i Izhaja dvakrat- g I na teden. i Velja za celo | leto $3,00 egt€ I Published semy č weekly. Subscription $3.00 yearly. k ; GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. »auimiinnEammimiaitHimitiitV? ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ŠTEV. (No.) 35. I "EDINOST" I 1849 W. aa. St. Telephone: Canal 98. j Chicago, 111. I «« I ZA RESNICO I IN PRAVICO. Š CHICAGO, ILL., PETEK, 6. MAJA, 1921. LETO (VOL.) VII. Published and distributed under permit (No. ^ao) authorized by th« Act of Octebcr 1017. on file at the Post Office of Chicago. I1L — My the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General NAJNOVEJŠE VESTI. DECORATION DAY. Predsednik Harding je izdal pro-klamacijo, v kateri poziva vse državljane Združenih držav, da naj 30. maj slave kot posebni spominski dan za padle vojake. Prokla-macija predsednikova se glasi: "Ker je bil naš narod spočet z molitvijo in pobožnostjo mož in žena, katere je Bog nagnil, da so u-stanovili novo rlarodnost, kjer naj ostanejo načela pravičnosti trajni ogeljni kamen ; in ker so bila ta načela potem po-kupljena s tolkiimi žrtvami in negovana tako skrbno od poznejših rodov; in ker je zadnja vojska zahtevala od nas novih žrtev za ta načela — radi tega jaz, Warren G. Harding, predsednik Združenih držav, razglasim pondelek 30. maja, ki je že itak posvečen s svetimi in navduševal-nimi spomin i,kot dan javnega spomina. Vabim vse svoje sodržavljane, da naj ta dan primerno proslave plemenite mrtvece, ki spijo ali tukaj v domači zemlji, ali na dnu morja, a-li na tujih bojiščih, tako da se bomo mi, ki smo še živi, veselili blagoslova miru in sreče in sicer v namen, da bi .svoboda in pravica, brez katere noben narod obstati ne .more, živeli med nami za vedno. V potrjenje tega sem položil svojo roko na to pismo in sem ukazal pritisniti nanj pečat Združenih držav. Dano v Okraju Columbija, 3. maja leta Gospodovega 1921. in naše neodvisnosti 145 tem. WARREN G. HARDING." To pismo predsednika Združenih držav naj prouče doma v Jugoslaviji razni Vošnjaki in drugi protiverski fanatiki. Jim ne bode škodilo. Morda bodo videli, kako mislijo veliki možje in kako so sami majhni. ZA FARMERJE. V kongresu sta predložila kon-gresnika Capper in Tincher predlogo, po kateri bi se prepovedala vsaka špekulacija s žitom. To predlogo so' tudi vse farmarske organizacije potrdile. L. E. Potter, zastopnik Minnesotskih farmarjev, je rekel med drugim, da so farmarji Min-nesotski skrajno nezadovoljni s sedanjimi cenami poljskih pridelkov in da ta nezadovoljnost žene farmarje v boljševizem. Zato pa žele, da se vsaka špekulacija in "gam-bljanje" s*cenami poljskih pridelkov p epove. — Kongresnik Strong iz Kansasa je rekel, da je špekulacija z živili ' 'narodni zločin". ftAlOLISKEGA SVETA. IZ ŽIVLJENJE NADŠKOFA RYANA. Philadelphski nadškof Ryan je bil zelo šaljiv mož. — Ko je bil nekoč na neki postaji na jugu in je čakal )na vlak, prišla je na postajo starejša ženska. Cela okolica je bila odločno protestantska in katoliškega duhovnika tukaj morda že leta in leta niso videli. Ko ženica zagleda duhovnika, se ga tako prestraši, da se začne tresti. Mladi duhovnik Ryan je to opazil. Da bi jo pomiril je stopil k nji, se ji odkril in ji rekel: "Gospoda, poglejte mojo glavo! Nič rog nimam! Nič se me ne bojte!" — Ženica ga pogleda še bolj prestrašeno. Ko*ga nekaj časa molče, motri, pravi slednjič: "Da, to je že res! Toda. gospod, vi ste še mladi". j NEEDINOST MED AMERIŠKIMI IRCI. Tudi med ameriškimi Irci je nastala kriza in razdor. Škof Gallagher iz Bostona dolži, da je temu uzrok predsednik Irske republike De Valera, ki je "same sebičnosti in častihlepnosti nori". Tako imajo sedai dve organizacije]* ki delati za irsko neodvisnost, Prijatelji Irske svobode in A. A. R. I. R. Potem se pa čudimo če Jugoslovani nismo edini!? MILWAUSKI MIZARJI ZNIŽALI CENE. * V Milwaukee so mizarji privolili v znižanje plače iz dolarja na 85c na uro. TISKARSKA STAVKA. Tiskarji zahtevajo odločno, da imajo tudi v prihodnje plačo za 48 ur na teden mej tem ko hočejo delati samo 44, to je v soboto popoldne hočejo imeti prosto, zato pa vendar tudi te proste ure plačane. V vseh večjih tiskarnah imajo stavko. Tako so delavci ustavili delo tudi v Narodni tiskarni, kjer se tiska Prosveta in se je preje tiskalo tudi "Glasilo". Naša tiskarna je pa podpisala delavcem to zahtevo, tako pri nas nimamo stavke in naši listi T^odo izšli, kakor do sedaj redno. Mi smo za to, da naj se ne zniža delavcem, dokler se ne zniža tu4i cene tiskovinam. Velike tiskarne se pa branijo znižati cene tiskovinam, tiskarjem pa hočejo znižati. Češka typogra-fiška unia, h kateri spada naša tiskarna, upa, da bode zmagala s svojimi zahtevami, kar |L tudi privoščimo. PREMOGARSGA STAVKA. V Bentomi, 111., stavka 700 pre-mogarjev. Premogarji zahtevajo šestdnevni delavni teden v plači, pa naj delajo ali ne. Lastniki se branijo pritrditi tem zahtevam. IZ RIMA. Vlada Združenih držav je dovolila misijonarjem Božje besede, ki imajo svoje središče v Techny pri Chicago, da se vrnejo na Philipine in nadaljujejo svoje delo. Sveti oče je izrazil svoje veliko zadovoljnost na dto ugodno rešitvijo tega perečega vprašanja. * * * Kapucin Pater Lewis, sobrat Patra Dominika, spovednika rajnkega McSweneya, je prišel v Rim k svetemu Očetu, da prosi za posredovanje za ubogega mučenika svoje ljubezni do domovine in naroda. Kakor znano, je bil Pater Dominik obsojen na dve leti težkega dela kot iz-lajalec domovine, ker -je pomagal Sin Feinerjem pri njih delu za neodvisnost Irske. Angleška vlada je zahtevala, da mora zaprti Pater Dominik nositi obleko, kakoršno nosijo vs idru&i jetniki, da mora težko delati in da mu ne dovolijo maševati. * * * 8. maja se bodo vršile velike slav-nosti v Orleansu v čast svetnici devici Orleanski. Sveti oče je imenoval kardinala Grabito, da ga bode zastopal pri tej slavnosti. * - * * Monsignore Valega je bil posvečen za nadškofa v Smyrni. Posvetil ga je kardinal van Rossum v cerkvi Propagande. - * * * Meseca junija bode imel sveti Oče zopet konzistorij s svojimi kardinali. Pri tej priliki bode zopet več kardinalov imenovanih. Med temi bode Msgr. Rati, apostolski nuncij v Krakov^, in več drugih. Ameru kn dobi zopet najmanj enega. Kakor se govori je sedaj gotovo, da bode imenovan nadškof Mundelein. di pfače delavstvu znižale za 20%. Vendar pa se poroča, da delavstvo po jeklarnah tega znižanja ne bode sprejelo. Po tej uredbi bi se znižala dnevna plača za $1.40 na dan. To bi pomenilo za trust letno 150 milijonov dol. CENE JEKLU PADLE. U. S. Steel Corporation — jeklarski trust je izdal izjavo, po kateri j ILLINOIS DRŽAVA NAJ SE zniža ceno jekla za $7.00 pri toni. RAZDELI Obenem pa sporoča, da se bodo tu- . . 1 Lhicaski župan I hompson je iz- vanredno premeten diplomat. Vsi poskusi njegovih nasprotnikov, da bi ga oslabili, so zastonj. Radi tega je velik razdor v zbornici v Springfieldu med poslanci južnih o-krajev in severnih, med katerimi seveda je glavni in najmočnejši Chicago. Ta'teden pa je senator Den-vir predlagal v senatu, naj se Chicago in okolica izloči iz ostale države. Illinois naj bi bil razdeljen v dva dela, v severni in južni Illinois. KJE JE HAYWOOD, Prijateljica vodje rdečkarjev'v A-meriki se je izjavila, da ve, kje je Haywood, da ga je videla neposredno pred odhodom iz Amerike. "Hav- , j ... . , „ . Senatorji so sprejeli najprej ta pred- wood je neozdravljivo bolan , je , 1 ^ ^r j 1 ... . . 1 j j s krohotom. V endar, ko POLITIČNI POLOŽAJ V JUG0; SLAYIJI. Izvirno poročilo za "Edinost". Naša ustava. Ljubljana, 19. aprila 1921. Ustavni odbor je pretekli teden dovršil svoje delo. Od vladnega ustavnega načrta komaj ena petina, vse druge paragrafe je odbor ali popolnoma nadomestil z novimi ali pa jih vsaj znatno izpremenil. Tiskano poročilo ustavnega odbora so predložili poslancem, nakar se je dne 14. aprila začela razprava o u-stavi v plenumu konstituante. Vladne stranke sodijo, da bo centralistična ustava sprejeta v celoti že do 1. maja. So pač še optimisti na svetu! — Drugo pa je vprašanje, če se bo ta ustava, ki jo bodo sedaj sprejeli in odobrili, mogla tudi trajno držati. Gotovo«je, da se centralistična ustava, proti kateri je oddalo 750^000 volivcev svoje glasove, ne bo mogla držati, ker ni izšla iz sporazuma, ampak jo je oktro-iralo nekaj ljudi, ki so prišli slučajno na površje. Preteklo bo še mnogo, mnogo let predno bomo prišli do ustave, ki ne bo kupljena, ampak, ki bo izvirala iz moralne moči onih, ki delajo ustave, da bodo z njo zadovoljni ne samo tisti, ki dajejo svoje glasove vladi proti primerni odškodnin^ ampak tisti, ki jim je res nekaj za državo tudi takrat, če sami trpe osebno škodo, ko to zahteva javna korist. Nas čakajo še zelo resni in hudi politični bo-ji! — Kancelparagraf. V novo ustavo so sprejeli tudi člen o takoimenovanem kancelpara-grafu. Njegovo potrebo utemeljujejo vladne stranke s tem, da gre tukaj boj proti zlorabi vere v politične namene, oziroma boj proti kle-rikalizmu. Kako je to vendar sme-^10 in otročje, piše * 'Avtonomist". Proti veri se je vedno borilo na stotine ljudi z vsemi mogočnimi sredstvi, zaterali so jih z ognjem in mečem. pobijali s protiverami in z znanostjo, pa še danes živi, čeprav ta Belgrada in iz raznih drugih krajev naše države, merijo vse na to, da stojimo pred važnimi izprememba-mi v naši. notranji politiki in sicer pred tako važnimi, da njihove dale-kosežnosti ne moremo pravilno oceniti. — Stojan Protič, najmočnejša in največa politična potenca v naši državi, soustanovitelj in dolgoletrfi šef radikalne stranke, je zapustil to stranko in ustanavlja nov opozoci-jonalen klub. V demokratski stranki se pripravlja razkol. Muslimani rz južne Srbije so se popolnoma odcepili od demokratske in radikaln« stranke ter ustanovili lasten klub, ki šteje 14 članov. Tako razbija Protič polagoma, pa gotovo radikal-no-demokra'tsko vladno večino. V političnih krogih se sodr, da bo imel Stojan Protič okoli 40 poslancev v svojem klubu. Naše cerkvene razmere. Jugoslovanski škofje: dr. Bauer, dr. Aksamovič in dr. Jeglič so bili te dni v Rimu, kjer so dosegli velike uspehe z ozirom na bogoslužje. Vprašanje bogoslužnega jezika se od strani sv. Stolice v sporazumu z jugoslovanskim episkopatom uredi tako, da se bodo vsi obredi, vsebovani v rimskem ritualu : poroke, krsti, sv. posl. olje, pogrebi itd. vršili odslej v živem narodnem jeziku. — Kar se tiče uvedbe glagolskega bogoslužnega jezika pri sv. maši od str^hii sv. Stolice ni nobenih bistvenih ovir, pač pa se ta želja zaenkrat žal ne more uveljaviti v svoji celoti vsled antagonizma, ki je nastal zadnje čase med hrvatskim in srbskim življem po krivdi političnega kurza v Jugoslaviji. Pač pa se bosta odslej pri slovesni maši list in evangelij pela v narodrtem jeziku.— škofje so svojo nalogo v Rimu dostojno izvršili. Iz Slovenije. . Na občinske volitve, ki se bodo v kratkem v Sloveniji vršile, se pripravljajo vse stranke s živahno agitacijo, ki je vsaj na zunaj nekoliko bolj mirna in dostojna, kakor smo jo bili navajeni. Iz vseh krajev Slovenije prihajaoj o volivnem gibanju poročila, ki kanejo, da je stranka de--boj traja odkar vera obstoji. Čud- mokratov popolnoma dogospodarila rekla, ''ima diabetis in ne bode dalje živel kakor največ dve leti". so vi- i del i, da senator resno misli, so se * ' spogledali. NEMČIJA IN FRANCIJA. Naša vlada je obvestila Nemčijo, da mora podati bolj ugodne pogoje in predloge za ureditev vprašnja odškodnine, -kakor je to ,do sedaj- storila. Da se Nemčija, skoraj bi rekli, igra z zavezniki, je jasno. Z za-vlačenjem cele zadeve hoče dobiti časa, da oslabi silo zaveznikov in se tako okoristi. Nemčija sedaj pripravlja. nove predloge. PROTI RAZOROŽENJU. Predsednik Harding se je izrazil, da se ne pusti izrabiti v kaki akcijo za razoroženje sveta. Vendar pa hoče senator Borah predložiti senatu predlog, po katere mbi naj se zahtevalo od vlade, da začne vse potrebne korake, da se pozovejo vse države na skupno konferenco, £5 naj doseže splošno svetovno razoroženje. — RAZŠIRJAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST "EDINOST"! BRYAN PROTI DARWINIZMU. V predzadnji številki smo prinesli daljši članek o Darwinizmu. Te dni so pa listi sporočili, da je Ten-nings Bryan, predsedniški kandidat demokratske stranke, začel dajati predavanja po Ameriki, v katerih o-stro napada Darwinizem zlasti po naših učnih zavodih. "Darwinizem je tako neumen nauk, da bi se dal samo v kaki pripovedki, kakor je na pr. "Tisoč in ena noč", dobro porabiti. Za vsaj nekoliko normalni zdrav razum je pa ta nauk že nekoliko preveč, da bi ga mogel sprejeti. Po naših šolah pa žalibog ta nauk splošno gospoduje. Na podlagi tega nauka naši učitelji spodbijajo naši mladini vso moralno oporo za življenje, ker mu jemljo miselj na posmrtno življenje in ga delajo samo v nekako opico. Tak nauk mora uničujoče uplivati na mlada srca in na mlado življene. kakor najhujši strup". "" - - no, da Neroni niso prišli na misel kancelparagrafa! Naše mnenje je, da vere 'tudi kancelparagraf ne bo ubil, tudi duhovniške agitacije ne bo preprečil, pač pa označuje njegove zagovornike za jako nesvobodoljub-ne in nedemokratske ljudi. Tako piše o kancelparagrafu ne katoliški, ampak socialdemokratični list. Naš jiotranji položaj. Vesti, ki prihajajo zadni čas iz __ in da se nahajajo samostojneži v razsulu. Po dosedanjih poročilih je na celem Slovenskem okroglo 200 občin prešlo v roke Ljudske stranke brez vsakega boja in volitev, ker nasprotniki niso mogli postaviti niti svoje liste; v krajih namreč, kjer je samo ena voliyna lista, se volitv« sploh ne vrše, ampak jo vlada potrdi, ker ni nobenih nasprotnih kan-(Nadaljevanje na 3. sir.) Denar na vse kraje sveta. Naše podjetje je stopilo v direktno zvezo z najbolj uglednimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji. Vse pošiljatve so garantirane in dospo na svoj cilj v dveh do treh tednih. Prejemniki nimajo nikakih sitnosti ker prejmejo denar direktno na svoj dom. Najboljše priporočilo vsakemu pa je naše dose-dajno pošteno in točno poslovanje. Denar pa pošiljamo tudi v vse druge države v Evropi. Ker se cena evropskemu denarju vedno menja na bor-. zah, zato bomo vedno računali po cenah istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. Ob^^idu te številke smo računali sledeče cene: • Za jugoslovanske krone: Za italijanske lire: 500 kron ..........$ 4.15 50 lir ............ $ 2.90 1,000 kron ..............7.90 100 lir ............ 5 TO 5,000 kron.......... 38.50 500 lir ............ 23.00 10,000 kron . . . *...... 76.00 1.000 lir ............ 44-5° Vsa pošiliatve naslovijajte na EDINOST, TPJQ W. 22« d St.. Chicago, HI M EDINOST" EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. {849 W. 22nd St. Telephone Canal gS. Chicago, I1L ADVERTISING RATFS ON APPLICATION. Published S(»mi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATH.TRS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as second-clas* matter Ocl. 11, 1919, at the past office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Fascisti. V Italiji se je pojavila zadnje čase posebna organizacija navdušenih, da fanatičnih domoljubov, ki imajo namen z vso energijo in odločnostjo nastopiti proti vsem, ki bi hoteli kaziti mir in postaviti narodno življenje in narodni obstoj v nevarnost. Pred vsem je njih namen obramba dežele pred boljševiškim fanatizmom. Imenujejo se fascisti. Mi gotovo nismo prijatelji Italijanov in jih tudi nimamo namena postavljati kakemu drugemu narodu za zgled, pred vsem ne nam Slovencem. Vendar je pa gotovo, da bi se veliko lahko naučili mi Slovenci v sedanjem času od sovražnih Italijanov. Tudi ne odobravamo sile proti sili. Vendar pa nastanejo na svetu večkrat razmere, katere se dajo urediti samo s silo, samo klin s klinom. In v tem smislu se nam dopadejo /ascisti in se nam zdi, da je ta organizacija času primerna in jo bodo morali najbrže tudi drugi narodi vporabiti, ako bodo hoteli zabraniti veliko prelivanje človeške krvi in preprečiti, da bi razni brezvestneži ne zagnali v narod bakljo bratomornih medsebojnih bojev in vojsko kakor na pr. v Rusiji. Vspch fascistov je očividen. Koliko so dosegli proti nam Slovencem v Primorju! Ko bi obmejni Slovenci bili enako energični in bi nastopili s silo proti sili, morda bi ne prišlo tako daleč. Posebno oče-viden je vspeh po deželi glede prekucuških boljševikov. Nobena dežela ni bila bolj zrela za revolucijo. In res so se že pojavljali po vseh večjih mestih znaki, ki so napovedovali, da ni več daleč čas, ko bode vsa Italija v strašnem ognju. V tem so pa nastopili fascisti in zdi se, da je vsaj za sedaj vsaka vstaja rdečkarjev nemogoča. To so dosegli fascisti s skrajnimi sredstvi. V srednjem veku, beremo, da so nastopili po velikih vojskah razmere, ko je zavladala tokozvana "Faust reeht", pravica pesti, da je imel vsakdo toliko pravice, kolikor si jo je "priboril s pestjo in močneji samo je imel vso pravico. Ali niso sedanje razmere enake? Kdo se zmeni za kako v pravico? Padla je zavest odgovornosti Bogu in zato pa skuša vsakdo pridobiti si pravico s silo, ne toliko s pestjo kakor moralno silo, s silo večiije, in kdor ima enkrat to silo, to moč ne gleda na to, kaj ie pravica, kaj je krivica. Popolnoma "pravica močnejšega". Katoliški ameriški Slovenci smo po naselbinah skoraj pod ničlo. V teh par naselbinah, kjer je urejeno cerkveno življenje, tam je že še nekoliko. Toda, kjer pa ni urejene slovenske župnij, tam pa vladajo rdeči "fascisti", ki s surovo silo skušajo doseči, da bi zmagali in ostrašili vse, ki bi še hoteli ostati verni in jih tako pridobiti za se in za svoj tabor. Fascisti so toraj lep zgled tudi za katoliške Slovence, ki jim kažejo ne da naj rabijo silo, temveč da naj se organizirajo v odločno, nevstra-šeno in do gotove aneje brezobzirno organizacijo, da bodo tako z energijo in odločnostjo branili svoje prepričanje, svoje naprave in svojo vero. NACE IZPOD KLANCA. Veleučeni Gršič dika slovenskega naroda je zopet na nogah. * * * Vsaka ta druga beseda, ki jo zapiše, se čita "mur^šajn". Znamenje, da si ga večkrat privošči kak "frakelj". Bog mu ga žegnaj! * * * V dolini je vse tiho, le ropotanje "klepetca" se sliši iz nje. * * * Jolietslci "otrobarji" se delajo nedolžne, da, da, nedolžni, kakor "La- Tužnim srcem naznanjam smrt našega mladega 3 letnega sinčka, ki je preminul po kratki in mučni bolezni dne 25. aprila t. 1. ob 2. uri ijppolnoči, ko je sprejel še blagoslov za umirajoče. S tem ae najsrčneje zahvaljujem vsem svojim sorodnikom in prijateljem za podarjene vence na krsto in v tolažbo nam starišem, ko so nas tolažili in se udeležili pogreba. Posebno se zahvalim John Korenu in Ani Velše, ki sta stala ob njegovi zadnji uri pri njem. Žalujoči ostali stariši Andrej in Marija Poljak, stariši. Marija in Frančiška, sestri. In ti nepozabni sinček, kadar bomo šli iz te poti pridi nam naproti In pelji nas v sveti kraj, da bom ouživali skupej večni raj. Summitt, III., 27. aprila 1921. Mary Poljak, naročnica. hova torba". * * * A. S. je napoljen s samimi 4'spet". Pa tudi drugače, ta list je "spet" zelo slabo. * * * Kakor razvidno, Pe-Terček Zgaga in otrobar v joli dolini, nista prišla do soglasja, vsaj tako nam priča zadnji nastop jolietskega otro-barja. * * Odkar se je A. S. približal k ko-ritcu slov. organizacije, hodi pokon-cu in kliče srborito na korajžo: "Mi .smo mi, a šta ste vi!" IZ SLOVENSKIH NASELBIN Chicago, 111. — Pretekli četrtek priredil "je naš gospod župnik vsem igralkam in igralcem pri zadnjem Minstrel Show zahvalni zabavni večer, katerega so se vsi skoraj polno-številno udeležili. Bilo jih je nad 60 navzočih. — Naprej se je gospod župnik zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je dosegel tako krasni vspeh, da smo naredili skoraj en tisočak čistega dobička samo eno popoldne. Pred vsem gospodu Stal-cerju, učitelju, ki se je toliko tru-je dosegla zabava H5Tik vspeh. Dalje gre zasluga Mr. Franku Sin-kovecu za krasno godbo, s katero je spremljaj za tako nizko ceno tako spretno vse točke in vse plese. Potem predsedniku odbora za Minstrel Show, Mr. Franku Baniču in zlasti 1 tajnici Miss Ani Celarjevi, ki je vodila vse račune in vstopnice in vse zapisnike, Mr. Johnu Petrovčiču za1 tako marljivo delo pri pošiljanju pisem. Poslal je nad 4 tisoč pisem ^lede zabave. Jako dobro je delal odbor za program, ki je naredil čistega nekako 300 dol. pod vodstvom Mr. Albina Zakrajšeka. Mr. Shon-ta in Mr. Jos. Gregorič za krasno električno razsvetljavo odra, kar je naredilo posebno čarobni utis, ker so se barve odra pri vsaki točki spreminjali v najrazličnejših barvah. — Potem gre zahvala vsem odbornikom. ki so skrl>elr za razna dela pri zabavi, kakor pri pijačah, kavi, sladoled u, cigarah, pri garderobi, pri ! vratih. Zahvalo smo dolžni ženam, i ki so preskrbele kuhinjo in vse dru- ! go. In vsem skupaj ! Vsakemu posamezniku je zaklical v imenu župnije "Bog plačaj" in drugi leto zopet ! Cel Minstrel Show je bil tako velik vspeh in nam je pridobil toliko dobrega imena, da bode naš Minstrel Show, kadarkoli in kjerkoli ga bomo priredili, imel veliko privlačno silo za celo okolico. Slišali smo o-sebe, ki so videle že veliko takih predstav po najrazličnejših glediščih, toda dobro vspele, kakor je bila naša, so trdilf da še niso videli. K vspehu so nam veliko pripomogli naši izvrstni možje in fantje Kolumbovih vitezov, Bishop Kette-lerjevega koncila. Tudi njim gre naša iskrena zahvala. Slovenci, ne pozabimo prijateljev, kr so vedno z nami! Tako je naša naselbina dosegla nov velik vspeh, ki je zelo časten za celo naselbino. Zabavo je počastil tudi naš jugoslovanski generalni konzul Mr. Branko Lazarevič, ki se ni mogel načuditi kulturnosti Slovencev. Ni mogel skoraj vrjeti, da so ta dekleta in ti fantje, ki so nastopali s toliko eleganco in izurjenostjo posebno v raznih solo spevih, naši slovenski fantje in dekleta. Chicaški Slovenci sedaj vidimo kje in kako se pride do pravega napredka. Kar tako naprej, kakor smo začeli iti zadnje mesece, pa bomo še pokazali, kaj se pravi napredek. (Zahvalna zabava v četrtek večer-\ je bila tako lepa, da so se vsi igralci izvrstao zabavali in so hvaležni gospodu župniku za to uslugo. Poročevalec. res je bil zunaj mraz, toda srca so-trudnikov so plamtela in se rado. vala nad sadom svojega dela. Želim jim še nadalje veliko uspeha! Iskren pozdrav! Mihael Tomšič. Zdaj še le vemo, zakaj je ves Glas Naroda tako voden? — Peter '.Zgaga se je enkrat zagovoril in povedal resnico. Pretečeni teden je revež priznal, da ima vodo mesto možgan. O, potem kdo bi se še čudilf da je vsa kolobocija tega lista tako strašno vodena. Kar je "pa pri vsem tem še najhujše je pa Jo, da se je ta voda, ki vedno le stoji — ker še teh vodenih možganov ne rabijo — tako usmradila, da po celi Ameriki "diši" seve prav zoprno. * * * V "Sloveniji" piše naš dražestni Tonček mej drugim : " . . . Pater Za-krajšek si je namreč znal s svojo iz-vanredno spretnostjo pridobiti zaupanje in upliv pri Chicaškem nadškofu Mundeleinu, Chicaški nadškof je pa obenem titularni kardinal in ima precejšno besedo pri vladi katoliške cerkve v Ameriki „ . " . . . in tako raste moč patra Zakrajšeka od dne do dne . . ." No, to je lep poklon in lepo priznanje Rev. Zakrajšeku, na katerega je lahko ponosen in mi mu časti-tamo ako je to res. Tako lepega spričevala bi si mu še mi ne upali dati. * * * Obenem je pa ta sodba liberalno-rdeče "Slovenije" velik udarec po nasprotnikih delovanja Rev. Zakrajšeka. Saksar ga v svojem dnevniku ubija že 14 let, enako vsi rdeči in rdečkasti listi. Ubijali so ga lansko leto celo naši "ta-katoliški" pri Jednoti v Tolietu. Da. toliko "cu-pernikov" ga je že^skušalo "panati", na tu ga imaš, sedaj pride pa eden izmed teh listov sam, pa tako priznanje! Mr. Sakser, Mr. Zalar, Mr. Zavrtnik. Mr. Konda Co. protestirajte proti takemu častnemu priznanju ! To je že malo preveč, da se Vaše delovanje tako omalovažuje.! * * * Potem pa vsa prestrašena "Slovenija" v svojem smrtnem strahu pred tem 44 velikanskim uplivom Patra ^Zakrajšeka kliče: "Proti taki tajni sili je treba nastopiti, dokler je še čas, z vspešnimi, dobrimi in radikalnimi sredstvi, ne pa z zmerjanjem kot imajo navado nekateri . . Ti uboga Slovenija, kako se nam smili! Ta revica je res vsa iz sebe, saj bode še znorela samega strahu. Delirij že ima! Dajte ji, dajte "Ice- bag" na razgreto čelo! * * * Tu pa je zopet hud poper za vse rdeče in pordečele in tudi za ta čr-; ne nasprotnike: "Ne zmerjanjem, kot imajo navado nekateri . . Da to smo mi že večkrat rekli, da i je zmerjanje znamenje surovosti in neolike. "Skaza", "Rasputin", "ku-tar" ... to zna reči vsak, še tako zabit človek. Treba samo da je su- rt)vež ! — Capito,* Glas Naroda? * * * Na koncu te klobase se pa po-vspne rdeča protiverska "Slovenija" do -emfatičnega vsklika : "Geslo slovenskih župljanov in cerkvenih odbornikov naj bo:. "Na župnije posvetne duhovnike, redovniki pa naj ostanejo v samostanih !" No, ta stavek pa kaže, da včasih tudi slepa kura "Slovenija" kako dobro zrnje najde, če prav redko. Kakor smo culi in kakor vsa znamenja tudi kažejo, se redovniki tudi resno trudijo to navodilo izpeljati in doseči, da bodo povsodi živeli redovniki skupno, kjerkoli je e-den župnik. Svetovali bomo tudi j mi našim slovenskim redovnikom, naj gotovo ubogajo "Slovenijo" y tem oziru in ostanejo v samostanih, katerih si naj le veliko ustanove! UGANJKA. Kedo zna sestaviti te črke tako, da bode na vse strani zneslo samo 15? 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 * * t A S Za pravilno rešitev te zastavice1 razpisujemo poselmo nagrado in sicer lepo knjižico. Novo semenišče Chicaške nadško-fije v "Marija na Jezeru" blizu Chi-cage rapidno napreduje. Glavna p os lap j a so skoraj že dodelana, tako da se bode v jeseni semenišče že odprlo in ne bode treba naših bogo-slovcev pošiljati v druge škofije. To je gotovo velik korak naprej za tako veliko škofijo, kakor je Chicaška nadškofija. — Res, občudovanja vredno je, kar je naš mil. g.* nadškof Mundelein že dosegel v Chicago v tako kratkem času. — To bogoslovje se bode razširilo v drugo ameriško katoliško vseučelišče, kar bode velike važnosti za katoliško mladino srednjih držav. Washington je predaleč in potovanj^ tja je zvezano z velikimi stroški. Houston, Pa. — Samo par vrstic o življenju v naši naselbini. Delavske razmere niso posebno ugodne, vendar moram reči, da so se v zadnjem času za spoznanje izboljšale. Nadalje ne smem pozabiti povedati, da so imeli pred kratkim rojaki v bližnji naselbini Hills velike slovesnost, h kateri smo bili tudi mi povabljeni. Bil je to dan, ki so ga vsi že dolgo nestrpno pričakovali in slednjič vendarle dočakali, dan bla-goslovljenja njihove nove cerkve. V kljub temu da je bilo vreme zelo mrzlo in je naletaval sneg, je bila udeležba^ zelo številna. Rojaki v Hills se kaj lepo razumejo med seboj, so vsi versko zavedni, zato naša organizacija pri njih raste in se vedno krepkejše razvija.. Želel bi, da bi se tudi v^naši naselbini tako; združili skupaj jda bi tudi mi kdaj doživeli tako vesel dan, kakor so ga naši sosedje na Hills. Da, '1 Binkoštno nedeljo letos bode za Chicaško nadškofijo nedelja revežev. Za ta dan je mil g. nadškof razpisal posebno kolekto v koverticah za podporo revežev in raznih zavodov, katere imamo po nad- škofiji. Vse to delo vrši posebni odbor, katerega je sestavil mil. g. nadškof Mundelein in kateri v njegovem imenu upravlja vse številne panoge katoliškega dobrodelja po nadškofiji. Ta odbor se imenuje po angleško Associated Charities Chicaške nadškofije in je bil ustanovljen leta 1918. V to organizacijo so združeni vsi dobrodelni zavodi, bolnišnice, sirotišnice, Day Nursery i. t. d. Ta organizacija zbira potrebni denar, ga potem pravično razdeli med vse te posamezne zavode, skrbi za to, da vsi ti zavodi vršijo svojo dolžnost, da gre vsa uprava v redu, da se ničesar po nepotrebnem ne potroši, da so zavodi snažni, da se dovolj skrbi za bolnike i. t. d. Ponos katolikov te nadškofije je, da so sami skrbe za svoje reveže in potrebne in bolnike in sirote, in pa da so ti reveži res preskrbljeni, da se jim njih težko stališče kolikor mogoče olajša. Prvo leto je prispevalo v to organizacijo nekako 50.000 katolikov, ki so dali skupaj $432,266.42. Drugo leto je prispevalo 57-000 katolikov, ki so dali $509,264.54. Tretje leto je pa ze prispevalo 62.000 katolikov, ki so dali $517,031.90. Organizacija je skrbela za 25 zavodov, za katere je preteklo leto- dala $260,000.00. — Poleg teh zavodov je vzdrževala posebni urad, od koder so skrbeli za revne družine po hišah. Preteklo leto je tako dobilo 39.361 družin podpore iz tega urada. Po teh krasnih dosedanjih vspehih stopa Associated Chanties pred vse katolike naše nadškofije in jih zaupno prosi pomoči. Na binkoštno nedeljo želi mil. g. nadškof, da bi vsak katolik dal v kovertici svoj prispevek in sicer vsaj toliko kolikor je dal o božiču za svojo božično kolekto svoji župniji. Slovenci gotovo ne bomo zaostali. Po vseh slovenskih cerkvah te nadškofije so bili razdeljeni posebni oglasi milostljivega nadškofa in sicer letos smo poskrbeli da smo jih dobili tudi v Slovenščini, in tudi kover-tice so bile razdeljene. • Slovenci gotovo ne bomo zadnji, ki "bomo prispevali vsak po svoji moči v ta lepi namen. Tudi več naših sirot in bolnikov, kakor tudi revnih družin po hišah je dobilo že v stiski podporo od te organizacije. ! ..,. Siliti i, ■ L V-V,'V "EDINOST 199 (Nadaljevanje i. str.) didatov, ki naj bi se volili. Tako je že pred volitvami prešla v roke SLS dobra četrtina vseh občin, ki bodo volile. Kakor vse kaže bo poraz demokratov in samostojnežev tako popoln, da skoro gotovo niti v eni sami občini v celi Sloveniji ne bodo dobili večine. Izprememba volivnega reda ni nič zalegla, prava ljudska volja prihaja do veljave, liberalnega centralizma pri nas nihče več ne mara. Na Sp. Polskavi je dne 13. aprila umrl g. Franc Heber, vpokojeni župnik. Francoska javnost se zanima za boj katoličanov v Jugoslaviji proti framazonstvu, ki tlači versko svobodo. V "Libre Parole" je časnikar Denais nedavno objavil vrsto člankov o tem boju katoliških Slovencev in Hrvatov za versko svobodo. Član-kar obsoja natolcevanje svobodomiselnih centralistov, češ da je ta boj znamenje separatistiškega stremljenja toraj v nasprotju z edinstvenostjo države.Temu nasproti navaja član kar ustavni načrt Jugoslovanskega kluba in poudarja ne samo njegovo avtonomistiško, ampak tudi njegovo socialno-politiško stran, ki je vse kaj drugega, kakor prizadevanje za raz-dvoj države. Poudarja tudr, da sma trajo francoski katoličani stvar katoliških Jugoslovanov za svojo in bodo zastavili ves svoj vpliv tudi pri vladi, da bo javnost prav pod-učena o razmerah. "Mi bomo vsi-kdar odločno povzdignili svoj glas za versko svobodo katoliških Jugoslovanov", pristavlja k sklepu. Pribičevič je sprejel deputacijo rusinskih kmetov, ki se je prišla pritožit v Belgrad zaradi samovoljnega postopanja proti zasebnim šolam, ki jih je hotel Pribičevič tebi nič meni nic podržaviti, seveda ne v prospeh poduku, ampak zato, da bi mogel iz njih ložej pregnati verski poduk. Poslanstvo ga je- s svojim ugovorom tako ugnalo v kozji rog, da je Pribičevič priznal, da država nima pravice zapleniti šole, ki so zasebna last. Radovedni smo, jeli se bo ravnal tudi po svoji izjavi in pustil zasebne šole v miru ter raj-še preganjal analfabetstvo po Srbiji, nego drugim kulturnim ljudem v Jugoslaviji delal zgago s svojimi nepostavnrmi fermani. V Brežicah se je smrtno ponesrečil načelnik hasilnega društva Haller. Prišel je po nesreči pod vlak in je bil takoj mrtev. Prekmurske "Novine", ki jih izdaja župnik Klekl, so demokratski vladi trn v peti;; rada bi jih zatrla. Zato dolži g. Klekla, da je mažaron in da agitira za povratek habsbur-žanov na ogrski tron. Tisti, ki g. Kleklu podtikajo ma-žaronstvo in habsburžanstvo, so isti čas ko je ta narodni mučenik begal pred tolovajskimi tolpami, ki so ga zavoljo jugoslovanstva hotele ubiti, najbrž skrivaj poljubovali svoja habsburška odlikovanja rn si habsburške čase želeli nazaj. Radeč pri Zid. mostu. — Podpisani se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispevali za nove orgije župne cerkve v Radečah. V prvi vrsti gre zasluga za vspeh Rev. J. Plaznik, tukajšnemu rojaku, ki je našo prošnjo za milodare objavil v časopisju ter sam osebno prevzel zbiranje milodarov. Dosedaj nam znani darovalci- so: Po $10: Rev. J. Plaznik, Adolf Sebat, Martin Plazar; po $5: Jožef Furkan, Franc in Neža Sebat, Franc Stušek. Marija Kerše je dala $20, J. Culjan $1, skupaj $66. Imena darovalcev bodo zapisana na novih orgijah in v kroniki radeš-ke župnije. VELIKANSKI GOZDNI POŽAR V BOHINJU. nniim:^(gnniiiiiininii:^:iiiiiiiiiiiiiniia?aiiii Milijonska škoda. Iz Bohinja so dospela točnejša in obširna poročila o velikanskem požaru v Soteski v bohinski dolini: V ponedeljek ob 3. uri popoldne je na dosedaj nepojasnjen način pričelo goreti na žagah verskega zaklada. Te žage ima v najemu konzorcij lesnih trgovcev: Franc Dolenc iz Škofje Loke, Jakob Pogjačnik iz Podnarta in tvrdka Arnejc iz Jesenic. Ti so namreč prevzeli-podjetje v najem za izrabo gozdnega bogastva. Okoli žag so bili nakopičeni veliki skladi najfinejšega lesa in hlodov. Požar se je z veliko naglico razširil. Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe iz Bohinjske Bele, Bleda, Rečice in Bohinjske Bistrice. Kako močan je bil plamen, se vidi po tem, da so zgoreli celo hlodi in les, ki se je nahajal v vodi. Žerjavica in iskre, ki so švigale visoko v zrak, so zanesle ogenj tudi v bližnje gozdove. Prot 1 večeru so pričeli goreti gozdovi na več krajih. Plamen se je tukaj z velikansko naglico razširil. Grozen je bil pogled na Jelovcio, ki je bila en sam velikanski plamen.j Vsa Boh. Bistrica je bila razsvetljena kot ob belem dnevu. Zvečer so potem telefonirali v Ljubljano po pomoč. In šele sinoči je prišlo 145 vojakov s častniki, ki so takoj pričeli z rešilno akcijo. Ko to pišemo, požar še vedno traja. Lesni trgovci cenijo škodo na milijone. Jugoslovansko-češko zbližanje. — Te dni pride v Belgrad profesor dr. Pata, bivši tajnik jugoslovanske ka-more v Pragi, eden izm^d ustanovitelj ev češko-jugoslovanske lige v Pragi. t Zlatomašnik p. Rajnerij Kokalj. P. Raj nerij Kokalj, zlatomašnik, je umrl včeraj zvečer ob enajstih v ljubljanskem frančiškanskem samostanu v 81. letu starosti. Naša tiskarna izvršuj^ kar naj-točneje vse tiskovine in tudi najceneje. Marsikdo se je že sam prepričal, da je dobil pri nas najbolje cene, pa tudi solidno delo. Zato smo pa preobloženi z delom, da ga komaj izvršujemo. Imamo več priznanilnih pisem.— Tu je zopet eno: Holy Family Church, Kansas City, Kans. Pošiljam Vam $......v pokritje računa za naročene tiskovine in lepa hvala za dobro delo. Danes Vam pošiljam zopet novo delo . . . REV. JNO. PERŠE. FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. i SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. - Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, neat Hoyne Ave., Chicago, 111. Tel.: Canal 4108 cšL VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi— s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari: volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki so se do sedaj poslužili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na: Zakrajšek & Češark SLOVENSKA BANKA 70—9th Avenue New York City. DR. OHLENDORFOYA ZDRAYHA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. Mi pošiljamo denar na vse kraje * JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ni, F. ŠTEPINA. predsednik; A. J. KRASA, tajnik. Posebna razprodaja ta teden. KAPPERS 1757-1759 W. 18th St., Cor. Wood St Ženski praznični slipperji z enim, dvema ali trema zaponkama, črni in ru-javi, z nizkimi ali visokimi petami, v velikosti tri 3-8. Preje $6. Danes se prodajajo za Ženskine mrežaste in "button kid' čr-evlji, v velikosti 3 do 9. Prejšna cena $6; Sedaj "Rubber sale turning slipperji" za dečke in deklice, v-velikosti od 8 do 11. prejšna cena $1.25, v velikosti od 12 do 2 in 3 do 6, posebna cena uO Patent usnjati "Pumps" za deklice in 2 zaponkama v velikosti od 4 do 8. Prejšna cena $2.00. Sedajna jg Črevljički za otroke na gumb (rujavi), v velikosti 4 do 8. Prej- GJJ QR sna cena $2.75. Sedaj l«l/J Črevlji za dečke, črni mrežasti (lace), izvrstno usnje vse skozi. V velikosti 2 do 6. Prejšna cena $5.00. QQ Sedajna cena Otroški patentovani pumps črevljčki iz "kid"' usnja, v velikosti 5 do 8, in 8 do 11. Prejšna cena $2.75. (J* J A O Sedajna cena yiitfO Moški "slipperji" — z gumilastiko na strani, s podplati, šivanimi na roko, v velikosti 6 do 11. Prejšna R A cena $5. Sedajna cena $0iJU Ženski sliperji s 3 zaponkami iz "kid" usnja v rujavi in črni barvi. V velikosti 3 do 8. Prejšna cena $5. Sedajna cena Moški "dress" črevlji, rujavi in črni, iz "kid" usnja in teletine. Prej- fl>R sna cena $750. Sedaj Prilika ža nabavo raznih oblačil. Moški "Overalls", v velikosti 38 do 44, preje $1-75. Sedaj 89° samo Overalls-si za dečke, v velikosti 8 do 15. Preje $1.25. Sedaj RAC samo Uu. Belen in nebelen Muslin (ko- A Ql/O tenina), yard samo po IZ« Overalls-si za dečke, v velikosti 8 do 15. Preje $1.25. Sedaj RAC samo lil/ Predpasniki za deklice, v velikosti 2 do. 6, iz lahkega "corosata", v F7QC velikosti 8 do 14, samo po Iv Otroška oblekica za igre v velikosti 2 do 8, z rudečimi robovi samo za ID -m Ženska krasno urezana jopica, katero boste jako lepo nosili z vašo spomladansko obleko, belo, rujava in pisana. Prejšna cena $3.98. Sedaj samo Pokrivalo za ženske modrce iz svile, ki se lahko opere, nekoliko po- RQC kvarjeno samo lil/, Plave možke srajce za delo. V velikosti 14 in pol do 17. Prejšna ORC cena sedaj Oil Otroška oblekica "lawn dress' lično obrobljena, preje 98c, sedaj samo jako 69° Moška spodnja obleka "Union Suits", v velikosti 36 do 44, preje $1.75. Sedaj samo $1 Posebno pozornost se na naročila po pošti, katera bodo točno i . "No DELO IN DENAR. Spisal dr- Fr. Detela. (Dalje.) 4'Tukaj imaš dva goldinarja", je dejal Janez, "in-v ^oboto ti dam zopet nekaj". "Nd vzamem nobenega krajcarja", se je branila Lojza in si brisa la oči, "nobenega krajcarja. Kar pojdi, Janez, poj dr in nič se ne boj! Saj se bom zatajila, da ne bo zvedel nihče več, da sem tvoja sestra, in da te ne bo sram". "Oh, kako govoriš, Lojza!" je dejal Janez in se ustavil. Ona pa ga je pustila sredi ceste in odhitela po snegu proti svojemu stanovanju. Janez je stal in premišljeval, ali naj bi hitel za njo, da se pomeni takoj z Brnotom, ali naj bi počakal druge prilike. Kaj da bo storil, to je vedel, in vroča jeza mu ni dušila več srca, kjer je bil zrasel hladen, neomajen sklep. Ali ga izvrši danes ali jutri, to se mu je zazdelo brez pomena. ^Zdaj bi celo težko dobil Br- se nota v pest, ker bi pa najbrž posvarila sestra sama. Zvečer je bil videti Janez zopet fitjren in celo dobre volje. Negotovost je bila prešla in ravno ta vznemirja človeka, ker mu veže razum in roke. Draga pa se ni bila še pomirila. Nič se ji ni ljubilo govoriti; kar hudo je gledala in sapo pojemala. "Ali si huda na mene zaradi te sitnosti ?*' je vprašal Janez, ko sta bila sama. "Kaj bi bila huda?" je dejala Draga počasi in ga pogledala. "Saj si ^ ti nedolžen kakor «jaz". "Ampak kaj, ako bi ne bil odnehal ravnatelj in naju zapodil iz tvornice, če se ne bi hotela vdati!" "Oh res, kaj bi bilo storiti", je vzdihnila ona in se obrnila proč, ko je trdil Janez, da on za svojo osebo ne zapusti tvornice. Mol-sta proti vsem drugim o raz-ravnateljem oba kakor zgo-vorjelia in čez par dni sta se skrivaj oba že sporazumno smejala vsemu temu obrekovanju in ogorčenju in čudni zahtevi ravnateljev*. "Ravnatelj bi bil moral poklicati Meto, ne naju", je dejal zopet Janez Dragici. , 4 'Pravzaprav pa Arturja", je dejala ona. "Ali jim ga vendar ne bomo gonili domov, dokler se vede spodobno in ne žali nikogar. Ampak to je tista gosposka ošabnost, ki misli, da se omadežuje, če pogleda delavca naravnost in ne postrani in od z go raj doli. Če se ne bi smel prismoditi noben metuljček, bi še svetlik ne smeli prižigati. Pravzaprav se mi smili ta človeček. Kako občutljiv je za vsako lepo, hudo besedo, kako pogleduje Meto in kar ne ve, kako bi ji ustre&el. Ona pa se drži imenitno in ponosno, kakor da bi ne bilo nič posebnega takšno klanjanje in prizadevanje, kakor da bi s^ razumevalo to samoobsebi.— Lahko, ker ima izbranega najbrž drugega. Vsaka pa bi ne ravnala tako". Bistro je pogledala v.*oči Telefom: Canal $319. MATH KREMESEC Janezu, ki je zmignil z ramami in menil, da ni treba o tem Meti nič prayiti. Meta pa Se je čutila prav nesrečno. Vse drugače so se bile zasukale razmere, nego je ona upala in želela. Približevanje Arturjevo, ki se ji je zdelo tako smešno in otročje, ji je bilo vdehnilo veselo nado, da se bo spomnil Janez svoje besede-, da se mu zbudi vsaj ljubosumnost. Nič podobnega. /Z njo in vso družino vred se je smejal Janez natihem gosposkemu mladeniču; v obraz pa se mu je dobrikal in celo vabil ga je v družbo. In koliko je trpela ona pri vsem tem! Zavrnila je vsak darek. in vendar so jo posmehljivo izpra-ševale sodelavke, če ji je kupil gospod Artur to novo ruto, če je res tako dobrih rok, kakor se pripoveduje, in da naj ga le pošteno osku-be. In doma nrč bolje. Ko je ona razmišljena poslušala neslane besede Arturjeve in odgovarjala nakrat-ko na nepotrebna povpraševanja, so se drugi zadovoljno spogledovali in sporazumno sta se muzala Janez in D ragica. Kolikrat je bila že ona povedala Arturju, koliko brhkejše da so po mestih gospodične, ki se varujejo mraza in vročine, ki jih ne starajo ne skrbi, ne težka dela. A nič si ni dal dopovedati mladenič, in če je bila prehuda, so mu stopile solze v mehke oči. Janez pa se je smejal in ji nagajal z gosposkim snubcem. "Dober človeček", je dejal in se muzal; "le škoda —" "Da je malo trčen; kajne?" mu je segla v besedo Meta. "Ej, zaraditega še ni trčen, če hodi za takšnim dekletom", se je smejal J°že. "Ampak jaz bi bila trčena, jaz, če bi hodila za kom", je dejala Meta užaljena. "Toda ni se treba nič Jaz sem vesela, da je .vsaj še kak človek prijazen z menoj". "Air nismo vsi prijazni?" se je zagovarjal Jože, nekoliko poparjen. "Saj tebi, Jože, ne rečem nič. Ampak jaz podim Arturja od sebe, Janez ga pa vabi, da se zabava z njim na moje stroške in moj rtičun. Smešna in prismojena se zdim samo jaz". Jemčevi so tolažili užaljeno deklico, češ da si lahko mislijo, kako neprijeten da ji je tak snubec ; a naj pomiri; to da so samo gosposke prikriva s smehom drugačno čuv-stvo in da je njegova malomarnost morda vendar le nekoliko hlinjena. Kako hitro se prevzamejo taksni mladeniči, če se nimajo nikogar bati! Kadar bo dom njegov, takrat jo vzame, tako ji govori Janez kadar sta sama, in ona naj bi se vrnila domov in čakala, dokler se ne izpre-mene razmere. Kako pa! On pa bi se medtem seznanil z drugo in morda se je že. — Bistro ji je pazilo sramežljivo oko na poglede, besede,, kretanje neopreznega mladeniča in preprosto odkrite Dragice in videlo, zapazilo je več, nego je ovajala in izpričevala istinitost. Inako se ji je storilo, kadar je premišljevala sama svoje skrbi in težave, prevarjene nade in prazne obete. V taki žalosti jr je pač prihajalo na misel, kako obzirno, kako nežno se vede, kako priazo in ljubeznivo govori Artur, kako žaljivo in prešerno pa ne-kdo drugi. Oni tako imeniten, bogat, izobražen snubi njo, preprosto deklico; Janez pa se brani in odlaša in išče izgovorov. Oh, kako odveč je ta njegova skrb! Lotevalo se je njenega srca novo čuvstvo samozavesti, kakršnega in poznala doslej. Začela je više ceniti sama sebe, ko poletele više. Kaj pa je Janez? Navaden kmet. In kaj je čaka ob njegovi strani? Trud in trpljenje. — In morebiti ne učaka niti tega, ker je Janez tako neodločen, tako popustljiv proti svojemu očetu. Ta pa zadolžuje medtem s svojo zanikar-nostjo lepo domačijo. In koliko sitnosti bi imela s svakinjama! Na drugi strani pa prijetno gosposko življenje. Da sama nima tako gosposke izobrazbe in olike, to je ni kar nič motilo. Saj je opazovala, kako malo ugleda ima najizobraže-nejša ženska, ki nima denarja, poleg neolikane gospe, ki se ponaša s soprogom v višji službi ali z večjim premoženjem. Zdelo se ji je, da tiči razlika omike le bolj v besedah in v obleki; besedi pa se človek hitro navadi in za obleko je treba samo denarja. Kaj hočem tudi z možem, si je prigovarjala, ki bi ne maral zame! Čim rajša bi ga^ imela jaz, tem bolj bi trpela, tem bolj se poniževala pred njim, da bi mu u-stregla. (Dalje prihodnjič.) Pozor. Pravkar smo dobili iz starega kra- je videla, kako jo cenijo drugi; po . , . „ . „ . nosneje je začela govoriti z Artur- J3 .r. J. M. Setialcar na 6127 St d air Avenue- - N»ri člami »t sprejemaj« ▼ dmitro >4 16-ca leta d« 5®-*ra leta starosti i& c zavarujejo za posmrtnino $i«oe ym jq Vi 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske boL potpere- Naše društvo sprejme tudi otroke r Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $ioo.eo: Otroci po etu starosti prestopijo k aktivnim čla-»un in »e zavarujejo od $250.00 do $iog* Plačevanje društvenih ases- pri sejah ©<3 :x ure dop. in do s ure pop. Novi člani in članice morajo biti pretkani od zdravnika naj kasneje do 15 ine vsacega rneseea. Za vse nadaljna pojasnila se obrni-c na »ori imenovane uradnike. 14> ❖ «6» * * «*•* * * X • V znizani ceni Seje vsak prvi torek v mesecu v ri šoli sv. Vida. sta- Društvo Sv. S. D. Cirila in Metoda štev. Z. v Clevelandu, O. 18 HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150. $300, $500, $1000, $1500 in z^, $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 6*st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani. dobite pri nas sedaj najboljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz prrstne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00; $35-oo, $40.00, $45.00 in $50.00. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. Naša trgovina/^ je od prta vsak tccek, četrtek in soboto zvečer. NASA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and 18th Street. [n y iv Pozor! Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okyano mesnico. Vsaki dan »veie meto, tudi — prave kranjske klobase—% doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22md St^ Chicago, IIL Ža — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 BIu Island Ave Cor. 20th. St. CHICAGO, ILL. Prepričajte' se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, IIL CANAL 2534- s PHONE: