Ql^om
NO. 84
Fidel Casiro prise! izngiiada ¥ Sewlefijo
V soboto je predsednik ku bans'k'e vlade Fidel Castro nepričakovano priletel v Murmansk v Sovjetski zvezi na poti v Moskvo.
MOSKVA, ZSSR. — Pred dobrim tednom je bilo objavljeno, da je Nikita Hruščev povabil F. Castra na obisk v Sovjetsko zvezo. Tedaj je bilo rečeno, da bo datum objavljen kasneje. V soboto je bilo nenadno objavljeno, da je Fidei Castro priletel v Murmansk v severni Rusiji, kjer ga je sprejela delegacija zastopstva vlade in Komunistične partije z Anastazom Mikojanom na čelu.
Castro je včeraj pripotoval s posebnim vlakom v Moskvo na razgovor s Hruščevim. Z njim se je zadnjič srečal jeseni 1960 v New Yorku na zasedanju ZN. Tedaj sta obadva zbudila veliko pozornosti. Hruščev s svojim nastopom na seji Združenih narodov, ko je sezul čevelj in zbijal z njim po mizi pred sabo, Castro s selitvijo iz hotela v Manhatta-nu v Harlem, ko se je uprava hotela pritožila zaradi neprimernega ponašanja Castra in tovarišev v hotelu. Ti so v hotelskih sobah kar sami skubili kokosi in jih hoteli tam tudi sami peči. Cprava je trdila, da so Castro in tovarišija v par dnevih napravili v hotelu škode za več deset 'dsoč dolarjev.
V sredo je 1. maj, glavni praznik socialističnega Sveta, prav Posebno pa še v Sovjeti ji. V Moskvi bodo imeli veliko parado, Pri kateri bo Castro nemara stal nred vodniki Sovjetske zveze na častnem mestu na Leninovem Mavzoleju na Rdečem trgu.
Ameriška Domovi ima
AM€RiCAN IN SPIRIT £OR€iGN (N LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 29, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€fli
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Novi grobovi
Anton Amigoni	| Pintar s 15712 Parkgrove Ave.,
V petek zjutraj je v Lakeside rojen v Črnem logu v fari Sv. bolnišnici umrl Anton Amigoni | Petra in Pavla, od koder je pri-z 1103 E. 63 St. Star je bil 76 gei Sem 1. 1899. Bil je rudar v le. in rojen v vasi Rovtisče, fa-1 Qjnespie) ni. Zapustil je ženo ia Studenec pri Sevnici, od ko- Antonijo, sinove Mariona, An-
der je prišel pred 52 leti. Tukaj zapušča ženo Angelo, roj. Knoll, doma iz Žužemberka, hčeri Steffie Germ in Antonio Kre-stel, sina Alberta, 10 vnukov, T .	....
dva pravnuka in brata Louisa, triTvCRo ^ L
v starem kraju pa brata Franceta in Jožeta ter sestro Marijo Duh. Bil je član Društva Novi dom št. 7 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Stanley Godič
V soboto je nenadoma umrl Manley Godič s 4663 Ammon Rd„ S. Euclid, O. Star je bil 39
thonva, Franka, Rudolpha, Wil-liama in hčer Mary Dolgan, vnuke in vnukinje ter brata Jakoba in sestro Jožefino (zadnja dva
bil
član C. F. U. No. 217. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake SSihore Blvd. v cerkev St. Jerome’s danes ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Nikola Coso
V petek je umrl v St. Johns bolnišnici zadet od možganske kapi Nikola Coso z 9513 Preston Ave. Zapustil je ženo, dve hčeri in štiri sinove ter večje število drugih sorodnikov. Pogreb bo
let, rojem v Clevelandu, zapo- 1 danes popoldne ob enih iz Grdi-slen pri American Poultry Co. novega pogreb, zavoda na. E. 82
tatlie slabo osvetljevale okolje tte
Washington, d.c. — viad-
viri priznavajo, da so svetilne kombe, ki so jih odmetavala a-^criska letala ponoči, da bi mo-ola pregledati na Kubo ali s Ku-ploveče sovjetske ladje, naj-večkrat niso vnele. Nekajkrat! s° padle v neposredno bližino °0vjet3kih ladij ali celo na nje
same.
■	1	■	} p
Sovjeti trdijo, da so bile te
plamenice katere Qlje,
nevarne, ker so ne-
sovjetske ladje vozile ki bi se lahko vnelo. Mo-
S^Va sovjetskih ladij so ob raz-k°Liu svetilnih bomb pričakova-a napad in bežala v notranjost
ladij.
Svetilne bombe, ki so jih ame-rlška letala uporabljala, so veči-homa iz zalog preostalih iz ko-rejske vojne.:
Vsa reč je prišla na dan, ko rep. sen. Keating iz New Yor-. a Vdil, da ameriške ladje in a-a ne smejo ponoči razsvet-1 svati sovjetskih ladij za mož-ll0st boljšega opazovanja. Držav-LaJnik je to zanikal trdeč, da jv ^1° poveljniki pravico spu-Scati svetilne bombe, kadar se to zdi potrebno.

^ Naraščajoča pooblačitev in Jhdejše. Najvišja temperatura
kot vodja prodaje. Tukaj zapušča ženo Dorothy, roj. Cimperman, hčer Ch ari otto, sinove Ronalda, Geralda in Richarda, očeta Franka st., brata Franka ml. in Ralpha, sestre Mollie Meglich, Julio Gramc 'in Mario Belle. Bil je član C.O.F., Društva Cie,v. delavci št. 9 SDZ in C.W.V. St. Vitus Post 1655. Pogreb bo v sredo zjutraj cib 8.30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo.
Vera Slejko
V	Cleveland Clinic bolnici je preminula Vera Slejko, 'jena Milavec, stara 48 let, stanujoča na 6219 Glass Ave. Tukaj zapušča soproga Franka, znanega igralca na violino pri Cleveland Philharmonic Orchestra, brata Josepha, sestri Mamie Teare in Josephino Škufca ter veliko drugih sorodnikov, med njimi bratranca sen. Franka Lauscheta. Njeni starsi Joseph in Mary, roj. Kovačič, so umrli pred več leti. Rojena je bila v Clevelandu. Pokojnica je bila dobro poznana kot pianistka. Spremljala je koncerte in druge nastope pevskih zborov, pa tudi ' poučevala glasbo. Bila je članica Društva Združeni bratje št. 26 SNPJ in Pod. št. 25 SŽZ. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakevievv pokopališče.
Ronald Prosen
V	petek je umrl v Mary-mount bolnišnici 26 let stari Ronald Prosen s 15599 Friend Ave., Maple Heights. Zapustil je ženo Geraldino, roj. Bair, sinova Raymonda in Richarda, mater Mary, roj. Rus, in druge sorodnike. Oče Frank je umrl lani julija. Pokojni je bil član Društva Bled št. 20 SDZ. Pogreb je danes dopoldne ob 9.30 iz cerkve sv. Venceslava n a pokopališče Kalvarija pod vodstvom Fortunovega pogreb, zavoda na Fleet Ave.
Anton C. Jerina
V	soboto je umrl Anton C. Jerina z 1146 E, 66 St. mož Rite, roj. Powers, oče Mihaela in Jannene Margariette, stari oče, brat Mary Rudolph, Berthe in Elmerja, pastorek The-rese Jerina. Pogreb bo iz Brickman & Sons pogreb, zavoda na 7208 Superior Ave. jutri ob desetih dopoldne na Kalvarijo.
Anthony Pintar
V	bolnišnici Sv. Družine je umrl pretekli četrtek, kot smo že poročali, 80 let stari Anthony
St. na pravoslavno pokopališče sv. Teodozija.
-----o-----
lusk bo oMsIal Tila
WASHINGTON, D. C. — Josip Broz Tito je v svojem pismu predsedniku Kennedyju 19. apr. predložil, naj bi prišel v Belgiad na uradni obisk državni tajnik Rusk ali pa kak drug član vlade.
Združene države so povabilo sprejele in Dean Rusk se bo na poti s posvetov na Srednjem vzhodu in v Indiji ustavil v Bei-gradu.
Državni tajnik Rusk, je bil v 'soboto v Ankari, včeraj v Teheranu v Iranu, jutri inv sredo se bo udeležil posvetovanj CENTO, — obrambne zveze za Srednji vzhod, — 2. in 3. maja v New Delhiju, kjer se bo razgovarjal z Nehrujem, 4. maja bo prišel v Beograd, naslednjega dne ipa se bo vrnil domov.
Trupla ponesrečencev so spravili iz rovov
Reševalci so v petek dosegli kraj nesreče v premogovniku v Doli, W.Va., in odnesli iz njega trupla 22 ponesrečenih rudarjev.
CLARKSBURG, W. Va. — V četrtek zvečer je prišlo do nenadne eksplozije v rudniku št. 2 Clinchfield Coal Co. pri Doli nekako 12 milj severozahodno od tod. Rudarjem, ki so bili malo dalje od eksplozije, se je posrečilo rešiti iz rova, 22 pa je bilo ujetih in so se po vsej verjetnosti zadušili. Škoda v rovu je sorazmerno majhina, ker ni prišlo do ognja. Nov način opor je preprečil porušitev rovov.
Vsi ponesrečeni rudarji so bili poročeni in imajo skupno 41 o-trok. Iz rudnika se je rešilo brez večjih poškodb 30 rudarjev, ki so ekupaj s ponesrečenci delali v času eksplozije v premogovniku. Eksplozija je morala biti zelo močna. Mehanik Clark Robey je bil več kot eno miljo proč, pa ga je vrglo na ti a.
Reševalci so skušali prodreti v rov, kjer se je zgodila nesreča, kmalu po njej, pri tem pa so morali premagati vrsto ovir. Do prvih ponesrečencev so .prišli v petek okoli 9 dopoldne, nato so v nekaj urah našli trupla vseh po-grešancev in jih odnesli iz premogovnika.
To je največja nesreča te vrste v W. Virginiji od 1. 1958, ko je pri podobni nesreči našlo smrt prav tako 22 rudarjev v McDowell okraju.
Angleži uvažajo čebele
LONDON, Ang. — Huda zima je uničila na Angleškem skoraj vse čebele. Zato so angleški čebelarji sklenili, da jih bodo uvozili iz Amerike. V ta namen so najeli posebna transportna jet-letala.
Prvo letalo je že odletelo iz Texasa. Odpeljalo je nad pet milijonov čebel. Nekaj letal bo nabralo čebele tudi v Kaliforniji.
Po 60 letih slepote spregledala
MIAMI, Ela. — Od kar je bila stara 9 tednov pa do nedelje, 21. aprila letos je bila 60 let stara Bessie Sikes slepa. Sedaj je nepričakovano spregledala. Ne ona ne zdravniki ne vedo, ali bo presrečni ženi vid ostal za stalno ali ne.
Vseh! 60 let je mogla s svojim desnim očesom ločiti le dan od noči, ne da bi mogla karkoli razločiti, sedaj je nepričakovano spregledala na levo oko.
NEVARNOST OBOROŽENEGA SPOPADA NA OTOKU HAITI
Vlada predsednika Duvalierja je dala zasesti poslaništvo Dominikanske republike v Port-au-Prince. ^ Dominikanska republika je zahtevala ultimativno v 24 urah vrnitev poslaništva in vseh v njem prijetih oseb. Organizacija ameriških držav posreduje.
WASHINGTON, D.C. — Danes zjutraj je odletela petčlanska komisija Organizacije ameriških držav v Port-au-Prince, glavno mesto republike Haiti, in v Santo Domingo, glavno mesto Dominikanske republike, da preišče pritožbo Dominikanske republike proti republiki Haiti, ki da je zasedla poslaništvo Dominikanske republike v svojem glavnem mestu in ki da snuje atentat na predsednika Dominikanske republike. Vlada Dominikanske republike je zahtevala včeraj od republike Haiti ultimativno v 24 urah opravičilo in vrnitev poslaništva ter v njem zajetih oseb. Preklicala je vse dopuste v oboroženih silah in dala zasfražiti haitsko poslaništvo v glavnem mestu. Republika Haiti je prekinila diplomatske stike z Dominikansko republiko in to uradno obdolžila, da skuša vreči vlado predsednika Duvalierja.	„ __— --
Diktatorji imajo navado, da dela sile državljanom republike začno’ zategovati vajeti oblasti, Haiti na tleh Dominikanske re-kakor hitro se čutijo negotove.' publike, ker “mi nimamo niči Napetost s tem poraste in na- j proti Haitčanom, ampak smo le j .-topi nevarnost, da diktator ali | proti nasilni vladi republike i
Gambija postane letos samostojna republika
Okoli 4,000 kv. miij obsegajoča angleška kolonija s 330,000 prebivalci za atlantski obali severnega o'ela Afrike bo postala 33. neodvisna država Afrike.
LONDON, Ang. — Angleško element večino in skuša čim hi-
kolonijo Gambijo le težko najdemo na zemljevidu. Je to majhen košček obrežja ob senegalski republiki, ki ima le 330,000 ljudi. Bo to deveta najmanjša država na svetu, seveda bo postala članica Združenih narodov. Tako bo v ZN že 33 afriških držav.
Gambija bo postala neodvisna država po angleški volji. Je to angleška kolonija in stoji pod vplivom angleške kulture in angleškega jezika. Po zemljepisnem položaju bi spadala v senegalsko republiko, saj meji na vseh straneh samo nanjo. Toda! pr u. So namreč to države, ki po
trejše zatreti angleško manjšino.
Po čudnem naključju nočejo tudi nekatere senegalske luke slišati dosti o vključitvi Gambije v Senegal. Gambija ima namreč izvrstno prirodno luko Bathurst. Ako bi bilo zedinjeno vse ozemlje v senegalski republiki, potem bi gambijske luke kmalu potegnile nase večji del senegalskega pomorskega prometa.
Ko pride Gambija v Združene narode, bo' tam našla tovarišijo pri Zanzibarju, Trinidadu in Ci-
Anglija tega noče, ker se boji, da bi francoska kultura, ki prevladuje v Senegalu, zadušila angleško, kot se je to zgodilo z angleško kulturo v juž. Kamerunu. Anglija je namreč pristala na zedinjenje južnega (angleškega) Kameruna s severnim (francoskim). V novi kamerunski republiki ima pa francoski
številu prebivalstva niso dosti večje od Gambije.
Do neke povezanosti s Senegalom bo moralo priti vsaj na gospodarskem področju. Seveda bo pri tem gambijska vlada zelo previdna, kajti Senegal je ravno desetkrat večji od Gambije in v Afriki na take številke nekaj dajo.
njegovi nasprotniki izgube živce. Tokrat je na Haitiju izgubil živce diktator Duvalier. Od pokornega parlamenta si je dal še lani podaljšati predsedstvo republike za šest let. Ko se sedaj oliža 15. maj, konec njegove prve poslovne dobe, so njegovi nasprotniki napovedali revolucijo. Z nekaj nasilji so hoteli prikazali svoje načrte za dognane. Duvalier je na to odgovoril s še večjimi nasilji. Menda je bilo pretekli petek in soboto ustreljenih najmanj 15 nasprotnikov Duvalierja in njegove vlade.
Ko je dal Duvalier zasesti poslaništvo Dominikanske republike, je s tem sprožil plaz, ki ga oo nemara potegnil za seboj. V državah Latinske Amerike so re\OIucije nekaj vtsikdanj ega, redno pa vse prizadete stranka in vlade spoštujejo nedotakljivost tujih poslaništev, ki je sicer zajamčena tudi po mednarodnih zakonih. Duvalier je z zasedbo dominikanskega poslaništva kršil ozemeljsko nedotakljivost Dominikanske republike, razumljivo', da se je ta čutila prizadeto in zahtevala opravičilo.
Organizacija ameriških držav posreduje
Ultimat Dominikanske republike in prekinitev diplomatskih stikov Duvolierjeve vlade z vlado predsednika Boscha sta povzročila napetost, ki bi se utegnila naglo sprevreči v oborožen spopad med obema republikama otoka Haiti (Hispaniola).
Na naglo sklicani seji Organizacije ameriških držav je zastopnik Dominikanske republike poslanik A. Calventi obdolžil republiko Haiti napada na Dominikansko republiko. Navedel je v podrobnosti 12 pritožb, med drugim je obdolžil haitsko vlado, da v zvezi z rodbino Trujillo, ki je vladala do pred nekaj leti dolgo dobo dominikanski republiki, pripravlja atentat na predsednika Dominikanske republike J. Boscha.
Organizacija ameriških držav je poslušala zastopnika obeh republik, da položaj preišče in prepreči oborožen spopad med Dominikansko republiko in republiko Haiti.
Predsednik Dominikanske republike Bosch je v govoru preko radia in televizije pozval prebivalstvo, naj bo mirno in naj ne
Haiti”.
Mljušsfc pogajanj o fCaŠRHrlii do konsa maja
KARACHI, Pak. — Pakistanski zunanji minister Bhutto, ki vodi delegacijo za pogajanja z Indijo radi Kašmirja, je izjavil indijski delegaciji, -da njegova vlada zahteva, da naj se pogajanja o Kašmirju končajo najkasneje do konca maja. Indijska delegacija trdi uradno, da o tem nič ne ve. Bo pa nekaj resnice na tem.
Ta teden prideta v Pakistan ameriški državni tajnik Rusk in angleški zunanji minister Lord Home. Bhuttova izjava je bolj namenjena njima kot indijski delegaciji. Rusk bo šel iz Pakistana naprej v Indijo in bo skušal pripraviti indijsko vlado do hitrejših pogajanj. Pakistanska izjava naj bi mu olajšala posel. Ruska bo seveda na ceh črti podpirala tudi angleška diplomacij a.
o
Iz Clevelanda in okolice
Lep koncert—
Pevski zbor Jadran je imel včeraj v dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. uspel koncert. Polna dvorana je bila navdušena nad izvežbanostjo in podajanjem zbora. Čestitamo' Rojenice—
Mr. in Mrs. Don Stanič v Toledo, Ohio, se je rodil zdrav fantek, prvi otrok. Dali so mu ime Štefan. Mrs. Mary Zak z lf;91 Addison Rd. je s tem postala prvič stara mati, Mr. in Mrs. Anten Stanič z Norwood Rd. pa tretjič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Sv. maša—
V sredo, 1. maja, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za vse žive in mrtve članice Podr. št. 14 SŽZ.
Eden največjrh obiskov—
Predstave Metropolitan opere, ki je pretekli teden gostovala v našem mestu, je obiskalo skupno 48,945 oseb, največje število v zadnjih 20 letih. V petek zvečer je bila za Straussov “Netopir” velika Public Hall razprodana. Prodanih je bilo 8,410 vstopnic.
Enake slavile glasov
CAMPBELL’S BAY, Que. — F'onoVno štetje glasov je pokazalo, da sta pri volitvah 8. aprila v zvezni parlament dobila konservativec Paul Martineau, bivši rudarski minister, tn liberalec Paul O. Goulet popolnoma enako število glasov. Zmago je določil uradnik vclivnega urada D. Moodie. To je od leta 1867, od kar je Kanada postala neodvisna, četrti tak slučaj.
Z zmago Martineaua se je število konservativcev v parlamentu povečalo na 95, število liberalcev pa zmanjšalo od 130 na 129. Pri prvem štetju je imel Goulet 14 glasov več.
—_—<)------
Nemški parlament skle-
Nove sovjetske čete na- pa ° P0§0<^kii s Francijo domestiio za odpeljane
MIAMI, Ela. — Obveščevalni viri kubanske podtalne organi-
zacije trdijo, da je prišlo v zadnjih dneh na Kubo preko 6,000 novih ruskih vojakov, same borbene enote, na mesto nedavno odpeljanih.
Nove čene so izkrcavali v več pristaniščih ponoči in jih odpeljali v velike podzemske vojašnice, ki so jih zgradili pri Caya-jabo v provinci Pinar. V skrite vojašnice prevažajo največ ponoči tudi one sovjetske čete, ki so na Kubi že dalj časa.
Sovjetski zastopnik v Ženevi ostro napadel predlog zahodnih sil
ŽENEVA, Šv. — Sovjetski zastopnik pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega orožja Carapkin je silno ostro napadel novi predlog zahodnih sil za dogovor o končanju preskusov. Trdil je, da skušajo zahodne sile z njim preprečiti vsak sporazum.
Tu in v Washingtonu računajo, da je Carapkinov nastop zna-j kitov, pet milijonov ton mor-menje, da bo Sovjetska zveza jskih in jezerskih rib, 498.000 predlog gladko zavrnila. V Lon- 'ton rakov in nad 700.000 ton donu upajo, da bo Sov jetska zve-j drugih morskih živali, med
BONN, Nem. — Nemški parlament je začel pretekli teden pretresati prijateljsko pogodbo s Francijo. Pogodba bo gotovo odobrena, ker ji nobena parlamentarna stranka ne nasprotuje.
Debata je zanimiva samo radi dveh dogodkov. Prvi je v debati govoril kancler dr. Adenauer. Je to verjetno njegov zadnji veliki govor v parlamentu. Kancler je s pogodbo očitno zadovoljen, jo namreč smatfa za svoj osebni politični uspeh. Tekom debate sta se lepo gledala kancler in njegov naslednik Erhard in se celo toplo pozdravljala. Tudi tega v nemškem parlamentu do sedaj niso doživeli-.
Nemško politično časopisje je oba ^dogodka primerno simpatično komentiralo.
Japonski ribolov — 6,7 milijona ton
Japonski ribiči (skupno s tistimi, ki lovijo kite), so lani ujeli 6.7 milijona ton rib in drugih vodnih živali.
Lestvica je takšna; 20, 345
za le še pustila odpr-a vrata za nadaljnje razgovore.
njimi tudi 425.000 ton tako imenovanih morskih krav.
SHERIŠKA DOMOVINA, APRIL 29, 1963
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio

National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 84 Mon., April 29, 1963
Kar manjka Kongresu, je kontrola nad kongresnimi ^udo izdatki. Kongres ima velik proračun, osebni in režijski izdatki kongresnikov in senatorjev so v njem glavna postavka. Izdatki vseh federalnih organov so podrejeni kontroli razen nekaterih izdatkov zaupnega značaja, kot je špijo-naža itd., le kongresnih izdatkov nihče ne kontrolira.
V zakonskih predlogih ni nikoli predvideno, da bi moral vsak senator ali kongresnik iti na javno spoved in povedati vsemu svetu, koliko ima premoženja in kako ga upravlja. Kongres bi v ta namen lahko pooblastil bodisi predsednike obeh domov ali pa posebno kongresni odbor, ki bi sprejemal prijave in jih držal v tajnosti. Nikomur ne bi torej grozila nevarnost, da bo njegovo premoženje predmet javne debate.
Kar ravno tako ni prav, je dejstvo, da v Kongresu o tem dosti govorijo, toda ničesar ne sklenejo. Vsakdo se boji zamere na levo in desno. Hvala Bogu, da je še zmeraj nekaj kongresnikov in senatorjev, ki vrtajo v to zadevo. Niso imeli in nimajo uspeha, toda upajmo, da ga bodo vendarle dočakali. Ugled našega Kongresa bo od tega imel le korist.
Morala v našem Kongresu
Nihče ne bo oporekal stališču, da se člani našega Kongresa dobro zavedajo, kaj so in kako je treba razlikovati med interesi njihovega žepa in njihovimi političnimi dolžnostmi ter obvezami. To velja kot pravilo, ki se ga drži velika večina kongresnikov in senatorjev. Ni pa pravila brez izjem. Izjeme so tudi na Kapitelu. Kaj delajo in česa ne bi smele delati, zvemo slučajno, kadar pride namreč na dan korak, ki ni ravno v skladu s pojmovanjem o politični poštenosti.
Kongresniki in senatorji niso navadni politiki, spadajo v skupino, ki ima največjo politično moč v deželi in ki odločuje o premnogih zadevah, ki nimajo samo političnega, ampak tudi gospodarski, socijalni in kulturni pomen.’ Pri vsakem odločanju se v Kongresu pojavita dve struji: ena zagovarja predlagani ukrep, druga je proti. Obenem se seveda pojavi tudi vprašanje, po kakšnih vidikih se opredelujejo posamezni kongresniki in senatorji: ali po našem narodnem ali po vidikih posameznih državljanov in njihovih skupin, ki pa niso zmeraj v skladu z našimi splošnimi koristmi. Kakor se kongresnik ali senator odloči, tako si tudi ustvari prijatelje in sovražnike. Tisti, ki je glasoval proti interesom posameznih skupin, gotovo ni pri njih dobro zapisan. Skušajo dognati, zakaj je glasoval ravno tako in ne drugače. Tako pridejo na dan stvari, ki niso v čast našemu Kongresu, pri čemur jih seveda prizadeti pošteno napihnejo.
Vzemimo na primer slučaj z zakonodajo o uvozu sladkorja. Lobisti se pulijo, da bi za svoje klijente izbili iz Kongresa čim večje kvote. Vsakdo med njimi ima večjo ali manjšo srečo. Ako je pa sploh nima, krivi vse mogoče politike, ki naj bi bili odgovorni za njegov neuspeh. Podoben je slučaj za zakon o podpiranju tujine. Tudi tu imajo lobisti svoje prste vmes, ki segajo včasih globoko med vrste kongresnih politikov. Zadnjič smo doživeli slučaj, da je neki lobist, ki je zagovarjal izredno podporo Filipinom, pri lanskih volitvah plačal prispevke v votivne fonde kar 20 kongresnikom, demokratskim in republikanskim, kongresnikom in senatorjem. Samo na sebi to ni nič nepoštenega, ako namreč lobist ni pri tem povedal tudi svoje želje in nagiba, zakaj je prispeval k volivnim fondom. Ali je to storil ali ne, to se brez sodnega postopka ne da dognati.
Obtožbe so pa včasih zelo hude. Pred kratkim je na primer nek časnikar trdil, da je zvedel za imena kakih 20 kongresnikov, ki so “goljufali”. Ni seveda prišel na dan ne z imeni ne z dokazi. Na Kapitelu mislijo, da ta afera še ni zaključena. Drugi zopet očitajo nekaterim senatorjem in kongresnikom, da se pri zagovarjanju interesov svojih varovancev in prijateljev gibljejo ravno na meji dovoljenega. Znan je slučaj, kdo in kako brani davčne odpise v naftni industriji, ki oškodujejo federalno davčno blagajno za težke milijone.
V	Kongresu zato vsako leto predlagajo zakonske osnutke, ki naj bi preprečili, če ne vse, pa vsaj glavne zlorabe političnega položaja kongresnikov in senatorjev. Med glavne povode in prilike za zlorabe spadajo sledeči slučaji:
Kongresniki in senatorji so pogosto člani advokatskih pisarn ali pa imajo kar svoje. V tem slučaju delijo svoj delovni čas med Kapitelom in svojo pisarno. Nekaj dni v tednu so politiki v Kongresu, nekaj dni pa advokatje v svojih pisarnah. To je po naših zakonih dopustno; vsak državljan ima pravico, da svobodno gospodari s svojim premoženjem in s svojim strokovnim znanjem. Pisarne pa ne sme rabiti kot vezo s svojimi prijatelji in klijenti, da zastopa njihove interese proti splošnim. Ravno to se pa pogosto godi.
V	kongresu dobro vedo, kateri zakonski načrt je v zvezi s to ali ono advokatsko pisarno. Včasih spravijo časnikarji take zadeve tudi v javnost, seveda v škodo ugledu
senatorjev in kogresnikov. Da se zloraba omeji na mini- Inekaj o tem tudi vsi drugi, mu m, je treba samo nekaj malega: vsaka advokatska pi- lDeia§ in delaš in dobiš za svo-sarna, kjer je lastnik ali udeleženec senator ali kongres- !je dei0 nekaj tistih “zelenih nik, naj enkrat na leto objavi spisek svojih klijentov. Politična javnost bo tako takoj zvedela, zakaj je bil kongresnik ali senator za ali proti temu ali onemu zakonu.
Kongresniki in senatorji imajo tudi svoje premoženje, včasih zelo veliko, ki gre v težke milijone. So upravičeni, da ga ne samo imajo, ampak tudi množijo. Dvom nastane šele takrat, kadar ga množijo na račun javne uprave ali zakonov, ki govorijo njim vprid. Tudi o tem je od časa do časa dosti debate v Kongresu in v naši javnosti. Tudi ta temna stran se da hitro zbrisati: vsak kongresnik in senator bi moral povedati, v katerih naložbah tiči njegovo premoženje. Ako morajo to povedati vsi visoki in odgovorni uPravpelji naših^ mestnih in o-
uradniki federalne uprave, zakaj ne bi imeli podobne dolž- ...T 1	~
nosti člani Kongresa, ki se drugače kaj radi postavljajo kci varuhi javne morale.
V	Kongresu že obstoji pravilo, da ne sme noben kongresnik ali senator glasovati o zakonih, ki vplivajo na njegovo premoženje. Tudi v tem pogledu je Kongres dobil zakonske predloge, ki jih pa ni vpošteval.
Joliet, 111. — Smo že v času okrog sv. Jurija, (ko je po naših belokranjskih poljih včasih (gotovo tudi ssdaj) rdeča detelja razvijala svoje lepe rdeče cvetove. A kar fletno je bilo. Z dvokolnim vozilom (ki so ga imenovali nekdaj “šajtrga”) smo že s polj rdečo deteljo kot svežo krmo goveji živini. Pomlad je v naših krajih prišla s svojim novim življenjem preje vsako leto, kakor po nekaterih drugih krajih. Tu v severnih krajih Z.D. je seveda drugo podnebje in druga klima. Tu nimamo dosti pomladi. Ponuja se nam sicer včasih že v marcu in aprilu, a jo rada vrže nazaj še vedno zima, ki se včasih kar ne more odpraviti nazaj na sever vse tja do srede ali konca maja. V zameno imamo tukaj daljšo jesen, pa kaj to, nam til ugajala bolj zgodnja pomlad in pa bolj pozna jesen. Zima pa čim krajša bi bila, bolj bi jo bili veseli. To seveda so naše želje, ki jih pa “direktor”, ki nam odmerja pomlad, poletje, jesen in zimo, dosti ne upošteva. Je nekak brezbrižen “gospod”, ki se ne meni, pa naj mu kdo pravi “gospod” ali pa ga titulira še s takim titelnom. On hodi svoja pota in po svoji modrosti dela in odkazuje čas raznim sezonam leta. Velikokrat se zmoti in še Ikako! Včasih tako, da bi ga človek kar dal “krvavi rihti” čez. Pa kaj bi to pomagalo? In kaj naj se bavimo z letnimi sezonami, ko ni v naši moči, da bi jih. kaj spremenili. Pojdimo raje k drugim dogodkom in zadevam, ki jih tudi ni malo ne pri nas ne drugod.
* NOVI VIRI ZA DOHODKE. — Kakšne? Take, da bi nam vsem pomagali kriti stroške. Yes, izdatki in stroški imajo vedno večja in večja usta in žrela in zgleda, da jih ni mogoče nikdar nasititi. To vedo povedati razni upravitelji uradov in ustanov, pa vemo
;je
Imetuljev”, ki pa v .tvojih rokah in v tvojem žepu nimajo obstanka. Niso zadovoljni bivati v tvojem žepu, čimprej (morejo, se kar po cigansko po slove in ti še “good-bye” ne Irečejo in ni jih več. Tako ne-jlepo navado imajo “zeleni me-jtulji” strica Sama. Prav tako gledajo na to vprašanje tudi
krajnih uradov. In pri tem gledanju na te težave, jim je prišlo na misel, če bi se ne dah) kako tem problemom pomagati. Za vsako stvar in bolezen so na svetu zdravila, kako da bi jih ne bilo za te gospodar-
ske revmatične bolezni? In u-pravitelji in direktorji raznih mestnih uradov, ki te težave čutijo, so prišli do nekega načrta, ki bi po njihovih načrtih in mislih temu odpomogel.
Kakšen je ta načrt?
Obdavčljiv seveda. Do istega jih je privedla misel: Kdor ima dovolj denarja, da ga lahko meče in vtika v žrela raznih igralnih strojev v igrah za denar ali druge dobitke, naj ga ima še nekaj za davke. In tako so sklenili na seji mestnega sveta, da vsak gostilničar ali restavrator, ki ima v svojih prostorih igralne stroje (coin machines), naj plača gotovo pristojbino od istih mestu. In tako imajo zdaj načrt določiti gotove licenčne pristojbine za stroje, ki proti gotovi vsoti, ki se potisne v tak stroj, meče ven razne dobitke in licenca za te bo stala letno $25 in za stroje za cigarete pa $5 letno.
Tudi za druge stroje kot za stroje, (ki se dobi iz njih proti gotovi vlogi v nje razne slaščice itd. bodo obdavčene. Tako, od vsega in na vse nekak davek. Najboljši odgovor na to bi bil od strani javnosti: igrati ni treba na take stroje! Ampak, kdo naj to dopove ljudem, ki so nagnjeni k takim igram?
* “BREZPOSELNOST JE GLAVNI PROBLEM DEŽELE.” — Tako je naglasil še zadnji mesec predsednik Kennedy v svoji poslanici na zvezni kongres. Na kaj vse je predsednik opiral svojo izjavo o tem, ni omenil. Trezen opazovalec hi rekel da na to, da prebivalstvo dežele se naglo množi, vsako leto pride do malo manj kot 2 milijona novih prosilcev za razne službe in dela samo iz naroda doma.
Poleg tega prihaja še naprej in napre gotovo število novih priseljencev v deželo. Vsem je treba kruha, stanovanj in drugega in brez dela in zaslužka tega ni. To je tisto vprašanje, 'munistom preveč zaupal, je bil ki pri vsem tem dela mnogim'prej ali slej razočaran, sive lase in gole glave.	| V tem ima Goldwater na
Nesmiselno bi bilo zakrivati vsej črti prav. pogled na obstoječe razmere.!* SLOVENEC PREJEL čAST-Kar priznajmo, draginja raste !NO ODLIKOVANJE. — Mla-
Ni pa tudi tako dobro, da bi se dalo reči, saj je vsfe dobro in vse v redu, glede tega kar vsak lepo počivaj in spi, dokler hočeš.
Je pa pri vsem položaj tak, ki treznega računarja zaskrbljuje pri vsem. Kako in zakaj?
Enostaven pogled na vse ti pove nekaj tegale-. Evropa, to je na zapadu, postaja bolj in bolj gospodarsko močna in manj in manj odvisna od nas v gospodarskih ozirih. In ne samo to, marsikje na mednarodnih trgih že nas s svojo proizvodnjo izpodriva. Morda ne še kar glasno, ampak tako za našim hrbtom, ponuja vsem in hvali vsem svoj “fižol” (imam v mislih proizvodnje), da so boljše od naših in pa cenejše. Pri vsem tem Amerika vleče “ta kratko”. Businessa manj — dohodkov manj! Po teh potih gre nekako tudi v Aziji in drugod. V vsakem kraju malo drugače.
In doma? Veliko proizvajamo, a vedno z manjšim in manjšim š t e v i lo-m delavcev. To dviga brezposelnost. Avto-macija dobro služi velikim korporacijam, delavcem pa ne Samo en primer. V Detroitu so avtomobilske družbe leta 1947 izdelale- nekako 8 milijonov avtomobilov in bilo je treba okrog 890 tisoč delavcev za to. Lani so jih izdelali blizu devet milijonov, delavcev pa je bilo treba skoro tretjino manj, kakor leta 1947, za manjšo proizvodnjo. Avtomacija (to je boijši in boljši stroji), povečuje brezposelnost. Treba je manj in manj delavcev, število ljudi se pa na drugi strani hitro množi in vsako leto pride iz viš; h šol in kolegijev kakih milijon in pol do dva milijona novih prosilcev za delo in službe. V tem je tisti problem, ki zahteva pravih čudodelnikov, kako to spraviti v neko ravnotežje, da bosta “volk sit in koza cela”!
* SENATOR GOLDWATER, republikanec iz Arizone, je pred kratkim bil glavni govornik na banketu letne konvencije skupine- “John Erickson Republican League”. Slavnost se je vršila v Hilton Inn gostišču v sosednem mestu Aurora. Goldwater je oster kritik Ken-ne-dyjeve administracije, zlasti radi neodločnosti napram Kubi ter večnemu popuščanju v raznih pogajanjih z zastopniki Sovjetske zveze. Resno je svaril pred vsakim nasedanjem na razne- obljube in predloge za razoroževanje in omejevanje izdelovanja modernih jet letal, itd. Senator ima prav, ko pravi, da komunističnim veljakom ni zaupati. Nadvse naivno je, je p-ovdarii, da bi se smelo takim kaj zaupati. še vsakdo, kdor je ko-
od meseca do meseca, počasi navzgor, živež in vse je dražje. Davki so višji od dneva do dneva. Kdor nima lastne strehe od leta do leta, mora šteti več dolarjev za najemnino stanovanja in za vse drugo. Vse to sili delavce, da zahtevajo višje plače. To na eni strani.
di Joseph Kozlevčar, sin znane družine Mr. in Mrs. Joseph Kozlevčar, ki bivajo na 1021 Waverly Place, je bil pred kratkim pri izpitu izbran kot najbolj nadarjen dijak tega leta. Poleg stopnje “Bachelor of Science”, ki mu je bila jiodeljena za inženirstvo v
uni-
VESTI
LOl/l
£ «
Nova jugoslovanska ustava
Oid nedelje, 7. aprila, ima Jugoslavija novo ustavo, po kateri se ne imenuje veič Federativna ljudska republika (FLRJ), temveč S o c i alistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). Že sam uradni naziv torej pove, kakšen je značaj in notranji ustroj države, ki temelji na novi ustavi. Poleg naziva so menjali še grb, v katerem je namesto dosedanjih pet plamenic šest plamenic, da se na ta način poudari e n a k opravnost šestih republik (-Slovenija, Hrvatsfca, Srbija, Makedonija, Črna gora, Bosna, Hercegovina). Bo- prvotnem osnutku bi morali menjati tudi zastavo, toda zadnji trenutek so- ta člen črtali, ker ,se je režim zbal, da bi lahko- ljudsko nezadovoljstvo -zaradi tega kje izbruhnilo na dan.
Temeljna načela, na katerih sloni nova ustava, so: družbena la s t n in a nad proizvajalnimi sredstvi (socializacija) ter samoupravljanje. Izjemo tvorijo samo omejene zemeljske površine ter proizvajalna sredstva obrtnikov. Kmetom je dovoljena zasebna kmetijska površina -največ 10 hektarov. Nadalje u-stava jamči osebno lastnino nad predmeti' osebne uporabe, predmeti za zadovoljitev kulturnih potreb in stanovanji za osebno uporabo.
Vsakdo, -ki dela, ima, pravico do najmanj 14 -dni plačanega dopusta na leto in na največ 42-uirno tedensko delo.
Kar se tiče organizacijskega ustroja, je občina (komuna) temelj -družibeno-političneiga sistema. Dvodomen sistem ostane le -da se Zvezna skupščina (Svet narodov in Zvezni svet) obogati s štirimi sveti (gospodarski, kulturni, socialni in politični) n a m c s to 'dosedanjega Sveta proizvajalčev.
Zvezni svet izbere predsednika in podpredsednika republike za štr'i, odnosno osem let. Le maršal Tito -ostane na svojem mestu kot predsednik republike do smrti.
To so- v bistvu glavna določi-
J ■ J ■=
bila iz
cer-
Kako je na drugi strani? jelektričarstvu na Bradley To je na strani, od katere zah-Verzi, je dobil še zgoraj ome-tevamo večje plače in drugo? njeno priznalno odlikovanje Na tej drugi strani pa toži- kot najboljši študent tega leta. jo, dobrih dobičkanosnih na- Nadarjenemu rojaku ročil je manj in manj. Dobiček ke! pri obratih podjetij in trgovin je manjši in manjši. Saj se več
SŽZ. Pokopana je kve sv. Jožefa.
—	Pretaiinul je tudi 77 let stan rojak Joseph Krašovec, z 1316 Dearborn Street. Nad 43 let je- delal pri Phoenix Mfg. Co. Tu v Jolietu je bival nad 50 let. Zapušča žalujočo vdovo ter več nečakov in nečakinj. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa.
—	V bližnjem Piainfieldu je preminul tudi 74 let stari rojak Andrej Boštjančič. Prej je živel več let v bližnjem New Lenox. V Ameriki je bil od leta 1913. Tu zapušča brata Jožefa, tri nečake in dve nečakinji. Pokopan je bil iz cerkve sv. Marije v Piainfieldu na tukajšnje pokopališče- sv.'
Jožefa.
—	V bolnici sv. Jožefa je umrla pred kratkim 83 let stara rojakinja Mrs. Margaret Zeiko, s 1107 Cora Street. V ša! _ 0p. sestav.) Jolietu je bivala 54 let. Njen' pokojni mož John Zeiko je umrl še leta 1934. Tu zapušča dva sina in več drugih sorodnikov. Bila je članica DSD in SŽZ. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Jožefa.
la nove juigaslovansk-e! ustave, v kateri so državljanom zajamčene osnovne človeške pravice in svoboščine. Kako se 'bodo v praksi izvajale, bomo- kmalu videli. Kafcoi se je doslej izvajala ustava, posebno kar ise tiče svobode verskega udejstvovanja, je bolje, da ne govorimo.
Zanimanje za letovanje v Jugoslaviji
Na Mednarodni turistični razstavi v švicarski Lausanni pretekli mesec je bilo izredno- veliko zanimanja za letovanje: v Jugoslaviji. Več kot 10,000 ljudi se je zanimalo za pogoje letovanja in za okoliščine v jugoslovanskih letoviščih. Jugoslavija pomeni (za del Zahodne in Srednje Evrope novo turistično področje, ki je posebno privlačno zaradi svojih sorazmerno nizkih cen.
Obdavčitev zasebniili traktorjev
Na seji komisije za zadružništvo pri gospodarski Zbornici v Mariboru so po poročilu “Dela” pretekli mesec razpravljali o zasebnih traktorjih. Na območjih nekaterih kmetijskih zadrug v mariborskem okraju jih ima-jo več kot zadruga in obrat družabnega- posestva.
Prišli so do zaključka, da je uporaba zasebnih traktorjev cenejša -od družbenih traktorjev in da hi bilo to razliko treba izenačiti z — obdavčenjem zasebnih traktorjev.
Stiska za stanovanja tudi na Dolenjskem
Delavski- svet k m e t i j s k o -g o z d a r s kr ga predelovalnega kombinata v Novem, mestu je sklenil porabiti 136 milijonov lastnih sredstev za gradnjo stanovanj za kmetijske proizvajalce. Sredstva bodo porabili le-(fs in prihodnje leto. Lani je podjetje zgradilo 15 stanovanj, letos jih namerava 18, prav toliko pa -tudi prihodnje leto. Razen -stanovanj je pereča tudi prehrana -delavcev in uslužbencev na kmetijskih in gozdarskih obratih.
V Hrastniku so praznovali 1 lOC-letnico obstoja godbe
-Godbeniki v Hrastniku so priredili ta mesec obširno proslavo 110-letnioe! obstoja in delovanja svoje godbe. Priredili so koncert godb na pihala in izdali posebno publikacijo, v kateri je opisana preteklost godbe, pa delno tudi samega Hrastnika.
V	Ribnici so praznovali
V	Ribriici -so imeli (koncem marca občinski praznik, v o-kvirj-u, katerega so praznovali tudi 20 - le t n i c o “partizanske zmage v Jelenovem žlebu”. Tega, dogodka se je udeležilo- okoli 250 preživelih borcev iz same bitke. O “slavni zmagi v Žlebu” je govoril Dušan, švara-Dule-Seveda je bila v okvir proslave vključena- tudi razstava “Ribnica v NOB”. (Morda bi ob tej priložnosti kak udeleženec bitke v Jelenovem žlebu opisal tudi drugo stran te -bitke, -da bila njena “slava” čim očitnej-
ne splača baviti se s trgovinami in podjetji.
Vse to denite skupaj, seštejte, kar je za sešteti, in odštej-te, kar je za odšteti, pa dobite neko sliko, kako gre vse zdaj v naših industrijah, itd.
Ni še- tako slabo, da bi se
* NOVI GROBOVI:
— Pred kratkim je tu pre-
— Umrl je tudi 55 let stari če-stit- Louis Rakar, ki je bival na 331 So. May St. Pokojni je bil rojen v Jolietu. Po poklicu je bil tiskar. Zapušča žalujočo vdovo, štiri sinove, izmed katerih eden služi v a m eri ki armadi v Franciji. Pogreb se iz cerkve sv. Patrika.
. Vsem umrlim naj sveti več-Tu zapušča enega sina'rm luč in naj počivajo v miru: eno hčer. V starem kraju [Sorodnikom pa iskreno soža-pa (še živega brata Jožefa Sta- Le!
minula pionirka Slovenka Mrs. Anna Ward j an, stara 85 let. V Ameriki je bivala nekaj nad 60 let. Zadnje čase- je živela pri hčeri v bližnjem Piainfieldu. in
bilo potrebno razburjati pre- riha. Bila je članica KSKJ in
Tone s hriba.
Slovanska mladina gradi ceste na jugu
Letošnje poletje bo odšlo u3 delo na avtomobilsko cesto 111 \ druge “zvezne akcije" na jugu ; dežele 18 mladinskih brigad ^ -Slovenije s skupno okoli 5,00^ fantov in deklet.
Mladinske 'brigade so šola 23 koimunistične udarnike, ali ^ bi vsaj -bile po načelu njihovih vodnikov. Glavni poudarek na- komunistični vzgoji in “družabnosti”. Udeleženci dela ^ je vršil teh -brigadah imajo prednost pri vpisu na strokovne šele in kaS' neje pri iskanju služb, zato 36 vsako leto še vedno javlja v3* nje kar precejšnje število ml3' dih ljudi, čeprav v moralne111 pogledu niso na dobrem glasm
aa
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
mm
Vse žive seboj samim, je začutil, da se
dni bo ostal v njem spomin in občutek tistega, kar se je bilo zgodilo v hudourniku. Nič ne pomaga tajiti glas, ki vpije v njem. Usta naj govorijo, da je norec, strahopetec, slabič, ali take besede so prazne in brez smisla. Resnica ostane. Resnica pa je goreči ogenj v njegovih prsih, požar, ki more raz-dejati, kar je najboljšega v njem, in reč, proti kateri se mora z vso močjo boriti, da se bo rešil. Ni se bal, da bi za Marie-Anno bila kako nevarnost; ne, taka misel ni mogoča. Žaloigro doživlja ena sama oseba. Neumnost je bila. samo njegova in nevarnost je samo zanj. Kajti kakor on ljubi Marie-Anno, tako gotovo ljubi ona svojega moža.
Pod topoli in brezami, ki so bili bliže reke še gostejši, se je ustavil, da bi si ogledal široki ovinek Athabaske.
Kar je videl, je bilo kakor velika, prek prostrane reke in
mu vrača nekoliko starega duha. Bil je tisti bridki humor, ki ga je imel tam za skalo, ko je čakal na smrt. Usoda mu je bila takrat grdo zaigrala in zdelo se mu je, da hoče sedaj samo sebe še prekositi. Zato je nalašč gledal, kako se srečavata Marie-Anna in Pierre.
Dan prej si je bil vzel svoje kukalo. Danes ga je Marie-Anna gotovo desetkrat vzela v roko. Navdušena je bila za to razvedrilo. Sedaj bo pa njemu dobra pomoč, je mislil Da,-vid. Posmehoval se je tam za skalo, ko so sikale krogle mimo njega, in tisti bridki posmeh se mu je prikradel na ustnice sedaj, ko je s kukalom lovil samotno podobo na spla-vu.
Ko je zapazil Pierra, je zginil posmeh. Zdelo se mu je, da bi se ga dotaknil z roko. Nikoli, si je mislil, še ni videl takega človeka. Malo prej se
bele peščene lise razgrnjena'mu je zdelo, da gleda arabski slika. Za kako miljo daleč je prizor mnogih barvastih in pi-na reki počasi plaval velik !sanih šotorov, do pasu nagih splav. Na Athabaski, Saskat-'moških in neopazljivo premi-chewanu, Mackenziu in Peaceu kajočega se splava na mirni je Carrigan videl mnogo spla-'površini vode. Ali na človeku, vov, a Boulainovemu podob-^ki mu ga je kukalo toliko pri-nega. Saj je bil okoli sto bližalo, ni bilo nič arabskega, čevljev širok, dolg pa dva in'prej bi bil morski ropar dav-polkrat več, da ga je bilo pod Jnlh dni, prej gusar. Lasje so bogato razsipnostjo sonca vi-'mu bili razmršeni, gosti, men-deti kakor majhno mestece najda rdečkasti; mala, kratka vodi, ki se je utrgalo kje v bradica se je svetlikala, v starodavni divji deželi, da bi se ustavilo nekje ob bregu te reke. Na. splavu so bili šotori in zavetišča v živahnih barvah. Na sredi je stala kocka’vodo, da bi pritisnil k srcu z belo-črno Pierrovo zastavo.'ženo, ki mu gre naproti.
soncu. Smehljal se je in z roko pozdravljal Marie-Anno; prijeten, veličasten orjak, ki se je skoro hotel pognati v
Po splavu je vse vrvelo. Med šotori je tekalo nekaj ljudi.
David je globoko dihal in srce se mu je bolno stiskalo,
Dolga vesla so se mokra svc-^q je ]ovii s kukalom Marie-tila na soncu. Veslači z golimi' ramami in nagimi hrbti so se trudili v štirih barkah, ki so
kakor mravlje vlačile velikansko množino lesa. Do Carriga-ttovih ušes je sililo enolično dolgočasno petje, pesem trudno veslajočih ljudi.
Poleg njega so nepričako-
Anno. Bila je še na plečetu barke in mu kazala hrbet. Sonce se je igračkalo z njenimi lasmi in zdelo se je Davidu, da se njeno gibčno telo pripravlja, da bi vzletelo.
Gledal je tudi Pierra. To je človek, ki se ne more meriti s Kumaro Bateesom?! Ni mo-vano jasno in veselo odgovo-!goče. In Carrigan se vendar Uli neki glasovi. Zašel je še Jspominja, da mu je Marie-dobrih deset korakov naprej j Anna to rekla. Gotovo se je in zapazil breg reke, kjer je hotela z njim šaliti; hotela kila zasidrana ladja. Bateese*mu je pripraviti majhno preje ravno pomagal Marie-Anni senečenje. Hotela je, da bi s vstopiti v eno izmed barčic, 'svojimi lastnimi očmi videl, ki jo je potem odrinil, štirje'kako sijajen človek je načel-biožje v barčici so pa nato nik Boulainovcev. čim dalje 2;iveslali. Tudi dva kanuja'je to gledal, tem bolj ga je sta bila na pol poti do splava'ubijala neprijetna misel na in David je spoznal, da je'neskladnost tega, kar je videl, ^ed ljudmi v njih pokvečeni in onega, kar si je bil v svoji -^ndre. Zapazil je, kako je domišljiji ustvaril. Bilo je Marie-Anna v barčici vstala in strašno nasprotje. On si je za-Zaniahala z nečim belim. jdevo s to žensko zamislil po-David je še gledal proti polnoma drugače. Domneval sPiavu. Struja in veslanje sta je, da je na lep cvet v divjini, ga gnala bliže in bliže. Na ki se da lahko poteptati in enem robu je videl samotno,uničiti, ter ga je zato treba v Postavo in v jasnem svitu'varnem zavetju čuvati pred s°nca je dobro razločil člove- hudim. Pierre tam. na splavu ka> ki je bil kakor kip. Veli-'pa se mu je zdel, da je prišel kanska postava. Razoglav in [od nekod iz skalnatega dupla, Golorok je gledal človek na [mogočno bitje, kakor so žive-ladjo in bližajočo se barčico. Ta morda pred milijonom leti. Vzdignil je roko in na to [Na njem je nekaj barbarske-ki’etnjo se je ■ začulo iz vseh [ga. Moral'bi imeti samo še kark in čolnov hrupno klica-[kijast bet, ščit in medvedjo kakor topovsko grmenje, kožo na sebi, pa bi bil pristen ^a odgovor na to je Marie- predzgodovinski človek. Tak ^■Pna mahala z ono belo rečjo je bil njegov prvi vtis. Vtis, Davidu se je zdelo, da oni,ki ga je dala misel na njeno taiP odgovarja. Opazoval je [drobno postavico, če bi jo ho-Se redko moško prikazen in tel stisniti močni velikan. Ali P°slušal klicanje iz mnogih že so se misli obrnile. Ne, grl, ki se je lomilo in prelivalo'Pierre ni pošast. Z obraza mu llad reko. Srce mu je nenavad-'je sijala dobrota in milina in 110 bilo in v očeh se mu je [glas njegov, ki se je razlegal ^ral močen ogenj. Vse nje- po vodi, ne bi mogel biti bolj g0vo bitje je bilo krčevito na-'prisrčen. Z brega mu je odgo-Peto. Vedej je, da se sedaj,varjal smeh z veselim vzkli-!feča s Pierrom, načelnikom kan jem. Veslači v Marie-. 0uiainovcev, možem žene, ki[Annini barčici so divje --•)0 on ljubi.	jveselo zapeli. Andre se je
Ko J'e tako obračunaval s dotaknil s kanujem splava n
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
4.	—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico' obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
5.	—Pevski zbor Triglav priredi v tSachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
11.—Družabni klub BD priredi v Baragovem domu družabni večer.
11.	—Klub slov. upokojencev St. klairsko okrožje priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. večerjo.
12.	—Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
12.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo.
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne banket ob 35-ietnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
7.—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Društvo sv- Jožefa štev. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd. 9.—Slov- moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v
zmagovito zakričal. S splava se je kakor povodenj razlegel šum ljudi, saj je bil to dan slave in pobratimstva za njihov svet. Pierre je bil veliki brat, ki ga vsi ljubijo.
(Dalje prihodnjič.)
Genevi.
16.-—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v
Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik. .
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan
21.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.	—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
11.	—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 KS. K.J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne.
25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik-
SEPTEMBER
22,	—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29.	—Pcdr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. -
OKTOBER
12.	—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
19.	—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
20.	—Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski ■ koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave,
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu i na St. Clair Ave. (v prizidku).
Začetek ob treh popoldne.
NOVEMBER
3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. -------------o«-----
š&vjefijs is bo držala
ženevskep dogovora
V skupni izjavi po razgovoru Harrimana s Hruščevim je bilo rečeno, da bosta obe vladi polno podpirali ženevski sporazum.
MOSKVA, ZSSR. — V petek je imel ameriški državni podtajnik Harriman daljši razgovor, s sovjetskim zun. ministrom A. Gromikom. Temu razgovoru je sledil razgovor Harrimana z N. Hruščevim, ki je trajal tri ure in pol. Po tem razgovoru je bilo izdano skupno poročilo, v katerem je rečeno, da oiba vladi polno podpirata ženevski sporazum o Laosu.
Poročilo samo pravi: “Predsednik in načelnik ministrskega sveta sta potrdila, da obe vladi polno podpirata ženevski sporazum o Laosu, vprašanje, o katerem je bilo govora med njima na Dunaju in dosežen sporazum o njem.”
Skupna izjava bo do neke mere olajšala položaj v Laosu, kjer so komunisti v petek premirje znova prelomili, ko so napadli postojanko nevtralcev na Plaine des Jarres. Hruščev je verjetno dosegel že pred razgovorom s Harrimanoih ' sporazum s predstavniki Sev. Vietnama in Pathet Lao o njihovem nadaljnjem postopanju v Laosu. Posledice tega sporazuma bodo vidne v kratkem.
Razgovora Hruščeva in Harrimana sta se udeležila tudi sovjetski zunanji minister A. Gro-miko in ameriški poslanik v Moskvi Foy D. Kohler.
Harrimanov obisk v Moskvi se je začel malo' klaverno, ko je prišel ameriškega državnega podtajnika pozdravit na letališče le nek uradnik oddelka za protokol v sovjetskem zunanjem
SPOMLAD V WASHINGTON!} — Rob Tidal Basina krase cvetoče češnje, ko se steber V7nshingtonovega spomenika jasno zrcali v mirni vodi.
ministrstvu. Izgleda, da se je končal dosti boljše, kot so pričakovali.
-----o-----
Vojaška letala zakrivijo nad polovico letalskih nesreč
WASHINGTON, D. C. — Federalna letalska agencija poroča, da so v zadnjih 6 mesecih vojaška letala zakrivila več kot polovico letalskih nesreč. Veliko je tudi slučajev, v katerih so bile letalske nesreče preprečene šele zadnji trenutek. O teh slučajih poroča časopisje le izjemoma. Varnost v zračnem prometu ni torej tako velika, kot navadno mislimo.
Kar so vojaška letala povzročila letalskih nesreč, se je to navadno zgodilo takrat, ko so se vojaški pilotje vežbali, pri čemur se ne morejo zmeraj ogniti dogovorjenim letalskim progam. Vsekakor vztraja Federalna letalska agencija pri vojaških krogih, da naj se vežbanje vojaških pilotov prenese kam drugam in ne ravSro v bližino letalskih prog. Ako se temu ne da izogniti, naj se vojaki vežbajo takrat, kadar na letalskih progah ni velikega ali nobenega prometa.
Federalna letalska agencija je dalje napovedala, da bo počasi, reformirala ves naš zračni promet. To delo opravlja že nekaj let in je porabila v ta namen nad $1.5 bilijona dolarjev. Reforme bodo končane tudi šele v nekaj letih.
-----o-----
Kaiserjeva jeklarna plačala delavcem prvi mesečni “bonus”
LOS ANGELES, Calif. — V smislu pogodbe med jeklarsko unijo in Kaiserjevo jeklarno so delavci dobili v marcu izplačan prvi mesečni bonus, ki je zna-šaTpovprečno $80 na delavca ali skoraj 55 centov na uro. Bonus se izplačuje iz posebnega fonda, tretjina izplačil iz fonda gre delavcem, ostanek pa dobi podjetje. Bonus je dobilo 4,000 delavcev, torej ne vsi, kajti vseh zaposlenih delavcev je 7,000. S časom bodo seveda tudi ti vključeni, ko namreč izpolnijo pogoje.
Jeklarska unija je s pogodbo zelo zadovoljna, tudi jeklarna se ne pritožuje. Delavci kažejo veliko smisla za čim večjo delovno storilnost, na drugi strani pa je odstranjena nevarnost štrajka.
Prvo mesečno izplačilo je seveda vzbudilo v vodstvih ostalih jeklarn zelo mešane občutke. Ostale, jeklarne se namreč bojijo, da bo jeklarska unija zahtevala pri letošnjih mezdnih po-; gaj an j ih tudi zvišanje mezd, ker ne vidi nobenega razloga, zakaj lahko delavci v Kaiser j evi jeklarni zaslužijo 55 centov na uro več kot v ostalih jeklarnah.
-----o-----
Somalija išče alfabet!
MOGADISCIO, Somal. — Somalijski narod spada med tiste afriške narodnosti, ki obstojajo zaenkrat samo iz plemen, ne poznajo narodne zavednosti, za njih je pleme vse. Odlikujejo se pa cd ostalih afriških narodov po tem, da še nimajo svojega alfabeta.
Vlada sedaj premišljuje, kje naj bi ga iskala, ali v arabskem ali v evropskem svetu. Mislijo, da se bo naj brže odločila za latinico. Dežela seveda nima tudi nobenega književnega jezika. Zaenkrat si pomagajo z evropskimi jeziki; največ uporabljajo angleščino, potem italijanščino, nekaj malega pa tudi francoščino.
Somalijska plemena ne pogrešajo ne alfabeta ne književnega jezika. So vesela, ako jih svet pusti pri miru.
Nordijske države bodo ustanovile “požarno brigado”
STAVANGER, Nor. — Nordijske države Norveška, Švedska in Danska so sklenile ustanoviti skupno “požarno brigado”, ki jo bodo stavile na razpolago Združenim narodom. Brigada bo štela 3000 mož; 2000 pešcev bo dala Švedska, ostalo moštvo bosta preskrbeli Danska in Norveška. Oprema brigade bo šla na skupen račun.
Organizacija ZN bo lahko vsak trenutek razpolagala s to vojaško formacijo in jo po potrebi lahko poslala kamorkoli na svetu. —
-----o------
Parni avtomobili
DETROIT, Mich. — V začetku avtomobilske dobe je bilo zgrajenih v Združenih državah preko sto vrst parnih avtomobilov, katerih nobeden pa se ni mogel uveljaviti.
Ženske dobijo delo
Strojepiska
Iščemo izkušeno strojepisko za delni čas, ki razume slovensko in angleško. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod označbo “Strojepiska”.	(83)
Varovalka otroka
žensko za varstvo enega otroka od torka do petka išče- ' jo. Plača po dogovoru. Kličite zvečer 361-1692.
Strežnico za restavracijo
Somova restavracija n a 6036 St. Clair Ave. išče strežnico za nočno službo v restavraciji.
Moški dobijo delo
Delo za moškega
Zaposlitev dobi mizar za popravila pri hišah. Kličite HE 1-3084.	(84)
MALI OGLASI
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Kupim lot
En Slovenec drugemu Slovencu, ki bi rad prodal lot okoli 50 čev. širok in čez 100 čev. dolg, naj kliče Frank Siska — KE 1-3637.	(84)
ČE HOČETE . . . predati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
m. OL039KAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Stanovanje iščejo
Srednje starosti dvojica želi najeti 4. sobno stanovanje, spodaj od E. 55 St. do E. 70 St. med St. Clair Ave. in Superior Ave. Kličite EX 1-5450.	(84)
Klavirji m harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.09
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
FrI]aie!'S Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. fUair Ave. & 68th St., EN 1-4212
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE ?:n notranje barvanje hiš.
Na čakajte na poletna vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KPJSTAVNIK	ut 1-4234
PAINTING & DECORATING
AMERIŠKA DOMOVINA,
4

k HENRY BORDEAUX
!
^	ROMAN
SRCE !N KRI
i

Preteklost je bila izbrisana, fantek ni več spadal vanjo. Ali pa je bila zabrisana tudi pri Mihaelu Gallice? Za gotovo sem vedel: o zločinu v Ceresole 3a-vojčani ne vedo, ne pretresajo ga ob zimskih večerih, vojska pa je njegove sledove požrla, kakor plaz pokrije drevo. Brez strahu sem torej z Jožico govoril o njenem bratu.
“Ti je znano, da je bil Mihael ranjen v Piemontu v Oisi?” “Znano mi je.”
“Ti je sam sporočil?”
“Ne, pač pa nekateri njegovi tovariši.”
“Te ni prišel nič obiskat?” “Zanj je bolje, da ne pride.” Ostrmel sem in iskal njenih jasnih oči, da bi iz njih prebral njeno misel. A sklanjala se je nad ognjiščem, kjer je kuhala juho. Ne, preteklost ni bila izbrisana, kdaj pa sploh je? Kakor črv v zrelem sadežu, tako ždi preteklost v naši sreči. Koliko prav za prav je Jožica vedela? Moral sem si biti na jasnem, ne da bi se kakorkoli zapletel, saj ji ni bilo znano, da jaz vse vem Odločil sem se torej za eno tistih dvoumnih vprašanj, ki jim pravi smisel vedno lahko zatajiš.
“Zakaj tako praviš, Jožica? So se začele po dolini kake govorice, ko je odšel iz Ecota?”
Ostro mi je pogledala v obraz in zdaj sem jaz umaknil oči.
“Da, gospod odvetnik, precej so govorili.”
Pomolčal sem nekoliko in v duhu primerjal letnica. Zločin
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ROUND LAKE — beaut. 3 bdrm. custom, bit. ranch home, att. 2 c g. hoc. on cor. 2 fenced in lots. Nr. schls.. town, 2 blks. to lake. Al S.S. Luxurious W.W. carptg., all tile cab. kit., water softener, many extras in this beaut. 7 rm. home. Priced at only $21,000. KI 6-3910.	(35)
4 BDRMS. — 2 FULL BATHS 8 yr. old Cape Cod attachd. gar., scr. brzwy. Full bsmt. Alum. comb. 8 closets. Dim rm., 2 firepl.. crptg. imprvd. Ldscpd. Lg. lot. Quiet ‘it. Nr. sehls. Hi 20’s. Owner. 766-0797.
(85)
CICERO — By Owner. Vacant. 3 Bdrm. brick ranch. 6 yrs. old. Brch icab. kit. Tile bath. Full bsmt. Open House Sunday, 3509 Si 54th Ct. — Call 478-2149 between 3 and 5. (86)
LARGE CEDAR RANCH. 2 Bedrooms, family room, diningroom. Carpeting, fireplace, storms, basement. 2 car gar., fenced yard. Lot 63x300. $19,900. By owner. LI 4-4008.	(86)
BUSINESS OPPORTUNITY
GARDEN CENTER — Mower sales and repair. Greenhouses; 3 bdrm. home. 1 acre. By owner. Shrecks Garden Shop Rt. 1, Mundelein, 111. Asthma forces sale. LO 6-0782. (34)
CARD & GIFT SHOP —
BY OWNER.
Hallmark — 1620 W. 79th. St. — AB 4-1685.	(85)
HARDWARE, PAINT & PLUMBING SUPPLIES Estb. 30 yrs.
So. side. — Sac.
HE 4-0943 days.
WA 8-5631 eves. (85)
RESTAURANT — Good Established business. Entrance to tavern. In Western Suburb — Addison, 111. Priced for quick sale by owner. — TErrace 4-3958.	(86)
se je izvršil leta 1913; zdaj je preteklo šest let. Da zadeva zastara, je treba še štirih let. Vse dotlej pa bo Mihael Gallice v stalni nevarnosti. Ali bo čakal, da stvar zastara? Uganil sem, da gre za kruto vaško zavist, ki buta ob zidove hiš, kjer sluti, da vladata sloga in sreča. Dokler je bila nesrečna in zapuščena, se je Jožica vsem smilila. Kakor hitro pa se je poročila s spoštovanim in premožnim možem, so jo mnogi začeli skrivaj sovražiti. Odkrili so tudi skrivnost njenega brata. Prej ali slej mu jo bodo začeli očitati. Saj Ceresole ni tako daleč in vedno hodijo čez gore ljudje, ki tihotapijo, prenašajo pa tudi zle govorice in vsakovrstne zoprne stvari. —
Ali je Jožica uganila, da za zločin dobro poznam? Ženske imajo več skrivnostnih slutenj kakor moški. Bolj pogosto od moških so obdarjene z nekakšnimi antenami, ki že vnaprej prestrezajo skrite tajne in misli. Kljub temu pa se nisem hotel izdati, ampak sem zopet dobrodušno rekel:
“Če bom tvojega brata kje videl, mu bom tudi o tebi povedal. Rekel mu bom, da gre v hiši vajinih staršev vsem prav dobro.”
“Le povejte mu!”
Prav ko sem vstajal, da odrinem nazaj v Bonneval, smo zaslišali pri vratih ropot in otroci so planili tja, da sprejmejo obisk. Takoj sem vedel, kdo je prišel in kako radi ga imajo domači; še celo najmlajši je mahal z rokama in iz ustec spuščal nerazločne glasove, ki naj bi izražali njegovo radost. Poznal sem moža, ki je stopil v hišo; tudi on je bil moj varovanec pri neki tožbi za meje.
“A, vi ste, Šteran Beard! Kolikšna sreča!”.
Malo začuden, da me sreča v svoji hiši, me je pozdravil veličastno kakor kak modrijan v dolini. Bil je visok človek, star nad petdeset let, nič pa ni bilo načeto ne njegovo zdravje ne moči; obraz mu je bil gladko obrit, no* ben las še ni bil siv, stopal je pokonci, kakor stopajo tam gori,
K blag spomin
OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE. MATERE IN STARE MATERE
Mary Zallar
ki je preminula 29. aprila 1958. leta.
V tihem grobu nam počivaš celih let že pet.
Tvoj spomin pa v naših srcih vedno še živi.
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, draga, nam sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI.
Cleveland, O., 29. aprila 1963.
kjer jih breme menda nikoli ne upogne, ampak so navajeni hoditi z izbočenimi prsmi, zlasti pa mu je obraz kazal zadovoljstvo gospodarja, vračajočega se v hišo, kjer bo dobro sprejet.
“Gospod odvetnik, zelo ste nas počastili. Vam je žena kaj ponudila?”
Gost je namreč sveta oseba in prej ko za vse drugo se moraš pobrigati zanj. Zagledal je o-stanke malice in moj izpraznjeni kozarec. Naglo mi ga je spet natočil.
“Vino iz Pontmafreya”, sem mu rekel. “Le dajva ga!”
Jožica mu je podala kozarec. A vsi trije otroci so se oklenili njegovih nog in vleči jih je moral s seboj, ko je hotel stopiti bliže.
“Gotovo veste,” sem povzpel besedo, “da je bil Tomaž Gallice moj vodnik in prijatelj?”
“Vem, gospod odvetnik. Za Angleževo pokojnino se moramo vam zahvaliti.”
“Vesel sem, Beard, da ste se poročili s hčerjo Tomaža Gallice.”
“Da,” je resno odgovoril in pogledal ženo, “dobro se razumeva.”	,
Ko sem se kmalu nato poslovil, me je vsa družina spremila prav do kapelice Matere usmi-
ljenja nad Arcom. Odnesel sem v duši sliko sreče in miru. Na stezi pa sem se spomnil Jožičinih besedi ‘Precej so govorili’ in zazdelo se mi je, da je mrtvec v Ceresole preveč plitvo zakopan in še vedno žuga Mihaelu Gallice.	* •
VI.
Lovski čuvaj
Dan pred začetkom lova, bilo je zadnjo soboto avgusta, sem se vzpenjal proti kočam v Lovite-lu. V vasi Oisans sem si najel voz do mostu Ogiers nad Veneo-nom, kjer sem moral zapustiti cesto proti Berardu. Tu pa je že čakala mula za mojo prtljago. Ko so jo drugi tovorili, sem jaz kar takoj krenil na stezo, ki se spočetka med senožeti, pozneje pa med skalami vzpenja preko potokov in brzic vse do naravnega jezu, strahovitega usada, ki je priletel z Rochette in ukle-nil vode v jezero. Naslonjen na murvo vrh steze, me je pričakoval Louis de Vimines. Vseh pet let, kar je trajala vojska, se nisva videla. A vendar tudi zdaj ni pokazal, da bi bil morda kaj ginjen. Bil je človek, ki nerad razkazuje svoje srce.
“A!” mi je rekel, “požurite se! Moramo se posvetovati.”
“Posvetovati?”
“Seveda. Brez vojnega sveta ne gre.”
Razumel sem, da se prava vojska zanj šele zdaj začenja. V oni drugi je izvršil čuda, a vendar o svojem vedenju ni govoril ne sam, ne dovolil tega komu drugemu. Glavni lovski čuvaj Chauvert je bil mnenja, da bi lovili po dolini Trochettes, kjer je videl na svojih tihih! pohodih, vsem neviden, več tropov. Njegov pomočnik Mihael Gallice pa se je vnemal za skalnati Malhau-bert, ki sicer ni imel toliko divjačine, pa je imel to prednost, da je bil zelo oddaljen in bi divjačino rešili pred kako drugo lovsko skupino. Našteval mi je poročila naših poizvedovalcev: en trop na Promontoiru, nekaj tropov nad Sept Pisses, v dolini Ferrand, da vseh drugih na Mal-haubertu in Trochettes niti ne štejemo ne itd. Morali smo torej napraviti bojni načrt. Pričkala sva se prav do zavetrna. Vsaj jaz sem mu rad tu pa tam ugovarjal, preden sem mu pritrdil, in na ta način božal njegovo najljubšo strast. Zmagala pa je Chauvertova dolgoletna skušnja in odločil se je za Trochettes.
Preden sem se usedel k mizi s svojim tovarišem, vsem razigranim, da zopet diha planin-
V.'.' V V r VV'dVhVrV,
-V >. tv- • , v 'y
1878
19(13
J^aznanilo in Z^ah-Vala
V	globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 29. marca 1963 umrl naš predobri oče, stari oče, brat in tast
BLAŽ PIRNAT
Pokojnik je bil rojen v Loki pri Mengšu dne 27. avgusta 1888. V Sloveniji žalujejo za njim bratje Leopold, Valentin in Francelj, sestra Angela, njihove družine in več drugih sorodnikov.
V	Ameriko je prišel leta 1913 in je od tedaj vedno živel v Cleveland, Ohio.
društva Cub Scouts Pack 100 so tudi prišli v pogrebni zavod in skupno molili za pokojnega. Iz vseh naših src smo jim hvaležni, kakor smo hvaležni vsem, ki so molili in še molijo za ljubega očeta.
Vsi, ki so darovali za sv. maše ali za druge dobre namene, vsi, ki so poklonili cvetje in vence za okrasitev pokojnikovega odra in krste, naj prejmejo našo prisrčno zahvalo. Prav tako vsi, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ce smo le vedeli za imena in naslove. V slučaju, da se je zgodila kaka pomota in kdo naše posebne zahvale ni dobil, vse lepo prosimo, naj nam oproste in sprejmejo to skupno javno zahvalo, ki jo izrekamo prav vsakemu in vsem, ki so ob tej žalostni priliki na kakršenkoli način izkazali pokojnemu svojo ljubezen in spoštovanje, pripomogli, da je bilo njegovo slovo tako slovesno in lepo, ali so nam pomagali v teh dneh najhujše žalosti.
Prisrčno se zlasti zahvaljujemo tistim, ki so pokojnega obiskovali med boleznijo, j ter vsem, ki so ga prišli kropit in ki so se udeležili sv. maše in pogreba.
O Jezus, ki si naše dolžno pismo pribil na svoj križ, da bi bili spravljeni z nebeškim Očetom, daj, da bo duša našega ljubljenega očeta deležna Tvojega neskončnega zasluženja in zadoščenja.
Pokopali smo ga dne 2. aprila 1963. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo zemeljske ostanke prepeljali v sprevodu v cerkev sv. Vida, od tam pa na pokopališče Kalvarija. Pogrebno sv. mašo je daroval Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik, ki je tudi opravil molitve v pogrebnem zavodu in ob grobu pokojnega. Iskreno smo mu hvaležni za vso naklonjenost, za daritev sv. maše in vodstvo pogreba. Prav tako se najtopleje zahvaljujemo Msgr-u Matija Škerbcu, da je obiskoval pokojnega med boleznijo na domu in Rev. Raymondu Hobart, ki m,u je podelil sv. zakramente za zadnjo uro.
Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu se zahvalimo za ljubeznivo in skrbno postrežbo in odlično vodstvo vseh pogrebnih priprav.
Člani društva Maccabees Caroline Tent No. 1288 so nosili krsto in se skupno kot društveno zastopstvo udeležili pogreba. Prav lepa. jim hvala za to počastitev in uslugo.
Članice društva Mothers Club župnije sv. Vida so skupno molile sv. rožni venec za večno srečo pokojnikove duše. Člani
Otroška hvaležnost nam polni srce; v gorečo se prošnjo preliva molitev: V nebesih naj oče Boga zdaj slave in uživajo srečo Njegovih svetnikov!
Vi, oče, v nebesih prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas; kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
Žalujoči:
hčere MRS. FRANCES GODEC, MRS. MARY THOMAS in MRS. ANN KEMPF;
sin FRANK;	snaha FLORENCE:
zeti LOUIS, GEORGE in FRANK;	18 vnukov in vnukinj;
sestri MRS. ČILA ŽANDAR in MRS. ALBINA MALOVAŠIČ ter njuni družini.
Cleveland, 29. aprila 1963.
ski zrak in ga čaka nekaj lepih zbrane okoli ognja, nad katerim strelov na naše prijatelje gamse, se je grel kotel juhe. sem stopil pozdravit v njihove	(Dalje prihodnjič)
koče naše čuvaje in gonjače,!	c'
Za vsakomlna liskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio teL HE 1-0628
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE .TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE FRI NAS!
VODNA STEZA — Čolnar je vzel v čoln ženo, da jo prepelja preko še vedno z ledom pokritega Roorsee v bližini Luzerna v Švici. Vodno stezo je pomladansko sonce že močno razširilo. V ospredju je čolnarjev dom na jezerskem bregu.
EVO LADJE “HOPE”! — Bolniško ladjo “Hope” pozdravljajo v New Yorku po desetmesečnem potovanju v Peru.