» List 12. m v • lecai LVII v i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 24. marcija 1899. d ■ Oň^SĚiĚaÉiÉ^^Lé " i ■ i ■ v i ■ j j i i z SZřl^^iíi řBBčút^Tř »i z fit € Politiški oddelek. Zopet ljubljanska realka. zadnjem času smo ime;i opetovano priliko i govo riti o ljubljanski realki, katera je sploh postala nekaka rana na našem narodnem telesu Na srečo je upati, da se končno izvrši t tero že dolgo silimo j tista tako prepctrebna operacija, na kada zavladajo na ljubljanski realki zopet normalne razmere. Ta operacija se je začela s sodno preiskavo. tem so na realki vladajoče razmere zadosti označene. Te razmere morajo biti uprav nečuvene, ako se je čutilo deželno sodišče ljubljansko primorano, da je začelo ka žensko preiskavo in da je v stanovanjih nekaterih nem ških realcev izvršilo sodnijsko hišno preiskavo. Poroča se da je dobilo sodišče dokazil î da so imeli realci nemške narodnosti mej seboj tajna društva Ta društva pa niso bila morda žitve za obligatne literarne vaje nedolžne dijaške zdru in skupno popivanje, kakoršne obstoje skoro po vseh srednjih šolah in katere pač niso nevarne, nego to s^ bila povsem pravilno ure- jena društva, s posebnimi pravili î ki so imela svoje po- sebne lokale, svoj pravilni odbor in popolnoma očitno politično tendenco, torej tajne združitve, ki so po naših zakonih strogo prepovedane. Bilo že v davno znano, da imajo nemški w taka društva, v katerih se manska politika i v katerih realci kar naravnost goji panger- se nedoletni dijaki ne va-sabljanju, ampak, kjer se dijo samo v popivanju in v navdušujejo za veleizdajske ideje Schonererjeve in Wol fove, kjer časte Bísmarcka in se razvnemajo za „Ali deutschland". Slovenski listi so na to večkrat opozarjali merodajne kroge, in vršile so se tudi nekatere preiskave, ako a ta beseda za tista izpraševanja sploh primerna preiskave niso nikdar nič določenega na dan spra- vile, in ostalo je vse pri starem Šele ko se je proti razmeram na ljubljanski realki oglasil občinski svet našega stolnega mesta, se je začela stvar intenzivnejše in resnejše preiskovati, in dognalo se deželno sodišče vzelo celo stvar v svoje kompromitirani samo da so kompro- je toliko da roke Govori se celo i da niso nego razni nemški in ponemčeni dijaki mitirani tudi nekateri nemškonacijonalni profesorji. Preiskava, katero je začelo deželno sodišče, dožene pač, ali so in v koliko so nemški realc grešili proti veljavnim kazenskim zakonom, toliko pa je že sedaj dognano, da so bile v občinskem svetu in v slovenskih listih izrečene hude obdolžitve popolnoma utemeljene, in da vladajo na ljubljanski realki razmere, katere se morajo imenovati javen škandal. Teh razmer pa niso toliko krivi nemški dijaki, nego tisti privandrani nemškonacijonalni profesorji, kateri so nemški mladini vcepili v srca pangermanske ideje in kateri so v našo deželu zanesli Sohônererjanst kar menda gotovim visokim gospodom tako zelo ugaja, da protežirajo z vso silo te profesorje. Ti tujci so zanesli realko duha, kateri se mora obsojevati ne z na šega slovenskega, nego tudi z občeavbtrijskega stališča. Ni nam znano, kako obsežen materijal ima deželno prijatelji mladine tudi sodišče v rokah, in kot resnični iskreno želimo » da nobeden dijakov ne bil toli ne srečen, da bi prišel na zatožno klop. Saj bi bili njegovi roditelji hujše tepeni, nego on sam, ki je vender samo žrtev druzib. Naše politično nasprotstvo proti Nemcem ne sega tako daleč, da bi hoteli videti nemško mladino tr- peti v ječah, pač pa zahtevamo, da se na realki zgode vse tiste premembe, katere so potrebne, da zavladajo na zavodu zopet razmere, kakoršne morajo vladati na avstrijskem učnem zavodu v slovenski deželi, Sodna preiskava podala bode potrebno gradivo učni upravi, da spozna razmere na realki, dolžnost slovenskih poslancev pa je da te razmere brez vsake najmanjše obzirnosti razkrijejo in vlado s tem prisilijo, da naredi v ljubljanski realki red. / 112 Politični pregled. Deželni zbori. Pred velikonočno zasedanje deželnih zborov poteklo, je v kolikor se da doslej presoditi, še dosti mirno. Dalmatinski deželni zbor je svoje delovanje že končal. Najvažnejši sklep je, & ititititit. -fe & fc & & .*ft & A && & it itžt itit it itit itit it it it A it ta, da se škodilo nekoliko takšnih v naših hudih, prognilih je stresla vsa ribarnica. časih." Andrej odšel » s počasnim korakom stopil je iz ribarnice, vedno se oziraje, ne pokliče ga li ribič nazaj Toda Rokos stal je na bregu kakor zarit; poslušal kar so mu valovi, ki so se pred vetrom podili » pravili » Bili so različni, jeden večji, drugi manjši, ta je izginil Dober starček je to bil, ta velebni gospod! VII. Bil je sveti večer. Zunaj naletaval je sneg, prvi za te zime. Vsa krajina kazala je belo odejo. Zvečer zažgal ribič na ognjišču nekoliko tresk. Veselo gorel je plamen kakor bi trenil, drugi je rasel, kakor grozil Rokosu, in osvetljeval jasno vso sobo. oni hitel kakor strela. n Tako je na vodi kakor Žalostno je v njen izgledalo ; poznati je bilo, da tu med Jjudmi. Nemara mora to včasih tako biti", govoril ne vlada ženska roka. Polica bila je pokrita s pajčevino je tiho, a skorej pozabil, da je bil Andrej pri njem. kakor z zastorjem, stene okajene ; drugače pa se nič ni Brez lastne volje pogledal je gori po reki. Tam na bregu izpremenilo. Stara lesena ura nihala je še vedno tako pojavila se mu je postava ozirala. » se po vsakem koraku jednolično, kakor pred leti. „Pojdi, dečko, pojdi, in ne vrni se! Prvi mrak to, s katerim so ti ljudje zagrnili mlado življenje. Bog Siromašno večerjo imel je Rokos, ribe, kakor vsaki dan — vse leto se je postil, nič drugega ni zavžil. Tudi danes mu Jezušček ničesar ni dal: in vendar mu daj 1 ka bi bil Blednji u \ to dišalo kakor najbolja postna jed na mizi bogatina. Ves Rokos je bil vesel, da je Andrej odšel. Tega tre dan ni imel ničesar v ustih, strogo se posti. nutka se je bal. Pomiloval je to mlado njegovo srce. Ko se je nasitil, pospravil je ostanke in jih hranil Andreju je polagoma ribarnica kresejnska ginila v skrinji; za zajutrek mu bode zadostovalo. Odprl izpred očij. Tu je v prvlje zagledal cvetico, ki bi mu molitvenik in molil iz njega „na sveti večer." In ko je mogla izpremeniti življenje v raj, ko je mati umrla, a domolil, zaprl je knjigo, glavo uprl v roke, in mislim predno se je vrnil, utrgal mu jo je drug. Tisti venec je gotovo ona povesila na križ za uzdo popustil. Ta večer, čegar zvezde so tako jasno svetile kakor tedaj nad Betlehemom, mu je dovolj razmo- Ta, katerega je poslala materi na grob, ovenel trivanja nudil. spomin je, predno je prišel tja, a kitico, katero mu jo za klobuk « Saj to pripela, odnesel mu je veter v reko dete, Rokose, tudi revno bilo, a sedaj Je-li kdaj zopet ga časti ves svet. I ono je trpelo, trnjeva so bila njega vidim? Tako rad bi jo pritisnil na srce, na vse pozabil pota j in vrgel prošlost (minulost) v reko odpluje. Voršilka moja!" » da in ko je doraslo, hodilo je možko po njih, kakor daleč z valovi bi same rožice po njih rasle. On med ljudmi ni poznal razločka, a da poznajo ti, kateri se hvalijo njega nasled- Strašno so vali Ogrini zagrmeli, da se jih je Andrej niki biti, častilci Jezuščka novorojenčka, to je njih hiba j prestrašil in od reke se odstranil. Vse prodal doma njih greh. On se takšnih kristjanov sramuje. I ti si dovolj po žetvi, lep denar skupil, a na krilih letel v Poogrije. nikdar ne šel v ribarnico za Kresejnem ! Mogel tedaj. Ko že gniti nekje na pokopališču. Zmrznil trpel peti.( î toda na-nj se spomni in še več bodeš mogel tr m Teši se 9 teši » starček j kaj drugega bilo Imam-li zapeljivca poiskati in ž njim stvar porav- v tem življenju useha, nego tvoja vera! Blagor tebi nati ?w jezil se )e, n našel bi ga ko , da ga moral iskati si jo ohranil čisto, neoskrunjeno, kakor te je mati učila. do smrti. Saj ni daleč, naj ve, kaj je to, onega okrasti „Glej 1 Rokose u î nadaljeval ribič „to sveto sebi > a ko prideš k njemu gori, to tudi pogosti in drugih kateremu ni Bog podelil ne posestva, ne drugih darov." dete danes vsako hišo poseti, vsaj ono je pravično napram Zopet so mu zaplamtele oči, a lice se mu je zalilo s krvjo; toda v tem hipu pojavili se mu je pred očmi pokopališče v gorah, lesen križ in s travo zarasla gomila. prinese, nego ti jih nudi svet.". Bilo precej pozno v noči, nemara ob jednajstih Potem pospešil korak proti vodi Za nekoliko Nekdo tiho na okno potrkal v drugič močneje trenutkov je izginil v grmovju. Starec je vstal, odprl okno in pogledal ven. Nekaka žena Živel Rokos se je od teh dob popolnoma ločil od sveta, stala je z otrokom v roki ob zidu. za sebe in ribe v svojem reviru. A kar stoji „Oče a j klicala je „odpustite svoji hčeri. a ribarnica, takšnih časov te še niso imele. I iz drugih » Nimam hčeri, nikomur nisem oče", odgovoril je delov selile so se sem; vedele so, da se je Rokos po- temno starec in zopet zaprl okno. Zvunaj oglasil se 116 otroški jok, presunljiv, močen. „Tatek, vsaj dekletcu od' sidbds aaaa& t, pustite, to nič ni zakrivilo, sirota. Oče! Opet je potrkale ml na okno Novice. J» a» Stari Rokos sedel pri mizi; ogenj na ognjišču že ugasnil. Solza po solzi mu je kapala iz očij Zopet je šel oknu 5 niti pregovoril ni, vzel dete ženi iz naročja in zopet zaprl. Sirotek tresel se je zime m mraza. 0 Oče U y klicala je zvunaj žena, a starček ni več odpiral. n Toraj tebe mi je Jezušček podaril, sprejmem te dete, plod greha si i Osebne vesti. Kaocelijski praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, g. Alojzij Dular, je imenovan kancelistom pri rudniškem uradu v Gradcu. Pri davčnih uradih na Kranjskem so imenovani davčni kontrolorji gg. Dere an i, Rudolf Achtschin, Fr. G r eg ori č, Ant. K raps in Fran Pr e-dalič, ter davčni oficijal Fr. Zupan za davkarje, davčni pristavi gg. Konrad Rozman, Ivan Robi k, Fran Uršič, Ernest Sedlák in Vinko P rem k za davčne kontrolorje, davčna pristava gg. Iv. Jereb in Ivan Lavrič za davčna j toda ničesar nisi krivo, samo ako oficijaia in davčni praktikantje Rudolf Strnad i te uživim Rajko, Makso Rokos na dete ustih. i ki Lev s tek. Rihard Boltauzer, Ernest Kob 1er, Zotter, Henrik Kette in Fr. Lun der za davčne pristave. Nadoskrbnik v Idriji g. Viljem Le i the je povodom njego- Trg. se mu je smehljalo in segalo po njegovih vega umirovljenja dobil naslov cesarskega svetnika. zopet razsvetil, prisedel k ognju, pogledal Solza iz detkovega očesa mu je pokropilo lice, minister je potrdil zopetno izvolitev Iv. P e r d a n a in A. Kleina predsednikom, oziroma podpredsednikom trgovinske zbornice rudeče kot rožice Vsa » kakor je Voršilka bila", zašepetal je in jo za 1899. pritisnil k ustom, da je revica zaplakala Finančni minister je imenoval fin. komisarja v Ljubljani dr. Rud. Rožnika in Avg. Reicha finančnima nadkomisarjima za poslovno okrožje direkcije v Ljubljani. „Moram te, ti črv, rad imeti, a radi tebe tudi ma G. Pirjavecv Inomostu je imenovan rač. teri odpustim Šel u tamošnjem gozdnem ravnateljstvu. svetnikom pri V pokoj je stopil dež. oknu in ga odprl. „Voršilka", klical je v sodni svetnik in državni pravdnik v Celju g, dr. Jos. Gallé. y Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je priznal noč, toda nikdo ni starcu odgovoril. Samo dete je zajo- deželni predsednik Antonu P e r n e t u v Kamniku in Jeri Aleš kalo po materi. kuharici v Semiču. Promocija. Dne 14 t. m. je bil na graškem vse- čilišču promoviran doktorjem prava g. Josip Dijak, avskultant Kresejnem zvonili so k polnočnicam. » Gotovo je [šla v cerkev. I jaz pojdem, sebi pri pri okrožnem sodišču v Celj Dne 18. t. m. je bil na ne vedem dete, tebi pa mater. Moj Bože", je vzdihnil, mara ga je vendar navdala misel, da se je pregrešil in hčer prehudo kaznoval. graškem seučilišču promoviran gosp. Hubert Souvan c. kr finančne prokurature v Ljublj koncipijent, sin veletržca Dne 18 t m Vzel zavil v njo modri plašč. raz postelj blazino, razprostrl po Fr. Ks. Souvana doktorjem prava, na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva bil mizi i Milavee iz Planine na Notranjskem Dne 15 t. m dete y a sam oblekel prazični, dolgi, temno bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem zdravilstva nakrat Toda saj te ne morem samega pustiti ) menil gospod Rado Frlan. Čestitamo Zahvalo papeževo deželnemu zboru Kranj skemu. Presvitli knez in škof je dobil dne 16. marca na Dete se je smehljalo, zopet stegovalo po njem stoPno brzojavko iz Rima: „Sveti Oče je želje i^ voščila de ročice. Dedek se je pripognil k njemu, poljuboval ga, a Želnega zbora za Kranjsko preradostne duše sprejel da pa lica lival mu kropil s solzami kakor bi ročice na njih za posvedoči svojo dobrohotnost, podeljuje vsem pojedinim članom zbora prav iz srca apostolski blagoslov. Novo gasilno društvo so rakala Ljudje dobro. Nekaka žena hitela je ob Ogri, do Kresejna priko- P" Povila so že predložili vladi v potrj tanovili v Senčurj pa se zopet vrnila, ko je prispela do pokopališča y so hodili k polnočnicam videli so jo čisto V Tržiču ie ustanovilo „Podporno društvo izučenih čevljarskih pomočnikov" katerega pravila je vlada že potrdila. Podpora. Poljedelsko ministerstvo obč šm u1 Krasna je bila nocojna noč. Ni bilo dolgo podobne rije pod Ljublj za odovod dovolilo 4100 gld. podpore Kanonično obiskovanje in birma v ljubljanski Bilo je, kakor se spremenila v dan. Kakor tedaj y ko škofiji bo nedaljo 23 aprila Postoj 25 so peli angelji v oblakih: „Slava Bogu na višavah zemlji mir ljudem, ki so dobre volje!" y a na 26 29 aprrila v Hrenovicah prila v Slavini 27 v Senožečah na Suhorij 30 na Nadaj nem Selu 5 28 v Vremah 1 maja na Premu » Mesec stal je ravno nad brdom, a novopali sneg v Trnovem pri Ilirski Bistrici lesketal se je v bledi zarji kakor čisto srebro birma v ljubljanski okolici ■ pri sv. Jakobu ob Savi 13 v Knežaku. Nadalj bo ma a Sostrem 14 v » Marina to čujete 5 kako prepeva? Beda jo je prvi videl, gotovo ne doživi leta in dneva se je deva bliže stala y kdor ozvala 15. 18. 24. pri sv. Katarini v Želim j ah. 16 na Črnučah 17 Polj Šmartnem pod Šmarno Goro na Ježici 25 , 19. na Brezovici Preski, 20. na Sori 26 v Rudniku 27 ogrnjena z robcem j je pokopališču naj sistiralo Razveljavljen mandat. Tržaško namestništvo je sklep občinskega sveta v Trstu, s katerim bil razveljavljen mandat občinskega svetnika in deželnega poslanca Nabrgoj realki Ljubljanska realka o katerih govorimo o razmerah na ljubljanski uvodnem članku, govoril bo v t deželnem zboru župan Hribar alčnem zakonu. in sicer pri razpravi o re- lanu Jos. Novaku 5 gld. Slavna slovenska posojilnica v Postulati štajerskih Nemcev. Dne 20 t. m Št. Jerneju na Dolenjskem 5 gld. Slavna posojilnica v Ra- so dovljici 10 gld. snideli v Gradcu zaupni možje nemških strank na Štajerskem, Mankočevi 78 *gld. 97 kr. Ženska podružnica v Trstu po gdč, Milki g. Fran Korošec, nadžupnik da formulirajo zaht Štajerskih Nemcev Zmaga v Dragi. Slovenci so pri občinskih volitvah selici katol. polit, društva na Slatini. na Slatini, 10 gld. 73 kr , katere so zložili prijatelji na ve- g. kapelan Anton Srabočan nabral o priliki ustanovitve „Delavskega društva" v v Dragi dosegli sijajno zmago Vzlic strastni agitaciji so Nemci tako grdo propadli, da nimajo niti jednega zastopnika v ob- Laporju pri Slov. Bistrici 7 gld 47 kr. činskem odboru. Značilno je, daso dobili v domaČi občini v Brežicah 10 gld. 16 glasov, slovenska stranka pa 40 glasov. Volitev je vodil 12 gld. 60 kr. gospod Prakomarovič iz Kočovj nepristransko postopal jako pravično in HraSovcu 30 gld. Slavna posojilnica Podružnica za Slov. Gradec in okolico Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. na Vrhniki Slavna „Kmetska posojilnica" Okrajna bolniška blagajna v Novemmestu je gld. Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. imela dne 12 t m svoj občni zbor, na katerem je g Ma lovič opozorjal, da je blagajna okrajnemu glavarstvu vedno slovensko dopisovala, doČim glavarstvo nemško odgovarja Peter Ženska podružniea v Krškem po gospej Mariji Pfeifer 21 gld. 50 kr. V. Sire, učitelj v Mengšu iz nabiralnika 3 gld. 50 kr. ier predlagal, naj se glavarst gajni slovensko, ta pa naj prosi naj bodoče odpisuj bla Od biljardnega kluba v Radečah 6 gld. ; nabiralec g Krissel želi, da bi tudi drugi zabavni klubi spominjali se družbe sv. Cirila in Metoda. nemške dopise več ne odgovarj 80 kr. G. Za vinorejsko šolo v Ljutomeru pošiljajo mnoge Ljubljani 1 gld. občine v okolici prošnje na deželni zbor Štajerski. Taka šola bi bila za ljutomerski, radgonski in ormoški okraj velike koristi. V Št. Ilju v slovenskih goricah so nedavno slo- in čuje venski rodoljubi ustanovili hranilnico jezi ondotne nemškutarje. Kakor se osnovati proti — zavod. Vseslovenska delavska slavnost, vsled smrti cesarice morala odložiti, vršila se posoj lnico, kar jako , hočejo nasprotniki Ormoška ženska podružnira 22 gld. deželnega sodišen pristav dr. Fran Poček v Družbeni skupiček za pomorančo gospice Tilke Vilmajerjeve v družbi v „Narodnem domu" v Celju 5 gld. Prisrčno zahvalo vsem darovalcem in nabiralcem. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Meto da v Ljubljani, Deseti izkaz prispevkov za cesarjev spo- se je lani bode kakor smo že n venskega 28. dne 28 maja Dolžnost vseh prijateljev slo- menik v Ljubljani. Darovali so nadalje občine: Zalina 20 gld., Zgornje Vreme 15 gld., Dolenjavas fri Ribnici 20 gld , Ho-tedršica 20 gld., Žužemperk 25 gld., gosp. dr. Fran Kogoj, delavstva pričeti delo z vsemi silami, da bode v Kranjski gori 31 gld. (nabranih pri slavljenji odlikovanja , maja sijajen praznik žuljavih rok. Na noge vsa društva, ki ste že naznanila svojo udeležbo ; Čas je še. da število udeležencev podvojite! Pripravljalni odbor je te dni doslej oglašenim društvom poslal pozivnice, na oslale se pa še posebej župana Budinka); končno občini Cerkno na Goriškem in Ra- toČnega odgovora. Radostna vest obrne. Prosimo hitrega in pripravljalenemu odboru prišla iz zlate Prage. 1 ratje Cehi pošljejo na slavnost deputacije svojih delavskih društev z mnogo-broinimi zastavami. Da se prva vseslovenska delavska slavnost deče pri Zidanem mostu vsaka po 20 gld. Zavod za gluhoneme. V III. seji dež. zbora dne 17. t. m. je dež. predsednik baron Hein naznanil, da se začne še letos zgradba zavoda za gluhoneme v Ljubljani. V Gorico jn prišla zdravit se znana češka pisa- teljica in prijateljica Slovencev gospa Gabrijela Preissova. Deželni zbor kranjski. II. seja je bila dne 14. t m častno izvrši nadej se odbor pomoči od vseh Slovencev Deželni glavar Detel a se je spominjal umrle nadvoj vedó delu „slavo, čast". Delavci in njihovi prijatelji, pričnite dinje Marije Imakulate in je predlagal, naj se posredovanjem takoj po vseh krajih domovine akcijo za impoznatno udeležbo, ljubljanskega knezoškofa papežu radost dežele kranjske pričnite takoj z najžilavejšo agitacijo. O gibanju obveščajte pri- na njegovem enju, kateri predlo je bil sprejet Pri pravljalni odbor. Vsi dopis se pošilj nikarja, stolnega vikarija v Ljublj g. Luko Smol- tej priliki je glavar tudi naznanil, da sprejme cesar deputa-Pripravljalni odbor, cijo dež. zbora, katera mu predloži prošnjo za ustanovitev Deželni zbor istrski bode, kakor se poroča letos vseučilišča v Ljublj Čas sprejema še ni določen. Po poro zboroval v Kop Dne 17. t m. je prišel v Koper deželni čilu posl. M urni k je bil odobrena izvolitev Antona Ulma glavar Campitelli ter naznanil županu, da hoče vlada sklicati dež poslancem za kurije veleposestnikov namesto grofa Ervina deželni zbor v Koper vršilo v Pulju. Zadnj zasedanje se je, kakor znano, Auersperga, Na mesto posl. Luckmanna je bil izvolj posl Ulm v upravni odsek Pri III seji deželnega zbora ie Volitev v Istri. Dne 15 t m se je vršila do- predsedoval dež glavarja namestnik baron Lichtenberg ki je polnilna volitev v isterski deželni zbor za mesta Pazin. Zalinj prečital papeževo zahvalo dež. zboru kranjskemu Posl. Šubic in Plomiku. Izvolj italijanski kandidat dr. Constantini s in tovariši so stavili nujno predlog, odposlati prošnjo 155 glasovi ; hrvatski kandidat dr. Šrme Kurelic je dobil vodstvo drž. železnic, naj prične takozvani potresni vlak na s 140 glasov. Italijanska trdnja in moralno so zmagali Hrvatj ni še padla, toda maje se 1. aprilom voziti ter naj se ohrani tudi v zimskem Predlog je bil soglasno vsprejet Po nasvetu fin Občni zbor katoliškega političnega društva se sklenil je dež. zoor, kanonik Kal naj nastavijo živinozdravniki. je vršil minoli četrtek. Predsedoval mu Društveni tajnik V. Schweitzer je poročal o delovanji društva, okrajnih glavarstvih c. kr se Po polagom eh odnih Času. odseka okrajih Kranjskem imamo sedaj na živinoziravnik ki ima za celi in blagajnika prof dr. JanežiČ o društvenem imetju. Potem politični okraj izvrôevati posel Ker so marsikateri okraj sta sledila govora vodj posl Povše-ta in posl. dr. Krek jako veliki in vsled gorate lege zelo razprostrti, imajo drugi V odbor so bili za tekoče leto izvoljeni • • Anton Belec, okraji prav malo od živinozdravnika, nameščenega pri okrajnem župan iz Vida dr. J. Brejc, odvetniški kandidat; prof. glavarstvu Potem takem bilo bi v deželi namestili 19 živino dr. I. Janežič; kanonik Kalan; prof. dr Krek; posl. dr. Fr. zdravnikov. Deželni odbor izraža mnenje î da se slično kakor Papež; ,vodj Fr. Povše ; odvetnik dr. Ivan Šusteršič ; odvet- na Štajerskem polagoma ustanovljajo mesta živinozaravnikov • v i • niski kandidat V. Schweitzer; državni poslanec Veno kot subvencijoniranih od dežele in od dotičnih občin oziroma okraj namestnika pa gg. Ivan Kregar dr Aleš Ušeničnik Ker je zato največj najnujnejša potreba naj se naj p reje Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so po- nadomesti živinozdravnik Dež odbor nasvetuje, da se podeli slali g. Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah, 10 gld podpora plači živinozdravnika podj pogojem, da k plači pri Slavna hranilnica in posojilnica v Metliki po č. g. kape- spevajo tudi občine dotičnega okraja. Zbor je pritrdil načelom 118 izraženim in nasvetovanim od dež. odbora, ter dovolil kredita petrolejsko svetilnico, nad katero mu je zgorel zgornji del 2000 gld., da se okrajem, se zglase na živinozdravnika in trupla Žena njegova dobila ga je že mrtvega se zavežejo vsaj tretjino troŠkcv prevzeti, zagotovi deželna Samomor. V Trstu v ulici Santa Tecla se je za podpora 400 gld., tako da dotični živinozdravnik imel strupila Ana Kozin, doma iz Ljublj je živela z nekim 600 gld. plače. Deželni zbor naročil je ob jednem dež od- Andrejom Peterlinom v • • Poskusen samomor. Preteklo nedeljo se Celi v boru, da takoj dožene z okraji, osobito s tistimi, ki so zivi-nozdravnika najbolj potrebni, kakor Metlika, Mokronog, koliko bodo hoteli prispevati k placi živinozdravnika, ter da se potem Ranzolla. Zadela se je v prsa. Težko ranjeno so jo odnesli v mej predstavo v gledališču ustrelila nemška igralka Lola službe razpišejo. Predlog gospoda poročevalca grofa Barbota bolnico. Vzrok poskušenega samomora J* baje nesrečna bil vsprejet. 1500 gld. se dovoli za nakup slik in skiz ljubezen umetnikov bratov Šubicev. Dež. kulturni zaklad : Pokritje za 1897 6928 gld. 50 kr., potrebščina pa 4993 gld 20 kr, torej preostanka 1935 gld 30 kr M^j drugimi je za dež. odbor izdal za šolske vrte 340 gld. za sadne in gozdne drevesnice 170 gld. 75 kr. Za trtnice 3769 gld. 87 kr., pokončavanje hroščev 862 gld , za bakreni vitriol 381 gld. ..... iz- 68 kr. itd. Lovskih listov so politiČn oblastva 1897 dala 874 po gld lovskim paznikom pa brezplačno 1064 Za 1899 sešitek 1 potrebščina tega zaklada proračuna na 5920 gld. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko izšel Vsebina: Fridolin Kavčič: Znameniti Slo- Radics : veku. IX venci. A. Koblar : Iz kronike krškega mesta Kranjski dijaki na nemških vseučiliščih v XVI. in XVII Simon Rutar: Rimska cesta „Aquileia piski. Sila: Sisci Mali za- Rutar : Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem Mat Od kod ime Tomaj Vrhovnik skega pisatelj Jurij Gollmay Slovenski životopisu sloven- napisi na stari cerkveni umetnini Slovstvo Umrl je dne 5. t. m. v Dramljah na Štajerskem on- dotni mnogoletni in neumorni nadučitelj g Bogomir Malenšek. Dva dni poprej je bil na smrtni postelji slovesno dekoriran z zlatim zaslužnim križcem. Pogorel je minuli petek posestnik Miha Horvat pri Kozjem ob cestah proti Pilštainu ostala hiša, zgorelo je pa tudi 17 prašiče Ogenj v gozdu. Minoli vsled iskre iz železnične lokomoti torek dne 14. t. m se blizu trboveljske po staje vnel ogenj v gozdu, ki je provzročil trem posestnikom do 1000 gld. škode. Šele po preteku šestih ur se je prebi válcem, keterim je prišlo na pomoč 100 trboveljskih delavcev i posrečilo zadušiti ogenj rudi na Šmarni gori je gorelo dne 16. marca popoludne do pozno v noč. Tatvina. V pietečenem tednu so mili v neznani lopovi vlo Urše Sikovič v Streharjih in odnesli okoli 50 gld denarja, srebrno cilinder remo..toar uro z nikelnasto pancer verižico, dve zlati \ ate broži lano mcdro rožico, dve zlati vhane v podobi grozdja, zlate vhane (murčke) , srebrno brošo, katera je imela na siedi vde- ovntni verižici s križcem in me- dajlonom zlato erižico za žensko srebrno pozi žico dva zlata prstana z rudečim in belim Kamnom srebrno zapestnico, 6 gnjat. 20 likov žganja („grenkega"), 25 „kratkih smodk, 25 smodk po V/ 9. kr. in šestlitersko steklenico. moralo Vsa biti škoda znaša okoli 240 gld. Lopovi, .katerih več, so z rovnico zlomili železni paš na oknu in tako potem skoz okno prišli v sobo, kjer so bile navedene reči V sob ni nihče ipal. Nesreče Bohinja se poroča: Minoli našli v sirarnici pri stari Fužini mrtvega sirarja teden so da Obcespošto delal sir. pošten fant Lovro Šo zakuril spodaj dve peči » Ker prostor ni bil odprt se je oglj čeva kislina (?) in ga omamila. Ko je vzdignil hleb sira, je omahnil, padel znak in umrl okoli treh popoldne ga še le zvečer, ko so prinesli mleko v sirarnico. Roke je imel razprostrte, kot da b: se hotel z zadnjimi spraviti vratom. Star je bil 27 let. mlinu v grajščini v Kostanj Dne 16. t. m. je po noči v V Ameriko zadnjem času je število izseljencev Ameriko močno tlo. Posebno iz Dolenskega se ljudj ljujejo v Ameriko. Brezvestni agentje zapeljujejo ljudi, da gredo z doma brez potnega lista Agent Silvio Nodari v Vidmu (Udine) na Laškem ljudi po tiskanem pouku uči, kako se morejo vesti, če nimajo potnega lista, da ne pridejo ljubljanski policiji v roke. To store tudi drugi agentje, ki nimajo pravice v Avstrji, izdajati vozne listke za vožno v Ameriko. Ljudje verujejo agentom 9 ki imajo potem sitnosti navadno vstavi žandarmerija morebiti še zapre in pošlje domov. Agentje obetajo ljudem jako cene in kratke vožnje, a navadno se potem tisti, ki njim verujejo opeharijo in se kesajo, ko je že prepozno, da so agentom šli na limanice. Zato ljudje nikar zaupajo agentom kakoani so Nodari, Strasser v Inomostu, Bomel v Baselu in Missler v Bremenu, kateri nimajo v Avstriji pravice, ljudi izseljevati ionirala. Na v Ameriko, in jih avstrijska vlada v to konces Kranjskem imati tako koncesijo le diužbi „Red - Star - Linie" in „Norddeutscher Lloydu, kateri imati tudi zastopnika v Ljubljani. Vsi drugi agentje nepostavno pospešujejo izseljevanje. Poročalo se je nam, da mnogo izseljencev sedaj vstopi v vlak v Zalogu Borovnici, na Rakeku in v St Petru kakor tudi v Vižmarjih in v Medvodah. Na Rakek se baje kar na vozovih pripeljejo iz Dolenjskega. Mnogo jih pa tudi odpotuje iz Krškega v Zagreb, kj postajah bil • baje Misslerjeva agentu Ako bi na teh teko stroga kontrola, ko je na ljubljanskem juž nem kolodvoru, bi ne bilo mogoče, da bi toliko mladeničev še niso dopolnili vojaška leta, izselilo brez potnih listov v Ameriko Spoštuj očeta in mater Te dni so postavili na pokopališču v Debrecinu spomenik, ki je v svarilo vsakemu kdor četrte zapovedi božje ne spolnuje. Napis se glasi čivajo v Gospodu: Josip Morita starejši i umrl star Tu po let Lastni sin ga je ustrelil. Franc Josip Moritz ml., umrl je v ječi v starosti 27 let Josipina Moritz starej umrla let stara, ustrelila jo je hči. Elizabeta Moritz; svoje življenje je končala stara 17 let. Sin, ki je ustrelil očeta, umrje v ječi, bci, Četrta zapoved ki božja mater umorila, um po samomoru v se velja. Razžalitev katoliške cerkve. Minulo leto je „Mar burger Zeitung" ponatisnila iz „Bozener-Zeitungj* strasten članek proti katoliški cerkvi. Državno pravdništvo oba urednika imenovanih listov, Bolcanu tožilo Kordona in E. Ulricha zaradi razžalitve priznane cerkve. V torek sta bila pred porotnim sodiščem v Bolcanu obsoj vsak na tri mesece zapora da v bodoče Opustitev opernih predstav. Listi poročaj opuste operne predstave v zagrebškem gledališču Vzrok je primanklj znaša 40.000 gld Vlada naročila intendanci zagrebškega gledališča odpove opernemu osobju Podpora justičnemu osobju. V proračun za te Našli so koče leto je 950.000 gld so namenjeni kot izredne pod pore državnim uslužbencem. Za justično osobje v območju pred prazniki ki so bodo še razdelili avskultantom, praktikantom, sodnim graškega nadsodišča je določenih 15.220 gld gorel mlinar Fr. Hodnik, slugam, paznikom itd oče treh nedoraslih otrok. Kako se mu je pripetila nesreča, Pomnožitev trafik. Vlada hoče pomnožiti število se ne ve. Najbrže se udaril, potem padel ten na tobačnih trafik, in sicer se bode ozirala v prvi vrsti na za- 19 ID uslužbencev pri državnih pušcence ponesrečenih delavcev podjetjih ter v službi ponesrečenih vojakov. Trafike bodo po možnosti dobivale tudi prodajalke v trafikah, ako so že 20 let opravljale ta posel. v St. 9320. Razpošiljava sukna samo zasebnikom i gld En odrezek 310 m dolg zadostno moško obleko stane samo i \ fine 2-80 iz dobre 3 10 4-80 7-50 8 70 10 50 » 12-40 13-95 y i fine j še angleške grebenčeste pristne ovčje volne nija * \ . nJ A — peruvien in dosking, blago za državne in železniške pridelkov proti škodi gosenic, hroščev m druglll ^ uradnike in sodmjske talarje, najfinejše grebenčasto in še- škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom J uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne } in solidno dobro znana občine ljubljanske, da jim je 1870 smislu deželnega zakona s 17. dne ju o varstvu zemljiških št. 21 dež zak En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr meter in višje ; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. I odrezek 9 gld. 95 kr. do 15. aprila letos svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje gene vrtne plotove m hišne seči stene na vrtih i i i na Polj i in na travnikih očistiti zapredenih gosenic i mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) m sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi po kažejo na drevj i grmovji in rastljinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor llltro IllOgOce o nadalje do 15 maja letos Kedar se drevesa ki nice gosenice so jih napadle gose- posekajo, a kedar se veje, ki so je napadle odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma ? take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati i ampak morajo se, ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje takoj sežgati Dalje morajo gori imenovane dokler letajo, od svojega sadnega drevj a osebe hrošče, lepšalnega in lepšalnih grmov in drevorednih dreves potem od drevja ob gozdnih robeh v istih pri merljajih, kjer je tega treba zaradi bližine i dan vati m vsak pokonče zlasti v zaranih urah otresati ali obračati kmetijstvu na korist. Na "polji se morajo črvi (podjedi, ogorci pi oranji ali kopanji zemlje precej za plugom tiko ali lopato pobirati in koj pokončati mo v Ce se bode kdo obotavljal opravila izvršiti mestna občina do dala določenega gor časa navedena i jih bode izvršiti na njegove troške bode naložila na korist ob i i vrhu tega pa se mu činske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan s zaporom od 12 ur do Ljubljani dne dni marca 1899 Ivan v Zupan Hribar 1. r. sukno-tovarniška zaloga Ki sel-Amliof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor ! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi. ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (5) Gjugasjuc; 3 Važno Redilna hranilna štupa za H. Najboljše redilno sredstvo za prašiče. dijetetično notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. zámotek 25 kr.. 5 zamotkov samo Varstvena znamka Redilna štupa za i notranjo rabo konjih. Rabi kravah skoraj najboljšim uspehom, « . «k Varstvena znamka. živina neče žreti zboljša mleko, navodom o uporabi zamotkov samo zámotek Redilna in hranilna stupa za kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno dijetetično sredstvo tranjo rabo, pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi zámotek zamotkov samo Dobiva se v lekarni Trnkóczy v Ljubljani Kranjsko. Vi L Pismena ali Ê Varstvena za 2 kr. pod gorenjim Tp o se prosi natančnega naslova spreje zadnja pošta in dežela )• naj lože in najceneje izvršujejo po pošti. V ttni slnéaji (ime, kraj ie)I(9eS Loterijske srečke V Brnu dne 22. marcija t. L: 71, 25, 88, 74, 20 NaDunaji dne 18. marcija t. L: 18, 17, 22, 67, 31 * V Gradci dne 18. marcija t. 1. : 1, □ H > ■ lasnikova tiskarna 29, 60, 32, 13 ♦ Tržne cene. V Ljubljani dne 15. marcija 1898. Pšenica 10 gld. kr. 50 kr. J » rž ajda gld. 10 kr., ječmen 7 gld. 80 kr., oves 6 gld. gld. 50 kr. i proso gld. kr., turšica gld. 60 kr., leča 12 gld. - kr., grah 10 gld. - kr., fižol 11 gld. 50 kr. Vse cene veljajo za 100 kilog.) v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvali. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spoštovani gospod! Zalivaljam Vas. da ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene- Pošljite mi takoj se tri ste- hala klenice Vašega izvrstnega trpotče-vejta soka, a zraven še tudi 2 zavitka ćcija proti kašlju. Z velespo-štovanjem Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN. V Divači. 19. oktobra 1897. C'énjeni gospod lekârnik! Pred kratkim časom sem naročil od Vas jedtio steklenico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi Trpotčev sok (Spitzwegerich za moje znance še tri nteklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. S spoštovanjem VID ZANIĆ. Mod ruš, dne 26. maja 1898. Ze!o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod-jovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Naj pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, popravljajo Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbedanju v prebavljenje, čistijo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit Paziti znamko. ie ker treba samo na tiste varnostne švedške Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare ljudi, nogah. ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, ker samo tisto mazilo iz moje leka ne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim doda za poštni list m zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, za doda še 20 kr. poštni list in naj zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasuikovi nasledniki