DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Sejni zapisi
2. izredna seja (21. november 2008)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2008
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKA SLOVENIJA
2. izredna seja
(21. november 2008)
Sejo so vodili dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, mag. Vasja Klavora, Miran Potrč in France Cukjati, podpredsedniki Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.00.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 2. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca: gospod Miran Gumzar in gospod Bogdan Barovič.
Na sejo sem povabil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja ter kandidatke in kandidate za ministrice in ministre v Vladi Republike Slovenije k 2. točki dnevnega reda, gospoda Antona Gašperja Frantarja, predsednika Državne volilne komisije, k 1. točki dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje 20. novembra 2008. Predlogov za umik točke ali širitev dnevnega reda nisem prejel, zato prehajamo na določitev dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, in sicer mora na desni strani vložene kartice goreti oranžna lučka. Prosim, če ponovno preverite glasovalne naprave. (Ne dela.) Dajmo ponovno preveriti. Odrejam pet minut odmora, da bodo tehniki preverili delovanje glasovalnih naprav. Dobimo se ob 10.06. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 10.03 in se je nadaljevala ob 10.06.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Nadaljujemo s prekinjeno sejo. Smo pri glasovanju o določitvi dnevnega reda. Upam, da so glasovalne naprave v redu in delujejo.
Prehajamo na glasovanje. Kot sem že omenil, poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje naprav, in sicer mora na desni strani vložene kartice goreti oranžna lučka. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti 1.
(Za je glasovalo 69.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je dnevni red 2. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA DOLOČITEV KANDIDATA, KI BO V SKLADU S 14 . ČLENOM ZAKONA O POSLANCIH OPRAVLJAL FUNKCIJO POSLANCA NAMESTO POSLANCA, KI JE PREVZEL FUNKCIJO V VLADI. Ker je gospodu Borutu Pahorju z izvolitvijo za predsednika Vlade prenehal mandat poslanca, je Državna volilna komisija zboru posredovala ugotovitev, da je mandat dotedanjega poslanca gospoda Boruta Pahorja prešel na gospoda Marjana Križmana. Ugotovitev je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je zboru tudi pisno poročala. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa. V času, dokler poslanec Borut Pahor opravlja funkcijo predsednika Vlade Republike Slovenije, v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih ne more opravljati funkcije poslanca, zato opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena navedenega zakona od današnjega dne Marjan Križman, rojen 15. 8. 1953, stanujoč Čevljarska ulica 22, Koper. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti 1.
(Za je glasovalo 78.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Poslanskega kolega gospoda Marjana Križmana vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto. Kolegu Križmanu želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljal delo poslanca. .../Aplavz./...
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA RAZPRAVO IN ODLOČANJE O LISTI KANDIDATK IN KANDIDATOV ZA MINISTRICE IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE. Na podlagi prvega odstavka 229. člena Poslovnika Državnega zbora je predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Borut Pahor predlagal Državnemu zboru imenovanje ministrov Vlade. Listo kandidatov za ministre je predsedniku Državnega zbora predložil 13. novembra 2008. Predsednik Vlade Državnemu zboru tako predlaga, da imenuje: gospoda Karla Viktorja Erjavca za ministra za okolje in prostor, mag. Mitjo Gasparija za ministra brez resorja, odgovornega za razvoj in Evropske zadeve, gospoda Gregorja Golobiča za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Ljubico Jelušič za ministrico za obrambo, gospo Katarino Kresal za ministrico za notranje zadeve, dr. Franca Križaniča za ministra za finance, dr. Mateja Lahovnika za ministra za gospodarstvo, dr. Igorja Lukšiča za ministra za šolstvo in šport, gospoda Boruta Miklavčiča za ministra za zdravje, gospo Irmo Pavlinič Krebs za ministrico za javno uporabo, mag. Zlato Ploštajner za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr.
Milana Pogačnika za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Ivana Svetlika za ministra za delo, družino in socialne zadeve, gospo Majdo Širca Ravnikar za ministrico za kulturo, dr. Patricka Vlačiča za ministra za promet, gospoda Aleša Zalarja za ministra za pravosodje, gospoda Samuela Žbogarja za ministra za zunanje zadeve in dr. Boštjana Žekša za ministra brez resorja, odgovornega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Besedo dajem predsedniku Vlade gospodu Borutu Pahorju za dopolnilno obrazložitev predloga imenovanj. Prosim.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice, kolegi, poslanke in poslanci!
Odločil sem se, da v svojem kratkem času pred vašimi nastopi in v času po njih ne bi prebiral govora, ampak bi Državnemu zboru dal devet, deset jasnih sporočil o svojih namerah glede ravnanja vlade, če jo boste danes potrdili.
Pa pojdimo torej po vrsti. Prvo sporočilo je, da potrebujemo eden drugega. Potrebujemo eden drugega zato, ker mora slovenska politika, ne Vlada, vsi skupaj moramo odigrati v času, ki je pred nami, vlogo reprezentance. Naj ne bo nobenih nesporazumov. Kot predsednik Vlade ne pričakujem, da bi to pomenilo enako razdelitev bremena odgovornosti med Vlado in opozicijo. Nikakor ne. Vlada je tista, ki je odgovorna, Vlada je tista, ki prosi opozicijo za sodelovanje in razumevanje, in Vlada je tista, ki se mora zavedati, da lahko in mora opozicija v tem dialogu sodelovati z drugačnim pogledom od njenega. Zato sem se tudi odločil, da spremenim stališče, ki sem ga predlagal Državnemu zboru pred 14-imi dnevi ob moji inavguraciji, ko sem dejal, da je 100 dni preveč za to, da bi opozicija imela, recimo temu, zmernejši ali bolj razumevajoč odnos do ravnanja vlade. Mi si tega luksuza ne moremo privoščiti niti za en dan. Ko bo, če bo, danes vlada, si želimo, da bi kritičen, polemičen, mestoma verjetno tudi surov dialog, vendar dialog, ki ima svoj smisel, ki ima svoj racio, pripeljal do kompromisov, do kompromisov, ki bodo vodili to državo naprej. Se pravi, da sporočam, da bo Vlada po tem, ko se bo v soboto, če boste danes odločili, da je primerna za vodenje države, sešla na prvi seji, in vse od prve seje naprej pričakuje, si želi kritičnih pogledov na to, kakšna so njena ravnanja oziroma namere za njeno ravnanje. Vlada odgovarja najprej in predvsem, ob siceršnjih pristojnostih, ki jih ima, zlasti v časih, proti katerim gremo, proti časom negotovosti, za neko atmosfero konsenza. Kot sem prej dejal, se mi zdi, da sedaj slovenska politika -ne samo da ima priložnost, ampak tudi odgovornost, da odigra svojo vlogo kot reprezentanca. In ponavljam, da ima seveda v tej politiki vlada odgovornost, ki jo v celoti prevzema nase, jaz tudi objektivno odgovornost za njeno ravnanje in ravnanje
njenih ministrov, da od te odgovornosti ne bežimo in jo prevzemamo nase. Mimogrede, v tej dvorani, ki je bila prede 18 leti drugačna, kot je danes, vendar je bila ta dvorana, je takratna Bučarjeva skupščina sprejela Zakon o plebiscitu. Zakon o plebiscitu je bil sprejet leta 1990. Predlagala ga je Demosova vlada. Tisto, kar je bilo pomembno za to, da je bil sprejet in da je potem plebiscit uspel in da smo 6 mesecev kasneje postali samostojna država, je bilo dejstvo, da je bil takrat Demos na eni strani takratna opozicija, pa na drugi sposobna oblikovati konsenz glede temeljnih nacionalnih interesov. Tisti, ki ste bili poslanci v prvem sklicu, tukaj vidim nekaj znanih obrazov, ne veliko, se spomnite, da se je v tej skupščini dogajalo marsikaj, kar z današnjega vidika lahko ocenimo kot smešno ali komično ali kakorkoli želite. Tisto, zaradi česar ima Demosova vlada in takratna Bučarjeva skupščina in v njej tudi opozicija neko zgodovinsko, bom rekel, odgovornost in njej moramo biti tudi hvaležni, je, da je vendarle ves čas znala ločiti zrno od plevela. Tukaj so se dogajale marsikakšne stvari, ki so ves čas grozile, da bo ena ali druga izjava, eno ali drugo ravnanje pripeljalo do tega, da plebiscita ne bo. In vendar smo vsi vedeli, kaj je bistveno. In glede bistvenih stvari smo se znali osredotočiti. Takrat je Slovenija premagala vse težave, postala je neodvisna država, postala članica Nata, postala članica Evropske unije, uspešno je vodila Evropsko unijo, postala članica evroobmočja, premaknila schengenske meje na svoje vzhodne meje, ker smo Slovenci vedno v najbolj pomembnih zgodovinskih okoliščinah vedeli, kaj je naš nacionalni interes in smo se postavili skupaj. Tudi zato, ker smo vedeli, da se pri svojih ravnanjih dostikrat ne moremo zanašati na recepte ali pa navodila drugih, ampak smo ravnali kot iznajdljiva družba, kot izvirna družba, se zanesti nase in uspeli. Mislim, da imamo dovolj znanja, dovolj moči in, kot sem rekel, tudi dovolj izkušenj, da to zahtevno obdobje, ki je pred nami, izkoristimo za to, da to znanje, te izkušnje, to ustvarjalnost, ta nemir, ki je pred nami, izkoristimo za to, da ustvarimo potrebno atmosfero, v kateri bodo ljudje čas, ki je pred nami, videli kot čas upanja in ne kot čas strahu. Ljudje so vse, kar poleg lepote dežele, poleg njene geopolitične lege Slovenija ima. In nas ni veliko. Če bomo znali povezati te ljudi v eno skupnost, za to pa potrebujemo eno strpnost in iskanje kompromisov, potem mislim, da bomo uspeli. Naj ponovim še enkrat to, kar sem rekel ob inavguraciji ugodna okoliščina in to je malce drugačna okoliščina, od tiste, ki jo je Demos prevzel leta 1990, je dejstvo, da Vlada, ki odhaja, ni odgovorna za situacijo, v katero gremo. Mi vsi vemo, da je to povzročeno z okoliščinami, na katere nismo mogli vplivati, to nas razbremenjuje v tem mandatu neke nevarnosti, da bi se kregali med seboj, kdo je za kaj kriv in kdo ne. Situacija v svetu je taka, kot je. Mi jo moramo sprejeti kot izziv in kot reprezentanca odigrati svojo vlogo in ljudem, ki so nam zaupali mandat, enemu v eni,
drugemu v drugi vlogi, odigrati v skladu z njihovimi pričakovanji.
Drugič, drugi poudarek, za politiko je bistveno, da zna razvrstiti prioritete. Kaj je prioriteta Vlade, ki bo, če boste tako odločili, danes dobila odgovornost, da vodi v skladu s svojimi pristojnostmi državo? Naš ključni cilj je, zlasti v prvem letu, ki bo najtežje, popolnoma osredotočiti naše moči na to, da premagamo ovire, ki jih s seboj prinaša finančna in gospodarska kriza v svetu, tako da bomo z razvojno politiko premagali te ovire in izšli iz tega negotovega časa z bolj konkurenčnim gospodarstvom in kot bolj solidarna družba. Se pravi, premagovanje recesije je ključna odgovornost te vlade. Za njo bodo v prvi vrsti odgovorni: minister za finance, minister za gospodarske zadeve, minister za delo, socialo in družinske zadeve, minister za razvoj in minister za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, ob dveh svetovalcih, ki sta privolila v sodelovanje z vlado, dr. Mojimirju Mraku, ki bo odgovoren kot svetovalec za mednarodne finance, in gospa Lidija Apohal, ki mi bo pomagala razumeti probleme in rešitve v zvezi s socialno politiko. Da ne bo nesporazumov, seveda bodo stekli tudi vsi drugi projekti. Če je vlada napovedala reformo zdravstva, potem ne more čakati, da bo recesija mimo, ampak nasprotno, mora čas recesije izkoristiti za to, da tudi zdravstvenemu sistemu pove, da je naša namera ta, da ga pripeljemo v situacijo, ko bodo njegove storitve enako dostopne in enako kvalitetne za vse ljudi v javnem sektorju in bomo pustili, da se zasebno razvije, to je normalno, tako kot se v drugih državah. Ampak najprej bo potrebno, preden prebelimo sobo, najprej sobo tudi pomesti. Vsi drugi projekti bodo stekli sočasno, pokrajine, vse druge stvari, o katerih sem govoril zadnjič, ko sem se predstavil kot kandidat za predsednika vlade. Ampak kot rečeno, sporočilo je, da se bomo osredotočili na reševanje finančne in gospodarske krize, in to kar je bistveno, da se bomo s tem soočili z ambicijo, da premagamo to krizo z razvojno politiko ne pa z neko pasivno politiko, čeprav naj ne bo nobenega dvoma pri ljudeh, mi razumemo, da so ljudje že v stiskah, da bodo nekateri v stiskah še bolj, in imamo za te stiske potrebno politično občutljivost.
Rad bi v nadaljevanju vendarle ponovil na kratko nekaj ukrepov, s katerimi se nameravamo lotiti tega zahtevnega projekta. Kot sem povedal, je razvoj in modernizacija Slovenije naš izziv. Kar se gospodarstva tiče, in samo treh področij se bom dotaknil, nobenih drugih danes, bodo tukaj najprej predvsem ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in kakovosten razvoj. Mi bomo načrtno spodbujali gospodarsko rast s sofinanciranjem investicij v tehnološke parke, v inkubatorje, znanstveno in svetovalno delo in seveda v izobraževanje. Mi bomo storili vse, kar je možno v okviru pristojnosti vlade, da vzpostavimo pogoje za to, da se bo produktivnost povečala, in da bodo podjetja učinkovita. Mi
vemo, da če želimo imeti eno pametno gospodarsko politiko, zlasti pa makroekonomska ravnovesja, ki so pomembna za stabilnost javnih financ, plače morajo vsaj za procent zaostajati za produktivnostjo. Se pravi, da je naše osredotočanje na rast produktivnosti v tem trenutku ključno. Mi bomo poskušali storiti vse, kar je v naši moči, da bomo uveljavili ukrepe za večjo učinkovitost finančnega sistema, financirali bomo, no, sofinancirali ali pa na drug način pomagali novo nastajajočim in hitro rastočim tehnološkim, naprednim podjetjem. Jaz sem zadnjič že povedal, mi imamo skoraj 100 ali več tisoč mikro, malih, srednjih podjetij.
To je ob izvoznem delu gospodarstva, nekatera so med njimi, naš najbolj vitalen, najbolj zdrav del gospodarstva. Pazite, izvozniki, zlasti tisti, ki izvažajo na trge, ki so zdaj v krizi, v recesiji, imajo prvi težave. Vendar ti nimajo tudi največjih težav. Če imajo oni pogoje za to, da bodo s pametno poslovno politiko te krize premagali, se bodo hitro izvlekli iz težav. Mi jim bomo pomagali, zdravemu delu gospodarstva bomo pomagali. Problem je, da imamo tudi taka podjetja, ki takih razvojnih načrtov nimajo. In moram biti odkrit, če bomo ocenili, in to ne čez palec in čez noč, da nekatera podjetja, kjer nas bo skrbelo za usodo zaposlenih, nimajo perspektive, potem se mi za pomoč takim podjetjem v okviru pristojnosti Vlade, direktiv Evropske unije in tako naprej, ne bomo odločali za to, da podaljšujemo agonijo, ampak bomo preprosto ugotovili, da se moramo osredotočiti s strategijami na trgu dela in s strategijo aktivne politike zaposlovanja na usodo ljudi, na usodo tistih, ki bodo odpuščeni. In jim pomagati, da se dodatno izobrazijo in da jih prekvalificiramo na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Storili bomo vse, da bomo razvili finančne mehanizme SID banke in da bomo tudi s skladi tveganega kapitala pomagali tistim, ki imajo velikopotezne ambicije, da vstopijo morda v tvegane projekte. Ampak kot je bilo rečeno, med stotimi takimi projekti je dovolj, da se eden obrestuje in pokrije vložek v 99 drugih. Spodbujali bomo novo začete tako imenovane "greenfield" naložbe. Pristopili bomo k uveljavitvi ustvarjanja konkurenčnega davčnega in poslovnega okolja. Tu bi rad povedal, da se bo Vlada že na jutrišnji seji, če jo boste danes potrdili, informirala o predlogih, ki jih je dala vlada premierja Janše v Državni zbor, zato da bi videli, kako naj se Vlada odzove na ta dva zakona. Seveda imata fiskalne učinke. Moje znanje je ta hip premajhno, da bi znal oceniti, ali so v celoti primerni ali ne, za to so poklicani tisti, ki imajo več znanja in odgovornosti. Vendar pa je moja politična namera ta, da če sta ta dva zakona v osnovi primerna, ju bomo podprli. Mogoče bodo potrebni popravki, mogoče bo potrebne nekaj več diskusije, zato da pridemo do konsenza. Vem, kaj to pomeni na prihodkovni strani proračuna. To v bistvu pomeni rebalans. Vem, da na odhodkovni strani verjetno zaradi tega ne moremo biti ravnodušni, bomo pogledali, kakšne ukrepe to zahteva.
Vendar pa mislim, da je treba storiti vse - in to je bil tudi pogoj dr. Lahovnika, da sprejme kandidaturo za gospodarskega ministra, da storimo vse, da razbremenimo gospodarstvo. Kar se tiče področja javnih financ, to je druga stvar, bi rad povedal, da se v celoti zavedam s svojimi kolegicami in kolegi, da so odgovorne javne finance pogoj stabilne rasti. Kot sem zadnjič povedal bomo uveljavili dve fiskalni pravili, razlagal jih ne bom, ker sem to že storil. Mi bomo ustanovili ekonomski svet. Včeraj na poslovni konferenci v Portorožu sem našim gospodarstvenikom povedal, da to ne bo kakšen lobij pri Vladi, kjer bodo dobivali notranje informacije in potem lažje vodili svoje posle. Tam bodo povabljeni vsi ljudje, od vse povsod, ki imajo eno ambicijo, da pomagajo Vladi in državi in so pripravljeni dati svoje znanje na razpolago, da se skupaj pametno in, bom rekel, velikopotezno, ne drobnjakarsko, prebijemo skozi krizo. Mi bomo pri upravljanju z javnimi odhodki in oblikovanjem proračunov uveljavili metodologijo k ciljem usmerjenega proračuna. To pomeni, da bomo morali imeti jasne prioritete, kaj hočemo doseči in ni nemogoče, ni nemogoče, da bomo pri enih porabnikih precej povečali izdatke in da jih bomo pri nekaterih precej zmanjšali. To vem, da bo tukaj povzročilo strašno politično diskusijo, kaj drugega tudi ne pričakujemo. Ta mora biti. Kot je rekel predsednik Državnega zbora, samo dokler obstoji možnost drugačnega pogleda, obstoji možnost, da sprejemamo pametne odločitve. Mi bomo proračunsko načrtovanje podredili tem prioritetam in poskušali z vami tukaj v Državnem zboru doseči konsenz. Kot sem rekel, je konkurenčno davčno okolje zelo pomembno za razvoj in tudi na nek način instrument za pravično delitev ustvarjenega. Mi ne moremo več razdeliti, kot ustvarimo.
Mi bomo popravili, vsaj taka je namera, splošno davčno olajšavo, uveljavili posebne stanovanjske olajšave. Tisto, kar je pomembno, mislim, da je bila tudi to namera sedanje vlade premiera Janše, je, da z dodatnimi stimulativnimi davčnimi ukrepi preinvestiramo, spodbudimo reinvesticij o kapitalskih dobičkov. Mi bomo tej filozofiji sledili. Mi bomo spodbudili stabilnost in nadzor finančnih trgov. In naj ne bo nobenega dvoma, mislim, da lahko država več stori za to, da se spopade z davčnimi utajevalci. Mi bomo krepili neodvisne institucije in si prizadevali za to, da bo postopek javnih naročil še učinkovitejši in bolj transparenten. Nekatere institucije, ki so sedaj pod dežnikom Vlade, bomo, če bo tako odločil Državni zbor, dali pod dežnik Banke Slovenije. In to zato, da okrepimo njihovo neodvisnost. Naj, prosim, nihče v tej dvorani ne razume tega kot alibi, kot izgovor za to, da bo zaradi tega prišlo do kadrovskih sprememb na vrhu teh neodvisnih institucij. Mi bomo ustanovili agencijo za nadzor in regulacijo finančnega sistema. Izvedbo javnih naročil bomo delali preko samostojne javne agencije in mislim, da ni nepomembno, dali bomo poudarek na kakovost in na zelena javna naročila, tako da bomo imeli pred seboj tudi enega od stebrov,
kot se temu reče, trajnostnega razvoja. Mi imamo celo vrsto načrtov na področju znanja in tehnologije. Nekaj od teh bom sedaj omenjal; če bom kakšnega izpustil, naj to Državni zbor ne razume kot podcenjevane enega od številnih ukrepov, ki so napisani v koalicijski pogodbi oziroma ki bodo predmet vaših pobud in spodbud v razpravi. Mi bomo vsekakor storili vse, da okrepimo znanstveno-inovativni razvojni naboj, da bomo ustvarili pogoje za odličnost visokošolskega izobraževanja, znanstvene dejavnosti. Mi bomo okrepili razvoj odličnih univerz, naj bodo te zasebne ali javne, seveda pozornost države si zaslužijo javne univerze, druge visokošolske ustanove, bomo ocenili bolonjski proces, na osnovi evalvacije ga bomo po potrebi dopolnili. Kar se Vlade tiče in njenega stališča, ni šolnin, ki bi bile lahko pomemben socialni filter, da otroci revnejših staršev ne bi prišli do potrebne izobrazbe, kljub temu da so enako talentirani kot otroci bogatejših družin. Mi uvedbe šolnin ne načrtujemo. Rabimo pa seveda družbo znanja in zato dvig ravni znanja, posledično izobrazbene ravni celotnega prebivalstva.
Četrto sporočilo. Kot sem zadnjič povedal, imam v mislih neko posebno institucijo, ki je doslej nismo poznali, to je širok socialni dialog, ki bi ga začeli čim prej, po izvolitvi Vlade. Mi bomo najprej opravili bilateralne pogovore s sindikati, z delodajalci, s predstavniki upokojencev, mladih, in moje insistiranje je, čeprav imajo nekateri zadržki, tudi s predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice. Mislim, da je treba vse te poklicati v dialog, ki mora potem trajati, vse dokler ne bomo vsi skupaj upravičeno menili, da smo se izvlekli iz krize. Ta socialni oziroma razvojni dialog bo potekal na dveh ravneh. Tukaj se posebej obračam tudi k opoziciji. Poleg socialnega dialoga imam v načrtu, tako smo se pogovarjali tudi s kolegi, da bi vzpostavili političen dialog. Jaz sem dolgo časa razmišljal, nenazadnje, kot veste, tudi z nekaterimi od vas, kako naj tej zamisli, ki jo moramo skupaj šele razdelati, dam ime. Jaz bom danes za potrebe tega nastopa preprosto rekel, da potrebujemo tudi v novem mandatu in takoj na začetku "partnerstvo za razvoj". Kako bo to izgledalo, kako se bomo zmenili za njeno funkcioniranje, kakšno ime bomo dali, to je vse stvar pogovorov tako s predsedniki in predsednico koalicijskih strank kot tudi s predsedniki opozicijskih strank. Ampak temu se bomo posvetili takoj, seveda ob pripravljenosti opozicije na to.
Peto sporočilo zadeva stvar, ki jo, kot vidim, od nas zlasti pričakujejo delodajalci, v nekem smislu pa tudi sindikati. Sporočilo je, da močan trg potrebuje močno državo. Ampak ne države, ki se bo vtikala v poslovne odločitve posameznih poslovnih subjektov. To ni naša naloga, v to tudi nimamo pravice posegati. Naša naloga je, da vzpostavimo pogoje na trgih, trgih kapitala, trgih dela in na drugih trgih, ki bodo transparentni, kjer bodo pravila jasna in ki bodo omogočala neko aktivno vlogo države, kot partnerja v dosegi
skupnih ambicij. In to je, da gospodarstvo kot hrbtenico našega razvoja zavarujemo pred, bom rekel, plazi krize, ki prihajajo k nam, in mu omogočimo, da se skozi nje prebije, tako da postane na koncu še močnejša.
Nekaj bi rad rekel o neodvisnosti regulatornih ustanov. Ker sem slišal, da se po hodnikih tega visokega doma nekaj govori in ugiba o mojem sestanku pri gospodu Soršaku, upam, da mi gospod Soršak ne bo zameril, če referiram na najin pogovor, ki je bil v torek, ker ne bi rad, da se moj obisk pri njem razume napačno. Jaz sem ga seveda prosil, da me v torek sprejme in jaz sem se pri njem tudi oglasil. To je bil kratek sestanek. Rekel sem mu, da kar se mene tiče, sem pri njem trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. In da imam tudi samo dve prošnji: prvo in zadnjo. Moja prošnja je, da me v primeru, ko bo deležen kakršnegakoli šikaniranja s strani Vlade in njenih koalicijskih strank ali drugih, ki bi jih bilo mogoče povezati z Vlado, nemudoma obvesti in jaz bom ukrepa. On je pri svojem delu zavezan z zakonom, svoji vesti in prosil sem ga, da naj delo opravi tako. Da bom do konca iskren glede pogovora, ki je trajal, mislim, da 4 minute, je imel tudi on eno prošnjo. Rekel je, da sliši, da bo Vlada uvedla varčevalne ukrepe; o tem bom govoril kasneje; in dejal mi je, da me prosi kot predsednika Vlade, da varuhu, kot neodvisni instituciji, vendarle zagotovi potreben denar za to, da si bo pridobila mnenje, pridobila pomoč pravnih in drugih institucij, kajti ta varuh se sooča s podjetji, ki jim je trn v peti, ki imajo odvetnike, ki jih lahko zelo drago plačujejo. Moja obljuba je bila, da bo ta denar tudi dobil. Rekel sem mu seveda, da tako kot drugi lahko tudi on fotokopira kakšen papir manj, da na gospodinjski način kaj privarčuje, ampak ne ko gre za njegove profesionalne obveznosti. Toliko glede tega, da ne bo nesporazumov.
Šesto sporočilo. Najpomembnejše rešitve, ki jih moramo sprejeti za naše ambicije, bomo sprejeli tukaj v Državnem zboru. Mogoče ne bom predsednik Vlade cel mandat, o tem boste odločali vi, ampak kolikor časa bom predsednik te vlade, se utegne zgoditi, da bom med vsemi doslej, tudi zaradi okoliščin, ki smo jim priča, mogoče največ časa preživel v Državnem zboru. Predsednik Odbora za finance me je pred dnevi opozoril, da je sicer "fajn", da je Vlada sprejela dva predloga zakona, ki jih je pripravila prejšnja oziroma sedanja vlada, ki smo jih tudi mi sooblikovali, vendar je po njegovem mnenju enako pomembno, kakšni bodo podzakonski akti teh dveh zakonov. Zadnjič je v tem smislu tukaj diskutiral tudi kolega Jelinčič. Pazite, pri kolegu Jelinčiču vedno obstaja nevarnost, da ima prav. To, da se jaz z njim sicer načeloma ne strinjam, še ne pomeni, da moram zavrniti vsako opozorilo, ki ga on da. Torej, mi bomo naredili eno izjemno, predsednik Državnega zbora, če boste toliko prijazni, prosim, da najdemo neko pravno podlago za to, da pridemo s podzakonskimi akti na pristojen Odbor za finance. Seveda, odgovornost je na strani
Vlade. Vlada bo prevzela odgovornost za kakršnokoli rešitev. Mi ne želimo razbremeniti Vlade odgovornosti, ampak si želimo z opozicijo in seveda tudi strokovno javnostjo, kolikor je to mogoče diskretno, ker gre za regulativo, ki bo pomembno vplivala na to, kako bomo ravnali z milijardami proračunskega denarja, ki smo si ga ne nazadnje deloma tudi zadolžili. In bomo poskušali dobiti mnenje. In ko bomo prepričani, da smo s podzakonskimi akti regulirali dva zakona tako, da sta transparentna, da so pravila jasna, da nihče tega ne bo izkoriščal za potrebe lastnega žepa, potem bomo te stvari tudi sprejeli na Vladi. To bo terjalo nekaj več časa, nekaj več potrpežljivosti, ampak mislim, da se to izplača, kajti tukaj gre za velike denarje in za to, da smo vsi prepričani, da bodo prišli v prave roke.
Tudi o drugih stvareh bomo šli v predparlamentarne razprave v Državnem zboru. Jaz mislim, da je prav, da se skregamo tukaj. Jaz ne pričakujem, da so te razprave zato, da se na glas hvali Vlado. Nasprotno. Jaz mislim, da je to čas, ko lahko tisti, ki imajo drugačno mnenje, ne samo v opoziciji, mislim, da je eden od kolegov z naše strani, s strani koalicijskih strank, govoril o tem, da bo glasoval proti, če se z Vlado ne bo strinjal, kar je povsem običajno in normalno, naj glasuje po svoji vesti. Da vsi povemo takrat svoja stališča in predloge in naj Vlada prisluhne in jih upošteva. Pazite, jaz ne govorim o tem, da bo Vlada prišla sem z rešitvami in če se z njimi opozicija ne bo strinjala, jih pač ne bo sprejela. Včasih bomo pač presodili, da so naša stališča pravilna, in kljub nekaterim pomislekom in ugovorom opozicije jih bomo sprejeli in bomo zato prevzeli svojo odgovornost. Mi bomo tudi bistveno bolj, kot je bilo to v navadi v prejšnjih mandatih, sodelovali z nevladnimi organizacijami. Jaz sem se odločil, da bi bil eden od državnih sekretarjev v mojem kabinetu posebej pristojen za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Mislim, da imajo te nevladne organizacije marsikaj povedati, in prav je, da jim prisluhnemo.
Kar se tiče ekipe, ki je predlagana, to je 7. točka. Kar se tiče ekipe, ki je predlagana, jaz danes ne bi stal za njo v celoti, če ne bi menil, da je sposobna, da lahko vsak minister ali ministrica prevzame odgovornost na svojem resorju in da skupaj delajo kot ekipa. Rad bi spomnil ta visoki dom, da predlagam 7 nestrankarskih kandidatov, da predlagam tudi 5 žensk in da bo morda prvič v zgodovini Slovenije na čelu notranjega ministrstva in na čelu obrambnega ministrstva ženska. Ampak ju tja ne predlagam zato, ker sta ženski, pač pa zato, ker sta sposobni. Vem, da bodo v razpravi neki pomisleki glede te ekipe. To je popolnoma normalno, kdo pa pričakuje, da bi tisti, ki niso odgovorni za Vlado, pozdravljali tako ekipo. Ampak kot bom povedal v nadaljevanju te razprave, bom povedal tudi razloge, zakaj se mi nekatere ocene o neprimernosti kandidatov ne zdijo točne.
Točka 8. Mi se bomo, če boste seveda danes odločili, da je Vlada primerna, jutri sestali na seji. Svojim kolegicam in kolegom sem povedal, da dokler ne bomo - in pod tem pogojem so tudi oni morali premisliti svoje soglasje za sodelovanje v Vladi -, dokler ne bomo rešili glavnih problemov prihodnje leto, bomo veliko delali in malo spali. To povem zato, ker pričakujem od njih veliko odrekanja, brez tega odrekanja, ki pomeni tudi to, da bomo svoje osebne kariere, politične kariere, usodo naših strank absolutno podredili delu Vlade, da brez takega razumevanja kot ekipa ne moremo izpeljati stvari tako, kot je to v interesu celotne skupnosti, v imenu katere Vlada tudi odloča.
Devetič. Vlada mora pri svojem delu delovati kot zgled v teh okoliščinah. Odrekli se bomo slehernemu udobju in ugodju, ki ni bistveno za profesionalno delo Vlade in tudi za delo ljudi, ki so plačani iz državnega proračuna s strani davkoplačevalcev, in mnogi med njimi bodo prihodnje leto živeli slabše, kot si to zaslužijo. Spomnite se, da je pred nekaj dnevi - morda je to kot ilustracija - na Kongresnem griču potekalo zaslišanje treh direktorjev avtomobilskih družb iz Detroita, ki so ameriško administracijo prosile, da jim nameni 25 milijard dolarjev za to, da s to finančno injekcijo preprečijo njihov morebiten gospodarski zlom, kar bi pomenilo luknjo 125 milijard dolarjev in morebitno izgubo 3 milijonov delovnih mest.
Danes je ameriška vlada to njihovo prošnjo zavrnila. Na drugi strani imate odločitev nemške vlade in kanclerke Merklove, da bo, povsem nasprotno, podprla prošnje, recimo tovarne Opel, in v bistvu z državnimi pomočmi, če tako rečem površno, pomagala Oplu, da se prebije skozi gospodarsko krizo. Še ena ilustracija tega, kako se vlade različno odzivajo, z različnimi recepti na gospodarske razmere in da ne moremo čakati teh receptov iz tujine, ampak se moramo sami po svoji pameti odločiti, kaj je dobro za Slovenijo. Ampak ta hiring omenjam iz nekega drugega razloga, ker če kličem po zgledu Vlade, potem moram verjetno dati nek svoj osebni zgled za ravnanje v teh razmerah. Zdaj predsednika Wagoner in Nardelli, predsednika General Motorsa in Chryslerja sta dejala, da sta pripravljena v teh okoliščinah, dokler ne povlečeta obe družbi iz težav, delati za en dolar na mesec, če se bo ameriška vlada odločila, da pomaga tem trem kompanijam.
Jaz bi vam rad povedal, kako sem se jaz odločil. Jaz sem se odločil, da bom vso reprezentanco v domovini plačal iz svojega žepa. Tako sem storil tudi v zadnjih 14-ih dneh. Razen prijaznega povabila k visokim predstavnikom sedanje oblasti, kjer smo seveda imeli delovno srečanje in sem popil eno kavo, mislim, da eno vodo in eno kosilo, zelo skopo, ampak prijazno, jaz državnega proračuna v teh 14-ih dneh nisem obremenil. Vse, kar je bilo potrebno za to, da sem se pogovarjal s pristojnimi ljudmi, ne samo z našimi, ampak tudi tujimi, sem poravnal iz svojega žepa. In moja zaveza je, da bom tako kot mnogi
slovenski ljudje, pazite, tako kot mnogi slovenski ljudje v prihajajoči situaciji prihodnje leto bom verjetno bolj ali manj živel od svojih prihrankov. Ti niso majhni, so na spletni strani tako mene kot pristojnih organov, si jih lahko ljudje pogledajo, ker bodo tako v prihodnjem letu živeli tudi mnogi naši ljudje.
Desetič. Ne bo nobenega kadrovskega cunamija. To sem že povedal in moram to zdaj še enkrat povedati. Vem, da bo opozicija dvignila glas tudi zaradi stvari, ki niso upravičene. Ampak v bistvu je to dobro. V bistvu je dobro, da se sproži alarm vsakič, ko kdo misli, da je prišlo do neupravičene razrešitve nekoga, ki je sposoben, in celo domneva, da je to prišlo zaradi ideoloških ali političnih razlogov. Jaz bi vam rad povedal, da doslej nobena takšna odločitev ni bila sprejeta. In kar se mene tiče, se bom potrudil, da tudi v prihodnje ne bo. Jaz sem preko zaslišanja kandidata za pravosodje sporočil, da nimam namena, da se do izteka mandata zamenja generalna državna tožilka. To, kar od nje pričakujem, je, da opravi svoj posel. Če kaj potrebuje Vlado za to, da ji omogoči pogoje za to, da opravi ta posel, naj nas obvesti in mi bomo tej prošnji ugodili.
Rad bi izkoristil to priložnost tudi zato, da pozovem vse, ki za denarje davkoplačevalcev in na nek način v imenu države ali zavoljo deleža države pri njihovi namestiti na delovno mesto, pozivam vse, ki so torej plačani z državnim denarjem, da naprej opravljajo svoje delo, da ga opravljajo resno, da ga opravljajo pošteno in da naj me opozorijo, če bi bili kadarkoli, upravičeno, po njihovi presoji, predmet kakršnegakoli strahu, da bodo zaradi svoje politične ali pa nazorske opredelitve šikanirani. Obljubljam, da delitev na vaše in naše ne pride v poštev. Če že se moramo po čem deliti v teh zahtevnih časih, se bomo delili med sposobnimi in nesposobnimi.
11. člen - počasi se moj čas izteka, kar se tiče uvoda -poudarek institucijam pravne države. Da ne bo nobenih nesporazumov, ta vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da okrepi institucije, ki se borijo proti gospodarskemu in drugim oblikam organiziranega kriminala. Naloga notranje ministrice med drugim bo, da končno presodi, kaj je dobro glede izbire med finančno policijo in okrepljenim uradom za boj proti organiziranemu in zlasti gospodarskemu kriminalu, da v zvezi s tem poda elaborat Vladi in predlog za odločitev. Ta odločitev bo tukaj prej izdiskutirana. Tudi do takrat, dokler ta odločitev ne bo padla, bi rad sporočilo tistim, ki so odgovorni sedaj v notranjih zadevah za to delo, da naj svoje delo opravljajo naprej, in da ni govora o tem, da bi se politika kakorkoli vtikala v njihove odločitve.
Preden bom zaključil, bi rad rekel eno ali dve besedi o zunanji politiki, ampak samo na kratko. Zadnjič sem že pošteno povedal temu visokemu zboru, da naj me prosim razume, ko bo šlo za vprašanja zunanje in varnostne politike, da bi se rad,
preden bi stvar prišla pred Državni zbor, ki seveda določa smernice, posvetoval s predsedniki opozicijskih strank, preden bi ta stvar prišla v javno diskusijo. Tudi glede nekaterih izzivov, ki so sedaj pred nami, mi dovolite, da tako ravnam. Mislim, da ni dobro, da bi tukaj za govorniškim odrom predsednik Vlade licitiral nekatere odločitve, ki jih utegne ali pa ne sprejeti Vlada v naslednjih mesecih in so občutljive za zaščito ali pa uveljavitev naših nacionalnih interesov. Jaz sem povedal, da smo se z vlado premier j a Janše v teh dveh mesecih bolj ali manj usklajevali glede dveh stvari. Glede finančne krize in glede zunanje politike. Povedal sem, da odločitev te vlade glede zaščite naših interesov pri pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo podpiram, da se mi zdi ta odločitev pravilna in da bomo tudi v nadaljevanju ravnali tako, da bomo kot soseda, kot prijateljska država, kot članica Evropske unije storili vse, da Hrvaška nadaljuje pogovore z Evropsko unijo, vendar mora Hrvaška razumeti, da tega ne more narediti na račun naših nacionalnih interesov. Samo če dobimo jasna zagotovila o tem, da dokumenti, ki so predloženi Evropski komisiji kot dokumenti za odprtje poglavij, ki še niso odprta, ne bodo prejudicirali meje med državama in da bomo imeli jasno zagotovilo, da tako te dokumente razumeta tudi Svet Evropske unije in Evropska komisija, bomo proučili našo odločitev glede odpiranja poglavij, ki so pred nami in glede poglavij, ki so pred Hrvaško in Evropsko komisijo. Jaz bi rad ob tej priliki samo izrekel hvaležnost francoski vladi oziroma njenemu predsedniku, kot predsedujočemu Evropske unije, ki je sprejel v tem času seveda naš poudarek, da se Francija kot predsedujoča Evropska komisija mora zavedati, da je država ena izmed 27-ih držav in oni govorijo tudi v našem imenu. In s hvaležnostjo lahko rečem, da smo v zadnjih 14-ih dneh bili glede teh stvari v enem živahnem kontaktu in da so upoštevali nekatere naše predloge za to, da se stvari uredijo na primeren način.
Ostaja mi samo še nekaj minut, da končam ta uvodni nastop. Obljubim, da na koncu ne bom dolg, če za to ne bo potrebe, in naj rečem naslednje. Kot sem povedal, ni nobenih razlogov, da na prihodnost ne bi gledali z optimizmom. V tej dvorani, ki je bila, kot rečeno, malce drugačna, kot je danes, ampak v njej, tukaj v istih prostorih smo pred 20-imi leti ali pa 18-imi leti začeli neke odločitve, ki so pomembno spremenile narodovo usodo. Če bi bili takrat v nekem krču, v krču nekih predsodkov, ideoloških pregrad in tako naprej, seveda so vsake toliko tukaj eruptivno prišle na dan, ampak zavoljo ene jasnovidnosti Vlade takrat in tudi opozicije smo šli preko njih, ne bi dosegli vsega tega, kar danes lahko uživamo. In se danes z recesijo ne bi ukvarjali tako, da je vse odvisno bolj ali manj vse odvisno od naše pameti, ampak bi bili odvisni od drugih. Zdaj pa smo odvisni od sebe. To je velik zgodovinski dogodek; če smo takrat zmagali, bomo zmagali tudi sedaj.
Jaz si komaj želim, vsak od nas ima neke sanje, a nismo spregovoriti niti besed o njih, jaz si želim, da bi čim prej prihodnje leto lahko stopil pred Državni zbor in rekel, če bi takrat lahko smel citirati velikega državnika s cigaro in viskijem, velikega državnika Churchilla, ko je na kritiko opozicije, da je zelo težko, da je nemogoče itn., odgovoril, da se motijo, ker je v resnici še težje. Ampak samo nekaj dni kasneje je po nekaterih dogodkih v letu 1943, ki so obrnili usodo druge svetovne vojne, prišel pred njih in rekel: "To še ni konec, to še ni začetek konca, ampak je konec začetka!" In od tukaj naprej gremo samo proti zmagi. Jaz si želim, da bi lahko čim prej prišel pred Državni zbor prihodnje leto, in da bi bile naše božične želje mogoče malce drugačne od tistih, ki jih bomo poklicani izrekali na predvečer novega leta letos. Leta 1990 nismo bili v zgodovinski zamudi in sedaj tudi ne smemo biti v zgodovinski zamudi. Mislim, da lahko Slovenija iz tega izziva izide, kot sem rekel, kot zmagovalec.
In še enkrat naj končam z besedami, ki sem jih rekel zadnjič in so neko vodilo in nek navdih tudi danes. Mi kot politiki, ne glede na to, kakšne vloge imamo, kot posamezniki ne moremo storiti glede teh okoliščin, ki so pred nami, skoraj nič. Skupaj pa mislim, da zmoremo vse. Hvala lepa. .../Aplavz./.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: V skladu z 230. členom Poslovnika zbora so se kandidatke in kandidati predstavili pristojnim delovnim telesom ter odgovarjali na vprašanja članic in članov odborov in komisije. Iz poročil pristojnih delovnih teles izhaja, da so bile predstavitve vseh kandidatk in kandidatov ustrezne. Poročila pristojnih delovnih teles z mnenji ste prejeli.
Poročilo Odbora za okolje in prostor bo predstavila predsednica gospa Breda Pečan. Prosim.
BREDA PEČAN: Hvala za besedo. Dober dan predsedniku Vlade, dober dan kolegicam in kolegom ter kandidatom za ministrice in ministre, ki ste prisotni v dvorani in ki spremljate sejo!
Odbor za okolje in prostor je v sredo opravil predstavitev gospoda Karla Viktorja Erjavca kot kandidata za ministra za okolje in prostor. Gospod Karl Viktor Erjavec se je predstavil in odgovarjal na vprašanja članov odbora. V uvodni predstavitvi je gospod Karl Erjavec kot kandidat za ministra za okolje in prostor poudaril, da je eden glavnih izzivov sodobnega sveta obvladovanje podnebnih sprememb, temu pa sledi varstvo okolja in ohranjanja narave. Poudaril je, da gre za širšo odgovornost ne samo ene države pa tudi za odgovornost vsakega posameznika. Zato bo v Sloveniji vprašanjem podnebnih sprememb namenjena še posebna pozornost v naslednjem mandatu in tudi vseh sledečih. Na področju obvladovanja podnebnih sprememb mora biti cilj Slovenije
zmanjšanje rabe energije in povečanje deleža uporabe obnovljivih virov energije, zlasti odpadne lesne bio mase, sončne in tudi vetrne energije, čeprav po njegovem mnenju so za vetrno energijo v Sloveniji omejene možnosti.
V nadaljevanju je predstavil podnebno energetski paket, katerega priprava se je začela že za časa našega predsedovanja Svetu Evropske unije in potem prešel tudi na reševanje problema zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Omenil je tudi še predlog direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, ki bi lahko pomenil tudi za Slovenijo nov razvojni potencial.
Na področju upravljanja z vodami bo kandidat posebno pozornost namenil ohranjanju in zagotavljanju kvalitete voda in morja, še zlasti zagotovitev kakovostne pitne vode za oskrbo prebivalstva. Še zlasti bo tudi pomembna zagotovitev poplavne varnosti, saj se s klimatskimi spremembami hudourniški značaj naših rek povečuje in s tem tudi poplavna ogroženost.
Pri zagotavljanju kakovosti življenjskega okolja je gospod Karl Viktor Erjavec seznanil člane odbora, da Slovenija še ni pripravila programov ukrepov za izboljšanje zraka in območja, kjer je koncentracija prašnih delcev pod 10 v zraku presežena. Zagotovil nam je tudi, da bo ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo območja Nature 2000 pomemben cilj, ki ga bo ministrstvo izvajalo predvsem z izdajo naravovarstvenih pogojev za posamezne posege v okolju.
Na področju prostorskega načrtovanja in rabe prostora bo kandidat podpiral racionalno rabo prostora, zato bo podpiral gradnjo v obstoječih naseljih z zgoščevanjem in nadgrajevanjem. V svojem mandatu ne namerava takoj pristopiti k spremembam prostorske zakonodaje, marveč namerava počakati na ugotovljene izkušnje in morebitne negativne učinke. Ob zaključku predstavitve je predstavil še svoj pogled glede stanovanjske politike, s katero bi morali več pozornosti nameniti izgradnji neprofitnih najemnih stanovanj s pomočjo stanovanjskih skladov, tako občinskih kot republiškega sklada.
Člani odbora so predlaganemu kandidatu zastavili vrsto vprašanj, ki so se nanašala predvsem na določbe zakona o prostorskem načrtovanju, na problematiko omejenih možnosti poseganja v prostor in razvoja Slovenije, ter s tem tudi neenakomernega razvoja Slovenije kot posledice varovanja območja Nature 2000. Opozorili so na boljše sodelovanje resorjev pri pripravi državnih lokacijskih načrtov, pospešitev priprave državnih prostorskih načrtov in celo vrsto drugih vprašanj v zvezi s prostorsko problematiko. Vprašali so ga, kako namerava rešiti probleme ravnanja z odpadki, poudarek je bil tudi dan obnovljivim virom energije.
Predlagani kandidat je v večji meri odgovoril na postavljena vprašanja članov odbora ter jih seznanil s svojimi stališči in pogledi, kako namerava pristopiti k reševanju posameznih vprašanj. Po končani predstavitvi predlaganega
kandidata je odbor z 10-imi glasovi za in 6-imi proti sprejel mnenje: Predstavitev Karla Viktorja Erjavca, univerzitetnega diplomiranega pravnika kot kandidata za ministra za okolje in prostor, je bila ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za zadeve Evropske unije bo prestavila predsednica gospa Darja Lavtižar Bebler.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Spoštovani zbor. Mag. Mitja Gaspari se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 18. novembra letos predstavil članicam in članom Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za gospodarstvo ter odgovarjal na njihova vprašanja. Predlagani kandidat za ministra je v uvodni predstavitvi najprej omenil glavne aktualne izzive za Evropsko unijo, tudi z vidika nastale finančne krize. Poudaril je, da bo zaradi nastopa te krize prišlo do sprememb razvojne usmeritve Evropske unije, kot je bila določena v prenovljeni lizbonski strategiji in politikah držav članic. V tem smislu bo tudi Slovenija morala prevrednotiti dosedanje politične usmeritve, kot jih najdemo v sprejetih razvojnih strategijah in ukrepih. Hkrati ob potrebi po ustreznem preoblikovanju razvojnih politik je izpostavil potrebo po okrepitvi usklajevanje evropskih zadev in črpanja sredstev iz evropskih skladov.
Za uresničevanje ključnih razvojnih ciljev, zlasti teh, ki so zapisani v strategiji razvoja Slovenije, bo treba ustrezno uporabiti evropska kohezijska sredstva. Med cilji te strategije je v ospredje postavil krepitev znanja in inovativnosti, razvoj infrastrukture, oblikovanje novih in boljših delovnih mest ter skladen teritorialni razvoj. Da pa bi te cilje dosegli prav na osnovi sredstev iz strukturnih skladov, bo ustrezno treba prilagoditi strukturo njihovega črpanja. Pri tem je izpostavil financiranje ukrepov, ki pomenijo dodatno vrednost za obstoječe politike, umestitev organov upravljanja na raven treh ministrstev - to je ministrstva za gospodarstvo, za okolje in prostor ter za promet - in okrepitev priprave velikih projektov nacionalnega pomena. Za doseganje zastavljenih razvojnih ciljev bo treba tudi še dodatno okrepiti nacionalno koordinacijo lizbonske strategije. Poseben poudarek pa je v zvezi s tem namenil tudi pospešitvi in sklenitvi pogajanj za vstop v organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, to je OECD.
Kot svojo drugo nalogo je mag. Gaspari izpostavil koordinacijo evropskih zadev. Tako naj bi Slovenija v večji meri postala tudi sooblikovalka politike Evropske unije. V tem pogledu naj bi Služba Vlade za Evropske zadeve pomenila tehnični okvir za koordinacijo vseh resornih ministrstev, tako da bi bilo končno stališče Republike Slovenije zares enovito, zlasti tam, kjer imamo opravka z materijo, ki pokriva več
področij. Vlada bo zadevam Evropske unije dala velik pomen, zlasti tako, da si bo prizadevala za njihovo čim večjo integriranost v nacionalne projekte in vladne odločitve. Kot pomemben dejavnik v koordinaciji evropskih zadev je poudaril tudi okrepitev sodelovanja med Vlado in Državnim zborom. S tega vidika je poudaril pomen večje odprtosti sej Odbora za zadeve Evropske unije. Te naj bi bile tako praviloma odprte za javnost, da bo tako res omogočena javna razprava o teh vprašanjih. Nenazadnje gre pri zadevah Evropske unije za zadeve javnega značaja.
Kot tretjo nalogo je kandidat za ministra izpostavil finančne vzvode, ki naj bi povečali konkurenčne sposobnosti Republike Slovenije. Pri tem je poudaril zlasti okrepitev finančnih spodbud in povezovanja skladov s Slovensko izvozno in razvojno banko. Na ta način naj bi se tako posameznikom kot podjetjem zagotovilo javnofinančne storitve na ustreznejši, preglednejši in učinkovitejši način.
Ob koncu predstavitve je mag. Gaspari dejal, da so pred Slovenijo novi izzivi, pri tem pa nova vlada želi okrepiti razvojne politike z novimi instrumenti. Ob soočenju z upadanjem gospodarske rasti bo velika pozornost namenjena solidarnosti ter odpravljanju vzrokov nesprejemljivega razslojevanja. Na osnovi predstavljenih izhodišč naj bi v Sloveniji oblikovali moderno, gospodarsko uspešno, odprto in solidarno družbo, ki bo temeljila na znanju in spoštovanju okoljskih standardov.
Članice in člani obeh odborov so mu zastavili številna vprašanja. Ni dovolj časa na razpolago, da bi jih podrobneje tukaj predstavila. Je pa mag. Gaspari na vsa ta vprašanja odgovoril in očitno je bil mag. Gaspari s temi odgovori prepričljiv, saj sta po končani njegovi predstavitvi Odbor za zadeve Evropske unije z devet "za", pet "proti" in Odbor za gospodarstvo z osem "za" in štiri "proti" ločeno sprejela mnenje: Podstavitev mag. Mitja Gasparija kot kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, je bila ustrezna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj bo predstavil predsednik mag. Branko Grims. Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Najprej vsem zbranim prav lep pozdrav in ker smo danes prvič po oblikovanih delovnih telesih skupaj, vsem prav lep pozdrav tudi v imenu celotnega Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj.
Kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospod Gregor Golobič se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora dne 19. 11. 2008 predstavil članicam in članom Odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj ter odgovarjal na njihova vprašanja. Najprej
je v konkretnem uvodu navedel predloge za številne spremembe zakonodaje s tega področja, med drugim Zakona o visokem šolstvu in Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. V uvodu velja posebej poudariti poudarek, ki je merljiv, in sicer napoved, da bo za znanost in tehnološki razvoj treba na podlagi uresničevanja Lizbonske strategije povečati vlaganja v razvoj za najmanj 0,1% do 0,3% družbenega bruto proizvoda letno glede na odhodke v letu 2008, tako da bi dosegli za ta namen cilj 1% iz javnih sredstev in 3% BDP-ja skupnih javnih in zasebnih sredstev za ta namen v proračunskem letu 2012.
Po uvodnem delu je sledila vrsta vprašanj, približno petdeset jih je bilo, in med odgovori bi veljalo posebej poudariti naslednje: Zakon o univerzah, ki ga je pripravila rektorska konferenca, bo deležna širše javne razprave, med drugim tudi o tem, ali naj se univerze izločijo iz sistema javnih uslužbencev. Pobudam za ustanavljanje novih univerz je načeloma težko nasprotovati, ključno pri odločanju pa bo vprašanje kvalitete in spremljanja te kvalitete. Agencija za kakovost visokega šolstva naj bi prevzela evalvacijske in akreditacijske pristojnosti Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. O pristojnosti te agencije in pristojnosti Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo pa napoveduje kandidat široko javno razpravo v okviru razprave Zakona o visokem šolstvu.
Pri uvedbi tujega, kot vzporednega jezika v izobraževalnih programih, je kandidat poudaril, da je to povezano z vprašanjem mobilnosti in prav tako o tem problemu napovedal javno razpravo.
Pri ustanavljanju visokošolskih zavodov v regijskih središčih je po besedah kandidata nujno prisluhniti potrebam gospodarstva, pri tem opozarja, da se ne sme zanemariti kakovosti študija in listin, ki na tej osnovi nastanejo.
Glede projekta izgradnje NUK2 oziroma Narodne univerzitetne knjižnice bi se po njegovih besedah ta projekt začel lahko izvajati v letu 2009, vendar opozarja, da le, če je zasnova takšna, da opravičuje to investicijo glede na razvoj tehnologije, kajti v nasprotnem primeru napoveduje, da bo to investicijo treba revidirati tako, da bo prišlo potem do zamika izgradnje; upa le, da ne bo predolg.
Glede znanstvenih nazivov, kar je bilo tudi posebno vprašanje, je po besedah kandidata stvar formalno dorečena, vendar zaradi uvedbe bolonjskih procesov je po njegovih besedah treba razmisliti, ali je tudi ustrezna.
Glede sredstev za visoko šolstvo, po njegovih besedah, napoveduje, da so opredeljena v resoluciji in naj bi v letih 2010 znašala 1,4% družbenega bruto proizvoda po kriterijih OECD.
Samo eno vprašanje je ostalo neodgovorj eno, in sicer kandidat je povedal, da IAS, to je Inženirska akademija Slovenije, ne pozna. To veste, da je bila ustanovljena na
osnovi posebnega zakona, ki je bil sprejet leta 2006 z visokim soglasjem večine strank.
Na osnovi vse te predstavitve in odgovorov na vprašanja je odbor sprejel mnenje, da je bila predstavitev Igorja Golobiča kot kandidata za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ustrezna in ta sklep je sprejel z 10 glasovi za in 6 proti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za obrambo bo predstavil predsednik gospod Jožef Jerovšek. Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, lep pozdrav! Dr. Ljubica Jelušič, ki je predlagana za ministrico za obrambo, se je 17. novembra predstavila članicam in članom Odbora za obrambo in odgovarjala na njihova vprašanja. Predlagana kandidatka za ministrico se je uvodoma zahvalila za priložnost, da sme pred izvoljenimi predstavniki ljudstva razgrniti svojo vizijo in strategijo delovanja na obrambnem področju. Ko govori o viziji razvoja obrambnega sistema, ločuje osebno in koalicijsko vizijo razvoja. V osebni viziji razvoja kandidatka izpostavlja spoštovanje strokovnosti vseh zaposlenih v obrambnem sektorju in tudi spoštovanje do vseh prostovoljcev, ki danes še podpirajo obrambni sistem. S svojo ekipo želi ljudem, ki so zaposleni na obrambnem sistemu, povrniti zaupanje v profesionalnost sistema.
V	zvezi s koalicijsko vizijo je kandidatka poudarila nujnost prilagoditve obrambnega sistema novim razmeram, ko moramo zaradi prihajajoče gospodarske situacije zmanjšati obrambne izdatke. V koaliciji se zavzemajo za največ 1,5% bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke in strukturno preoblikovanje Slovenske vojske in upravnega dela Ministrstva za obrambo. Koalicija se zavzema za nadaljnjo krepitev sistema zaščite, reševanja in pomoči ter nadaljevanje procesov profesionalizacije, ki so bili začeti tako znotraj Slovenske vojske kot tudi v širšem obrambnem sektorju. Kandidatka poudarja pomen krepitve domoljubja, solidarnosti in prostovoljnosti v zagotavljanju varnosti te države. Nekateri smo jo ob tem opozorili, da takšnega odnosa do domoljubja kot zaveze in vrednote ni zaznati v koalicijskem sporazumu. V svoji predstavitvi je izpostavila, da ni naklonjena revolucionarnim spremembam, radikalnim reorganizacijam in reformam, zato bo pri uresničevanju omenjene vizije temeljila na premišljenih in postopnih spremembah. Kandidatka za ministrico pripisuje velik pomen parlamentarnemu nadzoru in usmeritvam parlamenta. Obramba države je nadstrankarska, je nadsektorska, je skupna stvar celotne države, ne glede na to, kdo smo.
V	svoji predstavitvi je kandidatka omenila tudi nujnost vzpostavitve celovitega sistema kriznega upravljanja in
vodenja, ki izvira iz nekaterih omejitev tradicionalnega obrambnega sistema. Celovit sistem bo po mnenju kandidatke treba vzpostaviti tudi na področju sodelovanja v mednarodnih operacijah, v katerih že dolgo ne sodelujejo več samo vojaki. Kandidatka opaža, da moramo še veliko narediti pri krepitvi prostovoljne osnove sistema zaščite in reševanja. V zvezi z zaščito in reševanjem je poudarila tudi krepitev določenih oblik povezovanja in koordinacije med sistemom zaščite in reševanja in Slovensko vojsko predvsem zaradi odprave nekaterih pomanjkljivosti, ki so bile vidne v preteklosti.
Na področju mednarodnih, civilnih in vojaških operacij in na področju mednarodnega vojaškega in obrambnega sodelovanja nas čaka vrsta ukrepov, v katerih kandidatka za obrambno ministrico vidi vir naših izkušenj, vir našega znanja, vir preverjanja naših sposobnosti. Kandidatka je mnenja, da doma nikoli ne bomo zmogli svojih ljudi tako dobro preveriti, kot jih lahko preverimo v mednarodnih operacijah. Vložiti bo treba ustrezne napore, da se popravi vtis, da je slovenska javnost vse bolj proti sodelovanju Slovenije v mirovnih operacijah.
Na področju opravljanja s človeškimi viri je kandidatka izpostavila potrebo po racionalizaciji. Na področju kadrovske politike bo potreben dolgoročni program preoblikovanja strukture osebja. Naj povem, da je kandidatka v zaključnem delu odgovarjala na številna vprašanja članov odbora, ki so se nanašala na kandidatkino videnje .../Opozorilni znak za konec razprave./... kadrovskih razmer in kadrovske politike na Ministrstvu za obrambo, kandidatkino videnje možnosti za razvoj vojaškega letalstva in krepitev varovanja slovenskega zračnega prostora z eskadriljo lastnih reakcijskih letal, na razumevanje pojma uresničevanja kakovostnih varnostnih uslug za prebivalke in prebivalce kot izhodišča koalicijskih partnerjev na področju varnostne in obrambne politike, kandidatkin pogled na domoljubje in domovinsko vzgojo kot vrednoto in del izobraževalnega procesa v sistemu vojaškega .../Opozorilni znak za konec razprave .../Nerazumljivo./... in tako naprej.
In naj povem, da je na koncu odbor sprejel mnenje, da je bila predstavitev dr. Ljubice Jelušič kot kandidatke za ministrico za obrambo ustrezna.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za notranjo politiko in javno upravo in pravosodje bo predstavil predsednik dr. Vinko Gorenak. Seveda predlagam, gospod predsednik, da predstavite vsa tri poročila o predstavitvah. Za to imate tudi več časa na razpolago.
Hvala lepa.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.
Kot je že bilo rečeno, na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje so se predstavili trije kandidati, in sicer kandidatka za ministrico za notranje zadeve gospa Katarina Kresal, kandidat za ministra za pravosodje gospod Aleš Zalar in kandidatka za ministrico za javno upravo gospa Irma Pavlinič Krebs.
Vse tri predstavitve so skupno trajale 11 ur in nekaj, zato mi verjetno tudi v 15-ih minutah en bo uspelo, nekoliko tvegam, da ne bom povedal vsega tistega, kar bi želel povedati. Pa kljub temu, če grem po vrsti.
Predlagana kandidatka za ministrico za notranje zadeve je v uvodni predstavitvi članom odbora predstavila temeljna načela, izhodišča in cilje za svoje delo, seveda v okviru pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve. Na področju javne varnosti in policije, ki ji je predlagana kandidatka glede na obseg te službe v notranjem ministrstvu namenila največ pozornosti, je izpostavila sedem temeljnih točk, in sicer, če grem po vrsti. Kot prvo: boj proti gospodarskemu in finančnemu kriminalu, vzpostavitev neodvisnega nadzora nad delom policije, vzpostavitev strokovne in operativno avtonomne policije, kot je poudarila, skrb za večjo varnost v prometu, prizadevanja za policijo, ki bo odprta za javnost, civilno družbo in lokalne skupnosti kot zadnje ustrezno ovrednotenje policistovega dela in ureditev, kot je povedala, odnosov znotraj policije.
Na področju drugega segmenta, to je segment upravno-notranjih zadev je predlagana kandidatka izpostavila prizadevanja za čim hitrejši in lažji dostop do storitev, ki jih upravne službe na področju notranjih zadev nudijo.
Člani odbora so v nadaljevanju kandidatki postavili številna vprašanja. Vprašanj ne bi našteval, bom se posvetil pa odgovorom na ta vprašanja, ker skozi to boste lahko tudi identificirali tudi vprašanja.
Kandidatka za ministrico je v zvezi s postavljenimi vprašanji pojasnila naslednje. Poudarila je, da bodo na Ministrstvu za notranje zadeve takoj pristopili k izvrševanju odločbe Ustavnega sodišča, sprejete leta 2003 v tako imenovani zadevi izbrisanih. Poudarila je, da po njenem mnenju taka obveznost izdajanja dopolnilnih odločb izhaja že iz odločbe Ustavnega sodišča.
V	zvezi z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu je poudarila, da je to eden izmed temeljnih strateških ciljev nove vlade. V zvezi z delovanjem komisije za boj proti korupciji je pojasnila, da to sicer ne sodi direktno v njeno pristojnost, vendar se je zavzela za nadaljnje avtonomno delo te komisije.
V	zvezi z vprašanjem odhajanja policistov iz policijskih vrst je pojasnila, da bo ena izmed prioritet Ministrstva za notranja zadeve pod njenim vodstvom zagotovitev ustreznega izobraževanja in zagotovitev ustreznih materialnih pogojev za delo policije. Nadalje je pojasnila, da se zavzema za
ustanovitev posebnega neodvisnega organa za nadzor nad delom policije. V zvezi z nadzorom državne meje se je strinjala, da ga morajo policijskih organi izvajati čim bolj učinkovito. Povedala je še, da se bo zavzemala za čimbolj učinkovito in uspešno sodelovanje med kriminalisti in tožilci.
Glede nadaljevanja vodenja že začetih postopkov na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu je pojasnila, da se postopki, ki so v teku, ne smejo ustaviti, ampak da se morajo nadaljevati čim bolj učinkovito.
Po končani predstavitvi predlagane kandidatke je odbor z enajstimi glasovi za in štirimi proti sprejel naslednje mnenje: "Predstavitev kandidatke, gospe Katarine Kresal kot kandidatke za ministrico za notranje zadeve je bila ustrezna."
Odboru se je predstavil tudi kandidat za ministra za pravosodje. Predlagani kandidat je v uvodni predstavitvi članicam in članom odbora podrobneje predstavil svoje videnje, svojo vizijo delovanja celotnega pravosodnega sistema.
Kandidat je predstavil tudi cilje pravosodne politike. Prvič. Izboljšanje delovanja pravosodja s prenovo in poenostavitvijo sodnih in izvensodnih postopkov reševanja sporov; dokončna izvedba že zastavljenega projekta e-pravosodje; nadaljevanje in nadgradnja projekta Lukenda v smeri rešitve civilnopravnih in delovnopravnih sporov v šestih mesecih od vložitve tožbe, zagotoviti odvračanje in kaznovanje storilcev kaznivih dejanj v skrajšanih in prenovljenih postopkih tako, da bi bila Slovenija ponovno uvrščena med države z najnižjim številom zapornikov na 100 tisoč prebivalcev v Evropi; zagotoviti usposobljenost in specializacijo tožilcev, sodnikov, za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete; zagotoviti restrektivno pravičnost s poudarkom na pomoči in zaščiti žrtev kaznivih dejanj ter terapevtsko pravičnost s posebnimi mehanizmi obravnavanja žrtev nasilja v družini, odvisnikov od alkohola in mamil ter mladoletniške kriminalitete. In zadnje: vsakomur zagotoviti svetovanje in zastopanje v sodnih postopkih.
Predstavil je tudi predvidene ukrepe na posameznih področjih. Tako je predstavil najprej predvidene ukrepe na kazenskem področju, v nadaljevanju predvidene ukrepe na področju civilnega, gospodarskega in delovnega sodstva ter ukrepe na področju odvetništva in ukrepe na področju notariata, predvideva pa tudi, da se bo reforma v smeri razbremenitve Ustavnega sodišča nadaljevala. Kandidat v tem kontekstu predvideva spremembe zakona ali morda, v primeru soglasja, tudi ustave.
Članice in člani odbora so kandidatu zastavili številna vprašanja in pomisleke, ki so se nanašali predvsem na vpliv kandidata na sodniško stavko, spremembe kazenskega zakonika, alternativno reševanje sporov, družinska sodišča, morebitne spremembe trajnega mandata sodnikov, povečan obseg dela, zaposlenih v slovenskih zaporih, odgovornost oziroma
neodgovornost sodnikov za razveljavljene sodbe, izboljšanje na področju sodnih zaostankov, monopol na področju notariata, menedžement v pravosodju, sodniške plače, predvidene spremembe pravosodne zakonodaje. V nadaljevanju naj povzamem odgovore kandidata.
Prelagani kandidat za ministra je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in zlasti poudaril naslednje. Glede vprašanja o elektronskem sporočilu predsednici Sodniškega društva je kandidat pojasnil, da je šlo za zasebno korespondenco, sam pa je sodniški stavki nasprotoval, saj meni, da stavka še znižuje ugled sodstva v državi. Podrobneje je tudi pojasnil posamezne navedbe v tej korespondenci. Tako naj bi bila izjava o neugodni sestavi Ustavnega sodišča dana v smislu, da je v prejšnji ustavni presoji Zakona o sistemu plač v javnem sektorju kot stranka v postopku sodelovala oseba, ki je danes ustavni sodnik. Tako se je postavilo vprašanje njegove izločitve iz nadaljnjih postopkov. Glede predlagane zaostritve v dejavnosti Slovenskega sodniškega društva v smislu stavke pa je pojasnil, da ni bila dana v smislu stavke, temveč obvestila o sporu Mednarodnemu sodniškemu društvu in Svetu Evrope.
Nadalje je odgovoril na vprašanja v zvezi s slabostmi novega kazenskega zakonika. Po njegovem mnenju in oceni se kažejo v določilih o izteku kaznivih dejanj, skrajšanih zastaralnih rokov in številnih izvršitev kazni ter ukinitvi stranske kazni izgona tujca iz države.
Nadalje je odgovoril na vprašanje o postopkih alternativnega reševanja sporov. Tu se bo po njegovi oceni treba premišljeno povezati s sodnimi postopki. Predvideva tudi, da se bodo ustanovili specializirani družinski oddelki okrožnih in višjih sodišč.
Trajni sodniški mandat je po njegovi oceni temelj neodvisnosti sodstva.
Problematike v slovenskih zaporih se bo lotil v sodelovanju z direktorji Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ter zaporov kot s predstavniki sindikata paznikov.
Odprava sodnih zaostankov se bo ob nadgraditvi sistema Lukenda po njegovem mnenju končala predvidoma do konca leta 2010.
Kandidat si bo tudi prizadeval za prekinitev sodniške stavke do konca leta 2008.
Na področju notariata po njegovi oceni konkurenca ni premajhna. Na področju pravosodja bi kandidat vpeljal menedžment, saj meni, da so sodniki usposobljeni za sojenje, manj pa za upravljanje.
Vprašanje sodniških plač je po njegovem mnenju pravno vprašanje, za katerega bo splošne kriterije postavilo Ustavno sodišče.
Spremembe pravosodne zakonodaje bodo po njegovem zagotovilu v prihodnjem mandatu bolj premišljene.
Naj vas obvestim, da je odbor po končani predstavitvi z 11 glasovi za in 6 glasovi proti sprejel mnenje: "Predstavitev Aleša Zalarja, kandidata za ministra za pravosodje, je bila ustrezna."
Tretja kandidatka, ki se je predstavila Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, je bila gospa Irma Pavlinič Krebs, kot kandidatka za ministrico za javno upravo. Kandidatka za ministrico je pričela obsežno predstavitev, v uvodu, s svojo osebno predstavitvijo in je člane odbora seznanila z dosedanjo poklicno potjo, na kateri si je, po svoji oceni, pridobila dovolj znanja, izkušenj in kompetenc na področju javne uprave, na katerem naj bi prevzela vodenje ministrstva.
V	nadaljevanju je kandidatka predstavila naloge in cilje na področju javne uprave, obširno pa je spregovorila o: državni upravi kot kakovostnem in učinkovitem servisu občanom, depolitizaciji javne uprave, modernizaciji javnih služb, položaju javnih uslužbencev in plačnem sistemu v javnem sektorju, ureditvi položaja nevladnih organizacij, ustavno-skladnem volilnem sistemu in referendumu.
V	nadaljevanju seje je kandidatka predstavila ukrepe za samoomejevanje vlade, ki bodo pomembno vplivali na oblikovanje enotnih politik in na pravno varnost državljanov in pri tem je izpostavila: prvič - sodelovanje z javnostjo pri pripravi predpisov, ria metodo za ocenjevanje učinkov predpisov, tretjič - pregledno regulacijo, četrtič - poenostavitve zakonodaje in petič - odpravo administrativnih ovir.
Člani odbora so kandidatki za ministrico v nadaljevanju postavljali vprašanja, na katera je kandidatka za ministrico tudi odgovorila. Med njenimi odgovori naj izpostavim naslednje: poleg elektronskega poslovanja si bo prizadevala tudi za poenostavitev postopkov klasičnega poslovanja. Javna naročila po njenem mnenju predstavljajo velik problem, zato s ciljem zagotavljanja enotnih praks razmišlja o vzpostavitvi posebne agencije.
Na vprašanja o številu zaposlenih v javni upravi je pojasnila, da ne napoveduje zmanjšanja števila državnih uradnikov v civilnem delu državne uprave iz razloga, ker statistični podatki in analize neodvisnih institucij kažejo, da v tem delu nimamo preveč zaposlenih. Vprašanje kvoruma za veljavnost referenduma po njenem mnenju zahteva tehten premislek in razpravo, vendar pa je uvedba kvorumov pomembna zato, ker legitimira odločitev volivk in volivcev.
Glede ustreznosti sistema plač v javnem sektorju, namreč na tem področju se je postavilo veliko vprašanj, za katere segmente bi pristala ali pa jih namerava izločiti iz enotnega plačnega sistema države - glede ustreznosti tega sistema v javnem sektorju je kandidatka pojasnila, da brez seznanitve s poročilom o implementaciji plačnega sistema v javnem sektorju ne more komentirati morebitnih pomanjkljivosti sistema. Zaveda
pa se, da morajo biti javni uslužbenci primerno nagrajeni za svoje delo.
V	nadaljevanju je kandidatka spregovorila tudi o tem, ali bo sama vodila plačne pogovore z različnimi sindikati ali pa bo to prepuščeno posameznim ministrom. Potem je povedala, da namerava to prepustiti posameznim ministrom.
Po končani predstavitvi predlaganju kandidatke je odbor z 12 glasovi za in 5 proti sprejel naslednjem mnenje: "Predstavitev Irme Pavlinič Krebs, kandidatke za ministrico za javno upravo, je bila ustrezna." Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko bo predstavil podpredsednik gospod Rado Likar. Prosim.
RADO LIKAR: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Odbor za finance in monetarno politiko je v skladu z 230. in 231. členom Poslovnika Državnega zbora kot pristojno delovno telo sprejel mnenje o predstavitvi kandidata za ministra za finance.
Docent dr. Franc Križanič se je odboru predstavil na seji 17. novembra 2008 in odgovarjal na vprašanja članice in članov odbora. Predlagani kandidat za ministra je članici ter članom odbora po uvodni predstavitvi podrobneje predstavil gibanje nekaterih ekonomskih kazalcev in tudi nekaj ključnih poudarkov iz sprejetega koalicijskega sporazuma, ki se nanašajo na področje javnih financ. V tem okviru je poudaril, da bo vlada v razmerah, ki so nastopile zaradi finančne krize, vodila začasno	nekoliko	bolj	ekspanzivno,	keynesiansko,
antirecesijsko politiko z gradnjo nekaterih infrastrukturnih objektov in pospešila gospodarsko rast, ne da bi ogrozila maastrichtske kriterije.
V	nadaljevanju je opozoril na naslednje. Na področje davkov je skupaj z učinki razvojne politike v smeri pričakovanega dviga produktivnosti, konkurenčnosti in s tem BDP-ja predvideno postopno povečanje splošne davčne olajšave pri dohodnini do letnega zneska minimalne neto plače. Predvidena je tudi ponovna uvedba posebne stanovanjske olajšave pri plačilu dohodnine. Pri davku od dohodkov pravnih oseb je predvidena ponovna uvedba olajšave za reinvestiran dobiček, dopolnjena z mecenstvom. Vrsta olajšav davčne politike naj bi bila deležna tudi mikro in mala podjetja, olajšave pa bodo temeljile na povečani vlogi pavšalov in obročnega odplačevanja.
Predvidena je sprememba proračunskega načrtovanja v zaokrožene programe z definiranimi cilji in kontrolo indikatorjev dosega teh ciljev, kar bo izvedeno na podlagi ločitve programov po ministrstvih na fiksne in prilagodljive.
Institucionalna struktura črpanja sredstev EU bo prilagojena v smeri podpore učinkovitega vodenja slovenske
razvojne politike. Predvideno je poenotenje in povečanje učinkovitosti nadzora nad delovanjem finančnega sistema. Predvidena je različna strategija upravljanja z deleži države v gospodarskih družbah, glede na to, ali gre za zasebne družbe, ki delujejo v konkurenčnem okolju, družbe, ki delujejo na področju infrastrukture in naravnih monopolov, ter družbe finančnega sektorja. Treba je preoblikovati Kad in ločitev njegovih posameznih skladov. Potrebna je tudi poenostavitev postopkov javnih naročil.
Kandidat za ministra je v sklepnem delu svoje uvodne predstavitve poudaril, da Ministrstvo za finance čaka ogromno dela, saj že sama finančna kriza prinaša vrsto nalog za to ministrstvo in nekatere je treba pričeti izvajati takoj.
Uvodno besedo je sklenil z ugotovitvijo, da je z rebalansom državnega proračuna možno dovolj hitro ukrepati v smeri preprečitve vpliva tako imenovanega drugega vala finančne krize, torej znižanje obsega naročil in posledičnega vpliva na zaposlenost in padec življenjskega standarda. Po kandidatovem mnenju je sorazmerno hiter izhod iz finančne krize možen, seveda ob operativni sposobnosti ministrstva za ukrepanje in ob konstruktivnem sodelovanju parlamenta.
Kandidatu za ministra so bila sicer zastavljena vprašanja, ki so se nanašala predvsem na predvideno ukrepanje na področju posledic finančne krize za finančni in v drugi fazi tudi realni sektor, na predstavitev konkretnih proračunskih prioritet in njihovega načrtovanega financiranja, na kandidatove napovedi o gibanju nekaterih makroekonomskih kazalcev in posameznih razvojnih indikatorjev v obdobju in do zaključka mandata Vlade, na vprašanje učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev pa prihodnje relacije med proračunsko, pokojninsko in zdravstveno blagajno in na obdavčitev premoženja.
Predlagani kandidat za ministra je odbor seznanil s svojimi stališči, pogledi in mnenji kot tudi s predlogi za ukrepanje na posameznih področjih delovanja Ministrstva za finance in na zastavljena vprašanja po večinskem mnenju odbora ustrezno odgovoril.
Po končani predstavitvi kandidata za ministra je odbor sprejel mnenje, s 4 glasovi proti, da je bila predstavitev doc. dr. Franca Križaniča kot kandidata za ministra za finance ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za gospodarstvo bo predstavil predsednik, gospod Vili Rezman. Prosim.
VILI REZMAN: Hvala lepa. Lep pozdrav! Dr. Lahovnik, izredni profesor na Ekonomski fakulteti, se je na Odboru za gospodarstvo predstavil kot kandidat za ministra za gospodarstvo. Njegova predstavitev je bila v uvodu obširna, bila je tudi sistematična in bila je oprta na temeljna
sporočila iz koalicijske pogodbe. Sam je opravil to tako, da je najprej predstavil svoje videnje v globalnih razmerah, da je to zožil na evropske razmere in se na koncu seveda dotaknil razmer pri nas, v našem gospodarstvu in v našem finančnem sistemu. Lahko ponovimo za njim, da je razumel to kot krizno obdobje, ki je že zašlo v recesijo v mnogih deželah, in poudarjal je, da je treba to razumeti celostno; torej kot krizo v finančnem sektorju, kot krizo v realnem sektorju, kot velike obsežne in možne negativne posledice na področju trga dela in socialne varnosti. Hkrati je opozarjal na potrebno okoljsko vzdržnost pri ukrepih, ki naj razrešijo to situacijo, ki je nastala ob tej krizi.
Ko je poudarjal značilnosti naše situacije, je imel za potrebno omeniti, da smo izrazito vpeti v svetovni trg in da so naše glavne trgovinske partnerice že v fazi recesije, kar se bo seveda z nekim faznim zamikom zagotovo pokazalo tudi pri nas. Nekatere determinante naše situacije so takšne, da nanje nimamo vpliva. Opozoril pa je tudi na številne, ki so narave, na katere bi lahko ali v preteklosti ali v sedanjosti in na katere bomo tudi v bodočnosti morali vplivati: zagotovo je to problem prepočasnega prestrukturiranja našega gospodarstva; zagotovo je to velik problem na področju primanjkljaja na tekočem računu; zagotovo je to velik problem pri zadolževanju in pri velikih poroštvih, ki jih imamo - ne sicer neposredno v proračunu, imamo jih pa. Zagotovo je to velik problem večanja stroškov dela, ki se nam obetajo po nekaterih reformah, ki smo jih v tem mandatu sprejeli, in opozarjal je na problem finančne nediscipline in na problem sivega trga. To kani slovenska vlada odpravljati z interventnimi ukrepi; nekaj je bilo takšnih ukrepov že sprejetih, nekaj se jih pripravlja, bolj pomembno pa je, kakšne bodo dolgoročne politike v Sloveniji, med katere je uvrstil predvsem spodbujanje večje konkurenčnosti, torej boljšega poslovnega okolja. Kot pomembno razvojno politiko je uvrstil tudi pomen prestrukturiranja energetike, tako obnovljivih virov kot šestega bloka in drugega bloka nuklearke, in opozoril pri tem na svoje stališče, ki ni povsem identično s koalicijskih sporazumem v zvezi s potrebo referenduma.
Opozarjal je tudi na druge razvojne politike, in sicer predvsem na potrebo po boljši tehnološki opremljenosti naše proizvodnje, po boljši povezavi z znanostjo, z novimi raziskovalci itn.
Ko je zaključeval s svojo uvodno predstavitvijo, je dobil dr. Lahovnik številna vprašanja, na katera je odgovarjal - na tista, ki so bila bolj sistemske narave. In tudi na tista, ki so bila bolj empirične narave. In sicer je odgovarjal na ta način, da ne predlaga hitrih in radikalnih sprememb, odgovarjal je, da bodo predlagane politike temeljile najprej na analizi, oceni in napovedih verjetnih trendov, in odrekel se je možnosti, da bi odgovarjal na čisto konkretne lokalne probleme, ki jih ne pozna.
Zelo pomembno je, da je bila predstavljena njegova velika pripravljenost na politični, socialni in okoljski dialog. Tako je na primer zagotavljal, da tudi če imamo negativno elektro bilanco, ne namerava vsiljevati na primer gradnje hidrocentral, torej obnovljivih virov energije, na primer na Muri, če to za lokalno prebivalstvo in za okolje ni sprejemljivo.
Ker so bili njegovi odgovori za večino sprejemljivi, nekaj pa je bilo tudi negativnih ocen, je odbor sprejel stališče, da je njegova predstavitev z 10 proti 4 primerna.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.	Poročilo Odbora
za kulturo, šolstvo, šport in mladino	bo predstavila
predsednica mag. Majda Potrata. Predlagam,	da predsednica predstavi obe poročili. Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Tako kot velevata Ustava in Poslovnik, sta se kandidat za ministra za šolstvo in šport in kandidatka za ministrico za kulturo predstavila Odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino v ponedeljek, 17. novembra.
Predlagani kandidat za ministra prof. dr. Igor Lukšič se je najprej predstavil in tako vpeljal triinpolurno predstavitev, ki je v večjem delu sicer bila sestavljena iz vprašanj in odgovorov poslank in poslancev. Svojo predstavitev je strnil v 17 sklopov, ki jih bom na kratko omenila.
Jezik in metode dela je treba približati pričakovanjem in stanju duha med mladino. Pomembno je, da že mladi ljudje, ki so sposobni uporabljati tehnologijo, pričnejo s posebnim procesom individualizacije. Človeški potencial je edina strateška surovina, zato ne sme nihče ostati brez možnosti, da v polni meri izkoristi svoje potenciale. Odgovornost ministra, Vlade in Državnega zbora pa je, da ustvari možnosti za to, da lahko vsi razvijajo svoje sanje in jih potem tudi uresničujejo.
Reprodukcija slojev, ki smo ji priča od osamosvojitve sem, je poseben problem, zato je vse otroke treba vključiti v glavne temeljne procese, tako da se bodo lahko izobrazili in razvili tisto moč, ki je potrebna, da posameznik danes lahko čim bolj avtonomno preživi v pogojih sodobnih družb.
Večja vključenost otrok v vrtce in postopno uvajanje brezplačnega vrtca sta eden od ciljev na tem področju.
Na ravni osnovnih in srednjih šol je ključno vprašanje avtonomije in z njo povezane usposobljenosti in odgovornosti za realizacijo avtonomije. Na ravni ministrstva bo treba okrepiti pravno službo, podaljšal pa naj bi se tudi ravnatelj ski mandat. Šolski proces naj omogoči, da se v njem oblikujejo ljudje, ki bodo imeli čim bolj avtonomen pogled na svet in bodo v njem tudi dobro orientirani.
Dobro izobraževanje naj poteka v tesni povezavi z vzgojo, zato je treba še bolj krepiti vezi med starši in učitelji, med učitelji in učenci, med učitelji, starši in lokalno skupnostjo in to druženje še bolj udejanjiti v praksi. Dobra šola je prijazna in zahtevna šola - do učencev in do staršev. Šolski proces mora teči čim bolj kakovostno, k temu pa lahko pripomorejo vsi, ki lahko tudi v okviru interesnih dejavnosti oblikujejo mlade ljudi. Treba je pritegniti tudi upokojene učiteljice in učitelje.
Nedorečeno je eksterno preverjanje znanja na tri leta in načini ocenjevanja. To je treba ustaliti.
Predmetov v osnovnih in srednjih šolah je preveč, tako da se dogaja, da se fakultete preslikavajo glede na svojo moč, ki jo imajo v političnem prostoru v kurikulume osnovnih in srednjih šol. To pa ni dobro.
Pri učbenikih in šolskih pripomočkih se križajo različni interesi, zato je treba razmisliti o razmerju med interesi učencev, učiteljev, stroke, založnikov in staršev in najti med njimi ravnotežje.
Omogočena mora biti čim večja vpetost v mednarodni prostor, zato je treba spodbujati izmenjavo osnovnošolcev in dijakov ter odpraviti tog sistem priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe.
Plačni sistem se mora nadgraditi. Povečati se morajo investicije v šolstvo. Javno šolo je treba spreminjati in jo dopolnjevati ter odpirati za vse ideje in tudi alternative. Ključno pa je sprejetje bele knjige na področju šolstva.
V večjem delu predstavitve je kandidat odgovarjal na vprašanja, iz katerih je bilo mogoče razbrati strinjanje ali nesoglašanje s posameznimi izjavami. Na koncu pa je vendarle odbor sprejel mnenje s 14 glasovi za in 5 proti, da je predstavitev prof. dr. Igorja Lukšiča kot kandidata za ministra za šolstvo in šport z delovnega področja Ministrstva za šolstvo in šport bila ustrezna. Podrobnejša vprašanja in odgovore lahko razberete iz magnetograma.
Kot je bilo povedano, pa je pred odborom nastopila tudi kandidatka za ministrico za kulturo, gospa Majda Širca Ravnikar. Predstavitev je trajala štiri ure in pol. Večji del časa je bil namenjen vprašanjem in odgovorom. Tudi tu vas peljem k magnetogramu, iz katerega boste lahko razbrali, da je kandidatka odgovorila na zastavljena vprašanja.
Predlagana kandidatka je v uvodni predstavitvi članom in članicam odbora predstavila svoje poglede na področje, ki ga bo vodila, in poudarila, da je zanjo pomembno, da se bo kultura gibala v svobodnih prostorih in da ne bo delila, ideološko razdvajala, teptala preteklosti in mižala pred izzivi prihodnosti. Kandidatka za ministrico je v nadaljevanju podrobneje predstavila svoje poglede po sklopih, in sicer jih je strnila v deset sklopov.
Različni obrazi kulture: da se kultura ne bi razumevala kot strošek, saj omogoča spoznavanje soobstoja različnih misli
in pogledov. Vrhunska umetniška ustvarjalnost je lahko glavni ambasador mlade ustvarjalne države v svetu, razvito kulturno življenje pa generator obiska tujcev v Sloveniji. Kulturni turizem naj postane eden od močnejših generatorjev nacionalnega gospodarstva.
Financiranje je bilo naslednji sklop, kjer zagovarja kandidatka stabilno rast sredstev za kulturo znotraj proračuna, čeprav je bilo v preteklosti mogoče zaznati upad deleža sredstev za kulturo. Nacionalni program za kulturo v letih 2008-2011 je bil sprejet brez javne razprave, pri oblikovanju programa pa naj bo v prihodnje več ravno dialoga in tudi upoštevanja mnenj nacionalnega sveta za kulturo.
Posebej se je zadržala pri izobraževanju za kulturo in v kulturi.
Poseben sklop je posvetila kinematografiji in knjigi. Tu naj posebej poudarim, da se je zavzela za postopek za uveljavitev ničelne stopnje DDV-ja. Pobrani davek od knjige se bo vrnil knjigi oziroma agenciji za knjigo. Povečala se bodo sredstva za plačilo knjižničnega nadomestila ter uvedbo nadomestila za izposojo v šolskih knjižnicah, s čimer se bo zagotovilo večjo socialno varnost članom vseh umetniških društev. Povečal se bo tudi odkup izvirne literature za splošne knjižnice.
Govora je bilo tudi o zgodovinskem spominu. Koalicijski sporazum poudarja digitalizacijo knjižničnega arhivskega in muzejskega gradiva. Zakon o arhivskem gradivu tudi uradniške dokumente obravnava kot kulturni spomenik. Za ohranitev zgodovinskega spomina je treba urediti pogoje za varovanje arhivskega gradiva, dopolniti zakon o varovanju kulturne dediščine in zaščititi kakovostne, sodobnejše spomenike arhitekture.
Eden od sklopov je bila ljubiteljska kultura, enaka dostopnost do kulture vsem državljankam in državljanom. Ljubiteljska kultura je dejavnost osebnega pomena v kulturi, zato je treba ohranjati mrežo organiziranosti preko javnega sklada za kulturne dejavnosti ali druge oblike, ki jo lahko uvede na področju regionalizacije.
Posebej se je ustavila ob intelektualnem delu kulturnih ustvarjalcev, končala pa s svojim pogledom na medije, kjer je napovedala potrebo po spremembi zakona o RTV in tudi zakona o medijih, oboje pa bo potekalo ob izdatni javni razpravi. Urediti se mora tudi status STA.
Ob koncu je odbor sprejel mnenje s 13 glasovi za in petimi proti, da je bila predstavitev Majde Širca Ravnikar kot kandidatke za ministrico za kulturo z delovnega področja Ministrstva za kulturo ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za zdravstvo bo predstavil predsednik gospod Ljubo Germič. Prosim.
LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Na podlagi predložene liste kandidatov in kandidatk za imenovanje ministra in ministrice Republike Slovenije, katere je predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, predložil v Državni zbor, se je dne 19. 11. Odboru za zdravstvo prestavil tudi kandidat za ministra za zdravje, gospod Borut Miklavčič. Predlagani kandidat za ministra je v uvodni predstavitvi najprej predstavil svoje poglede in videnja za področje dela ministrstva, za katerega je predlagan. Poudaril je, da je bilo v osnovni dejavnosti v letu 2006 v splošni ambulanti realiziranih za več kot 8 milijonov 200 tisoč obiskov, v otroškem dispanzerju čez milijon obiskov in prav toliko v šolskem dispanzerju. V letu 2006 je bilo izdanih več kot 14 milijonov 700 receptov. Za področje zdravstvenega varstva se v posameznem letu nameni več kot 3 milijarde evrov, z večino teh sredstev pa upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V sistem zdravstvenega varstva tako vedno bolj prihaja v ospredje nesorazmerje med potrebami zavarovancev in izbranimi finančnimi sredstvi. Potrebe na področju zdravstvenega sistema namreč rastejo veliko hitreje kot finančne zmožnosti.
Kandidat za ministra je tudi ocenil, da je sistem zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji dober, da pa ga je treba temeljito reformirati in posodobiti.
Kandidat za ministra za zdravje, je v nadaljevanju predstavil predstavitve izpostavil nekaj najpomembnejših prioritet v tem mandatnem obdobju: ohranitev sistema medgenaracijske solidarnosti in vzajemnosti ter načela, da vsak plačuje prispevke proporcionalno, v skladu s svojimi dohodki. Ker je sistem zdravstvenega varstva zelo kompleksen, je treba doseči boljše sodelovanje z ostalimi resorji in prenesti del odgovornosti tudi na njih, pri tem pa mora biti ministrstvo za zdravje povezovalec vseh ter resorjev in služb. Zdravstveni domovi morajo ostati nosilci osnovnega sistema zdravstvenega varstva, pred tem pa morajo enak del odgovornosti prevzeti tudi koncesionarj i. Uvesti bo treba racionalnejše trošenje razpoložljivih finančnih sredstev na tem področju, saj analize, opravljene v EU, kažejo, da se več kot 20% sredstev zdravstvenega varstva izgubi nekje v sistemu.
Za uresničitev predstavljenih prioritet je navedel tudi naslednje ukrepe: nadaljnji razvoj in posodobitev osnovnega zdravstvenega varstva, uvedbo diferencirane prispevke stopnje za delodajalce, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, saj je oskrba na domu cenejša. Glede na staranje prebivalstva bo treba okrepiti področje gerontologije, obvladovanje stroškov pri zdravilih, v farmakologij i morajo razširjeni strokovni kolegi opraviti svojo vlogo pri predpisovanju zdravil, obvladovanje absentizma do 30 dni, vlaganje regresnih zahtevkov. Pri tem je še posebej se dotaknil odprtih perečih vprašanj, to je pregled akumulirane izgube bolnišnic v
slovenskem prostoru, o vprašanjih splošnih dogovorov za leto 2008 in predlagal, da bi naj se v nadaljevanju sprejemali splošni dogovori za dve leti. Izpostavil je vprašanje investicij na področju zdravstva, vprašanje čakalnih dob, organizacije in menedžmenta v zavodih, vprašanje e-zdravja in še nekatera druga.
Na koncu svoje predstavitve pa kandidat za ministra posebej poudari dejstvo, da je Slovenija edina država, ki ni črpala finančnih sredstev v okviru sklada EU, kjer je bilo na razpolago skoraj trideset milijonov evrov.
V nadaljevanju seje odbora je večina razpravljavk in razpravljavcev poudarila, da je kandidatu za ministra tematika in problematika zdravstva dobro poznana. Ob tem so izrazili pričakovanje ter podporo spremembam, ki bodo v temu mandatnemu obdobju nujne. Po mnenju nekaterih članov odbora bo bodoči minister potreboval veliko poguma, energije in moči, da bo izpeljal vse predlagane spremembe.
Poslanke in poslanci smo kandidatu nato zastavili vrsto vprašanj z najrazličnejšega delovnega področja tega ministrstva, predlagani kandidat za ministra je odgovoril na večino postavljenih vprašanj članic in članov odbora ter jih seznanil tudi z nekaterimi svojimi osebnimi stališči na posameznih področjih.
Kandidat za ministra je na koncu svoje predstavitve posebej poudaril, da se bo trudil, da bo ministrstvo ostalo oblikovalec in nosilec zdravstvene politike in zdravstvenega sistema v Sloveniji. Z vsemi, ki sodelujejo na področju zdravstva, bi v prihodnje želel organizirati in vzpostaviti takšen sistem, da bi bila z njim zadovoljna večina, predvsem pa zavarovanci, bolniki in seveda tisti, ki to dejavnost izvajajo.
Po končani predstavitvi kandidata za ministra za področje zdravstva, gospoda Boruta Miklavčiča, je Odbor za zdravstvo z osmimi glasovi za in štirimi glasovi proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev pogledov in stališč gospoda Boruta Miklavčiča, kandidata za ministra z delovnega področja ministra za zdravje, ustrezna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj bo predstavil predsednik gospod Vili Trofenik. Prosim.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim.
Kandidatka za ministrico brez resorja odgovornega za področje lokalne samouprave in regionalni razvoj, gospa mag. Zlata Ploštajner, se je predstavila članicam in članom Odbora za lokalno samoupravi in regionalni razvoj na izredni seji odbora, dne 17. novembra letošnjega leta.
Po uvodni predstavitvi svojega dosedanjega dela je kandidatka predstavila svoje stališče in poglede na aktualno
problematiko lokalne samouprave in regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji in pri tem poudarila, da je odprta vprašanja s tega področja možno uspešno reševati skozi tehten premislek in dialog vseh političnih strank, tako pozicijskih kot opozicijskih, ter ob sodelovanju vseh vladnih resorjev. Okvir za reševanje odprtih problemov s tega področja daje koalicijska pogodba, ki poudarja, da želimo razvijati družbo aktivnih državljanov, ki se lahko zlasti na lokalni ravni aktivno vključujejo v politiko in odločanje o pogojih svojega življenja in dela. Kandidatka je poudarila, da je treba izhajati iz sedanjega stanja, ki je rezultat procesa razvoja lokalne samouprave v zadnjih 14-ih letih. Imamo namreč občine, ki se zelo razlikujejo po številu prebivalstva, velikosti, kadrovskem potencialu, različnosti materialnih, fizičnih in človeških virov, vendar pa vse imajo enake naloge in enake pristojnosti. V taki raznolikosti občin temelji tudi vir težav, tako z vidika prenosa nalog z države kot iskanje primernega sistema financiranja. Kandidatka je pri tem izpostavila načelo subsidiarnosti, kateremu se je Slovenija zavezala ob sprejemu Evropske listine lokalne samouprave, ki zahteva prenos pristojnosti na tisto raven, ki je najbližja državljanom in je najbolj primerna za odločanje o lokalnih zadevah. To ne zahteva zgolj prenosa nalog in pristojnosti, ampak tudi potrebnih finančnih virov in čim večjo finančno avtonomijo lokalnih skupnosti. Kandidatka je izrazila prepričanje, da je možno izboljšati obstoječe rešitve in povečati finančno avtonomijo občin ob istočasnem upoštevanju načela solidarnosti.
V nadaljevanju predstavitve je kandidatka izpostavila izzive, ki nas čakajo na področju razvoja lokalnih skupnosti, saj so sposobnosti lokalnih skupnosti za vključevanje v razvojne projekte zelo različna, na to kažejo izkušnje tako iz preteklosti kot iz sedanjosti.
Kandidatka je prav tako izpostavila pomen dialoga med lokalnimi skupnostmi in državo, še posebej pomen obeh združenj za aktivnejšo vlogo lokalnih skupnosti pri pripravi različnih rešitev s strani vlade in podporo vključevanju obeh združenj občin pred aktivnostjo odbora regij pri Evropski uniji in kongresa pri Svetu Evrope. Posebej je izpostavila potrebnost premisleka o nadaljnjem prenosu pristojnosti z države na lokalne skupnosti, ob istočasnem upoštevanju večje finančne avtonomije občin in njihove različnosti. V nadaljevanju svoje predstavitve se je kandidatka za ministrico dotaknila procesa regionalizacije kot enega izmed najbolj vročih političnih vprašanj, glede na ponesrečen poskus v prejšnjem mandatu. Poudarila je, da se namerava s tem problemom soočiti v začetku mandata in istočasno opozorila na napačno prepričanje, da potrebujemo regionalizacij o zaradi koriščenja evropskih sredstev. Kandidatka je poudarila, da regionalno politiko lahko izvajamo z različnimi mehanizmi, vendar bi regionalizacij a olajšala doseganje ciljev skladnejšega
regionalnega razvoja. Pri tem je opozorila tudi na pomembnost subregionalnega nivoja, za kar je ustrezen nastavek v obstoječem zakonu o skladnem regionalnem razvoju. V preteklem mandatu pripravljene zakonske rešitve lahko predstavljajo osnovo za iskanje novih, boljših rešitev. Ne nazadnje je kandidatka za ministrico izpostavila pomembnost evropskih razvojnih sredstev in odgovornost vseh resorjev za učinkovito črpanje le-teh. Pri tem je zlasti pomembna komunikacija med lokalnimi skupnostmi in Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Po končani predstavitvi je kandidatka uspešno odgovarjala na številna vprašanja članic in članov odbora tako s področja lokalne samouprave kot s področja regionalnega razvoja. Tako je odbor brez glasu nasprotovanja sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke za ministrico brez resorja, odgovorne za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predstavil predsednik, gospod Franc Bogovič. Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik! V svojem imenu in imenu 11-članskega odbora, ki se je 19. novembra sestal na 1. nujni seji in na tej seji se nam je predstavil dr. Milan Pogačnik, kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V uvodu je kandidat najprej predstavil samega sebe. Iz te predstavitve smo prepoznali, da gre za človeka z velikimi strokovnimi izkušnjami. Je dekan Veterinarske fakultete od leta 1990, ima tudi bogate mednarodne izkušnje, saj je član upravnega odbora Evropske agencije za varno hrano, v katerega ga je izvolil Svet kmetijskih ministrov na predlog Evropskega parlamenta. V letu 2004 je bil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v letošnjem letu pa je prejel najvišje kitajsko priznanje kot tuji ekspert za prispevek k razvoju Kitajske.
Po posnetku stanja v kmetijstvu nam je predstavil izhodišča za svoje delo in ključne usmeritve. Ključna usmeritev je, da želi, da bi imela Slovenija stabilno pridelavo čim cenejše in varne hrane in da želi ohraniti poseljenost in obdelanost podeželja, da želi zavarovati kmetijska zemljišča pred onesnaženji in nesmotrno rabo. Zato se bo takoj lotil zdravstvenega pregleda evropske kmetijske politike, hkrati tudi začel s pripravo strategije razvoja kmetijstva, ki je v Sloveniji nimamo vse od leta 1993. Kot kmetijski resor, ki se pomembno ukvarja tudi z okoljem, želi dobro sodelovanje z ostalimi resorji, predvsem z Ministrstvom za okolje in prostor, ter pripraviti državno strategijo za boj proti podnebnim spremembam. Posebno pozornost namerava nameniti tudi uporabi fitofarmacevtskih sredstev in tu sodelovati tudi z Ministrstvom za zdravje. V zakonodajni
postopek bo vložen zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi, to prilagodil našim razmeram, da bi čim manjši vpliv na naše okolje. Pomembna je tudi priprava zakona o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, kjer želi k sodelovanju povabiti vse akterje na področju kmetijstva, tako da bo ta pot od njive do mize čim bolj enostavna in da bo čim več ljudi prepoznalo v slovenski hrani varno in tudi kvalitetno hrano. Poudarek je na samooskrbi s hrano. Posebej tu izstopa na primer področje zelenjave, kjer imamo v Sloveniji samo 10% samooskrbo.
Posebno pozornost misli nameniti tudi uspešnemu in učinkovitemu delovanju vseh služb na ministrstvu in tudi organov v njegovi sestavi, še posebej Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Tu je tudi namera, da se kmetijsko svetovalni službi v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice podeli akreditacij a, da bo potek procesa izdajanja odločb in potem tudi subvencij čim hitrejši in tu je velik cilj, da bodo subvencije v bodoče izplačane v istem letu v decembru mesecu.
Pozornost namenja tudi demografskemu stanju na podeželju, prav tako dopolnilnim dejavnostim, ki rastejo v Sloveniji in so pomemben vir razvoja, ohranjanju njivskih površin za pridelavo hrane, ne za energetsko izrabo, in v nadaljevanju želi s sodelovanjem vseh akterjev v kmetijstvu odprt dialog.
Na številna vprašanja, ki smo jih postavljali člani odbora, je tudi kandidat za ministra uspešno odgovoril. Mogoče je iz nekaj odgovorov zaznati tudi vprašanja. Namenjen je pripraviti novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako novelo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in urediti to, kar je na tem področju potrebno urediti, kar bo tudi ugotovil po skrbnem pregledu. Še enkrat je bilo poudarjeno izplačilo subvencij v decembru, akreditacija kmetijsko svetovalne službe in pa tudi poudarek zakonu o promociji, s čimer se res želi približati hrano potrošnikom in tudi vzpostaviti zaupanje v ... /Opozorilni znak za konec razprave./... slovensko prehrano.
Odbor je opravil glasovanje, kjer je 8 članov podprlo m prof. dr. Pogačnika kot primernega kandidata, 2 sta bila proti. Na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavitev prof. dr. Milana Pogačnika kot kandidata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bila ocenjena kot ustrezna.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo predstavila predsednica dr. Andreja Črnak Meglič.
Prosim.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Dober dan spoštovani zbor, gospod predsednik in gospod predsednik Vlade.
Dovolite mi, da predstavim mnenje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je 17. novembra
poslušalo predstavitev prof. dr. Ivana Svetlika, kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve.
Predlagani kandidat za ministra je uvodoma predstavil svoje poglede na urejanje področja, ki bo v tem kriznem obdobju igralo še kako pomembno vlogo. Kot temeljno usmeritev je izpostavil nenehno iskanje ravnotežja med trgom in socialno varnostjo, vendar s ciljem povečevanja kvalitete življenja vseh ljudi v Sloveniji. Prioritete, ki se zastavljajo pred omenjeno ministrstvo v naslednjem obdobju, je strnil v nekaj točk. Najprej seveda povečevanje zaposlenosti, stalno zaposlenost vseh prebivalcev Slovenije. Poseben poudarek je dal temu, da bo potrebno najti načine za povečevanje stopnje aktivnosti starejšega prebivalstva, ki seveda močno zaostaja za le-tem v razvitem svetu oziroma Evropi. Socialno podjetništvo je poudaril kot premalo izkoriščeno obliko zaposlovanja, zlasti za tiste posameznike in skupine, ki težje konkurirajo na trgu dela, zato bo okrepil tudi to dejavnost. Varna prožnost oziroma, "flexicurity", kot jo poimenuje z angleško besedo, je seveda v slovenskem prostoru razumljena izrazito enodimenzionalno, predvsem kot povečanje prožnosti. Na tem področju je Slovenija doživela dokaj veliko stopnjo povečanja prožnosti, vendar je zanemarila druga dva elementa tega koncepta. To sta varnost in pa aktivna politika zaposlovanja. Zato bo potrebno posebno pozornost posvetiti mladim, ki danes nosijo največje breme povečevanja prožnosti zaposlovanja in jim zagotoviti ustrezno varnost. Okrepiti pa je potrebno tudi aktivno politiko zaposlovanja, ki je najboljši most med ponudbo in povpraševanjem in preseganjem kriznega stanja, za katero so se izdatki v zadnjem obdobju močno zmanjšali, hkrati pa Slovenija v koriščenju tovrstnih iniciativ močno zaostaja za primerljivimi državami.
Pokojninski sistem predstavlja enega največjih izzivov sedanjega časa ne le v Sloveniji, tudi v svetu. Tako kot je zapisano v koalicijski pogodbi, se bo zavzemal za modernizacijo pokojninskega sistema, ki mu je potrebno zagotoviti stabilne vire financiranja. Treba je pospeševati politiko aktivnega staranja, to se pravi, z ljudem prijaznimi ukrepi povečevati njihovo podaljševano delovno aktivnost, vključevati prispevke iz tistih oblik dela, ki šele prispevajo v pokojninsko blagajno, krepiti dodatno pokojninsko varčevanje kot tudi spremeniti davčen sistem, da bo bolj stimulativen za te oblike varčevanj. Poudaril pa je, da bo treba takoj pristopiti k oblikovanju projektne skupine in začeti dialog o vprašanju poteka pokojninskih sprememb oziroma modernizacije pokojninskega sistema.
V nadaljevanju je ocenil, da je stopnja tveganja revščine v Sloveniji, ki znaša v povprečju 11,7%, ugodnejša od stopnje tveganja revščine v povprečju evropskih držav in da lahko v veliki meri to pripišemo tudi učinkoviti politiki socialnih transferjev.
Vendar pa je omenil, da bo nujno ponovno oceniti mehanizme, ki zagotavljajo minimalno socialno varnost, začenši od ocene minimalne plače in minimalne pokojnine kot tudi minimalnega dohodka kot kriterija za dodeljevanje denarnih socialnih pomoči. Ob tem pa seveda ne smemo zanemariti tudi pravičnosti sistema, ki pomeni, da je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo preprečevali njegove zlorabe.
Glede metod dela se je še posebej zavzel za dva med seboj povezana dialoga, ne le ta klasični, ki se največkrat omenja, to se pravi, dialog med tradicionalnimi socialnimi partnerji, pač pa tudi dialog med generacijami.
Na koncu naj povem, da so člani odbora ocenili, da kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve razpolaga resnično s širokim znanjem in da bo dobro vodil ustrezno ministrstvo. Po odgovorih na vprašanja, ki so mu jih zastavili, je bilo na večino odgovorjeno na ustrezen način, dovolj široko, pa tudi konkretno, zato je odbor z 10 glasovi za in 4 glasovi proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev prof. dr. Ivana Svetlika ustrezna in ga predlaga v potrditev spoštovanemu zboru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za promet bo predstavil predsednik gospod Janko Veber. Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem! Dr. Patrick Vlačič se je v uvodni predstavitvi dotaknil položaja Slovenije in predvsem njenega geostrateškega položaja, ki leži na stičišču petega in desetega vseevropskega prometnega koridorja in omogoča državi, da izkoristi blagovne tokove z ustvarjanjem dodane vrednosti v oskrbovalni verigi in postane logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo. Za dosego tega cilja, je poudaril, ima poseben pomen priprava nacionalnih strategij za različne prevozne panoge in priprava strateškega akcijskega načrta ter vzpostavitev pogojev za ustanovitev logistično distribucijskih centrov.
V preteklem mandatu smo dobili svojo prometno politiko. Cilj te prometne politike je, da naj cestni, železniški, pomorski in letalski promet delujejo kot enoten sistem. Kandidat pa je ugotovil, da slovenski prometni sistem vendarle ima določene težave zaradi ozkih grl in nizke pretočnosti nekaterih odsekov infrastrukture. Promet je, če gledamo posamezne panoge, neuravnotežen, varnost, zlasti to velja za cestni promet, je slaba. Železniška infrastruktura je v slabem stanju, tehnično-tehnološka opremljenost je zastarela, letališka infrastruktura je neenakomerno razvita.
Na podlagi teh ugotovitev je podal rešitve po posameznih panogah, in sicer pri železniškem sistemu je potrebno pospešiti aktivnosti na zastavljenih projektih evropskega pomena, kot je 6. prednostni projekt na poteku od Kopra do Hodoša, nujna je posodobitev železniške infrastrukture na 5. in 10. koridorju, čeprav samo ta posodobitev ne bo dovolj za
skladnejši regionalni razvoj in predvsem za zagotavljanje pogojev učinkovite mobilnosti prebivalstva v javnem potniškem prometu bo nujno zagotoviti tudi ustrezno kakovost ostale železniške infrastrukture.
Pri cestnem programu je poudaril, da je izgradnja avtocestnega križa pri koncu, vendar je opozoril, da pri osnovnem avtocestnem programu prihaja do težav zaradi zagotavljanja finančnih virov. V zadnjih štirih letih se je bistveno spremenil način financiranja, saj se je v obdobju od leta 1994 do leta 2007 iz državnega proračuna zagotavljalo povprečno 31% sredstev, v letu 2008 pa samo še 2%. Pri tem je opozoril tudi na dodatni avtocestni program, ki je bil sprejet leta 2004, ki predvideva realizacijo 3., 3A in 4. razvojne osi, ki poleg osnovnega programa pomeni dodatno izgradnjo cest v dolžini 140 kilometrov in v vrednosti 1361 milijonov evrov. Pri tem pa je seveda poudaril, da žal v preteklem štiriletnem obdobju Vlada ni uspela pripraviti in sprejeti nobenega državnega lokacijskega načrta za izvedbo teh investicij. Tudi pri ostalem državnem cestnem omrežju je opozoril, da je splošno stanje tega omrežja kritično, saj se je v obdobju izgradnje avtocest premalo vlagalo v ostalo državno mrežo in je približno 50% tega omrežja v zelo slabem stanju. Tudi to lahko vpliva kot omejitven dejavnik na skladen regionalen razvoj Slovenije. Zato se je zavzel, da bo še naprej obseg proračunskih postavk za razvoj in investicijska vzdrževanja državnega cestnega omrežja v višini od 250 do 300 milijonov evrov.
Pri letalstvu je opozoril, da Zakon o letalstvu določa, da se usmeritve za trajnostni razvoj civilnega letalstva in zagotavljanja varnosti zračnega prometa določajo z nacionalnim programom razvoja civilnega letalstva. Opozoril je tudi, da niso sprejeti državni prostorski načrti za mednarodna letališča v Republiki Sloveniji. Zato se je zavzel za to, da se čim prej sprejmejo prostorski načrti in zagotovi normalno delovanje letališč, kot seveda tudi letalskega prevoznika. Pri ostalih področjih je izpostavil še cestninjenje, kjer ugotavljamo, da vinjete ne zagotavljajo ekonomike cestnega sistema in Dars bo imel težave pri odplačilu najetih kreditov. Ob teh resnih izhodiščih so se tudi poslanci vključili v razpravo, opozorili na te številne težave in na koncu glasovali na podlagi podanih odgovorov z 11-imi glasovi za in 6 proti za mnenje, da je predstavitev dr. Patricka Vlačiča kot kandidata za ministra za promet ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Odbora za zunanjo politiko bo predstavil gospod Ivo Vajgl. Prosim.
IVO VAJGL: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Kandidat za zunanjega ministra Republike Slovenije gospod Samuel Žbogar se je v skladu s 112. členom Ustave Republike
Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 19. 11. predstavil članom Odbora za zunanjo politiko in odgovarjal na njihova vprašanja.
Jaz bi vas opozoril, da imate dokaj obsežno pisno poročilo o razpravi, zato bi si dovolil to poročilo dopolniti samo z nekaterimi poudarki iz nastopa kandidata za ministra in bogate razprave. V razpravi, ki je trajala skorajda tri in pol ure, so se oglasili vsi člani odbora. Tisto, kar je bila pravzaprav značilnost nastopa kandidata za novega ministra in članov odbora je enotno mnenje, da gre pri zunanji politiki za področje, na katerem je treba stalno težiti h kar se da veliki stopnji konsenza, če ne enotnosti, pa vsaj neke operativne sposobnosti, do katere se pride z odprtimi pogovori in dobrimi argumenti.
Kandidat je predstavil vizijo modernega in drugačnega vodenja resorja zunanjih zadev, kot smo ga bili vajeni doslej. Mislim, da tudi sama pozicija Slovenije, ki smo jo dosegli z vključitvijo v evroatlantske integracije, narekuje premik nekaterih prioritet slovenske zunanje politike. Zanimiva in tehtna je bila usmeritev pozornosti bodočega ministra na multilateralizem, kar pomeni odprtost do globalnih problemov v svetu, modernih problemov, pri katerih lahko tudi diplomacija majhne države in politika države, ki se ne odlikuje s kvantiteto, lahko pomeni pomemben prispevek. Kandidat je veliko pozornosti posvetil problemom v odnosih s sosedi in pri tem poudaril, da je treba potrpežljivo in odprto graditi dobre sosedske odnose. V razpravi je bilo poudarjeno vprašanje zaščite slovenskih manjšin v sosednjih državah in nujnosti, da država, da Vlada, da Ministrstvo za zunanje zadeve dosledno odigrajo svojo vlogo zaščitnika naših manjšin v tujini. Posebej aktualno je to vprašanje v zvezi z avstrijsko državno pogodbo in odločnim stališčem kandidata, da je Slovenija naslednica države, podpisnice avstrijske državne pogodbe, in da na tej osnovi ima pravico, prvič, voditi aktivno politiko v odnosu na sosednjo državo, ko gre za ta vprašanja, in tudi neposredno vplivati na to, da se določbe avstrijske državne pogodbe v resnici uresničujejo.
Velika pozornost je bila posvečena odnosom s Hrvaško in drugimi državami bivše Jugoslavije. V teh odnosih je očitno, da predstavljajo veliko možnosti za uresničevanje gospodarskih in drugih interesov. Mislim, da je upravičeno poudariti, da mogoče prihaja do nekega prevelikega naglaševanja odprtih problemov s Hrvaško, da obstajajo tudi vprašanja, zlasti ko gre za mejno vprašanje, da obstaja tudi druga vprašanja in tudi z drugimi državami, ki jih je treba z učinkovito diplomacijo reševati.
Kandidat je pri članih odbora zapustil vtis in prepričanje, da bo svojo nalogo tudi v tem smislu lahko dobro opravil, zato je za svoj nastop dobil podporo, 13 članov odbora mu je izrazilo zaupanje in priznanje njegovemu nastopu, 1 je bil proti.
Na koncu naj rečem še to, da je kandidat poudaril, da se namerava zelo angažirati za dobro sodelovanje z Državnim zborom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Poročilo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, bo predstavil predsednik gospod Miro Petek. Prosim.
MIRO PETEK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade! Dr. Boštjan Žekš se je v sladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora 20. novembra 2008 predstavil članom Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in odgovarjal na vprašanja.
Po krajši osebni predstavitvi se je dr. Žekš osredotočil na prihodnje delo, ki ga čaka. Dejal je, da koalicijski sporazum odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu omenja v manjši meri, ker je nujno sodelovanje med opozicijo in koalicijo. Poudaril je, da bo osnovo za njegovo delo predstavljal zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ključne odločitve pa bo usklajeval s koalicijo in opozicijo.
V	nadaljevanju je kandidat izpostavil osnovne usmeritve njegovega prihodnjega dela, med katere je na prvo mesto uvrstil enoten kulturni prostor. Poudaril je, da je najprej treba definirati, kaj sploh pomeni enoten kulturni prostor in kako deluje. V zvezi s tem je izpostavil dejstvo, da je bilo o tem govora že pred desetletjem, ko zaradi državnih meja enotnega slovenskega kulturnega prostora dejansko ni bilo mogoče vzpostaviti. Danes teh pregrad ni več, zato se je treba čim bolj povezati na vseh segmentih družbe, pri tem pa sodelovati in vključevati vse Slovence, živeče izven Republike Slovenije. Pri tem je kandidat opozoril tudi na dejstvo, da je treba pojem zamejstva tako lingvistično kot tudi vsebinsko modernizirati. Poudaril je tudi, da je potrebno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in tujini dvigniti na višji nivo, saj zgolj folklorno slovenstvo ni dovolj. Ob tem je izrazil tudi željo po vključevanju v tujini živečih Slovencev v delo institucij v Republiki Sloveniji. Opozoril je še na potrebo po večji medijski pokritosti narodnostno mešanega prostora v sosednjih državah. Ob tem je dejal, da je bilo na omenjenem področju nekaj že storjenega, da pa bi bilo zamejsko tematiko treba uvrstiti v redna dnevna poročila slovenskih medijev in ne v neke posebne oddaje.
V	nadaljevanju je izpostavil tudi problematiko izseljevanja visoko izobraženih in usposobljenih posameznikov iz Slovenije. V zvezi s tem je izrazil prepričanje, da bi bilo dobro, da bi Slovenija po vzoru nekaterih drugih držav vodila dosledno evidenco o njihovem številu, predvsem pa z njimi sodelovala.
Ob koncu predstavitve je kandidat za ministra brez listnice, gospod Žekš, govoril še o skrbi za slovenski jezik in skrbi za učenje le-tega. Spregovoril je o večjem gospodarskem sodelovanju ob meji, govoril je o raznolikosti krovnih organizacij Slovencev v tujini in seveda o aktualnem dogajanju v zvezi s slovensko manjšino v Italiji.
Članice in člani komisije so kandidatu za ministra brez resorja postavili vrsto vprašanj. Med drugimi tudi o aktualni problematiki zmanjšanja finančnih sredstev za slovensko manjšino v Italiji s strani italijanske vlade, o upoštevanju in doslednem izvajanju pravic slovenske avtohtone manjšine v Republiki Italiji in Republiki Avstriji, o tehnično že zagotovljenem, a še vedno nedelujočem oddajanju radijskih in televizijskih signalov v zamejskem prostoru, predvsem v Benečiji in Videmski pokrajini, o širitvi rabe italijanskega jezika na slovenskem ozemlju, o enotnem zastopanju krovnih organizacij in njihovi organiziranosti, o problematiki odkupa lastništva in delovanja študentskega doma Korotan na Dunaju, o finančni podpori nekaterih ključnih kulturnih ustanov v zamejstvu.
Kandidatu za ministra je bilo postavljeno tudi vprašanje o usklajenem delovanju civilnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s problematiko izseljenstva in zamejstva, seveda tudi o pobudi po ustavni spremembi za izvolitev dveh predstavnikov iz vrst Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu, kot poslance v tem Državnem zboru, o financiranju bodočega ministrstva, o notifikaciji nasledstva avstrijske državne pogodbe in podobno.
Omenil sem torej nekaj vprašanj, ki so bila zastavljena na seji komisije, in kandidat za ministra je na ta vprašanja tudi odgovoril. Po končani predstavitvi je komisija soglasno sprejela mnenje, da je bila predstavitev dr. Boštjana Žekša kot kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodnostjo s skupnostjo sosednjih držav .../Opozorilni znak za konec razprave./... med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ustrezna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Besedo ima mag. Borut Sajovic v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije.
MAG. BORUT SAJOVIC: Prijazen dober dan, spoštovani predsednik Državnega zbora! Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi poslanci!
V Liberalni demokraciji Slovenije bomo z odgovornostjo in z zaupanjem podprli predlagane kandidatke in pa kandidate. Zakaj? Zato, ker smo trdno prepričani, da bo nova vlada kot ekipa sposobna peljati Slovenijo v smeri konkurenčnega gospodarstva, hkrati pravičnega razvoja medgeneracijske solidarnosti, socialne pravičnosti, dosledne pravne države, da
bo znala v tem svojem razvoju poiskati pravo razmerje tako med okoljem kot med nujno potrebnim razvojem. V Liberalni demokraciji Slovenije se zavedamo, da so spremembe edina stalnica v politiki. Dejstvo je, da moramo v časih, ki prihajajo, spremeniti načine odločanja in delovanja, zato so vse najave in že vnaprej napovedane pobude mandatarja zaželene in dobrodošle. Potrebujemo neobremenjen, odkrit, pragmatičen družbeni dialog, ne pa avtoritarnega načina vodenja, ki prevečkrat pozablja na stroko, na civilno družbo in pa seveda marsikdaj tudi temelji na diskreditacij i drugače mislečih. Eden od osnovnih pogojev, da dosežemo zgoraj navedene cilje, je, da vzpostavimo funkcioniranje pravne države, enakost pred zakonom in seveda zagotovo popolno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To so osnovni pogoji, ki jih moramo zagotoviti, da lahko gradimo naprej tudi v nadaljevanju gospodarsko uspešno, socialno in pravično družbo. Polno delovanje pravne države je osnova vsake demokratične družbe in zato je izjemnega pomena, kdo in kako bo vodil Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje. Zato smo ponosni, da je to veliko odgovornost predsednik Vlade zaupal človekoma, ki sta vso svojo poklicno pot namenila zagotavljanju spoštovanja pravne države in človekovih pravic, da na to odgovorno in zahtevno mesto prihajata nova, sveža, neobremenjena obraza v politiki in kot ugledna člana Liberalne demokracije Slovenije. Pripravljeni smo prevzeti svoj del nalog in tudi svoj del odgovornosti.
Gospa Katarina Kresal ima brez dvoma izkušnje v pravosodju in tudi v gospodarstvu. Po naši oceni je pomembno dejstvo, da notranje ministrstvo prevzema ženska, saj so v slovenski politiki še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Prepričani smo, da bo odločitev predsednika Vlade, da na nekatere ključne resorje predlaga ženske, pogumna in da se bo tudi obrestovala ter da bodo ministrice tudi za zgled drugim ženskam pri njihovem družbenem angažiranju. Globalni trendi na področju zagotavljanja notranje varnosti krepijo normativni in dejanski pritisk na varstvo in spoštovanje človekovih pravic. Zato je v takšnih razmerah še toliko bolj pomembno, da lahko ministrica za notranje zadeve z osebnimi prizadevanji, pravnim znanjem in poklicnimi izkušnjami skrbi za uveljavljanje načela zakonitosti delovanja, poštenosti postopkov in polnega strokovnega nadzora nad pristojnimi državnimi organi za notranje zadeve, še posebej tu poudarjamo Policijo.
Prepričani smo, da bo Katarina Kresal znala skrbeti za varnost državljank in državljanov, ob tem pa ne bo zanemarila ali ne pozabila na spoštovanje njihovih človekovih pravic.
Aleš Zalar je brez dvoma izjemen strokovnjak na področju pravosodja. V času njegovega predsedovanja Okrožnemu sodišču v Ljubljani je prav to sodišče v okviru tekmovanja evropskih sodišč za najbolj inovativen program prejelo posebno priznanje Sveta Evrope in Evropske komisije za program reševanja sodnih zaostankov z mediacijo in pospešenim pravdnim postopkom.
Kandidat ima bogate poklicne izkušnje, široko pravno znanje, visok strokovni ugled doma in v tujini ter izkazane sposobnosti vodenja in upravljanja. Razvojni izzivi na področju pravosodja terjajo izbiro tako odličnega kandidata za pravosodnega ministra, kot je Aleš Zalar, saj bomo le tako še okrepili zaupanje javnosti v pravosodje, predvsem pa v vrednote pravne države.
Spoštovani! Pred nami so težki, resni in odgovorni časi in za uspešno vodenje države je pomembna dobra ekipa. Prepričan sem, da je bila predlagana dobra ekipa.
Dobro bi bilo za vse državljanke in državljane, da našo deveto vlado pospremimo na pot z optimizmom, dobro voljo in zaupanjem. To bo zagotovo dobro za vse naše državljanke in državljane. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Laszlo Göncz, v imenu Poslanske skupine narodnih skupnosti. Prosim.
DR. LASZLO GÖNCZ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovane poslanke in poslanci! O poslanstvu narodne skupnosti v Državnem zboru so nekateri izjavili, da naj se poslanec konstantno pritrdilno opredeljuje do slehernega stališča vladajoče koalicije, saj ima tako večje možnosti, da bodo pričakovanja narodne skupnosti do neke mere bolj izpolnjena. Večkrat sem že poudaril, da sam ne želim tako postopati, ker bi se tedaj v celoti izgubilo bistvo tega pomembnega in demokratičnega poslanstva. Midva z gospodom poslancem italijanske narodne skupnosti bova zmeraj glasovala na osnovi vsebinskih in etičnih argumentov, ki tako lahko bolj prispevajo k odločitvam, ki bodo v prid slehernega državljana, seveda prvenstveno v skladu s stališči narodnih skupnosti in regije, od koder prihajava.
Vendar danes bom nedvomno podprl novo slovensko vlado gospoda Boruta Pahorja, saj je sedanja vladajoča koalicija v fazi lastnega konstituiranja upoštevala večino naših vsebinskih predlogov, ki se nanašajo na obveznosti države do ohranjanja identitete narodnih skupnosti.
Pripravljenost za sodelovanje in ustrezno ukrepanje smo ugotovili tudi na predstavitvah kandidatk in kandidatov za ministrice oziroma ministre. Pričakujemo pa, da bodo predvidene rešitve in naloge tudi dejansko realizirane. Upam, da smo soglasni v spoznanju, da so tovrstne obveznosti konstantna naloga izvršne državne oblasti. Vprašanja zaščite narodnih manjšin ne smemo razumeti tako, da z določenimi enkratnimi pravnoformalnimi in finančnimi posegi in rešitvami za vselej uredimo to vprašanje. Tudi na tem področju je treba dinamično prilagajati se dejanskemu stanju, kar tudi od nove slovenske vlade pričakujemo. Seveda se ob tem zavedamo pomena lastne odgovornosti.
Kot pripadnik manjšinske narodne skupnosti v Sloveniji še posebej pozdravljam, da se v okviru nove vlade uvaja funkcija ministra za Slovence, ki živijo izven države matičnega naroda. To spoznanje, pri čemer se velja posebej zahvaliti tudi prejšnji vladajoči koaliciji za pravilno reševanje tega vprašanja in za sprejetje zakona, vsekakor odraža raven interpretiranja narodnostnega vprašanja v tej državi, ki nedvomno velja za vzorno obliko v širšem evropskem prostoru.
Pri narodih, kot smo Madžari in Slovenci, kjer državne meje niso istovetne z narodnimi in jezikovnimi kulturnimi mejami, zato sorazmerno visok odstotek narodnega telesa živi izven meja matičnega naroda, je to tankočutni pristop reševanja narodnostnega vprašanja še posebej pomemben in zaželen. Prepričan sem, če na tem področju država zagotavlja visoko raven, s tem v veliki meri prispeva k splošni demokratizaciji družbe. Pričakujemo, da se bo lahko tudi Urad za narodnosti v okviru Vlade Republike Slovenije v novem mandatu nekoliko organizacijsko in funkcionalno okrepil. Reševanje narodnostnega vprašanja je zelo kompleksna zadeva, zato zahteva od nas, predvsem pa od izvršne oblasti, pristop, ki je primeren izzivom današnjega časa, kjer je v ospredju združevanje in konstruktivno oblikovanje multietničnih območij, nikakor pa ne smejo obveljati negativni, raznarodovalni in konfliktni stereotipi, značilni predvsem za določena obdobja preteklega stoletja. Pomembno je, da danes dobijo podporo programi, ki sočasno zagotavljajo v večinskem kontekstu multikulturalne, z nacionalnega vidika pa kulturno-jezikovne vrednote. Od idealne ravni smo seveda še vedno daleč, zato še enkrat poudarjam, da so tovrstne kvalitativne rešitve, kot je resor ministra za Slovence po svetu, spodbudne in dobrodošle. V prid doslednejše in še bolj strokovno utemeljene politike do narodnih skupnosti bomo v tem mandatu predlagali tudi sprejetje splošnega narodnostnega zakona, ki bo integrativne in dopolnjevalne narave, ne bo pa posegel v dobro zastavljene ustavne določbe, zato pri tem računamo na pogojno že zagotovljeno sodelovanje in pomoč nove slovenske vlade. Upam tudi, da bo sedanja opozicija ravnala podobno. Razen tega bo v najkrajšem možnem času treba dopolniti oziroma nadgraditi zakonodajo in vsebinske rešitve tudi na nekaterih drugih področjih, kar bo omogočilo ustreznejše možnosti na področju enakovredne rabe jezika narodnosti na narodnostno mešanem območju, šolstva, kulture, informiranja, znanosti in tudi gospodarsko-socialnih vprašanj. Reševanje slednjega je v primeru madžarske skupnosti še posebej alarmantno, saj se prekmursko območje, ne glede na narodno pripadnost, kljub zadnjim pridobitvam na področju infrastrukture ubada z velikimi težavami, kjer je brez bolj izražene pomoči države oziroma širše regijske skupnosti nerealno pričakovati premik z mrtve točke. Potrebno bo temeljito proučiti vprašanje bolj konkurenčnega in uspešnejšega vpliva denarnih vlaganj oziroma posojil, ki jih država konstantno namenja za spodbujanje
gospodarskega razvoja narodnostno mešanega območja. Sedanje stanje na tem področju je dobesedno nevzdržno in nikomur ne koristi. Moramo biti doslednejši tudi na področju uresničevanja že zagotovljenih narodnostnih pravic, ker predvsem s tega vidika se srečujemo z nedoslednostmi. Prepričan sem, da nadgradnja manjšinske zakonodaje koristi tako narodnim skupnostim kot tudi večini.
Utemeljene pravnoformalne korekcije na temu področju ni potrebno sprejemati z zadržkom. Veliki madžarski državnik 19. stoletja, Ferenc Dejak(?), čigar zgodovina izvira z območja današnjega Prekmurja, je pred dobrim poldrugim stoletjem na neki razpravi o spremembi zakonodaje posrečeno dejal, citiram v prevodu: "Nepravilno zapeti gumb na suknjiču je potrebno ponovno zapeti."
Na koncu bi želel ponoviti že večkrat poudarjeno stališče, da kljub nepredvidljivi gospodarski krizi, ki bo verjetno slehernega od nas bolj ali manj prizadela, pri sistemskih narodnostnih vprašanjih kakor tudi v primeru vsestranske pomoči Slovencem izven meja te države kot tudi pri reševanju socialno najbolj ogroženih območij krizni trendi ne bi smeli vplivati še izrazitejše kot v omenjenih primerih, ker večinoma gre tukaj za stanje, kjer pozneje ne bo več na voljo popravnih izpitov.
Novi slovenski Vladi kljub težkim razmeram želim veliko uspeha ter upam, da bomo dobro in tvorno sodelovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bojan Kontič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade.
Koalicijski partnerji smo se s podpisom pod koalicijski sporazum zavezali in s tem še podkrepili našo trdno privrženost načelu strokovnosti in sposobnosti ljudi, ki ima prednost pred njihovo politično in strankarsko lojalnostjo.
V duhu koalicijskega sporazuma smo zapisali: Slovenija se danes tako kot ves Svet sooča z izzivi, ki jih prinašajo zaostrene gospodarske razmere. V času upadajoče globalne gospodarske aktivnosti in krize na svetovnih finančnih trgih pred nami ostaja ambiciozen cilj: nadaljevati pot med najbolj razvite in solidarne države sveta ter preprečiti in obenem odpravljati vzroke nesprejemljivega razslojevanja v družbi. Koalicijski partnerji smo prepričani, da lahko Slovenija še naprej stopa po poti moderne, gospodarsko uspešne, odprte, solidarne ter na znanju in spoštovanju okoljskih standardov temelječe družbe. Verjamemo v Slovenijo, v kateri bo vsakdo imel priložnosti in možnosti, a bo hkrati sprejemal tudi svoj del odgovornosti za osebno in skupno dobro. Aktivno socialno
partnerstvo in močna civilna družba sta za koalicijske partnerje pogoj za legitimne in premišljene rešitve.
Natanko enainšestdeset dni nas loči od dneva volitev. Zanimivo, da je ravno toliko dni minilo tudi pred štirimi leti od volitev do dne imenovanja Vlade, kljub temu da smo z zakonom spremenili glasovanje iz tujine, ki je zahtevalo dodaten čas za ugotavljanje rezultatov.
Toliko o očitkih, da zamujamo. Čeprav smo poudarjali kvaliteto sporazuma, torej vsebinsko dogovarjanje pred hitenjem, smo vseeno v običajnih časovnih okvirih. Mandatar je od svoje izvolitve, 7. novembra dalje, zelo hitro posredoval listo predlaganih kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije v Državni zbor. Uspešno so se nam predstavili na matičnih delovnih telesih. To potrjujejo tudi glasovanja, saj je bila izražena visoka podpora in niti v enem primeru ni bilo glasovanje ostro razmejeno na koalicijo in opozicijo.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ne bom ocenjeval predstavitve posameznih kandidatk in kandidatov. To so storili poslanke in poslanci Socialnih demokratov že na sejah odborov. Prepričani pa smo, da je izbira mandatarja Boruta Pahorja prava. Tudi zastopanost moških in žensk v bodoči vladi, in to nas posebej veseli, je mnogo višja, kot je bila v preteklem mandatu. S to odločitvijo predsednika Vlade dosegamo standarde razvitih evropskih demokracij.
110. člen ustave pravi: Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni Državnemu zboru. Predsednik Vlade je napovedal svojo aktivno prisotnost v hramu slovenske demokracije. Skupaj z ministricami in ministri. Prepričani smo, da bo sodelovanje dobro in uspešno. Glede na razmere, v katerih smo se znašli skupaj z ostalimi državami sveta, naj na koncu predstavitve, kjer seveda napovedujem našo podporo predstavljeni ekipi, uporabim rudarski pozdrav "Srečno!"
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Janez Janša v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod predsednik Vlade, kolegice in kolegi! Danes bo Državni zbor odločal o zelo pomembni stvari. Pravzaprav bo po tej odločitvi zaokrožena neka politična slika Slovenije, ki že dalj časa nastaja. In sicer bi lahko to sliko, ki bo v veliki meri dokončana s potrditvijo te vlade, v katero ne dvomim, strnili v deset točk.
Prvič. Po teh zadnjih volitvah se je po določenem času, v Sloveniji ponovno vzpostavila koalicija na ideološki podlagi. Ta koalicija ima zadostno večino, imenovala je vodstvo Državnega zbora, mandatarja, danes bo nedvomno potrjena nova
vlada. V rokah iste opcije, kar je običajno za parlamentarne demokracije, bo zakonodajna in izvršilna veja oblasti.
Če posežemo s spominom za kakšno leto nazaj, vidimo, da se je pravzaprav ta ista koalicija, ki danes predlaga in potrjuje vlado, oblikovala že lani ob volitvah predsednika Republike Slovenije. Iste stranke so podprle kandidata, ki je bil tudi izvoljen in je danes trenutni predsednik Republike Slovenije. Torej imamo tudi na tem mestu pravzaprav nekoga, ki je bil izvoljen z isto politično oziroma ideološko podporo.
Četrtič. Z današnjo izvolitvijo Vlade, če bo potrjen tudi, in ker je to v paketu, se bo to zagotovo zgodilo, kandidat za ministra za pravosodje, bo ta koalicija obvladovala tudi sodno vejo oblasti. Ta kandidat za pravosodnega ministra ima namreč to moč, da kar po elektronski pošti narekuje sodniškemu društvu, v katerem so praktično vsi sodniki v Sloveniji, kako naj ravnajo in katere sodne postopke naj bojkotirajo. To je izjemno sporno ravnanje in obžalujemo, da mandatar oziroma predsednik Vlade tega kandidata ni umaknil z liste. To je velik madež na celotnem predlogu.
Petič. Ta ista politična opcija je na zadnjih lokalnih volitvah dobila z absolutno večino tudi absolutno oblast v glavnem mestu. Ljubljana v Sloveniji, ki je še vedno bistveno preveč centralizirana, predstavlja več kot četrtino politične, ekonomske in finančne moči.
Šestič. Po zadnjih volitvah v Državni svet lansko leto se je v Državnem svetu prav tako oblikovala večina iz iste politične opcije, ki tudi danes imenuje Vlado, in za predsednika izvolila funkcionarja Liberalne demokracije oziroma ene od koalicijskih strank. Tudi glasovanje v tem organu kaže, da bo imela sedanjo vladno večino, absolutno večino in podporo tudi v tem kontrolnem organu Republike Slovenije.
Sedmič. Velika večina medijev v Sloveniji je pred volitvami odkrito in agresivno podpirala stranke, ki danes sestavljajo koalicijo in predlagajo Vlado. Lastniško so večinoma v rokah lastnikov kapitala, ki imajo ali pa so imeli članske izkaznice strank, ki sestavljajo novo vlado.
Osmič. Veliko sindikalnih funkcionarjev, se pravi predstavnikov ene od strani v socialnem dialogu, je kandidiralo na listah strank nove vladne koalicije. Hkrati so funkcionarji člani, kandidati istih strank tudi vodilni ljudje iz Obrtne in Gospodarske zbornice. Se pravi v opciji, ki je drugi partner v socialnem dialogu. Če pogledamo zdaj po institucijah tako imenovane organizirane civilne družbe, vidimo, da 20% ali več organizacij civilne družbe, vključno z univerzami, Olimpijskim komitejem, do Zveze upokojencev, vodijo bivši poslanci, ministri ali drugi visoki funkcionarji strank sedanje vladne koalicije. Od tod tudi motiv in zahteva iz koalicijske pogodbe, naj tako imenovana civilna družba, organizirana civilna družba sestavlja programski svet Radiotelevizije Slovenija.
In desetič. Na seznamu 100-tih najbogatejših Slovencev, ki kje bil objavljen pred meseci, ne najdete nikogar iz vrst strank, ki bodo v naslednjem mandatu v opoziciji, hkrati pa veliko ljudi iz vrst strank koalicije, čeprav se razglašajo za leve.
Teh deset točk kaže na politično sliko, ki je nenavadno podobna tisti izpred časa prvih svobodnih volitev leta 1990, po barvi. Razlika je seveda v obstoju dovoljene opozicije in v dejstvu, da imajo institucije države danes potrebno formalno legitimnost, ker se oblikujejo po demokratičnem postopku. In danes je Slovenija članica Evropske unije, zveze Nato, Sveta Evrope in večine drugih demokratičnih mednarodnih institucij. Kljub temu pa pogled na to sliko kaže, da gre vseeno za neko izjemno veliko, pravzaprav absolutno po današnjih volitvah in glasovanju, koncentracijo oblasti ene politične opcije. Za zdravje družbe je slaba tolažba, da absolutna oblast terja tudi absolutno odgovornost. O odgovornosti je pred volitvami veliko govoril sedaj že predsednik nove vlade gospod Borut Pahor. Danes te besede skoraj ni bilo slišati, kljub temu pa to, kar je bilo danes z njegove strani povedano za to govornico, večinoma zasluži podporo. Dejal je, da potrebujemo drug drugega in da moramo strniti svoje vrste. To je trditev, ki bi jo zagotovo vsi podpisali v tej situaciji. Zvenela bi bistveno bolje, če ne bi pol ure pred tem, ko je bila ta stavek izrečen, dobil dopis predsednika republike, ki je bil prav tako izvoljen s podporo te iste opcije, v katerem zavrača imenovanje številnih dobrih kandidatov za veleposlanike. Dva od teh sta v prvi polovici tega leta vodila Svet Evropske unije. To je precej bolj zahtevna in odgovorna funkcija, kot biti samo minister ali tudi večinoma predsednik države. Tu se mi zdi, da eno govorimo, drugo delamo in da mečemo skozi okno znanje, ki je bilo mukoma pridobljeno v času precej velikega izziva za Slovenijo. Lahko je strniti vrste enako mislečih, vendar pa v Sloveniji ne živimo samo enako misleči. Smo različni, tako kot v vseh drugih demokratičnih državah. In ambicija bi morala biti, da združujemo znanje in izkušnje vseh.
V tem nastopu je predsednik Vlade govoril o ukrepih, ki jih bo treba sprejeti za premagovanje recesije. Jaz bi bil pri uporabi te besede previden. Sicer je postala del nekega novoreka. Pravzaprav težko prebereš kakšen članek, kjer ne bi kdo uporabil besede "recesija" za karkoli mu pač pride na pamet. Tudi najbolj nemogoče primerjave lahko opazimo, ki vsebujejo to besedo. Slovenija v tem trenutku še ni v recesiji. Za razliko od številnih drugih evropskih držav ji zadnji kazalci tega ne napovedujejo. Mi smo celo za september, ko je praktično celotna Evropa beležila padec zaposlenosti, zabeležili	povečanje	zaposlenosti	in	zmanjšanje
brezposelnosti. Slovenija se je izognila finančni krizi. V Sloveniji ni propadla nobena komercialna finančna institucija. Bojim se, da se bo izkazalo sčasoma, da je edine resnejše
težave imela institucija, ki ni komercialna in ki teh težav absolutno ne bi smela imeti. Ampak pustimo to prihodnosti. Slovenija se je izognila neposrednim posledicam finančne krize, ne bo se pa mogla izogniti gospodarski krizi, ker smo pač del evropskega in svetovnega trga in ker finančni krizi običajno sledi gospodarska in gospodarski, če se ne obvlada, tudi politična. Vendar pa je na tej točki diagnoza zelo pomembna, kajti ni pametno sprejemati ukrepov za boj proti bolezni, ki je še ni; če še nimate angine, ne jemljite antibiotikov. Slovenija je v položaju, ko mora pospešeno sprejemati ukrepe, s katerimi lahko še preprečimo recesijo ali pa vsaj njene dolgoročne posledice. Septembra, ko smo beležili porast zaposlenosti, so bile številne evropske države dejansko že drugo četrtletje v negativni rasti, kar je tehnični terminus za recesijo. Po vseh podatkih, s katerimi razpolagamo in ki so seveda samo eni na voljo vsem poslanskim skupinam in institucijam te države, Slovenija ni v položaju, ko bi se lahko bali negativne rasti oziroma dolgotrajne recesije. Lahko pa tak položaj ohranimo samo, če bomo sprejemali pravilne ukrepe. Jaz sem vesel, da smo nekaj teh ukrepov uskladili v tem prehodnem času z dobrim sodelovanjem. Pred nekaj dnevi je hodil po Sloveniji eden od urednikov Financial Timesa, ki je delal prilogo Slovenije. Dejal, da se Slovenija razlikuje od drugih srednjeevropskih držav, ki jih pokriva, ravno po tem, da tudi v nekem vmesnem času po volitvah vlada in opozicija -ali pa če bodo strani zamenjane obratno - sodelujeta, ko gre za neke skupne interese, in da ima Slovenija ugled v svetu tudi zaradi tega, ker je tudi že v svoji zgodovini to uspela ob pomembnih izzivih. Žal pa mi je, da je del teh ukrepov, ki smo jih usklajevali v tem prehodnem času, bil na nek način zlorabljen za odločitev, ki je bila pripeljana po diskusijah v Državnem zboru, ni je predlagala vlada, zato da te zakonske rešitve omogočajo tudi odkup slabih terjatev. Jaz vem, da tudi nova koalicija ni bila v zvezi s tem enotna, vendar je bila ta odločitev sprejeta. Ta možnost, ki je zdaj v zakonodaji je ne samo nevarnost velikega moralnega hazarda, ampak tudi odprto okno za različne pritiske in na koncu tudi za ravnanje, ki bo prvič šlo zelo težko skozi evropsko sito zaradi prepovedi neposrednih državnih pomoči, ki jih nihče v Evropi ne more odobriti brez soglasja Evropske komisije in še to ob izpolnjevanju izjemnih pogojev in tudi Opel ne bo dobil takšne pomoči na ta način in mimo teh pravil, ampak tudi za ravnanje, ki smo ga bili v obdobju tam nekje od leta 1994 do leta 2004 velikokrat priča, ko se je z davkoplačevalskim denarjem pokrivalo slabe terjatve ali pa terjatve propadlih bank, kot je bila Triglav banka, zato da je nekdo na drugi strani dobil v roke večvredno premoženje, ki je danes v privatni lasti. Skratka, obžalujem, da je bila ta naša pripravljenost na tej točki izkoriščena, in opozarjam na to, da ta rešitev ni dobra niti za tiste, ki v koaliciji mislijo dobronamerno, ker so s tem pustili odprta vrata za raznorazne pritiske, ki se jih
bodo težko otepali. Po drugi strani pa to omogoča ravnanje, ki ni za nikogar dobro in je za vse, razen za tiste, ki imajo lahko iz tega neposredno korist, zelo drago.
No, in to zadnje, se pravi, ta nevarnost zaradi te določbe, ki je prišla v zakon, je na nek način podkrepljeno s formulacijo v koalicijski pogodbi, ki je podlaga za današnje glasovanje o predlagani vladi, glede gospodarskega kriminala. Kajti v koalicijski pogodbi imate zapisano neko zelo zaskrbljujočo formulacijo, v kateri pravite, da bo koalicija šele preverila, koliko od tega neupravičeno pridobljenega bogastva je bilo v spornih primerih dejansko pridobljenega s kaznivimi dejanji. Se pravi, se dela neka razlika med nesprejemljivim ravnanjem, ki pa ni kaznivo, čeprav je nekdo prišel do premoženja očitno na nesprejemljiv način, in tistim, kar je nesprejemljivo in kaznivo. Ko se v takšnem dokumentu skuša ustvariti manevrski prostor za takšno razlikovanje, je to zelo slab signal za različne institucije, ki se morajo boriti proti gospodarskemu kriminalu. Zaradi tega je ta naša bojazen glede te izjeme, ki je prišla kot možnost odkupa slabih terjatev, še toliko večja.
V nastopu predsednika Vlade, gospoda Pahorja, je bilo izrečenih veliko splošnih usmeritev, ki gredo tudi v smer spopadanja z izzivi preprečevanja posledic gospodarske krize. V splošnem je, razen ene same zadeve, te usmeritve možno podpreti. Tisto, s čimer imam sam velike težave in kar je bilo edino konkretnega rečeno, edina številka, edini odstotek, ki je bil izrečen v teh napovedih, je zaveza, da naj plače zaostajajo za 1% za produktivnostjo. Mi smo imeli to zavezo v socialnem sporazumu, ki je omogočal prevzem evra, to je bil soglasen dogovor vseh socialnih partnerjev, vendar je ta cilj dosežen. To, kar je pred nami, ni konsolidacija javnih financ zaradi prevzema evra, ampak je nekaj drugega. Pa tudi če bi rekli, da je to nek ukrep, ki lahko da dobre rezultate, se je treba vprašati, zakaj ravno za 1%. Zakaj morajo plače zaostajati ravno za 1% za produktivnostjo?! Jaz se bojim, da je to rečeno na pamet, da je to ena od usmeritev, ki se je valjala po raznih predalih in analitičnih odsekih Banke Slovenije in nekoč finančnega ministrstva in ki je noben ni znal racionalno utemeljiti. S tem, ko mi linearno omejimo plače v tem smislu, da morajo povsod zaostajati za 1% za produktivnostjo, to deluje demotivacijsko, na nek način s tem najbolj prizadenemo dobre delavce. In ravno od teh je odvisno kako hitro bomo spet na poti hitrega razvoja in rasti. Zato je najmanj kar je potrebno, potrebno takšne odločitve prepustiti panožnim kolektivnim pogodbam pogajanji v neposrednem socialnem dialogu, brez tega da z nekim zakonom določimo, da bodo plače povsod zaostajale za 1% za produktivnostjo. Lahko je takšen dogovor ali rešitev za javni sektor, za gospodarstvo mislim, da to pač ni pametno. In mi je žal da je to edina konkretna obveznost, ki je bila dana med temi splošnimi usmeritvami, ki so sicer sprejemljive, ampak ravno v zvezi s
to imamo jaz težave. Okrog tega je bilo veliko razprav, okrog tega je veliko razprav - ne samo pri nas, ampak tudi v Evropski uniji in ti pomisleki obstajajo.
Tisto, kar me posebej veseli v nastopu gospoda Pahorja, je obljuba, da Vlada že jutri obravnavala zakone, ki jih je sicer že sedanja vlada poslala v Državni zbor in se nanašajo predvsem na razbremenitev gospodarstva, na znižanje davka na dohodek pravnih oseb in na uvedbo davčnih olajšav, še posebej za raziskave in razvoj. Tudi če bodo sprejete tehnično nekoliko drugačne rešitve, seveda ima Vlada vso pravico, da ponovno preveri izračune, čeprav so številke ene, od istih institucij, je to zagotovo korak v pravi smeri in prej ko bo narejen, toliko bolje. Opozarjam na to, da je v vsakem primeru te korake treba narediti še letos, da morajo veljati že za leto 2008, da imamo za letošnje leto dovolj manevrskega prostora v proračunu zaradi 240 milijonov evrov proračunskega presežka, realnega proračunskega presežka, ki bo verjetno nekoliko večji, ker se je zdaj poraba zmanjšala v tem vmesnem času. Vsi ti predlogi, ki smo jih dali za zmanjšanje davčnih stopenj in za olajšave že za letošnje leto, pomenijo, da ne bo treba vezati na nobenih drugih postavkah, samo enostavno na račun proračunskega presežka. V situaciji, v kakršni smo, je pametno to rezervo uporabiti, ker drugače bo treba sredstva zbirati na socialnih transferih, ker se bo povečalo število nezaposlenih in ker bo večjo število nezaposlenih, ne boste plačevali samo za brezposelne, ampak bo tudi manj ljudi plačevalo prispevke in se bo manj denarja nabralo in lahko pridemo v začaran krog. Torej za letošnje leto vidim, da je rešitev zelo enostavna. Pomeni, da bodo številna podjetja, ki plačujejo akontacijo, dobila del sredstev nazaj. S tem bodo lahko pokrila izpad naročil, manjši pritisk bo na odpuščanje tudi v panogah, ki so nekje na robu, in del rešitve je pač pred nami.
Za naslednje leto je potrebno varčevanje. Potezo, ki jo je napovedal gospod Pahor o odpovedi reprezentance, je hvalevredna, ampak predsednik Vlade ima za doma približno toliko reprezentance kot je predsednik republike plačal račun za hotel v New Yorku, tako da kakšnega velikega varčevanja tukaj ne bo. Bistveno bolj bi bilo na mestu nadaljevanje usmeritve iz preteklega mandata, da se ne povečuje število zaposlenih v administraciji. V civilnem delu javne uprave, ampak da se zmanjšuje. Zadnji mandat je prvi v zgodovini te države, ko se je število zaposlenih v civilnem delu državne uprave zmanjšal. Jaz pogrešam podobno usmeritev, tako v koalicijski pogodbi kot v teh napovedih. Neto izplen tega zmanjšanja v štirih letih je bil 250 milijonov evrov in če kje, potem je tukaj treba varčevati brez kakršnega koli šoka, ker ljudje se upokojujejo. Enostavno je možno z majhnimi ukrepi zmanjševati število zaposlenih, ki je še vedno preveliko. Čeprav ne gre seveda smo za število, gre tudi za produktivnost.
Za te strateške ukrepe, kot je znižanje davkov, uvedba olajšav, kar seveda pomeni manjši priliv na prihodkovni strani proračuna, obstaja manevrski prostor, obstajajo tudi zelo racionalni razlogi, da se do tega pride. V laični razpravi 1% ne pomeni nič za slovenska podjetja 1% nižji davek na dohodek oziroma na dobiček. To lahko pomeni od enega do 200 delovnih mest, odvisno od velikosti podjetja, na leto.
Še posebej pa je to pomembno pri podjetjih, ki imajo še dovolj sape in rezerve za investicije, kjer je možno ustvarjati nova delovna mesta in zaposlovati tiste, ki bodo neizogibno izgubili delo tam, kjer se bodo naročila zmanjšala. In to se bo dogajalo. Niso pa vse panoge v istem položaju, niso vsa podjetja v tem položaju in zaradi tega je znižanje davkov in uvedba davčnih olajšav ukrep, ki deluje dvojno pozitivno.
Zagotovo je treba prisluhniti predlogom, ki prihajajo iz gospodarstva v zadnjih tednih, o okrepitvi vlaganj v stanovanjsko gradnjo, neprofitno stanovanjsko gradnjo, ker to pozitivno deluje na gospodarsko rast in na zaposlovanje. Prav tako je treba nadaljevati z gradnjo infrastrukture, ker jo Slovenija potrebuje, z izgradnjo avtocestnega križa se ne rešujejo vsi prometni problemi te države. Še vedno je tretjina ljudi, ki nimajo ugodnih ali solidnih cestnih povezav z mesti ali točkami, kjer vsak dan delajo. Tu gre za izgubo časa in tako naprej, investicije pa zagotavljajo tudi delovna mesta. S tega vidika bi pričakovali, da bo koalicija tudi popravila koalicijsko pogodbo, kajti tu je velikanska razlika med tem, kar piše v pogodbi, in tem, kar so zagovarjali kandidati za nekatere resorje, še posebej za gospodarskega, v predstavitvah v tem visokem zboru. V koalicijski pogodbi je splošna težnja za povečevanje prispevkov, s konkretno zavezo za povečanje zdravstvenega prispevka na 9%, dočim so kandidati za ministre govorili o tem, da bodo zmanjšali te prispevke. Torej, preden bo koalicija predlagala rebalans proračuna, naj popravi koalicijsko pogodbo, ker takšna, kot je, enostavno "ne pije vode".
Tudi te obljube o tisoč evrih minimalne plače in vse ostalo je na nek način treba izrekati z veliko previdnostjo. V zadnjih štirih letih, ko smo imeli rekordno gospodarsko rast, najvišjo v zgodovini države in mislim, da precej višjo, kot bo v prihodnjih štirih letih, je naš bruto domači proizvod narasel za 24%. To je tisti realni doseg, tudi ko govorimo o realnem dvigu katerekoli plače. Povprečna neto plača v Sloveniji je okrog 900 evrov, bruto okrog 1.400 evrov. Ni mogoče realno računati, da bomo prišli z minimalno plačo na 900 ali 1.000 evrov v štirih letih. To vzbuja nekatera pričakovanja, ki v socialnem dialogu potem lahko povzročajo težave. Razen, če bi zašli v obdobje precej visoke inflacije, kar pa zaenkrat realno ne grozi. Mislim pa, da je pomembno imeti ambiciozne cilje tudi, ko gre za plače, vendar pa so številčne omejitve ali pa cilji tu lahko dvorezni.
V zvezi s tem bi opozoril še na eno razliko, ki je pomembna ob nastopu mandata te vlade glede na to, kakšno je bilo stanje, ko je mandat nastopala vlada pred štirimi leti. Takrat smo zastavili zelo ambiciozen paket gospodarskih in socialnih reform in ga v 70% uresničili. Nismo ga uresničili pri nekaterih točkah, kjer se je zapelo v socialnem dialogu. Ena od teh točk je bila tako imenovana prožna varnost. Tukaj smo s spremembo zakona o delovnih razmerji prišli samo do pol poti. Izgovor ali argument pri tistih, ki so nasprotovali večji prožnosti na trgu dela, ob hkratnih večjih garancijah za čas brezposelnosti, je bil, da sije sonce, da imamo visoko gospodarsko rast, da ni nobene potrebe za tem, ko podjetja iščejo delavce z lučjo pri belem dnevu, zakaj bi se pogovarjali o prožnem trgu dela. No, zdaj se razmere spreminjajo. Mislim, da se bodo nekateri svojih besed spomnili, ampak zdaj je tudi situacija drugačna. Zdaj sicer ni nevihte, ampak po splošnem prepričanju sonce ne sije več. Če vprašate ljudi, bodo rekli, da smo v recesiji, čeprav nismo, ker se o tem samo piše in govori. To ima seveda tudi dvojne učinke, eden od teh je, da obstaja tudi večja pripravljenost za spremembe. Torej, za nekatere reforme je zdaj čas, ki je bistveno bolj ugoden, kot je bil pred štirimi leti. Ker, popravljati streho, ko že sije sonce, se zdi mnogim nepotrebno. Zdaj tega občutka ni, in vsaj ko gre za prožno varnost, je treba narediti reformni korak naprej.
Zdaj, opozoril bi tudi na nekatere standarde, ki so bili doseženi, ko gre za neko sodelovanje med pozicijo in opozicijo v preteklem mandatu, in za katere ne bi želeli, da se porušijo, čeprav se je eden že. Na začetku prejšnjega mandata smo namreč k pogovorom o oblikovanju koalicije povabili vse parlamentarne stranke. Mi obžalujemo, da se na začetku tega mandata to ni zgodilo, ker je verjetno situacija takšna, po štirih letih, da bistveno bolj vabi k takšnemu povezovalnemu, neizključevalnemu ravnanju, kot pa je vabila takrat. Vendar smo takrat ravnali drugače. Zdaj ne, zdaj tega ni bilo in to pač obžalujemo. V zadnjih štirih letih smo vzpostavili standarde, posvetovanja z vsemi parlamentarnimi strankami o zunanji politiki, v komisije, ki pripravljajo rešitve za odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, smo vključili strokovnjake na predlog vseh parlamentarnih strank. V zadnjem mandatu smo vpeljali prakso posvetovanja o preteklosti in popravi krivic. Teh zakonov nismo želeli sprejemati s preglasovanjem, računamo na nadaljevanje te prakse tudi v temu mandatu. V iztekajočem mandatu smo omogočili nadzor opoziciji z ukrepom, preko katerega so lahko opozicijske stranke predlagale strokovnjake v nadzorne svete v podjetjih in institucijah v državni lasti in še danes so v vseh najpomembnejših nadzornih svetih tudi ljudje, ki so jih predlagali nekoč opozicijske stranke, in na ta način je bilo omogočeno popolno informiranje o ravnanjih v teh podjetij in institucijah, čeprav v javnosti ni bilo tega vtisa, ker se je
to vedno zamolčalo. Računamo, da se bo ta demokratični standard nadaljeval. V prejšnjem mandatu nismo predlagali niti ene odločitve, ki bi spreminjala odločitev, sprejeto na referendumu, in pričakujemo, da se bo tega standarda držala tudi Vlada v prihodnje, da ne bo brez odločanja ljudi, brez referenduma spreminjala zakonov in rešitev, ki so bili sprejeti na referendumu. To bi bilo pod nivojem demokratičnega standarda, ki je bil v Sloveniji že dosežen.
V prejšnjem mandatu smo predlagali partnerstvo za razvoj in takšna ponudba je bila dana s strani gospoda Pahorja, predsednika Vlade, tudi danes za to govornico. Mi to ponudbo sprejemamo, zdi se mi pozitivno, da se tukaj nadaljuje ta dobra tradicija. Čim prej pričakujemo konkreten predlog v zvezi s tem, vzorec obstaja, ker je skoraj dve leti takšno sodelovanje dobro funkcioniralo, uskladili smo skoraj šestdeset pomembnih reformnih zakonov v okviru tega sodelovanja in vsaj, kar se tiče Slovenske demokratske stranke kot večjega dela opozicije, to ponudbo, kot rečeno, sprejemamo tudi za naprej. Pričakujemo čim prej konkreten predlog s prioriteto na hitrih interventnih ukrepih zato, da preprečimo negativne posledice gospodarske krize, najprej pa je treba sprejeti že predlagane ukrepe za razbremenitev gospodarstva. Na nek način lahko te zakone, ki so že v proceduri in o katerih naj bi formalno Vlada jutri že odločala, štejemo za prvi korak tega konkretnega sodelovanja pri partnerstvu v razvoju v temu mandatu.
Kar se tiče vladne ekipe, ki je predlagana, razen v enem primeru, nisem ocenjeval naprej, vsi bodo imeli možnost, da se izkažejo, za nobenega od teh, ki je predlagan, ne moremo reči niti da bo slab niti da bo dober minister, ker to še ni. Vsaj z naše strani obljubljamo teh klasičnih sto dni miru. V tem času Slovenska demokratska stranka ne bo vlagala interpelacij, ne bo posegala po drugih poslovniških, ustavnih ali zakonskih ukrepih, ki jih ima za ta neposreden nadzor nad delom vlade. Prepričani smo, da tudi v tem položaju, ko je dejansko treba ponekod hitro ukrepati, vlada potrebuje sto dni za to, da dejansko prevzame odgovornost. Nekateri resorji so, veliki ministri bodo potrebovali kar nekaj časa, da se seznanijo z razmerami, še posebej tisti, ki prvič sploh stopajo na odgovorne funkcije v izvršilni oblasti, v tem primeru kar takoj na sam vrh.
Tudi predsedniku Vlade, gospodu Pahorju, želim uspešen mandat. Obljubljamo podporo povsod tam, kjer bo šlo za ukrepe, ki bodo v interesu Slovenije, pa tudi pri vseh ukrepih, v katerih bomo razpoznali iskreno željo za hitrejši razvoj, boljše medsebojno razumevanje v Sloveniji in za bolj pravično delitev ustvarjenega. Tukaj, kot sem dejal že večkrat doslej javno, lahko gospod Pahor, predsednik Vlade, in celotna Vlada računata ne samo na našo podporo, ampak tudi na aktivnost, delovanje. In če bo to partnerstvo za razvoj živelo vsaj v takšni obliki in bodo vsaj toliko vsebinsko oziroma bo toliko
vsebinsko, kot je bilo v tem mandatu, lahko tudi skupaj z združevanjem tega znanja na ta nekoliko bolj posreden način skupaj prispevamo k temu, da bo tudi v slovenski javnosti prevladujoča beseda ne več recesija, kar je sedaj zelo moderno, ampak hitrejši razvoj. Ne glede na to, katero in kakšno vlado Slovenija ima, si Slovenija uspeh zasluži. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Stališča Poslanske skupine Zares bo predstavil gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala, gospod podpredsednik. Cenjeni zbor, kolegi, predsednik Vlade, spoštovani kandidati za ministre! Poslanska skupina Zares je sodelovala na vseh predstavitvah kandidatov za ministre, aktivno, resno vsebinsko in brez nikakršnega občutka, da bi se morali naši poslanci pri tem in pri razpravah omejiti, samocenzurirati, še manj pa obnašati poslušno in se preleviti v člen, v del nekakšnega večjega glasovalnega stroja. Nismo glasovalni stroji nismo daljinsko vodeni. Tega v naravi stranke Zares ni. Naši poslanci so najprej zavezani lastni vesti, lastnim volivkam in volivcem, hkrati pa se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do države, odgovornosti, ki jo imamo do javnosti, prav tako do teh volivk in volivcev. Zavedamo se pomena tvornega in korektnega sodelovanja znotraj koalicije. Poznamo dobro vrednost partnerstva in lojalnosti. Mislimo, da prav v tem optimalnem ravnotežju med pravico posameznega poslanca, da izrazi svoje dostojanstvo in torej tudi svoje osebno prepričanje, svoje mnenje, svoja stališča, ter lojalno držo do koalicijskih partnerjev in do Vlade je bistvo naše nove politike.
Z iskrenostjo in kritičnostjo in z držo, ki naj ohrani kritično distanco do vsega, tudi do naše politike, torej v odnosu, ki naj temelji na samoomejevanju, lahko ustvarjamo tisto partnerstvo, ki bo dolgoročno krepilo to koalicijo. Predvsem mislimo, da je pomembno obdržati nadzor nad delovanjem naše vlade, ki naj temelji na tistih vsebinah, ki smo jih skupaj zapisali in sprejeli v koalicijskem sporazumu.
Vsem kandidatom in kandidatkam smo te dni prisluhnili z veliko pozornostjo in jim postavili tudi vsebinsko zelo zahtevna vprašanja. Tudi poslanci opozicije, ki so bili navzoči na teh predstavitvah, vedo, kako je potekala razprava, in vedo, kako smo bili tudi mi odprti, kritični, zahtevni. Celo toliko, da so očitali ali kandidatu ali poslancem iz večine, iz koalicije, da nekaj "ne štima", ker smo tudi radovedni, kritični in zahtevni. To je bil seveda za nas kompliment in na to smo zelo ponosni. Mislim, da bo naš glas danes še bolj utemeljen. Tam, kjer jasnih odgovorov nismo dobili, to so bili zelo redki primeri, saj idealne popolnosti ni niti v najboljših družinah, so naši poslanci izrazili svoje mnenje, tudi svoje pomisleke, brez krink in brez posebnih računov. Izrazili so ga tudi s svojim glasom in z
utemeljitvijo svojega glasu. Vsako mnenje in glas slehernega poslanca globoko spoštujemo.
V tednu predstavitev smo v Poslanski skupini Zares prišli do enotnega mnenja, da je vlada, o kateri bomo glasovali danes, dobra vlada, ki jo sestavljajo kompetentni in kvalificirani ministri oziroma ki jo bodo sestavljali ministri - upam, da mi ne bodo očitali prehitevanja - taki ministri in taki kandidati, ki se niso izmikali razpravam in odgovorom. Dobra je gospodarska ministrska ekipa. Trije ministri, ki bodo skrbeli za gospodarstvo, bodo po našem mnenju zagotovili dobro opremljenost vladnega delovanja pred prihajajočo ali pričakovano recesijo. Všeč nam je bilo slišati besedo keynesianski pristop, saj gre za ohranitev liberalnega modela s tistimi nujnimi korektivi, ki omogočajo vendarle nadzor gospodarskih finančnih tokov na tak način, da bo socialna komponenta gospodarskega razvoja sorazmerno vrednotena in tudi okrepljena.
Nam je jasno, da bivša vlada, bivša koalicija ni zadovoljna z določbo, ki smo jo predlagali prav v Poslanski skupini Zares, v zakonu, ki zadeva zadolževanje v tujini. Mi smo ponudili možnost odkupa terjatev. Gre za ukrep, ki bo verjetno najmanj všeč tistim, ki bi najraje razpolagali z javnim denarjem brez nobene odgovornosti. To so tisti, ki jih zelo rada prav opozicija večkrat imenuje za tajkune; taj kuni so se najbolj okrepili prav v času zadnjega mandata, zdaj pa, vsaj mi, ne mislimo jim ponuditi bianko menic in možnosti, da bi se nadaljnjo zadolževali v tujini, ne da bi polagali račune za svoje dolgove in za tako zadolževanje tudi do javnosti in do javnega proračuna. Zato je tisti amandma, ki je postal del zakona, še kako utemeljen, še posebej v času morebitne recesije.
Še posebej smo v Poslanski skupini Zares zadovoljni, da bo v Vladi, ki jo bomo potrdili danes, 5 ministric, in da kar dve od le-teh prispeva naša stranka. Naj bo vendar jasno vsem, nismo zadovoljni samo, ker so to kandidatke za ministrice, nismo zadovoljni, ker pač pripadajo enemu od dveh spolov; zadovoljni smo zato, ker so kvalificirane, kompetentne, ker predstavljajo našo filozofijo in naš pristop do vprašanja kvot. Pri nas je vprašanje kvot dokaj relativno, kajti v stranki Zares, in poglejte - ekipa ministrov Zares je sestavljena iz dveh žensk in dveh moških. Ampak to ni bilo načrtovano, to je bilo spontano, ker je izraz vrednotenja sposobnosti in kvalificiranosti posamičnih članov in članic naše stranke. In je tam veliko žensk, ki imajo sposobnost in kompetence za to, da postanejo ministrice. Se veselimo, da sta dva ključna državotvorna resorja, ki sta bila vselej v domeni moškosti in moških, to je Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo, zdaj v rokah dveh ministric. Zadovoljni smo, ker prispevamo štiri ministre, za katere menimo, da so izredno kompetentni. Zadovoljni smo, ker smo pri
predstavitvah slišali tudi odločen namen, da se končno izbriše sramotni madež, imenovan "izbrisani".
Kar zadeva sodelovanje z opozicijo, vsaj na dveh predstavitvah, pri dveh kandidatih smo zaznali tudi možnost konvergence, možnost skoraj soglasnega sodelovanja. Na Ministrstvu za zunanje zadeve je bilo jasno, da bomo morali sodelovati z opozicijo, kajti zunanja politika, ki je zapisana v koalicijskem sporazumu in ki jo bomo implementirali, vsaj delno, v delu nadaljuje trud, ki ga je vložila dosedanja vladna koalicija. Gre zlasti za odnose s sosednjo Hrvaško. Na tej točki mislim, da bo soglasje skoraj nujno, da bo treba dejansko, glede na to, da se bo implementiralo nekaj, kar je nastalo na Bledu in v času prejšnje vlade, da lahko vlada in koalicija računa na tvorno in državotvorno sodelovanje opozicije.
Drugo ministrstvo, kjer je bila očitna soglasna podpora ministru, je ministrstvo za Slovence v sosednjih državah in po svetu. To je resor, ki morda navidezno in tudi glede na dejstvo, da je bil tempiran na koncu teh "zasliševanj", v narekovaju, teh predstavitev, lahko ustvari napačen vtis, da je manj pomemben, pa ni. Ker prav na tisti predstavitvi smo prišli do soglasne podpore ministru, ki ni političen, tako kot ni političen zunanji minister, in se je izkazalo, da koalicija in opozicija bosta prav na tem področju lahko tudi tvorno sodelovali.
Torej, da zaključim. Mi nimamo nobenega razloga, da ne bi verjeli v uspešnost delovanja te vlade. Kandidati, ki bodo danes postali ministri, so močni. O tem nas prepriča tudi njihov nastop, ki ni bil le lakoničen, ni bila lakonična interpretacija nekega koalicijskega sporazuma oziroma nekaj navodil, ampak je bila prava razprava. Te predstavitve so trajale tudi do štiri ure in pol, to pomeni, da se niso izognili razpravi in da smo prišli vsebinsko zelo daleč. Veseli me tudi, da je en del opozicije, ki je tvorno sodelovala v teh razpravah, ocenilo, da gre tem kandidatom dati zaupanje. Seveda, sedaj se odpira polje izkazovanja in nekje odgovarjajo temu zaupanju. Poslanci Zares bomo danes enotno in prepričano glasovali za tako sestavljeno vlado.
Glede vprašanja, ki se odpira tudi v zvezi z zunanjo politiko in ki postane zelo aktualno, to je imenovanje ali neimenovanje nekaterih veleposlanikov, naj povem, da naše stališče je jasno: imamo Zakon o zunanjih zadevah, ki ga je sprejel Državni zbor v prejšnjem mandatu. Mi mislimo, da je treba spoštovati zakon. Menimo, da ob spoštovanju zakona je treba spoštovati in upoštevati tudi ustavno vlogo predsednika Republike. Ob tem naj dodam, da naša skupina in upam, tudi opozicija, kot je bilo razbrati iz razprave prav na Odboru za zunanjo politiko, si bomo prizadevali za krepitev vloge Državnega zbora do take mere, da bo ocena in glasovanje na Odboru za zunanjo politiko zavezujoča tudi pri imenovanju veleposlanikov. To je predlog, ki ga bomo čim prej posredovali
temu cenjenemu Državnemu zboru in ki bi nekje spet vzpostavil eno potrebno hierarhijo pri postopkih o ocenjevanju in imenovanju veleposlanikov. Prav zaradi vrzeli, ki je nastala z zmanjšanjem vloge parlamentarnih teles, lahko prihaja do čudnih interpretacij Zakona o zunanjih zadevah in tudi do takšnih zadreg, kjer se skuša interpretirati ustavno vlogo predsednika republike. Ta pa je jasna! In zakon, dokler velja, je prav tako jasen.
Torej, glas Poslanske skupine Zares gre Vladi in tudi srečno delo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine DeSUS bo stališče predstavil mag. Franc Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi.
Poslanska skupina DeSUS bo predlagano ekipo kandidatov za novo vlado oziroma ministrske resorje enotno in soglasno podprla. Kar zadeva pogajanja in mukotrpno sestavo kandidatne liste, moram reči: konec dober, vse dobro. Naša stranka je pri tem lahko zadovoljna, kajti pokrivala bo v predvideni vladi tri ministrske resorje, kar je celo nekaj več, kot nam sam izračun vrže, in zato ni res, da bi dobili drobiž, tisti, ki tako trdijo, pač ne znajo računati.
Moram povedati, da je pri tem naša stranka rešpektirala reference in strokovno usposobljenost kandidatov, zato dva, -kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa kandidat za ministra za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - nista člana naše stranke, ampak prevladalo je prepričanje, da sta dovolj in za nas odlična kandidata, da pokrivata resorje, ki nam pripadajo, in zato bosta zastopala naše barve. Mi smo ponosni, da smo jih dobili in da sta sprejela kandidaturo in želita skladno s programom Vlade, koalicijskim sporazumom in našimi pričakovanji in programom stranke narediti to, kar bo objektivno mogoče v časih, ki se kažejo za črne.
Pri tem seveda moram povedati, da bo Poslanska skupina sedmih poslancev enotno in v celoti podpirala rešitve, ki zadevajo koalicijski sporazum, ki zadevajo program stranke in ki zadevajo korist naših državljanov in volivcev v celoti. Gotovo pa ne bi podpirali rešitev in predlogov, ki bi načeli ustavne pravice ali ustavni red v naši državi. V takšnih primerih in seveda v primerih, ko bi prišle na vrsto stvari, ki ne zadevajo koalicijski sporazum in naš program, takrat bo seveda sleherni naš poslanec imel pravico odločati v skladu s prvim odstavkom 82. člena Ustave, po lastni vesti in lastni odgovornosti kot poslanec vsega ljudstva pred ljudmi, pred stranko, pred državo, pred oblastjo in pred Državnim zborom. Pri tem naša stranka pričakuje enakopraven odnos pri reševanju stvari v koaliciji, tako v parlamentu kakor na Vladi, in prav gotovo se ne čutimo kot kakšen privesek koalicijskemu trojčku,
kot nam očitajo nekateri preveč pametni novinarji, pač pa smo že v času pogajanj doživeli enakopravno obravnavo in bo taka tudi v bodoče. Koalicija se zaveda, da brez nas sedem nima večine in zaradi tega drugače tudi biti ne more. Mi pa računamo in obljubljamo tudi z naše strani korekten odnos in ustvarjalno sodelovanje povsod tam, kjer bo potrebno.
Pričakovanja volivcev so velika. Pri tem se naša stranka pa tudi poslanska skupina zaveda, da bomo morali pričakovanja volivcev prilagoditi objektivnim razmeram, ki so pred nami, ni takrat, ko bomo branili socialno državo, dejstvu, da je treba pomagati vsem, ki težko živijo; ne samo, denimo, upokojencem ali samo delavcem, pač pa in delavcem in upokojencem in nezaposlenim in vsem drugim, ki potrebujejo našo skupno solidarnost, zlasti v časih, ki se kažejo kot črni in ko bi utegnila solidarnost priti v preizkušnjo ali postati vprašljiva. Mi bomo pač vedno znova želeli, da jo ohranimo na vseh področjih, predvsem področjih sociale, zdravstva in blaginje, ki jo razumemo tako, da je blaginja samo takrat, kadar je za vse vsaj nekaj bolje, ne pa za ene zelo dobro, za druge nekaj, za nekatere pa nič ali pa manj. Skratka, mi želimo, da bi šli vsi skupaj naprej, pa čeprav nekaj počasneje, za ceno tega, da ohranimo socialni mir in nek napredek za celoto.
V okviru pooblastil in pravic poslanske skupine bo zato naša poslanska skupina zelo dobro sestavljeno ministrsko ekipo podprla. Pri tem ni spregledala, da je tudi, kar zadeva zastopanost obeh spolov, sijajno sestavljena in pričakujemo, da bomo z njo dobro sodelovali in skupaj tudi kaj postorili v dobro naših volivcev, naših državljanov in naše skupnosti kot celote. Pri tem seveda naša poslanska skupina želi ministrski ekipi in predsedniku Vlade pri svojem delu čim več uspehov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo stališča predstavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Hvala lepa za besedo. Prav lep pozdrav vsem skupaj! Danes je pravzaprav velik dan za Slovenijo. Izvolili bomo novo vlado, o čemer ne dvomim, začelo se bo delati in glede na to, da so bile obljube zelo velike, to delo ne bo tako lahko. Marsikaj je bilo obljubljenega pred volitvami, nekaj tudi že po volitvah, pa če se spomnim samo pokojnine za tisoč evrov ali podvojene osnovne plače na koncu mandata, ki nekako spominja na tisti čas, ko je nekdo obljubljal 100 tisoč novih delovnih mest, pa to ni bilo izvršeno. No, ampak bomo videli, kako se bodo ministri in ministrice obnašali, kako bo ekipo vodil predsednik gospod Pahor in seveda opozicija bo budno gledala na to delo, ocenjevala delo in suportirala do te mere, da kar bo dobrega,
zagotovo bomo podprli, vsaj v Slovenski nacionalni stranki, kar bo slabega - bomo nasprotovali.
Danes ne bom govoril o imenih ministrov in ministric, ampak nekako o problemih, ki se kažejo pri teh zadevah. Zagotovo je ena od najhujših stvari danes vprašanje tajkunov. Tajkunizacij a se ni začela v mandatu 2004-2008, ni se začela leta 2000, začela se je leta 1992. Od takrat dalje se je tajkunizacij a širila in se je bohotila. Takrat je izginil Smelt neznano kam, in od takrat naprej se je začelo rušenje slovenskega gospodarstva, ki se je uspešno dogajalo do današnjih dni. Zato sodim, da bo imel predsednik Vlade ogromno dela, da bo zajezil nadaljnjo tajkunizacijo, ne le v strankah, ki niso v njegovem krogu, ki niso v koalicijskem krogu, ampak predvsem v strankah, ki so znotraj koalicije; v članstvu, ki je bilo članstvo tudi njegove stranke dostikrat zgolj zaradi lastnih koristi. Pri tem delu mu bomo absolutno pomagali, kajti sodimo, da slovenska država ne sme trpeti tega, da bo nekdo "basal" svoje žepe in si polnil "vamp" z delom drugih ljudi, z delom tistih, ki bodo plačevali vse skupaj. Zato smo bili pravzaprav tudi v Slovenski nacionalni stranki proti tistem zakonu, ki je govoril o jamstvih in o odkupih slabih terjatev, kajti sodimo, da je bil zakon slabo napisan. Morda me je danes, tako kot kolege iz stranke, malo ohrabrilo izvajanje predsednika Vlade, ki je rekel, da bo vsemu skupaj sledilo še nekaj podzakonskih aktov, kajti brez teh podzakonskih aktov bodo nekateri še bogatejši in Slovenija skupaj s svojimi prebivalci še revnejša. Zato pričakujemo, kaj bo in kdaj bodo ti podzakonski akti.
Zagotovo bo treba tudi revidirati razna darila Rimskokatoliški cerkvi, ki so se dogajala v vseh mandatih in katerih začetek je bilo pravzaprav največje darilo, ki ga je Drnovšek dal Rimskokatoliški cerkvi, to je Vatikanski sporazum. Cela vrsta zakonskih aktov je bilo sprejetih v neskladju z zakoni, in to je treba popraviti. Treba je revidirati marsikaj. Rimskokatoliška cerkev je postala največji veleposestnik v Sloveniji. In glede na bogastvo, na odstotke bogastva, in glede na nacionalni dohodek je to ena od največjih multinacionalk na svetu, če primerjamo to, kar se dogaja znotraj Slovenije. Tu bo treba zadeve popraviti. Tam, kjer so bila bogastva pridobljena na nezakonit, nelegalen, neustaven način, je treba te zadeve popraviti in vrniti narodu tisto, kar je narodovega. Konec koncev se Cerkev ukvarja z dušami, vsaj morala bi se. Vendar se v Sloveniji ukvarja predvsem, če ne celo zgolj z bogastvom in denarjem.
Ko govorimo o bogastvu in bogatenju, ne smemo mimo izbrisanih. Tako imenovanih izbrisanih, ki jim namerava koalicija takoj že izdajati neka dovoljenja, državljanstva, po možnosti tudi pokojnine. Glede na to, kako se ti izbrisani -sami sebe tako imenujejo - štejejo, naj bi jih bilo okrog 18.000. 18.000 pokojnin, še posebej s tistimi obrestmi, za kar se že pripravljajo, da bodo izterjali, bo prineslo ogromno.
Kakšen general bivše jugoslovanske vojske računa na kakšen milijon evrov. 18.000 krat milijon evrov, predstavljajte si, kje smo! Zato tu lahko že opozorim Vlado, da če bo šla v kakšne ekstremne zadeve, če se ne bodo ta vprašanja obravnavala "ad personam", od primera do primera, kajti dopuščamo nekatere napake, če se ne bo to dogajalo, že zdaj napovedujem državljansko nepokorščino in še en referendum, ki ga bomo skupaj z opozicijo dali slovenskim ljudem. Kajti ne morejo tisti, ki so bili proti naši samostojnosti, proti naši osamosvojitvi, zdaj dobivati za to nagrade in bistveno več denarja kot ljudje, ki so delali tukaj, in konec koncev tudi več kot tistih 200.000 ljudi, ki niso slovenske narodnosti, ki so se odločili pravilno v tistih časih. Tega ne bomo dopustili! In če bo tu Vlada šla v to smer, bodo imeli, boste imeli v Slovenski nacionalni stranki izredno močne nasprotnike.
Zagotovo pa bo treba nekaj storiti tudi na vprašanju Hrvaške. Predvsem bo treba zamenjati tiste zgodovinske in ne vem kakšne strokovne komisije, ki jih vodi dr. Pogačnik, ki delajo predvsem za svoj žep, ne pa za slovensko državo. Za razlik od hrvaških strokovnjakov, ki delajo, kot so mi povedali to zastonj za svojo domovino. Pri nas delajo nekateri to za jahte, za dobre avtomobile in podobne zadeve. Skrajni čas je, da se to neha in če so to tolerirale vse prejšnje vlade, tega ta vlada ne sme več tolerirati. Seveda pa je treba postaviti še marsikatero vprašanje v zvezi s tem. Konec koncev Jadransko morje nikoli v zgodovini ni bilo Hrvaško. Bilo je jugoslovansko in nič se nismo zmenili, kdo, kaj, zakaj in kateri del naj bi komu pripadlo, ampak so Hrvatje to enostavno pobasali ob kimanju slovenskih politikov, praktično do danes. Res da je bil en brionski sporazum, ki sta ga sklenila Janša in pa Sanader, kjer so se izhodišča postavila na dan naše osamosvojitve, vendar Hrvatje tega ne upoštevajo, zato tudi Vladi svetujem, da naj ne pristane na izsiljevanja Evropske unije, ki ne razmišlja nič drugega kot samo o lastnih koristih, nekateri politiki zgolj o svojih osebnih koristih. In, če je gospa Doris Pack dobila častni doktorat v Zadru, zato da se trudi za Hrvate, in če je gospod Pöttering dobil najvišje hrvaško odlikovanje zato, da pomaga Hrvatom, pa če je gospod Swsoboda dobil to, ono, tretje in Bildt in tudi Oli Rehn in tako naprej in ne vem, kdo še vse, moramo prekiniti s tem, da nas bodo ti ljudje izsiljevali. In ne smemo pozabiti tudi na zgodovino, konec koncev sta Srbija in srbski zunanji minister pred dnevi sporočila, da bodo proti Hrvatom sprožili tožbo v Evropi in kjer bodo upoštevali vse zgodovinske resnice od druge svetovne vojne, in to od začetka druge svetovne vojne naprej. Mi bi na to kar pozabili. Denacifikacija Hrvaške se ni izvršila in njihovo delovanje je v tej smeri in tega ne smemo pustiti.
Da ne bi samo o tem govoril, morda tukaj še ena pripomba, da naj se neha uporabljati termin avstrijska državna pogodba.
To je državna pogodba o Avstriji, kajti Avstrija ni podpisnica te pogodbe. Zavezniki, ki smo zmagali v drugi svetovni vojni, so se dogovorili o tem, kaj bo z bodočo Avstrijo. In tudi tukaj moramo vedeti, da brez slovenskih partizanov te Avstrije ne bi bilo. Kajti 1943. leta so v Moskvi odločili, da bo Avstrija kot svoja država obstajala zgolj in samo, če bo lahko dokazala protinacistični oziroma protifašistični boj. In edino slovenski partizani so se borili proti temu zlu. Lahko si greste na Dunaj v vojaški muzej ogledat, celo dvorano imajo posvečeno slovenskim partizanom, ker vedo, da smo mi tisti, na osnovi katerih boja se je Avstrija sploh smela ustanoviti. Zatorej, malo več pokončnosti. Če vse sedanje vlade niso zmogle te pokončnosti, naj jo ima ta vlada. Bomo pomagali z vsemi silami. Konec koncev tudi kaj vemo in tudi znamo kje kaj narediti.
Hudo delo bo čakalo to vlado na čiščenju ministrstev. Ministrstva so preobremenjena s slabimi kadri. Vsakdo je v času svojega mandata pripeljal svoje ljudi, prejšnje pa je zgolj ohranil. Zato se je zadeve multiplicirala in namesto, da bi se javna uprava krčila in bi ostajali samo dobri kadri, je zdaj tam navlake, ki ena drugi prodaja in predaja določene listine, nihče ničesar ne podpiše, namesto da bi zadeva "laufala" in da bi se delalo promptno, eksaktno in hitro, se v bistvu preklada papir s kupa na kup. Mislim, da bo to težko delo, vendar tudi tukaj zagotovo lahko Vlada računa na našo pomoč.
Upam tudi, da se bo ministrica za notranje zadeve lotila cele vrste kriminalnih dejanj, tudi na področju gospodarskega kriminala in predvsem na področju trgovine z mamili, da se bo kaj naredilo. Od leta 1992 naprej je Slovenija edina države v Evropi, kjer uživanje mamil ni sankcionirano. Verjetno zaradi tega, ker je nekdanja LDS tako hotela, kajti ta zakon je bil v obravnavi, pa se je nekako sfižil. Tako kot se je "sfižilo" že marsikaj. Konec koncev mislim, da je smiselno, da se dobre predloge, ne glede na to, od kod pridejo, da se jih upošteva in da jih Vlada uporabi, implementira v svoje zakone. Seveda, ne da potem udari svoj žig, ampak da pošteno pove, od kod je prišlo. Konec koncev, ne moremo mimo tega, da po eni strani se bojimo, da se bo nadaljevalo tisto, kajti kandidatka za ministrico, gospa Kresalova, je rekla, da je LDS vse tisto, kar SNS ni. Obenem je pa že dve naši ideji predstavila kot svoji, in sicer odpravo uklonilnega zapora, ko, recimo pijanega voznika ustavijo in ga zaprejo in pa zmanjšanje kazni. Mislim, mene veseli, da je uporabila to, kot, recimo, napoved neke spremembe, kar je prav in pametno, ampak vseeno, naj se pove, od kod pride kakšna zadeva.
Tudi pri odločanju veleposlanikov, čestitam Zares, da bo šel nazaj na tisto, kar smo nekoč že imeli, kajti ravno LDS, na čelu z gospodom Kacinom, je bila tista, ki je to odpravila. Zopet zaradi lastnih interesov. Čestitam, da ste spregledali! Slovenska nacionalna stranka je že takrat stala na tistem
stališču, pa ni bilo prav in ni bilo dobro. Zagotovo bo ogromno dela, ogromno bo treba narediti. Mi bomo tukaj pomagali, bomo pa zelo kritični, zelo pedantno bomo gledali pod prste. Seveda pa bomo danes ravno iz tega razloga vlado soglasno potrdili.
Za konec pa samo še nekaj . Mislim, da bi bilo zelo smiselno, tudi zaradi večje operativnosti delovanja Vlade, slovenskega parlamentarizma nasploh in Državnega zbora, potrebno čim prej razmisliti tudi o ukinitvi Državnega sveta. Z njim nimamo kaj početi, stroški so pa veliki.
Še enkrat, za konec. Mi bomo podprli to vlado in želim premierju, gospodu Pahorju, uspešno delo in vso pomoč z naše strani.
Kar se tiče partnerstva za razvoj. Pozdravljamo to idejo, mislimo da je dobra ideja, treba je nadaljevati in mi bomo zraven. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovane kolegice in kolegi! V Slovenski ljudski stranki smo predstavitvam kandidatov za ministre in ministrice prisluhnili z vso zahtevano odgovornostjo do trenutne situacije in problematike, ki trka na naša vrata. Natančno smo proučili koalicijsko pogodbo in se v njeni luči ter našega temeljnega programa in usmeritev pripravili na posamezna ministrska področja in kandidate za ministre. Med predstavitvami ter dodatnimi vprašanji in odgovori smo pridobili večino potrebnih informacij in usmeritev za naše odločanje na matičnih delovnih telesih. Kandidate za ministre smo ocenjevali posamično: kot osebe, kot strokovnjake, kot politike, torej kot ljudi, ki so nas kot individuumi z izkazano predstavitvijo in odgovori na vprašanja prepričali v to, da so sposobni ali ne strokovno in korektno voditi ministrstva. Nekateri kandidati so nas ob svojih predstavitvah ter odgovorih tudi pozitivno presenetili. Glede na nekatera v koalicijski pogodbi zapisana stališča in usmeritve smo bili vnaprej skoraj zagotovo prepričani, da jim podpore ne bomo dali. Pa so kasneje v svojih individualnih opredelitvah odstopili od idej, ki jih zagovarja koalicijska pogodba in ki so našo stranko in poslansko skupino tako močno bodle v oči. Vendar pred nami je ministrska ekipa v paketu kot celota, omejena in usmerjena z zapisanimi idejami in rešitvami.
Kaj pa lahko rečemo o tem paketu z vidika koncepta in vsebine kot celote? V Slovenski ljudski stranki predvsem ugotavljamo, da iz tega paketa na vseh nivojih veje centralizem, in to bolj ali manj na vseh področjih, pa če kot izhodiščno vzamemo samo področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Konec koncev, izredno centralistično je
sestavljena tudi ministrska ekipa. V Slovenski ljudski stranki dvomimo, da najboljši kadri izhajajo le iz centralnega dela Slovenije. Pravzaprav močno verjamemo v nasprotno.
Tu je tudi problem odnosa z Republiko Hrvaško. Stališča Slovenske ljudske stranke do tega vprašanja so jasna in vztrajali bomo pri njih.
Druga velika težava tega paketa je popolna neodzivnost po našem mnenju in nikakršna pripravljenost za takojšnje prilagoditve novonastali situaciji. Govorim o vsem že dobro znani gospodarski in finančni krizi. Glede na to, da je vsebina koalicijske pogodbe bila pisana v drugih časih, bi od te vladne ekipe pričakovali ad hoc modifikacijo le-te, pa od tega ni bilo kaj dosti. In če ta ekipa ne zna ali se ji ne zdi potrebno prilagoditi niti koalicijske pogodbe novonastalim globalnim ekonomskim okoliščinam, nimamo prav nobene osnove, da bi lahko verjeli, da bo ta vladna ekipa znala prilagajati svoje ukrepe in sprejemati hitre in prave rešitve tudi na dnevni bazi. Predvsem pa se nam zdi, da je napačno zastavljena celotna vsebina koalicijskega sporazuma. V času, v kakršnem se nahajamo, bi bilo odgovorno od mandatarja in vladne ekipe, da bi vodilo celotne vsebine bilo nižanje stroškov državnega aparata, če hočete, tudi varčevanje. O tem ne zasledimo niti besede. O tem ni bilo zaslediti kaj pomembnejšega niti na enem od zaslišanj. Čuti pa se zapravljivost in razsipništvo, kar je nevarno, še posebej v tem času, ko bi varčevanje moralo biti na prvem mestu. V SLS smo razočarani nad takšnim pristopom. Namesto da bi v teh težkih časih država bila za zgled, pa, nasprotno, vladna koalicija širi vlado s še enim ministrstvom in tako draži državno upravo.
Da ne bo pomote, podpiramo ustanovitev Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, združiti pa bi bilo možno nekaj drugih ministrstev in tako zmanjšati število vsaj za dva.
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsednik Vlade! V vseh izjavah, ki smo jih dajali v teh dneh nismo ocenjevali posameznih kandidatov za ministrice oziroma ministre. To bomo lahko počeli čez nekaj časa, ko bodo znani prvi predlogi in viden rezultat njihovega dela. Pozitivno ocenjujemo današnjo predstavitev vas, gospod predsednik Vlade, še posebej podpiramo idejo o partnerstvu za razvoj. Če bomo povabljeni, bomo spoštovani gospod predsednik Vlade, pri tem aktivno sodelovali.
Ministrske ekipe v Slovenski ljudski stranki ne bomo podprli. Za izvolitev vlade je odgovorna koalicija. Zagotavljamo pa, da vladi in vladni koaliciji ne bomo a priori nasprotovali ob vsakem koraku in vsaki rešitvi. Še posebej, če bomo ugotovili, da so rešitve dobre za slovenske državljane in državljanke, ter državo Slovenijo. Ravno tako pa od mandatarja in predsednika Vlade in prihajajoče vladne ekipe pričakujemo, da ne bo a priori zavračala vseh pobud in predlogov Slovenske ljudske stranke in naše poslanske skupine, če bomo skupaj
ocenili, da lahko prispevajo k skupnemu dobremu in napredku vseh nas.
Nova Vlada bo danes pričela z delom, v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ji želim uspešno delo v korist in dobro državi Sloveniji in njenim državljankam in državljanom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Vse poslanske skupine so predstavile svoja stališča. Zato zdaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev, po prijavi, ki ste jo poslali do včeraj. Prvi ima besedo dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa, gospod podpredsednik Državnega zbora. Spoštovani gospod mandatar, poslanke in poslanci! Dovolite, da se v tem svojem nastopu dotaknem predvsem področja notranjih zadev in pravosodja z dveh vidikov, prvič z vidika koalicijskega sporazuma in drugič z vidika predstavitev obeh kandidatov oziroma kandidatke in kandidata.
Jaz moram reči, da kar se tiče koalicijskega sporazuma relativno na kratko, za obe področji to velja, tako notranje zadeve kot pravosodje, vendar v tem sporazumu me relativno motijo tiste dikcije, ki pravijo "koalicijski partnerji se zavezujemo, da bomo proučili spremembo, potrebo po spremembi zakona o policiji, potrebo po spremembi tega zakona" ali pa recimo zakona, odnosno pooblastila občinskih radarjev. Jaz sem globoko prepričan, vsaj tako smo mi delali, da je čas proučevanja, čas analiziranja, pridobivanja podatkov opozicijski čas.
Čas vlaganja pa je verjetno čas akcij, čas tistega, čemur pravimo odgovori na vprašanja, kar ljudje zlasti pričakujejo, ne pa analize. S tega vidika je situacija preprosto takšna, da enostavno - potrebni so odgovori. To sem hotel povedati. Na področju notranjih zadev je govora o tem, da boste spremenili oziroma analizirali stanje in ukinili določene organizacijske enote, ki se danes podvajajo. Kolikor jaz poznam notranje zadeve, tam ni podvajanja, ampak predvidevate ustanovitev dveh novih organizacijskih enot. To pomeni, to bi bilo podvajanje. Tisto, kar pa nas na področju notranjih zadev ne samo skrbi, moti ali karkoli, ampak nekaj hujšega, pa je to, da nameravate takoj, to jaz razumem v ponedeljek, pričeti z izdajanjem tako imenovanih dopolnilnih odločb izbrisanim. Pred štirimi leti ali nekaj več je ljudstvo na referendumu povedalo, kaj si misli o tem. Jaz smatram, da greste proti volji ljudstva. Tega ljudje 21. septembra niso vedeli, prav bi bilo, da bi jim to tudi takrat povedali.
Če se dotaknem nastopa kandidatke za ministrico, mimogrede, danes je ni tukaj praktično cel dan, razen pri sprejemanju dnevnega reda. Upam, da me nekje vsaj posluša. Moram reči, da ocenjujem njen nastop kot nekompetenten nastop. Zlasti me je motilo tudi to, da ni znala odgovoriti na
nekatera vprašanja, kot je recimo zaustavitev postopnega napredovanja Hrvaške na slovensko ozemlje. Mi smo to v tem mandatu ustavili. Hotiza je tak primer. Tudi njeno sprehajanje od sedeža predsednika Državnega zbora do zunanje ministrice in na koncu notranje ministrice je meni sumljivo. Pred osmimi leti, ko me je dr. Jambrek povabil na delovno mesto državnega sekretarja na notranjih zadevah, po 25-ih letih dela na notranjih zadevah sem rekel: Spati moram eno noč prej, preden se takšnega posla lotim. Lahkomiselno.
Pravosodje. Naj bom relativno kratek. Družinska sodišča delujejo od 1. januarja oziroma so že ustanovljena, to zgolj kot pripomba. Kar se tiče sprememb Kazenskega zakonika. Jaz sem globoko prepričan in tudi podprli bomo manjše tehnične nedoslednosti ali kakršnekoli druge stvari, o katerih je kandidat govoril. Če pa se skriva v koalicijskem sporazumu kaj takšnega, kar bi mejilo na ukinjanje ali blaženje pogojev, če temu tako rečem, oziroma merim na tista gospodarska kazniva dejanja, korupcijska kazniva dejanja in tako naprej, tega seveda ne bomo podprli. To je treba jasno povedati.
Sodniška stavka. Meni je prav žal da to rečem, ampak delno je že predsednik naše stranke omenil to pismo gospoda Zalarja.
In seveda verjamem v rešitev stavke takoj. Pričakovali bi, da bo sodniška stavka rešena v ponedeljek, kajti v koalicijskem sporazumu piše, da boste plače sodnikov določili v sporazumu z njimi. Upam in pričakujem, da ne po načelu, vsak naj prispeva, kolikor zmore, in dobi, kolikor rabi. Sodniki bi lahko tako odločili v sporazumu z vami.
Seveda pa za konec ne morem mimo zelo jasnega elektronskega sporočila, ki zame pomeni soorganizacij o sodniške stavke in v veliki meri hojo po robu kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi uradnega položaja. Žal mi je, gospod mandatar, da se niste odločili prisluhniti včerajšnjemu pozivu naše stranke. Mišljen je bil predvsem kot prispevek k boljši vladi, ne kot nagajanje opozicije. Vso srečo vam želim! Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Anton Urh.
ANTON URH: Hvala lepa. Gospod podpredsednik Državnega zbora, gospod predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Moj glas je glas drugega Bohinjca v tem visokem domu Državnega zbora. Prvi glas je bil nihče drug kot starosta slovenske politike, slovenske demokracije, glas dr. Franceta Bučarja. Zakaj to govorim? Predvsem zaradi tega, ker je Bohinj v lanskem letu, točneje 18. septembra, prizadejalo močno deževje in je poškodovalo Bohinj in okolico. Devet dni je bil Bohinj odrezan od sveta in še od marsičesa drugega. Na poziv župana občine Bohinj gospoda Franca Kramarja so se takrat nemudoma odzvali ministri Janez Podobnik, Radovan Žerjav, Karl Erjavec
in Milan Zver. S svojo prisotnostjo so želeli in tudi so pomagali Bohinju. V imenu Bohinjcev se tem ministrom za pomoč na tem mestu zdaj zahvaljujem. Tudi dober glas se mora slišati v tem Državnem zboru.
Vendar ni vse tako lepo, kot sem govoril. V mesecu oktobru nam je Ministrstvo za zdravstvo, občini Bohinj, ki je četrta največja občina v Sloveniji, odvzelo zdravstveno dežurno službo. Trdno verjamem, da bo novi minister spoštoval pridobljene pravice in da nam to vrne. Prišli pa so novi časi in 21. septembra so bile volitve in ljudje so se odločili tako, kot so se. Trdno verjamem, da je predsednik Vlade izbral kvalitetno in dobro ekipo. In tej ekipi želim uspešno delo, seveda tako kot je rekel predsednik Vlade na svoji predstavitvi, skupaj bomo uspeli. Z veseljem vas bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Gvido Kres. Se opravičujem gospod Kres, preskočil sem gospoda Srečka Prijatelja. Se opravičuje, gospod Prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik, spoštovani mandatar Borut Pahor! Kot že rečeno, Slovenska nacionalna stranka vas bo podprla, vendar pa, če mi je dovoljeno, naj omenim še nekaj tistih zadev, na katere pričakujemo, da boste prvo poprijeli zadevo. Veseli nas, da ste socialni dialog omenili kot poglavitno temo, ki ji namenjate kar največjo pozornost, pa vendar bi vas želeli spomniti na dejstva, da smo bili predlagatelji ene izmed izrednih sej, ki je že v prejšnjem mandatu govorila o revščini. Takrat smo si zatiskali oči in v bistvu govorili lepe besede, češ da 250 tisoč ljudi, ki živijo od socialnih transferjev, pa že ni takšna številka, da bi morala biti zato izredna seja. Napoveduje se še večje število teh, ki bodo odvisni od socialnih transferjev. In zato, spoštovani mandatar, bi želel, da v prihodnje pogledamo tudi na to, kako bodo ti ljudje, tisti, ki delajo, veste, pa nimajo možnosti, da normalno preživijo, zmogli priti z začetka meseca na konec meseca s svojimi prejemki. In če pogledamo naše plače, lahko zatrdimo, da smo bolj pridni po ustvarjalnosti kot Nemci, pa vendar nimamo nemških plač. Naši davki so evropski in obremenitev na naše plače je v zgornjem primerljivem rangu z evropskimi obremenitvami. Tudi tukaj bomo morali nekaj narediti. In mogoče en nasvet. Ves tisti pokradeni denar iz podjetij, ki je bil odtujen v tako imenovanih tajkunskih aferah, o katerih je govoril že moj predsednik, se lahko zelo hitro vrne nazaj na mesto odtujitve. In ta denar je lahko zelo dober za nove razvojne projekte v podjetjih, ki sicer nikoli ne bodo imela možnosti, da bi te projekte izpeljali.
Kot že rečeno, korupcija in klientelizem sta rak rana naše družbe in zato se bomo morali spoprijeti z najresnejšimi metodami, ki jih pozna Evropa. Upam, da boste resno ustanovili
tudi organe, ki so potrebni za tak pregon, to je policija, posebna skupina tožilcev in ostalo. Prejšnja vlada je jasno povedala, da ve, čigave so jahte in vile, in mislim, da na tem področju težkega dela ne boste imeli. Je pa še en segment, ki ga želim sam izpostaviti. Slovenija izgublja kar velik tržni gospodarski delež zaradi tega, ker ni pristopila k temu, kar bi morala. Ker smo tranzitna država, smo pred enim letom v Državnem zboru sprejeli zelo velike obveze in jih naložili tudi državljankam in državljanom. Sprejeli smo poroštveni zakon za najem kreditov za temeljito obnovo železniške infrastrukture. V enem letu in pol pa nismo naredili nič. Izgubljamo zelo velike možnosti in tudi, kot že rečeno, postajo nekako otok sredi Evrope. Lahko bi več zaslužili, tudi s to prednostjo, ki nam jo nudi ta geostrateška lega Slovenije.
In, ne nazadnje, spoštovani mandatar, prevetriti bo potrebno tudi delovanje Soda in Kada. Jaz sem od Kosove komisije izvedel, da policija razpolaga s papirji o tem, komu je šel denar pri prodaji Splošne plovbe, pa verjamem, da to ni edino kriminalno dejanje. In gospo Kresalovo bom z veseljem poprosil, da policije potegne za rokav, da se to v bistvu nekje tudi obelodani in da na svetlo, kot se je to zdaj dogajalo SCT-ju.
Kriminal je rak rana naše družbe, predvsem gospodarski, in tudi na finančno disciplino države, ki je dolžna kar nekaj državljanom, bi vas rad opozoril. Tisto, kar je država dolžna, naj plača vsaj z enako vnemo, kot pobira od državljanov takrat, kadar so oni njej dolžni. In tudi iste obresti naj prizna, pa bo že veliko narejenega.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima zdaj gospod Gvido Kres.
GVIDO KRES: Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ostali navzoči, spoštovani gospod predsednik Vlade.
Stališče Slovenske ljudske stranke ste že slišali v predstavitvi Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Moram pa povedati, da na predstavitvah, na katerih sem bil navzoč, se nekateri vaši kandidati ne strinjajo ravno z vsemi odstavki, ki so napisani v tem koalicijskem sporazumu, kar se mi zdi popolnoma v redu, in to je dalo eno takšno pozitivno noto. In glede na kvalitetna vprašanja, ki sem jih dobil, sem se tudi lažje odločil glede mojega stališča.
Veseli me tudi to, da večina kandidatov izžareva pozitivno energijo. Imam občutek, da znajo poslušati in upam, da bodo tako ravnali tudi v bodoče. To vidim predvsem v luči dobre popotnice za prihajajoči čas. Ne glede na to, da Vlade ne bomo podprli, ji v bodoče tudi ne bomo a priori nasprotovali in takšno držo pričakujem tudi od vlade.
Na predstavitvi sem se dotaknil tudi vprašanja v zvezi s položajem tako imenovanih izbrisanih. Naj spomnim, da je poslanec Juri Malovrh v imenu Slovenske ljudske stranke na seji 9. decembra 2003 izjavil, da v Slovenski ljudski stranki ne nasprotujemo odločbi Ustavnega sodišča, vendar pa nasprotujemo načinu njene izvedbe. Še vedno smo mnenja, da to lahko razrešimo z ustavnim zakonom in z individualno obravnavo.
Opozoril sem tudi na položaj oziroma vprašanje v zvezi s problemom vojnih oškodovancev. Zavedam se, da je to zelo občutljivo vprašanje tako za državo kot za te oškodovance. In mislim, da bo to ena velika tema, težka tema, pri kateri bo potrebno veliko znanja in pa tudi dobre volje.
Kar se tiče Republike Hrvaške, ni kaj veliko dodati gospodu Jelinčiču. Dodal bi pa eno stvar, da Slovenija lahko izkoristi svoj položaj članstva tako v Natu kot v EU ne z dogovori z nekaterimi vprašljivimi vodji teh integracij, ampak s tem našim članstvom in z vzvodi, ki jih imamo. Spomnimo se, kako smo morali tudi mi veliko stvari izpolniti, preden smo lahko stopili v to skupnost. Skrbi nas centralizem. Skrbi nas centralizem veje na velikih ravneh. Tudi vladna ekipa prihaja v večini iz centra. V Slovenski ljudski stranki smo proti centralizmu. Menimo, da moramo ustvariti oziroma zadržati pozitiven trend enakomernega razvoja države, ki je v tej zadnji vladi že prisoten. Treba je povedati, da tudi mestne občine, z Ljubljano na čelu, potrebujejo podeželje. In tudi te občine, ti centri ne bi bili to, kar so. Ko smo se odločali za samostojno državo, sem si predstavljal, da se bo država tudi enakomerno razvijala. Tukaj se je v zadnjem obdobju, kot sem že omenil, zgodil premik, predstavljal pa sem si tudi enakomerno porazdelitev tako dobrega kot slabega. Ali je to tako,ali da ni tako, je to že druga zgodba. Za vsem tem pa stojijo ljudje, ki so v preteklosti imeli velik vpliv na vodenje te države, in zaradi nemoralne prerazporeditve kapitala imajo, vsaj jaz imam tak občutek, še vedno zelo velik vpliv. In se mi poraja vprašanje, ali smo na robu, ko se lahko zgodi, da kapital v tej državi prevzame oblast. Upam in želim si, da je moj strah neupravičen in bi apeliral, da ne dovolimo tega, kajti ta vlada, ki je zaključila svoj mandat ,je s temi zadevami že pričela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ljubo Germič.
LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade, kolegice in kolegi! V preteklih dneh smo imeli priložnost poslušati predstavitve in odgovore na vprašanja ministrskih kandidatov, ki ste jih predlagali za sestavo nove vlade. Bil sem zelo pozoren, ali bodo tudi njihove predstavitve in odgovori sledili temu, kar sporočate vi kot predsednik Vlade, predvsem s tistim svojim
stališčem, da na to globalno finančno in gospodarsko krizo Slovenija ne bo odgovarjala z neko socialno pasivnostjo, ampak z intenzivnim pristopom v raziskave, razvoj, spodbude gospodarskega razvoja, kar pomeni, da si bomo pomagali lahko na način, da bomo verjeli v svoje kadre, svoje znanje, in da bomo sem vlagali največ svojih moči in da bo takšen razvoj gradil atribute socialne države. Moram reči, da je predstavitev kandidatk in kandidatov za ministre sledila tej vaši ideji, zato sem zadovoljen, da bo ta vlada imela kot izhodišče takšno delovanje. Seveda pa ni nujno, da dobri posamezniki sestavljajo dobro ekipo. In glede na to, da sem športnik, športne izkušnje kažejo, da veliko dobrih klubov, ki imajo v svojih vrstah največje zvezdnike, potem padajo proti ekipam, ki izražajo bistveno več srca, bistveno več homogenosti. In mislim, da bo ravno vaša dolžnost o krepitvi te homogenosti v tej ekipi morala zmanjšati ali pa uravnotežiti tudi katero izmed izjav posameznih kandidatov, ki je mogoče štrlela ven, podprta z ambicijo in zagnanostjo, da uredijo na nekem svojem resorju več, kot bo mogoče realna možnost dopuščala.
Želel bi povedati, da je Liberalna demokracija konstruktivno sodelovala tako v pripravi koalicijskega sporazuma kot tudi pri graditvi vaše ekipe. Čeprav mogoče sam številčni prikaz kaže, da v LDS ni ravno mogoče zaslediti zadovoljstva v čisto aritmetičnem delu, pri čemer pa želimo povedati, da zaupamo v ljudi, ki ste jih iz vrst LDS vključili v svojo vlado, torej za resorja, ki sta državotvorna. In točka o gospodarskem razvoju, o tehnološkem preboju in zagotavljanju socialne države bo pogojena s tem, ali bomo uspeli nadgraditi demokratične vrednote v slovenski družbi. To pa pomeni, ali bomo znali spoštovati človekove pravice, temeljne človekove svoboščine, kajti temelj demokracije je, če bo večina znala urejati vprašanja manjšine. In tu se zavedamo svoje participacije v tej vladi in želimo biti uspešen del v vaši ekipi, za katero sem prepričan, da če bo sledila temu, o čemer govorite vi, da bo izkazovala pripravljenost na socialni dialog, kajti v preteklem mandatu je bila to šibkost pretekle vlade. Kajti ravno na pomanjkanju dialoga je bil soočen parlament, ko smo bili pred situacijo različnih stališč in kjer je prevladoval argument moči ne pa moč argumenta. Tukaj bi vam želel položiti na srce, da boste uporabljali modrost kot način vodenja in da bodo v parlament prihajale takšne zakonske rešitve, ki bodo sledile povezovanju, ustreznim rešitvam, in to v zadovoljstvo čim širšega kroga. Tukaj se mi zdi tudi nekako smiselno upoštevati izkušnje, ki jih imamo do sedaj. Večina strank, ki tukaj danes sedimo, je že izmenjala tako opozicijsko kot tudi koalicijsko vlogo. Zelo hitro se obrnejo vloge in velikokrat potem iz magnetogramov vidimo, na kakšen način strižejo izjave, ko smo v eni ali pa v drugi vlogi. Zato se mi zdi smiselno gojiti ta poziv dialoga, torej iskanje skupnih rešitev tam, kjer te rešitve tudi iz
opozicijskih vrst nakazujejo, da bodo boljše. Sami se zavzemamo tako na vladni kot na parlamentarni ravni, da bomo ta napor zmogli. To se mi zdi izredno pomembno iz preprostega razloga, kajti dobre rešitve žanjemo potem posledično v življenju vsi.
Vlado in vašo ministrsko ekipo bom podprl, ker imate po mojem prepričanju smele načrte, ki izražajo tudi hrabrost. Hrabrost, ki se kaže v tem, da stavite na znanje, in da boste znali slediti ambicijam, da bomo res povečali sredstva namenjena izobraževanju, znanosti in razvoju. To je zapisano v koalicijskem sporazumu in želim si, da bo ta uresničen. Seveda si pa želim tudi, da bo uresničena ambicija, da bomo na področju zdravstva izpeljali zdravstveno reformo. Stara zakonodaja iz prejšnjega stoletja govori o tem, da se je na zdravstvu zgodilo že veliko stvari, da je potreb na strani pacientov, da je želj na strani izvajalcev veliko, in da bo potrebno tukaj najti tiste rešitve, ki bodo dejansko omogočale učinkovito zdravstvo in seveda univerzalen pristop do zdravstvenih storitev vsem, neodvisno od tega, koliko ima kdo pod palcem.
Spoštovani gospod predsednik Vlade! Mislim, da ste predlagali dobro ekipo. Pri tem vam želim, da boste imeli veliko modrosti pri usklajevanju različnih ambicij posameznih resorjev v dobrobit tega, kar v slovenski javnosti pričakujemo.
To pa je, da bo vlada, ki bo danes, prepričan sem, potrjena, znala odgovoriti na temeljne razvojne dileme. V zvezi s kritiko in s strani opozicije očitano, da pa LDS v vladi predlaga tudi kandidata, ki naj bi bil šibek člen, bi želel povedati v obrambo samo to, da je gospod Zalar na svoji predstavitvi, ni LDS z izjavo v javnosti, natančno obrazložil vse, kar se mu očita. Mislim, da bi bilo korektno, da se te vsebine natančno preučijo, preberejo, kajti mislim, da na ta način bi bile te kritike, ki jih danes še vedno opozicija naslavlja na njegov in s tem tudi na vaš naslov, neupravičene. Zaključujem in hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa mag. Andreja Rihter.
MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod Borut Pahor. Spoštovane kolegice in kolegi!
Ko sem utemeljevala svoj glas za gospoda kandidata, takrat še Boruta Pahorja, sem imela kar nekaj razlogov za utemeljitev. Po skrbno poslušanih predstavitvah kandidatov za ministre mi je bilo odgovorjeno že na marsikatero vprašanje, zato verjamem, da so bile obljube, dane z njegove strani in s strani kandidatov, zelo jasne, zelo odgovorne. Moram reči, da z veseljem pričakujem ta nova štiri leta.
Takoj danes sem slišala iz ust gospoda kolega Janše, da ni recesije. Jaz ne morem soditi, je ali ni. Ampak sodim po
tem, da sem že danes oziroma včeraj poslušala, da bodo te mesečne plače manjše, ker so v tovarnah, nekaterih proizvodnjah zmanjšali dneve dela. Da bodo izgubili tudi službo tisti, ki so zaposleni za določen čas. Večinoma gre za mlade ljudi, ki jih to ne nazadnje preživlja iz meseca v mesec iz leta v leto. Sami potem presojajte, ali je to recesija ali je tudi ni. Gre pa za to, da se zadeve spreminjajo in da so časi pred nami prav tako odgovorni. Ne bom govorila o težkosti, vendar so časi za marsikoga tesni in nič kaj veseli.
Naj mogoče omenim samo dve predstavitvi, ki sta mi ostali zelo v spominu, predvsem pa tudi zaradi tega, ker mislim ne nazadnje tudi spremljati oba resorja. Zdravje je gospodarski in socialni razvoj naše družbe in kot je tak ne nazadnje prvo poglavje pozornosti, ki ga bo prihodnja vlada tudi imela pred seboj. In kandidat za ministra gospod Miklavčič je jasno, transparentno, odgovorno z vso mero odgovornosti, s podatki zelo pogumno to tudi argumentiral. Ni nam sadil rožic v vrtu ali ne nazadnje gradov v oblakih, zelo jasno je tudi povedal, da so tudi prihranki na področju zdravstva zaradi dobrega medsebojnega sodelovanja med ustanovami, prekrivanja oziroma črpanja javnih sredstev, predvsem ker je zdravje naše bogastvo. Ostali bomo pri vseh zatečenih pravicah zdravstvenega varstva in javnega zdravstva in posebej namenili pozornost starejšim. In zaradi tega ne bomo veliko povečevali našega proračuna, kajti rezerve so v racionalizaciji in v organizaciji dela. In da sem gospodu Miklavčiču dobro verjela, govorijo njegove recenzije, njegovo delo, njegovi rezultati v preteklosti. Prejšnja vlada je v sodelovanju z njim uspela sanirati dolg, on sam s svojo ekipo pa je nadgradil, da dolga danes ni več in da je zdravstvena blagajna polna.
Zaradi tega sem bila Čeprav sem sedela v prejšnjem tednu s tremi kolegi Slovenske demokratske stranke in smo si bili enotni in tudi dejali, da bomo podpirali zdravje, ne glede na to, s katere strani prihajamo, saj je bila to naša obljuba, ki smo jo dali nenazadnje volivcem, je bil gospod Miklavčič predlagan oziroma izvoljen s štirimi glasovi proti. Zato si tudi nisem delala utvare, ko je bila predstavitev kandidatke za ministrico za kulturo, da bi dobila kakršno koli podporo, čeprav vemo, da je bila njena predstavitev prav tako zelo konkretna, predvsem pa je izhajala iz dobrega poznavanja področja dela in nenazadnje tudi njene preteklosti, saj je tudi že delala na Ministrstvu za kulturo.
Posebej je izpostavila avtonomijo medijev in "nevtikavanje" politike v medije. Zelo redki smo ji to verjeli, še posebej tudi zaradi tega, ker je odločna oseba in ker ima velik staž v Državnemu zboru in ker je dana zaobljuba, tista v času kampanje in tudi tista, ko govorimo v Državnemu zboru, obljuba, ki se je ne da požreti in ki jo je treba uresničiti. Zato me ni nikakor presenetilo glasovanje in tudi vse obtožbe, ki so šle na njen račun. Verjamem pa, da bo svoje obljube zelo resno držala. In nenazadnje smo tudi mi
tukaj, ki bomo o teh obljubah tudi velikokrat spraševal oziroma ugotavljali, kaj je z njimi.
Samo obljuba, nevtikavanje resorjev v kadrovanje me je tudi pri predstavitvi njene kandidature zelo presenetilo, kajti dobila je vprašanje, kaj meni o kandidatih za direktorje v prihodnosti in sedanje na področju javnih zavodov, ko govorimo o NUK-u, Drami. Vprašanje je bilo tudi o odgovorni osebi tretjega radijskega programa. Tisti, ki smo že delali ali dobro poznamo zakonodajo, vemo, da je Radiotelevizij a Slovenija neodvisna javna ustanova, ki ima svojo organizacijo dela in tudi sama kadruje. Zato je seveda tovrstno vprašanje zelo neumestno. Lahko pa kaže na neke druge momente ali na neka druga dejanja, razmisleke, ki so se dogajali v preteklosti. Kandidati, ki so bili izbrani, so ekipa, ekipa gospoda, prvega v tej vrsti, premierja, ki verjamem, da bo vse svoje obljube tudi tukaj, ki jih je dal, ko je prišel po soglasje, da so časi, ki so pred nami, za vse Slovence odgovorni in ne lahki, po sodelovanje vseh nas. Če bomo obljube kar tako, dragi kolegi, dajali na terenu vsem posplošeno, potem verjetno bo težje naše delo. Verjamem pa, da tisti, ki smo zavezani z obljubo volivcem na volitvah in smo to zaupanje tudi dobili, sedimo danes v Državnem zboru, in ki jo bomo težko snedli, saj nenazadnje za našimi volitvami pridejo nove volitve, nove obljube in volivci so tisti, ki bodo to tudi presojali. Verjamem, da je ekipa dobra, mlada, sposobna, predvsem pa z veliko mero uravnoteženosti stroke in tudi politike. In vsaka vlada takšna tudi mora biti. Zato nimam nobenih pomislekov, da v tej vladi ne bi podpirala vsakega posameznika. Zato tudi spremljamo in tvorno sodelujemo v prihodnosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Aleksander Zorn.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Pozdravljam gospoda predsednika Vlade in seveda vse kolegice in kolege! Sam bom nekaj besed namenil področju, ki ga tudi v odboru pokrivam. To sta kultura in pa šolstvo.
Najprej k šolstvu. Kandidatu za ministra za šolstvo in šport, sem postavil kakšnih 30 vprašanj. In na vse probleme, ki sem jih s temi vprašanji odprl, je odgovoril, da se z njimi strinja. Tukaj pa nastane poseben paradoks. Problemi, ki sem jih odprl, izhajajo iz koalicijske pogodbe, ki jo je sam pomagal pisati. Se pravi, da se v dobršnem delu s svojo lastno koalicijsko pogodbo ne strinja. Žal je tako, da smo tudi na drugih odborih odpirali problem pavšalnosti, splošnosti, nekonkretnosti in seveda nepodatkovnosti koalicijske pogodbe. Malone na vseh odborih. Za odgovor smo dobili enkrat tudi zelo zanimivo misel, da preštevamo vejice koalicijski pogodbi. Pa vendar, koalicijska pogodba je vaša skupna ustava. To je nekaj, o čemer vas danes sodimo, o čemer smo pripravili
vprašanja vašim kandidatom. In če so bila vprašanja odgovorjena drugače, kot piše v koalicijski pogodbi, seveda sodimo, da je na nek način nekonsekventna, na nak način pa celo nična. Pravzaprav je odveč. Koalicijske pogodbe, če sem radikalen, ne rabite. Rabite samo kandidate. In to se je na mnogih zaslišanjih potrdilo, saj so tudi danes v Državnem zboru marsikateri poslanci to sami povedali povsem benevolentno. Eden celo tako, da se mu zdi zelo dobro, da se kandidat ni držal tistega, kar piše v koalicijski pogodbi. O čem torej sploh sodimo?
Druga stvar, ki bi jo omenil, je kandidatka za ministrico za kulturo. Nesporno je strokovno visoko usposobljena oseba, težko bi našli boljšo. Pa vendar, v preteklosti je, recimo temu, s temperamentom dosegla to, da je bil pogovor med Ministrstvom za kulturo in njo tako rekoč štiriletni prepir. To je bil prepir o vsem in vsakomer, ki se ga je na tej ali oni strani udeleževal. Postavil sem ji vprašanja o njenih prioritetah. Povedala je, da je vsega, česar se bo lotila, in da so vsi problemi, ki jih je odprla in jih želi urediti, njena prioriteta. Pa vendar se je nadaljnji pogovor gibal okrog vsaj dveh do treh prioritet. Bil je najbolj dolgotrajen pogovor. Eden je seveda zakon o medijih, drugi je zakon o RTV. To se bo spreminjalo, to je njena prioriteta. Tu je veliko težav. Eden od teh zakonov je bil sprejet z referendumom. In ne samo, da je bil okoli tega zakona med kandidatko in ministrstvom strahoten prepir, ta prepir se bo nadaljeval.
Naslednja stvar, ki se ji zdi, da je prioriteta, je Lipica. Pa ne gre samo za tiste luknje za golf, gre za marsikaj v Lipici. Lipica je v preteklih štirih letih doživela razvoj, kakršnega ni še nikoli. Konji so bili v preteklem obdobju mesece in mesece v hlevu, med kupi gnoja, bili so bolni. Zdaj to ni več tako. Niti veterinarja niso imeli tam v službi. Konji so zdaj zdravi, napašeni, stvar se spreminja. Izguba, ki jo je prinašal hotel, se je zdaj uredila. Lipica je na dobri poti, na odlični poti. Pa vendar smo slišali, da bo treba okoli Lipice vse spremeniti. Moram reči, da me ta izbor kandidatke ne veseli. Ne veseli me iz tega razloga, da se bo borba nadaljevala. Gre za svojevrsten revanšizem. Gre za protiukrep proti prejšnjemu delovanju ministra in ministrstva in zato mislim, da to za kulturo ni produktivno. Seveda pa je možna še druga pot. Lahko jo ministrica ubere, navsezadnje je strokovnjakinja, in želim vam, da bi jo prepričali, da bo takšna tudi ostala.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Vili Rezman.
VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Tudi sam bom nekaj kratkih stavkov povedal, da utemeljim svojo podporo tako predsedniku Vlade kakor vladi kot ekipi in
tudi koalicijskemu sporazumu. Sam mislim, kar se ekipe tiče, ne more biti posebnega dvoma, da je sestavljena tako, da je znotraj nje dovolj veliko število ljudi, ki se lahko ponašajo z ustreznim strokovnim in siceršnjim znanjem in da se komplementira ta ekipa z ljudmi, ki so tudi potrebni, z ljudmi, ki torej zagotavljajo politično avtoriteto, dajejo politično zagotovilo, da bo to, kar je bilo sprejeto, moč tudi realizirati, ob podpori strank, ki so v koaliciji zajete. Tisto, kar ohrabruje, se mi zdi, je bilo danes že uvodoma povedano, in sicer z besedami, ki jih tako prosto po spominu ponavljam, da mi vsi skupaj iščemo izhod iz krize, kakršno sedaj poznamo, in iz tega, kar se nam v naslednjih mesecih in letih morebiti težkega še obeta. Predvsem ta "vsi" in "skupaj" je tisto, kar je zapisano tudi na prvi strani v koalicijskem sporazumu, kjer je zapisano vabilo k sodelovanju. Morebiti je to ena izmed tistih sprememb, ki bo za razliko od preteklega obdobja blagodejno vplivala na naše delo in odločitve, ki jih bomo v Državnem zboru sprejemali. Sam menim, da očitek, da je ta pogodba oziroma koalicijski sporazum zelo splošen, v veliki meri tudi drži. Lahko povem, da sem se sam ob neki priložnosti zelo pošali in ob številnih odstavkih, ki se začnejo s tem, kako bomo kaj proučili, predlagal, da bi morebiti imeli še devetnajsto ministrstvo za proučevanje problemov, ki smo jih nanizali, ampak to ima tudi drugo plat. To ima pa morebiti tudi to odliko, da se prehitro ne zaletimo v številke, ki bi jih samo zaradi tega, ker bi radi bili všečni, in zaposlovali. Ali pa zato, da bi nas potem drugi lahko nenehno opominjali, da še ni kakšna številka realizirana ali pa da morebiti sploh nikoli ne bo. Zlasti sedaj, ko vidimo, da se iz dneva v dan spreminjajo okoliščine, morajo najbrž tudi naše zaveze biti dovolj ohlapne, da bomo lahko s svojimi dejanji sledili tem spremembam v okolju, v katerem živimo. In ne moremo na vse vplivati sami, kajti mnogo determinant je takšnih, ki prihajajo od drugod, na katere mi v resnici niti v drobcu ne moremo vplivati.
Še ena stvar je razen tega dialoga, političnega in socialnega, ki se obeta, vsaj ponujanje, upam, da ne bo ostalo zgolj pri deklaracijah in da bo možno kdaj tudi izmeriti učinke do teh deklaracij, ki me, torej še ena takšna reč je, ki me nekako ohrabruje. Ponujen je okoljski dialog. Tisti, ki ste poslušali različne ministrice in ministre, kandidatke še takrat, ali pa ste brali poročila o tem, kaj so govorili, ste lahko opazili, da je cela vrsta kandidatov in kandidatk govorila o zavezah, ki si jih nalagajo tudi na področju okol j evarstva. In tisto, kar jaz iz tega izpeljem, bodisi da je to govoril kandidat na področju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo ali prehrano, bodisi na razvojnem ministrstvu, bodisi na Ministrstvu za gospodarstvo, bodisi na prometnem ministrstvu ali na okoljskem ministrstvu, je naslednje, vsaj jaz tako razumem: med ekonomijo in razvojem, na eni strani, in varstvom okolja, ekologije, če poenostavljeno rečem, ni
izključujočih dimenzij. Torej mi moramo to razumeti kot dialog tudi vseh teh resorjev, ne samo dialog Vlade z nevladnimi organizacijami, tudi dialog znotraj resorjev. Premalo bo najbrž, če bomo razumeli ta dialog tako, da bo eno ministrstvo spisalo zakon in ga dalo drugemu preveriti, ali se s tem strinja ali ne. Ta okoljska odgovornost bo morala pravzaprav biti organska.
Tako da bo vsak, ko bo načrtoval bodisi politike ali strategije na svojem področju, imel v mislih tudi to, kako mora biti vse okoljsko vzdržno.
Še kaj najbrž manjka v koalicijskem sporazumu. Meni že. Na primer ta zahteva po nizko entropij ski družbi, po družbi, ki bi bila manj razsipna, do česar je možno priti samo s spremebo kulture, naših vzorcev razmišljanja, naših vrednot. To je najbrž preplaho zapisano ali pa preveč manjka. In manjka nekaj poguma, ki bi govoril tudi o tem, kako se bomo približali drugim razvitim evropskim deželam na področju spremljanja, usmerjanja masnih, snovnih tokov in energetskih tokov. Mi se danes tako rekoč ne upamo prav govoriti, ker se bojimo lokalnega odbora, o tem kje, bomo in na kakšen način urejali odlaganje odpadkov. In ne upamo govoriti o tem, kako bi lahko energijo, ki jo vsebujejo s toplotno obdelavo, spremenili v koristno ekonomsko kategorijo, ki lahko pomeni tudi razvoj. Kljub temu da je nekaj pomanjkljivosti, pa vendar mislim, da se je ta ekipa zavezala k okoljsko vzdržnemu razvoju in da se je odločila tudi upirati se tistim, ki so na raznih ministrstvih kot strokovnjaki za svoje področje preveč rigidni in s svojimi odločitvami omejujejo razvojne potenciale. Ali nam bo to uspelo ali ne,bomo videli v naslednjih letih. Jaz pa polagam upanje v to, da se bodo te besede, ki smo jih zapisali v sporazum, spremenile v programe, v projekte, da jih bomo uspeli tudi uresničiti.
Zato torej dajem svoj glas za to, da se ta vlada ekipira in da izpelje programe, ki si jih je zastavila v sporazumu.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA.: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Miran Györek.
Prosim.
MIRAN GYÖREK: Spoštovani predsedujoči, spoštovani zbor, spoštovani gospod mandatar!
O generalnih splošnih stališčih in pričakovanjih Slovenske nacionalne stranke sta nekaj povedala že moja kolega iz stranke. Bi pa želel izkoristiti to priliko, čeprav imam samo 4 minute in povedati tudi nekaj o pričakovanjih Slovenk in Slovencev iz severovzhodnega dela Slovenije, ki je dokaj odmaknjeno od Ljubljane in žal tudi nazaduje v razvoju. Od te Vlade pričakujemo mnogo. Doslej je vse ostajalo več ali manj na deklarativni ravni. Mnogo je bilo govoričenja o pravičnem, enakomernem, skladnem razvoju vseh regij v Sloveniji, govora je bilo o tem, da je Slovenija lahko močna samo toliko,
kolikor je močan najšibkejši člen v verigi in da se bodo pravično razvijala tudi ta območja v severovzhodni Sloveniji. Žal temu ni bilo tako. Od nove Vlade pričakujemo, pa predvsem od ministrstev, ki so najbolj odgovorna za razvoj tega območja, recimo kmetijsko ministrstvo, gospodarsko, finančno, ne nazadnje tudi Ministrstvo za socialne zadeve, družino in delo, da bodo delovali interresorno, se pravi, da bo to skupna akcija, kako popraviti ta kritičen položaj v severovzhodni Sloveniji. To je že tako kritično, da je že prav sramotno za deželo, državo, ki se hvali z visoko rastjo gospodarskega razvoja, na drugi strani pa je slika v tej regiji prav žalostna. Največ pričakujemo od kmetijskega ministrstva, ker je to kmetijsko področje in je začelo že nazadovati, tako da postajajo demografski trendi tako negativni, tako porazni, da je socialni položaj predvsem starejših, uboboženih kmetov že tako kritičen, da je to sramotno za evropsko državo. Seveda bi samo kmetijsko ministrstvo ne moglo rešiti teh zadev. Tukaj je odgovorno tudi gospodarsko ministrstvo in pa finančno. Tudi ministrstvo za socialne zadeve in delo in družino ima za postoriti mnogo tega. Krivic se dogaja na tem področju, pri socialnih transferjih, pri socialnih pomočeh, družinskih dodatkih, neverjetno mnogo. Določene skupine prebivalstva so privilegirane in koristijo iz naslova, pod narekovaji, "socializacije", vse te socialne transferje, tako kar prijetno živijo. Medtem tisti ljudje, ki bi pa radi delali, pa nimajo službe oziroma tudi nič dobrega jim ne kaže. Nemogoče je, da se določenemu delu prebivalstva daje socialna pomoč pa niso nikoli delali, kot pa tistim, ki so delali po 20, 30 let in ostali v tem nezavidljivem socialnem položaju, pa se jihm celo odrekajo socialne podpore, iz ne vem kakšnih administrativnih birokratskih razlogov. To je samo ena zadeva. Tukaj je marsikaj, tudi zdravstveno ministrstvo bi se moralo bolj potruditi, rešiti marsikakšen problem, o katerem smo razpravljali že na odborih. En sam slikovit podatek, Ljubljančani v ljubljanski regiji tožijo, da imajo malo zdravnikov. Potem smo pa izračunali, da v ljubljanski regiji na 100 tisoč prebivalcev pride 360,2 zdravnika, medtem ko v pomurski regiji na 100 tisoč prebivalcev pride 160 zdravnikov. Se pravi, mnogo manj kot pa tukaj. Se pravi, tudi zdravstvena nega je temu primerno slaba, kot tudi sama vlaganja, investiranje v naše območje. Upam, da se bo to spremenilo, kajti vsem nam mora biti v ponos, če bomo naredili državo enakomerno razvito, enakomerno močno in bolj pravično. Hvala za razumevanje.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala. Besedo ima gospod Janez Ribič. Izvolite.
JANEZ RIBIČ: Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Lep pozdrav predsedniku vlade! Koalicijska pogodba je zelo splošna. V glavnem omogoča tudi izvajanje
programa slovenske ljudske stranke, pa menim, da tudi programa ostalih parlamentarnih strank. Ker imamo izkušnje z delom v Vladi, vemo, da se pasti skrivajo v podrobnostih. Zato moram reči, da sem pozorno spremljal predstavitve ministrskih kandidatov. Predsednik Vlade nam predlaga svojo novo ekipo. Nisem prepričan, da je pri tem dovolj dobro ocenil menedžerske in vodstvene sposobnosti predlaganih kandidatov. Bojim se, da jih vsi nimajo dovolj. Nekateri so me pozitivno presenetili, dal sem jim podporo in bom z njimi z veseljem sodeloval in podpiral njihove dobre rešitve. Žal pa sem v predstavitvah zasledil kar nekaj najavljenih rešitev, ki me zelo skrbijo. V času, ki mi je na razpolago za to razpravo, ne bom uspel vsega poudariti.
Poudaril pa bi predvsem področje šolstva in športa. Kandidat za ministra je najavil, da bo povrnil ugled učiteljem s tem, ko jim bo v svetu zavoda zagotovil več mest. Ali za ugled učitelja ni najbolj pomembno merilo kvaliteta njegovega dela, ki se lahko meri samo z zadovoljstvom otrok, njihovih staršev in s sposobnostjo otrok in bodočih odraslih pri premagovanju posebnih in službenih obveznosti ter problemov, ki jih čakajo v prihodnosti? Učitelji si morajo ugled ustvariti s strokovnim delom in razvijanjem vrednot. Nadzor je ena najpomembnejših nalog sveta, tega pa naj izvajajo neodvisni in nepristranski strokovnjaki iz države, občine in staršev.
Rešiti bo treba zlasti vlogo občin kot ustanoviteljic. Te so po sedanji ureditvi odgovorne za zagotavljanje pogojev za delo šol, pravega vpliva na izvajanje programov in določanje prostorskih standardov pa nimajo. Določa jih država. Zato se srečujejo z velikimi problemi. Ali ne bi kazalo občinam povečati vpliva v svetih zavodov?
Še nekaj o ugledu. Se vam zdi logično, da boste ugled učiteljev povečali z uvedbo trajnega mandata ravnateljem? Ne znam si predstavljati, kako bo na takih izhodiščih kandidat za ministra premagoval konflikte interesov.
Morda področje kulture. Kandidatka me je s svojo predstavitvijo ni prepričala, da se bo dovolj zavzemala za ohranjanje slovenskega jezika. Amaterske ljubiteljske kulture, ki je pomemben steber slovenske samozavesti in kvalitete življenja številnih Slovencev, skorajda ne omenja. Bojim se, da ne pozna razmer, v katerih delujejo razna kulturna društva, zlasti na podeželju. Vzdrževanje in gradnja kulturnih domov, ki smo jih zgradili prostovoljno, jih je danes treba obnoviti. Razne komisije, ki odgovarjajo na razpise, delajo to nepravično. In mislim, da bi velikokrat bilo treba oditi na kateri drugi konec Slovenije in si te stvari pogledati pa potem realno oceniti. Po mojem mnenju je premalo izpostavljena odgovornost Vlade pri izvedbi projekta Evropska prestolnica kulture v letu 2012, katere nosilec je mesto Maribor s partnerskimi mesti. V povezavi s tem izpostavljam tudi
ugotovitev, da se ministrski kandidati ne zavedajo svojih dolžnosti pri realizaciji projekta Univerzijada v Mariboru.
Sodelovanje s civilno družno. Navajate, da boste okrepili sodelovanje s civilno družbo. Hkrati pa Katoliški cerkvi v vrsti rešitev, ki jih navajate, ne priznavate vloge in njenih pravic v naši družbi. Ali nismo člani Rimskokatoliški cerkve največja organizacija civilne družbe pri nas?
Promet. Ni nam bilo prepričljivo odgovorjeno na vprašanje, kdaj bo zaživel drugi potniški terminal na mariborskem letališču, kako bo z nadaljevanjem gradnje avtocestnega križa predvsem Slivnica-Draženci in gradnje tretje razvojne osi. Kako bo urejeno financiranje republiških, lokalnih in krajevnih cest, ki so bile zelo poškodovane pri gradnji avtocest? V predstavitvi ne omenjate pomena ureditve katastra in lastništva zemljišč, po katerih potekajo ceste. Ali sploh veste, da je večina cest še vedno na zemljiških, na katerih so kot lastniki vpisane fizične osebe, predvsem magistralne, regionalne, lokalne, slišim pa, da tudi nekatere avtoceste?
Treba bo najaviti celovite sistemske rešitve, tako da za občino kot državo ne bi smelo biti problema. Ne vem, če se zavedate, da smo nekatere tožbe že na tem področju izgubili. Tu nimamo več časa.
Podpiram predlagano prioriteto gradnji železnic, predvsem gradnji drugega tira Koper-Hodoš in pa seveda modernizaciji ostalih obstoječih povezav. Nadaljevati je treba aktivnosti za gradnjo tretjega pomola v Koprskem pristanišču.
Menim, da se je treba v prihodnje bolj posvetiti problemu varnosti vedno večjega števila motoristov na naših cestah. Podpiram idejo motoristov za obnove zaščitnih ograj, ki sedaj ogrožajo njihova življenja.
Pa še iz gospodarstva. podpiram predloge kandidata, da je potrebno v prihajajoči kriznih časih gospodarstvo razbremeniti z zmanjšanjem dajatev, pogrešam pa konkretne rešitve. Kje boste našli vire? Ali se vam ne zdi, da je največ rezerv v neučinkoviti in razbohoteni birokraciji? Slovenska ljudska stranka zato predlagane vladne ekipe ne bo podprla. Želi pa, da se naj dobre rešitve, ki jih je zastavila prejšnja vlada, nadaljujejo, za še boljše, pa imate s strani Slovenske ljudske stranke vso podporo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Milan Gumzar. Ga ni. Besedo ima gospod Janko Veber. Prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem, posebej predsedniku Vlade in želim povedati, da je danes izjemno pomemben dogodek, kajti zaključuje se kadrovski ciklus sestave Vlade, tako da ministrska ekipa, ki bo lahko začela v zelo kratkem času delovati, kot je predsednika napovedal tudi že z jutrišnjim dnem, si je zastavila pomembne cilje in
zadovoljen sem, da so ti cilji naravnani predvsem v razvoj, da je Vlada projektno naravnana in da bo iskala rešitve predvsem v razvoju gospodarstva. Zato se mi še kako pomembno zdi, da je bilo vselej do sedaj poudarjeno, da še kako potrebujemo tako tehnološke parke kot podjetniške inkubatorje zato, da bomo lahko razvijali nove programe in dosegali tudi nove dodane vrednosti in s tem si seveda tudi ustvarjali možnost za reševanje prenekaterih projektov v Sloveniji.
In če se lahko k tem potrebnim projektom namenim, v večji meri prav na področju infrastrukture, bi želel ravno to področje izpostaviti in izraziti nekako nezadovoljstvo, da Vlada, ki zaključuje mandat, ni prisluhnila našim opozorilom, da v trenutku visoke gospodarske rasti, da v obdobju, ko pravzaprav ni bil noben problem zaključiti oziroma zapreti državni proračun, gradimo državno infrastrukturo oziroma avtoceste zgolj in samo z najemanjem kreditov. To je bila ena največjih napak, ki bo zagotovo imela posledice tudi v temu mandatu, ko se pogovarjamo o tem, kako v finančni krizi zagotoviti nove vire za to, da lahko nadaljujemo te izjemno pomembne projekte na področju cest, železnic, luke in seveda tudi druge infrastrukture, ki je vezana na ohranjanje okolja.
Tudi naša opozorila, ki so bila dana v zvezi z uvajanjem vinjet, so bila preslišana. Zelo jasno se ve, da vinjete že naslednje leto niso ustrezen odgovor na vse te kredite, ki so bili najeti za izgradnjo avtocest. Zato je pred Vlado resnično izjemno pomembna naloga, da naredi rez pri teh korakih in poskuša poiskati nove rešitve, ki pa zagotovo bodo deloma povezane tudi s posegom v proračun, v zdrava finančna sredstva, in seveda skozi investicije potem spodbuditi tudi gospodarsko rast, ki bo lahko ponovno tudi pripomogel k temu, da bo proračun bogatejši.
To, kar si želim in je pomembno v temu obdobju, pa je, da se resnično zmanjšujejo razlike tako med posamezniki kot seveda tudi med posameznimi predeli v Sloveniji in če je za kaj mogoče ta recesija dobra, mislim, da bo pripomogla k temu, da bomo realnejše načrtovali vse to, kako bomo pravzaprav pristopili k razvoju gospodarstva in ali je bil mogoče največji izziv v temu obdobju samo prekupčevanje, če lahko tako rečemo, ali preko borz ali s prodajo deležev delnic, največji izziv. Mislim, da je to obdobje za nami in bo največji izziv resnično realna gospodarska rast, zato si seveda želim, da bi tako predsednik kot ekipa delala izjemno intenzivno na teh projektih in to tudi dosegla. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Grims. Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS: Še enkrat vsem prav lep pozdrav! Spoštovani gospod mandatar! Zapuščina, ki jo prejemate od dosedanje vlade in s tem tudi od dosedanje koalicije s SDS na čelu, je izjemna. Še noben mandatar doslej ni dobil v roke tako dobrih potencialov, tako visoko razvitega gospodarstva,
ljudi, državljank in državljanov, s tako visokimi plačami in pokojninami. Tudi na področju šolstva in visokega šolstva je zapuščina tega mandata odlična. Spremenjena je bila zakonodaja, izvedene številne investicije. Začeli smo z uvajanjem brezplačnih vrtcev, postopno, ker pač kapacitete ne dovoljujejo hitrejšega prehoda. Uvedli smo tople obroke v šolah. Izvedli smo, skratka, celo vrsto projektov. Enega bi še posebej poudaril, v šolstvu smo dali vzgojnemu delu tisto veljavo, ki jo je nekoč že imel. Kajti bistven del šolstva, celotnega procesa, od vrtca do najvišje stopnje, je tudi vzgoja, vzgoja posameznika, vzgoja osebnosti. Rad bi naredil primerjavo s tem, kar je predlagano v koalicijski pogodbi, pa žal tega ne morem narediti. Kajti ravno tega dela, vzgoje, v vaši koalicijski pogodbi sploh ni. Tu je deficit. Poleg tega manjkajo tudi nekatere temeljne vrednote, o katerih velikokrat govorimo. Na začetku so nekatere vrednote, na katerih je ta koalicijska pogodba zastavljena, napisane, toda vrednoti domoljubja, patriotizma in vrednota pravičnosti sploh nista omenjeni, niti z eno samo besedo ne. In moram reči, da zdaj po vseh teh dogajanjih verjamem, da to ni naključje, da je bil to plod globokega premisleka. Namreč, zakaj? Vprašajmo se, kakšna - ker pač drugače vzgoje ni mogoče ocenjevati, ker je v koalicijski pogodbi ni -, kakšna so tista sporočila, ki jih iz tega dogajanja, iz predvolilnega in volilnega obdobja, sestavljanja vlade in koalicijske pogodbe, prejme najmlajša generacija, naša mladina, ki v nas vidi tudi nek zgled. In ta sporočila, oprostite, so slaba. So taka, da sem kot oče treh otrok iskreno zaskrbljen. Kajti prvo, kar izhaja iz koalicijske pogodbe, je njena globoka nedemokratičnost. Napovedujete izničenje še zadnjih treh referendumskih odločitev, ki še niso bile izničene v tej državi. To se pravi, izničenje referenduma o tako imenovanih izbrisanih, ki to niso, izničenje referenduma o RTV Slovenija in izničenje referendumske odločitve o oplojevanju zdravih samskih žensk. To je več kot jasno zapisano v vaši koalicijski pogodbi. Še huje je, da je sama vrednostna osnova, na kateri sedaj temelji vaša zmaga, taka, da verjamem, ker vas dobro poznam, da res niste ponosni nanjo. Kajti to sporočilo mladini je jasno: ne bori se pošteno; blati Slovenijo v tujini z neresnicami; delaj to, ko gre za tako imenovane izbrisane, ko gre za Rome, češ da se jih zapira v rezervate, delaj to, obtožuj vodstvo države za korupcijo, čeprav nimaš v rokah enega samega dokumenta, enega samega dokaza, počni to vedno znova in znova s tisoč informacijami, ki gredo vsak dan v tujino in boš zmagovalec. To je poanta, ki jo lahko preberejo mladi iz te zgodbe. Še huje, zgodbe z zaslišanj. Kaj je tu sporočilo? Podredi si civilno družbo do te mere, da boš na samem robu napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja. Vprašanje samo, na kateri strani tega roba si - in boš primeren kandidat za ministra za pravosodje. Bodi ključna osebe v uradno ugotovljenem koruptivnem dejanju, ki se brez tebe na tisti
funkciji sploh ne bi moglo zgoditi, in izgovarjaj se na nevednost, ki seveda nobenega funkcionarja v ničemer ne opravičuje, ravno nasprotno - in boš idealen kandidat za ministrico. Še več! Če boš ravno tisti, tista osebe, ki bo nasprotnika leta in leta zasramovala, zmerjala, poniževala in v predvolilni kampanji šla v sovražnem govoru tako daleč, da se bo najbolj brutalno norčevala iz temeljev človekove intime, iz njegove osebnosti - potem boš idealna kandidatka za kulturno ministrico.
In če k temu dodam, kako je z vrednoto resnicol j ub j a, kajti tudi to je bila včasih vrednota. Poglejte, iskreno bi vam rad verjel, velikokrat sva se strinjala, gospod mandatar, to vi veste, ko je šlo tudi za tako kočljive teme, kot so, recimo jim tako imenovani izbrisani, ampak tisto, kar smo tudi danes tu slišali in kaj je sedanji tranzicijski trojček tolikokrat ponavljal, kako ne bo delitve na "vaše" in "naše". Tega pa mu preprosto ne morem verjeti, kajti, v koalicijski pogodbi pod katero ste podpisani, ste sami to zapisali v najbolj brutalni obliki, citiram: "Koalicijski partnerji bomo v prvih šestih mesecih po nastopu Vlade pripravili podrobno analizo zaposlovanja v državni upravi in javnih zavodih ter zavodih v letih 2004-2008, učinkovitosti novo zaposlenih in produktivnosti novo oblikovanih delovnih mest". Skratka, ocenjevali boste izključno ljudi, ki so prišli na položaj v tem mandatu. Za nazaj vas nič ne zanima. Tam so lahko najbolj neproduktivni, so lahko najslabše izobraženi, so lahko najbolj neučinkoviti, ampak te so postavljale minule vlade. Bolj brutalnega zapisa, ki dokazuje, da še kako v samo koalicijsko pogodbo zapisano ločevanje na "naše" in "vaše", boste izvajali, zagotovo ni mogoče najti. In moram reči, da obžalujem, da je to tako, kajti to so signali, še enkrat poudarjam, zaradi katerih sem kot oče treh otrok zelo zaskrbljen. To ni država, ki smo si jo želeli, ki smo jo ustvarjali. Verjame, da bi si tudi vi želeli, da je drugače, in upam, iskreno upam, da bo vsaj v enem delu en stavek vaš pa le uresničen. Ljudi ste pridobili z obljubo, da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Prav! Tole je merilo, gospod mandatar!
Rast BDP-ja, zadnje polno leto prejšnje vlade, zadnje polno leto naše vlade. Mednarodno primerjane meritve. Dosegli smo skoraj 3-krat večjo rast in pričakujem, da boste tudi vi vsaj tako uspešni kot mi. Ne verjamem, da bo stolpec trikrat višji, če sem iskren, ampak upam, iskreno upam, ker bi bilo dobro za nas vse, dobro za Slovenijo, da bo vsaj enak, da bo večji. Saj ste rekli, da je Slovenijo mogoče voditi bolje, kajti vi imate za to mnoge elemente, ki nam nikoli niso bili dostopni. Imate na svoji strani organizirano civilno družbo, imate na svoji strani sodstvo, to se z zgodbo gospoda Zalarja zelo jasno pokaže, imate na svoji strani praktično vse medije, nekaj preko tajkunskega kapitala neposredno, preko lastništva, nekaj posredno preko naročil za reklame in vseh drugih vzvodov, pa tudi zgodovine. To se je lepo videlo pri tem, da
ko je bil na zaslišanju gospe ministrici predočen verodostojen dokument, ne govorjenje kar tako, kot je bilo v zvezi s predsednikom Vlade pred volitvami, ampak dokument, ki dokazuje njeno ključno vlogo v neki koruptivni zgodbi - o tem ni poročal niti en sam osrednji medij v Sloveniji! To je nekaj, kar nas more zelo skrbeti, ker kaže na možnost, da bo prišlo do grobe kršitve ustavnega načela, ustavne pravice do informiranosti. To pa je tisto, kar je temelj vsake demokracije, brez česar je demokracija zgolj in samo farsa.
Vse to, gospod mandatar, in poleg tega imate na svoji strani predsednika države, saj je z vašo podporo izvoljen, večino v Državnem svetu, ki nam nikoli ni bila dosegljiva.
Vse te stvari vam omogočajo, da dejansko dokažete, da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Upam in pričakujem, da bo temu tudi v resnici tako, in upam, da bomo lahko imeli priložnost, da sproti primerjamo dosežene rezultate, jih primerjamo s primerljivimi evropskimi državami, kajti to bo sprotna primerjava, ki je vsakomur jasna, in da takrat, ko bo zadnje polno leto, kot rečeno, da bo vaš stolpec vsaj tako visok, kot je tale tukaj na tej sliki, potem sem trdno prepričan, da bo tudi to dobra osnova za slovensko šolstvo, pa tudi seveda za še nadaljnji, še hitrejši razvoj slovenske znanosti in tehnologije, ki mu bom v tem mandatu posvečal posebno pozornost.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Franco Juri. Prosim.
FRANCO JURI: Hvala, podpredsednik. Kolegi! No, že v nagovoru gospoda Janeza Janše sem pričakoval, da se bo pojavila afera, ki to ni, o bodoči kulturni ministrici. Gospod Janša je bil preudaren, previden, izkazal je precejšnjo visoko stopnjo modrosti in je o tem molčal. Tega pa ni premogel njegov strankarski kolega, ki smo ga ravnokar poslušali. Seveda je pokazal nek dokument, ki še bolj poglablja vtis, da se koplje avtor te diskreditacije na račun bodoče kulturne ministrice vse globlje v neko farso, v groteskno farso. Gospodje kolegi, točno veste, da je predvčerajšnjim isti naslovnik, ki ga citira gospod poslanec SDS, to je protikorupcij ska komisija, naslovil gospe Majdi Širca dopis, kjer dokazuje jasno in nedvoumno, da ni bilo nobene afere in da ni bilo nobene vpletenosti kandidatke za ministrico za kulturo v tistem dogodku, ki ga omenja gospod Grims. Evo, to je dokument z 19. novembra, to je pismo Draga Kosa Majdi Širca. Ona je zahtevala, naj se stvari pojasnijo, in tu so jasne. Lahko preberem odlomek: "Zato komisija tudi ni imela nobenih razlogov, saj se v celotnem njenem postopku, pa tudi pozneje ni pojavil noben podatek, ki bi kazal na to, da je do vašega vpliva v smeri sklenitve pogodbe res prišlo. Ob tem velja tudi poudariti, da je komisija sprejela omenjeno mnenje o ničnosti izključno na podlagi vaše lastne prijave. Če bi
komisija začela postopek za ugotavljanje, ali je do vašega vplivanja prišlo, bi o tem izdelala drugačen dokument, najverjetneje načelno mnenje o tem, da takšno ravnanje ustreza ali ne definiciji korupcije po 2. členu. Ker pa, kot že rečeno, komisija ni razpolagala niti z indicem, da se je torej zgodilo, tovrstnega postopka niti ni načela."
Nadaljujem. "V opisanem primeru se komisija torej ni opredeljevala do vašega ravnanja, ampak do kršitve formalne prepovedi iz 28. člena s strani javnega zavoda, zaradi česar komisija svojih zahtevkov tudi ni naslavljala na vas. Ker ni bilo nobenih znakov, ki bi kazali na morebitno vašo osebno odgovornost, komisija v tej smeri ni začela ali sprožila nobenih postopkov." Lepo prosim, končajmo s to farso. Upam da je to definitivno, če je to razumel gospod Janša, upam, da bodo razumeli tudi njegovi strankarski kolegi.
Pa gremo k drugim vsebinam, ki me zanimajo kot poslanca, ki prihaja z obmejnega območja, iz Kopra. V koalicijskem sporazumu, ki smo ga sestavljali skupaj in kjer sem tudi jaz sodeloval, smo zapisali naslednje: "Koalicijski partnerji se zavezujemo, da bomo Italiji in Hrvaški posredovali pobudo, da bi severni Jadran razglasili za posebno občutljivo območje. Pri načrtih za izgradnjo plinskih terminalov ali drugih zahtevnih objektov na območju severnega Jadrana je treba upoštevati čezmejne presoje vplivov na okolje in direktive SEVESO. takšne objekte je treba namestiti v primerni oddaljenosti od gosto naseljenih obal in ne v zaprte zalive." Mislim, da je ta dikcija dovolj jasna, zato da pričakujemo od vseh ministrstev, ki bodo involvirana pri odločanju o tako pomembnih projektih, da se te zaveze držijo. Če se to ne bo zgodilo, seveda bo postala situacija nekoliko kočljiva. Jaz pričakujem, da bo Vlada dosledno in trdno stala na teh stališčih. Govorim tudi v imenu vseh, ki so mi zaupali glas in tistih 40 tisoč državljank in državljanov, ki so podpisali peticijo proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu, bodisi na italijanski strani bodisi morebiti v Kopru. Vem, da tuja družba zadnje čase močno, intenzivno lobira v Sloveniji, kontaktira ključne predstavnike politike "opinion makerje" in skuša dopovedovati, da ena tehnologija je boljša od tiste, torej bi bila ta opcija boljša. Ne! Poglejte. Terminal v Kopru bi pomenil prihod, vplutje najmanj 50 ogromnih plinskih tankerjev na leto v naše mesto. V zaprt zaliv Kopra. Prosim, da se v prihodnosti zavedamo tega podatka in se skušamo držati koalicijskega sporazuma.
Drugo vprašanje, ki ostaja pereče in zanimivo za javnost mojega volilnega okraja, so odnosi s Hrvaško. Sem že prej omenil, zdaj bom ponovil kot poslanec, da izhodišče, ki smo ga podedovali od prejšnje vlade, ni slabo. Ni slabo, ker postavi, nam ponuja nek okvir delovanja. Ob tem smo dodali možnost in potrebo po nadaljnjem bilateralnem iskanju rešitev tudi na druga vprašanja in vzpostavljanje neke nove klime, nekega ozračja vzajemnega medsebojnega spoštovanja. Upam, da bo ta
vlada, in pričakujem, da bo ta vlada to znala tudi realizirati. Ima kar nekaj možnosti, ima možnost implementacije Blejskega sporazuma, ima možnost dviga ravni komuniciranja s sosednjo Hrvaško. Nereševanje mejnega vprašanja in drugih vprašanj s sosednjimi državami slabša življenjske razmere obmejnega prebivalstva. 17 let trajajoča j ara kača tega mejnega spora v bistvu načenja in obremenjuje tudi klimo sožitja. Tega si v Istri ne želimo. Želimo, da ta vlada nadaljuje po poti iskanja rešitve in da čim bolj soglasno, tudi v sodelovanju z opozicijo, pridemo do rešitve, ki bo sprejemljiva in ki bo podvržena, po potrebi tudi mednarodno-pravni presoji. Slovenija se mora držati kot pijan plota načel mednarodnega prava. To nas je rešilo do sedaj, to nam je omogočilo, da postanemo to, kar smo, ugledna država, suverena država in članica mednarodne skupnosti.
Na koncu še besedo o vprašanjih, ki so bila obravnavana prav na odboru za kulturo pri predstavitvi kandidatke za kulturno ministrico - Lipica. Poglejte, Lipica je vprašanje, ki ga je treba rešiti na podlagi strokovnih presoj, involvirane strokovne javnosti, ne na način, kot se je dogajalo do sedaj. Vlada, kjer je v bistvu o usodi Lipice odločal podpredsednik SDS, ki je hkrati tudi predsednik velikega in močnega lobistično močnega golfa kluba in ki je pač evroposlanec, ne more biti kriterij za reševanje krize takega pomembnega kulturnega spomenika, kot je Lipica. Navsezadnje, zakaj Avstrija bo obdržala primat nad zaščitnim znakom Lipice - ker pač nismo bili sposobni dokazati, da je Lipica tisti pravi poligon, tisto pravo polje, kjer bi jih resno obravnavali Lipico kot spomenik in konja lipicanca. Žal vse se zreducira na neko folkloro, tam nastajajo druge dejavnosti, golf, casinoji. Seveda bomo v kratkem lahko ponudili več razvedrila, ampak prvotno naravo kulturnega spomenika žal pozabljamo. In v ta namen mislim, da je kulturna ministrica odločna postoriti nekaj konkretnih korakov. Podobno velja za Sečoveljske soline, kjer deluje tudi koncesionar, deluje korektno. Do sedaj je spoštljivo deloval do tega kulturnega spomenika in tudi naravnega spomenika, ampak dajmo paziti, dajmo paziti, ker če bomo pretirano zapostavljali tiste ustanove, ki so primerne za razvoj kulturnega spomenika, kot so naši muzeji, v tem primeru pomorski muzej, potem pa se bo ta perspektiva oddaljila. To je vse.
Upam, da ne glede na polemike, na kritičnost, ki smo jo doživeli, in mislim, da to ni nujno nezdravo, na teh odborih in tudi v tej dvorani, bomo nadaljevali v iskanju skupnih točk pri tistih temah, ki jih smatramo pomembne za državo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Radovan Žerjav. Prosim.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, kandidati za ministre. Sam
ocenjujem, da je ta sestava vlade nek kompromis med predvolilnimi obljubami in dejansko politično realnostjo. In seveda obžalujem, da Pomurje ni dobilo ministra, tako kot je bilo tudi javno obljubljeno s strani današnje mandatarja. Kandidati za ministre so se dejansko različno pripravili in potrudili za "hearinge", eni malo bolj, drugi malo manj. Sam sem celo mnenja, da so ti hearing kot takšni, nepotrebni, in jih je treba ukiniti glede na to, da odgovornost za sestavo prevzema mandatar. Pri tem torej ne vidim nobene dodane vrednosti, razen izgube časa pri sestavljanju vlade. Še veliko bolj so pa nepotrebni takrat, ko kandidat ni strokovnjak resorja, ki ga bo pokrival, in prebere tisto, kar mu je nekdo napisal. V nekaj dneh, dveh, treh, štirih se seveda ne da naštudirati tako kompleksnih zadev, kot je pokrivanje enega ministrstva in ljudje nismo vsevedi. Tudi jaz nisem bil vseved, takrat, ko sem imel zagovor pa so mnogi takrat iz koalicije pričakovali, da bom vse vedel. Sicer pa se živo spominjam, kako je postopek za imenovanje ministra potekal takrat v mojem primeru. Bil sem deležen mnogih žalitev, kritik, opazk glede nesposobnosti, nestrokovnosti tako v medijih kot tudi tukaj v tej dvorani. Eden od poslancev, danes celo kandidat za ministra, je ocenjeval, da nimam niti praktičnih, kaj šele teoretičnih izkušenj s področja, ki ga bom vodil, in da je to, citiram, "zares zelo delikatno vprašanje"; da me pravzaprav z resorjem veže le to, da sem uporabnik storitev resorja, ki ga bom vodil, in vse skupaj slikovito še ocenil, da je to podobno temu, kot če bi selektor Pipan v prvo peterko slovenske košarkaške reprezentance postavil hokejista.
Moja ocena je, da je takrat kolega poslanec pred enim letom razmišljal v napačno smer in to pravzaprav potrjujejo tudi nekateri kandidati za ministre, o katerih odločamo danes in jih predlaga mandatar. Sam seveda odločno zavračam takšne in drugačne ocene, opazke, analize posameznih kandidatov za ministre, še preden so kar koli naredili. Ocenjevati jih bo treba po delu in to bom storil tudi sam, čez nekaj časa.
Glede na to, da sem bil potegnjen za jezik glede vinjet, bom povedal svoje osebno stališče. Če so vinjete tako velik problem te države, potem ta država problemov nima. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala. Besedo ima gospod Miran Jerič. Prosim.
MIRAN JERIČ: Spoštovani podpredsednik državnega zbora, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci.
Liberalna demokracija Slovenije je že pred volitvam izrazila pripravljenost, da skupaj z današnjimi koalicijskimi partnerji prevzame odgovornost za drugačno opravljanje in vodenje države, predvsem pa, po mojem mnenju, za boljši razvoj. Volivke in volivci so oblikovanja takšne koalicije, ki je garant tako za drugačno vodenje kot za boljši razvoj,
omogočili. Vsebinska zaveza za takšen razvoj pa se je skozi proces povolilnih dogajanj, dogovarjanju med koalicijskimi partnerji, konkretizirala v koalicijskem sporazumu.
Individualne predstavitve kandidatk in kandidatov za ministrice oziroma ministre v novi vladi. Njihovi odgovori na naša postavljena vprašanja na sejah pristojnih delovnih teles so po mojem mnenju pokazali, da niso samo sposobni za dobro vodenje posameznih oziroma zaupanih jim resorjev, ampak da so cilje, usmeritve in pa zaveze iz koalicijskega sporazuma uspešno vgradili, nekateri celo nadgradili v svojo programsko vizijo vodenja posameznih resorjev. S tem so posredno prevzeli tudi dobršen del programa Liberalne demokracije Slovenije, s katerim smo 21. septembra nastopili na letošnjih državnozborskih volitvah. Prepričan sem, da bo nova vladna ekipa sposobna peljati Slovenijo v smeri konkurenčnega gospodarstva, medgeneracijske solidarnosti, socialne in pravne države in pa poiskati pravo ravnovesje med okoljem in razvojem v naši državi. Polno delovanje pravne države je osnova vsake demokratične družbe, zato je zelo pomembno, kdo in kako bo vodil tako ministrstvo za notranje zadeve in tudi ministrstvo za pravosodje. Zato sem vesel, da je predsednik Vlade to veliko odgovornost zaupal naši stranki, Liberalni demokraciji Slovenije, predsednici naše stranke, Katarini Kresal, in pa našemu uglednemu članu, gospodu Alešu Zalarju, ki sta vso svojo poklicno pot namenila tako zagotavljanju in spoštovanju pravne države kot tudi človekovih pravic in ki sta zelo kompetentna za vodenje teh dveh resorjev.
O napadih na gospoda Aleša Zalarja, bi rad povedal samo tole. Gospod Zalar nikoli ni pozival sodnike k stavki niti ni nikoli sodeloval pri sprejemanju nobene odločitve o stavki. Še več, s stavko sodnikov se tudi ni strinjal, ker se je zavedal, da stavka lahko prizadene zelo veliko skupino državljanov in je zahteve sodnikov skušal celo omiliti.
O posameznih predstavitvah na posameznih delovnih telesih kandidatov in kandidatk ne želim podrobno govoriti, čeprav sem se jih udeležil veliko, ker danes govorimo o vladni ekipi kot celoti. Ampak če mi je dovoljeno, samo nekaj poudarkov za področje prometa in pa za področje okolja. Vesel sem, da je v koalicijskem sporazumu posebno težo dobil železniški podsistem na področju prometa in da bomo v razumnem roku, jaz upam, posodobili železniški sistem, ki bo kos izzivom 21. stoletja. Vesel sem, da je tako v koalicijskem sporazumu kot tudi v programu ministra, kandidata za ministra za promet, poseben poudarek dan tudi projektom tako na tretji kot tudi na 3.a in na 4. razvojni osi, ker smo danes lokalne skupnosti, ki ne ležimo v 5. ali 10. avtocestnem koridorju, na nek način v podrejenem konkurenčnem položaju in je naš razvoj na nek način onemogočen. Na področju okolja, pa sem vesel predvsem zaveze koalicijskih partnerjev kot seveda tudi zaveze kandidata za okoljskega ministra, to je, da morata biti tako gospodarski
razvoj in varovanje okolja uravnotežena in da bomo dosledno spoštovali načelo, da onesnaževalec plača.
Spoštovane kandidatke, spoštovani kandidati za ministre. Prepričan sem, da ste dobra izbira za vodenje posameznih ministrstev in da boste kos izzivom, ki so pred nami, in da boste uspešno uresničevali zaveze iz zaprisege ter svoje in skupne zaveze in da bomo skupaj upravičili zaupanje volivcev. Zato bom z veseljem glasoval za predlagano vladno ekipo.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Miran Potrč.
Prosim.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Še pred 14 dnevi, ko smo izvolili mandatarja, je bilo veliko razprave in obtoževanj s strani opozicije, kako se počasi oblikuje vladna ekipa. Mi smo temu ugovarjali in imeli smo prav. Vladna ekipa je v 14-ih dneh oblikovana, danes bomo o njej odločali. Čas, ki je bil za to potreben, od izvolitve predsednika Vlade do oblikovanja Vlade bo tokrat približno 10 dni krajši, kot je bil pred 4-imi leti. To je prav in dobro, saj so tudi razmere in zahteve takšne, da terjajo čimprejšnjo aktivnost vlade.
Kot drugo. Rad bi poudaril, da me veseli, da je predsednik Vlade danes postavil jasne prioritete in da so te jasne prioritete postavljene predvsem v zvezi z reševanjem aktualnih vprašanj finančne in deloma tudi gospodarske krize. Morda smo lahko zadovoljni, da dimenzije te krize v Sloveniji niso takšne, kot marsikje na Zahodu. Vendar prihaja k nam, po mnogih točkah: glede poslovanja na borzi, glede zmanjšanja naročil, glede povečanja nevarnosti, da prihaja do odpuščanja delavcev, glede znižanja plač in po mojem je zato prav, da je to prva prioriteta. Vesel sem, če bo pri tem opozicija, posebej tudi Slovenska demokratska stranka, pripravljena sodelovati pri reševanju vprašanj in nalog, ki jih postavlja Vlada. Pričakujem pa, da izhodišče za to ne bo ideološko izključevanje, da izhodišče za to ne bodo neobjektivne obtožbe, ker potem bo eno govor in eno besede, drugo pa dejanja.
Tretje. Rad bi poudaril, da si poleg tega pa želim in svetujem ali pa priporočam Vladi, da poleg teh prioritet naroči vsakemu od ministrstev, da naredi pregled nalog, ki jih čakajo, in teh je mnogo več. Zaradi tega, da se na tej podlagi oblikuje ocena v Vladi in morda tudi v pogovarjanju med koalicijo in opozicijo, kako bomo k mnogim od njih pristopili, da ne bodo zamrle, da ne bodo ostale pozabljene v predalu ali da jih ne bomo reševali brez ustreznega in jasnega dogovora, kako jih lahko rešimo. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod France Cukjati. Prosim.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi! Danes ne razpravljamo o kandidatu za mandatarja in njegovih načrtih, njegovih obljubah, on je že potrjen. Danes razpravljamo in bomo potrjevali, glasovali o vladni ekipi. Če sem pošten, pa je treba priznati, da vladna ekipa, kot je predlagana, in seveda, če je nočemo ocenjevati črno-belo, je sestavljena iz različnih kandidatov. Eni so boljši, drugi so slabši - takšno je pač življenje. In kot je pri splošnih obljubah, pri splošnih načelih zelo lahko najti soglasje, tudi levi trojček ga je v koalicijskem sporazumu na nek način našel, ampak pri zaslišanjih oziroma pri predstavitvah se pa posamezni kandidati niso mogli izogniti bolj konkretnim vprašanjem in so tudi dali kakšen bolj konkreten odgovor. In takoj se je odkrilo, da obstaja velika diskrepanca ne samo med koalicijskim sporazumom v nekaterih poglavjih in izjavami kandidatov ali med dejanskim stanjem v državi in izjavami kandidatov, ampak celo med kandidati. Poglejte, slišali smo veliko obljub in načrtov, da bo treba zdravstvo finančno okrepiti in bomo dvignili prispevno stopnjo tja do 9%. Že nekaj ur zatem pa je minister, drugi kandidat za ministra, obljubljal, da bo razbremenil gospodarstvo z razbremenitvijo socialnih prispevkov. Ne vem, to je kvadratura kroga. In še veliko je bilo takih različnih obljub in stališč. Da ne govorim o tistih, kjer so se v želji biti všečen, nekateri celo celo zarekli z, bi rekel, čudno, neprimerno obljubo, kot, recimo, 1000 evrov - minimalna plača in podobno. Pa vendarle, govorim, da so nekateri kandidati dobi, drugi slabši. Zakaj slabši in zakaj nekateri boljši? Nekateri so takšni, da lahko zaupamo njihovemu strokovnemu pristopu, da so politično manj obremenjeni strankarsko, bolj širokogrudni, manj nazorsko zaprti v nek svoj zaprt nazorski svet. Drugi pa so ravno nasprotno. Takšni so se izkazali. In zastonj je imeti odličnega dirigenta, če pa koncertna dvorana sliši vse mogoče melodije in zbor igra, nekateri igralci profesionalno po notah, po skupnih notah, nekateri "fušajo", ker ne znajo, drugi pa igrajo po notah, ki jih potegnejo iz žepa ali pa jim kdo drug podtakne neke druge note. Bojim se, da bo disharmonija glavna oznaka tega mandata. Ponavljam, zastonj dober dirigent in zastonj posamezni profesionalni igralci, dobri igralci, če pa nekateri tako zelo "fušajo". Upam, da se bo vendarle dalo razbrati neko melodijo, ki bo koristila Sloveniji, da se bo kljub posameznemu "fušanju" dalo razbrati, da je to Mozart, Beethoven ali kaj podobnega.
Predsednik oziroma premier je na začetku rekel, da potrebujemo drug drugega. Zelo lepa izjava! Takoj jo tudi sam podpišem, vendar ta vlada je seveda politično nazorsko popolnoma enobarvna. Ne vem, ali je to dobro za Slovenijo ali slabo, bo sicer močna v odločitvah zaradi te enotnosti,
enobarvne enotnosti, vendar s tem bo tudi prevzela vso odgovornost. Mi oziroma jaz ne upam prevzemati te odgovornosti in seveda bom glasoval proti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala. Besedo ima gospod Zanoškar. Prosim.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Spoštovani gospod podpredsednik, kolegice in kolegi! Današnji dan je zapisan na 21. november, leto 2008 in jaz sem kar nekako prepričan in vesel, da bo danes naša Slovenija dobila novo, torej deveto vlado.
Vsaka država, vsak narod si zasluži tako vlado, kot si jo izvoli. In prepričan sem, da ni med nami nikogar, ki bi mislil, da si Slovenija zasluži slabo vlado. Slovenija si zasluži dobro vlado. In ta predlog kandidatk in kandidatov, vključno z mandatarjem, zame vsaj predstavlja in me prepričuje v tem, da bo danes dobila Slovenija dobro vlado. Nobena vlada ni idealna. Vsaka ima vzpone, ima tudi padce, ima tudi napake, ki jih ima seveda možnost tudi odpravljati. Če govorimo o ansamblu, orkestru, ki naj bi bil podrejen dirigentu in naj bi ustvarjal fantastične simfonije, potem moram reči, da tudi ta orkester vlade, ki je bila v preteklem obdobju, je sicer igral dobro, simfonija je izzvenela v harmoniji, vendar tu in tam se je pokazalo, da je tudi kakšen glasbenik zaigral izven tega, kar mu napovedujejo njegove note.
Vsekakor vem, da bo tudi ta vlada, ki jo bomo danes izvolili, tista, ki ne bo idealna, ki bo verjetno tudi delala napake, vendar ne namerno, trudila se bo, da bo teh čim manj. Sicer pa lahko govorimo o tem, da tudi vlada je veriga in veriga je močno toliko, kolikor je močen najšibkejši člen. In prepričan sem, da je mandatar umen in bo tudi umno vodil to vlado in da bo ugotovil, kje in kdaj je ta najšibkejši člen, tako da ga bo lahko ojačal, da bo ta veriga zopet lahko močna.
Sicer bi pa rekel tako, da vse kandidatke in kandidate, ki so se predstavili, so, saj pri meni in tudi v naši stranki DeSUS poželi kar veliko zaupanje in verjamemo v njih. Verjamemo v njih tudi zaradi tega, ker je vsakdo in vsaka predstavitev, ki je bila podana, v veliki merili pokazala tudi to, da je to določilo koalicijskega sporazuma močno vpeto v videnje dela v Vladi. Zato smo zadovoljni. V DeSUS-u vemo, da bodo vse te naše vsebine, za katere se zavzemamo, upoštevane v sestavi in delu nove vlade. Prepričan sem, da se kandidatke in kandidati, ki so se odločili za to zelo pomembno in odgovorno funkcijo, v vse to vtkali veliko poguma, veliko drznosti. Sicer pa se verjetno vsi zavedajo, da je kruh sestavljen iz sredice, ki je mehka, in vsak kruh ima tudi skorjo, tako da verjetno tudi na to skorjo računajo.
Seveda je veliko stvari, ki bi jih bilo treba danes povedati, sicer pa bo še veliko časa, ko bo Vlada delala, da bomo na njih opozorili. Naj rečem to, da prihajam nekako z obrobja te dežele in zelo bom vesel, če bo ta vlada v večji
meri kot do sedaj pokazala posluh za enakomeren razvoj vseh pokrajin, tako da bo diskrepanca med razvitimi in manj razvitimi vedno manjša. Verjamem tudi v koordinativnost med posameznimi resorji Vlade. Bili smo kdaj tudi priče, ko je ta orkester nekako zaigral izven harmonije. To je bilo ne nazadnje takrat, ko je šlo za pokrajine, ko je šlo za vprašanje enotirnosti ali dvotirnosti. Zelo slabo luč meče to za državljanke in državljane oziroma Vlada se jim kaže nekako v nezaupanju, ko vidijo, da se niti dva resorja med sabo ne moreta dogovoriti o kakem vitalnem vprašanju, kot je bilo tudi to. Prepričan sem, da bo med resorji dosežena koordinativnost in da bo Vlada dobro funkcionirala.
Seveda, nekaj je bilo omenjeno o tem, -sam sem načeloma proti kadrovskim cunamijem. Kadrovski cunamiji niso dobri. Vendar pa ne bi bilo slabo, če bi Vlada nekoliko poskrbela za kadrovsko revitalizacijo posameznih ministrstev, ker vemo, da so ti administratorji in administratorke, birokrati, včasih tako pomembni in z velikim občutkom, da so državljanke in državljani zaradi njih, ne pa obratno. Oni so tam zaradi državljank in državljanov in na tak življenjski način bi se morali tudi obnašati.
Torej, z velikim upanjem in zaupanjem, in verjamem v Vlado, ji želim, da bi delala dobro. Naša stranka, Demokratična stranka upokojencev, je pri Vladi udeležena s kar velikim deležem, tri pomembne resorje pokriva. Mi smo že obljubili, da bomo naredili vse, da bo Vlada uspešna. Sicer pa lahko rečem, da je kadrovanje za vse te tri resorje bilo uspešno. Našli smo najboljše kandidate. To lahko razumemo tudi iz tega, ker danes v tej dvorani ni bilo nobene kritike na račun naših treh kandidatov. Torej, uspešno delo želim Vladi. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franc Bogovič.
Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Lepo pozdravljeni. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani podpredsednik, spoštovani predsednik Vlade.
V Slovenski ljudski stranki smo se odločili, da bomo v tem mandatu konstruktivna opozicija, zato mi dovolite, da najprej izrečem dve pohvali za zadnjih 14 dni. Najprej izražam veselje, da je v vladi 5 ministric. Prihajam iz občine Krško, kjer je med 10-imi vodilnimi 5 žensk in vsi pravijo, da smo usklajen orkester in da dobro delujemo. Zato priporočilo naslednjemu predsedniku, da gre na pol -pol pri izbiri med spoloma. Druga pohvala gre ministru Lahovniku, ki je na zaslišanju na Odboru za gospodarstvo prevzel našo osnovno maksimo na področju gospodarstva, da je treba državna podjetja na področju bančništva, energetike, zavarovalništva obdržati v državni lasti. Za to mu izrekam pohvalo in čestitam, kajti v preteklosti smo bili vajeni drugačnega besednjaka iz njegove
prejšnje stranke in tudi te, v kateri je sedaj, in tudi v koalicijskem sporazumu je malce drugače napisano.
Kar se tiče opozoril oziroma stvari, na katere želim opozoriti in sam želim opozoriti predvsem na področje črpanja evropskih sredstev in na odprto pismo, ki ga je predsedniku Vlade naslovil sedanji minister gospod Ivan Žagar. V njem so zelo resna opozorila, da bi s sistemsko spremembo na področju črpanja evropskih sredstev naredili nepopravljivo škodo v Sloveniji - dobro proučite, preden boste naredili takšne spremembe.
Kar se tiče lokalne samouprave, želim ministrici, da se res njen zmerni optimizem na področju pokrajin uresniči in da bomo v tem mandatu prišli do pokrajin, ki bodo predvsem razvojne pokrajine, ki jih rabimo zase, zato, da bodo v pokrajinah naredili razvojni preboj.
Naslednje, kar želim, da ne bomo imeli v Sloveniji vedno prepira med Ljubljano, velikimi mesti, malimi občinami, ampak da razvijemo Ljubljano v metropolo evropskega formata, da se razvijejo srednje velika mesta, ki so razvojna žarišča, zaposlovalci, da pa tudi razvijemo male občine, ki so na nek način največ naredile za to, da je podoba Slovenije danes tako lepa, kakršna je.
Sam bom aktivno sodeloval tudi na področju kmetijstva kot predsednik Odbora za kmetijstvo. Izražam pohvalo za izbor ministra, za katerega mislim, da je velik poznavalec tematike, strokovnjak mednarodnih razsežnosti. Upam, da bo tudi pri razrezu finančnega kolača v vladnem delu dovolj močan proti nekaterim ministrom, ki mogoče nimajo toliko strokovnih ali mednarodnih referenc, zagotovo pa večjo politično moč. Tu se bo videlo, na kakšen način bo ta orkester uglašen in kako bomo vsi imeli koristi od naše slovenske vlade. Vladni ekipi želimo dobro delo, želimo dobro delo za vse nas, Slovenke in Slovence. V Ljudski strani bomo tako, kakor smo obljubili, konstruktivni, dajali priporočila, dajali svoja mnenja, v tistem delu, ko pa bomo ocenjevali, da odločitve ne gredo skladno z našim programom in so škodljive za Slovenke in Slovence, bomo .../Znak za konec razprave./...glasovali proti.
Danes podpore Vladi ne bomo dali. To smo dejali zato, ker mislimo, da je to naloga koalicije. Koalicija je, kot smo dejali že danes, ideološko enotna in tudi po številu dovolj močna, zato že v naprej čestitam.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod mag. Sajovic, imate besedo.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Vsem skupaj še enkrat prijazen pozdrav! Kaj reči? Seveda, državotvorno je, da se ljudje v državi, predvsem pa poslanci zavedamo, da je določenih zadev treba imet en pozitiven, spoštljiv odnos, potem pa, ali se z njim vedno strinjamo ali pa ne. Pred seboj imamo grb, tudi zastavo, demokratično
izvoljenega mandatarja. Danes bomo dobili še vlado. To so enostavno strukture, ki jih je treba spoštovati, jih vzeti za svoje in takrat, ko so predvolilne razprtije končane, jemati kot dejstvo. Zato moram reči, da sem zaradi z določene vrste negativizma, ki ga slišim danes v teh krogih, presenečen in pa razočaran. Nekateri se enostavno želijo, da bi šlo očitno tej vladi, ki bo izvoljena zagotovo, tudi z mojim glasom, ne najbolje. Jaz pa mislim, da je cilj vseh nas, da se seveda potrudimo in dobro bo za Slovenke in Slovence ter vse naše državljane, če bo Vlada uspešna. Sam sem prepričan, da bo. Prihajajo novi, neobremenjeni ljudje, tudi iz naše stranke dva kvalitetna, ministrica in minister, in tak svež, nov veter tudi v drugih strankah, ki tvorijo to koalicijo.
Koalicijska pogodba je nek okvir, dobra podlaga za delo, v praksi pa bo marsikdaj treba pogledati globoko, kajti tiste rešitve, vam povem, na ministrstvih marsikdaj stojijo samo na odločitvi nekega čisto običajnega birokrata.
Slišali smo že govor o črpanju evropskih sredstev. Kot župan vam povem, znameniti norveški mehanizem, katerega denar smo v Slovenijo dobili že pred letom pa pol, in vsi tisti, ki toliko govorijo o teh evropskih sredstvih, kako smo bili uspešni - v letu pa pol niso uspeli zgraditi mehanizma, da bi bil ta denar izplačan v občine. Leto in pol traja ta birokratski postopek, mi smo projekte naredili, zaključili, plačali, plačujemo obresti, denarja pa ni. Mi smo ena od občin v Sloveniji, ki ta trenutek vodi največjo kohezijo. Podpisan je bil dogovor, obljuba z državo, občina plača prva, naslednji dan bo denar iz kohezijskega sklada in iz državnega ministrstva. Niti slučajno se to ne dogaja! Najemamo kredit, plačujemo zamudne obresti in breme, ki bi ga morala prevzeti država, plačujemo lokalne skupnosti in občine. To so tisti pravi in pa konkretni problemi, ki jih je treba rešiti.
Od Vlade seveda pričakujemo konkretne rešitve pri številnih problemih. Na področju, recimo, kmetijstva mislim, da imamo odličnega kandidata za ta resor, poznavalec področja, mednarodna avtoriteta, ki se bo z izzivi, ki so na temu področju, lahko soočil in jih tudi rešil, ampak treba je reševati konkretne probleme; zakaj pozidamo toliko dobrih njiv, zakaj je na drugi strani zaraščanje, kakšen bo odnos Slovenije do gensko spremenjene hrane. Poglejte, Avstrijci so se zgodbe sami lotili, pogumno opravili svoje analize, ki so seveda pokazale, da je lahko razmišljanje tudi drugačno, kot ga nam vsak teden ponujajo multinacionalke zaradi lastnega ekonomskega interesa. In tudi tu Slovenija ima svojo znanost, svoj razum, lotimo se tudi mi tistih analiz, ki bodo konkretno zadevale našo deželo in pa našo pokrajino.
Rešitev na vseh področjih bo treba iskati vsak dan sproti, sveže in inovativno, izogibati pa se moramo temu, da smo drug do drugega nestrpni, netolerantni. Danes smo slišali veliko kritik na račun Vlade, ki naj bi prišla, jaz bom pa prakso obrnil in bom vsem tistim ministrom, ki so se štiri
leta trudili po svojih najboljših močeh in tudi mandatarju, gospodu Janezu Janši, ki me je presenetil z govorom in nastopom v tej dvorani, rekel: hvala lepa. Borili so se po svojih močeh in vsi za to državo storili, kar so mislili da je prav in največ mogli. Jaz to pričakujem in sem prepričan da bo tako tudi z novo ekipo zato jim želim srečno in pa uspešno.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospa dr. Andreja Črnak Meglič, prosim.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Dober dan še enkrat v mojem imenu, kolegice in kolegi poslanci, gospod podpredsednik in seveda mandatar.
Eden največjih izzivov nove vlade bo iskanje tistega subtilnega ravnovesja med razvojno in pa socialno politiko. Ko sem poslušala oba kandidata, ki bosta nosila največje breme na tem področju, to se pravi minister za delo, družino in socialne zadeve in minister za zdravje, moram reči, da sta me s svojimi nastopi več kot prepričala. Ne samo to, prepričana sem oziroma po reakcijah kolegov tudi iz opozicijskih strank je bilo videti, da so tudi oni nekako sprejeli mnenje ali spoznanje, da pravzaprav pred njimi stojijo izredno kompetentni kandidati, ki bodo v štirih letih lahko vodili ti dve zelo težki ministrstvi. Res pa je, da je hudič vedno v podrobnostih in zaradi tega bi resnično predlagala novi vladi, da z veliko mero subtilnosti obravnava stiske malega človeka, ki se bo soočal s temi težkimi časi, v katere stopamo. In da pravzaprav včasih tudi na račun kakšne z vrha gledajoče perspektive bolj pomembne odločitve najdejo pravo mero, da se najde kompromis, ki bo šel tudi na račun tega malega človeka. Eden ključnih problemov, ki se mi tu kaže, je dejansko razkorak, ki se bo pokazal pri možnostih za plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ljudi, ki tega bremena danes ne zmorejo, pa jih je novi zakon zaobšel. Gre za najmanj 130.000 ljudi.
Druga stvar, na katero bi jo želela opozoriti, je veselo spoznanje, da socialno sporazumevanje dobiva tako težo, kakršno mora dobiti, in da pravzaprav med socialne partnerje umeščamo ne le tiste klasične socialne partnerje, ampak tudi pomembne generacijske in interesne skupine, to se pravi, poleg starih tudi mlade. Dejstvo je, da je mladina tista, ki zdaj v tem tranzicijskem obdobju ali posttranzicijskem obdobju še vedno nosi levji delež bremena in se njen položaj še vedno ni uredil sorazmerno temu, koliko prispevajo za razvoj te države. Zategadelj je treba dati večjo pozornost in težo tudi mladim. Seveda pa upam, da bo socialno sporazumevanje potekalo na račun iskanja optimalnega konsenza, ne pa izsiljevanja in vsiljevanja različnih pozicij moči.
Tretja stvar, ki pa me izredno veseli, gospod predsednik Vlade, pa je to, da ste prvič izrekli besedo o nevladnih organizacijah, o tisti pomembni razvojni sili, ki ji boste v
svoji vladi dali pomembno težo tudi s tem, da boste imenovali državnega sekretarja za to področje. Če na eni strani govorimo o izbrisanih, lahko tu govorimo o zamolčanih. Govorimo o 22.000 nevladnih organizacijah z več stotisoč prostovoljci, ki lahko pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju in razvojnemu preboju v tej Sloveniji. To je neizkoriščen potencial. In navedla bom samo en kazalnik, ki to potrjuje. Če v Sloveniji ta sektor zaposluje 0,7% zaposlenih, jih v državah EU (15), 8%.
Torej vidite, kakšne so možnosti tu z vidika razvoja politične participacije, pa tudi dopolnilnega ali alternativnega zadovoljevanja socialnih potreb ljudi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Gospod mag. Vizjak, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Vlade, spoštovani kolegice in kolegi.
Da bi lahko ocenili kakovost predlagane ekipe in kasneje tudi kompetentnost njihovega dela, potrebujemo neke jasne cilje in tudi ukrepe. Tega nismo doživeli. Pred štirimi leti, ko se je, Vlada točno 2 meseca po volitvah tudi dejansko potrdila, 3. oktobra so bile volitve, 3. decembra je Vlada nastopila, 21. septembra so bile volitve, 21. novembra se bo dejansko Vlada potrdila. Ni 10 dni prej, kot smo slišali pred nekaj minutami. Torej smo lahko slišali pred štirimi leti določene konkretne cilje: za 3 odstotne točke bomo hitreje rastli, kot rastejo najrazvitejše države Evropske unije, znižali bomo za odstotno točko na leto javno porabo. In še nekatere druge konkretne zaveze, znižali bomo število javnih uslužbencev. Moj prvi resen pomislek ob tem nastopu je, da ni konkretnih ciljev. Ne vemo, koliko napovedujete Sloveniji hitrejšo gospodarsko rast od najrazvitejših v Evropi, da jih bomo dohiteli. Koliko bo z deležem javne porabe v bruto domačem proizvodu? Zelo pomembno je namreč, da ena reprezentanca predsednika Vlade nikoli ne more odtehtati ukrepov, ki jih lahko en sistematičen pristop k racionalizaciji javne porabe v državi. In me to spominja na ukrepe takoj po osamosvojitvi, ko so se firme lotevale sanacij in so najprej začele varčevati na toaletnem papirju, na svinčnikih in podobnem. In potem so mislili, da bodo rešili podjetja. Ta pristop je nekaj, kar je neučinkovito in že videno.
Vendar kakorkoli, recimo, da bomo lahko sodili po delu in bomo kasneje tudi ocenjevali, vendar menim, da je bila kljub temu, da smo dva meseca po formiranju te ekipe, storjena napaka pri taktiki. Najprej se je usklajevala koalicijska pogodba, potem pa ekipa in marsikateri kandidat danes, marsikateri minister, ki bo izvoljen, ni sodeloval pri programu in se z njim ne identificira. Nasprotno - kritizira
ga. Konkretno je to na resorju gospodarstva. In ima danes ta kandidat drugačne poglede, kot so zapisani v koalicijski pogodbi in kot so predlagani s strani drugih kandidatov za ministre. Na primer: razbremeniti gospodarstvo. Ja, vendar predlog je z znižanjem prispevne stopnje, torej vse počez, kar je recimo lahko primeren ukrep za recesijo, ko je kritično in ko dejansko podjetje nima likvidnostnih sredstev. Medtem ko mi in tudi nekateri drugi ministri predlagamo, da se tistemu propulzivnemu, razvojnonaravnanemu delu gospodarstva omogoči vlagati dobičke v reinvestiranje, torej v razvoj in s tem ohraniti in povečati ustvarjeno v tistih podjetjih, kakor tudi prezaposliti del iz neperspektivnih panog. Hkrati pa seveda pomagati tistemu delu gospodarstva, ki se nahaja v težavah. Ne samo, da je tukaj razkol opozicija: pozicija, ampak tudi znotraj članov Vlade. Gospod Gaspari in finančni minister Križanič imata tukaj povsem drugačne poglede kot minister Lahovnik, ki reinvestiranju kapitalskih dobičkov v svojem hiringu, ni namenil prioritete, temveč znižanju socialnih prispevkov. To je zgolj en primer tega paradoksa.
Druga pomembna težava je v nadzornih institucijah. Temelj pravne države ni le normativno napisan pravni red, temveč tudi nadzor. Združevati nekatere danes delujoče nadzorne institucije, kot je Urad za varstvo konkurence, Agencija za trg vrednostnih papirjev, pod Banko Slovenije, ne bo v ničemer nadgradila neodvisnosti tega dela. Neodvisnost tega dela je, če se politika ne bo vtikala v delovanje in v kadre. In sem prepričan, upam da se motim, upam, da se motim, da je reorganizacija teh institucij pravzaprav narejena samo zato, da se zamenja del vodilnih kadrov, ki je stopil gospodarskemu lobiju na rep, tistemu gospodarskemu lobiju, ki je blizu vladajoči opciji. Pa še nekaj. Orkester je mešan. Mešan med profesorji, politiki, in je ljubljanski. Večina, približno 3/4 kandidatov je iz Ljubljane. Upam, da bodo imeli posluh tudi do Posavja, ki izgublja ministra. Upam, da bodo imeli posluh do Prekmurja ali Pomurja, ki tudi izgublja ministra, do Dolenjske in do takšnih regij, ki ne bodo imele svojega sedeža v tej ministrski ekipi.
Želim vam srečno roko in pri pametnih predlogih bomo vsekakor zraven.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Franci Kek, izvolite.
FRANCI KEK: Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik, kolegi, spoštovani mandatar! Takoj na začetku izrekam podporo vaši ekipi in se obenem ustavim ob pozivu opoziciji, naj ne čaka s kritiko, naj ne čaka s kritičnostjo. Naj vam povem, da bomo tudi znotraj koalicije kritični, če bo to potrebno. In moj glas proti enemu izmed kandidatov na odboru, je bil obenem tudi opozorilo Vladi, naj ne podlega skušnjavam, katerim večkrat podlegajo vsakokratne vlade, ko so mnogokrat zgolj
orodje multinacionalkam za dosego njihovih kratkoročnih ciljev po dobičku, na račun kvalitete življenja državljanov. Konkreten primer so plinski terminali. Tu bo Vlada na velikem preizkusu. Neodvisni strokovnjaki že nekaj let ugotavljajo, da bi bile posledice te postavitve izredno negativne. Tudi medresorska komisija pri Janševi vladi je januarja 2007 ugotovila, da bi bila postavitev le-teh uničujoča. Po Sloveniji že hodijo investitorji s kovčki, ki so dosti večji kot tisti v primeru Patrie, in lobirajo za postavitev tako onih kot tudi terminala na Koprskem. Zato, gospod Pahor, v tem primeru računamo na vas.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod Samo
Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! V uvodu h koalicijskemu sporazumu smo zapisali, da je ta dokument odgovor na izziv časa, v katerega vstopamo, in predstavlja vizijo razvoja, v katerem bo vsakdo imel možnost in priložnost za ustvarjanje dostojnega življenja. Sporazum je vabilo k sodelovanju vsem, ki si želijo boljšo Slovenijo. Zato je danes predsednik Vlade Borut Pahor kot svoje prvo sporočilo izpostavil, da moramo delovati kot reprezentanca, da potrebujemo eden drugega. To seveda ne pomeni, da bi Vlada želela del svoje odgovornosti preložiti na opozicijo. Sporočilo predvsem spodbuja k političnemu dialogu v Državnem zboru in poziva k neki novi obliki partnerstva za razvoj v času velike svetovne finančne in gospodarske krize, ki je že prestopila meje naše države. Eno temeljnih sporočil koalicijskega sporazuma je tudi načelo profesionalnosti in sposobnosti ljudi, kar ima prednost pred njihovo politično in strankarsko lojalnostjo. Tako se bo Vlada po zagotovilu predsednika Pahorja tudi ravnala. Tu pa bi rad izpostavil potencialno nevarnost koalicijskih vlad, nevarnost fevdalizacije ministrskih resorjev. Vse preveč smo bili v zadnjih dveh desetletjih priče prilaščanju ministrskih resorjev s strani posameznih političnih strank in podrejanju njihovim ozkim strankarskim, stanovskim in interesnim skupinam. To je treba preseči, tudi Vlada mora delati kot reprezentanca, ne pa zgolj kot seštevek koalicijskih partnerjev in sebičnih individualistov.
Po temeljitem posvetovanju med koalicijskimi partnerji ter na podlagi presoje posameznih kandidatur z vidika strokovnosti in učinkovitosti je predsednik Vlade Borut Pahor sestavil vladno ekipo 18 ministric in ministrov. Ministrski kabinet je strokovno in politično močna ekipa. V njej je deset ministrov in ministric z magisterijem in doktoratom znanosti, vsi imajo najmanj visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Med njimi je pet ministric, največ doslej. Dobro je, da so v njej vsi štirje predsedniki političnih strank pa tudi nekaj ministrov in ministric brez strankarske izkaznice. Na
predstavitvah v Državnemu zboru na matičnih odborih, ki so morda nekakšen anahronizem, vendar že tradicionalno utečen postopek so se dobro odrezali. Dva izmed njih sta bila potrjena soglasno oziroma brez glasu proti. Tudi drugi so dobili kar nekaj glasov iz vrst opozicije, z njimi pa so skoparili predvsem v največji opozicijski stranki. Sicer pa to ni nič posebnega. Nisem še videl opozicije ki bi pela slavo kadrovski zasedbi nove vlade.
Današnji čas je v mogočem podoben težavam v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ko je bilo slovensko gospodarstvo prav tako pred hudimi preizkušnjami. Naj to ilustriram z nekaterimi številkami, ki so vezane na tehnološki razvoj. Pred letom 1990 je bilo v slovenskem gospodarstvu zaposlenih več kot štiri tisoč razvojnih inženirjev in raziskovalcev. V drugi polovici devetdesetih let je ta številka padla na okrog tisoč štiristo. Tako je v času tranzicijskega razpada starega gospodarskega sistema propadla velika večina takratnih razvojnih oddelkov. Propadli so tudi veliki sistemi, kot na primer sistem Iskra. Da so razvojni oddelki postopoma oživeli, je bilo potrebno veliko časa in finančnih sredstev. Kot eden od poglavitnih ukrepov Vlade za učinkovit izhod iz današnje krize bodo prav gotovo investicije v tehnološke parke, inkubatorje in razvojne inštitute. Šola, ki smo jo plačali pred dvajsetimi leti z ukinjanjem razvojnih oddelkov, je bila predraga.
Gospodarski razvoj bo potrebno spodbuditi tudi z novim investicijskim ciklusom na področju železniške in prometne infrastrukture na prioritetnih razvojnih oseh ter telekomunikacijske infrastrukture in energetike. To pa bo mogoče le ob ustreznem in bolj učinkovitem črpanju sredstev iz različnih razvojnih skladov Evropske unije, kot je bilo to v zadnjem obdobju. Uspešen odziv Vlade na krizo pričakujemo tudi v idrijsko-cerkljanskem industrijskem bazenu. V idrijsko-cerkljanskem volilnem okraju, to je v občinah Idrija in Cerkno pa tudi ustrezen odziv Vlade na projekte, ki že predlogo čakajo na uresničitev in so odvisni predvsem od državnega proračuna. To so predvsem posodobitev cestne infrastrukture na četrti razvojni osi, dokončanje sanacije posledic rudarjenja, investicije na področju šolstva, kulture, domov upokojencev in tako dalje.
Novi vladni ekipi želim uspešno delo ter delo v korist blaginje Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zvonko Černač. Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani mandatar! Po točno dveh mesecih od volitev bomo danes dobili novo vlado. Pri čemer očitno vsebinski del koalicijske pogodbe je bil relativno hitro zaključen, več časa pa je vzel kadrovski del. Vzporedno z
oblikovanjem vlade in s temi postopki, pa se je v javnosti vedno bolj ustvarjal vtis kriznih oziroma črnih razmer, ki zavladajo v Sloveniji in podoba mandatarja kot bodočega senatorja teh razmer. Ravno v teh dneh sem zasledil informacijo o tem, da bodo upokojenci še letos dobili ustrezen poračun pokojnin v višini 4,6%, in to za celo leto nazaj, kar je seveda posledica zakona, ki je bil sprejet v mandatu vlade Janeza Janše, leta 2005. Sprašujem se, če bi bile razmere res tako slabe, kot se prikazujejo, in če bi bila Slovenija res v recesiji, kot nekateri danes govorite, in če bi bila zapuščina sedanje vlade na javnofinančnem področju res tako katastrofalna, kot so govorili celo nekateri kandidati za ministre, če bi bil res tako slabi pri črpanju sredstev iz Evropske unije, kot so govorili nekateri kandidati za ministre, od kod potem pol milijarde evrov za izplačilo tega poračuna upokojencem. Dejstva seveda govorijo drugače, so preverljiva. Slovenija se je, hvala bogu, ne sama od sebe, finančni krizi uspešno izognila. V letošnjem letu bomo beležili proračunski presežek in iz poročila, ki smo ga danes dobili, o delu Vlade v mandatu 2004/2008 izhaja, da smo bili pri črpanju evropskih sredstev po podatkih Evropske komisije, najbolj uspešni tako med starimi kot med novimi članicami. Na drugi strani pa je seveda tudi nesporno, da se gospodarska rast ohlaja, je še vedno izrazito pozitivna, zaradi tega smo še daleč od recesije, ki jo beležijo nekatere države v Evropi, vendar nas bodo učinki evropske recesije nedvomno dosegli. In od načina vašega ravnanja bo odvisno, kako uspešno jo bomo prebrodili. Rečeno je bilo, da mora Vlada, predvsem pa predsednik, delovati tudi z zgledom. To drži. Vendar ta populistična izjava, ki je bila izrečena danes, ne dvomim da dobronamerno, o reprezentanci, torej o kapučinih, ki si jih bo mandatar plačeval sam, pri tem ne pomaga dosti. Niti v koalicijski pogodbi, še manj v izjavah kandidatk in kandidatov za ministre ni videti oziroma zaslediti kašnega posebnega zgleda po ukrepih, ki bi temeljili na varčevanju. Nasprotno, če smo bili leta 2004, ob začetku mandata prejšnje vlade, priča jasno začrtanim ciljem, z jasnim zgledom o zmanjševanju javne porabe, potem bi sedaj v pričakovanju zmanjšane gospodarske rasti pričakovali vsaj toliko ambiciozne cilje, če ne malo več. Eden izmed teh ukrepov, ki je dal zelo jasen signal, je bil zmanjševanje zaposlenih v javni upravi za 1 odstotek. V teh okoliščinah, bi moralo biti sporočilo podobno, ne nasprotno, vendar ga ni. Zaradi tega se bojim, da žal po volitvah in po tistem, ko govorimo o odgovornosti oziroma o prevzemu odgovornosti za vodenje države, se bojim, da bodo nekateri še vedno nekaj govorili, nekaj delali, nekaj pa zapisali, kar ni dobro.
Na področju okolja in prostora, res pa tudi na številnih drugih področjih, kakšnih posebnih sprememb, novih politik, novih inovativnih pristopov ni zaslediti. Gre v glavnem za nadaljevanje obstoječih politik in ukrepov, ki pa jih je treba
podpreti. O tem ni nobenega dvoma. Vse tisto, kar je zapisano kot usmeritev in ki ne pomeni odstopanje od tistega, za kar so se odločili ljudje oziroma kar je dobro, je seveda potrebno podpreti. Na področju okolja in prostora pa gre za specifično področje, kjer mislim, da nas v prihodnje čakajo zelo veliki izzivi. Te izzive in te spremembe, ki nas čakajo, bi bilo prav, da jih smatramo kot razvojne priložnosti. Zaradi tega ta neambiciozen cilj prilagajanja podnebnim spremembam v smislu priprave nekega akcijskega načrta po moji oceni ni dovolj. Jaz mislim, da je treba v najkrajšem času ta načrt pripraviti in sprejeti ukrepe za njihovo aktivno uresničevanje. In to bi moralo biti zapisano v koalicijski pogodbi, vendar tega ni. Ta operacionalizacija manjka in mislim, da brez nje ne bomo storili na tem področju ničesar.
Na drugi strani imamo zapisane neke podrobnosti, ki so po moje nerealne, so dobre, jaz osebno jih podpiram, recimo o tem, da se bodo parkirišča gradila v bodoče povsod pod zemljo, govori tako pred trgovskih centrih kot pri stanovanjskih objektih. Zame to pomeni, da vse, kar se bo od sedaj naprej gradilo, bo moralo imeti parkirna mesta pod zemljo. To je nerealno in to je neuresničljivo. Usmeritev je prava in jo je potrebno podpreti, vendar mora biti opredeljena na drugačen način.
Na drugi strani tudi pogrešam eno konkretno zavezo glede števila stanovanj. V teh programih je bilo 1000, 10.000, 1000 letno, 10.000 v celotnem obdobju, tukaj v tej pogodbi ni ničesar. Je pa zelo pomembno področje in podpiram, da se ta fond pojača. Za zaključek, če mi dovolite, izjave kandidatov na hiringih, predvsem pa njihova neusklajenost in neusklajenost med tistim, kar piše v koalicijski pogodbi, in njihovimi izjavami, kaže na to, da bo imela nova vladajoča koalicija največ težav sama s seboj. Mi oziroma jaz osebno bom vse dobre odločitve podpiral. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Jurša. Prosim.
FRANC JURŠA: Spoštovani gospod podpredsednik, predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Glede na to, da prihajam iz Prlekije in Prekmurja, bom govoril predvsem o dveh pomembnih zadevah, ki nekako najbolj tareta prleško in prekmursko prebivalstvo v tem delu naše države, to sta okolje in prostor ter kmetijstvo.
Na področju okolja in prostora bi želel opozoriti na tri segmente. Prva je oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo in varovanje vodnih virov v naši regiji. Že osem let se pripravlja izvajanje izgradnje pomurskega vodovoda. To zadevo sta urejali že dve vladi. Na oskrbo z zdravo pitno vodo zelo močno vplivajo podnebne spremembe kot tudi intenzivno kmetijstvo, ki ga po vzoru Evropske unije v naši pokrajini kot v Sloveniji hočemo spremeniti in zastaviti nekje okrog 200
velikih kmetij. Mislim, da je to velika zmota. Neprimerno je, da že ob manjših sušah morajo našim prebivalcem dovažati v Slovenske gorice in Goričko zdravo pitno vodo gasilci. Sredstva za izgradnjo pomurskega vodovoda, ki je eden največjih projektov tega okolja, bi že bila lahko izvedena, če bi se pravočasno odločili in črpali sredstva iz kohezijskih skladov. Glede na to, da teh sredstev sedaj ne bo, bo treba znotraj proračuna države zagotoviti dodatna sredstva za sofinanciranje. Z velikim zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so se nekatere lokalne skupnosti lotile tega projekta zelo odgovorno in da je na račun njih to lahko tudi izvedeno. Pričakujemo, da bomo že v naslednjem mesecu vložili vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev za izvedbo tega projekta. Prepričan sem, da bo nova vlada v obdobju od leta 2009 do 2012 to tudi izvedla.
Naše občine sledijo tudi krovni direktivi Sveta Evropske unije na področju varstva okolja in tudi voda in pripravljajo idejne projekte, zasnove za ureditev odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Te projekte pripravljamo in prepričan sem, da ne bomo imeli toliko težav, kot smo jih imeli s pomurskim vodovodom. Prepričan sem, da lahko s koordiniranim delom znotraj ministrstev te zadeve usklajujemo in ne dovolimo, da bi nam birokrati na različnih ravneh te zadeve tudi ovirali. Velik vpliv na razvoj nekega območja je tudi prostorski dokument. V lanskem letu je ta visoki zbor sprejel tudi zakon, katerega pa žal ne moremo uspešno izvajati, kajti pojavlja se nam preveč birokratskih ovir, enostavno čakamo na nekatera soglasja in se sprašujem, če bomo do naslednjega leta lahko te prostorske dokumente na nivoju lokalnih skupnosti tudi imeli. Če tega ne bo, seveda ne bo gospodarskega razvoja, ne bo tudi dobrega in še boljšega življenja naših prebivalcev.
Poglejte, Prlekija in Prekmurje slonita nekako na gospodarstvu na dveh dejavnostih. To sta kmetijstvo in tekstilna industrija. Ti dve panogi ne dajeta tistega, kar bi imenovali večja dodana vrednost, zato naša pokrajina vse bolj drvi navzdol, ne približuje se pa razvoju osrednji Sloveniji. Če se bo tako nadaljevalo, potem to pomeni, da v 30-ih letih ne bomo dosegli osrednje Slovenije. Prebivalce naše statistične regije to zelo skrbi. Razvoj kmetijstva v neko čudno smer, kot sem že prej omenjal, govorimo o nekih velikih kmetijah, ki naj bi bile konkurenčne na evropskem trgu. Vse manj pa razmišljamo o tem, da je Slovenija specifična in da Slovenija potrebuje tudi posebne kmetije, ne pa kmetije z več tisoč hektarji, saj v Sloveniji nimamo toliko kmetijskih obdelovalnih površin. Mislim, da je zadnji trenutek in prepričan sem, da bo kandidat za ministra, ki bo danes postal minister, v svojem ministrstvu v kratkem sprejel strategijo razvoja te dejavnosti v državi. Bojim se, če se tu ne bo pristopilo relativno hitro, da bo podeželje ogromno izgubilo. Opozoriti bi želel tudi na socialno varnost kmetov. Tu mislim
predvsem na enakost pred zakonom, na upokojevanje kmetov, na upravičenost do varstvenega dodatka, do porodniške kmetic in seveda tudi nege. To bo morala biti za Vlado nova naloga, in to bo treba opraviti relativno zelo hitro, če želimo, da bomo te dele države, v katerih živi največ kmečkega prebivalstva, tudi na nek način postaviti na noge, da bodo ljudje lahko preživeli tudi te čase, ki so pred nami, o katerih se v tej dvorani ogromno govori.
Na koncu pa bi želel opozoriti še predvsem na eno inštitucijo, to je na moment ustanovitve in pomen ustanovitve Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Jaz mislim, da je skrajni čas, da začnemo v tej državi razmišljati, da damo zemljo tistim, ki jo obdelujejo, da kmetje zaokrožijo svoje posesti in da s to zemljo tudi gospodarijo. V temu skladu je še ogromno stavbnih zemljišč in jaz mislim, da bi ta stavbna zemljišča morala, ne danes, že včeraj preiti na lokalne skupnosti. Nekateri v skladu pa razumejo to, da je to za njih neki veliki posel oziroma celo lahko bi rekli biznis in lokalnim skupnostim prodajajo to zemljo, ki smo jo mi v svojih postopkih iz kmetijskega spremenili v stavbno, in jo seveda nujno tudi zelo potrebujemo.
Prepričan sem, da bo Vlada med drugimi rešila tudi ta vprašanja, ki sem jih jaz omenjal, zato bom glasoval za.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospa Renata Brunskole, prosim.
RENATA BRUNSKOLE: Spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora, gospod predsednik, spoštovani predsednik Vlade, gospod Pahor, kolegice poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.
Veseli me, da bomo z današnjim dnem prešli korak naprej. Potrdili bomo ministrice in ministre tega mandata, le-ti so me nekateri že prijetno presenetili ob predstavitvah, tako kandidat za ministra za finance, lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot tudi promet ter okolje in prostor. Vsem nam so volivke in volivci izkazali zaupanje, pripravljeni smo in sprejemamo odgovornost za spremembe, odgovornost za zagotovitev enakomernega regionalnega razvoja Slovenije, predvsem pa za to, da skušamo zagotoviti vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije dostojno življenje z razvojem na področju prometa, kvalitetno prometno povezavo čisto vseh območij Slovenije z osrednjo Slovenijo, tudi Bele krajine in Dolenjske, od koder prihajam. Na to so me včeraj opozorili gospodarstveniki velikih podjetij, kot so Krka, Revoz, Trimo Adria, Kolpa Danfoss, ko ravno na to temo nekako pričakujejo od Vlade Republike Slovenije in tudi od nas, poslank in poslancev, da skrbimo v tej smeri. Njihova naloga je nadaljnji razvoj gospodarstva kljub svetovni recesiji in tudi ob povečani stopnji brezposelnosti. Zatorej bo tudi nujno
potreben socialni dialog in tvorno sodelovanje vseh nas tukaj zbranih, tako koalicije kot opozicije.
Danes imenovanim gospem ministricam in gospodom ministrom pa želim pod vodstvom vas, gospod predsednik Vlade Borut Pahor, čim bolj uspešnih sto dni. Tako kot je bilo sedaj pri sestavi Vlade je tudi pri gradnji hiše potreben dober temelj. In verjamem, da teh sto dni naj bo za vas dober temelj za nadaljnje delo te vlade, saj bo potem delo lažje. Želim vam uspešno in odgovorno izvajanje vseh zaupanih nalog z uresničitvijo zastavljenih ciljev. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod dr. Peter Verlič. Prosim.
DR. PETER VERLIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade! Najbrž se me še spomnite, ko sem vas zadnjič vprašal o predvolilni obljubi, da boste Socialni demokrati v primeru zmage na volitvah vsem osnovnošolskim otrokom podarili prenosne računalnike. Volitve so za nami, s tem so zbledele tudi predvolilne obljube, zmaga je vaša. Volivkam in volivcem pa ste sedaj ponudili koalicijski sporazum, ki je po moji oceni skupek želja v smislu "prizadevali si bomo, zavzemali se bomo, proučili bomo". Gospod predsednik Vlade, ne zamerite, predlagam, da koalicijski sporazum preimenujete v izjavo o lepih namenih in željah za uresničitev programa koalicije. Toda za ohlapnim besedilom sporazuma ste za področje prometa zapisali nekatere zaveze, ki jih ne moremo spregledati in moramo nanje opozoriti.
V koalicijskem sporazumu ste napovedali zakonske in organizacijske spremembe na področju železnic in proučitev možnosti privatizacije železniškega tovornega prometa. Naše mnenje je, da ste se odločili za razbitje in prodajo Slovenskih železnic, kar sploh ni potrebno, saj je celoten železniški sistem skladen z vso evropsko regulativo in tudi drugje v Evropi se to ni dobro obneslo; kar poglejmo primer angleških železnic. Slovenske železnice morajo biti enotne in enovite. Davkoplačevalcem bi tako ponovno ostali na plečih nerentabilen	javni	potniški	promet,	vzdrževanje
infrastrukture, novi zasebni lastnik pa bi dobil direkten in poceni dostop do Luke Koper. Kaj pa, če je to prvi korak k privatizaciji logistike z Luko Koper na čelu? Kandidat za prometnega ministra v svoji predstavitvi na to ni imel konkretnih odgovorov. Gre za usodo 10.000 zaposlenih ljudi v Slovenskih železnicah in njihovih družin. Si predstavljate, da bi en mesec pred volitvami dejali, da boste privatizirali tovorni promet na železnicah in da bi službo izgubilo 3.000 ljudi?
Vinjete. Mislim, da lahko priznate, da je Vlada, ki se ji izteka mandat, storila nekaj, kar je dobro za ljudi, pretočnost prometa in okolja. Kakšen bi bil rezultat na
volitvah, če bi mesec pred volitvami dejali, vinjete ukinjamo, ker bo sicer Dars razpadel. Dars ne bo razpadel, še v koalicijskem sporazumu mu ponovno vračate več pristojnosti in moči, po mojem mnenju na škodo transparentnosti financ. Je pa res, da je bil kandidat za ministra tu zelo jasen, da vinjet ne boste ukinili. Ampak kljub temu ste v sporazumu napisali "revizija uvedbe vinjet". Čemu ali komu sedaj verjeti, zapisanemu ali izrečenemu? Za koliko in kdaj se bodo povišale cestnine za tovornjake, kakšnih olajšav bodo deležni domači cestni prevozniki, ali bo uvedena enotna vozovnica, ali se bodo znižale cene avtobusnih prevozov, zakaj so žičnice in kolesarski promet v sporazumu navedeni zgolj z enim stavkom. Imeli smo več konkretnih vprašanj, a dobili bolj splošne odgovore. Toda kandidat za ministra za promet je v svoji predstavitvi povedal tudi nekaj, kar ni zapisano v koalicijskem sporazumu, a je pomembno. Dejal je, da je dosedanja vlada storila nekaj, kar je dobro, da smo vložili veliko sredstev v državne ceste in se tudi sam zavzel, da bi ta sredstva ostala tudi naprej na nivoju, ki smo ga dosegli v času naše vlade, v višini od 250 do 300 milijonov evrov. To, edino zelo konkretno, obljubo pozdravljamo in jo prištevamo k že danim obljubam o višjih minimalnih plačah in večjih pokojninah.
Če sklenem. Razumeli smo, da boste infrastrukturne projekte, ki smo jih v tej vladi začrtali v okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, nadaljevali. Razvojne osi, dodatni avtocestni program, železniški projekti. To me veseli, saj ugotavljam, da smo resolucijo na področju razvoja prometne infrastrukture v našem mandatu pravilno zastavili in predlagam, da jo ohranite takšno, kot je, in se ne ukvarjate z njenim revidiranjem.
Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Ivo Vajgl.
Prosim.
IVO VAJGL: Spoštovani, utrujeni predsednik Vlade! .../Nemir v dvorani./...
Veseli me, da sem vam izzval nekaj smeha, ker najhujša stvar, ki se ji lahko izpostaviš, je dolgočasna razprava. Jaz sem kljub temu v tej razpravi hotel dati nekaj pozitivnih atributov. Ker sem jih največkrat spremljal od daleč, razprave v našem Državnem zboru, moram reči, da me današnja razprava po tonu, po nekem novem demokratičnem spoštovanju drug do drugega navdaja z optimizmom. Mislim, da danes dokazujemo tudi ljudem, ki nas spremljajo, če nas, po televiziji, da slovenska demokracija na čelu s to hišo dozoreva in da postajamo podobni parlamentu držav, s katerimi delimo usodo v Evropski uniji in v svetu vrednot, za katere se zavzemamo.
Sam sem imel priložnost prisostvovati šestim predstavitvam kanidatov. Ker nas je malo v poslanski skupini, smo se morali tako razdeliti, da je na vsakega prišla velika porcija. Moram vam povedati, da je bil moj vtis, da sem prisostvoval predstavitvam šestih ministrov, ki bi ravno tako lahko bili ministri v vsaki izmed naprednih držav Evropske unije. Imel sem dober občutek in vam, gospod predsednik Vlade, čestitam k vašemu izboru.
Ko govorim pozitivno o tej današnji razpravi, pa vendarle ta razprava pušča še nekaj odprtih želja. Ena je, da bi ta bolečina poraza bila nekoliko manjša. Ker bolečina poraza vodi v neobjektivnost. Tako smo slišali očitek o ideološkosti te vlade, še preden je začela delati. Mislim, da je bil ta očitek odveč. Jaz bi prej rekel, da imamo za seboj štiri leta preostrih ideoloških delitev in da bi bilo boljše, če bi jih bilo manj, zlasti ko je šlo za medije, ko je šlo za kulturno podobo naše države. Ne bi vsake od teh situacij, ker mislim, da je bila meja prekoračena, imenoval posebej, ampak če danes nekdo očita bodočemu ministru, da je podprl stavko, potem seveda ne morem, da ne bi spomnil na to, da smo imeli predsednika Vlade, ki je demonstriral proti Romom, da smo imeli predsednika Ustavnega sodišča, ki je demonstriral proti odločitvi parlamenta, da smo imeli ministra za notranje zadeve, ki je z megafonom dajal komande, ki so direktno pomenile kršitev človekovih pravic, da smo imeli neko situacijo, v kateri je nek predsednik države skoraj da za las ušel linču, in to v prisotnosti policije.
Skratka, dogajale so se stvari, za katere bi bilo boljše, da se ne bi dogajale. Mislim, da je tudi boljše, da ne vlečemo trupel iz omar in se ne obmetavamo s tem, ampak gremo v neko smer, ki se vendarle nakazuje. Nakazovalo se je tudi v govoru premierja, bivšega predsednika Vlade, neka želja po sodelovanju. Jaz sem nek takšen pozitiven ton zaznal tudi v nastopu gospoda Zorna in sem mu tudi hvaležen za to, da je pripravljen ministrici, ki ji sicer ugovarja, dati priložnost da pokaže, da je pripravljena sodelovati, in da boste tudi vi sodelovali. Mislim, da je to dober obet tudi za slovensko kulturo. Jaz sem si rekel, da bom nekaj minut uporabil tudi za to, da rečem, gospod predsednik Vlade, da vaš koncept iskanja zavezništva, iskanja konsenza, iskanja soglasja čez meje strankarskih delitev ni prvi takšen koncept. Mi smo imeli dolgoletnega predsednika Vlade, nekega predsednika Vlade, ki je bil med tistimi v Evropi, ki so najdlje vzdržali na tem položaju. Govorim seveda o dr. Janezu Drnovšku, ki je zaznamoval zelo težka leta našega državnega formiranja in verjetno bistveno prispeval k temu, da smo marsikatero krizo prestali pod njegovim vodstvom na nek zrel način in da ni prišlo do razhajanj, ki bi ta narod še bolj razdelila. Mislim, da tudi na zunanjepolitičnem področju, vem, predsednik, da vas to področje zanima, da imate na njem tudi izkušnje, imate dobrega zunanjega ministra, ki je tudi nakazal, da se namerava
angažirati. Tudi tukaj dr. Drnovšek pustil nekaj nastavkov tega, kar je lahko aktivna zunanja politika majhne države. Naj spomnim na njegov projekt, njegov načrt za Kosovo, njegovo angažiranje v Tibetu, njegovo angažiranje za mir v Darfurju, njegovo angažiranje za pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu in nenavsezadnje sporazum Drnovšek - Račan. Jaz mislim, da smo imeli neko šolo humane politike v Sloveniji, da smo imeli človeka, ki jo je poosebljal, da bi bilo dobro, da se ga večkrat spomnimo in tudi njegovega časa, ki je bil uspešen za Slovenijo in za vse nas. In rekel bi, gospod predsednik Vlade, imate možnost nadaljevati po poti, ki se je pravzaprav v Sloveniji preverila kot uspešna. Prepričan sem, da boste to tudi storili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Žnidaršič. Prosim.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala, gospod podpredsednik! Spoštovani gospod predsednik Vlade, kolegice in kolegi! Danes smo slišali polno zgodb na račun našega koalicijskega sporazuma, da je nedorečen, preveč splošen in tako naprej. To je res, moram pa reči, da v načelu pušča dovolj prostora za sprejemanje takšnih odločitev, ki tisto načelo uresničujejo v pravi smeri, s pravimi trendi in v dobro naših državljanov. Nič ne pomaga kakšna koalicijska pogodba, ki je bila v preteklem mandatu napisana bolj natančno, pa se vrste tistih stvari nismo niti dotaknili, jih niti proučili in niti si prizadevali, da bi jih tudi uresničili, gospodje. Moram potrditi, da je ta vlada, ki je odšla, naredila marsikaj dobrega, velike stvari so se zgodile. Ampak vendarle nismo bili dosledni v stvareh in tega ne navajam kot očitek, pač pa samo kot tisto dejstvo, ki ne daje prevelikih podlag za kritiko tega, kar naj bi se kasneje zgodilo samo zaradi tega, ker ni nekih številk v samem koalicijskem sporazumu, ki smo ga podprli.
Sam pričakujem, da bomo storili vse, da se čim več tega uresniči. Če se bo večina uresničila, bo približno tako kot v preteklem času, ko je bil namen dober, objektivne razmere pa takšne, da se ni dalo vsega narediti. In to je to, ne da bi poskušal braniti kogar koli v temu smislu.
Gotovo je tudi to res, da puščajo bolj odprte možnosti koalicijskega sporazuma prostor za kakšno korekcijo tega, kar smo imeli v mislih, pa bodo razmere takšne, da se ne bo dalo samo na en način uresničiti, zato bo potrebno rezervno varianto uporabiti ali pa se bo potrebno odreči kakšni stvari. Če bi sam preveč zares jemal pripombo Francija Križaniča o tisoč evrov minimalne plače, bi lahko danes ugotavljal, da je potem naših skrbi o obrambi socialne države konec. Ampak verjamem, da pa je njegovo sporočilo s to pripombo šlo v pravo smer, namreč razvoj naše države razume tako, da moramo povečati najnižjo plačo, da bi rešili vse druge probleme, ki
izvirajo iz tega, da je danes ta plača prenizka. Ni si mogoče zamišljati spodobne pokojnine za tistega, ki bi imel minimalno plačo štirideset let, ker bi postal naslednji dan, ko gre v penzijo socialni problem. In zato je razmišljanje o tem, da je nujno potrebno povišati minimalno plačo, pravilno razmišljanje in mi to podpiramo in nismo tako zelo dobesedno vzeli te pripombe in je tudi ne kanimo jemati kot očitka v nadaljnjem delovanju naše skupne oblasti in parlamenta.
Gotovo je tudi, kar zadeva enkratni dodatek, ki smo ga izpogajali, če lahko tako rečem, tisto vprašanje, okrog katerega se bo potrebno dodatno pogovoriti. Kar naenkrat smo slišali, da upokojenci niso za to, za ta dodatek, da niso zadovoljni. Zveza društev upokojencev Slovenije je napadla ta naš dogovor kot slab. Zato ne bi bilo nič narobe, če bi se kot tisti, ki smo vztrajali pri tej zadevi, vprašali, ali je to res dobra rešitev. In bi bilo narobe, če ne bi bili pripravljeni na razpravo o tem, da je treba to rešitev dodelati, vsaj tako, da ne bi dobili vsi enakega dodatka, če je njihova pokojnina 500 evrov, iz različnega naslova, eni polna delovna doba, eni polovična. Ali pa, da v dodatku ni vključenih, recimo, socialnih podpirancev, ki imajo samo 200 evrov dohodka oziroma nekaj drobiža več. Ali, da se nismo vprašali, kaj bo z nezaposlenimi, od katerih jih ima tri četrtine dohodke izpod 400 evrov. Tako da trdim, da so zaveze v koalicijskem sporazumu sicer zapisane, kakor so, to pa ne pomeni, da ne bi zdrava pamet in soglasje na področju socialnih partnerjev ali zaposlenih ne smelo vsebovati sprememb pri končni realizaciji dobrega namena, da se pomaga najrevnejšim v naši državi na tak način, z dodatkom, glede na to, da sistemska rešitev terja mnogo več časa, ki ga pa ti ljudje, ki nimajo za kruh, tako rekoč nimajo. Ti danes rabijo neko pomoč in zato smo govorili potem o dodatku kot neki zasilni rešitvi za kratek čas, kratek rok, da bi lahko v miru in premišljeno pripravili tiste spremembe, ki so potrebne, da bi zagotovili dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne na eni strani in na drugi strani zaustavili padanje standarda upokojencev, ki jih vedno več prihaja na tisti rob, ki je za spodobno življenje nesprejemljiv.
Iz tega naslova nimam velikih skrbi podpreti ministrsko ekipo, ki prihaja in ima mojo polno podporo, v prepričanju, da bodo tudi naši trije zastopniki v Vladi branili tisto, kar je dobro za večino v tej državi, ne samo tako rekoč naš program, pač pa sporazum, ki je bil sprejet, naš program v tistih delih, ki zadevajo socialno državo, in vse rešitve, na način, da bodo usklajene s civilno družbo na eni strani in zdravo pametjo na drugi. Tako da mislim, da smo na dobri poti. Izbrali smo dobre kandidate. Tudi naš predsednik, verjamem, da bo storil vse, da bo ministrstvo, ki ga kani prevzeti, storilo tisto, kar je treba storiti, v skladu z evropskimi direktivami in našo zakonodajo na področju okolja, da bi lahko stvari tudi na lokalni ravni tekle hitreje, ker so tam primanjkljaji.
Povedano na kratko, treba je imeti, ne samo sporazum, treba je delati na tem, da se čim več tega uresniči. Lahko rečem, mi smo zapisali nekoč, da bomo gradili poceni stanovanja za mlade, pa nismo niti začeli. Naredili smo mnogo in marsikaj nismo in tako bomo najbrž tudi v naslednji vladi in parlamentu .../Opozorilni znak za konec razprave./... marsikaj začeli, marsikaj bomo naredili. Mogoče kakšne stvari ne bomo, ampak takšno je življenje. Jaz mislim, da drugače skoraj biti ne more.
Jaz želim novi ekipi vso srečo in čim več uspeha.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Frangež.
Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovane kolegice in kolegi!
Skupni imenovalec predstavitev ministrskih kandidatov, ki sem jih v tem tednu videl, je ena jasna odločenost o ciljih, ki jih želijo s svojim delom doseči, na drugi strani pa diskutabilnost v izpeljavi. Zato v koalicijskem sporazumu mestoma najdemo besede "preučili bomo", "analizirali bomo" in podobno. Hkrati pa so ministrski kandidati in kandidatke jasno komunicirali tudi eno široko politično odprtost in pripravljenost, da se o načinih izpeljave vodi široka politična razprava tudi v Državnem zboru. Mene veseli, da je dosedanji predsednik Vlade Janez Janša v svojem nastopu sprejel iniciativo po oblikovanju novega partnerstva za razvoj, hkrati pa se mi zdi, da v veliki večini razprav, ki smo jih danes videli s strani največje opozicijske stranke, ni zaznati pravega razumevanja izzivov časa. Namesto tega se resnica išče v vejicah koalicijskega sporazuma.
Janez Janša je dejal, da ne smemo jemati aspirina pred prehladom, da recesije ne smemo zdravit tedaj, ko recesije še ni. Še dva meseca nazaj, v času volilne kampanje, ste nekateri predstavniki SDS-a v volilnih nastopih prepričevali slovensko javnost o odlični gospodarski kondiciji Slovenije. Danes smo, žal, seznanjeni vsak dan z novimi in novimi grožnjami o zapiranju delovnih mest. Zato pravim, da je morda dobro, da vzamemo aspirin, morda bi v času konjunkture lahko kaj privarčevali in tedaj bi bila morda potrebna samo limona in čas. Iskreno upam, da nam ne bo treba iti pod kirurški nož. Ampak tisto, kar danes Slovenija potrebuje, je nek nov optimizem, je en pozitiven tok stvari. Tisto, kar si ljudje, ki živijo v strahu pred izgubo delovnega mesta, ki živijo v strahu pred propadom svojih dejavnosti, ki so jih ustvarjali leta in leta, zaslužijo, je to, da vedo, da bo slovenska politika skupaj naredila vse, kar je v njeni moči, da preprečimo črne scenarije. Mislim, da smo z nekaterimi zakonodajnimi predlogi, ki jih je predlagala v sodelovanju z novo koalicijo dosedanja vlada že pokazali en močan signal, da gremo v tej pomembni smeri. Čas krize je tudi čas, ki zahteva
velikopotezne poteze, da zgradimo upanje in da okrepimo tisto strateško surovino Slovenije, o kateri vsi pogosto govorimo: znanje, moč, delo in ustvarjalnost ljudi. Vsi primeri družb ali pa idealnih približkov družb znanja nam pokažejo, da je za to potrebno eno temeljno družbeno soglasje po razvojni transformaciji skupnosti. Zato potrebujemo morda močno državo, predvsem pa pametno državo. In danes to potrebuje Slovenija. Pravico imate biti proti novi slovenski vladi. Odgovornost opozicije in odgovornost koalicije sta različni. A ne pozabimo, da v izjemnih časih in izjemnih trenutkih zgodovine se ta odgovornost močno, močno približa. "Potrebujemo eden drugega!" je dejal predsednik Vlade. Sam mislim, da lahko spremenimo težave v izzive, če znamo stopiti skupaj in oblikujemo tvoren dialog o težavah, ki jih prinaša finančna kriza. Samo s prodornostjo gospodarstva, in ne pozabimo, da imamo tudi v Sloveniji in slovenskem gospodarstvu mnoge pozitivne preglede in predvsem ljudi, ki po nekaterih raziskavah delajo največ oziroma so po svojem delu v vrhu Evrope, dajejo dober obet, da bomo te izzive zmogli. Da bomo te izzive zmogli, me utrjuje tudi prepričanje, da je predsednik Vlade Borut Pahor predlagal dobro ministrsko ekipo, ki ob razlogih, ki sem jih naštel na začetku, premore tudi sposobnost ustvarjanja razvojnega preskoka. Zato bom Pahorjevo Vlado, prvo socialdemokratsko Vlado v zgodovini Slovenije, s ponosom in veseljem podprl.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima dr. Gantar. Prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Imam navado reči, da se vsaka vlada srečuje z dvema vrstama problemov. S problemi, ki si jih sama izbere, da jih rešuje, recimo, te je zapisala v koalicijski sporazum, in s problemi, ki njo izberejo, da jih bo reševala. In bojim se, da se bo v času, ki prihaja, predvsem ukvarjala s problemi, ki so njo, namreč Vlado izbrali, da jih rešuje prav v tem in nikakršnem drugem trenutku. Želim ji pri tem veliko sreče, veliko uspeha. Moram reči, da gospodarska kriza, kot se kaže pri nas in v globalnih razmerah, bo sprožila številne razprave tu, v tej hiši in tudi širše. Kako se jih rešiti? Ali bo keynesianski pristop zadosten, če sploh bo? Kaj temu dodati in kako spremeniti? O vsem tem bo tekla razprava že v prihodnjih dneh, ne samo v teh dneh. Rad bi seveda Vlado ne nek način spodbudil, opozoril, da ne bo zadosti, če se bo ukvarjala smo s problemi, ki so jo izbrali, ampak bo treba seveda se ukvarjati s problemi, dogodki, ki so se začeli v tem mandatu, že tudi prej in se ne bodo končali takrat, ko bo zaključila svoj mandat. Eden od teh problemov in teh zadev, so seveda podnebne spremembe. Veseli me, da je kolega Černač to omenil. V koalicijskem sporazumu, pa tudi širše, seveda podnebne
spremembe niso opredeljene samo kot problem prilagajanja, deleč od tega. V preambuli te pogodbe oziroma tega sporazuma so podnebne spremembe opredeljene kot razvojni izziv prehoda v tako imenovano nizkoogljično družbo kot seveda ne pretežno okoljski problem. CO2 in še nekateri plini sploh niso polutanti v klasičnem smislu besede, temveč so lahko razvojni, tehnološki tudi organizacijski problemi in tako naprej. In tako je tudi tretirano v tej pogodbi. Zato je jasno pomembno, če gledamo kot razvojni problem podnebne spremembe, da moramo zmanjševati emisije toplogrednih plinov, da moramo pospeševati in uvajati tehnologije, nizkoogljične tehnologije, in da se moramo prilagajati na spremembe, ki so že tu in se že dogajajo, vsaj po mnenju nekaterih, in se bodo še dogajale. To je zelo pomembno. In iz tega bi rad opozoril na te dolgoročne cilje, ki se vežejo tudi na institucionalno spremembe; ni samo nek svet za podnebne spremembe, je seveda tudi predviden urad za podnebne spremembe, ki naj bi povezal vse te niti, tudi s civilno družbo, v koherentno in pregledno politiko. Tu je treba ponuditi roko tudi vsem v opoziciji ali kjerkoli, ki bi lahko k temu prispevali. Navsezadnje so tudi nekatere stranke iz opozicije imele na tem področju kaj povedati in tudi kaj prispevati.
Sam bi rad še, ker se ukvarjam s temi zadevami, opozoril še na to, da med problemi, ki presegajo mandat samo te vlade, seveda pomeni tudi upravljanje z naravnimi viri, predvsem z vodo, tudi z gozdom, tudi z zemljo, tudi z minerali. Jaz bi opozoril predvsem na vodo. Ne gre samo za vprašanje kvalitete voda, površinskih in podtalnih, ampak seveda tudi za vodne bilance, za skrb za vodne bilance, za bogatenje vodnih bilanc in za to, da nam voda, ki pada v obliki padavin, ki je shranjena v različnih segmentih, lahko bi rekli, našega naravnega okolja, ne odteka, ne uhaja in da jo imamo kot pomembno strateško surovino, vir in možnost za preživetje. Niso naključne črnoglede študije, danes smo brali o neki taki, ki govori o vodi kot najpomembnejšem strateškem viru. Mi imamo to srečo, da jo še imamo. Ampak je ne bomo imeli, če ne bomo spremenili politike upravljanja in ravnanja z vodami.
Hkrati bi rad opozoril na to, da je mogoče nastopil čas, da stopimo skupaj in premislimo, ali ne bi bilo bolje, da vendarle spremenimo postopek postavljanja vlade. Ali je res potrebno, da pride mandatar dvakrat v parlament, da je izvoljen prvič kot mandatar in da potem mora biti na podoben način izvoljena še vlada v celoti. Eni in drugi imamo zdaj to izkušnjo, vsi smo potegnili približno enak nauk iz tega. Predlagam in dajem to pobudo, da se dogovorimo, da naredimo to učinkoviteje, bolje in hitreje, ker včasih so lahko časi taki, da je treba to storiti hitro, včasih se mogoče niti ne bi mudilo. V zvezi s tem bi rad, ker sem tudi predsednik Državnega zbora, opozoril, da je Državni zbor v času, ko je že bil konstituiran, imel je torej predsednika, podpredsednike, imel scenarij za to, da bi se aktiviral in reagiral, če bi
bilo treba, v zvezi z zakoni, ki so bili že sprejeti. Te scenarije smo imeli, nismo jih razlagali, ker ni bilo treba, toda rad bi za nazaj pomiril vse tiste, da tudi ob tem sestavljanju vlade smo imeli scenarij, s katerim bi lahko reagirali, če bi to bilo potrebno.
Vladi, ki odhaja, se tudi jaz zahvaljujem. Na veliko področjih se nisem strinjal z določenimi predlogi, ukrepi, ki so jih dali. To sem javno povedal in povedal večkrat in še bolj javno, in je prav, da sem tako tudi storil. Tisto, kar sem opazil, je predvsem to, da ni problem v dobrih željah in hotenjih, ampak v nehotenih posledicah. Marsikatera vlada želi dobro, toda tisto, kar naredi, ni cilj, ki bi ga želela doseči, temveč nekaj povsem drugega. In temu pravimo, kolegi že vedo, nehotene posledice. Preveč jih je bilo, čeprav so bili nameni največkrat dobri, in novi vladi želim čim manj nehotenih posledic. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima mag. Potrata. Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade.
Podprla bom ekipo, ki ste jo predlagali. Uspela sem spremljati predstavitve ene tretjine ekipe - dve ministrici in štiri ministre in utrdili so me v prepričanju, da kljub morebitno malenkostnim odstopanjem od tistega, kar je tako zapisano, vendarle lahko vse, kar sem od njih slišala, uvrstim v koalicijski sporazum, ki zame nosi zelo pomenljiv naslov "Uveljavitev odgovornosti za spremembe". In to se mi zdi bistvenega pomena. S tem geslom o potrebnosti sprememb smo šli na volitve in koalicijski sporazum obljublja, da bomo uveljavili odgovornost za spremembe. Kako, kdaj, v kolikšni meri - bo moč videti po štirih letih in jaz upam, da boste vi in vaša ekipa dobili odlično oceno in zaupanje še za en mandat.
Toliko je bilo govora o tem, ali smo poslanke in poslanci prebrali, pa tudi kandidati za ministre in ministrice prebrali koalicijski sporazum, ker se je kdaj komu zareklo "koalicijska pogodba". Ampak to bi lahko ostalo na ravni jezikovnega drobnjakarstva, če ne bi tudi z nasprotne strani pogosteje slišali govoriti o koalicijski pogodbi kot o koalicijskem sporazumu. Razlika, na katero so opozarjali opozicijski poslanke in poslanci, pa po moje izhaja tudi iz strukture dokumenta: tista izpred štirih let je bila strukturirana po ministrskih resorjih, ta je po programskih sklenjenih celotah. Blaginja po meri človeka je zame, razumeli me boste, najpomembnejši del tega koalicijskega sporazuma in berem ga kot vizijo tega, kam naj gre tako šolstvo, šport, kam naj gre zdravstvo, sociala, zato da bomo dosegli tisto, kar menimo, da je treba preudarno, ampak kakovostno spreminjati. Zato se mi zdi, da so vsi tisti kandidati, ki so opozarjali na to, da je
veliko vprašanj, pa ne vedno že dovolj znanih odgovorov, da so ravno ti kandidati vredni podpore, zaradi tega, ker bodo iskali odgovore na vprašanja, ker bodo pri tem pritegnili številne strokovnjake, civilno družbo, vse socialne partnerje, ker bodo znali poiskati znanje v ljudeh, ki so, tako je rekel naš kandidat za ministra za šolstvo, "naše največje bogastvo."
Jaz vam želim dobro pot pri iskanju in uresničevanju ciljev, ki smo si jih skupaj zastavili.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči, gospod premier. Pozdravljam tudi kandidate za ministre, ki na podlagi neumnega poslovnika, ki ste ga žal sprejeli takrat, ko ste bil predsednik parlamenta, ne smejo biti pred obličjem domovine in ljudstva.
Poglejte, gospod premier, vaša stranka stopa na sceno v bistveno bolj prijaznem medijskem prostoru, kot je prejšnja Vlada. Pritiski na novinarje so očitno strašni. Niso smeli poročati o tem, kaj se je dogajalo na hiring, nobenih praktično skoraj nič opozicijskih vprašanj; in razlika je ogromna. Primerjal sem v istem časopisu, isti pisci, recimo, hiring za zunanjega ministra. Takrat so vsi opozicijski poslanci navedli, kaj so spraševali, tokrat pa niti koalicijskih poslancev niso navedli, da so žolčno napadli kandidata za zunanjega ministra. Da mu je ena kolegica iz vaših vrst očitala, da nima nobene vloge v slovenski zunanji politiki, da ni za nič zaslužen in tako naprej. In seveda ob tako enostranskem servisiranju javnosti - jaz sem solidaren z novinarji in obsojam, da so jih uredniki in pa lastniki tako pritisnili, da tega niso mogli napisati - si morda javnost domišlja, da res nastopa sanjska vlada, kot ste obljubljali dolge čase. Nič tega, razen, nekaterih velike kompetentnosti, nismo opazili na hiringih. Pred tem pa smo opazili, da ste v vaših vrstah zelo striktno načrtovali sanjske ministre za stranko DeSUS in ste poslali tja neke ministre. Imate tudi srečo, da nekateri poslanci DeSUS-a sanjsko ubogajo ukaze diplomatskega dela vaše stranke.
Takšna so izhodišča na začetku in poglejte, mislim, da so se nekateri bolj kompetentni kandidati, takšne bom omenil, kandidatko za obrambno ministrstvo, kjer sem vodil zaslišanje, zavedam tega. In je ona striktno ločila osebno vizijo ukrepov na področju varne politike in koalicijsko strategijo ukrepov. In ona je, recimo, velik poudarek dala pomenu domoljubja, domovinske razvoje v obrambi, ampak tega v koalicijskem sporazumi ni: ne na obrambnem področju ne na področju šolstva. Še več, na področje šolstva, kamor prihaja novi minister s FDV-ja, je en profesor najbolj žolčno napadel predsednika republike, ko je govoril o domoljubju pred Slovensko vojsko.
In to, seveda, ljudje opazijo, mladi ljudje se tega zavedajo in na takšen način ne bomo dobili v redu vojakov.
Poglejte, opazil sem tudi to, da je še drugi razkorak. Ko sem kandidatko za notranjo ministrico vprašal, zakaj je takšna prioriteta izbrisanih in posledično odškodnina za izbrisane in sem jo vprašal izrecno, ali je res, da je gospod Jankovič in srbski lobi vam postavil pogoj, da mora biti to tako urejeno za njegovo udeležbo v kampanji. Ona tega ni zanikala, ni odgovorila na to vprašanje. Poglejte, potem je kandidatka za ministrico za javno upravo, ko smo jo vprašali, kaj pomenijo revidirano razmerje med civilno družbo, je rekla, mi nismo sodelovali pri pisanju pogodbe. Priznala je, da ste ji vsilili, da je to oktroirana pogodba. In vi se zavedate, da oktroirana ustava je pomenila na tleh bivše Jugoslavije in tudi teh tleh za 70 let konec demokracije. In potem je še izjavil vaš poslanec Brulc, da gre demokracija čez vse meje in je proti demokraciji. Ja, to je nezaslišano!
In v takih razmerah se, gospod kandidat, bojim, da spreminjanje prihodnosti, kot ste rekli zadnjič, da vas zanima, ni prioriteta te vlade, čeprav ste danes rekli, da je reševanje krize prioriteta. Ampak gospodarstvo ima tri strani, državna uprava, in na kakšen način zakrito zaposlovati svoje ljudi, ima pa šest strani. In pri gospodarstvu nobenega ukrepa, nobene rešitve, ničesar! To ni prioriteta! Kajti če bi imeli prioriteto, bi to napisali. Zdaj pa vsi govorijo, da imajo samo vprašanja in nič odgovorov. Jaz želim, da daste odgovore, da bi vas "objela domovina", kot je rekel Župančič. Hvala.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Trofenik. (Ga
ni.) Besedo ima gospod Bukovnik. Izvolite.
ALAN BUKOVNIK: Spoštovani predsedujoči, cenjene kolegice in kolegi, predsednik Vlade, lepo pozdravljeni! Prihajam s Koroške in moja beseda bo tekla o podpori Vladi tudi v projektih, ki se bodo v tem obdobju, ki je pred nami, izvedli na Koroškem. Natančno, prihajam iz ene izmed treh dolin, torej Dravske doline.
Menim, da je oporekati površnosti pripravljenega koalicijskega sporazuma neodgovorno predvsem iz razloga, ker eno je to, kar lahko zapišeš v koalicijski sporazum, drugo pa je, kar lahko predsednik Vlade in tudi ministri, ko bodo potrjeni, dejansko ugotovijo v tistih prvih analizah, ko se znajdejo na ministrstvih. In če oporekamo koalicijskemu sporazumu površnost, potem se moram vrniti v obdobje preteklega mandata, ko je vlada z vsemi pooblastili obiskala tudi Koroško in na tisti seji vlade je tudi bivši predsednik Vlade nekako obljubil s polnimi pooblastili, da bo tretja razvojna os doživela začetek gradnje v letu 2008. To je bila tista dejanska obljuba, ki je nastala od predsednika vlade s polnimi pooblastili. Zato sem se nekako še bolj posvetil
zaslišanju ali pa predstavitvi kandidata za ministra za promet, gospoda Patricka Vlačiča, ki nas je v koalicijskem sporazumu in pa tudi na predstavitvi sami nekako navdal z optimizmom, da gre za enega največjih projektov v Sloveniji -nizkih gradenj tretje razvojne osi. Če lahko povem, da smo po teh kratkih analizah, ki smo jih naredili na Ministrstvu za okolje in na Ministrstvu za promet, ugotovili, da tretja razvojna os na našem odseku, ki je severno od avtoceste Maribor - Ljubljana, pravzaprav šele na začetku umeščanja v prostor, ni še doživela niti sklepa ministrov, da bi se razpisala aktivnost za izvajanje državnega lokacijskega načrta. To pa pomeni, da prestavlja sam začetek gradnje tretje razvojne osi na našem območju v letu proti koncu tega mandata. Zelo si želim, da bi s podporo vseh v Vladi, ministric in ministrov in predsednika ta datum premaknili bližje. Predvsem pa si želim in si bom tudi prizadeval v podpori Vladi danes in tudi še naprej zato, ker bom storil podobno, kot je storil predsednik Vlade - tudi sam nisem zaprosil za stanovanje v Ljubljani predvsem zaradi tega, da bom na lastni koži izkusil kako izgleda, ko potrebuješ iz Radelj ob Dravi, kjer sem doma, pa do Ljubljane dve uri vožnje vsak dan. To bo eden od tistih dodatkov, ki me bodo gnali k temu, da bomo čim prej zakopali lopate tudi na severnem delu tretje razvojne osi. Vse dobro Vladi!
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Besedo ima gospod Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Ker pa imamo omejen čas razprave, bom svojo razpravo pravzaprav osredotočil predvsem na tiste točke, ki so me prepričale, zakaj je vredno podpreti to vladno ekipo. Dejansko bo to moj prispevek k obrazložitvi, zakaj bom podprl Vlado, ki jo predlaga predsednik Borut Pahor.
Sodeloval sem na petih predstavitvah kandidatov za ministrico oziroma ministra. Več ministrstev je tako imenovanih državotvornih. Zame so vsa ministrstva državotvorna, saj Vlada kot celota vodi to državo in ne samo nekatera ministrstva. Vsa so pomembna in vsako ministrstvo je zato državotvorno in pomembno. Ne pristajam na delitev ministrstev po pomembnosti. Podal bom štiri razloge, zakaj bom podprl to Vlado. Prvič, zaradi tega, ker je strokovna. Kandidatke in kandidati so pokazali izjemno poznavanje svojega področja in predstavili so svojo vizijo vodenja in razvoja ministrstva, ki je mnogokrat bilo širše, kot je dejansko zapisano v koalicijskem sporazumu. Res pa je, da je to opozicijo motilo. Motilo predvsem zaradi tega, ker niso mogli posebej vprašanj postavljati, zaradi tega, ker so lahko ministrski kandidati in ministrske kandidatke odgovarjale pravzaprav na vsa vprašanja. Priznavali so jim tudi seveda veliko strokovnost, res pa je, da niso potem glasovali za te,
ker je bila politična odločitev nekoliko drugačna. To je seveda možno samo takrat, ko nekdo pozna področje, ki bi ga naj vodil v naslednjem mandatnem obdobju. Zavedamo se namreč, da v koalicijski sporazum ni možno zapisati vseh problemov, pa tudi vseh rešitev ni možno predvideti. Vodenje države je dinamično delo in problem, ki se včeraj še niti ni nakazoval, so lahko danes največji problemi v tej Sloveniji. Tu imamo tudi s sedanjo finančno krizo, o kateri smo že govorili, ki je v času volilne kampanje nihče pravzaprav ni zaznal.
Drugič. Preudarnost in strpnost pri vodenju in uvajanju nove politike. Vsi so v svojih predstavitvah zastavili potrebo po tem, da se opravi analiza delovanja posameznih ministrstev v preteklem obdobju, ki pa se verjetno ne bo ustavila samo na zadnjih štirih letih, ampak bo analizirala predvsem razvojne naloge, ki so bile načrtovane že v preteklosti, ki presega obdobje odhajajoče vlade. Zdi se mi pomembno, da si bodo bodoči ministri kljub zaostrenemu in turbolentnem času, kot ga sedaj imenujemo, vzeli vsaj toliko časa, da bodo ob rednem delu tudi analizirali pretekla obdobja in na tej osnovi gradili politiko naprej. Nihče ni govoril samo o slabem obdobju, ampak je bilo poudarjeno, da je treba dobro obdržati in ga še naprej nadgraditi z novimi pogledi, kar pa ne velja, pa je treba spremeniti, da se ne bi zgodilo namerno ali pa tudi nenamerno, da ko sprejemamo določene akte, določene usmeritve, ko je to peljano v aktivnost, nihče ni zadovoljen. Spomnimo se plačnega sistema, 166 tisoč uslužbencev, pa izredno izredno malo ali skoraj nikogar, ki bi bil zadovoljen s tem. Res je, da so plače en poseben problem, ampak da bi pa tako veliko nezadovoljstvo bilo na tem področju, pa seveda ni zgolj slučaj. Gre za to, ker to ni bilo dobro premišljeno.
In tretjič, povezovanje. Predsednik Vlade je ob njegovem imenovanju in tudi danes, ker ministrski kandidati so ob svojem predstavljanju večkrat poudarjali, da bo sodelovanje s parlamentom ena od njihovih prioritet. To je dobro in za parlamentarno demokracijo izredno pomembno; sploh sedaj, ko vstopamo v neko dokaj negotovo obdobje predvidene gospodarske recesije, bo izredno pomembno, da bosta tako parlament in vlada sodelovala in iskala najboljše rešitve, ki bodo realnemu sektorju olajšale gospodarjenje v teh nepredvidljivih časih.
Prepričan sem, da bomo skupaj lahko našli rešitve, da nas cunami po finančnem potresu ne bo preveč prizadel. To obdobje moramo skupaj prevreti. In četrtič. Kar je seveda zame kot socialnega demokrata eno od najpomembnejših stvari in zato žal nazadnje, ampak verjetno je najpomembnejši - skrb za pravno in socialno državo. V programu vsem ministrskih kandidatk in kandidatov je bila izpostavljena skrb za pravno in socialno državo. V času, ki je pred nami, bo skrb za sočloveka izredno pomembna. Vlada je tudi v koalicijski sporazum zapisala, da bo posebno pozornost posvetila tako starejšim, ki so pomoči potrebni in živijo težko, kot tudi mladim, ki se borijo, da bi lahko vstopili na trg delovne sile in v novo življenje po
končanem šolanju. Pomembno je, da se bo dialog reševal preko socialnega in medgeneracijskega dialoga.
Zato in zaradi teh stvari bom seveda podprl tudi Vlado.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Kumer.
Izvolite.
DUŠAN KUMER: Hvala za besedo. Spoštovani premier, spoštovane kolegice in kolegi.
Začel bom tam, kjer je končal moj kolega Vizjak, ko je rekel, da bo v tem parlamentu podprl vse pametne predloge, če bo z njimi prišla Vlada. In danes imamo prvi pameten predlog, to je sestavo Vlade in upam, da bova skupaj Vlado podprla.
Sicer pa bi se glede na celodnevno razpravo danes osredotočil na ene, kjer se mei malo poraja dvom, in sicer gre za ta partnerski odnos oziroma na ta, ki je bil napovedan s strani premiera in seveda opozicijskega liderja. Namreč, v ta partnerski odnos že malo z začetka današnje razprave moram podvomiti. In zakaj bom podvomil? Zato, ker je opozicijski lider, dosedanji predsednik vlade, nedvoumno in jasno danes za to govornico povedal, da je recesija Slovenijo obšla, da recesije nimamo, da nas je finančna kriza ravno tako zaobšla, da plače še nikoli niso bile tako visoke, kot so v letošnjem letu pri nas, da brezposelnost še nikoli ni bila tako nizka, kot je danes, in tako dalje in tako dalje. Premier, bodoči predsednik Vlade, pa je v svojem uvodnem nastopu ravno slabšanje razmer na teh področjih imel za izhodišče, da je pozval opozicijo k skupnemu sodelovanju za iskanje najboljših rešitev v teh razmerah. Torej, če parafriziram dosedanjega predsednika Državnega zbora in sedanjega podpredsednika Državnega zbora, kolega Cukjatija, potem je v tem partnerskem orkestru nekdo že danes napovedal, da bo "fušal" oziroma da je "fušer".
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Besedo ima gospod Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi.
Zelo pozorno sem poslušal razprave po odborih in sem s predstavitvijo zadovoljen. Še posebej pa sem zadovoljen, ker jih v velikem številu podpirajo tudi opozicijski poslanci. To sem razbral iz glasovanj po odborih. Četudi posamezniki, ki so iz opozicijskih vrst, še vedno gledajo na kandidate ali kandidate ministre s skepso, bi bil čas da pozabijo na stare zamere. Prosim, dajte jim priložnost, da začnejo opravljati zaupane jim naloge. Ni v redu, da jim odrekate sposobnosti že kar vnaprej.
Seveda sem posebno pozorno poslušal gospodarsko predstavitev, torej ministra za gospodarstvo, saj je gospodarstvo hrbtenica razvoja in posebej pozitivno moram danes oceniti predstavitev gospodarskega resorja, še posebej pripravljenost za močan in strokoven direktorat za mala, mikro in srednja podjetja in da preko tega direktorata izkoristimo vse odprte priložnosti, ki so odprte v smislu novih zaposlitev, ustanavljanja novih firm, mikro in manjših, usmeritev večje pozornosti v storitveno dejavnost in seveda večji prodor mikro in malih podjetij na tuja tržišča. Še posebej me je razveselila razprava. Tudi v smislu reke Mure, prihajam iz Pomurja, torej reka Mura je v Sloveniji odprta priložnost in seveda tudi mi domačini želimo, da se to izkoristi v čim večjem smislu.
Seveda, lokalna samouprava in razvoj, moram priznati, da sem bil kar presenečen nad zelo vehementno trditvijo bodoče ministrice, da se je treba takoj lotiti pokrajin. In sicer sem razbral, da je kar strokovnjakinja na tem področju, ker bi želela imeti za ustanovitev pokrajin tudi subregionalno organiziranost, kar je zame, kot "lokalca", zelo dobro. Seveda, kot so kolegi že prej dejali, Pomurje je v tem trenutku na nek način podhranjeno, predvsem v infrastrukturi in predvidevam, da bo v tem smislu dobilo nekoliko več zelene luči.
Danes je bilo veliko razprave o koalicijskem sporazumu. Prosim vas, zame je koalicijski sporazum cilj, vizija, usmeritev dela vseh segmentov vladne ekipe. In vsaka vizija se ali pa se mora korigirati ob eventualnih novih spoznanjih in to je v teh turbulentnih časih povsem normalno.
Zato kolegi, ne bojte se, to ni ravno črta, ki se jo je treba držati kot pijanec plota, ampak je okvir, ki se spreminja, po potrebah tudi dopolnjuje. Res sem bil danes zgrožen, ko sem v eni izmed razprav zasledil, da se nekateri posamezniki prav norčujejo v tem smislu, krize sploh ni, kaj pa je to kriza in tako naprej. Spoštovani, kriza je svetovnega formata. Imamo nekaj uradnih najav posameznih držav, ki pomenijo poseben poudarek tej krizi. Gospodarstvo v EU, če spremljate, je v tem trenutku, če po domače povem, prava groza. Takšne krize ali pa tako nepredvidljive krize v svetu sploh še ni bilo. Vse ekonomske logike so padle, ker je to nekaj popolnoma nepredvidljivega. In nobena pravila v tej krizi ne veljajo, ki smo jih bili prej vajeni. Kriza bo imela tudi pri nas pogubne posledice za nekatere panoge. Kriza k nam prihaja z zamikom, saj to je verjetno vsem jasno. In seveda ni čudno, da je strah nekatere ljudi za delovna mesta. Kaj pa to pomeni imeti delovno mesto, verjetno vsi veste. Zato je treba reagirati takoj in strokovno. Ko sem danes slišal predvsem vodje poslanskih skupin in posameznike, da boste podprli dobre projekte in dobre usmeritve, sem v tem trenutku optimist. To je garant za dobro delo naše vlade, zato jo bom tudi podprl.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Juri Luka. Prosim.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade! Zelo zanimivo in poučno je bilo poslušati dosedanjo razpravo. Po eni strani sem lahko še enkrat več se prepričal v upravičenost odločitve, da podprem predlagano ministrsko ekipo in tu se predsedniku Vlade zahvaljujem za kakovosten izbor. Po drugi strani pa cenim ognjevitost in energičnost spoštovanih kolegic in kolegov iz opozicije, saj prav to največkrat prispeva ne samo k boljšemu nadzoru oblasti, ampak tudi iskanju čim boljših rešitev. Seveda, potrebovali bomo rezultate in ti rezultati bodo plod dela strokovne vladne ekipe in zagnane poslanske druščine. Toda eden od predpogojev za to je, da počistimo pred svojim pragom. Očitki dvema ministroma so sicer dobrodošli, pa četudi ne v celoti upravičeni, ker tako povečujejo pritisk na slehernega člana Vlade, da dela v skladu s pravnimi in etičnimi merili. Škoda, da podobne kontrole ni bilo, ko je nastopala prejšnja vlada. Pa bom dal samo dva primera.
Ko je, na primer, odhajajoči kulturni minister Simoniti preko svojega sklada za pluralizacij o medijev letos kar 200.000 evrov dodelil podjetju Nova obzorja d.o.o. Kdo pa je lastnik tega podjetja? Skoraj 50% oziroma točneje 46% tega podjetja je lastnik stranka SDS. Drugače rečeno: torej je kulturno ministrstvo stranki svojega ministra praktično podarilo 200.000 evrov sredstev javnega denarja. In lahko le ugibamo, za kaj je bil ta denar uporabljen v letu volilne kampanje. Ali drugi primer. Ko je odhajajoči zunanji minister Rupel po Evropi strašil z diplomatskimi notami, finski javni televiziji pa v najboljšem balkanskem stilu postavljal take zahteve, da je dosegel le to, da je naredil ogromno škodo kredibilnosti Slovenije. Pokazal je namreč, kako je dosedanja vlada razumela pojem avtonomije medijev.
In če že mislimo na afero Patria. Želim si, da bi razumeli, da ugled države ne branimo tako, da resnico prekrivamo in pritiskamo na medije, ampak tako, da se učinkovito, transparentno in brezkompromisno proti korupciji, na katero kažejo čedalje bolj, da v tem primeru dejansko je bila, čeprav seveda je še preuranjeno, da bi govorili, kam in kdo, da se proti tej korupciji borimo. To dela Finska in prav zato uživa takšen ugled in to upam, da bo delala tudi nova slovenska vlada, ker vem, da bodo vsi ministri delali vse za to, da se zadevi pride do dna. Ampak, če se vrnemo k rezultatom, bosta prav izziva, ki bosta skupna izziva, dva: čim bolj omiliti socialne posledice svetovne krize in čim prej zajahati novi val tako gospodarskega kot družbenega razvoja. To bi bilo sicer lažje, če bi dosedanja vlada v zadnjih štirih letih gospodarsko ravnala bolj modro in ustvarila manj javnega dolga.
Tako dovolite mi, da vam nekaj preberem. Knjiga, katero verjetno poznate, Sveto pismo, prva Mojzesova knjiga, enainštirideseto poglavje. "Faraon naj postavi oskrbnike po deželi, da bodo v sedmih letih obilja pobirali petino v egiptovski deželi. Naj zberejo ves živež teh dobrih let, ki pridejo, in naj spravijo žito pod faraonovo oblastjo kot živež po mestih in ga shranijo. Ta živež bo zaloga za deželo za sedem let lakote, ki bo vladala v egiptovski deželi. Tako dežela zaradi lahkote ne bo propadla." Preseneča me, da po treh tisočih letih, ko imamo na voljo več znanja in več informacij, se niste držali teh biblijskih navodil. Danes bi namreč, če bi se tega držali, bili v dosti bolj zdravem stanju, da bi se lahko dosti bolj učinkovito borili s trenutnimi gospodarskimi izzivi. Zbogom.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Brulc. Se odpoveduje. Gospod Levanič. Izvolite.
DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, kolegice in kolegi.
Za nami so predstavitve ministrskih kandidatov, ki so izčrpno, argumentirano in pa predvsem ambiciozno predstavili svoje poglede na vodenje posameznih resorjev, kar je zelo pomembno predvsem glede na čas, v katerega vstopamo. Žal je marsikdo te predstavitve izkoristil tudi za medsebojno obračunavanje med koalicijo in opozicijo, namesto da bi skupaj z vprašanji poudarili tiste zadeve, ki so problematične in ki jih moramo spremeniti v prihodnje. Osebno mi je takšno obnašanje tuje, delovanje vseh nas v Državnem zboru ni zgolj nastopaško obnašanje pred javnostjo, ampak predvsem delovanje za dobrobit naše države in vseh njenih ljudi. Če bi se šli igre, kdo bo koga, potem bi danes lahko dejali, da ste nekateri namenoma zavajali javnost, da nastajanje Vlade poteka prepočasi, ko pa bomo z današnjim dnem porabili točno toliko časa, kot ste ga porabili pred štirimi leti. Ampak to ni naš namen, namen je, da smo skozi proces nastajanja Vlade lahko spoznali, da gre za resen namen, čim prej priti do nove vlade, ki bo lahko začela z delom in se spopadla z izzivi, ki jo čakajo v prihodnosti. Tudi ekipi dajmo priložnost, da se izkaže in da pokaže, kaj zna, ne pa, da jim takoj na začetku mečemo polena pod noge. Zato se iskreno sprašujem, drage kolegice in kolegi, kaj je naš namen: ali z vsako ceno dati novi ekipi slabo popotnico ali počakati na njihove rezultate in šele takrat kritično ocenjevati njihovo delo.
Tako kot vsi imam tudi sam velika pričakovanja do nove vlade. Gospodarska kriza bo dosegla to, da bomo kaj hitro lahko imeli višjo brezposelnost. Veliko ljudi, predvsem tistih, ki že danes živijo z nizkimi plačami, so ali bodo ostali na cesti. Pri tem me skrbi to, da marsikatero podjetje tudi izkorišča čas svetovne krize kot izgovor za dodatno
odpuščanje in to seveda ni prav. Na drugi strani je treba vzeti na znanje tudi krizo, ki se dogaja v podjetjih, saj se jih je veliko znašlo v resnih težavah. Pomagati jim moramo zato, da ohranimo delovna mesta. To je naša naloga in naloga nove vlade. Če bo zdravo gospodarstvo, bo sigurno več možnosti za razvoj. Roko na srce, ampak v preteklosti je bilo veliko zamujenih priložnosti in to v času, ko bi z visoko gospodarsko rastjo lahko privarčevali za slabe čase, čase, ki so danes pred nami.
Moram povedati tudi to, da se strinjam z gospodom Janezom Janšo, ki pravi, da bo treba v prihodnje varčevati. Predvsem, če sem prav razumel, tudi z zmanjševanjem zaposlitev v administraciji in javni upravi. To sicer dobro namero pozdravljam, ne vem pa, zakaj ste v obdobju predaje oblasti na novo zaposlili petdeset in več ljudi v javni upravi, čeprav ste vedeli, da bodo varčevalni ukrepi nujni in da prihaja nova vlada. Govorite torej eno in delate drugo. Na drugi strani govorite o uspešnosti prejšnje vlade in po vašem mnenju dobrih izhodiščih, ki jih ima sedanja vlada, ponekod - da, ponekod pa tudi ne. V današnjem Večeru si lahko preberete, da je indeks Ljubljanske borze končal pod 4.000 točkami, kar je vrednost, ki jo je dosegal leta 2004. Na tem področju je torej izhodišče enako, razlika pa je v tem, da ste vi imeli veliko bolj ugodne pogoje za delo, česar za novo vlado ne moremo trditi. Da je učinke višje gospodarske rasti pojedla inflacija in da ljudje z istimi plačami v trgovinah plačujejo dvojno ceno, je prav tako zaznamovalo obdobje odhajajoče vlade. /Gospod Vizjak, verjamem, da so vam nekatere stvari smešne; predstavljam pač svoje stališče, vesel bom, če ga boste poslušali./ Vaših ravnanj torej ne morem razumeti kot konstruktivno kritiko prihajajoči vladi, ampak predvsem kot nagajanje, ki se bo tako kot vedno nadaljevalo tudi v prihodnje. Ampak, drage kolegice in kolegi, zdaj je, kar je. Ta čas je za nami, pomembna je prihodnost. V vsakem od ministrstev čaka novo ekipo veliko izzivov in vsem resorjem moramo priznati enako pomembnost, saj bodo morali bolj kot kadarkoli prej delovati skupaj in se soočati s prihodnostjo. Zato ni vseeno, kdo bodo tisti ljudje, ki bodo na čelu teh ministrstev. Ravno nasprotno, od teh ljudi bo odvisna usoda naše države! Odgovornost je velike, sam pa sem prepričan, glede na predstavitve kandidatov, da bodo tej nalogi kos. Velikokrat bodo potrebovali tudi našo pomoč, zato še enkrat poziv vsem nam, da so politične spletke, igrice in nastopaštva preteklost, čas je namreč, da se tudi poslanke in poslanci zavedamo resnosti svoje odgovornosti in v skladu s tem tudi primerno ravnamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod Mencinger. Izvolite.
TOMAŽ TOM MENCINGER: Hvala lepa, predsedujoči. Predsednik Vlade, spoštovane, spoštovani! Moram povedati, da je
predlagana ekipa dobra. V danih razmerah, lahko rečem, da je celo odlična. Mandatarju vse čestitke, da je v tako težki situaciji, ko je bilo treba upoštevati sporazum, želje koalicijskih partnerjev in ostale stvari, dobil tako ekipo. In lahko rečem, da je ta ekipa resnično dobra kot celota.
Naslednja stvar, ki bi jo rad izpostavil, so zaslišanja kandidatk in kandidatov na hiringih. Pa ne bi šel konkretno v same podrobnosti, bi pa vseeno rad rekel nekaj, da sem bil kot novi poslanec malce presenečen nad nekaterimi kolegi poslanci in poslankami, ki so vlačili zgodbe izpred 8, 10, 12 let nazaj, izrezke iz časopisov in ostale stvari. Mislim, da je to neproduktivno in bi se naj takih stvari v bodoče poskušali izogibati.
Sama sestava predlagane ekipe z ekipo petih ministric, mislim, da je resnično pohvale vredna, ker imamo prvič pet ministric. In prepričan sem, da bodo tudi boljši del te ekipe. Naj povem, da izkušnje, ki jih imamo na Jesenicah, da imamo v devetih krajevnih skupnostih kar sedem predsednic, ki vodijo krajevne skupnosti. Gospodarska situacija, milo rečeno je zelo zapletena. Naj povem, da preko tisoč tovornjakov v Sloveniji stoji. Naj povem, da se krajšajo delovniki. Naj povem, da so na sporedu prisilni dopusti in odpuščanja. Podjetja preko večera dobivajo manjša naročila, tudi za polovico ali 30%. Roki plačil se povečujejo na 120 dni. Sama likvidnost podjetij je zelo vprašljiva in v zelo težki situaciji. Zato tisti del, katerega je predsednik izpostavil predvsem v smislu sodelovanja, strpnosti, dialoga, solidarnosti in timskega dela, ne samo da je nujen, ampak je tudi treben.
Ne bom se zdaj spuščal v situacije in predloge v tem smislu, kateri del kot poslanec pokrivam, bi pa vseeno izpostavil samo eno. To je 10. koridor avtomobilske avtoceste Karavanke - Bregana, pa bom ostal na relaciji Ljubljana -Karavanke. Naj povem, da je ta avtocesta invalidna zaradi meni neznanih vzrokov, ker dejansko enkrat preko starega mostu, govorimo o Peračici, je zaprt in je še vedno možno po njemu vršiti promet. Tako mislim, da bo to ena od nalog ministra, da te stvari pogleda. Ker gre za Slovenijo, za nas, za našo skupno prihodnost, bom predlog, katerega predlaga mandatar, tudi podprl. Bi pa vseeno mogoče se strinjal s tistimi - tudi Zmago Jelinčič je to iznesel - da na ministrstvih, je pač to odgovornost ministrov, bo resnično treba tudi te stvari doseči, kar smo prej rekli - od sodelovanja, dialoga in timskega dela in se enkrat zavedati, da je to delo ne samemu sebi namen, ampak da je to delo za dobro Slovenije. Zato želim predlagani ekipi uspešno in učinkovito delo.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi.
Občutek imam, da dlje kot je trajala razprava, manj veste in manj razumete, kaj je vaš predsednik povedal v nastopnem govoru. Vse vaše razprave so se odmikale od bistva in od stila in stvari, ki jih je pravzaprav povedal in predlagal v smislu dobrega, tvornega sodelovanja. Tudi marsikakšen vragec v Svetem pismu najde kakšen citat, ki mu prav pride. In tudi razprava, ki jo je imela kolegica Črnak Meglič, ko je govorila o civilni družbi in vlogi civilne družbe, pravzaprav najbolj demantira prav sama, kajti ona je bila pomembna predstavnica ene od institucij civilne družbe in danes je politik. Prej pa je nastopala izrazito proti politični opciji. In da ne bomo ostali samo pri tem. Takih enot civilne družbe je v Sloveniji kar veliko, v katerih so zastopani predstavniki LDS, SD, Zaresa in DeSUS-a in še koga. Recimo, ali je civilna družba dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja, ki je bil na predvolilnih shodih Socialnih demokratov? Ali sodi v civilno družbo združba okoli Foruma 21? Ali so civilna družba Društvo upokojencev, katerih predsedniki so kandidirali na listi stranke DeSUS, kot kandidati za poslance? Ali je, recimo, civilno družbo predstavlja predsednik Odvetniške zbornice, ki je bil nekdanji poslanec oziroma minister iz vrst Liberalne demokracije? Ali je civilna družba Zveza združenj borcev narodno osvobodilne borbe, ki se je izrazito aktivno in zelo profilirano vključila v predvolilno dogajanje? Ali kakšno, recimo, združenje članov nadzornih svetov, ki ga vodi nečak ali pa najljubši nečak poslanke iz vrst Socialnih demokratov? Zanima me tudi, kakšen je odnos vas do tega, ko govorite o tem, da se mora politika umakniti iz medijev, recimo iz sveta TRV in tako naprej, istočasno pa imajo člani, poslanci svojo oddajo na televiziji v zabavnem programu, v predvolilnem času in sedaj, ko so že poslanci. Ali je to umik politike s TV? Recimo, skrita kamera je že taka oddaja na RTV, ki jo vodi vaš kolega.
Veliko je bilo govora tudi političnem kadrovanju. Predsednik je rekel, da tega ne bo, vendar pravzaprav slučajno ali pa ne .../Znak za konec razprave./... se je pojavil ključek z imeni šestotih oseb, ki jih bo treba zamenjati; kljub temu da je bilo rečeno, da se bo ta ključek uničil, pa
nikjer ni bilo rečeno, da se te zamenjave....../Izklop
mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bojan Kontič. Gospod Bojan Kontič se odpoveduje. Potem dajem besedo predsedniku Vlade, če želi.
BORUT PAHOR: Spoštovani gospod predsednik, visoki zbor! Jaz sem prosil tiste, ki so delali razpored, da mi odredijo zadnjo uro. Ampak z vašim dovoljenjem, gospod predsednik, poslanke in poslanci, bi se temu odrekel, če mi dovolite, da namesto odgovora na nekatere kritike pa tudi pohvale povem eno
anekdoto iz časa usklajevanja, kdo bo minister in kdo ne. Lahko? In naj ostane to med nami. Ne, to še ni anekdota.
Nekega dne pride k meni eden od kandidatov, ki bi moral biti v kvoti ene od strank. Naj poudarim, da ne gre za nekoga, ki je sedaj kandidat za ministra ali ministrico, in mi pravi takoj na začetku, da naj mu nikakor ne ponudim mesta za Slovence po svetu. In sem rekel: "Prav gotovo ne, ker ste premalo ugledani!." To pravim zato, ker sem imel v mislih že akademika, dr. Boštjana Žekša, ki seveda ne pripada politično našemu krogu. Pred časom sem ga povabil, da pride k meni in je to vljudno tudi storil. Jaz sem mu predlagal, da se usede, prav tako jaz, seveda z neskrito tremo, ker konec koncev nimam niti magisterija, on je bil pa prejšnji predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Rekel sem mu, da imam eno zamisel. Rekel je, da je vedno načelno dobro, če ima kdo kakšno zamisel. Jaz sem mu rekel, da imam eno drzno zamisel. On je rekel: "Tudi to je načelno dobro, če ima kdo drzne zamisli." In potem sem mu rekel, da je ta zamisel v tem, da bi politično sodelovala. Pa je nastala en čas ena tišina in je rekel: "Gospod Pahor, vi verjetno veste, da midva v celi vrsti stvari nimava enakih političnih stališč." In jaz sem rekel: "Gospod akademik, nihče ni popoln." Pravi: "Dobro. Nimava enakih stališč, ampak imate smisel za humor pa predlagam, da nadaljujeva," in sva nadaljevala, dokler se nisva zedinila, da bo kandidat za ministra za Slovence po svetu in ta kandidat je dobil v Državnem zboru soglasje za njegovo imenovanje.
Kaj želim povedati s tem primerom? Da imamo ljudje lahko različna stališča, da imamo lahko različne poglede, vendar pa nas lahko združi to, da želimo storiti nekaj dobrega za našo domovino in da smo za to pripravljeni sodelovati. Jaz sem danes svojo pripravljenost za sodelovanje izrekel in izražam veliko zadovoljstvo, da je ta želja naletela zlasti pri tistih, ki ste ta mandat v opoziciji, na odprta vrata. Jaz bom storil vse, kar je v moji moči, da ta današnja skupna zaveza o tem, da bomo poskušali kot politika, ne kot Vlada na eni strani, ki ima odgovornost, in opozicija, ki takih odgovornosti nima, ravnamo kot reprezentanca. Jaz si želim, da bi sedaj ta ekipa, ki sem jo predlagal temu visokemu domu, dobila zadostno podporo, da bi ministrice in ministri prisegli pred tem visokim zborom in da se jutri na prvi seji Vlade sestanemo in začnemo z delom. O nas bo mogoče soditi po rezultatih. Mi se bomo potrudili, da bodo ti rezultati uspešni, v korist skupnosti, v imenu katere prevzemamo odgovornosti za naša ravnanja v okviru pristojnosti, ki jih imamo. Kot rečeno, bodo ministri in ministrice, tudi jaz osebno, veliko časa preživeli v Državnem zboru. Ne skrivamo, da, kot je bilo rečeno, imamo več vprašanj kot odgovorov. Mene ne moti, da je koalicijski sporazum morda v čem pomanjkljiv. Morda je to tudi odgovor na izziv časa, ki je pred nami. Če bi si dajali neke zaveze in recepte, kako bomo ravnali naprej, in bi se jih držali kot pijanec plota, bi bilo mogoče to celo
slabo za to gospodarsko negotovost, v katero gremo. Skupaj bomo poiskali odgovore na ta vprašanja. Ni nam treba čakati na recepte, ki jih bodo iznašli drugi. Zelo je pomembno seveda, da se intelektualno, politično, znanstveno, tehnološko umestimo v najmodernejše tokove razvitega sveta. Ampak na koncu koncev pred 20 leti, ko smo bili pred podobnimi izzivi in tudi danes se moramo zanesti na našo lastno iznajdljivost, na našo pamet, na našo ustvarjalnost. Vloga Vlade bo, da bo povezala vse to v neko družbeno atmosfero, ki bo naklonjena temu, da bodo ljudje dobili zaupanje v to, da vodimo državo v pravo smer, to je v smer kluba najbolj razvitih in najbolj solidarnih držav na svetu. Vem, da je to ambiciozna zamisel, ampak tudi pred 20 leti smo Slovenci in vsi, ki živijo z nami, zmagali zato, ker smo bili ambiciozni. Sreča, ki ste jo želeli Vladi, je vedno na strani pogumnih ljudi. Državnemu zboru in tudi, upam, novoizvoljeni ekipi želim, da bi se je ta sreča, ki bo na strani pogumnih, tudi držala.
Predsednik, ali bom imel na koncu možnost, da če bo Vlada izvoljena, še izrečem zahvalo bivšemu predsedniku Vlade in njegovi vladi? Hvala. Potem se bom s tem poslovil za ta hip od Državnega zbora in vas vabim, če je to v vaši moči, da predlagano ekipo tudi podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Ker določen čas za razpravo še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Ker vidim, da želite razpravljati, odpiram prijave za razpravo. Prijavljenih je 16. Samo trenutek, bomo izračunali. Mislim, da bo manj kot tri minute za razpravo, dve minuti in pol. A štiri minute!? No, matematika! Torej, vsakdo bo imel na razpolago za razpravo štiri minute. Prvi dobi besedo gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovane in spoštovani, spoštovani predsednik Vlade! V veliko veselje mi je, da prihajamo do tega trenutka, ko bom lahko kot novoizvoljeni poslanec Državnega zbora uresničil ene od svojih globokih sanj, in to je, da bom podprl Pahorjevo vlado. Prepričan sem, da je koalicija zmogla zbrati pozitivno energijo in se postaviti v pozitiven tok slovenske zgodovine. In prepričan sem, da bodo štiri leta, ki sledijo, leta izjemnih naporov in izzivov. Če pa bomo med seboj zmogli razumevanje teh skupnih izzivov in sposobnost, da se o njih tvorno pogovarjamo in iščemo skupne rešitve, verjamem, da tudi za Slovenijo ni meja.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospa Andreja Rihter.
MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Naj ponovim samo svoje besede, da smo nekateri dali obljubo zavestno vsem državljanom in državljankam Slovenije in tukaj zastopamo njihove interese. Zato bom podpirala to Vlado in to ekipo tudi v prihodnje, ker verjamem v te obljube, verjamem v te čase, ki prihajajo, in zato je delo vseh nas odgovorno in zaradi tega menim, da so ljudje na pravem mestu s polno mero odgovornosti in velikega poguma, kakor je ne nazadnje dejal tudi predhodnik, gospod Borut Pahor.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospa Janja Klasinc.
JANJA KLASINC: Tudi jaz bi rada, spoštovani predsednik Vlade, podprla vaša prizadevanja za izgradnjo neke nove države, neke države, ki ne bo več temeljila na občutku, da gre za državo osebne lastnine, ampak da ne bomo več v stilu Ludvika XIV, govorili: "Država, to sem jaz", temveč bomo imeli drug moto: "Država, to smo mi vsi." Srečno.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospa Breda Pečan.
BREDA PEČAN: Hvala lepa.
V Sloveniji je več deset tisoč nevladnih organizacij, ki jih na vso srečo ne vodi več deset tisoč strankarsko pripadnih ljudi ampak so te funkcije vodenja neprofitnih, nevladnih in nepoklicnih organizacij v rokah ljudi, ki si želijo narediti preko nevladnih organizacij kar se da veliko dobrega za Slovenke in Slovence na zelo različnih področjih, ki jih nevladne organizacije pokrivajo.
In zaradi tega mislim, da govoriti in očitati posameznim politikom ali ljudem, ki so v sorodstvu s posameznimi politiki. Neverjetno! Se pravi, da bomo morali sprejeti zakon, ki bo preprečeval oziroma ki bo obravnaval nezdružljivost funkcije v nevladni organizaciji s kakršnim koli sorodstvom s kakršnim koli politikom v tej državi. Jaz mislim, da bo Vlada poskrbela za to, da bodo nevladne organizacije normalno funkcionirale, da bodo delale tisto, zaradi česar so se ustanovile, in da bodo nepolitične in delale na področju, za katerega so bile postavljene.
Želim si pa, da bi Vlada predvsem poskrbela za eno od bistvenih nalog, ki so pred nami: težki izzivi na področju onesnaževanja okolja, na področju zmanjševanja bremena na okolju. Prepričana sem, po predstavitvi, ki sem jo slišala na Odboru za okolje in prostor, da imamo tudi na temu področju dobrega ministra oziroma bomo imeli dobrega ministra in zato celotni ministrski ekipi, ki jo bo vodil naš predsednik Borut Pahor, želim srečno pot v naslednje štiriletno obdobje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC: Spoštovani gospod predsednik, predsednik Vlade, kolegice in kolegi! Ni moja navada govoriti v prazno, kajti na lokalnem nivoju ni časa. Čas je dragocen in če ga zgubljamo, nam teče, problemi, ne rešujemo jih in tako dalje. Ampak v parlamentu je demokracija drugače nastavljena in očitno je tu dovolj časa in jaz se učim zelo hitro. Zato ne bom zgubljal besed in bom poskušal povedati, da je pred nami veliko dela. Prihajam iz goriške obmejne pokrajine, ki tekmuje z zelo razvito Furlanijo - Julijsko krajino. Zato imamo interes, da potegnemo ta voz še hitreje. Imamo projekte. Mogoče vam je znan projekt Imprime. Vemo, kaj nam ponuja Evropa preko Phare in ESP programov. Imamo cokle (?) tukaj v domovini. Ne bom omenjal vseh, ampak Sklad kmetijskih zemljišč, imamo naturo, ki nam sega v mesto in tako dalje in to je tisto, zaradi česar sem kandidiral in si bom prizadeval v odborih in tukaj v parlamentu, da sprostimo možnost gradnje, da sprostimo razvojne ideje, ki so prisotne povsod. Ob meji je naša velika skrb seveda tudi za zamejstvo in nemalokrat je bilo Ministrstvo za zunanje zadeve do tega območja indiferentno in je pozabljalo na to, kaj se dogaja sto metrov od Nove Gorice. Sami plačujemo visoko šolstvo, gradimo visokošolski kampus, sami gradimo nekatere infrastrukturne objekte in tako dalje.
Tako, da prisoten sem in prepričan sem, da bo ta vlada imela moči, da imam znanja. Bil sem na petih preverjanjih teh znanj bodočih ministrov. Vsi so me zadovoljili in prepričan sem, da bomo jutri, ko bo Vlada začela delati nekatere načrte, ki jih imamo dolgo v zaprtih prostorih tukaj v Ljubljani, premaknili iz mrtve točke. Vladi želim veliko uspeha. Nehajmo se primerjati z obdobjem izpred pet, deset let, ko je bil čas čisto drugačen. Jaz sem prepričan, da bo jutri boljše. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod France Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo gospod predsednik.
Zavedamo se, da oblikovati vladno ekipo ni lahek posel. Treba je usklajevati številne interese, številne zahteve, številne okoliščine, pa vendar, to vam je uspelo, oblikovali ste. Težko, zelo težko pa je oblikovati dobro ekipo, nemogoče pa idealno ekipo. Idealne ekipe ni. Tudi v tej ekipi so dobri in manj dobri kandidati. Nekateri, oprostite našemu mnenju, našemu prepričanju, zelo slabi. Če bo življenje kdaj pokazalo, da se ne motimo in boste to tudi vi spoznali, vam predlagamo, da jih zamenjate. Ne boste ne prvi ne zadnji premier, ki bo to naredil. Mi smo obljubili konstruktivno kritiko in podporo pri vseh pomembnih projektih. Imeti dobrega ministra je pomemben projekt za državo. In v takih primerih, vam predlagamo, da se ne obotavljate prevzeti to odgovornost in tudi za ceno, da se zamerite določenemu kandidatu in z njim povezanim osebam.
Torej, gospod predsednik, vem, ta ekipa bo potrjena, tudi brez naše podpore, za to pravzaprav koalicija ima večino glasov, vendar tu na tej strani bo opozicija, ki vam bo gledala pod prste, vam in vsem ministrom, vsem kandidatom. Upam, da bomo korektni, da ne bomo žaljivi, da bomo kritizirali dejanja in ne bomo poskušali diskreditirati posameznega človeka kot človeka.
Torej, gospod predsednik, ekipa, ki je, je zelo raznoliko. Vem, ne sme se ocenjevati dela vnaprej, treba je počakati in še enkrat, upam, da bo življenje in da boste vi pravočasno odreagirali na kakšne anomalije, ki jih bo odkrilo in naplavilo življenje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala. Besedo ima gospod Anton Kampuš. Besedo ima gospod Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Zdaj, dolgujem odgovor, ker ste se mnogi sklicevali na ta dopis Kosove komisije. Veste, on je zapisal zelo zanimivo stvar. Za zakon in za komisijo sploh ni pomembno ali je prišlo do vplivanja in tako naprej, gre za to, da za samo dejstvo, za dejanje in za ničnost zadošča, da je do tega stanja prišlo. In on v ničemer ne zanika, ravno nasprotno, ponovno potrjuje, da je do tega stanja prišlo. Stanja, ki je v nasprotju z Zakonom o preprečevanju korupcije, in zato je tudi tisto ali temu rečemo koruptivno dejanje ali kakorkoli drugače, seveda besedna igra. To ni prometni prekršek ali kršitev Zakona o prometnih prekrških, ampak kršitev Zakona o preprečevanju korupcije. S tem, da tudi sam Kos poudarja, da po njegovem vedenju, sklicuje se na nek dopis, pač ni bilo znano, gospa ni poznala prava, ampak funkcionarja nepoznavanje prava ne odvezuje odgovornosti. Pa to je temeljno pravno načelo. Zato pa si funkcionar, ker se šteje, da si dolžan preveriti po katerih zakonih delaš. In to je sporno v celi zadevi. Saj ni nihče rekel, da se je osebno okoristila, saj se ni mogla, če je bilo to pravočasno odkrito. Saj se teoretično ne bi mogla, ampak gre za to, da je očitno oseba, ki svoje funkcije ni ustrezno opravila in pri tem bi spomnil, da ste mnogi, pa tudi za gospoda Kosa to velja, vehementno očitali vrhu slovenske vlade, ki sedaj odhaja, vpletenost v korupcijo, brez da bi imeli en sam papir v rokah. Tukaj pa gre za dokazano dejanje v nasprotju z Zakonom o preprečevanju korupcije in ste to mrtvohladno pokrili na komisiji z glasovanjem, in tudi danes napovedujete glasovanje "za". Tisti, ki bo glasoval "za" ob tem dejstvu seveda dokazuje, da s tem vsem govorjenjem o pomenu Kosove komisije, o preprečevanju korupcije, niti enkrat samkrat ni mislil resno, ker bo deloval v nasprotju s svojimi lastnimi besedami.
To mimogrede pove še nekaj . Ko sem prej našteval katere vse vzvode moči imate v rokah. Imeli boste očitno tudi, če že ne očitno, pa vsaj tiho podporo tistih inštitucij, ki bi morale imeti enak vatel do vseh, pa ga očitno nimajo. Prej sem
navedel, kakšno je bilo ravnanje, celo v tujino se je, tudi s tega naslova, pošiljajo dvoumna sporočila, češ, najbrž pa je tam nekaj. Saj vsi vemo, malo čudni so tam, a ne. Ampak, tukaj, ko pa gre za dokazano dejanje, pa ni problema. To pa ni več noben problem, ker je nekdo, ki je blizu tistemu, ki to funkcijo opravlja. In to je narobe. Za vse ta zakon velja enako, za vse mora veljati enako, vsi moramo biti pred zakonom enaki - če ne, država ni pravna in ni demokratična. In to je eden od temeljnih problemov s katerimi se bomo očitno soočali v prihajajočem času.
In še en problem bo, to vehementno sklicevanje na civilno družbo. Poglejte, tukaj imam v rokah seznam. Mislim, da bomo kar kmalu v stanju, ko ga bom moral prebrati, bolj ali manj v celoti, vsaj na komisiji, če ne v Državnem zboru. To je seznam, ki je dolg, verjeli ali ne, čez 30 gosto popisanih strani. Sami bivši funkcionarji, strankarski funkcionarji, strank tranzicijskega trojčka, ki zasedajo ključna mesta v tako imenovani civilni družbi, od Olimpijskega komiteja, kjer je na čelu kar bivši predsednik SD-ja, do združenj upokojencev, kjer je na čelu bivša poslanka SD, do raznih univerz, kjer je na eni žena bivšega predsednika SD, na drugi bivši minister SD, na tretji... in tako dalje, da ne naštevam. Do Rdečega križa, ki ga omenjate tudi v koalicijski pogodbi. Kdo pa sta gospod Pezelj pa gospod Jelenič - eden je kandidiral za LDS, eden pa za SD. Da se ne bi slučajno sprenevedali, kako je s temi stvarmi. Vsi so odsluženi strankarski funkcionarji. In ravno s temi odsluženimi strankarskimi funkcionarji ste dobesedno zadušili civilno družbo, ki je nujen del demokratične ureditve, ki bi bil dobrodošel del, samo biti mora nevtralen del, biti mora politično neodvisen del. To pa seveda to ni, kdor to trdi, potem zavaja javnost. In ta del te civilne družbe je imel neslaven simbol, ki ga vsi dobro poznate, in napovedujete, da boste šli nazaj v isto smer. To pa je bil bivši predsednik SD na čelu javne radiotelevizije, ki bi morala biti torej od vseh, javna... /Izklop mikrofona./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Miro Petek.
MIRO PETEK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod Borut Pahor!
Žal glasujemo v paketu, tako da vašega predloga ne bom mogel potrditi. Če bi pa glasovali o posameznih kandidatih, pa bi zagotovo za marsikaterega kandidata pritisnil tipko "za". Posebej za gospoda Žekša, ker mislim, da bo res dobro opravljal svojo funkcijo. Nekateri kandidati za ministre so pa res takšni, da jim ne bi zaupali niti vodenja kakšne trafike kje pod Peco ali pa Uršljo goro, kaj šele kaj drugega. Kot sem rekel, pri gospodu Žekšu ste imeli res srečno roko, čeprav je zanimivo, da ste Slovencem po svetu v koalicijskem sporazumu
namenili vsega en stavek, eno samo poved. Zamejcem ste v koalicijskem sporazumu namenili vsega en odstavek. In to je slabo. Jaz upam, da boste v prihodnje imeli do tega področja bistveno drugačen odnos.
Danes je bilo precej govora o recesiji, finančni krizi. Kolega na drugi strani je rekel, potrebujemo nov optimizem, potrebujemo nov optimizemski "time". Mislim, da s to vlado prihaja optimizem. Vendar prihaja tisti optimizem z velikim "o-jem", z veliko začetnico. To je tisti optimizem, na katerega vežemo d.o.o. Postojno, LDS, gospoda Gasparija in še kaj. Ta optimizem je metafora za zlizanost politike z gospodarsko elito. Gospod Pahor, želim vam srečo, potrebovali jo boste ob takšni ekipi, ki jo predlagate. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Čepič. (Se odpoveduje.) Besedo ima gospod Aleksander Ravnikar.
ALEKSANDER RAVNIKAR: Hvala za besedo gospod predsednik. Predsednik Vlade, spoštovani kolegi.
Zadovoljen sem s predlogom, ki ga je poslal predsednik Vlade. Ta predlog bom podprl.
Razumem tudi svoje poslanske kolege na nasprotni strani, da se morajo vendarle v temu trenutku znebiti tistega pelina, ki so ga prinesli s seboj, in je po svoje razumljivo. Nelagodje pa mi povzročajo vsaj tri stvari, ki jih želim omeniti. Nelagodje mi povzroča, ko se današnja stvarnost prikazuje v barvah, ki jih ne more prepoznati noben naš državljan, v rezultatih, ki jih ni.
Drugič mi nelagodje povzroča dejstvo, da nekateri kolegi v razpravo dajo zakonske kvalifikacije kaznivih dejanj, ne pomislijo po na prijavitveno dolžnost. Tudi, če se sklicujejo na svojo dolgoletno strokovnost.
In tretje, kadar se za politične potrebe množenje osnovnošolskega tipa uporablja z napačnim množencem. Vse to smo v tej razpravi že doživeli. Ker pa želim, da bi Vlada lahko bila čim prej naša nova vlada in da bi se lotila dela. Želim ji veliko uspeha na nadaljnji poti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Luka Juri.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa. V začetku bi rad omenil gospoda in kolega Grimsa, ki se čudi o delovanju odsluženih strankarskih funkcionarjev, saj konec koncev tudi partijski funkcionarji, bivši partijski funkcionarji še vedno učinkovito delujejo in so spoštovani del naše politične in civilne družbe kot na primer vaš predsednik vaše stranke ali pa njegov podpredsednik gospod Janez Janša in Miha Brejc.
Ampak pustimo preteklost in gremo za trenutek v prihodnost. Jaz bi si želel, da bi dobili Vlado, ki bo na prvo
mesto postavila socialo, javno zdravstvo, javno šolstvo in visoko šolstvo. Želim si, da bi imeli Vlado, ki se bo upala reči, da zaradi drugačnih prioritet ne bo poviševala stroškov za obrambo na 2%, ampak si bo postavila realne in konkretne mejnike. Vlado, ki bo znala prekiniti s tradicijo kadrovskih menjav, ki so bile v dosedanjih letih. Zelo me veseli, da bomo, ko bomo danes končno podprli to vlado, dobili prav takšno ministrsko ekipo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa.
No, jaz bi si želel, da bi besede, ki so bile tukaj izrečene, postala dejanja in da bi tisti, ki jih izrekate, tudi s svojim osebnim zgledom prispevali k temu, da bodo to res postala dejanja. Vlada se je zavezala, tudi mandatar povedal, da ne bo prejšnjega kadrovanja. Pa obstaja ključek s 600 imeni. Bil naj bi uničen. Vendar nikjer ni nobene garancije, da ta evidenca ne obstaja, ker elektronskega zapisa enostavno ni možno uničiti. Gospod mandatar je tudi izjavil 7. oktobra, da popolnoma zaupa v naš bančni sistem, kljub vsem tem zadevam, ki so se zgodile. Pa vendar beremo teden dni prej v Financah, da ima kar več kot 90% svojih depozitov v tuji banki. Se pravi, da bi bilo potrebno takrat, kadar nekaj izjavimo, imeti za to tudi argument, pa ga nima. Vemo, da smo pred nekaj dnevi sprejeli popravke bančne zakonodaje, Zakona o javnih financah, s katerimi smo sprostili delovanje medbančnega sektorja oziroma sodelovanje med bankami. Vendar to ne steče. Sprašujem se, ali ima katera od bank kakšno slabo naložbo, ali ima morda celo tako naložbo Banka Slovenije. Tega ne vemo. Vendar je očitno nezaupanje veliko in očitno je v tem sistemu nekje črni Peter. Zanima me, kaj boste pravzaprav storili, če se izkaže, da recimo vaš kandidat za ministra, bivši guverner, ni opravil vseh tistih dejanj, ki bi jih moral kot guverner, da je recimo dopustil neodgovorno ravnanje ali pa spregledal ali dopustil slabe naložbe poslovnim bankam ali pa morda celo sebi kot "supervizorju". To mislim, da bo pomembno vprašanje takrat, ko se bodo te stvari odkrile.
Danes ste ponovno veliko govorili o varčevanju. Tudi že v enem prvih vaših nastopov ste povedali, da bo potrebno pristriči privilegije poslancev, ki dobivajo nadomestilo še dvanajst mesecev po izteku mandat. Vendar je bil prvi ukrep vaše koalicije ravno poslanski zakon, s katerim ste širili krog upravičencev. Na žalost, vašo žalost ali pa na našo srečo, je bila sprejeta rešitev, ki je preprečila krog širitve in pa tudi počistila tisto, kar je bilo tudi že prej slabega vnesenega noter. Recimo, v vaši koalicijski pogodbi je zapisano, da bo obvezno izobraževanje brezplačno. Ukrep, ki ga predlagate pa je uvedba sofinanciranja učbenikov. To je tistih učbenikov, ki jih sedaj dobijo učenci brezplačno v učbeniškem
skladu. V prvem odstavku imate napisano brezplačno izobraževanje, v drugem ukrep s katerim to takoj negirate. Zanima me, kaj bo in zakaj bi imel učenec v devetem razredu zaradi tega, ker boste tak ukrep izpeljali in ga s tem tudi utemeljili, da ima tudi učbenik iz prvega razreda osnovne šole ali pa iz petega razreda. Popolnoma neprimeren ukrep.
Ko smo pri civilni družbi. Veste, tudi na čelu sindikatov so politični predstavniki, ki so kandidirali tudi na listah. Tudi na čelu Gospodarske zbornice je predstavnik politične stranke, ki vam bo v kratkem verjetno izstavil tudi račun. Tudi na čelu Obrtne zbornice, pomembne civilne institucije, je oseba, ki bo čez par dni naš poslanski kolega. Skratka, vse te pomembne institucije civilne družbe se še kar na nek način vrtijo.
In morda še eno vprašanje. Glejte, v tem Državnem zboru nismo veliko govorili, recimo, o drogah, o pomembnem družbenem problemu. Vemo, da je Slovenija tranzitna pot za droge, da veliko teh drog tudi ostane pri nas, da gredo te droge tudi v visoko družbo, tako imenovano slovensko visoko družbo. In zanima me, če bo kandidatka na notranjem področju sposobna pripraviti ukrepe za učinkovit boj proti tovrstnim problemom naše družbe. Jaz upam, da boste lahko to tudi naredili. Upam pa, da bo med temi vašimi besedami in dejanji čim več sozvočja. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE: Lepo pozdravljeni še enkrat!
Verjetno si vsi želimo, da bi čim prej potrdili vse člane vladne ekipe, torej gospe ministrice in gospode ministre. Pa vseeno, ker smo danes tu že toliko govorili o ženskah in ker nas je v Sloveniji samo 7 županj v 210 občinah, da nas je trenutno 12 poslank od 90 članov Državnega zbora, naj povem, da sem vesela in ponosna, da bo tokrat v Vladi 5 žensk, torej 26% vladne ekipe bo tokrat ženskega spola, ministric. Tako da sem ponosna in bom z veseljem glasovala za. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bojan Kontič. (Ne.) Gospod Alan Bukovnik.
Zaključili smo spisek prijavljenih, zato zaključujem tudi razpravo. Prehajamo na glasovanje.
V skladu z 232. členom Poslovnika zbora se o imenovanju ministrov glasuje tako, da se glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti. Zato dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Državni zbor imenuje gospoda Karla Viktorja Erjavca za ministra za okolje in prostor, mag. Mitjo Gasparija za ministra brez resorja, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, gospoda Gregorja Golobiča za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Ljubico Jelušič za ministrico za obrambo, gospo Katarino Kresal za ministrico za
notranje zadeve, dr. Franca Križaniča za ministra za finance, dr. Mateja Lahovnika za ministra za gospodarstvo, dr. Igorja Lukšiča za ministra za šolstvo in šport, gospoda Boruta Miklavčiča za ministra za zdravje, gospo Irmo Pavlinič Krebs za ministrico za javno upravo, mag. Zlato Ploštajner za ministrico brez resorja, odgovorno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Milana Pogačnika za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Ivana Svetlika za ministra za delo, družino in socialne zadeve, gospo Majdo Širca Ravnikar za ministrico za kulturo, dr. Patricka Vlačiča za ministra za promet, gospoda Aleša Zalarja za ministra za pravosodje, gospoda Samuela Žbogarja za ministra za zunanje zadeve in dr. Boštjana Žekša za ministra brez resorja odgovornega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
Glasujemo. Pardon, obrazložitev glasu.
Najprej bom odprl možnost za obrazložitev glasu v imenu poslanskih skupin. Odpiram možnost za prijavo.
Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JANEZ RIBIČ: Hvala. Še enkrat lepo pozdravljeni.
To ne bo najbolj v imenu ljudske stranke, ampak ne morem si kaj, da ne bi povedal tega, kar mislim.
Gospa Majda Potrata, gospod Bojan Čepič, gospod Matevž Frangež, gospod Vili Rezman, gospod Ljubo Germič, gospod Vili Trofenik, gospod Milan Gumzar, gospod Franc Jurša, gospod Ivo Vajgl, in še bi jih lahko našteval, gospod Janez Ribič iz Slovenske ljudske stranke. Ali smo res takšni "loleki", da iz severovzhodne Slovenije nimamo svojega predstavnika v Vladi?!
Zato bom glasoval proti tej vladi, saj del Slovenije ni vključen.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jože Tanko v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo.
Stališče do posameznih kandidatov so člani poslanske skupine izražali že na glasovanjih ob predstavitvah posameznih kandidatov. Tam kjer smo bili z odgovori zadovoljni, kandidatu nismo nasprotovali ali pa smo jih podprli, vendar je bilo, žal, takšnih kandidatov malo. Večina je na predstavitvah odgovarjala nedoločno, se izgovarjala, izmikala, bila tudi neprepričljiva. Treba je tudi povedati, da so imeli težko delo, kajti koalicijski sporazum jim tega ni omogočal, kajti v njem manjkajo pomembni sklopi in večkrat so morali izražati predvsem svoja stališča, ne stališča iz koalicijskega sporazuma. Žal so kandidati večkrat na hiringih zagovarjali
ali pa prevečkrat izražali drugačna stališča tudi o tistih, ki so zapisani v koalicijski pogodbi oziroma v koalicijskem sporazumu in ugotavljamo, da so predstavljali alternativna stališča.
V letošnjem letu je gospod mandatar razglašal, ko je imel to kampanjo po Sloveniji, da je Slovenijo mogoče voditi bolje, da lahko dosega višje gospodarske rasti, da lahko še poveča proračunski presežek, da gremo lahko hitreje, bližje Evropi kot smo to izvajali in kot je to potekalo do sedaj. Da bomo imeli tudi, recimo, nižji javni dolg. Vendar takih zavez v tem koalicijskem sporazumu ni, čeprav je klima za tako odločitev več kot ugodna. Smo v bistveno boljši situaciji kot leta 2004, ko so se te zaveze vnesle v koalicijski sporazum, pa vendar si tega ne upate storiti. Edina zaveza iz teh hiringov je pravzaprav izjava kandidata za finančnega ministra, ki je izjavil, da bo minimalna plača 1.000 evrov. Vendar tudi tu je težava. Kajti, ko smo povprašali druga dva kandidata, gospoda Lahovnika, gospoda Gasparija, pač se do tega nista želela opredeliti, niti temu cilju pritegniti. Po drugi plati pa težnja, da se poveča vpliv civilne družbe lahko pomeni tudi to, da se bo povečala ustrežljivost lobističnim skupinam. To je tudi ena izmed potencialnih nevarnosti in glede na to, kdo je civilna družba in na kakšen način so se te stvari do sedaj dogajale, se bo lahko v celoti to tudi zgodilo.
Kljub temu, da v naši poslanski skupini ne bomo podprli liste kandidatov pa to ne pomeni, da se pri predlaganih ukrepih, ne bomo odločali posamično. Dobre ukrepe bomo zagotovo podprli in v teh ukrepih lahko na nas tudi .../Izključitev mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želi kdo obrazložiti glas v lastnem imenu? Odpiram prijavo za obrazložitev glasu.
Prosim gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsednik, jaz sem že prej omenil, da imamo izjemno slab Poslovnik, ki ne omogoča kandidatom, da bi jih gledali v oči in da bi oni nas gledali v oči. Jaz predlagam, da kršimo Poslovnik, da jih med izglasovanjem poslancev posedemo sem v dvorano, da bodo prisiljeni gledati poslancem v oči, da ne bodo v času svojega mandata delali za hrbtom in proti poslancem. Takšen neumen Poslovnik imamo, jaz sem mu večno nasprotoval in prosim, da sprejmemo ta protiposlovniški sklep. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa gospod poslanec. Dejstvo je, da je tudi kolegij Državnega zbora že pred leti sprejel določena protokolarna pravila, ki omogočajo oziroma določajo, da naj se kandidati oziroma že izvoljeni ministri pojavijo v dvorani po končanem glasovanju. Seveda pa so tisti ministri, ki so poslanci, že v dvorani tako, da sem prepričan,
da teh pravil ne bi spreminjali in verjamem, da jih boste kmalu videli v dvorani gospod spoštovani poslanec in seveda jih boste videvali vsa štiri leta in se jih boste seveda lahko tudi nagledali in naposlušali. Hvala lepa.
Torej besedo za obrazložitev glasu dajem gospodu Ivanu Grillu.
IVAN GRILL: Spoštovani gospod predsednik Vlade.
Jaz osebno ne bom podprl vašega predloga, kajti ne verjamem v ekipo, bi pa z veseljem, če bi bilo možno, glasoval vsaj za dva ali tri kandidate.
Prepričan sem, da niste imeli srečne roke pri tej izbiri, pa ne zato, da si sami ne bi želeli izbrati drugačne ekipe, bila vam je v tej koalicijski kuhinji vsiljena marsikatera rešitev, za katero vem, da je sami niste želeli podpreti.
Tako da, ne glede na to, jaz upam, da vam bo s to ekipo, ki bo danes izvoljena, uspelo prebroditi vse izzive, ki so pred vami. In ne glede na to, da ne bom podprl te ekipe, lahko računate na vso podporo, tako kot je bilo velikokrat rečeno s strani mene kot tudi Slovenske demokratske stranke, takrat, ko boste to podporo potrebovali pri odločitvah, ki so pomembne za Slovenijo in za njen razvoj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci.
Tudi sam ne bom podprl predloga predsednika Vlade Boruta Pahorja, iz nekaj razlogov.
Prvi je ta, da se je pravzaprav že sama stvar začela neposrečeno. Pisci koalicijske pogodbe niso hkrati tisti, ki jo bodo izvajali in zato se je že začelo trenje med njihovimi stališči, pogledi in seveda zapisanim. To seveda ni dobra popotnica. Še več, na hiringih smo opazili tudi različna stališča kandidatov o isti stvari. Tudi to ni dobra popotnica za to, da se že takoj na začetku, ko niti ni potrebno predloga, ko je treba izraziti samo mnenje, različno govori o istem predlogu, ki je zapisan v koalicijski pogodbi. Najbolj pa me je, spoštovani predsednik Vlade, razočaralo to, da očitno ni nobenega sposobnega Posavca, ki bi lahko bil minister. Še več, tudi ni Dolenjca, pa tudi ne Belokranjca. In problem je, da se tisti, žal, spoštovani, imam poseben odnos, da če se nekdo rodi v nekem kraju, ga zapusti in se nikoli ne vrne, je pač verjetno nekje drugje, in to tam, kjer se je rodil. Torej, tudi to je velik problem. Kajti ljubljanski "dream team" bo zelo, zelo težko reševal nekatere nakopičene probleme, ki smo jih poskušali reševati v preteklosti, pa morebiti tudi zaradi nekaterih padlih projektov nismo imeli srečne roke, konkretno, regionalizacije in s tem skladnega regionalnega razvoja. Verjamem oziroma želim si verjeti, da
boste v prihodnje imeli bolj srečno in učinkovito roko in da bo dejansko vel optimizem.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Že prej sem uvodoma v mnenju poslanske skupine rekel in poudaril, da ministrske ekipe v Slovenski ljudski stranki oziroma v poslanski skupini ne bomo podprli, tudi iz razloga, ker je za izvolitev Vlade odgovorna predvsem koalicija. In mislim, da je taka odločitev prava. Zagotavljam pa, da Vladi in vladni koaliciji ne bomo kar a priori nasprotovali, ampak bomo podprli vse dobre predloge in bomo dovolj kritični do tistih, za katere bomo menili, da je zanj treba sprejeti drugačne rešitve. Torej, bomo konstruktivna opozicija. In ker ne dvomim, da bo ta ekipa, ta vlada danes izvoljena, želim seveda vladi ne samo dober začetek dela, ampak predvsem dobro delo vseskozi, dokler bo na teh položajih, seveda v korist, v dobro Sloveniji in vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima še gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod predsednik Vlade, kandidatke in kandidati za ministre moje devete slovenske vlade!
Seveda bi bilo nenormalno in nenačelno, če bi opozicija podprla koalicijsko vlado. Prvič že zaradi tega, ker koalicija je tista, ki, in predsednik Vlade, ki je sestavil ekipo, ki ji zaupa. In to je po mojem popolnoma normalno. Normalno v demokraciji pa je tudi po eni strani zaupati in po drugi strani kontrolirati ali nadzirati. Da bo ta nadzor dober je za to potrebna opozicija. In to bomo, kot opozicija tudi delali.
Drugič. Te vlade ne bom podprl tudi iz razloga, ker so ali ker je, konkretno, minister Karl Erjavec, ki si na tem ministrstvu niti slučajno ni želel biti. Ker ste ga na to ministrstvo privlekli, seveda bolj iz Poslanske skupine DeSUS, ki je mesto pripada in ker ste jim privlekli še dva druga ministra, ki sploh nista bila, ne po njihovem izboru oziroma ne po izboru DeSUS.
Pa vendar, tretjič. Razlog za to, da ne damo podpore vaši ministrski ekipi je, bojim se, da je zraven tudi nekaj takšnih, ki so bili 12 let v prejšnjih vladah, in so seveda naredili ogromno škode prav na tem področju, to se je dogajalo tako v privatizaciji, kraji družbenega premoženja, korupciji, pravosodja, skupaj s politiko in gospodarstvom. Žal imate, gospod predsednik, tudi nekaj takšnih noter, upam, da boste znali ločiti ta plevel od dobrega, torej tistega, kar je .../Izklop mikrofona./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Torej, prehajam na glasovanje. Gospod Jerovšek jaz sem že dvakrat dal to obrazložitev. Sem pozval k obrazložitvi glasu. Tokrat bom vam, izjemoma za vas, vseh ostalih 89 poslank in poslancev pozval k obrazložitvi glasu. Torej, še enkrat pozivam k prijavi za obrazložitev glasu.
Mir v dvorani.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Spoštovani gospod predsednik Vlade.
Ne govorim lahko samo vas in vam gledam v oči in moram reči, da vam zaupam in verjamem v vašo zavezanost za demokracijo. Vendar pa se je na hiringih pokazalo, da je bila koalicijska pogodba ali sporazum drugim strankam vsiljen, oktroiran in prepričan sem, da so vam oktroirali tudi generalnega sekretarja Vlade, tam boste obkoljeni. Da je bolj dogmatski del stranke oktroiral nekatere ministre DeSUS-u, vsilil jih je, vzel je legitimnost predsedniku stranke DeSUS. In to so srhljive razmere, v katerih nastopa ta vlada. Zato se, moram reči, bojim takšnega spreminjanja prihodnosti, ki sta ga napovedali kot pozitivno vrlino in izgleda, da bo parola te vlade oziroma način delovanja to, kar je izjavil vaš poslanec gospod Brulc na hiringu, da demokracija gre čez vse meje. Tu se bo izgleda uničevala demokracija. Skušalo se bo in težilo k stanju, ki je v tej dvorani bilo pred dvajsetimi leti. Takrat so govorili, da gre demokracija čez vse meje in ker me niste prepričali, da v takih razmerah nastala Vlada lahko deluje v prid ljudstva, lahko deluje v prid Slovenije, kar je potrebno delovati, bom seveda glasoval proti. Čeprav sem povedal, da bom s tem tudi podprl tiste kredibilne in kompetentne kandidate, katerih integriteto in strokovnost želim zaščititi s tem, da jih ne potrdim kot člane take vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prehajam na glasovanje. Torej glasujemo o predlaganemu sklepu. .../Aplavz./...
Spoštovane kolegice in kolegi, dovolite mi, da preberem, da je navzočih 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 30.
(Za je glasovalo 56.) (Proti 30.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da so ministrice in ministri Vlade Republike Slovenije imenovani. Ministrice in ministre vabim, da v dvorani zasedejo sedeže namenjene Vladi. To bodo prvi tisti, ki so že v dvorani. .../Aplavz./... Torej, ministricam in ministrom Vlade Republike Slovenije čestitam k imenovanju in želim uspešno opravljanje ministrske dolžnosti. Prosim novoimenovane ministrice in ministre, da v skladu s 113. členom Ustave Republike Slovenije prisežejo pred Državnim zborom.
Prvi bo prisegel gospod Karl Viktor Erjavec, minister za okolje in prostor. Prosim.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
.../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže magister Mitja Gaspari, minister brez resorja odgovoren za razvoj in evropske zadeve. Prosim.
MAG. MITJA GASPARI: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
.../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
GREGOR GOLOBIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo.
DR. LJUBICA JELUŠIČ: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo in varnost Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže gospa Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve.
KATARINA KRESAL: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Franc Križanič, minister za finance.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo.
DR. MATEJ LAHOVNIK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže gospod Bortu Miklavčič, minister za zdravje.
BORUT MIKLAVČIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
.../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport.
DR. IGOR LUKŠIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Zamenjali so. Ni velikih zadreg, zamenjali ste dve imeni tako, da boste to potem uredili. Naj podpiše dokument, ki je.
.../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:Prosim, da priseže gospa Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo
IRMA PAVLINIČ KREBS: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže mag. Zlata Ploštajner, ministrica brez resorja, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
MAG. ZLATKA PLOŠTAJNER: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
DR. MILAN POGAČNIK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve.
DR. IVAN SVETLIK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in se z vsemi svojimi močmi prizadeval in deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže gospa Majda Širca Ravnikar, ministrica za kulturo.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Patrick Vlačič, minister za promet.
DR. PATRICK VLAČIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže gospod Aleš Zalar, minister za pravosodje.
ALEŠ ZALAR: Prisegam da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim da priseže gospod Samuel Žbogar minister za zunanje zadeve.
SAMUEL ŽBOGAR: Prisegam da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, da priseže dr. Boštjan Žekš, minister brez resorja, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodnostjo skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.
DR. BOŠTJAN ŽEKŠ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Besedo ima predsednik Vlade gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Spoštovane poslanke in poslanci, predsednik Državnega zbora.
Hvala lepa za izkazano zaupanje. To zaupanje presega obseg glasov koalicijskih strank. Bilo je dano tudi s strani poslancev in poslank, ki niso vplivali na koalicijsko pogodbo,
prepoznajo pa v njej, zlasti pa JE v nastopih ministrov in ministric dovolj osnove za to, da Vladi zaupajo. Ta Vlada je sicer koalicijska, delovala pa bo kot Vlada Republike Slovenije, ki mora imeti pred očmi interes in potrebe vseh ljudi ne glede na to ali uživajo njeno podporo ali ne. Kot rečeno, ta vlada razume, da Slovenija gre v čas negotovosti, ki zahteva eno politiko konsenza. K njej se zavezujem in se hkrati zahvaljujem vsem tistim, to pa ste bili praktično vsi, ki ste izrazili pripravljenost, da nam daste priložnost, da oblikujemo atmosfero tega konsenza in kot zmagovalci, kot reprezentanca pripeljemo Slovenijo naprej v klub razvitih in solidarnih držav.
Želim izkoristiti to priložnost, da se zahvalim dosedanjemu predsedniku Vlade, gospodu Janezu Janši, in njegovim ministricam in ministrom za vse, kar so dobrega storili za Slovenijo v zadnjih štirih letih. Dediščina te vlade nam omogoča, da gremo v soočanje z gospodarsko negotovostjo bolje pripravljeni, kot bi utegnili biti, če Vlada ne bi potegnila nekaterih pomembnih strateških ukrepov, ki nam v tem smislu zagotavljajo dobro odrivno desko. Posebej rad bi se zahvalil predsedniku Vlade za to, da je v tem mesecu tranzicije ene oblasti na drugo, z mano usklajeval dve najpomembnejši vprašanji, ki sta se v tem času kazali, to sta vprašanji reševanja finančne oziroma gospodarske negotovosti in zunanje politike. Rešila so tudi vrsto drugih vprašanj, kar nam omogoča, da bova sedaj samo formalno izvršila primopredajo v njegovih prostorih. Rad bi povedal, da so ne samo domači, ampak kot je bilo rečeno, tudi tuji opazovalci opazili, da je Slovenija na zelo zrel način v tem zahtevnem času izvedla to tranzicijo. Brez tega, če se nebi obe strani odgovorno obnašali, ne bi s takim pogumom in s takim optimizmom gledal v možnost, da kot reprezentanca v nadaljevanju tudi uspemo. Ministrice in ministri moje vlade bodo delali, kot so rekli, po svoji vesti. Od njih ne pričakujem, da bodo vedno ravnali tako, kot jim bom utegnil predlagati. Vsi po vrsti so suverene osebnosti, ljudje, ki mislijo s svojo glavo. Da seveda ne govorimo o tem visokem Državnem zboru, ki je dolžan glasovati po svoji vesti in ni vezan na nikakršna vodila. Ne samo poslanke in poslanci opozicijskih strank, ampak tudi poslanke in poslanci vladajoče koalicije. V ta hram se bomo ministri in ministrice vračali vsakič, ko bomo menili, da smo k temu poklicani. Sam bom, kot sem obljubil, za voljo okoliščin, ki smo jim priča, v tem Državnem zboru več, kot so doslej poslanke in poslanci bili navajeni. Še enkrat, gospe in gospodje, hvala za zaupanje. Jutri je nov dan, za Vlado delaven. Kmalu se tukaj vidimo s predlogi, ki jih je v Državni zbor poslala še Vlada, ki je danes z mandatom zaključila in z novimi predlogi, ki jih bo dala v razpravo nova vlada. Tu smo se zavezali k sodelovanju, v sodelovanje verjamem, verjamem v uspeh naše domovine. To si ljudje, ki so nam zaupali usodo v naslednjih štirih letih, tudi zaslužijo. Hvala lepa. /Aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Ker so bili poslanke in poslanci, gospod Gregor Golobič, gospa Katarina Kresal, dr. Franc Križanič, dr. Matej Lahovnik, dr. Igor Lukšič, gospa Majda Širca Ravnikar in dr. Patrick Vlačič imenovani za ministrice in ministre, v skladu s 14. členom Zakona o poslancih začasno ne morejo več opravljati poslanske funkcije. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidati bodo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih nadomestili navedene poslanke in poslance. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pripravila poročilo in predlagala potrditev mandatov ter o svojih ugotovitvah poročala zboru. Poslankam in poslancem, ki so bili imenovani za ministrice in ministre se zahvaljujem za dosedanje delo. Vse ministrice in ministre vabim v preddverje velike dvorane.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Sejo bomo nadaljevali ob 19.25.
(Seja je bila prekinjena ob 19.15 in se je nadaljevala ob 19.25.)
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani kolegi in kolegice. Nadaljujemo sejo. Prosim, da zasedete sedeže v dvorani.
Prehajamo 3. IN 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O VIŠINI SREDSTEV, KI PRIPADAJO POSAMEZNI POLITIČNI STRANKI IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V LETU 2008 IN PREDLOGA SKLEPA O VIŠINI SREDSTEV, KI PRIPADAJO POSAMEZNI POLITIČNI STRANKI IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V LETU 2009.
Vlada Republike Slovenije je 5. 11. 2008 v obravnavo Državnemu zboru predložila razdelitev sredstev, namenjenih sofinanciranju strank v letih 2008 in 2009. V zvezi s tem je Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje pripravil in Državnemu zboru predložil predloga sklepov.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji 14. 11. 2008 sklenil, da bo zbor o obeh predlogih sklepov opravil skupno razpravo.
Besedo dajem predsedniku odbora dr. Vinku Gorenaku za predstavitev obeh predlogov sklepov.
Prosim.
DR. VINKO GORENAK: Spoštovani gospod predsednik.
Kot rečeno, Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na nujni seji 11. 11. 2008 obravnaval Predlog razdelitve sredstev namenjenih sofinanciranju strank, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Državni zbor je namreč na seji 29. februarja 2008 v skladu z določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o političnih strankah sprejel Sklep o višini sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki iz sredstev
državnega proračuna v letu 2008. S tem sklepom je Državni zbor določil višino sredstev, ki pripadejo posameznim političnim strankam v letu 2008, na osnovi rezultata državnozborskih volitev leta 2004. Glede na volitve poslancev v Državni zbor, izvedene 21. 9. 2008 ter v skladu s poročilom o izidu rednih volitev poslancev v Državni zbor in s 23. členom Zakona o političnih strankah je tako potrebno na novo določiti upravičence in posamezne zneske, ki pripadajo posamezni politični stranki iz državnega proračuna za čas od septembra 2008 do vključno decembra 2008, medtem ko je treba glasovati o celotnem obsegu finančnih sredstev za leto 2008, ki ostaja nespremenjen.
Pred seboj imamo tako dva sklepa. Prvi sklep se nanaša na spremembo že sprejetega sklepa in velja za čas od septembra 2008 do decembra 2008 in drugi sklep, ki se nanaša na leto 2009. Če bi želel prebrati vse te zneske in tako dalje, bi verjetno trajalo bistveno predolgo. Oba sklepa ste prejeli v pisni obliki, zato predlagam, da se odločamo, če se strinjate gospod predsednik, na osnovi sklepa, ki ga imate pred seboj in da ga ne berem z vsemi temi zneski.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Sledi predstavitev poslanskih skupin o obeh predlogih sklepov.
Besedo ima mag. Franc... Se odpoveduje.
S tem nimamo več predstavitev poslanskih skupin, končali smo s to predstavitvijo in tudi nimamo prijavljenih razpravljavcev k tej točki. Zaključujem razpravo o obeh predlogih sklepov.
Ugotavljam, da k predlogoma sklepov ni bilo vloženih amandmajev, zato bo Državni zbor glasoval o vsakem predlogu sklepa posebej.
Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembi Sklepa o višini sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki iz sredstev državnega proračuna v letu 2008. Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda.
Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o višini sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki iz sredstev državnega proračuna v letu 2009. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti nihče.
(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda.
Zaključujem tudi 2. izredno sejo Državnega zbora.
Hvala lepa in seveda lep pozdrav in lahko noč.
(Seja je bila končana 21. novembra 2008 ob 19.31.)
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................2
1.	točka dnevnega reda: DOLOČITEV KANDIDATA, KI BO V SKLADU S 14 . ČLENOM ZAKONA O POSLANCIH OPRAVLJAL FUNKCIJO POSLANCA NAMESTO POSLANCA, KI JE PREVZEL FUNKCIJO V VLADI, EPA 61-V... 3
2.	točka dnevnega reda: LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV ZA MINISTRICE IN MINISTRE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 51-V... 3
BORUT PAHOR..................................................4
BREDA PEČAN................................................. 15
DARJA LAVTIŽAR BEBLER....................................... 17
MAG. BRANKO GRIMS........................................... 18
JOŽEF JEROVŠEK..............................................20
DR. VINKO GORENAK...........................................21
RADO LIKAR..................................................26
VILI REZMAN.................................................27
MAG. MAJDA POTRATA..........................................29
LJUBO GERMIČ................................................32
VILI TROFENIK...............................................33
FRANC BOGOVIČ............................................... 35
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ....................................36
JANKO VEBER.................................................38
IVO VAJGL...................................................39
MIRO PETEK..................................................41
MAG. BORUT SAJOVIC..........................................42
DR. LASZLO GÖNCZ............................................44
BOJAN KONTIČ................................................4 6
JANEZ JANŠA.................................................47
FRANCO JURI.................................................56
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ........................................59
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................... 60
JAKOB PRESEČNIK............................................. 64
DR. VINKO GORENAK........................................... 66
ANTON URH................................................... 67
SREČKO PRIJATELJ............................................ 68
GVIDO KRES.................................................. 69
LJUBO GERMIČ................................................70
MAG. ANDREJA RIHTER.........................................72
ALEKSANDER ZORN.............................................74
VILI REZMAN.................................................75
MIRAN GYÖREK................................................77
JANEZ RIBIČ.................................................78
JANKO VEBER.................................................80
MAG. BRANKO GRIMS...........................................81
FRANCO JURI.................................................84
MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................86
MIRAN JERIČ.................................................87
MIRAN POTRČ.................................................89
FRANCE CUKJATI.............................................. 90
MATJAŽ ZANOŠKAR............................................. 91
FRANC BOGOVIČ............................................... 92
MAG. BORUT SAJOVIC.......................................... 93
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.................................... 95
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................... 96
FRANCI KEK.................................................. 97
SAMO BEVK................................................... 98
ZVONKO ČERNAČ............................................... 99
FRANC JURŠA................................................................................................101
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................103
DR. PETER VERLIČ......................................................................................104
IVO VAJGL....................................................................................................105
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ..............................................................................107
MATEVŽ FRANGEŽ..........................................................................................109
DR. PAVEL GANTAR......................................................................................110
MAG. MAJDA POTRATA..................................................................................112
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................113
ALAN BUKOVNIK............................................................................................114
BOGDAN ČEPIČ..............................................................................................115
DUŠAN KUMER................................................................................................117
ANTON KAMPUŠ..............................................................................................117
DR. LUKA JURI............................................................................................119
DEJAN LEVANIČ............................................................................................120
TOMAŽ TOM MENCINGER................................................................................121
JOŽE TANKO..................................................................................................122
BORUT PAHOR................................................................................................123
MATEVŽ FRANGEŽ..........................................................................................125
MAG. ANDREJA RIHTER................................................................................125
JANJA KLASINC............................................................................................126
BREDA PEČAN................................................................................................126
MIRKO BRULC................................................................................................127
FRANCE CUKJATI..........................................................................................127
MAG. BRANKO GRIMS....................................................................................128
MIRO PETEK..................................................................................................129
ALEKSANDER RAVNIKAR................................................................................130
DR. LUKA JURI............................................................................................130
JOŽE TANKO..................................................................................................131
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................132
JANEZ RIBIČ................................................................................................133
JOŽE TANKO..................................................................................................133
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................134
IVAN GRILL..................................................................................................135
MAG. ANDREJ VIZJAK..................................................................................135
JAKOB PRESEČNIK........................................................................................136
FRANC PUKŠIČ..............................................................................................136
JOŽEF JEROVŠEK..........................................................................................137
KARL VIKTOR ERJAVEC................................................................................138
MAG. MITJA GASPARI..................................................................................138
GREGOR GOLOBIČ..........................................................................................138
DR. LJUBICA JELUŠIČ................................................................................138
KATARINA KRESAL........................................................................................138
DR. FRANC KRIŽANIČ..................................................................................138
DR. MATEJ LAHOVNIK..................................................................................139
BORUT MIKLAVČIČ.......
DR. IGOR LUKŠIČ.......
IRMA PAVLINIČ KREBS ... MAG. ZLATKA PLOŠTAJNER DR. MILAN POGAČNIK....
DR. IVAN SVETLIK......
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR.. DR. PATRICK VLAČIČ....
ALEŠ ZALAR............
SAMUEL ŽBOGAR.........
DR. BOŠTJAN ŽEKŠ......
BORUT PAHOR...........
139 139 139 139
139
140 140 140 140 140 140 140
3. in 4. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O VIŠINI SREDSTEV, KI PRIPADAJO POSAMEZNI POLITIČNI STRANKI IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V LETU 2008, EPA 36-V in PREDLOG SKLEPA O VIŠINI SREDSTEV, KI PRIPADAJO POSAMEZNI POLITIČNI STRANKI IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V LETU 2009,
EPA 4 9-V................................................... 142
DR. VINKO GORENAK.......................................... 142
SEZNAM GOVORNIKOV B
BEVK, SAMO.................................................. 98
BOGOVIČ, FRANC..........................................35, 92
BRULC, MIRKO............................................... 127
BRUNSKOLE, RENATA..................................... 103, 132
BUKOVNIK, ALAN............................................. 114
C
CUKJATI, FRANCE ..........
Č
ČEPIČ, BOGDAN............
ČERNAČ, ZVONKO...........
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA
E
ERJAVEC, KARL VIKTOR....................................... 138
F
FRANGEŽ, MATEVŽ....................................... 109, 125
G
GANTAR, DR. PAVEL.. GASPARI, MAG. MITJA
GERMIČ, LJUBO......
GOLOBIČ, GREGOR.... GÖNCZ, DR. LASZLO.. GORENAK, DR. VINKO.
GRILL, IVAN........
GRIMS, MAG. BRANKO. GYÖREK, MIRAN......
J
JANŠA, JANEZ.......
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO
JELUŠIČ, DR. LJUBICA.....
JERIČ, MIRAN.............
JEROVŠEK, JOŽEF..........
JURI, DR. LUKA...........
JURI, FRANCO.............
JURŠA, FRANC.............
K
KAMPUŠ, ANTON.............................................. 117
KEK, FRANCI................................................. 97
KLASINC, JANJA............................................. 126
KONTIČ, BOJAN...............................................4 6
KRES GVIDO.................................................. 69
KRESAL, KATARINA........................................... 138
90, 127
.. 115 ... 99
36, 95
........ 110
........ 138
..... 32, 70
........ 138
......... 44
21, 66, 142
........ 135
18, 81, 128 ......... 77
............... 47
............... 60
.............. 138
............... 87
20, 113, 134, 137
......... 119, 130
........... 56, 84
.............. 101
KRIŽANIČ, DR. FRANC........................................ 138
KUMER, DUŠAN............................................... 117
L
LAHOVNIK, DR. MATEJ........................................ 139
LAVTIŽAR BEBLER, DARJA...................................... 17
LEVANIČ, DEJAN............................................. 120
LIKAR, RADO.................................................26
LUKŠIČ, DR. IGOR........................................... 139
M
MENCINGER, TOMAŽ TOM....................................... 121
MIKLAVČIČ, BORUT........................................... 139
P
PAHOR, BORUT...........
PAVLINIČ KREBS, IRMA...
PEČAN, BREDA...........
PETEK, MIRO............
PLOŠTAJNER, MAG. ZLATKA POGAČNIK, DR. MILAN. POTRATA, MAG. MAJDA.
POTRČ, MIRAN........
PRESEČNIK, JAKOB .... PRIJATELJ, SREČKO ... PUKŠIČ, FRANC.......
R
RAVNIKAR, ALEKSANDER
REZMAN, VILI........
RIBIČ, JANEZ........
RIHTER, MAG. ANDREJA
S
SAJOVIC, MAG. BORUT. SVETLIK, DR. IVAN...
Š
ŠIRCA RAVNIKAR, MAJDA T
TANKO, JOŽE ... TROFENIK, VILI
U
URH, ANTON.................................................. 67
V
VAJGL, IVO.............................................39, 105
VEBER, JANKO............................................38, 80
VERLIČ, DR. PETER.......................................... 104
VIZJAK, MAG. ANDREJ.................................... 96, 135
4, 123, 140
....... 139
____ 15, 126
____ 41, 129
....... 139
....... 139
____ 29, 112
........ 89
____ 64, 136
........ 68
....... 136
... 130
27, 75 78, 133 72, 125
42, 93 .. 140
.. 140
122, 131, 133 .......... 33
VLAČIČ, DR. PATRICK........................................ 140
Z
ZALAR, ALEŠ................................................ 140
ZANOŠKAR, MATJAŽ............................................ 91
ZORN, ALEKSANDER............................................74
Ž
ŽBOGAR, SAMUEL............................................. 140
ŽEKŠ, DR. BOŠTJAN.......................................... 140
ŽERJAV, MAG. RADOVAN........................................86
ŽNIDARŠIČ, MAG. FRANC..................................59, 107