je krenila s Pierrom Blancom, ki je imel tako vesele oči in teman obraz in uhane v. uh-ljih. med drevjem nizdol proti gusarskl ladji v z?iivu. Pričakovala je, da bo padla v hrup 'n vrvež, v zmešnjavo odhoda. Ko pa je čol-itič pristal ob boku »Mouette«. je bflo na ladji vse mirno kakor zmerom. Sele ko se je po lestvi vzpela ca palubo in pogledala okrog sebe, je videla, da je ladja nared za vožnjo, palube so bile pospravljene, možje so stali vsak na svojem mestu. Eden izmed njih je pristopil, se prikloni in globoko nagnil glavo. »Gospodar vas prosi, da bi prišli na zad. jo palubo.« njo Po lestvi je splezala na visoko palubo zadnjega konca ladje; še med tem vzponom je začula, kako rožlja sidrna ver ga skozi lino, kako cvili škripec in kako mornarji cepetajo z nogami. Pevec Pierre je začel svojo pesem; glaso. vi so se vzdignili, pritajeni in rahli; obrnila se je in se naslonila čez ograjo, da bi videla ljudi. Njih enakomerno korakanje po palubi, cviljenje škripca, enoličje njihovega petja, vse to je polnilo zrak z neko posebno poezijo, z ljubka nihajočim ritmom: zdelo se ji je, da je prav tako deležna hladnega jutra kakor bližajoče se pustolovščine. Mahoma je začuia za seboj jasen ln odločen poveljniški klic; šele zdaj je zagledala Francoza, ki je z rokami na hrbtu in z budnim, napetim obrazom stal pri kolesu zraven krmarja. To je bila čisto drugačna prikazen kakor tovariš na reki, ki je v čolniču sedel zraven