Leto 1IL, slev, 7. V Celju, sobota dne 15. januarja 1921. Pav&alni franko. 9j^^^l I _______________"a^^^H^^fl^flV ^^^^^^^^l^^l^^^^^^k ^^^^^^^^_^^^^^^^V ^^^^^^^ ^^^^^Kl ^^^^^ft ^^I^^^H ^H^^^^^^^^^^^^^^^K —————————i------------------— ----------------------------- Stanc celoletno 120 K, mcsečno 10 K. Oglusi za vsuk mm višine stülpca 1 K 20 v. Reklainn mccl tekstom, osnirtnice in zahvale 1 K 50 v. — Posainezna šievilka slane 1 K. Izhaja vsak iorek, čefrtek in soboto. UredništVO Sliossiuajeijevajil. št. 1,1. nadslr. Telefon št. 53. UpravništVO Strossmajcrjeva ul. it. 1. pritUCje. Telefon St. 65. RaOun kr. poštnega cekovnega urada St. 10.066. Svetozar Pribiecvič o političnom položaju Minister prosvete Svetozar Pribi- čevič se je mudil o priliki pravoslav- nih božičnili praznikov v Zagrebu in je imel na zboru demokratske orga- nizacije govor, v katerern je mej dru- gim izjavil: Demokratska stranka zastopa ide- jo narodnega in državnega edinstva, torej poiitičnega centralizma. Treba je bilo sestaviti za vlado blok, ki je pri- praven izdelati nstavo na tem temelju. Radikali usvajajo kakor demokrati isti načrt ustavc, izdelan od vlade g. Ves- niča. Drugače tudi biti ne more, ker Ce so usvojili načrt ustave za v!ade Vesničeve in zavrgli načrt g. Stojana Protiča, ne morejo tudi pod vlado g. pašiča drugače postopati. Zemljoradniki so enako za isto ustavo, ne grcdo pa v v^ado radi svojih strankarskih inte- re?Ov» dasi je to povsern nelogično. Patrijotizem zahteva, da stranka brez- Pogojno stavi državni Intcres nad strankarskl. Prvo je država, šeie po- tem pride stranka. Za časa avstro-ogr- ske monarhije so se pri nas delilestran- v nacijonalne in antinacijonalne. Danes ne sme biti grupiranja strank na tem tetnelju. Nacijonalni boj je prenehal, pr» organiziranjii strank pa pridejo do upliva dnigi momenti. Pri nas se de- lajo programi za 30—40 let naprei, kar n« prav, ker točke programa lahko za daljno bodočnost zastare". Treba je de- lat» program za potrebe sedajne gene- r?c!'e> za reševanje socijalnih, ekonom- pin, prosvetnih itd. problemov, ki ne trpe odioga in so važnejai nego pro- gram za daljno bodočnost. Vse to je Pa mogoče rešiti šele, ko bo dana u- stava. Za ustavo pa treba solidne ve- cine, in je škoda, da zemljoradničkn stranka ni pristopila vladnemu bloku. Ker pa zemljoradniki nfso hotel i v vla- do, nismo imeli zaciostne opore, da bi dobili resort agrarne reforme, dobiti pa ga niso mogli naravno tudi zemljorad- niki, ampak so ga dobili radikali, ker so to zahtevali muslimani, ki stopajo v vlado. Ker pa glasom sporazuma v vprašanju agrarne reforme ostane sta- tus quo, dokler se ne spreime ustava, smo mogli prepnstiti resor radikalom, ne da bi se trebalo bati za reševanje agrarnega vprašanja. Komunisti dobivajo za svoje raz- krojno delo naloge od centrale izven naše države. Vtihotapili so se tuji ele- menti, kiv ne morejo osnovati svoje stranke. Že početkom 1.1920 je opo- Narodni običaji. V prikaznih narave in v zvezdna- tem nebu je gledal otročji človek isti- nita bitja, katerih ena blagodejno, dru- ga pa uničevalno delujejo. Prva, do- bra, m is I i 1 si je svetla, drnga, zia, pa temna. Caslil jih je kot bogove. Da si pridobi dobre in odvrača zle bogove, opravljal jim je darove. Ko se je pa pokristjanil, ni mogla cerkev starih običajev zatreti in nekateri teh so se ohranili do sedajnih časov. Sv. večeru pravijo Srbi in lirvati badnji večer. Ob mraku podrejo tri ml ade Graste, položijo doma na žrjavico v Pe^i, na Božič naprosijo navadno so- Seda, da pride rano v jutro v hram. ßse k peči, nagrabi pest zrnja in ga Vrže na ogenj rekoč: Ovoliko goveda, Ovoliko koza itd. Ta običaj je še da- Les v navadi, ko na dan sv. Barbare M"edo otroci po hrarnih v sobi okoli rJ25 S^voreč; Bog vam dai puričev, ^Ciiev itd. Boj-x ^osm m Hercegovini kliče na ^ra V Iutro pre(* mSo m§m L°SP°~ krepkim glasom: »Sijaj BoŽe u zarjal govornik kot minister notianjih zadev na temelju poročil, ki jih je do- bival, vodje komunistov, kako se bo ž njimi postopalo, če nadaljujjoe vtej smeri svoje delo. Medtem je padla demokrat- sko— socijalistična vlada, in prišla je druga, ki je pustila vse pri starem, pri- 51o je tudi do volitev, ki so bile tako svobodno izvedene. da so najmanj svo- bode uživale državi zveste stranke. Na- rod je v teli volitvah izrazil svoja voljo za državno edinstvo, zat.i ni- ma nihče pravlce, da državo ruSf. Zato je podvzela vlada g. Vesniča stro- ge mere proti rr.šilcem države, koje je usvojila tndi vlada g. PaSiča. Držanje Radičevcev nas ne treba mnogo skrbeti. Zahtevajo svojo po- sebno nevtralno hrvatsko republiko, ne skrbi jih pa, je li bi ta republika mo- gla v sosedstvu z Madžari, Nemci in Ualijo eksistirati kot nevtralna. Zahte- vajo plebiscite pa po krivici, ker tudi država ni bila ustvarjena s plebisci- tom. Narod je eden in spada skupaj. Mi mesta za plebiscit tiiti v Črni gori, ki je bila do vojne samostojna dr^ava in katere bivSi vladar ima rodbinske y.veze v zunanjem svetu. Volilni zakon, ki je bil sprejet soglasno in ki je tqko liberalen, da naravnost favorizira matfj- Sine, se je postavil na načelo edinstva, odrejujoČ volitve poslancev tie po po- edinih plemenih, ampak po okrožjih ene države. Tako poslanci beograd- skega okrožja niso posianci Srblje, HČkega okrožja niso poslanci Hrvat- ske.'Ta volilni zakon so sprejeli i za- jedničarji i klerikales, ko so blli na vladi. Zato morejo Radičevci samo v konstituanti delati na to, da se ustava sprejme po njihovih načelih. Če ne pri- dejo v konstifuanto, se bo napravila ustava brez njih. Olavno ie, da je delo konstituante za edinstveno ustavo za- sigurano. Ne sinejo se dajati nikake koncesije za dohod katere stranke v konstituanro. Stranke so izvoljene na podJagi najliberaJnej§ega volilnega reda za to konstituanto in je njihova dolž- nost, da v interesu naroda in države v konstituanti delajo. Danes se mnogo govori o tem, da je za stvarjanje ustave potrebna kva- lificirana večina dveh tretjin. To je po- polnoma neupravičeno in nima primere v praksi v drugih državah, da bi bila ustava kjerkoli sprejeta s kvalifidrano večino. Z izvedbo tega načela bi ma- jorizirala manjšina večino s tern, da bi večino prisilila, da v interesu sprejetja ustave popusti načelno manjšini, samo da dobi kvalificirano večino. Taka do- ločba bi bi!a podobna določbi »liberum Božiču«. Ta običaj je pri Slovencih še sedaj nekoliko spremenjen v navad', Na dan sv. Pavla sp. zbude rano v jutro domači svojo deco, da zunaj močno vpije: »Beži Pavel, da te megla ne dobi«, trdeČ, da kakor daleč se glas nedolžnih otrok silši, megla žita ne ubije. Pagani so mislili, da ie vse do- bro od svetlobe odvisno. V nekaterih naših krajih smatrajo sv. Antona za zaščitnika zoper svinj- ske bolezni. Gospodinje gredo v cer- kev in po maši polagajo na oltar svinjsko meso v dar. Ta dan zakolje- jo svinjo in obhajajo koline (ponekod fureš), povabijo sosede in rodbino na pojediuo. Otroke pošiljajo hudomušneži k sosodom po mero za klobase, zve- čer pa raznaša mladina znancem ko- line, dobi tarn kos kruha — da bodo svinje raje jedle. Priprave za klanje podal je pokojni B. F\ v vezani obliki: Stari, hodi zdaj v gorice, No donesi slivovice. Anka, vzemi ti posodo, No nanosi v kotel vodo. veto«, ki je upropastifa Poljsko. Na tak način ni bila sprejeta ustava v nobeni državi, nlti na Češkem, nltl na Poljskem, nltl bo v Rutnunlji, nasprotno, ne ena teh držav, razun Jugoslavlje, ul za sprejetje ustave sklicala konstituante. Druga je stvar, če se zahteva kvalificirana večina za spremembo ustave, in to se v praksi dogaja. Gre namreč za vzdižanje sta- bilnosti v državi. Ravnotako neupravičen je oči(ek nasprotnikov, da je konstituanti od- vzeta suverenost z vsiljeni'em zaČasnega poslovnika. Poslovnik je moral biti izdelan prej, ker se sicer ne bl mogla konstituirati ustavotvorna skupščina, pred konstituiranjem pa ni možno delo. Začasni poslovnik jo izdelala vlada z ustavnim odborom, torej ustavnim po- tem, konstituanta ga pa lahko po svoji volji spremeni. Oni, ki so nezadovoljni s poslovnikotn, naj pridejo v konsti- tuanto in naj tarn izrečejo svoje ugo- vore. Tarn morajo ugovarjati tudi pri- segi. Neopravičen pa je ugovor zoper polaganje prisege pred delom v kon- stituanti, češ da s tem postane konsti- tuanta uesvobodna. Kdor ne prise2e, se sam izključi od dela. Zato so socijalisti, naCelni nasprotniki prisege in zago- vorn'ki spremembe današnjega držav- nega reda iz temelja, položili prisego, ua lahko delujejo po svojih načelih, dočim se brani položiti prisego mini- ^cerijalna Koroščeva stranka, ki je so- delovala v vladi in uživala vse ugod- nosti vladue stranke v državi. Nasprotniki zahtevajo, da se kon- stituanta absolutno ne sme razpustiti. Treba pa premisliti, da je vsaka stranka 51a v volitve s svojim programom, na podlagi katerega ji ie narod dal za- upanje. Pristaši narodnega in državnega edinstva in monarhisti so dobili večino. In sedaj vzemimo, da se katera teh strank izneveri načelu edinstva, s ka- terim je zia v volitve. Ali ni upravi- čeno, da se ponovno apelira na narod ? Ali če se katera monarhističnih strank izneveri načelu monarhizma, bi krona vsekakor imela moralno zaslombo v izidu volitev, če ponovno apelira na narod. Pravijo, da izvajamo skrajni cen- tralizem. Meni se zdi, da je več anar- hije nego centralizrna. Smo za državni In politični centralizes, pa za adml- nistratlvno decentralem teku. I.:validskl kongres v Beogradu, ki bi se imel vr5iti 7. tin., jo zaradi pronietnih težkoč odložen na nedoločen čas. Tedenska (sobotna) številka „Nove Dobe" stane četrtletno 12 K. Obrtni vestnik. Klej za mizarje. Urad za por,ne- šcvanje obrti v Ljubljani je prejel ne- kaj mizarskega kleja. Interesenti-obrt- niki naj priglase svoje potrcb?ičine ta- ko j, da se bode moglo ozirati na njili priglase, Knjige za merjenji; kesa in kro- jaške nierilne knjlge ima Urad za pospeSevanje obrti v zalogi, katcre oddaja v pisarni na Dunajski ccsti št. 22 v Ljubljani. Razne vesti. Ob komet bomo trčili. Zvezdo- znanska opazovalnica v Greenwichu poroča, chi bo zemlja 26. jun. t. 1. tr- čila ob takozvani Ponsov komet, se- veda brez nevarnosti, samo bodo pre- bivalci scvernih pokrajin ta dan mogli opazovati zanimive astronomske in meteorske pojave. Strašen zločin. V Klani blizu Opatije so živeli skupaj bralje, ozir. sestre Ivan, Helena in Ana SinčiČ. Bili so sirote, brat Ivan pa velik pijanec, ki je vrhtega svoja scstre vedno pre- tepal. Nedavno je zapravil ves skupičck od prodaje malega po~estva, mesto da ga naloži v banki. Ko se je vrnil pijan domov, je po svoji navadi §e sestre osuval in obical, nato pa legel spat. Sestri sta se tiho približali spečemu, mu ovili okolu vratu vrv in ga za- davili. Potem sta napravili na ognjišču ogenj in truplo vrgli na plamen. Ven- dar sta se sami zgrozili svojega de~ jania in zbežali. Karabinijeti so ju kmalu zasledili in odvedli v tržaškc zapore, truplo brata pa je medtem biio Že napol izogljeno. Strašna usoda nisklh učenjakov. Zadnje dni so došle žalo^tne vesti iz Rusije: Boljševikl so ustrelili vseuči- liškega prof. yZabolot5;kega in Florin- skega, prof. Šahmatov, Aleksandrov, Brandt pa so umrli lakote. Prof. Za- bolotskij je bil dobro znan v Ljubljani. Pred dobrimi 10 leti je bival več me- secev v tem mestu in študiral v li- cejski biblioteki. Naučil se je sloven- skega jezika in vzljubil naS" narod, za .katerega se je živahno znnimal. Nevaren razbojnlk. Stanko Molk, rodom iz Planine, je bil nevaren raz- bojnik, ki je svoje zloČine izvrSeval tik ob demarkacijski črti in v notra- njosti zasedenega ozemlja. Tudi jugo- slovanske oblarsti so ga zaman zasle- dovale. Končno so ga prijelc italiian- ske oblasti. V Trstu je bil te dni ob- sojen na 12 let in 25 dni ječe. Molk je bil tudi v Jugoslaviji kot vojak obsoien na 4 leta ječe. Našim varnost- nim oblastvom je pobegnil Stirikrat. Velik vlom se je izvršil 10. tm. pri trgovcu z^zlatnino in dragocenostmi g. Ludviku Černeju v Ljubljani. Med opoldanskim odmorom je vlornilec prišel skozi okno ob Ljubljanici neo- pažen v trgovino in odnesel 159zlatih verižic, 24 prstanov z briljanti, uhane in obeske z briljanti, zlate uhane itd., vsega skupaj za prilično pol milijona kron. Vzpostavitev rednega osebnega piometa 17. tm. Ljubjana 14. Jan. Obratno rav- nateljstvo juž. železnice naznanja: Red- ni osebni promet na progah južne 2e- leznice, kakor je obstojal pred uki- nenjem vsled rudarske stavke, se vz- postavi v pondeljek 17. jan. Poleg tega se uvede na progi Maribor — Prager- sko —Orn.-ož nov osebni vlak z odho- dom iz Maribura ob 710 in s prihodom v Ormož ob 907, z odhodom iz Or- moža ob 9'48 in prihodom v Maribosr ob 1314. LjuJsko vseučiiišč- v Beogradu. Beograd 13. jan. Na sinočnji seji akadomskega senata tuk?j5njega vseučiližča je bilo sklenjcno, da se ustanovi ljudsko vseučilišče. Profcsor dr. GavriJovič, bivSi rektor univerze, je izvoljen, da potuje na Dansko, Švedsko in Norveško in prouči orga- nizscijo in metodo tamoSiVih visoko razvitih ljudskih vseučilišč!. Za izdelovanje svile. Beograd 13. jan. Ministrstvo za prehrano je odredilo, da se postavijo v Gevgheliju delavnice za izdelovanje svile. Radi veleizdaje obtozeni general. Beograd 13. Jan. Kosacijsko so- dišče je odobril.o odlok, da prici^ ge- neral Vasovič prod sodiSčc radi velo- izdaje. Skrb Angležcv za Avstrijo in Dunaj. London 13. jan. Lord Grey je v nekem svojem govorn opozoril na interes nasledstvenil) drznv, da se ohrani Avstrija in Dunaj, ceä da je Dunaj s'e vedno centrala vseh nasled- sLvenih držav. Stavka poštnih nameščencev v Avstrijf. Dunaj 14. jan. Stavka poštnih nameščencev traja dalje. Danes opol- dne ali zvečer se prične simprtijska stavka tehničnega uslužbenstva, če sc ne uj?;odi zahtevam poStnih nameg- čencev. Naslednja mediiarodna delavska konferenca. Bern 13. jan. Naslednja medna- rodna delavska konferenca se vrši koncem oktobra 1921. Grki zopet zmagujejo v Mali Azlji. Atene, 13. jan. Oddelek armad- nega zbora Smirna je dobil povelje, da prične poizvedovalno ofenzivo proti Bossoyuku. Pri Kobotsuku jo odpor sovražnika zlomljen in je bežal. Naši oddelki so zasedli projšnje postojanke. Povsod, kamor pridejo naSe čete, jih prebivalstvo prisično pozdravlja. Narodno gospodarstvo. Sklepi vinarskega in sad jarskega odseBca slo v. kmet. družbe vBÄs^ElsorM» (Konec.) 4. Gleüe zaäcite provenience vina. Da se zloraba imen naših slo- vitih vinorodnih krajev, kakor ljuto- merčan, pekrüan, zavrčan, bizeljčan itd. na veliko škodo našega vinarstva one- mogoči, oziroma omeji, se poziva vlada, naj v interesu vinarstva in konzumen- tov -izda za čas, dokler se ne i/.popol- nijo in zjednačijo obstoječi vinski za- koni v Jugoslaviji, naredbo' v zaščito provenijence vina, s katero se: a) pod kaznijo prepove točenje ali prodaja vina pod katerimkoli ime- nom naših slovitih vhiskih goric, raz- ven, če se dotični proclajalec izkaže s tozadevno proizvodn j priznanico ; b) določi, da se vino, ki ni krito s pro- izvodno priznanico, sme točiti in pro- dajati le pod imenoin »vino«; c) uve- dejo komisije za presojo viu t. j. za varstvo provenijence in izdajanje pro- izvodnih priznanic ter določi pristojbina za izdajo proizvodnih priznanic; č) po- speši kletarska kontrola v zaščito pro- venience. Za izdajanje proizvajalnih pri- znanic naj bi se ustanovile za vsaki vinarski okoliš (za področje vsake kmetijske podružnice) posebne komi- sije (Komisija za presojo vin za vi- narski okoliS .... v ....), obsto- jetüe iz treh članov, ki bi jih imeno- vala deželna vlada na predlog dotične kmetijske podružnice. Pri izdajanju priznanic bi se postopalo sledeče : en član komisije bi se podal v klet po- sestnika, kateri 2eli priznanico za svo- jega kupea in pretaka ravno vino za njega. Ta član bi vzel od napolnjenih sodov, ki so namenjeni za transport, vzorec ter vzorec in sode spričo po- sestnika zapečatil. Komisija bi se po- tem sešla po potrebi ter bi vzorce preskušala tor za vino, katero kvali- tativno odgovarja, izdala certifikate (proizvodne priznanice) proti gotovi pristojbini. 5. Gledij skladižča za unietnl gnoj In druge go.npodarske po- trebščine v Mariboru. Ker se često dogaia, da dobiva Slov. Kmetijska družba razne sospodarske potrebSčine v vagonih preko Špilja v Ljubljano in morajo vsled tega štajerske podružnice, ki dobivajo blago od druZbe, nositi dvakratne transportne stro?,ke po že- leznici (največji nesmisel se dogaja pri razpo.šiljatvi apnenega dušika, ki ga ima družba iz Ruäke tovarne pri Ma- riboru v zalogi v Ljubljani in ga od tarn pošilja spet na Stajersko), se Slov. Kmetijska družba nujno poziva. da ustanovi za štajerske podružnice za blago, ki ga dobiva preko Špilja, v Mariboru primerno skladiäce. 6. Glede izvoza in uvoza vinsklh trt. Pred nckaj dnevi je bilo čitati po raznih listih, da je izvoz trt iz Jugo- slavije prepovedan, kar je čisto na- ravno, ker je pomanjkanje trt v Jugo- slaviji velikansko. Par dni nato je bilo čilati notico, da je uvoz trt zabranjon. Za slučaj, da odgovarja notica resnici, se je vlado opozorilo, da je treba pre- poved uvoza takoj ukiniti in uvoz na vse mogöce nadine pospešiti. Pokrajinske carinske direkeije so u.^tanove v büznji prihodnosti v Ljubljani, Zagrebu, Skoplju in Novem Sadu. Bopza 13. jj^nviai^Ja. Cutili: Berlin 9.20, New York 642.50, London 2.^.36. Pari,- 38.75, Milan 22.20, Pra- ga 7.50, liudimpcSta 1.07Va, Zagreb 4.25, VarSava 0.90, Dunaj 1.35, avstrijskc krone 1. Zagreb: Devize: Berlin 200—211, Bukarešta 196, Itnlija 521 -520, Lon Ion 535- 510, New York (vezanoj 143.50-144, Pariz 903, Praga 170-172, Dunaj 20.40-21. Valute: dolarji 142-143.50. avstrijskc krone 23—24, carsUi mblji 80, neinške marke 202-204. romunski Icji 196-205, ital. lire 517. Dljaätii kMhSnji v Calju so darovali od 15. do 31. dec. 1921: V veseli družbi pri Šribarju nabrala gospa tin. svetnika Avg. Sedlaija 300 K; g. dr. Mil. Orožen.odvctnik v Celju, iz treh kazenskih poravnav 250 K: okr. odbor v Šmarju 200 K; na trg. sestanku pri Belem voln 137 K; deviški klub na Škarpi 130 K; uiadniki podr. Kred. banko v Celju 100 K; uslužbcnci davčnega okr. oblastva v Celju za dec. 81 K; po 30 K: g. Moset Ivan, trgovec v Mariboru, g. dr. Vičar Leopold, okr. sodnik in g. poröCnik /Jobec, oba v Celju; po 20 K: g. Prekoršek [van, upiavitelj,vg. Knez Alojz, davCni nad- upravitelj, g. Camernik Vinko, kamnosek in g. dr. Radej Anton, avskult.it, vsi v Celju; po 10 K: gß. Suliač Matija, Klešnik Hinko inMravljak Franc, vsi profesorji v Celju; g. Guzej Mari ja 5 K. Llstnftca urectMigtva. »V e Č s t a n n j o č i h n a g 1 a v n e ni t r- gu«: Kar je brez podpisa, gre vse v koš. To je pri nieni vedno navada. Če veste v.w imcua ponočnih razgrajačev, ki vam ne dado spati, je pač eiiostavno, da jih javite polieiji. Le jih bo nckatere doletela kazen, si bodo tudi dr'igi premislili.— G. dr. B., Žalec: Vaše želje glede vlu- kov so brezpredmetne, ker ruskega jrosto- vanja v Celju 2hI ne ho. Zdravo! -- (Jital- nica v Slov. Blstrici: V Mtiislu sklepasvo- je organizaeije morani za dopis zahtevati pristojbino za časniški kolek v znesku K6. — Blagovolite poslali, lahko iudi v znam- kah.—Vsa drnstva opozarjamo. da objav o veselicaii, plesih itd. ne smemo objnv- ljati brez časniškega kolka. Za vsako besedo, ki šteje več ko ?. črki, seračuna 20 v. Zneski se zaokrožijo vedno na pol- nl dve kroiii navzgor. Znesek se lahko vedno vpošlje obenem z dopisom vban- koveih ali znamkah — Slov. trg. in obrt. društvo v Mariboru: Pristojbina za noti- co o trg. plesu znaša K 8.— Blagovolite poslati v znamkah! Izgubila se je niodro usnjata denarnica na potu od gostilne Čeček do rnesta Celja y. večjo svoto denarja. Posten najdiU'lj naj odda proti nagradi v upravniStvu Nove Dobe ali pa v gostilni Čeček v Quberju. S-tev. 7. » N 0 V \ 1} O B A x Stran 5. «Jadranska l>am. 1*a. Ljubljana, ftlaribor», Metkovič, Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšlml pogojl. Celje Sprejema vtoge na hranilnt; Sinjižice, ?ii*o in dr>uge wSoge pod najugodnej&imi pogoji. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Za*far, Zagreb, Trst, Wien« Poslovne zveze z vsetni večjl- ml krall v tn- In lnozemstvu. Lastnica in izdajateiiica; Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. a,la,oi ppi kolodvoim (prej Sparkasse der Stadtgemeinde Cilli). Stanje hrasiilnih vlog K 88,000.000. ========= Vrednost r»ezervnf»ga zaklada K 8,000,000. HRANILNE vloge, ki sc sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo üarnosf in ugodno obresiouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno na razpolago. Renlnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u oarno shrambo od slrank in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji- ?ice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svoiih safeblagajnah, 1ako, da obdržl ključ stranka sama. OSKRBÜJE suojiiti uložnikom prodajo in na- kup useh ursl urednostnih papirjeu itd. Izur- §uje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulanlneje. IZPLAČILA u inozemsivu izredno ugodno in promptno. PosojiBa vafch vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in sirokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. Edina alovenska specijalna tr&oWna z barvarnl In laki. Agentura In fcroml- sijsko podjefle. Iv. "Ferlež ¦ Celje 447 156-101 NaajpoctriLi dom Trgovlna z lesom in drvnil na drobiio in debelo. Kupuje iamski In ostali les po najvlSjlh dnevnih cenah. Registrov. kpeditisa in siavbena A«W ywp dS^IV«^a*fl^TVt W^l ^f%k *HkÄP«« Sprejema hranilne v8os$e m jih Presernovi ul< 15 V GeljU JU«Li9 JL l^i ML^%Jf11ML Siiri m pol od »to 1^ |2 |ojl Rezervni zaklad 80.000 K. 401 156-102 Ben ami promet 60,000.000 K. na deželi sredi trga stanovanje z malim posestvom, gospo- darsko poslopje itd. Več se poizve v Hotelu pri KRONI Celje. 53 1 Na veliKo pipe za bačve, sule i pušači pribor, rezbarija za stolare, 26 3—2 sjedišča za stolce, Stapove i inn div. galant, robu Josip Gmaz, Zagreb, Ilica štev. 32. I MM prve vrsle sifeže blago 4in lako oKusne. 5: dobivo se povsod ^ Prva hrvatska tvoniica salam, suhega mesa in masti Ma Gavrilovic sinovi I d. d Petrinia. Maks Zabuhošeb krojsaški mojjateB« v Celju Cank&rjeva ulEca se priporoča za točno in so- lidno izvrSitev oblek za go- spode. 11 50 Pozov tpgouci! Ravno so došle večje množine blaga iz inozemslva, zato prodajam že po znižanih cenah: . Havo - Žnfran 2 0 Caj ! Mfioplet I 1 m - OrBščB A Kaftaa Ražiče a o Mandelp Hanllija I « Rozfne Lorber z, fi QlsauB Paprika 3 ^ Paradižnlh QreliB 0 Kcmpote lngver j irg 8. Oeije trg 8. PrlporoČa se tvrdka Jos. PetelinCj Ljubljana Sv. F*eti?a. nasip T. 1350 52-15 Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebsčine 7.a krojaüe, čevljarje in Šiv.lje na debelo in drobno. Trgovina z galanterijskim, modnim in norimber- škim blagom ter kranjskimi izdelki (prvovrst. blago) 318 Celje, net K*>»ljs* Petpa cesti. 50-50 Kaloga olgrž*.i?€5t. i>apli?ja ijm stpočnic. Proti požaru in xa živijenje zavaruje najkulantneje BANKA "SLAVIJA" Zastopnlk Dragotln Gobec 12212-12 Celje, Kazlagova ultca IS. SUKNO za rno^ke obleke. vo3r;emto, parhant in flanel za ženske obleke, Bt!o!suBf<;s čevSj?>; gotove obleke za fante in gospode, biu^e, krila in plašče za dame, razno perilo za dame in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa v inozemstvu po najnlžjfši cert ah v vele- trpovini in razpošiljalni 25 —2 <$l. Stermecki, Celje. Vellk cenlk z vcč tisoč fellkamt se pošlje vs&kemu zastonj. ¦Ill¦ H ^®"^™""»®^ d. z Oi z. Güsposka ul. 16 Celje,%LJubljanska c. Specijalna' delavnica za popravila avtomobiiov in _____________________________________ precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin I Teles. St. 107. I 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52—6 ->*¦ Mi^%'