Isiasd dnflf szeapt 8sadaya Mi
UohdayS»
GLASILO S/.OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrsdatIM ta apvevntfkl proatorli •687 S. Lawndala An,
Offtoo of Publteationi MW South LawndaU An. Tolophono, EoektnU 4004
LETO-YBAR XXV.
Cena lista ia $6 .00
KnUrad M im>< lis«i
sa OUaaso. UUmU.
Acceptanco for
kitajski UMI na japonsko drobovje
Poveljništvo kitajske posadke _ odgovorila na ja|NMiaki ultimat S kroglami. Življenja inosem-cev v nevarnoati
Sangaj, 19. febr. — Kitajci ao se odloČili, da bodo branili Sangaj pred napadalci do zadnjega moža. To je bil odgovor na jar ponski ultimat^ ki ga je izročil general Kenkiči Uyeda kitajskim avtoritetam in v katerem je zahteval, da morajo kitajake čete do petka zjutraj zapustiti svoje pozicije in se umakniti ie Sangaja.
Kitajska artiljerija je pričela danes zjutraj z obstreljevanjem japonskega brodovja v šangaj-ski luki in glavnega stana japonskih pomorščakov v distriktu Hongkew. Par krogel je .padlo v bližini glavne ladje admirala No-mura. Trije japonski pomorščaki so bili ubiti in več ranjenih.
Krogle so napravile veliko škodo na poslopjih. Ena krogla je priletela na streho hotela Sa-voy, ki je ameriška last, druga pa je delno razdejala neko restavracijo v bližini hotela.
General Tsai Ting-kai, komandant devatnajste kitajske armade, je izjavil, da je bil prisiljen odgovoriti na japonski ultimat r Jfcogla-mi. Japonska zahteva glede evakuacije je predrzna, je dejal general, kajti naše čete se borijo na svoji zemlji proti napadalcem.
Dejal je, da se boji za življenja inozemcev v mednarodni koloniji v
ofenzive, ki se pripravlja, ne ve, kaj vse se lahko zgodi v ljuti bitki, ako bodo Japonci še nadalje uporabljali mednarodno kolonijo za bazo svojih milita-rističnih operacij. Pristavil je, da bo odredil evakuacijo kitajskega civilnega prebivalstva v ogroženi coni.
Znanstveniki razvili novo vrato bombaža
VVashington. — Iz Texas State Agricultural and Mechanical College-a poročajo, da so znanstveniki po štirih letih eksperimentiranja razvili novo vrsto bombaža, ki je prikladna za »trojno kultivacijo. Razlika med sedanjo in novo vrsto je ta, da nima nova rastlina nobenih v*-jic, le deblo, Is katerega rastejo bombažni cveti.
Znanstveniki pravijo, da za naprej ne bodo več potrebne človeške roke pri obiranju bomba: ta, ker bo to opravil stroj. Do xf<iaj tega niso mogli delati radi tvga, ker na sedanji rastlini raste !>ombaž na vejicah, kar o-nemogoča strojno obiranje. Stroški obiranja a strojem bodo znašali na balo le od 60c do $2, klanja metoda pa stane od $7 <!'< $12 na balo.
To je posebno dobra novica za zamorske sužnje na jugu, ker sedaj se bodo zopet lahko vrnili v Afriko, v deželo avojih prade-dov, iz katere so bili naailno od-v< deni in pripeljani v novo deželo A merika jih ne bo več potrebovala.
Vprašanje pa naatane: Kdo bo kupoval !>ombat ln obleko, ako b *io Mtroji nadomestili pretežno v«čin« delavcev? Ali bodo tudi "troji kupovali obleko in odajoT Znanstveniki bi morali odgovori tudi na to vprašanje.
Svoboda govora v jeklar tkem mestu
Po štirih letuTšobili spet dovoljeni javni ahodi
I McKeeaport, Pa. — (FP) — To mesto, ki je trdnjava U. S. Steel korporacije in v katerem se niso smeli f ršiti delavski shodi na ulicah iiv v parku v zad njih štirih letih, je vzpostavilo svobodo govora. Mestni odborniki so ugodili zahtevi koncila za brezposelne ln Metal Workers Industrial lige glede sklicanja javnega shqda.
Shoda se je udeležilo krog pet tisoč delavcev in se je mirno končal. Na zborovanje, ki sta ga sklicali omenjeni organizaciji 2 tedna prej, je navalila policija in ga ršzbila. Pri tem je bilo več oseb ranjenih in aretiranih. Na zadnjem shodu pa se je policija izogibala provokacij in ni motila govornikov, ki ao zahtevali mestno in državno pomoč za brezposelne.
Župan George Lysle je izdal dovoljenje za sklicanje shoda na prostem na apel pittsburške postojanke Lige za ameriške civilne svobodščine. V apelu je unija tudi kritizirala policijo v Mc-Keesportu, ki je s silo razbila delavsko zborovanje.	'
Kepuhlikancf zmagali aa Iraka« l^ublin, 19. febr. — Pri voli-tvsh za novo zbornico v Svobodni irski državi, ki ko bila v are-je De Valerova republikanca stranka Fianna Fail dobila. k"l»kor je doslej znano, 46 mandatov, vladna stranka pa 42 . Delfska "tranka, ki podpira De je dobila sedem mandati ^Klvlani, ki navadno fla-»"J*jo z vlada, imajo 10 tov. popo|a Uid še ni
Japonske pritožbe proti Ameriki
Zunanji urad trdi, da ao Združene država vplivala na Ligo narodov, da je alednja poslala svarilno noto Japonski. Wa-shington zanika obdolžUve
Tokio, 19. febr. — Zunanji u-je danes podal izjavo, v kap
je sodelovala ali pa vsaj vplivala >ri sestavi protestne note, katero je Liga narodov poslala Japonski v zvezi s situacijo v Sangaju.
"Znamenja kažejo, da je ime-Amerika svoje prste zraven pri sestavljanju protestne note", je dejal zastopnik japonskega zunanjega urada. 'To potrjujejo uradne Informacije, ki so dospe-v Tokio. Nota je povzročila zelo neugoden vtis, ker je bila naslovljena samo Japonski. Tisti, ki so jo poslali, smatrajo Japonsko za napadalko, dasi je na-padalka v resnici Kitajska.
"Liga je s tem pokazala svojo pristranost, kar doslej še ni storila v sličnih slučajih. Ona meni, da je Kitajska v pravem, toda mi odklanjamo taka namiga-vanja."
Waahington, D. C., 19- febr. — Državni department je včeraj odločno zanikal japonske obtožbe, da je ameriška vlada sodelovala pri sestavljanju note, katero je poslal Svet Lige narodov Japonski in v kateri jo je urgi-ral, naj odpokliče svoje čete iz kitajskih teritorijsv ter spoštuje pravice Kitajske, ki so zajamčene v pogodbah.
Slamnato glasovanje 6 prohibi-
eij«
New York, 19. febr. — Poročila o izidu slsmnstegs glasovanja, katerega vodi revija Litera-ry Dlgest, Iz osmih držav poka-zujejo, dš je velika večina za odpoklic osemnajstega; amendmen-
■ Od števila 323,500 glasov, ki •o bili do sedaj oddani, je 272,-202 glasovalo za odpoklic prohl-bicije ln 61,265 proti. Mokrači torej predstavljajo večino 34.-16%. Te države, ki so doslej po-alale rezultat glaaovanja. ao New York, Vlrglnia, North Ca-rolina, Maryland. Georgia, Illinois. Indlana ln Ohio. New York ae je izkazal za najbolj „ mokro državo, dočim je North Caroll-na najbolj suhs. V slednji je 41-volllcev gtasovslo za nadaljevanje prohlbiclje.
g,* cm člkaška banka zaprla
vrata
Chicago. — Kaufman SUte banka. 124 N. La Selle st. kije imela ob koncu $640,000 vtof, ja v četrtek zaprla vrata.
*£aT£	^^T^ChicaRO, pi„ sobota, 20^ febr uarja( Februar y 20), 1932.
_stailii»ir at special rata of post**« providvd for in taction 1108, Aet of Oct. S, 11*17, auth»riiad on Jana 14, 11H8.
—»a—————— w	------^iim	------ii .......t m ■■TarriMii
Subacription ts
Ysarly
STEV.-NUMBER 13
reševanje cl-kaske finančne krize
Meato ln okraj Coak bosta odpustila več kot pettfeoč nameščencev. S pobiranjem davka se bo pričelo v pondeljek. Mesto bo morda moralo zapreti šole
Chicago, 19. febr. — Ker je državna legislatura zaključila svoje zasedanje, ne da bi kaj u-kreaila za rešitev finančnih problemov v Ghicagu in okraju Cook, so bili podvzeti drastični korskl, ds se mesto in okraj obvarujeta pred bankrotom.
2upan Čermak je včeraj naznanil, da bo moral takoj odsloviti 2,479 mestnih uslužbencev. To pa je šele začetek, kajti tej redukciji bodo sledile druge. V prihodnjih par tednih bo odpuščenih nadaljnjih 2,877 nameščencev. O tem načrtu bo danes razpravljal mestni finančni ko-mitej.
Predsednik okrajnega odbora Whealan je dejal, da bo odredil drastično revizijo proračuna, da zniža izdatke. Odpustiti bo moral takoj 425 delavcev.
Predsednik šolskega odbora Myers je podal izjavo, da bo moral znižati izdatke za vzdriava-nje šol za več milijonov. Rezultat te ekonomije bo zatvoritev šol.
V pondeljek bo mesto pričelo z izterjevanjem davkov za.I. 1930. Lastniki hiš in .posgstev v glavnem delu mesta bodo prvi prejeli davčne račune. Cermak in Whealan pričakujeta, da bo po-cfrlik* za 1. 1980 plačanega v prihodnjih šestdesetih dneh.
odstot-avoev je ičar jem so v Chlca-članov. U
Kontrast v svetu bankirjev
New York. — Medtem ko je skoraj dva tisoč bank skrahiralo v preteklem fiskalnem letu, ki se je.končal 30. junija 1931, niso lastniki narodnih bank občutili nikakšne depresije. Te banke so koncem zadnjega fiskalnega leta lzplačalel2.62% dlvldend na vao kapitalizacijo, faktično in pripisano.
Kosmati dobiček je znašal 86 odstotkov, po odbitku vaeh stroškov, uključivši kritja izgubljenih investicij, so narodne banke kot akupina "zaslužile" čistega 9% na vso kapitalizacijo, rezerve in nerazdeljene profite.
Kitajci kupujejo ameriška letala
Cleveland, O., 19. febr. — Kitajci v Clevelandu, v Buffalu in Syracusu, N. Y„ bodo kupili v Ameriki šest letal, katera bodo poslana na Kitajsko in se bodo rabila v boju proti Japoncem. Tako poroča Tehyi Hsieh, direktor kitajskega trgovinskega odbora v Bostonu. Letala bodo stala krog $100,000.
Napovedi o nadaljnjih redukcijah
Znižanju mezd v stavbinaki industriji ln na železnicah bodo ale-dile druge redakcije
Chicago. — (Tt* — Meadne redukcije, ki so bite uveljavljene v enem meaecu, do zadele pri bližno dva milijona delavoev, toda konca Še ni videti.
Prvi, ki so bili *ajeti v velikem "puču," katerega so organizirali delodajalci, ao bili želez-ničarji. Na konferenci zastopnikov železniških bdktovščin in kompanij, so prvi pflitali na redukcijo mezde za kov. Več kot milijoi bik) prizadetih. 2ei sledile stavbinaka gu, ki štejejo 160; ni je so pristale na redukcijo dvajset odstotkov. I
Teden pozneje s<f delodajalci prisilili organiziraj hišnike fte na drugo znižanje mezde, ki znaša 8%. Unija hišnikov šteje krog 10,000 članov.
Sedaj bodo prišli [na vrsto rudarji. Illinois Coal bperators a-Bociacija je na svoj konferenci v Chlcagu naznanil da bo zahtevala redukcijo Mezde za 40 odstotkov, ko pettfe pogodba. Obstoječa mezdna letvica za rudarje določa $6.10>a dan. Pogodba, ki je bila ifapravljena pred štirimi leti, poišče 81. marca. Operatorji soj izjavili, da je redukcija potrehfta, da bodo lahko konkurirali s premogovnimi kompanljaml v drugih državah, kjer je mezda rudarjev veliko nižja kot v IUlaoisu.
Illlnolskl premogovni distrikt je sklical konvencije, ki se otvorl 23. februarja v Springfieldu. Po končani konvenciji se bodo vnši-U mezdna pogajanja med unijo in operatorji. * iHfl iitlfflfc Dalje se obeta redakcija mezd za železničarje ha cestni in nad-ulični železnici v Chlcagu, kjer je zaposlenih krog 20,000 delsv-cev. Kampanja redukcij Je v teku in nihče ne ve, kdaj ae bo uatavila. Delodajalci so, kot Izgleda, mnenja, da bodo redukcije ustvarile podlago za vrnitev proaperlteta. Komu bo koristila, kadar s<- povrne, je seveda vprašanje. Delodajalci neprestano argumentirajo, da bodo redukcije rezultirale v večji zaposlenosti, kar pa se v Industrijah, kjer so bile uveljavljene, nI zgodila
Brezpoeelal obtoženi tatvine
Los Angeles, Csl. — Zsdnjl četrtek je bil tu ns ulici ukraden mesarski avtotruk s poldrugo tono meaa. Policija sumniči, da je grupa brezposelnih delavcev odvedla avtotruk.
Shaw pobit pri avtal nezgodi Cape Town, Južna Afrika, 19. febr. — George Bernard 8haw in njegova žena sta bila včeraj lahko ranjena, ko sa je njun avto prekucnil v graben. Shawova sta na počitniški turi v Afriki.
izjava nemhje na ženevski konferencii
Predlagala je, naj se vaa drftave
resoroše na stopnjo Nemčije
Ženeva, 19. febr. — Nemčija je na uljuden toda odločen način opomnila delegate na cilje razo-rožitvene konference. Predlošila je specifične predloge za razorožitev, ki predvidujejo, da tudi o-stale velesile pristanejo na redukcijo oboroševanja v smislu stopnje, ki je bila določena sa Nemčijo na veraailskl konferen-ci.
Grof Rudolf Nadolny, ki v od-ti kanoelarja Bruenlnga načelu je nemški delegaciji na ra-zorožitveni konferenci, je predložil iste sugestija kot na prejšnjih pripravljalnih sestankih, katere pa so bile vselej odklonjene.
Nadolnyjev govor se Je nanaša) na aplikacijo določb versall-ske pogodbe, ki so se tiksle le Nemčije. Nemčija, Je dejal Na-dolny, "se strinja s načrtom, ki so ga predložili italijanski, španski ln drugI delegati, da se odpravi vse večje vojne ladje in u-kini gradnja podmornic ln vojnih letal. Pripravljena Js celo na odobritev predlogov, ki predvidujejo še bolj drastično razorožitev".
Dalje je predlagal odpravo konskrlpclje, gradnjo trdnjav v bližini drtavnlh mej, ki tvorijo direktno nevarnost sa sosedna dežele in ovirajo akcije sa preprečitev vojn.
Trije kongrseniki ao ohljukOt federalno preiskavo
Chicago. — (PP) — Letalom Century Air LinA, ki Ja iiprla unijske letalce, ker niso hoteli pristati na redukcijo mesde sa 60 odstotkov, bo morda zabranjen dostop ns municlpalno letališče.
Na apel Air Line Pllots asociacija. ki je pridružena Ameriški delavski federsciji, js mestni svet odredil prslsksvo. Posebni komltej, ki je bil imenovan, bo skušal ugotoviti, da II je korpo-raclja zaposlila neizkušene letalce namesto unljskih pilotov. Iz-prti piloti so vsi vsterani v le-talstvu.
Trije kongresnlki, Sabath is Illinoisa, Maas iz Mlnnesote in Fernandez is Louislane, so obljubili federalno preiskavo.
Načelnik letalske korporacije je B. L Cord, avtomobilski mag-nat. On Je priznal, da je njegov nsmen v tekočf bitki rasblti le-
Im&aSmtemmmmmrn+š^mm
Zadnjo nedeljo bil alavnl dramatik prvič v letalu v zraku. 8 poletom je bil zelo sadovoljen.
Kita ki v Kew Vorfca aa
kratkha pfwkvlli«n Nabrali as vrllke
je ama let« (sdaj štejaje MNtt) la denarja, ki ao ga poslali aa Kitajsko
Davek na konzum nepraktičen
Francoakl atatest pokaauje, da
ga je neMogoče izterjati. Povečuje ta birokracijo
Near Yfldk. — (PP) — Sedaj, ko je republikanska administracija s popolnim soglaajem demokratov vrgla bankirjem dok> dveh milijard; odredila inflacijo dolarja kot zadnjo bilko, katere se je Hoover oprijel v desperat-nem prizadevanju lojekclratl po-kvečenemu kapitalizmu nekaj u-metne krvi; porazila La Follette-Costigsnovo predlogo sa zvezno pomoč breipoaelnlm, bo morala pričeti gledati, da zamaši velike luknje v zvezni blagajni.
V očigled doeedanjega stališča vlade je lahko pričakovati, da bo Hooverjeva administracija skušala uzakonit! tudi predlogo, ki predvideva davek na kontum. Znano ja, da ja administracija naklonjena temu davku. Kongres je do sedaj tudi demonstriral pri vsaki priliki, da Je ponižna dekla adminlatraclje. Radi te*a obstoja možnost, ds kongres obdavči sleherni košček kruha, sleherno capo, ki Jo nabavijo v bedo porinjenl delavci. To vse Is razloga, da ae bogatinov preveč ns obdavči.
Zagovorniki tega davka pravijo, da je najenostavnejši, da ga posamesnik sploh ne občuti in da so v zvezi s kolektanjem le majhni stroški. Rasen tekom civilne vojna Amerika še ni imela tega davka. Imajo ga pg v nekaterih zunanjih državah, na primer Francija.
Kako deluje ti davek la administrativnega stališča v Franciji, je razvidno iz študija, katerega ie nedavno objavil v obliki knjigi dr. Car! 6. Skoup v založbi coiumbu u..........
ig. b tega študija je huvidno, da davek ni najmanj enostaven, V resnici je bolj kompliciran kot katerikoli drugi davčni sistem ln $a sploh ni mogoče enforoira-ti, kar daje preveč prilik sa izogibanje. Je podoben ameriški prohlbici/I, In v luči francoskih izkušenj a tem zakonom in ame-siške politične korupcije, bi da-vek na konzum v tej deželi odprl le nov vir aa graft. o ■Važnejša kot drugi razlogi pa Je ekonomika stran te B^^lc Qn chIa • je. Zagovorniki argumentirajo, da bi davek na konzum posamsz-nlk sploh ns občutil, ksr Js ns splošno malsnkosten, na primer X% na dolar. Stvar Je v resnici povsem drugačna, ker pri tem bi bila prizadeta nakupovalna sl-Is tistega dsls prebivalstva, ki Je skonomsko najslsbejšl—farmarji in delavstvo. Nakupoval« na sila pretežne veČine ameriškega prebivalstva, ki živi Iz rok v usta, bl sa skrčila sa vsak milijon, ki bl ga vlada prsjsls od te-gs davka. In z zmanjšanjem nakupovalne s|le trpi produkcija In s zmanjšano produkcijo raste brezposelnost. .
O tej strsnl zagovorniki tega davka skrbno molče. Ih v deželi s tako ogromno breipoeelnostjo kot Jo Ima Amerika, bl davek na konzum ta problem še povečat, ker odtegnitev nakupovalne sile sa več sto milijonov dolsrjev ns lato Iz žepov smertškegs delsv-stvs In fsrmsrjev, katarlh nakupovalna sila je že danes pod minimum, bi imels le sle posledice ns Industrijsko in trgovsko življenje.
Administracija, ki je naklonjena temu davku, se zs to stran ne briga. Ve le, da si mora zvl-Asti dohodk/ sa pokritje mlli-jardskega deficita v budžetu. Zaveda ae tudi Intereaov razreda, katerega zastopa, ln ker ao vsa njena prizadevanja usmerjene sa protektiranje bogatega rasreda, ki bl lahko In moral no-alti pretežni del bremena za vzdrževanje vlad«, svoje vlade, išče drugih davčnih virov, obdavčenje vsakdanjih potrebščin ameriških Industrijskih ln poljedelj-aklh kulijev. In ker U maaa nI politično organizirana za prt>-tekcljo svojih intereaov, as zna sgodltl, da ji bo koagree obdavčil slednji grižljaj kruha.
velika stavka v oblačilni
Več kot 10,000 delavcev v Nov Yorku se Je odzvalo pozivu na atavko
Near Yoik. — (FP) — Trio* gelna borba med delodajalci, International Ladies Garmant VVorkers unijo in Needle Tradea Industrial unijo sa kontrolo nad veliko oblačilno induatrljo, katera zaposluje krog 40,000 delavoev, Je v polnem zamahu. Prva unija je pridružena Ameriški delavski federaciji, dočim drugo kontrolirajo komunisti. Slednjs unija, ki predstavlja levo krilo, vodi atavko že vsč tednov, ILGVV pa jo je razglasila 16. februarja.
Stavka je bila razglašena, ker delodajalci, ki so organlslranl v Afflllated Msnufacturers, Inc., niso hoteli pristati na zahteve, ki jih je predložila ILGWU. Delodajalci so zahtevali drastične mezdne redukcije, dočim se unija bori, da ohrani obstoječi mesdni stsndard. Wm. Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je prispel v New York, da podpre aahteve stav-karjsv. Iidal Je lijavo, v kateri pobija meadne redukcije.
Predaednik desničarske unije Benjamin Schleshtger je dejal, da ae je več kot 80,000 delavoev odzvalo pozivu na atavko. Izrazil Je upanje, da ae bo v prihodnjih™ par dneh nadaljnjih deset tiseč oblačilnih delavcev pHdrttftilo atavkarjem.
in gborovanja, katera
d
ro obiskani. Organ lil rane so bile stavkovne strele, ki plketi-raje distrikt, kjer ja konoentrl-rana oblačilna Industrija. Vsem stražam ja bilo naročeno, naj zagovarjajo svoje pravioe do mirnega pikatiranja.
Levičarska akupina oblačilnih je lsdala poziv za enotno fronto v boju proti delodajalcem. Imela je tudi več da-' monstraclj v središču oblačilne industrije In urgirala atavkarje, naj ae Ji pridružijo.
Mandinrlja proglasila
Pretrgala js stike a KUaJako ki JMMa pod Japogako pokrovi-
Wukdea. Mandžurija, 19. febr. —^Nova republika "Ankuo" (zemlja miru), ki se je rodila kot poeledlca mllltarlatlčne okupacije* je včeraj razglasila avojo ne-' odvisnost od Kltajaka.
Rkaekutivnt komltej aeverno-vzhodne Mandžurlj«. katerega tvorijo kitajski voditelji, je Izjavil, ds bo ozemlje, ki po obeegu predstavlja polovico Jsponske-gs ln ims 80,000,000 prebivalcev, prišlo pod Japonak! protek-torat.
'Odločili smo ae, da pretrgamo odnošaj* a kitajsko vlado In raaglaslmo kompletno neodvisnost", se glssl Izjava komltsjs. "Ljudstvo Js dovolj dolgo trpelo pod koruptno upravo kitajskih vojnih lordov. Ta mllitaristlčna klika se mora sa vsdno odpraviti. Ljudstvo hoče živeti v miru ln blagostanju.
"Ml nasprotujemo kampanji proti Inozemcem. Želimo mir in prijateljstvo s vsemi nsrodl. Vzdrževali bomo politiko odprtih vrat, da bodo vsi narodi Imeli priliko do svobodne trgovine, kar bo pospešilo medsebojno bla-geetanj*".
Glavna oaabnostl v novi vladi ao general Ma Can-šan, poveljnik kitajske armade, ki je branila Tsltalhar; Kang fiih-yln, go-vemer province Fengtien; Hai-heal, govarner province Klrlnjl Čang Cing-hal, načelnik harbin-skegs dlstrlkta, In Tang Yu-lln. governer
province Vehol.
■ J
rtOBVIT*
SOBOTA, 20. FEBRUARJA.
ima. um
kalmi "Glri
kar mi
mi
Uti
Ia
mi
Finančna kriza čikaške meatne uprav«, ki traja te tretja lato, leze zdaj v vitek. Kriza ae je poostrila ta teden, ko je driavna zbornica v Springfieldu zaključila svoje izrabo zasedanje, ne da bi bila kaj ukrenila glede fondfranja davkov in sploh dala kakšne podlago za finančno pomoč, gkratka, zbornica je pustils Chicago brez malega na cedilu, in v največjem fl-nančnem močvirja v sgodteeinl mesU.
Posledice, ki zdaj ogrožajo mestno gospodarstvo In uslužbence, ao sladke:
Vsi oddelki mestne uprava, rasen policije in	I pričeti s takim delom, ki bo pri-
pota ms brsmbe, bodo reducirani na golo okost-	| m emo sa tukajtnje razmere,
de e združenju
Detroit, Mlsh. - Bas, zanimivo j« fltatf dopise v dnevniku Prosteti o združenja socialistov s komunisti. To Je zelo dobra te-ljs, ampak prscej teiko Izvedljive. Dopisovalci, katerih principi So bližje tretji internaciona-11 lo?t drugi in vidijo potrebo združenja, naj pristopijo v komunistično stranko in naj delu-jejo, da pride do zdruiitve. Kajti, kolikor je meni znano, Je med vaemi dopisovalci samo en član, oriroma je bil član korounistič-ne stranke. Ako ste Že bili Člani socialistične sli obeh strank, za-ksj ps niste sodelovali v organizaciji zs združenje? Pa pričakujete, ds pride nekdo ln postavi pogoje za združitev.
Par navodil, kako priti do združenja: Prvič. Treba je postaviti bolj družabna razmere med obema strankama. Drugič. Odstraniti je treba dotično točko, 1(1 ne prizna nobenega kora-promisa. Dokler delavec z delavcem ne pristane na noben kom
jssnilo naj služi tu4i Frank Mlačniku iz Auburna, 111., ki se v Vsakem dopisu znala nad socialisti r pravi , da je bU eocia Ust In da danes nikamor ne pri pada. To je neverjetno, da je bft socialist, mogoče je bil član socialistične stranke, pa ne prepričan socialist; če bi bil, bf gotovo nekam pripadal le danes. Vprašuje Bar biča, Če ve kaj tabor Defenae pomeni. Mlačni k naj čita Baitičeve dopise o tem, pa bo videl, da prsv dobro ve, kaj Labor Defenae pomeni. Ampak tukaj ne gre sa tov kaj pomeni, ampak kaj dels. To je tisto, kar je Bsrbich pokazal. Same besede pri nas ne Meje jo; mi upoštevamo ssmo dokaze. MlaČ-nlkov dopis prične: "s duhom časa," potem pa napada socialiste in da ae v Auburnu, 111., niao pred leti hoteli združiti a komunisti. Saj Auburn ni ves svat in usoda te tudi ni zapečatena.
Pater Bsaedkt.
promis, toliko čsss na bo združenja. Tretjič. Idejo o revoluciji v Ameriki je trdba opustiti in
je; to ae pravi, da nameščenci in delavci, katerim mesto dolguje plačo od testih tednov do testih mesecev, bodo odslovljenl
Javne šole ao v taki stiski zs denar, ds bodo morale zsprati vrata mesec dni pred zaključkom iolsksga leta. Učiteljice, kl niso že dobHe plače pet ali test mesecev, grozijo a stav k oi, če hitro ne dobe kaj denarja na račun zaostsle plače.
Is oddelkov okrajna uprave bodo tudi od-slovljeni vsi uslužbenci in uradniki, razen onih, ki absolutno morajo poslovati po zakonu.
8anitarni distrikt obdrži le toliko delavcev, koHkor je absolutno potrebno sa funkcioniranje odvodnih kanalov.
Neizterjane davke sa leto 1080, s katerimi so čakali v nadi, da jim drftavna zbornica sa-jamči kakšno posojilo na U vir dohodkov, bodo takoj zdaj terjali na ppdlsgi ocenitve is leta im čeprav je sodnik »ročki pred nekaj me-aesf razsodil, da je bUa dotična ocenitev nepre-mičnin — sleparska.
' Tak je danes položaj mestnega gospodarstva v CMeagu. Uprava si bo pomagala a tam, dk ustavi vsa mestna dela, celo javne šole zapre Hi pomnoži število brasposelnih delavcev. (Uprava m dobi več nobenega kredita: lokali* bankirji ji nočejo nič več posoditi ns bodoče terjatve davkov.
Zupan Cermak, kl je podedoval po prejtnj! zapravljivi upravi prasne bisgajno In milijone dolarjev deficita, pravi, da Chicago te nI bilo v taki krisi, odkar ja late 1871 požar uničil vse mesto. Ali to je velika ritslika. Mesto sdaj ni
igorelo in vas pravo V člkatklh bankah ao
je nedotaknjeno, flijarde dolarjev. Ci-
katki bankirji — s ostalimi vred — bat zdaj vodijo Silno ksmpsnjo proti "atlakačem" po navodilu Hoovsrjs ln drugih "velikih umov", da dobe denar Iz akrltih kotov za vloge v avo-jlh bankah, aaml pa ao napram mestu največji stlskačl.	•
Mesto je danes v krisi — kakor je New York ln mnogo drugih velikih ameritkih mest — v glavnem zaradi tega, kar so najboljtl viri dohodkov v mestu v rokah privatnih kapitalistov. Omretjs uličnih ln nadulitaih železnic Ur avtobusov je v privatnih rokah; električna razsvetljava ln plin je v privatnih rokah'. Te javne naprave prinašajo letno milijone in milijone dobička, a ne meatu, temveč privatnim magnatom, kl obratno kontrolirajo mestno zbornico in ko-rumpirsjo odgovorne organe. Edini vir dohodkov za meeto, poleg vodovoda, je davek na nepremičnine (stavbltča ia hite) in ošabno imovino. Ts dsvek je pa bil te desetletja tako krivično naložen, da ao najbogatejši Cikažani proporčno najmanj platevall. Magnatje vplivajo na ocenjevalne odbore, kl določajo davke, in ti ae jim odplaali plačila in zamolčali osebna Imetja — In na ta način je bila meatna uprava ogoljufana za milijarde dolarjev. Moral Je priti polom mestne blagajna.
Clkaški davčni sistem je bil tak. ds je največje dsvčno breme aloneio na malih hišnih posestnikih, na onih siromakih, ki ao ai tako-rekoč pristradali od svoje nizke mezde, da so al mogli kupiti stavbište In hišo na odplačevat* ne obroke; ti reveži, največ delavci In mali trgovci. ao plačevali največ davka v skupni vsoti. Ti pa danea propadajo; na tisoče In tisoče jih je brez dela In podjetja ln ne morejo več plačevati davka, obresti niti obrokov.
Tsko Je davčni sistem akrahiral. Danes leti ns tleh. Splošna depresija je stanje pogoršala. Mesto skuša dobiti nov davčni sistem, toda bogatini as upirajo s vsemi fttirimL ker nočejo plačati visokega davka, te*, da bi to bila konfiskacija" njih kapitala. V davčnem sistemu je zdaj tak kaos, da aaasrtna uprava ne more ničesar izterjati; te tri leta nihče ne plačuje davkov. Gnetejo ln fiatejo. pa nI nikjer nič. Jo ao vzroki tffca**« finančne kriss.___
kajti mi nismo v Rusiji, vemo pa, da se do gotove meja tudi v Rusiji rsvnsjo po rszmerah kot pri-hajsjo. V dokaz ao nam razna poročila zadnjih šest mesecev, da vpeljujejo demokratično socialne forme.
(Hsvpo pa je, kakor sem že agorsj omenil, ds val, kl kritizirate socialiste, pristopite v komunistično stranko ter ae prepričajte, ali je komunistična stranka pripravljena sdrušiti aa aB na. V prakai tega Ia ni pokazale, posebno ne v Detroltu in tudi v drugih mestih ne, ssmo v državi Kansas so sklenili nekakšno aknpno delovanje. Pač pa je ravno nasprotno. Kjerkoli Imajo komuniati priliko, ovirajo delo socialistov, naj bo v društvih ali ifeodifc; na raspolago Imajo vsakovrstne zsnlčljlve nspise prati socialistom. Taka taktika gotovo ni v korist »druženjs, airi-pak v korist kapitalistom. DcU-vel nisem aam tali 4ogodljaJev. Enako poročajo !a drugih mest in naselbin ln da bi ti neetrpni komunisti, te sa *aa zasledovali rasvoj Rusije, opustili avetovno I,revolucij<» pod Trodrijetn, bi aa lahko dosegli boljši uspehi sa skupno dalo.
V It. 16 Proevete odgovarja K. Trlnajstlč F. Bibiču. Pravi, koliko zaaulg ima M. D. obrana sa delavstvo, posebno kaka zmage ja dosegla v lorist tujerod-jnim delavcem. Med drugim pile: "V državi Michtnan so te ta zakon skorsj uveljavili in bi se pr-odt iskali. Itd. Kokatere nasa-teljene so deportlrall." Ne po , zakonu kot ja bil sprejet v drta-l vi Mkhigan. Tukaj so vHttllii be, ki ao prišle nezakonita® Združene driava, ae aamo komuniati. "
Nadalja pila: "Tudi tam so bili nasprotniki te argsnizsdje, ko jim je pa začela voda teči v grlo, sa sa ji pridružili." Ta je ps aa
nas v Michkganu predebela, jo pogoltnili, kar nam Je saano, kdo je preprečil, tla semcem ne bo treba prstov. Da bomo polteni. Na socialisti na komunisti in njih odseki niso preprečili tegs. To je preprečila A. C. L unija. Tbre,' je zasluga edino le te organizacije, da se zakon ni lav ja tqdi črno na belem v k na aodntJL Torej vaa uvt in ner« *oica v Javnosti nič ne maga. Olede pridružitve ^ Vem za eno drultvo SNPJ. kl Je pridružilo, ker je en član dru-ttva Izrecno povdarjal, da 00*-BP organizacija *<*!< i »je stoodstotno s AOL unijo, kar pa bilo res. Kakor ja bilo te poroča-no v Prosvetl, Je ssstopnics AO. unija povedala na saj i pred član atvom, da nI res. da bi OOFftP Imela kako sveso a ACL unijo Tako Je. Zakon ss odtiaka^e prstov ao pomagali zavreči saate oni. ki so podpirali ACUf in njimi ja bilo tudi prej imenovano druttvo; darovalo je Ia I gajne $6.* ACLU ae*Je postavno borila proti tema sakonC F, je poročal resnico glade tega, it Če je komu prav ali ne. To po-
Uspešna prireditev Warren, 0. — Tnkajlnje de-lavake razmere so kajpak slabe — Veselica s igro ns 1B. feb. je prav po vol j no izpadla. Burka "Kmet in vrag" v dveh dejanjih Ja bila dobra. Dobiček te prired be je tel v prid doma. Dvorana je bila polna, vsi sedbžf zasade-ni ln mnogo ljudi je ttato. Igralci so bili iz Sharon-Fairella in val so lzborno rešili svoje vloge z veliko sadovoljatvo občMstva. Vse priznanje gre pevovodji in Igro vod j l ter tukaj rojeni mladi ni, ki ae tsko lepo in maitjivo uči v petju.in igranju na odru v slovenskem jeziku. Le tako naprej! Zagotovili ste nal, da bo a nal Jezik živel v Ameriki, dokler bomo imeli med aaboj toli-EO zavedne slovensks mladine, ki ss tako lapor zanima sa slove n sko delavsko kulturo in obči napredek.
Ob prvi priliki bomo spet povabili nato nadebudno mladino ln napredne rojaka, de nas bodo apet zabavali in nam dali po-rebnega rasvedrila ter užitka. H koncu pa naj te omenim, da gre sa uspeh te priredba mnogo zahvale ln priznanja tudi tuksjl-jlm rojakom In rojakinjam ka-lor tudi onim v bližnjih naselbinah, ki ao v tako velikem števl-u posetili to prireditev. Rojaki n rojakinje, delničarji ln delničarke, le tako naprej sa naš skupen napredek in sa napredek nalaga doma. Val za enega, eden za vse — val aa naA dom!
Frank Petrich.
Delajmo ta^aj! Yukon, Pa. — Proeveto Čitam vaak dan, njene dopise pa postavim na prvo mesto, ker so v resnici zelo ssnimlvi. Mnogo dopisnikov se sanims za razmere Sovjetski Rusiji in nekateri ao mnenja, da bi se poalalo odposlanca tja, s namenom, da bi poročal točno in reanično o tamkajšnjih okoliščinah za kontno naseljevanje natih rojskofl Rusiji, sko bi bile tam rszmere ugodne. MoJe mnenje je, da ni trebs odposlane«, ker ml imamo
rja le berače, gorje in trpljenje na eni strani, aa drugi pa krvosese in parazite, kj se redijo na telesih ubogih mas. To je treba odpraviti, ne pa se umikati v Rusijo, kjer se obetajo boljše razmere, za katere pa so morali delavci krvaveti mnoga leta.
Vsi se moramo organizirati v soc. klubih, prirejati shode in predavanja, da bo ljudstvo spoznalo resnico, da se bo zavedlo svoje naloge, ki ga čaka, ako se hoče osvoboditi sedanjega krivičnega sistema, ki ga tlači in mori, mu pije kri in ga drži v temi. Vsak delavec pa naj pripelje s seboj v klub svojce in prijatelje, ds bodo tudi oni spoznali pravo stran delavčeve dolžnosti v bor-t>i za obstanek. Treba je dati tudi ženam več prostosti, da bodo tudi one pomagale pri velikem delu, osvoboditi delavstvo izpod kapitalističnega jarma. Pri tam pa ne smemo pozabiti na otroke, na mladino, da se tudi ona prične udejstvovati v delavskem Kihanju—Rudolf Fradel.
Nepravilni vodje Ubrary, Pa. — Zoper nepravilno vodstvo Je večina delavskega razreda, zoper voditelje, UMW in AFL, ker ti voditelji ne zastopajo mase politično, ampak, jo le zavajajo. Za delavskim hrbtom ae prilizujejo uradnikom državnih in federalnih uradih radi višjih služb, po katerih hrepene, a bi ne bili nič boljši kot so sedanji. J| Lewia, P. T. Fagan in Wm. Green niso ne rep., dem., soc. ne kom.; oni ao mrtvi za napredek.
V politiki delavskega razreda je moč in udobne delavske razmere. Na kriči za pet dolarjev na volilni dan: "Hej, volimo za tega ln tega", ampak voli za delavce In rabi common sense!
F. Barbič se je prijazno dota-doplau uradnikov UMW
naročnino, drugi ps se me prosili, ker nimajo sedaj sredstev, naj se jim IN* ne ustavi. Obljubil sem jim, <fe ae bo ukrenilo potrebne, da bodo list še prejemali.
Ustavil sem se na Claridgu, u, in rojak Koaoglav je ponovil celoletno naročnino, njegova soproga pa me je dobro pogostila. Prenočil sem pri Balohovih in obil tudi zajtrk. Tudi Tukon aem oblaka! in uspel prt naročnini. Posetil sem društvenega tajnika in sem prenočil prt Miheli-Čevih. Prihodnjič poročam iz ohnetowna. Hvala vsem, ki so mi ŠU na roko ln mi nudili postrežbo ter naklonjenost v vseh ostrih—Anton ffldanšek.
Odgovor na vprašanja Waterford, Pa. — Na mnoga pisma in vprašanja na moj do-)Ib v Prosvetl, odgovarjam, da bi se tukaj dala ustaviti farmar-ska zadruga, katere člani naj bi bili farmarji in naši rojaki, naseljeni v okolici Plttaburgha, Ca-nonaburga in v vzhodnem delu Ohija (Cleveland, Youngstown, Girard, Warren. Farrell-Sha-ron). V teh naaelblnah sem pro-tlo jeaen prodal na tisoče bušljev poljaklh pridelkov našim rojakom in ao bili zadovoljni s ceno in blagom. (Ako nI tako, se bo gotovo kateri oglasil.) Moje pridelke sem prodal že oktobra meseca in sem zanje doMl polno ceno, ker sem jih prodal direktno konsumentom.
V Ameriki je letos na milijone poljskih pridelkov, ki sploh ne bodo prodani. Po mojem mnenju najbolj napreduje tista tovarna, ki svoje izdelke lahko proda. Prav tako je a farmarakiml pridelki. Tukaj zanje sploh ni trga kajti v tej okolfci#se preveč pridela, toda v omenjenih krajih ss pa lahko proda, Kakor fcitho bi se kaj naših rojakoV tukaj naselilo, bi ae organiziral izvoz prfj-
grovu, bi bil pad bolj na jasnem.
Delujmo akupno in pomnimo da nas ostalo delavatvo čaka.
Frank Hurkljica.
Doživljaji našega zastopnika
Ptttsbur^h, Pa. — Radi slabe ga vremena, kot sem že poročal aem se podal k moji družini in tam ostal devet dni. Toda nisem miroval, ampak aem šel k aosed nim rojakom za naročniki na Prosveto. Naročnino sta pomjvi-l rojakinji Gorenc ln Kramar rojak Pavlich pa ae je kljub ala-blm delavakim razmeram na novo naroČil na nal aplošno prti ju bljeni dnevnik Proaveto.
Kolesje v tovarnah je še ved no v zastoju; zamrznilo je menda kot bančna imetja. Slišal sem da ae bo pričelo apet sukati marca ali aprila vem pa ne, čl letos ali 198S.HHH
Na 9. feb. je bil god vseh norcev ln tudi jaz aem bil prizadet sa^j ao mi prišli častitat vsi sosedje, Lovre PerUn in soproga pa sta priilesls veliko harmon ko, da smo dostojno počastili gospoda Pusta. Mlado in staro ae je vrtelo, dokler nam niso nazna nilU da je nastopila pepellčna sreda. Tega sem se bil tako prestrašil. da aem takoj drugo jutro odpotoval v Bessemer, kjer so nekateri naročniki ponovi
RMjo tukaj, la če sa hočemo zanimati za tuki poskusiti, da j
razmere in
Po-
knll v
Zal, ko bi vedel za 'naklonjenost' na dan 26. julija 1931 v Rybak'& fakih pridelkov — s troki v
par letih bi si že lahko napravili tovarno za razno konserviranje (canning factory). Kajti tukaj zelenjava dobro obrodi, pa tud sadja je v okolici mnogo. Tud naši čebelarji bi se lahko tukaj naselili, ker tukaj se prideluje mnogo detelje in ajde ter rasto lipe. To bi dalo priliko tistim, Id Imajo je malo denarja, da bi sa pričeli ukvarjsti a čebelarstvom v tem kraju. Ce aa splača kapi-taliatom, zakaj bi ae ne farmarjem in delavcem? |
Imel| bi povsod avoje agente ali zastopnike, kjerkoli bi bil ka-klen delničar. Z združenimi močmi bL se vae lahko doseglo. Tu je tudi 800 akrov velika in lepa farma, katero bi ae lahko kupilo —sčasoma in s združenim* močmi — kot zadružno farmo. Šedaj jo lastuje neki milijonar toda kot znano, milijonarji niso farmarji in gre farma rakovo pot, vsled česar bi jo rad proda.
Toliko v odgovor na mnoga pisma.—Jacob Stegei, član društva 991.
zastopnike, pa bomo kaj Ruaijo. Nate ' 4 In veliko ga Ja.
Mimo aa miru. ] uživajo oni kW »o d priboi mi pa skutajmo Mfbcriti n pravice tu|tai. katere so aam ' tem Mn0p9 Ji dala. aao s hoCemo oprijeti
Na svatu ja vsafa do\olj. kljub temu strada velika ljudi Poakrbhtno. da aa ba vnalo in laenačlio vaa pa vi sveto v prid delovnega
ti avoje apčl (a svojo voljo k temu velikemu delu. ^daj ix>sedu
je vae bogaatvo par ljudi, le ftikdar nlaa n.c delali, mas ratina ljudi pa aima i6J
Življenje. Sedanja drutba uava-
Darrow priporoča odpravo sodisc
Ako bi Clarence Darrow, glaaoviti čikaški odvetnik in filozof, imel moč in oblsst, če bi bil na primer diktator Amerike, bi takoj vsi sodniki, državni pravdniki, advokatje, porotniki in ječarji v deželi izgubili avoje službo. Vse te bi on odslovil in jim dal druga dela, kaj t' Darrow je odločno za odpravo današnjega pravosodnega in kazenskega sistema. Namesto zaporne fn smrtne kazni za zločin bi on i>od w*e} vse obtožence posebni komisiji znanstvenih strokovnjakov, ki M preiskali njihovo mentalno stanje in življenjske razmere, nakar bi komisija odločila, 4a 11 se obtoženci oproste ali pdšljejo v bolnišnica sa toliko časa, da posta-nejo spet normalni.
Darrow je pred kratkim pubHciral avojo av. tobiografijo z naslovom "The Story of my Life" in v tej knjigi navaja avoje gornje na-V«1®'
Petdeset let je Darrow že odvetnik in v tem času si je nabral bogatih izkušenj, ki jih našteva v svojem življenjepisu. Zagovarjal je obtožence v mnogih mestih. Nekateri procesi v katerih je Darraw nastopil kot glavni sago! vornik, ao zgodovinskega pomena. Prvič je zaslovel, ko je bil leta 1907 ob njegovem zaj?o-vornišžvu oproščen znani Willianv D. Haywood takratni tajnik rudarske organizacije Western Federation of Minera, ki je bil obtožen umora bivšega govemerja države Idaho; s Haywoo-dom vred sta bila oproščena tudi Charles Moyer in Geo. Pettibone. Vsem tem proeesom je Dar-row posvetil, posebna poglavja svoje knjige.
O procesu proti Leopoldu in Loebu, dveh bogataških fantičev iz Chicaga, ki ju je Darrovv rešil smrti na yešalih, piše, da je bil umor, ki sta ga ta dva izvršila, naj brutalne jši in naj-abeurdnejtši. Po njegovem mnenju sta fanta abnormalna, nista vedela — in še danes ne vesta zakaj sta to storila in spadala sta v bol. niinico, ne pa v ječo. "Bogat zločinec je veli-ko na slabšem," piše Darrow, "kot zadnji re-Vež. Vse javno mnehje je proti takemu zločincu in zagovor je najtežji." 'f
Darrovv se ponala, da niti eden njegov klien-tov ni bil obsojen na smrt. To je njegov re-na katerega je ponoeen. Pravi, če bi se to zgodilo, da bi bil kateri njegov klient ustni--čan, bi njega (Darrowa) bolj bolelo kot obsojenca. Darrov strašno sovraži smrtno kazen. Nikdar v avojom življanju nI mogel čitati poro. čila o ekaekuciji — in če je le mogel, je Sa dan kake ekaekucij* zapustil dotično mesto in zbežal kam na deželo.
Njegovo mnenje o nekaterih fazah ameriške justice je sledeče:
^ "Dandanes nI več nobenega rasloga za obstoj kriminalnih sodišč kakor ni sa eksekucije bolnikov in norcev.
Vsaka kazenska obravnava je podobna psom, ki se zaženejo na zver. Psi lovijo z namenom, da ksj ujamejo — sodniki pa sodijo zato, da koga obsodijo. To je igra z votlimi kockami: vsaka žrtev je že v naprej določena, da mora igro izgubiti.
Sodišče je bolj podobno areni rokoborbe kakor pa treznemu in dostojnemu naporu, da se
dožene resnica.
O tem in So. Chicago.*— Časi so slsbi in resni, ksjtl brezposelnost nss tare. Pa mi Slovenci se ne damo kar tako ukloniti. Zbralo se nas je 15 po številu in smo na 1. feb. ustanovili klub z imenom "Faa Walkera". Priredili smo že tudi domsčo zabavo na 9. feb. pri rojaku Ucechu, 9836 Ewing ave Prostori ao bili napolnjeni I j ud Hvala nJemu in tajniku društva št. 8 SNPJ za naklonjenost in sluge. Qb 11:30 je Ucech poslal ' klubu brzojavno čestitko, ki je povzročila obilo veaelja. Hvala Vsem in sa vse, ksr ste dobrega storili za klub in zabavo, posebno pa muzikantu. Klubov odbor: t. Gorenc, preds., A. Mender. taj.. M. Marol. blag.
Na oanenjeni veselici pa niamo pozabili na našo mater SNPJ, ampfjl smo agitirali zanjo In ji par članov. Bratje in se-dar ne smemo posabiti poagitirati /j» našo Slovensko narodno podporno jednoto, ki je ediikj^dnota. da takb bratsko akrbi sa "voje člane. Sedanja kriza nam ie napravila veh ko zlo, ustrasitf pa se ne smemo, ampak moramo te aaprej delati za pa«a»t jednotinega članstva, dipti ae. ako burja hraste t Po hudi uri te lepše solnce
o se vsi in delujmo aku-Ima naša organisadja ta gl. uradnike. Mi čla-nM»f> vselej in povsod s njimi ao#Movati. pa bomo z združenimi močmi lahko prastali sedanjo krizo kot snah vse prajš-, nje. ki ao te prišle v raznih Obll-kah.—ftaak ttersnea. .
Vsak prospektivni porotnik ima predsodke in je priatranski, sato je nemogoče, da bi porotniki sodili pravično.
Večina sodnikov nima izkušnje niti sposobnosti, da bi pojmovali življenja, kakršno je v
resnici."
mm^mmmmmmmm
* ■ ■mmmmh. •
Blila ae čas, ko bomo gledali podmorske čudeže na platnu
vi
S potapljaškimi zvonovi ie mogoče prodreti le v omejeno globino in tudi a posebnimi pripravami, n. pr. a kroglo, ki jo 'je uporabljal ameriški raziskovalec prof. Beebe, je možnost proučevanja morake globine te vedno omejena. V splošnem te učenjaki uporabljali duhovite aparate sa lov posameznih glo|tekoinerskih bitij, a to ni moglo dati pravega vpogleda v živ-Ijanje na dnu morja
Sedaj pa je izumil ameriški raziskovalec dr. Harttnann umno pripravo za direktno opazovanje tega življenjar ne da bi bilo treba razi-akovalcu potapljati se v globino. Hsrtman je montiral v močno Jekleno kroglo znano snemal no aparaturo za gledanje v daljavo, tako zvsm televizor. Okoli snemalnih leč in na krogli sami ao montirane močne reflektorke, ki osvetljujejo okolico skosi kremenčevo steklo. K televizorju in od njega vodi močan kabel, ki pr* naša potrebni električni tok. Opazovalec sedi lepo na kopnem ali na ladji in opazuje s prt-jemnim aparatom slike podmorskega življenja. Te slike lahko poljubno snema tudi s kinematografsko kamero, ki je vdelana spodaj v kn*-II fn ki jo ima v oblasti s pritiskom ns ekktrK-ni gumb. .V krogli sami ao te avtomatične priprave sa izenačevanje notranjega in zunanjega tlaka, dalje motor, kl poganja vijak w spodnjem delu krogle, da se more ta dvijj«' psdati.
Prve poskuse bo iavrtil Hartmann v Snj* samskem morju, in stosr hote ugotoviti v g£ bini morja ostanke nekdanje zveee med Afn*° in Evropo in oatanke nekdanjih mest, ki »l* jarfzginila a to kopno zvaso na morako dno
Ce ae poeluiai posrečijo, bo mogoče tudi Si javnosti gledati podmorake čudeže na f^ skero — platnu.

PR0SVETA
Vesti iz Jugoslavije

SOBOTA, 20. FEBRUARJA.
CIiviTM porodi« la JofttaUTije.)
DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI
Požari, požari ... Požara v konjički okolici: Na
^^^^^^	Mlačah pri Konjicah je izbruhnil
Akademska mladina na sveto- požar pri posestniku Kukoviču v /<\ ski proslavi protestirala K°»P°dar8kem poslopju, iz kate-**	re** 80 rešili le živino, krma in
zoper
režim. Črna zastava
ljubljanski univerzi
t Ljubljana, 29. jan. 19«.
Po izročilih v raznih listih posnemamo:	%
Dan godu svetega Save, srbskega pravoslavnega svetnika, ki ga imenujejo Srbi Prosveti-telja, proslavljajo vse šole v državi in še posebej univerze. Vse univerze so vsako leto priredile na ta dan svečanost, na katero povabijo zastopnike oblasti, posvetne in cerkvene, konzule in poslanike, javnost in akademsko mladino. Ob tej priložnosti razdelijo tudi nagrade akademikom za najboljše naloge.
Ker se pa zadnje mesece stal-nodogajajo demonstracije akademikov na vseh univerzah, se v Beogradu proslava sploh ni vršila, v Zagrebu pa se je vršila na privatnem stanovanju za povabljence. Močni kordoni policije so preprečiti dotok akademikov na univerzi ter s tem preprečili demonstracije. Opozicijonalni a-kademiki vseh treh univerz imajo namreč skupen skcijeki odbor in vodijo akcijo po skupnem načrtu. Za svetosavski \ dan so pripravili demonstracije. U-8pele so le v Ljubljani.
Na ljubljanski univerzi so se zbrali v slavnostno dvorano povabljeni gostje, zastopniki Dana, vojske, dalje žkoif, župan, konzuli, profesorski zbor, v dVo-rani in na galeriji pa so se zbrali akademiki in nekaj publike. Ko je bil oficijelni del končan, ko akademiki z galerije razvili prepovedano slovensko zastavo in sporočili: "Oficijelni del je končan, zdaj zborujemo mi!" V dvorani je bilo vse presenečeno, čudili so se diplomati, general,
ves inventar pa sta pogorela. Gasilci iz Loč so takoj prihiteli ter obvarovali sosedne objekte pred Ognjem. Posestnik Kvkovič je svojo rešeno živino sprsvil v hldv posestnika Rupnika, kjer pa je tri dni nato spet izbruhnil požar v hlevu ter bi vsa Rupnikova in Kukovičeva živina kmalu pogorela. S tem je postalo jasno, da hoče požigalec Ku-koviča uničiti Tudi topot so pri-hoteli gasilci iz Loč, in kasneje tudi iz 2ič in Konjic. Obvarovali so stanovanjsko hišo, dočim je hlev pogorel. Škode imata posestnika skupaj za nad 100,000 Dfn.
V	vasi Cerneče -pri Dravogradu ofc avstrijski meji so imeli v zadnjem času Že šest požarov, ki Hb bili' vsi najbrž podtaknjeni. Zadnji pbžar je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Cehnerja,| Poslopje je z vso krmo in ? vsemi stroji pogorelo do tyL Tudi za ta požar sumijo, da gp je podtaknil požigalec.
, Pri Murski Soboti, v vasi Bore j ci je izbruhnil požar pri posestniku Horvatu. Pogorela sta skedenj in hlev do tal. Požar se je rasširil tudi na sosedna poslopja. Došli gasilci iz okoliških vasi so požsr omejili in pogasili. Požar je izbruhnil tudi v Majc-novem mlinu ob Muri in povzročil veliko škodo lastniku.
Novela Louis Adamiča v slovenščini
V	prvi številki letošnjega letnika slovenske književne revije "Ljubljanski zvon" je izšlo poročilo o Adamičevi knjigi "Dina-mit," obenem pa je Zvon začel objavljati Adamičevo novelo "U-ganka" (The Enigma), ki bo izhajala v treh številkah. Novelo je prevedla in poročilo napisala
profesories Olga Skerljeva. -župan in druki, čudil 8^e je tudi ^	1e Adamifcva—-
iprolesorski zbor, ki pa simpati-
zira po večini z akademiki. V imenu opozicijonalnih akademi-K->v je nekdo govoril krepak govor, v katerem je poudarjal, da organizirana akademska mladina vseh treh univerz vodi borbo proti sedanjemu režimu ter zahteva ukinitev diktattire, svobodne volitve skupščine, ki naj sestavi ustavo ter federativno uredi državo. Krivce sedanjega stanja pa naj se postavi pred so-(I; M f naroda. — Obenem se je z galerije vsuls cela povodenj letakov, ki so jih vsi, posebej ps Ae diplomatje pobirali in opravili v žepe. Zastopniki oblasti so morali nekaj Časa prisostvovati tej demonstraciji, nakar so odšli.' Akademiki so nato vdrli na balkon, obmjert na Kongres-11 tir z balkona so rasvili črno ,/;< t.ivo in slovensko zastavo. < nia zastava je ndsila napis . . . '1'inli z balkona so govorili akademiki občinstvu, ki se ga je nebi nabralo na trgu. Medtem je biia že. obveščena policija, ki je obkolila univerzo ter krof 1. po-i" " m}1 intervencijo rtektorja dr. Sirka pustila akademike iz uniu-rtitetnega poslopja. Policij;« je patruljirala po mestu in "traziia klerikalni študentski dom. pričakujoč novih demon-strncij.
v ;k)venskih, ljubljanskih dii< \i:ikih beremo policijsko po-r.Mi|., o" teh demonstracijah. Td •je m« nda prvi primer, da so se -L dvmske <IemonstraciJč ja-• "bjavile, zakaj o dosedanjih demonstracijah ns zagrebški, ljubljanski in beograjski univer-ni »mel poročati noben jugo-aiiiki čssnik. Policijsko poročilo -e glasi:.
w<*raj krog 12. ure po kon-v < tosavski nroslavl na lju-''lj<»ii-«kj univerzi je poskušalo '' | o' i k o komunističnih in kleri-k" >' študentov izzvati nerede '' 'anjem leUkov protidržav-v ■« bir.e z galerije univerzite-tr' dvor s ne in z vzkllkanjem 1 °b»toječemu redil z balkona m nkozi ekno vseučilišča. O-k 'l» H. ure so se demonstrantje I mirno z univerze razšli. Pollclj-"Mssti no uvedle poizvedbe r ugotovitve krivcev, pro-!Hm * *** P°*i°palo po ta-
m takem jeartofe^ftl*
^~W««nka" je Adamičeva novela, ki je bila natisnjena v zadnji antologiji najboljših ameriških novel v redakciji 0'Briena.
Ne mara plačati stroškov svojega pogreba
V neki hrvatski vasi se je zgodilo. Pred časom je trgovec Jakob Schiller umrl. Vdova je zbolela. In ko so njenega moža nesli pogrebci na pokopališče, je vdova ležala bolna doma in grun-tala, kako bo poplačala stroške pogreba, ker ni nobenega denarja pri hiši. Njen umrli mož pa se je radi tresenja zdramil v krsti od globoke nezavesti ter začel tolči po ppkrovu krste. Odprli so krsto in trgovec Schiller je živ planil iz krste. Ljudje so se prestrašili, ni pa se prestrsšil lastnik pogrebnega zavoda. Njemu je prvo — račun. Takoj je trgovca poba&Pfca plačilo pogrebnih stroškov. Oživeli mož pa
je v svoji mrtvaški halji stekel domov, pogrebnik pa za njim. Trgovec se je branil plačati stroške, tbda te dni je sodišče potr-dtto pogreb ni ko vfc zahteve in trgovec je moral plačati stroške svojega ponesrečenega pogreba.
Adresa »prejeta
Skupščina in senat sta zadnje dni zasedala skupno, ker sta sklepala o predlogu adrese kralju. Narodno predstavništvo hoče odgovoriti kraljevemu govoru s svojo poslanico, imenovano adreso. Sestavil jo je poseben odbor in predložil senatorjem in poslancem. Ti so imeli govore k poslanici in nazadnje so ta edini predlog seveda izglasovali soglasno. Sploh se stvari v političnem javnem življenju pri nas izvršujejo vse soglasno, saj v senatu in skupščini ni nobene opozicije. Celo klube, ki so jih hoteli poslanci ustanoviti po banovinah, je vlada prepovedala. . Odslej bosta senat in skupščina zasedala posebej. '
• Huda nesreča na cesti
Na Karlovški cesti v Ljubljani se je nevarno poškodoval neznani krog 30 let stari modki. Peljal se je na kolesu, na poledeneli cesti mu je kolo spodnea-k), da je padel na trotoar ter dobil težke poškodbe na glavi in Vi notranjosti. Nezavestnega so; prepeljali v bolnico, kjer se zdravniki trudijo z njim, a dvomijo, da ga bodo rešili.
Otrok se Igra s patrono
Po vojni so razna eksplozivna orožja, ki so obležala na poljih, povzročila mnogo nesreč in zahtevala že mnogo življenj. Se zdaj, ko je preteklo Že 14 let po zaključku vojne, ee dogajajo podobne nesreče. Te dni se je 7-let-Yii sinček posestnika Drobniča v Pijavi gorici igral z dinamitno patrono, ki jo je n&šel na travniku. Igral se je z njo in tolkel po nji, dokler ni eksplodirala. Raztrgala mu je levo dlan, prepeljali so gs v bolnipo, kjer mu bodo morali levo roko odrezati.
Umor mladega fanta
V vasi Runč pri Veliki Nedelji se je zgodilo. Neki krošnjar se je vrnil domov ter našel v hiši pri svoj i.ženi dva moška, ki sta z ženo kvartsla. Mož je dejal, da to zadostuje za razporo-ko. Hotel je dobiti še kako pričo za to nezvestobo ter je stopil do sosednega fanta Ivana Novaka. Tega pa je vzakonolomec" Kra-bonja napadel z nožem ter mu prerezal vrat In ga z več sunki hudo ranil v hrbet in prsi. Jant je izkrvavel, morilca so aretirali.
Samomor mladeniča
Na Muti v Dravski dolini je mlad vajenec Maks Gradišnik izvršil samomor. Dne 25. jan. dopoldne se je v svoji spalni sobi obesil na oknu. Kaj je gnalo mladega fanta v prostovoljno smrt, ni znano.
Smrtna nesreča. — V bližini Grgara nad Gorico je 26-letni kmetski fant Josip Jenšček kopal na njivi ter pri tem z motiko udaril po zakopani granati, ki je eksplodirala in Jenščeka vsega razmesarila	\
Zakaj ja delavski stranka v Avstraliji pri vslitvak propadla?
Pedskus pravične rešitve delitve
socijalnega produkta brez
vpHva sa raz vej produkcijskih
Ml	_
Dne 19. decembra so bile v av-rtralski zvezni parlament volitve, kakor smo še poročali. Pri teh volitvah je bila delavska vlada občutno poražena. Delavska stranka bi se gotovo utegnila sklicevati na volitev ob gospodarski krizi, ker volilci vedno d*>tte vlado, da je kriva svetovne gospodarske krize, čeprav niti najmanjšega vpHva nima na**1 njo. Od tod je zavladalo tudi proti delavski stranki v Avstraliji nezaupanje, dasi neopravičeno. Ta razlog pa ne more zadostovs-ti. Kakor pravi "Delavski list" v Ivunu v št. 368, naj bi ta volitev poučila avstralsko delavsko stranko, v koliko je nje nasira-nje glede socialistične poti pravilno ter se učila is minulosti za bodočnost. Avstralsko delavsko gibanje je Videlo v nasprotju z evropskim delavskim gibanjem v socializmi le preveč problemov pravičtife razdelitve socialnega produkta, ne da bi se zanimalo za raztbj produkcijskih sil. Avstralsko delavsko gibanje je menilo, da bo s prepovedjo najprej vseljevrtnja asijskih kuli-jev, potem 4 prepovedjo vselje-vanja sploh; lahko trajno dvigalo mezde, če so obenem uvedejo zaščitne carine, da bo mogla industrija vzdržati ob plačevanju \isokfh mezd. Tako je bila Avstralija, ko je ob ssčetku tega stoletja, prvič na svetu, delavska atranka sestavila vlado, kljub rodovitnosti dežele, kljub najbolj redkemu naseljevanju ljudi — 5»/* milijona ljudi na 8 milijonov" kvadratnih kilometrov! — klasična dežela visokih zaščitnih carin. Volna in pšenica, pridelki ekstenzivnega pastir-stva in poljedelstva, so bili velik eksportni predmet, dočim je avstralska industrija aa umetnimi carinskimi mejami, ki »o onemogočale konkurenco proti drugim industrijskim- deželam, tehnično zaostajala IH hirala. OpOaJp.T evropskih industrijskih deželah z izboljševanjem delovnih metod in razširjanjem tovaren produkcija silno napredovala, je na-rastla v Avstraliji od 1011 do 1928 po osebi le za en odstotek! Zgledni socialni napredki — o-semurni deisvnik, dsnes že 44 urni teden, zakonito starostno zavarovanje, minimalne mezde, sodstvo v delovnih sporih, vse to, ksr se je kszslo kot delavski raj v prinderi z drugimi deželami, ni bilo dovolj podprto s premišljenim in racionelnkn produ-cfjskim redom, marveč v zadnji d<4>i z bolj in bolj naraščajočimi posojili, ki jih je Avstralija najemala v drugih deželah. Samo v zadnjem desetletju je A-vstralija najela nad 80 milijard dinarjev inozemskih posojil, sa katere je bffo vedno težje plačevati obrestf,'ker so cen«- volni in pšenici katastrofslno padale. Od
C
va. Zastrupila se je fe plinom* Celih devet ur so jo šaman skuhali obuditi It življenju. Ko so o-drekll vsi napori zdravnikov in strežnikov, so preizkusili na njej novo napravo za umetni dihanja. Procedura je trajala 28 ur, nakar so se pokasall znaki žMjenjs Poveljnik gasilskega oddefka, ki je bH prisoten pri tem uspelem poskusu, je povedal, ds se Je njegovemu moštvu nedavno posrečilo obuditi neko žensko k Življenju šele po 72 urah umetnega di-itanja. Tudi ta ženska se Je zastrupila s plinom.

v Resi jI
1028 ns 1929 je padle vrednost* izvožene volne od 18 milijerd dinarjev na 900 milijonov in isvos pšenice ss celo polovico. To ja dovedlo avstralsko držav % ker so se dohodki silno skrčili, skoro v državni bankrot. — Novi južni Wales pa je celo ustavil o-brestovanje — in jo končno prisililo, da je končno pričela zniževati mezde, plače in pokojnine. Načrt delavske vlad«, <ia bi s krediti odvrnila krizo, Je pa omogočil opoziciji, da jO uspela, ker je znala spretno zasejati med prebivalstvom nezaut^nje, da bo naatopils inflacija ter da bi izgubilo svoje prihrani.
Tako bo tudi Avsttslija, seveda le prehodno, vladans pod meščansko parolo zniževanja mesd, rušenja socialnih dajatev in od-prsvljenjem drugib delavsko-varstvenih določb. Za svstrslsko delavsko gibanje pa naj bo volH-ni poraz pouk, da se soclslisem ne more nikjer uresničiti ssmo s problemom delitve socialnih produktov, če nočemo, da nam re-akcija ne odvzame aopet vaah pridobitev.—Det Pet *
Razno zanimivosti
Znamke v spomin na raaoroiltvs-no Konferenco
Švica je izdala tri serije anamk v spomin na sedanjo razorožitve-no konferenco. Pobudo aa te nove znamke je dal odbor ženevskih filatelistov, ki je imel prve sejo le v marcu lanskega leta in švicarska vlada je V glavnem sprejela njegove načrte. Da še izognejo špekulacijam, ki so posledica vsakega isdsnja novih snsmk v omejenem obsegu, pred-itsvljajo te znamke samo nižje vrednosti. Kompletna serija devet znamk predstavlja skupno vrednost 3 tr. 60 cent. Prodajali a jih bodo od 2. febr. dalj« vae to.	.
Poštna serija, ki obsega vrednosti po 5, 10, 20, 30 ln 80 cent., ksže goloba s oljkovo vejico v kljunu v zeleni, oranžni, rdeči, temno modri in svetlo modri barvi. Druga serija po 1 tr. predstavlja okrilatenega genija na dvakratni površini običajne švicarske snamke. Tretja serija po 15,20 in 90 cent. predstavlja tri frdttfftb'Itairo. NMmfcitjena It zračnemu poštnemu prometu. ■ Švicarska konfederacija nI izdala posebnih znamk že od 1910, ko je dala v promet tri znamke ob priliki mirovnega podpisa.
72 ur umetnega dihanja V Parizu je poskušala izvršiti samomor mlada Rosa Bekrate-
Slomška Narodna
Priporu Jadiola
" i ■	t <■ ,t, m
IT.
M3T-5I So. lilvašil* Am, Ckksc«. in.	TU. RockvsU 4H4
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
UPRAVNI ODSBKt VINCENT CAINKAR. prsdMdnlk....8457 & Uwndsl« Avs., Chlcago, UL
4PEKD A. VmiR, «1. tajnik..........MT 8. Lswsd.l. A v.., Chissgo, lil
BLA£ NOVAK, tajnik bol. oddtlka,...8447 8. Lawn<1«!t Ats., ChU»fo, UL
JOHN VOOMCH, ti. blagsjartk......M47 A. Lswndal» A*s., Chic.fo, lil.
FILIP GOOIMA, upraviUlj flssUa... .1417 8. Uwa4als Avs., Cfclosgo, 111
40EN MOLJEK, ursdnlk glasila......8447 8. Lswndalt A v t., Chloags, 11L
u	ODBORNIKI:
ANDREW VIORIGH, prvi podprtdssdnik, 448 Rnsssll Avs., Joha«towa, Pa. DOHALD J, LpTKICH, drugI podprsd*., 1987 8. Trumbull Avt., Ch)cs«u, 111.
JOJIN J. ZAVEKTN1K, ffl. sdramtk........8784 W. 84tb 8t, Chisact, IU.
GOSPODARSKI ODSBKi
FRANK AUCfiH, piedstdaik..........>114 8. Crawford Avt« Chlosao, OL
JOHN O LIP................,...14a 8. Prospsst Avs^ GUrvndun HllU, 1U.
J08KPH 818KOV1C&.................140« K. 74th Strnt, Clsvtlaad. Okio.
POROTNI ODSEK s
JOHN GORdlK, prsdssdnlk............414 W. IUvSt., Sprlnfflsld, m
ANTON SULAR...k,»•««#• •»,«•»»•»»•..Po* 87, Ariss, Ksns.
JOHN TRCKttJ.a«,,•««««,v««*.•«•
FRANK PODBOJ... «,..<*»%«.*......«••«. (%••«,. Hss 41, Psffk sMi Ps»
FRANCK8 KAKOVfiEK................1814 Adami 8t,.No. Ckicsgo, UL
OKHOtNl SASTOPNlKlt
OEOJtCUC SMREKA R. prve okfešjs......187 Mala A v«., W, AUaulpps, Ps.
JOHN LOK AR JR„ drugo okrošjs........485 B. 148nd 8t., Clsvtlsnd, Ohlo.
FRANK KLUVIJtrsU« okroljs...... ...........Bos 65«, Chlaholm, H
FRANK XA
fr£D
VICH, fistrto okroljs..........R. R. 1»
I, peto okrožje..............Bos 181, Rtek Hprlsgs, Wyo.
NADIORNI OD8KK1 tednUa...........148» W. 84th 8t.. Oklesgo, UL
,,,.«'«,,«••..,..••»1.1015 W. Plureo Bt, Mimsukss, Wls.
,«»•••»*, t ,•'•••»*••» i* * * • 11 «t m85 Ctntrsl Psrk, Pors, UL
S ss SMW d. Si MfMfc M «
sSa, m$ m HMmp ■» HssSa
VSI DOPISI iS
SSuo' s^aosvsro."' aVeS^JL LflUu^
MSMN wMh UM Asmm
N«ITS
Si<t»rt ti
Piše PMH |,ukanclch
-----M.f	1 '
■ Cm valjenja !
Velik« v4inoiitl j«, ds perutnino 18valimo egodaJ, da Imamo v jeseni, kadar se jpjea draga In sgodej posUirt ž« na raspolago prodlikts Ake* iiMiio mmHk jalno kokošjo farmo, moramo vsda gledati, da Imamo sveža jajca cak> leto. V mislih nttrpa mora biti v prvi vrsti, da so jaj^ ca dražja te najbolj zahtevana v času od rtede avgusta meeeca do sreda januarja, Najcenejša jajca so pa navadno v aprilu, maju in Juniju. Torej imamo najvišjo cen« sa produkt« salth pat m«sseev. Ako psaimo, da Imamo ta čas dobro prodakoijo, smo tudi žs nakatf i.rMiianOt
Najvačjo napsko navadno na pravijo mnogi rejci« da prepos-no Izvalijo perutnino, da nimajo ob času Jajčsrlc še popolnoma razvitih, ko so jajca najdražja. Ni pa tud^ priporočljiva prezgodnja valite v, ker potem kokOŠ tne-se nekaj jajet ln ss pričn« goliti, ker Ji vsem« vfaslh od 80 do 00 dni, da se popolnoma ojjrotl in dobi novo perj«. Pb mojem mnenju J« cadost! zgiMlaj, da (Mamo jsj-čarke okrog sredi oktobta) navadno so tgodaj sležen« kokoši potem dobre JsJČsrlce celo leto.
l/«*ghorni in podobne m«njl« vrste kokoši Jajčarsklh pismen pilčnsjo navadno s nes«nj«m ob a mesecih, In fejamoma nskat«' r« 4« prej«, ako lo dobro n«go-vsn« In dobro prebrsn«. T«žja Mpi£ kakor so Pljrmmjth Rocks, Rhoie Islsnd Red« In Wjr-andottes pa pričnejo f nesenjem K4'le ob T "mesecih starosti, Toraj nsj bi bcvaljll lahks plemena 8 mesecev pred oktobrom In težja plemena p« 7 mesecev preje, ps bomo pogodili sil ps toliko oktobra je ti Seveda v J« doba ras{| v severnih. ' tele slelenl prila s« na ne srsstejo
prlls, tedaj moramo že ločiti p«-tellne v »redi julija in jih prodamo sa maao; takrat se navadno najvišja ««n«. Vsdno imsjmo pmd očmi tudi to, da dObimo čim višje cene tudi sa šivali, da ne bomo ravno takrat imsli perutnine ss trg, kadar jo vsi proda-Jajo, . (Dalja prihodnji*.)
iflHm
Ce*
PitUburgh, Pa. — Duhovnik Cox, "pastir bmpeselnik", in WiNiam Ore«n, predsednik A merlšk«. delavske fedaracij«, se-dsj bolj« posnata drug drugega. Tukaj se Širijo govoric«, da J« Green svetoval uradnikom C«n-traln« dalavsks unij« v Philadel-pripravila velik
naj sa n« vmešava-
fmm
phijl kjer i Coxov shod, jo v Cozov« aktivnosti, ker j« slednji sktlven v gibanju aa u-stanovitev tretjo stranka.
Cox sedaj odgovarja Ore«nu. V svojem odgovoru prav!, da J« Oreen nn>re«ent«nt Wall Otrss-ta In da j« nsj več js eokls na poti napredka, katero bi moralo delavstvo ns vsak način odstrs niti; Prsvl, ds nI Ore«n storil šo ničesar dobrsga ss dslsvstvo, temveč ss Je vsdno plssll okrog republikanskih In demokrstHkili politikov In m jim vdinjsl ob vsskl priliki.
Narodne baaks U
llllJsrtiV
4sa štiri
kaže jas is tianU Is jskla V \fsg«etsetroje. ki je Ml sersjet v 7| ds«h. ielesee rede, be največje Jeklar sftw meete v BvrspL .	_ .
ki leži
najpravllneJAl čas,
timmm
|prlpf)roČljl\o. ižnih krajih dežele precej daljše nego južnih krsjlh ds-met v srsdlnl s-10 as rssvljsjo In lovoljno, ker j« le prspočno. V Julnlh krojih mors-jo biti Ughorsl Islefesl fts o-krog 1 sprfls Is tožjs plemena pa okrog 18. aprila. V severnih krajih pa Lsgkornl okrog 1. maja, teftja plemena pa krog sredine aprila. Seveda to je povedano le približno;lahko Isiemo pOčsn-ce tudi prej«, ako hočemo Imeti š« igodnejdb jajčariee Ake valimo prepozno, se nam n« rasvlja-Jo piščanci p6 volj so; ako prej Izvali perumna. Imamo zgodnejše peteline sa trg. ksr dobimo zgodaj vstlko vil je cen« ti 41 vs-II In jih lalj« prodamo Ako It. ralimo živali v sredi mes«ca a-
Wsshlngton, D. C. — Narodne banke v Združenih državah, #873 po številu it. d«c. 1WU, so v pretskkm letu ligubil« #4,-187,888,000 ns svojem premel«-nju. Tsko poroča sv«snl denarni kontroler. Skupno premoženj« teh bsnk 8 dne 81, decembra 1081 je bilo vredno 184,882,-881,000. ■ ..
Tekstilna firsas Izkssuje Isgubo Boston. Mass. — The American Woolen Co. J« objavlls svojs letno poročilo, ki ksžs, ds J« družba v pr«Jšsj«m letu nsprs-vila ligubo v vsoti $8,888,828. Časopisi dostsvljsjo, da J« stavka tekstilnih delsvcav v lewren-eu prošlo jsssn doloma odgovor-ns as veliko lsgul>o, dss| kom-panika ne omenja stavke v svojem poročilu.
DstreiUko delsvslve ss aeyjs
Dstrolt, Mlch — Bojkot Iren Jo "sunklstične justice" — ksllfor-tiijakik produktovdokler nista esvobojgiS Mooney In HU-llngs, je bojal Ml« Mooneyjev«-ga edkers. ki j« Ml Mdavao lokaj lateaovljen. Tvori gs 88 ds-Isvskik organizacij, ki ss pričel* i vsčjo agitacije aa <s»vobodRev toh dv«h dtlsvskik žrtev. _
1M0 BLUB I8LAND AVE.
^KlOifETS
'itfnift i"-
Ivan Jontei:
Njena pravica
Seveda, drugače ne mor® biti, de pa vai na to napeljujete — mesto, da ga pohvalite, ker je pripravljen osrečiti siroto, ki Je sreda do-zdaj bežala od nje in mu vlijete novega poguma, ki mu je potreben kot rosa cvetju!"
Župnik ae je zganil: očitek mu ni bil po volji.
"Četudi bi ga bodrili, prej ali slej bi omagal pod težko tega bremena. To Je preveč za navadnega zemljana — naddlovek bi moral biti, da mu ne bi kolena zadela klecati pod takšno pezo; Martin Je le navaden, slaboten človek."
"Morda je pa daatna izjema, mogode ne bo padel pod križem, de se bo našel kak Simon z dobro, bodrilno besedo zsnj . . ."
• Mogode, mogode ..." se Je župnik skoro razhudil. "Na to se ne da zidati! Mogoče bo, mogode ne bo — kdo bi zidal nebotidnike na ilovnato podlago? Mogode ... Saj ie zdaj okleva, koleba — morda ie obžaluje jvoj korak, mogode bi se rad že umaknil, a mu ponos brani; morda ga zadržujejo le v nepremišljenosti izrečene obljube in obeti? Poanam take ljudi: dane besede node, ne more snestl, rajii si nakoplje nesrečo na glavo."
"Torej boš odgnal sredo od dekleta?"
"Ta je že zadeti	ni® J** —
bom uspel — jo bom rešil le večje nesreče in morda tudi sramote!"
"Uboga Emaf Nihče ji ne prizna njene pravice!"
"Njene pravice!" se je zmračil župnik. "Kakšne pravice? Do areče? Prav — nihče Ji ne bo odrekal te pravice, toda a ,tem ji ne dajemo pravice onesrečiti nekoga,, drugega, v tem slučaju Martina! Pohabljena šana, ki ni zmožna gospodinjiti, ki bi jo moral mož celo prenašati sem in tja na rokah, ki bi ne mogla n* diti zdravih otrok ..."
"Otrokom se je lahko Izogniti . . ." je menilo v njem.
"To je greh!" je ugovarjal župnik. "Tega ne smemo dopustiti!"
"In tudi v zakon jima ni nujno treba iti..." se Je dalje oglašalo v njem. "Ce ostane tako kakor je, Ji bo uatreženo in arečna bo .. ."
"Pregrešno razmerje ... !" Je zamrmral duhovnik ter se zašel odpravljati na pot.
Martin je sedel na klopi na vrtu izsa hiše, ki se je kopala v rdečkastem siju zahajajočega solnca. Gospod Janez je nameril korak naravnost proti njemu.
"Dober večer, Martini Malo aprehodit aem se M In spotoma sem se domislil, da ie dolgo nisem bil pri vas. Kako se kaj imata z materjo?"
"Kakor navadno," je odgovoril Martin, ki ga župnikov prihod ni spravil v boljšo voljo. "Delamo, jemo in spimo — za druge stvari nimamo dosti časa."
Ostro oko župnika Jansss je medtem fte presodilo po Martinovem Obrazu, ki je odratal notranji boj, da Je bila njegova mati v pravem; zato je po kratkem, brezpomembnem besedičenju prešel naravnost k stvari, zaradi katere je bil prišel:
"Nekam prežalosten ae ml sdli sa ženina, Martin, — saj se ženiš, ali ne? 2enlnl so navadno bolj veeeli kot ai ti . . .M
Martin- se je zdrznil: "Kdo je pa vam to obesil na ušesa?!"
"E. Martin, take-le atvari se naglo izvedo," se Je naamehljal župnik. 4'Saj veš, da ne ostane dolgo prikrito. In — nu, saj to ni nič novega, mlad si, bsš v letih, ko se človek začne ozirati po pripravni družici . . . Samo — hm — marsikdo takrat zavoai, ai ne izbe rs prave, ki bi ga lahko osrečila. Jas mialim — —"
Martinu se Je zazdelo, kaj Je privedlo ftup-nika k njemu, zato ga je prekinil: "Kaj mislite? Povejte brez ovinkov! Ti so ml zoprni!"
Mati ki je v kuhinji pripravljala večerjo in soseda,' ki je prišla k nji rešetat druge sosede in njihova dejanja, sta ob odprtem oknu prisluhnili.	_ _ . „ . „
"Martin, jaz mialim, da Ema ni zate, je začel župnik prepričevalno in povdarjajoč sleherno besedo. "Jaz Jo poznam, vero, kaj je z njo; vem, da Je pohabljena, da ni sposobna za zakon in zato sem prišel k tebi, da te poro-rim, te odvrneni od koraka, ki ne vodi k sreči.
Martin se je zgrabil za glavo: "Kaj ste se
res zarotili proti nama!" . ^^ '
"Ne proti vama, ampak proti nesreči, ki s jo hočeta nakopati na glavo v avoji mUdostn^ nepremišljenosti in ki jo hočemo odvrniti od vaiu!" Je popravil šupnlk.
V Martinu se Je zbudil upornik: "Samo naju se tiče ta zadeva« mene in Eme, kaj se vi drugi vmešavate! Puetite naju v miru!"
"Ni res. Martin, da ae ta zadeva tiče samo vaju," ga Je smehljaje ae zavrnil župnik Nas vseh se tiče. Pomisli na otroke ... Kakšni bodo? Najbrž na kak način pohabljeni. Družb ne bodo koristili, pač pa škodovali. Vem, ti misliš, saj ni treba otrok. Toda gakaj pa je zakon? Zaradi otrok! Tako veleva božji za-kon, zakon narave pa je, da se ljudje plodijo.
Ia tako je iznašal predenj pomislek za pomislekom. Martin se je upiral, ae branil, ugovarjal, toda njegov upor je stal na slabi podlagi — manjkalo mu je tistega, česar nedostaja toliko milijonom delavcev: izobrazbe; njegov duh se ni še osvobodil spon predsodkov, ni še razpel krila ter poletel nad nižine praznover-nega, v nevedi in predsodkih tavajočega sveta — zato župnik ni imel tako težkega dela z njim.
2upnik Janez Je govoril, govoril in preprU čeval.
Martin je ugovarjal, kolebal In obupoval obenem.
"Toda jaz je ne morem pustiti!" Je vzkliknil bolno proti koncu.
župnik ae je dobrohotno nasmehnil: "Vem, Martin, kje te tišči! Obljube ti delajo napoto! Toda saj nisi vedel, kaj si obljubljal! Nihče ne rtiore zahtevati od tebe, da se držiš teh svojih obljub. Sicer pa te jaz lahko rešim tega — mod imam odvezatl vernike od njihovih pri-
J. II. Roany:
ZRAKOPLOV
Ce niti najprlarčnejše in naji-skrenejše občudovanje ne more biti izrai hvaležnosti, ki smo jo dolini resničnemu Izumitelju, m* poznam na drugi strani nid bolj žalostnega in ponižujočega, kaker so groteskni domlsleki dozdevnih izumiteljev. Bil sem v rsježjih stikih i manlakom, ki j*> zapravljal svoje In moje premoženje — bil sem nam red nje-irrv edini dedid — da smaši naj-netodnejše letalo na svetu.
Vse neumnosti, kar jih je kdaj priobčil tisk, so bf«» tapopadens \ njegovi ideji, vsakdanji kakor rszne vesti bul\%mega tiska, blszne kskor ideja o stroju, ki hI p!nkal, smešne in fantastične. Ko »o mi pravili v mestecu X. kjer sem takrat prebival, o ma niakovih poskusih, nem zadel besneti.
Toda prebivalstvo Je s občudovanjem gledalo na nesmrtnima genija, ki naj bi razširil slavo int steea X. po vsem svetu.
In tako Je zapravljal moj stric že tretji milijon, ne da bi pomi sili, da se bo dvignilo njegovo nemogoče letalo komaj do tretjega nadstropja, in rasasftljal o vseh Akodoželjaili domlalekih svojih sosedov, naj. nadomesti
"Nihče me ne more odvezati mojih obljub!" je mračno odvrnil Martin. "Tudi vi ne! Samo smrt!"
"Martin, ti si pa fte naiven —•" "Neumen, mislite reči? Toda neumen ali ne — nikdar še nlseip snedel dane besede in je tudi zdaj ne bom. In Emo tudi — ljubim
župnik Je vstal. Zdelo ae mu je, da je opravil svoje delo in to dobro, temeljito. Slutil je, da bodo njegove beeede začele prav delovati pozneje.
"Well, Martin, če je tako, potem nimam več kaj reči. Ce si hočeš s trnjem postlati postelj življenja — stori tako — ti boš spal na nji! Pa brez zamere, nisem prišel k tebi s slabim namenom! Lahko noč!"
Na pragu Je ie čakala mati ter mu naglo pre-stregla pot. S pogledom ga Je vprašala, kaj misli: ali bo njegova pot rodila uapeh?
župnik je bodrilno prikimal ln njegov pogled Jo*Je zagotavljal, naj le bo brez skrbi: vse se bo dobro izteklo.
ženica mu Je ponudila selen deaetak: "Za maše, gospod. 2e večkrat sem mislila na to, da bi bilo treba dati za nekaj maš. In Bog vam >opladaJ vaš trudi"
Gospod Janei ae je zadovoljno naamehljal: "Kaj bi se zahvaljavall, aaj nI to nič poaebne-l ga. In končno sem zmerom pripravljen, če me potrebuje katera izmed ovčic, ki mi Jih je Bog dal v oskrbo. Lahko noč, mati!"
___(DaUs prihodajti.)	\
■
po pravici je domneval, da bi u-tegnilo to škodovati njegovi sla-
Ead bi se bil domenil z Renee. Toda Renee so skrbno strašili. Nikoli ni šla z doma sama. Spremljal jo Je oče ali pa stara teta, bolj suha od trske, stara devica, nedostopna čustvom. Iftoda spomnil sem se, da bi ji lahko na poletu ponudil mesto v zrakoplovu. Kmalu se je razširila po mestu vest, da je oče Renee, gospod, Vsucelle, naenkrat sklenil počastiti naju na prvem poletu s svojo prisotnostjo. Stat« nja me torej ni varala. Sicer mu je pa poslal moj stric posebnb Častno vabilo. Lakocvmež ni mogel premagati velike izkušnj; ve, da bi s* ob tako slavnostn priliki ne pobahal s svojo hčerko in njenim nakitom.
Srce mi je močno utripalo, ko je napodil dan poskusnega poleta. Več tednov sem bil zaposlen izpopolnitvijo zrakoplova. Na dan poleta je faas obkolila | že zgodaj zjutraj velika množica radovednežev. Zdaj pa zdaj se je začulo navdušeno ploskanje slavnemu izumitelju.
Takoj po prvem poletu sem ponudil očetu ljubljene Renee mesto v zrakoplovu. Sprejel je mo* je vabil* in bil je navdušen nad mojo iznajdljivostjo* Ko smo se spustili nazaj na zemljo, sem ponudil mesto suhi teti; z grozo je moje vabilo odklonila. Pome-žiknil sem Renee, Češ naj prosi očeta, da ji dovoli leteti na mesto tete. Malo je okleval naš dobri mož, potem je pa dovolil.
Zrakoplov se je dvignil. Bil sem nepopisno srečem. — Renee, druge prilike nisem imel, da bi vam povedal, kako zelo vas ljubim. .	* • v •
Zatlsnila je oči in zardela. Takoj ml je bilo jasno, da me tudi ona ljubi.
—	Renee, ali bi hoteli postati moja žena?
—	Da, če dovoli oče.
—	Da, on dovoli! — sem vzkliknil.
■ Vrgel sem od sebe kabel, ki je držal balon k tlom, in krepko sem objel napol onesveščeno Renee. Doli v množici so se začuli prestrašeni kriki. H ■Spustili smo se na tla sto milj od X. Gospod Vaucelle je ta čas ves v skrbeh'pričakoval veati od svoje hčerket Dobil jih Je, toda šele iz Milana, kamor smo bili prileteli.
Cez dva meseca je postala Renee Vaucellova moja žena.
Kako čudovito se zbirajo. Ulica je še mirna, razen tistega izdajalskega škrlatnega pasu; kar naenkrat, ko da je prišumel roj čebel, se pa zbere svatbena množica, pripravljena po potrebi dregniti stražnika z dežnikom med rebrsL da bo mogla opazovati novo ženo, kako stopa s poročnim prstanom v novi dom.
Ali se naj pridružimo ženskam ?
— Stojte tu! Nikar H ne prerivajte! To
je stražnik. A tp se vali in šumi ona trdna stena ženstva.
—	Gospod stražnik, ali bi se mogli malo umakniti? ... Hvala lep^.
—	Hej, Robert, ali bi se ne mogel nagniti malo na drugo stran. Kaj ne vidiš, da sem premajhna?
Tu so zbrane ženske od vseh vetrov: iz Kensingtona, Balha hema in iz Cherkenwella; dekleta, matere in babice; nekatere srečne, nekatere pa seved^ tud nesrečne. Kaj za to? Nova nevesta stopa v življenje z bodočnostjo v očeh, radost ln bridkost zreta na. njeno Čudežno usodo.
Agata
Pen-
§ Kdo je ti?
— Gospodična whistlova!
Vidite, nikakor ne. — Kdo je ta ženska? Kaj nas briga on? Polovica žensk ni še nikoli ničesar slišala o gospodični Agati Za nje ni gospodična Agata, temveč nekaj neprigierno važnejšega: ona je nevesta, ona je ženska vobče.
Pod mračnim obokom cerkvenih vrat je še završalo. tylad fantje v črnih oblekah in z beli mi rožami v gumbnicah se v zadregi spogledujejo, kažejo z očmi na cerkvene stopnice in nestrpno čakajo. Svatba je nesrečen dan za mlade brate. Dečk pri vlodu begajo od klopi do klo-
pi in zamenjavajo nevestine goste za one. ki pripadajo po vseh pravicah ženinu. Dela imajo čez flavo. A pogled na sestro pred dtarjem je tudi grozen. Seveda, Jurček je zelo priden dečko in vse drugo je tudi v redu; vendar pa .. . ona je tako mlada in tako mikavna v beli obleki, ko poklekne pred oltar. ,
Eden izmed fantičev hiti po stopnicah in spretno odpre vratca limuzine, lepo okrašene z be-imi nageljni. Množica opazuje Vsako njegovo kretnjo. Zardeva pod radovednimi pogledi. Ljudje k> pa res neumni. Potem, kako hiti nazaj, vrata se odpro na stežaj. Kar se cerkev strese, zdi se, da se guga celo kamenje, o-pojni akordi Mendelssohnove m lizike zadene po cerkvi, ljudje se gneto pri vhodu. Ona prihaja... Ona, večna, neizpremenlji-va, Čudežna Ona!
—	Glejte, nekaj se premika pri vhodu, in potem . . . Ah, ali ni dražeatna?
Dekle v beli obleki! Pajčotan ima odgrnjen nazaj, njena ravna, drobna postava se premika po stopnicah, beli atlas se leakeče, ko se premika, šopek rož t noai aa prsih, sladko sf smehlja.
—	Obilo sreče, drag Naglo okrene glavo. Kdo ji
želel obilo sreče? Njene oči 40
juarja.
začudene, kajti to je bilo iek> prisrčno. Ozira se po ženskih o-brazib — toda to so zdaj obrazi imenitnih žensk.
Zato se napoti dalje.
Hf i. g •
Ženske spravljajo robce, kajti vse so malo plakale, ene od v*, selja, druge pa v globokem 8po. znanju.
Vse, ki stoje tu, vidijo v duhu to, kar je moglo biti in kaj mor« biti; in fte nekaj več — o, mnogo več pomeni za nje svatba. V ti-stem kratkem trenutku jim i« Ideali jim je Sreda.
Menim tudi, da ko so se sta-rejle ženske zalotile pri solzah, so gledale motno skozi nekakšno steklo, skozi steklo dekliškega življenja, a v svojih srcih so ve-dele, da so videle sestro na višku življenja, pa naj jo že čaka bla-gos tanje ali beda. — Obilo sreče, drago dekle!
ki m oslabeli
Ljudi«, Id m 'namočii in »Uhtli,
♦ Masa-TsM fctdovtto stravilo. ki ji. •mo AHrtJsMfce no«. 0«i*i iivot baL Si elivte, otivlja organe in daj« nuv# I fttvsMU in niilMm. Nses-Ton« J« <m milijon« Sto*kita In Unaka.ni bolj*, ujr,,. to la voti* mo*. Bo ponse«! tudi vM, ss-Tom s« prodaja » lakarnsh. Ako g« ksimmt^lttta. raeite Mu, n*j «* navoji u m
KJE 8Er rojak Matt Pražnik, kat&t je val na Eveleth, Minn. in potem neznano kam izginil na jesen leta 1860, Prosim ga, da mi naznani njegovo sedanje bivališče. Gre se za važno zadevo, tikaj očo se mene, ki jo on lahko pojasni. Louis Govže, 613 Adams Ave., Eveleth, Minn.	(Adv.)
Najzanesljivejše dnevne lavake vesti so v dnevniku
"Prosvsti". Ali jih Citate! dan?
25 centov
»ii *
▼ poštnih znamkah naša po. šljHe in pfddl tam
•• bomo lep
S.N. P.,1.
ŽEPNI KOLEDAR
1932
Društva, ki jih še niso na-
ns jih še nekaj na rokak
PR06VETA, 2657 & Lawndale Ave., Chicago, ID.
POTEM KO STE
H. V. Morton:
železo z aluminijem ali bambusom.
Videč, da se obeta moji dedš-Člni žalosten konec, sem v srcu sklenil temeljito izpremenltl način svojega življenja. Manjkali so ml aduti. Vzgojen kot edinec, v naročju ugledne, premožne rodbine, nisem nikoli niti pomislil na to, da mi bo treba kdaj delati. Resultat mojega razmišljanja Je bil edini izhod : rešitev Je bila v bogati šenltvl. Nekoč sem pa skromno sanjal o ženltvi Iz ljubezni, o zakonski zvezi z naj lepšim dekletom sveta. Zdaj je pa usoda hotela, da postanem v svojo sramoto preračunljiv.
Ljubil sem Renee. Vedel sem da me tudi ona rada vidi, vedel sem pa tudi, da je njen oče nepoboljšljiv lakom nei in atlskač, čeprav Je bil Uko bogat, da bi lahko vsdrteval tri take rodbi ne, kakor Je bila naša.
Upal sem pa. da ga pridobim s svojimi dlplcmatičntmi sposobnostmi, ki so jih znali a priznan jem oceniti moji prijatelji. Kaj početi drugega, saj bi lahko prej upal, da najdem naklad, neto da mi dudaškl stric kaj zapu sli.
— Gospod. — ml je dejal oče Renee. — znano ml Je, da ste zapravili deveta to tisoč frankov, torej celo preaMŠenje, ki so ga vam zapustili roditelji- Toda to
bi me ne oviralo, kljub temu bi vam dal Renee za šeno — kajti mladost se mora zdivjati — da ni vaše upanje na stričevo pre-mošenje na tako slabih nogah, da ne rečem naravnost iluaorno. Kljub temu pa nihče ne gleda na njegove genijalne izume s tolikim občudovanjem kakor jaz ... Toda s tem še daleč nI rečeno, da ne pojde njegovo premoženje rakom žv ižgat. MoJa dolžnost Je odreči vam hčerkino roko.l
Kaj bi mogel ugovarjati tem logičnim In modrim beeedam izkušenega moža? Mislim, da sem odhajsl solznih oči . ,. Njegov sklep se pa s Um ni izpremenil ln v svojem ogorčenju se nisem mogel premagati, da bi mu ne zabrusil v obraz, da je krokodil. Sanjat sem o os vet i. Namesto da bi svojega strica preklinjal, sem si prizadeval uresničiti dober do-mlslek
Najprej sem obnovil z njim davno pretrgane vSsl. Začel aem mu pihati na dušo, sarkaaem sem pa opustil. Navdahnil aem ga s mislijo, da ss tudi a*m ba vlm s izumi. Tftoj fei! je verjel, čeprav Je bil moj izum starejši od sveta.
Ko je bil še dovolj prepariran, sem ga pregovoril, da svoj Izum javno preiskoataa. Vpričo mne. ttee bova krožila nad mesto«. Komaj, komaj sem zmagal, kajti
Progaata preproga je pogrnjena po cerkvenih stopnicah. Ozek paa škrlatne preproge se vije od robnega kamna proti vzhodu. Stražniki zadržujejo množico.
2enske — vedno ženske; in povrhu še v toliki množini in v tako čudoviti pestroati. Straho-petni mlzantrop godrnja na mimo drveče omntbuse: "2e zopet i ta vražja svatba ... Kaj vidijo te ženske na svatbah, si res ne morem misliti.. r Seveda ai ne more misliti. Ženske s svojim' neizprosnim smislom za temeljno resničnost vidijo v njih delo sveta, upravičenost vsega živega — čeprav o tem ne razmišljajo tako, kar je povaem naravno. Gredo "pogledat neveeto" ali, če se smem tako Izraziti, gledat gredo sebe kot neveste, bodisi kakršne ao kdaj bUe ali kakršne mislijo da bodo.
NAROČNIKI POZOR!
...v- "rse*
M a«••'
vzeli v obzir vse okolnosti prišli bodete do zaključka, d& je vai denar
v istim siguren pri
- »
Kaspar American State Bank
CHICAGO, ILLINOIS
TELEFON ROCKWBaX 4904
It
Tri*
▼ tiskarsko obrt spadajoča dela
Itd. ▼
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Ysa pojasnila
Nsrsfatea sa eele Me |» HJI la sa pel Ista pa IUi 0M INN S* plača)* 14 JS sa Ma, aa pel Ista H4S.
Ia SMSta CMssse Is ITJU M Ma H.TS. aa
dajs vodstvo unijsko delo prve vrste

Pišite po Informacije aa naslov:
s.n.p.j. printery
26674! 80. Lavradalt A veno* CHICAGO, ILL.
TAM SI DOBE NA ZELJO TUDI f*A USTMENA POJASNILA