St. 106 Pisnima lirf| »nentt im la im loSn^ pfvSU* M PnL F. Perlo. — Lastnik rtskanJ tMSa ea mesec L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 5 tir već. — Telet stu, v sredo 6« maja 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L pond.AJ.lu v^ iJdtrzivV ^ nmvo: utica sv. Fmr ^ Tr V i." 20. L nsdstropie. D&f^i A W uredništvu. Hef & * ^ .e .pre^a*, > - Odgovo. - ijBbJ ^ ^ ce ' •sfeame Edinost. • . L 32.— in celo leto L 60.—. uredništva m uprave št. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tretn, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in m>rave 11-57 Vprašanje umirouUencev železnice južne Došel nam je slede« članek, kiJaob-jiavKamo z ozirom na važnost predmeta. Gre za večno vprašanje uimrovljencev l južne železnice. Državnim umirovi je ac am prejšnje vladavine se je slednjič pripoznal po višek njih mirovin. Da je bil ta p o vis ©k mizernih mir o vin opravičen in najnujnejši, dokazuje govor njegove ekscelence Mussolinija v zbornici dne 4. aprila t. 1., v katerem je priznaval, da umirovljenci umirajo gladu. Misliti bi morali, ali vsaj dozdevati bi se moraic, da je njegova ekscelenca z besetlo umirovljenci mislil vse umirovljcn-ce sploh in ne samo en del njih, ter da bodo določenih poboijškov deležni vsi umirovljsnci, ki jih plačuje država, brez razlike. Ni pa bilo tako. Na umirovljence južne železnice so popolnoma pozabili in jim niso priznani poboljški, dovoljeni s kraljevim dekretom-zakonom št, 468 od 31. marca 1924-25. Za večino umirovljencev južne železnice se niso uveljavile niti toliko raz-kričane reforme glavnega ravnateljstva državnih železnic (Kr. dekret-zakon štev. 995 od 23. 5. 24.), kajti tudi te so izvedljive samo za tiste, ki so bili po premirju potrjeni v službi državnih železnic. Nič novega ni sedaj, da je bila večina Tržačanov, ki so po pravu postali italijanski državljani, vrženih na cesto — nekateri z mesta, drugi postopno, da so jim bili prejemki ustavljeni ter da so morali v inozemstvo v službo svoje prvotne uprave. Zato predvideva odstavek 17 čl. 17 rimskega konkordata, kr. dekret - zakon 1816-1923, da se vise pravice, ki gredo umirovljencem brez razlike, dokler ne stopi v veljavo gori omenjeni dogovor (1. 1. 1923) uveljavljajo napram drzavi-pogodbe-nicl, ki je obvezana v plačevanje. Pravičnosti na ljubo je treba pri po znati, da umirovljenci južne železnice, davsi jih glasom posebnih dogovorov z južno železnico plačuje država, rriso državni umirovljenci. marveč umirovljenci zasebne družbe. Ti vedo prav debnov da ne morejo za-konrto zahtevati, da bi bili deležni tistih koristi, ki jih država dovoljuje državnim umirovljencem. Umirovljenci južne železnice ne zahtevajo drugega, nego ."izpolnitev obvez, ki jih je država sprejela od južne železnice, in pa polno pripoznanje pravic, pridobljenih in zajamčenih z dogovorom med Italijo in južno železnico (Kr. dekret-zakon št. 1816 z dne 12. 7. 1923). In ros pravi člen 17., 17. odstavek, dobesedno: «Pravice starih umirovljencev do mirovine vsake vrste (vštevši draginjske dok Lade in druge doklade vsake vnste), ki gredo tem umirovljencem v trenotku, ko .-.topa v veljavo ta dogovor, se uveljavljajo napram državi-pogodbenici, ki je obvezana r plačevanje po določbah odstavkov 18 in 20. Odstavek 18: plačevanje mirovinskih prejemkov vsake vrste starim umirovljencem bo vršila država-pogodibenica tistim umirovljencem, ki so bivali na nje ozemlju dne 1. julija 1922; v tem slučaju se ibo vršilo plačevanje istotako v zakoniti valuti države, ki plačuje.» Ker je omenjeni dogovor stopit v veljavo z dnem 1. januarja 1923 (Čl. 52, odstavek 3. dogovora), je jasno, da se morajo vse pravice, ki so jih umirovljcnci pridobili do 31. decembra 1922, piripoznati in spoštovati v polnem obsegu. Toda kaj dela državna železnica, ki ji je naložena likvidacija plačila železničarjem jiižne železnice (bivše Sudbahn)? Računa službovanje in plačo do 1. novembra 1918, čeprav so ti umirovljenci služili pri južni železnici po več let po zlomu a^stro-ogrske monarhije in so v teh letih dosegH večje plače. Tistim, ki so bili že leta 1918 umirovljeni in ki so dobivali od Južne železnice mirovino 300 kron v zlatu (predvojnih kron), nakazuje državna železnica danes 300 lir--v papirju! Umirovljenci, italijanski in inozemski državljani, tu bivajoči, ki so pa dne 1. julija 1922 bivali v Avstriji in ki jih ta poslednja plačuje (Čl. 17, odstavek 18 rimskega dogovora, kr. dekret-zakon 1816 ex 1923), dobivajo od treh do tri in pol milijona avstrijskih kron mesečno, kar iznaša v lirah 1000 do 1200, dočim umirovljenci z isto služibeno dobo, istim činom in enakimi pravicami, dobivajo od te vlade 250 do 300 lir mesečno. Podpisanec dobiva kot inspektor VI. razreda, s 33 ieti službe, lir 278.10 mesečno. Razlika v postopanju z italijanskimi državljani, ki jim gredo enake pravice, je pre-jasna, da bi bila potrebna še kaka druga ^ računajo mirovine le na podlagi 'službenih let in plače, dosežene do 1. novembra 1918, in če se predvojne krone (zlate) računajo alla pari današnjim liram v papirju, je to prikrajšek, ki na-Skprotuje vskemu dobremu stmslu in pravičnemu tolmačenju gori omenjenega dogovora. Pravice, pridobljene do vstopa v veljavo rimskega dogovora (1 1 1923) ki se je uzakonil v vseh državah-pogodbe^ iricah, morajo se takšne, kakršne so bile v polnem obsegu spoštovati. Beraška in obubožana Avstrija ne plačuje za 300 predvojnih kron 300 današnjih, marveč daja 3 milijone in poli V istem razmerju ne plačuje Jugoslavija 300 svojih dinarjev za 300 predvojnih kron, in ne dela tako tudi Ogrska. Med vsemi državami, ki so podpisale rimski dogovor, je edino državna železnica italijanskega kraljestva, ki je trdogiava in noče razumeti, da so umirovljenci južne železnice zadobiti pravico do prejemanja dobrih kron in ne spremenjenih alla pan v Kre manjše vrednosti. Razne brzojavke in prošnje poslane ekis-celencama Mussoiini-ju in De Stefam-ju, podpisancema na dogovoru, s prošnjo, da se ukrene potrebno, so ostale nerešene. Drugače pa je bilo z ukazom, naj se te mizerne mirovine skrčijo za 12 od sto za davek na premično premoženje! Ta je prišel pravočasno, celo prehitro. Kajti, docim je zakon o davku na premičnine stopil v veljavo za nove pokrajine z dnem 1. januarja 1924, so imeli umirovljenci privilegij, da so Tim odiegali 8 mesecev poprej, to je: že od 1. maja 1923. Ne sme se pozabljati, da je Italija napravila z južno železnico mastno kupčijo, ker se je ta poslednja odrekla svoje terjatve napram kraljevfc^italijanski vladi na podlatfi bazelskih pogodb, 17. 11. 1875, in dunajskih, 25. 2. 1876, glede plačevanja letnih obrokov v znesku 29,569.887 12 frankov v zlatu do 31. 12. 1954, in letnih obrokov .v znesku 12,774.751*26 frankov v zlatu od 1. januarja 1955 pa do 31. decembra 1968, vštevši zastanke (1915) in o-bresti (Čl. 27. § 1. rimskega dogovora). Zaključujem: umirovljenci južne železnice ne zahtevajo od vlade nikake miloščine, ampak le izpolnitev obvez, sprejetih pogodbeno od južne železnice. Visoki smisel pravičnosti, ki ga je pokazal ekscelenca Muškim ob raznih prilikah, ne bo mogel dovoliti, da bi tisti, ki ga veže dolžnost, ne meneč se za izrecne zakone, teptal in krčil najsvetejše pravice, pridobljene potom velikih žrtev in 30—35 let poštenega dela. Naloga njegove ekscelence Mussolinija gotovo ne bo težka, ker na koncu konca ne gre tu za gordijski vozel, marveč enostavno, da se da cesarju, kar je cesarjevega. Enrico Schironi, umirovljeni nadzornik južne železnice. Dr. Rybaf na poti v Firence -- Rimski poslanik v Beogradu BEOGRAD, 5. (Izv.) Seje narodne skupščine 'so odgodene do pondeljka. V prostorih narodne skupščine zasedajo le posamezni odbori. Ministrski predsednik Pašić je popolnoma okreval, danes ga je posetil Svetozar Pribičevič ter je z njim konferiral o položaju. Od ministrskega predsednika se je Pribičevič podal k Ninčiču, s katerim se je razgovarjal o bližnji konferenci Male antante. Nato se je Pribičevič podal na dvor; kralju je poročal o razvoju političnega položaja. V vladnih krogih zelo pazno zasledujejo komunistično rovarenje v državi. Središče vse propagande je Dunaj. Pri kralju je bil danes tudi zunanji minister Ninčič. Načelnik jugoslovenske delegacije doktor Rybar je odpotoval v Firence. V zvezi s pogajanji z Italijo je vlada pozvala v Beo-grad Antonijevica, poslanika v Rimu. Antonij evič je prispel danes in je že imel razgovor s pomočnikom zunanjega ministra Markovičem. Bil je tudi pri kralju. Zvečer je odpotoval v Rim gen. Bodrero, iz Rima se poda na pogajanja v Firencah. Pred toljievilko akcijo v Jugoslaviji ? BEOGRAD, 5. Vaš poročevalec je z ozi-rom na vesti, da pripravljajo boljševiki nekako ofenzivo svojega terorizma tudi v Jugoslaviji, dobil na kompetentnem mestu naslednje pojasnilo: Komunizmu niti v Rusiji ne gre več dobro. Čuti, da propada. Zato išče zaveznikov. Ne izbira pri tem mnogo. Vsakdo, ki mrzi postojeće stanje, jim je dobrodošel. V arzenalu boljševizma je priljubljeno sredstvo teror. - V tem je pravzaprav bistvo komunistične metode. Teror v masah in teror preko poedincev. Balkan so boljševiki od nekdaj smatrali za povoljno polje za svoje eksperimente. Bolgarsko in Jugoslavijo treba za vsako cenio revoltirati. Polom radičevščine je prekrižal marsikoji račun moskovskim teroristom. Jugoslavija je krepko zavrnila naval boljševizma. Zato se je več pažnje začelo obračati Bolgarom. A krvavi poskus v Sofiji se je izjalovil. Strahovito st tega zločina je tolika, da- so bolgarski zemljoradniki mahoma izgubili vse simpatije, ker so na sumu, da so se vsaj nekoliko približali boljševikom. Ali izgleda, da terorja ni še dovolj. Moskva v poslednjem momentu zopet poskuša vznemirjati Jugoslavijo. V »a ja vnost bi morala sodelovati, da se prepreči vsak poskus. Posebno bi se moralo jugo.vlovcns.ko delavstvo paziti, da ga nihče ne /.Imrablja. Bolj-šaviška akcija je v poslednjih letih povzročila velikansko škodo delavskemu razredu. Razbili so mu celo strokovno organizacijo in ga zapeljali v obupne eksperimentu. Ako bi se kje med delavstvom zopet pojavil kak zli duh, ono bi prvo moralo v lastnem interesu z bičem izgnati ga in zatreti. _ Naraščanje voda ▼ Jugoslaviji BEOGRAD, 5. (Izv.) Vode po vsej državi še vedno naraščajo. Srnica, dotok Mora/ve, je prekoračila bregove ter poplavila mestece Moračin. Škoda je ogromna. Izvedenec Druftra narodov v Beogradu BEOGRAD, 5. V Beograd je prispel g. Avenol, ekspert Zveze narodov za finančna vprašanja. Danes se je zapisal v dvorno knjigo in posetil Pašića, doktorja Ninčića in dr. Markovića. Popoldne je posetil Avalo, kjer je položil venec na grob neznanega vojaka. Opoldne je obedoval pri dr. Ninčiću. Zvečer mu je novinarsko □druženje priredilo v klubu čaj. Pri tej priliki je g. Avenol govoril zdravico, pri kateri je poudarjal nalogo Zveze narodov za vzpostavitev svetovnega miru ter naglasa! velike uspehe Zveze narodov v relativno kratkem času. Povdarjai je važnost Zveze narodov za gospod, 'obnovo Evrope in sijajni položaj, katerega zavzema Jugoslavija v Zvezi narodov. Vaš dopisnik se je dolgo razgovarjal z g. Avenolom, ki mu je naglaal, da je prišel v fugoslovensko državo v švrho, da se \nformira o jugo-sk>venskih gospodarskih in finančnih prilikah. Konstatira! je z zadovoljstvom, da se je Jugoslavija brez hrupa in brez velike reklame gospodarsko dvignila. Z zadovoljstvom je povdarjai, da so njegovi vtisi o Jugoslaviji najboljši. Potoval bo v Ženevo, kjer bo povdarjai svoje vtise o solidnosti m veliki bodočnosti Jugoslavije. Jutri popoldne bo g. Avenoi priredil predavanje o term: Liga narodov in organizacija svetovnega miru. ___ Kolfov odpotuje bh mtA Sestanek med Ninčićem m Kaliovom BEOGRAD, 5. (Izv.) Bolgarski zunanji minister Kalfov odpotuje v zapadne države, da informira te države o resničnem poteku 7dogodkov in da zagotovi Bolgarski pomoč od zapadnih držav. Jutri dospe Kalfov v Beograd, kjer se sestane z Ninčićem- Zaslišanje prič u sofflskera procesi Odvrnjen atentat na sobranje SOFIJA, 5. Na procesu radi atentata v stolni cerkvi sv. Nedelje je bilo zaslišanih veliko število prič, ki bodo skoraj vse prišle še pred vojno sodišče kot obtoženci za druge zločine. Med temi je bila neka gospa, Nikolova po imenu, mlada in prikupiva vdova po bogatem bolgarskem trgovcu. Obtožena, da je sprejela pod svojo streho Friedmanna, ni tajila tega očitka m je s ponosom pov-darila, da je s tem izvršila človekoljulhno delo. Na nadaljnja vprašanja sodnika o njenih odnošajih s Friecbnannom je izjavila, da bo odgovorila pri zaprtih vratih, v sled česar se je razprava nadaljevala na tajni sejL Ko je bilo občinstvo zopet puščeno v dvorano, se je začelo zasliševanje Iskova in Maslaskifa, ki sta vzbudila senzacijo z izjavo, da se je pripravljal atentat tudi na sobranje, a da se je ta načrt čisto slučajno izjalovil. Petnajst dni pred atentatom na kralja Borisa je bilo na nekem travniku najdeno truplo agrarca Koleskova. Policija je kmalu zvedela, da je bil Koleskov spravljen na oni svet, ker so se zarotniki hoteli osvoboditi nevarne priče, ki bi jih znala ovirati pri njihovih nadaljmh načrtih. Kot osumljenci tega zločina so bili aretirani Iskov, Malaski in drugi, ki so po daljšem zasliševanju priznali, da pripravljajo atentat na sobranje tekom seje same večine. Eden izmed zarotnikov, ki so ga zvali za «Nemca», je imel oskrbeti peklenski stroj, ki bi ga mora! postaviti na pripravno mesto Stenčev, uslužbenec na ministrstvu za javna dela. In to bi se gotovo tudi zgodilo, ako ne bi bila dva dni poprej aretirana imenovana dva zarotnika, ki sta včeraj kot priči potrdila to svo^O izpoved pred -rojnim sodiščem. Proces ve bo najbrže zaključil še nocoj. Medtem se vrstijo samomori aretiran-cev, ki hočejo uiti prekemu sodu: Dimi tri Mttrev si je vzel žMjenje v trenotku, ko je imel biti aretiran; istotako je hotela izvršiti samomor neka ženska, a policisti so ji pravočasno to zabrani!*; pozneje se je v ječi zastrupila z morfmom. Seja senata RIM, 5. Sen. Trttoni je otvoril sejo ob 15. uri Predsednik se je spomnil smrti senatorjev Rosadi-ja in Grassi^a. Nato je pričela razprava o proračunu vojnega ministrstva. Gen. Caviglia je govoril o preureditvi armade. Ministrski predsednik on. Mussolini je predložil zakonski načrt o ureditvi višjega! armadnega poveljstva. Seja je končala ob 16.15. Prihodnja seja v četrtek. Rusija naroča parnike v inozemstvu MOSKVA, 5. Vodstvo sovjetskega trgovskega brodonrja je sklenilo naročiti v inozemstvu nekoliko trgovinskih ladij. Prvo tako naročilo dosega svoto 10 milijonov rubljev. _ Pred Amindsenovla poletom aa severni tečaj KINGSBAY (Spftzfeecgea), 5. Oba aeroplana za polet na severni tečaj sta pripravljena aa odhod. Treba je le še čakati na ugodno •vreme. Dane« sta odpiuli ladji «Fram» in «Hdbby» proti severu, da po-jAčeta primeren prostor za pristan je, odkoder bi potom aeroplana Ufalo* nadalje. vaU mvofo pot. Aeroplana bosta zapustila Spitabergen, čhn bo dospela radov. Rll5ifa J^l policijski podpredsednikjn drugi drzavm ^ ^^ deIegaiov ImeiK>vana • bFila dostojanstveniki; od tubo Hmdenbujg na-N^ za ^^ dnevnega red^ kon. daljeval vožnjo ^avtomobilu v «elm- ^ ^^ biJa ^dena Iia strasse. Prvo noc bo Hmdenourg prenočil | daneS v palači državnega kancelar ja in šele po - svečani prisegi, ki se bo vršila 12. maja, se Boji FfelltCCZOV V MarOkU bo nastaml v predsedniški palači. RABAT, 5. Uradno poročilo vrhovnega Pomembno m značilno ,e dejstvo, da se v hancoskih ^ Na seve5r. bodo udeležile svečanega sprejema nave-^ wa . raJ Colombat zil ^ ga predsednika tudi republikanske organi-1 vražnc oddelke Sovražnik je pustil na bo-zaetje lz varnostnih razlogov Oodo poiicir; ^ mWviK vor* ranipniK tn vc»Vilro ski oddelki imenovanega dne n istražili dohode k parlamentu in * c«ugux,!so Riffanovci se zbirajo vzdolž i jišču nad 50 mrtvili, več ranjenih in velike i" j" . "j množine vojne opreme. Izgube Francozov , , . . .. - arilSim;so neznatne. Riffanovci se zbirajo vzdolž vladnim poslopjem. j črte Skorbuazun. Polkovnik Gambay je Uradni podatki o izidu ožje volitve so razpršil tri riffanovske bataljone pri Mu-nas-lednji: Volilo je 30,351.948 volilcev. Za laiju. Sovražnik se umika v neredu. P»craz Hmdenburga je tt»k> oddanih 14.655J.766 upernikov je napravil globok vtis na so- gasov; za> Marxa 13,751.615; za Thalmanna 1,931.151; razpršenih ozir. neveljavnih glasov je bilo 13.416. Jutri se sestane osrednji volilni odbor, da uradno potrdi izvolitev novega predsednika. «Berliner Tageblatt» pripominja, da bo moral novi predsednik brezpogojno nada-, ljevati dosedanjo politiko, ki ima svoje izhodišče v garancijskem paktu. K netsreči pa sklenitev garancijskega pakta ni odvisna samo od dobre volje Nemčije; Briand mora uvaževati tudi miroljubna naziranja levičarskih strank in Hindenburgova izvolitev hrezdvomno ne olajšuje stvari. Demokratski list «Welt am Montag» svetuje republikancem, naj bodo napram Hindenbur-gu zelo previdni, kajti s tem, da bo Hindenburg prisegel na ustavo, ni še nikakir rečeno, da more postati republikanec. Hin- sedna plemena. Obsodba naprednih republikancev v Turčiji ANGORA. 5. Angorsko sodišče neodvisnosti je obhodilo več članov repuiblikan-ske najDTedne stranke, ker so izrabljaH versko propagando v politične svrhe. Predsednik V. strankine sekcije Nuri Bey je bil obsojen na pet let ječe, Saly paša na dosmrtno prisilno delo; Ressul Hadža je bil izpuščen na svobodo. Na d arije je sodišče sklenilo opozoriti vlado na pogubonosna delovanje republikanske napredne stranko. Tramvajski .štrajk t Pariza PARIZ, 5. Da v! so urađniki družbe tramvajev in autobusov v Parizu proglasili 'splošno stavko, ker ni hotelo ravnatelj-dcnburg bo samo prisegel, da se ustava stvo odstopiti otd postopanja proti uradni-ohrani, in nikdo ne'smebiti presenečen, če i kom, ki so 1. maja izostali iz službe. DNEVNE VESTI Hnski Matija u pili i Firera Včeraj zvečer so bili v Trstu na svojem potovanju v Firenze jugoslovenski delegati za pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, katera se bodo nadaljevala v istem mestu. Z novimi pogajanji se imajo zaključiti pregovori med obema državama. Jugosloven-ska delegacija je sestavljena iz sledečih članov: 1. Dr. Otcikar Rybar, opolnomočeni minister, 2. Prof. dr. Šilovič, delegat, 3. Dr. Marij Krmpotič, načelnik oddelka v ministrstvu šum in rud, 4. Prof. Stražnicki, 5. Stotnik Čel igo j. Politični položaj v Italiji V italijanskem tisku čitamo zadnje dni živahni razprave o načrtih opozicijskih strank, zbranih na «Aventinu». Vladna in vladi prijazna glasila hočejo vedeti, da je disciplina v opoziciji zrahljana in da se uveljavljajo navzkrižja v mnenjih glede bodoče taktike. Vršijo da se živahne razprave med poedinimi vodilnimi politiki opozicije. Demosocijalci da so odločno za to, da opozicija opusti dosedanjo taktiko, da zapusti Aventin ter da se po- ■ vrne v zbornico. Neko drugo poročilo pa pravi, da se je vodstvo stranke žzreklo proti vsalq| spremembi dosedanje taktike. Istega mnenja da so tudi odlični politild socijatnstov-unitar-cev in popolarov. Menda bomo najbližji resnici, če menimo, da so gornje vesti v vladinih in vladi prijaznih listih le ugibanja, izraz želje, da je tudi v tem slučaju želja mati trditve. To domnevo potrjuje tudi ostrost polemik med glasili obeh taborov. Pred vsem pa razne izjave Farinaccija, glavnega tajniika faiistovske stranke in danes — čudna so pota političnega razvoja — ene najmerodajnejših oseb ne le faiistovsloega tabora, marveč v splošnem potatičnem življenju. Farinacci propagira politiko sfcrajnih sredstev do neizprosnosti, da krutosti napram opozicijskim skupinam. Temu primerno ostri so tudi odmevi iz opozicijskega tabora, kolikor je pač to možno ob utesnjeni meri tisUovne ! svobode. Zlasti se kaže ta napetost v polemikah med intelektualci fašistovskega in onimi opozicijskega tabora. zen tiste, ki brezpogojno in iz'tljučro služi le državi. In k«r je — tak je zaključek njihove miselnosti — le fašis-tovstvo tako stranka, se sme istovetiti z državo in gre nji pravica do izključne oblasti. Za druge pa le: nasilno bivanje, nirH gostom nič manj, kot tri goale. Tudi v drugem polčasu je še vedno nadvladalo polje goriško moštvo in gostje se morajo zahvađiti le svoj*e*nju dobremu vratarju, ki jih je občuval pred nadaljinimi porazi. Šele proti koncu so postali gostje malo bolj živahni in so si znali pridobiti par lepih pozicij, katerih pa niso znali izkoristiti. Med gosti jie bilo sicer par dobrih igralcev, toda manfkalo jim je veliko na hitrosti, tehniki in dobri kombinaciji, medtem ko so GoriČani v nedeljo inreli prav srečen dan in so svojo iZmago, ki bi bila lahko še večja, .popolnoma ,zaslužiii. Pohvalno moramo omeniti tudi sodnika, ki je bil nepristranski in na višiku svoje ,naloge. j Število gledalcev je bilo mnogo manjše, ka- - Cerirveno-glasbeni koncert pri Sv. Jakobu, Prihodnjo nedeljo zvečer se bo vršil v ! je navadno ob'takih prilikah. Največ je dvorani Konsurnnega društva pri Sv. Jakobu j pa£ temu krivo vodstvo «Pro Gorizie», ki dolgo pričakovani cerkveno-glasbeni koncert. [vabi v Gorico samo taka moštva, ki se niti Program obsega razne relifcijozne in cerkvene | zdateka ne morejo kosati z goriškim- moštvom, skladbe za mešan zbor in nvoake glasove. Med ter vara občinstvo, obetujočenuu zanimivo drugim omenjamo, da ee b' izvajala tudi igro. če bo vodstvo še nadalje tako postopalo, osmero glasna maša, sVladba prof. Mir&a. ki bo doseglo to, da ne bo goriško občinstvo sito bo vodil ta koncert. Tudi o»ale skladbe, sta- | večnih prevar, v bodoče posečalo tudi zares- v edin o drug drugemu nasproti. Očividfno je ka»- vnfcila dne 24. t. m. Spomenik bo postavljen prepričan, da se bo zgodilo obratno, namreč, da se bo *San> Gior&o* umaknil. Razdalja med p a mikom a se je naglo krčata in nenadoma je potnike na paroikb «£fesazio» prešinila groza: «San Giorgio^ je ptul s polno paro naravnost proti «Nesasrin» in hip potem je odf strani trčil vanj. Sunek: >e ibil saten. Oba pamoka sta grozno zaškripala in se zagugalba, kot da bi se moneta reda; volitev dWh zastopnikov za osred" | g oče tehnično razviti igre Velike mlake i* nki občni zbor. — Odbor. i vsAed teptanja nastalo blato so zelo ovirale -«Emancspazsone», «Lavo«rator<>» in «Pro-; igralce pri oddajanju žoge in kombiniranju. rmcm» oproščeni pred prizivnim sodiščem. Vsled polzkega zemljišča se je včasih pnpe-Predvčerajšnjim se je vršila pred tukajšnjim i tito. da ie igra postala precej tez^a m-utrud-prizivnim sodiščem obravnava o prizivu g. j U™. Kljub temu pa so igralci od začetka pa Renata Ailegretto, nekd&^ega odgovornega i ^onca tgre požrtvovalno vztrajali hotec urednika tukajšnjega glasila republikanske P«boriti svojim barvam častne uspehe, ki stiranke -Emancipazione», kateri je bil obso- tu«1 izostati. jen lansko leto od oCirajnega sodišča na en; SesUva mogbval «Burje» fe Wa dobra m se mesec zapora radi sramotenja državnih usta- ! j« ** P™ mah ugotovila, da lahko klju- nov. Pred prizivnim sodišče-m je bil g. AHe-! ^uje vsafcemn najboljšemu sfovenskemu mo-gretto oproSčen. Včeraj so se vftftile pred istkn ! Jtvu naše pokrajane. Vratar, čeravno v svoji j sodiSčem tri obravnave, in sicer o prizivu po- , konstituciji nekoiko premajhen znejšega odi^ovornejga , je vseeno zione* Nina Woditz*?a, ki je bil obsojen na 15 dni zapora, odgovornega urednika iista «*Lavo-ratore» Antona Juraga, ki je bi4 obsojen od okrajnega sodišča na 15 dni zapora, in končno o prizivu odgovornega urednika demokratskega lista «JLa Provincia» Nicola Cupolo, ki mornarji, ki so ajtočili v vodo. rešdni, sta od1- bovanje znaša 400 lir plula dallje vsak v svoji smeri. Pri nezgodi ni 5) Mesta treh učitelje z letno plačo 7000 lir Jbdl nihče ranjen. Oba pamika sta pa precej in štirimi- četrtletnimi poviški v višini ene de-tvudo poškodovana; sikupna šfleoda se ceni nai setne. Nagrada za aktivino službovanje znaš« približno 30.000 lir. Ob prihodu v Tngt; je kapitan Russo» po-Veipnilk* parnika «Nesazio», ptrija^vil) dogodek na prisSaniškem kapetanatru. OfMastva so odredila preiskavo, katere uspeh pa ni še znan. Vesti z Ooriike?! ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — «V Nižavi» drama v treh dejanjih, spisal, Don Angelo G-iuanera. To prekrasno delo uprizori Dramatično društvo v Gorici v soboto 9. t. m. kot častni večer g. Cirila Bratuža, dru- ! pojasnila? štvenega režiserja in igralca. Delo je imelo na __ y ^^^ ^denostL Včeraj opoldne so vseh svetovnih odrih triumfalne uspehe. Pre- ; aekateri mimoidoči opa2ili oknu prvega pričani smo, da Ud i v Gorici uspeh ne izosta- nadjStrt)pia ^ Cocija^cigevo trgovino s čev- znaša 400 lir. K temu spadajo še draginjske d oklade, kakor jih uživajo ostali pokrajinski uradniki. Kdor hoče biti dopuščen k natečaju mora vložiti do 20. t. m. p^ pokrajinski upravi v Vidmu prošnjo, kolekovano z dvema lirama in potrebne dokumente, pravilno legalizirane in opremljene po predpisih zakonov o kolkova-nju. Prizadeti se lahko obrnejo za informacije bodisi na pokrajinsko tajništvo ali pa na goriški magrstrat, kjer bodo dobili vsa potrebna ne. Igro režira C. Bratuž, fki obenem igra tudi glavno rk>go. Tudi druge vloge so v rokah l:i, ki se nahaja nasproti goriškemu vrtu, mla do gospo, ki se je počasi in neodločno pri- naših najboljših moč! Opozarjamo, da se igra v^a]af da se vrže s prvega nadstropja na uprizori samo v soboto 9. t. m in se navad- £ico 2c izrazu nje bif ob sojen na 'l^dni zapora" V^i tri^o bSi | ugajala napadalna vrsta v kateri seje posebno izkazalo desno kralo, ki je z lepttm strefom pn ( borilo «Burji» edini, pa Častni *jgoal». ^ j Gostje so se pokazali kot rrdado, ampak ! dobro ustavljeno moštvo. Opazilo pa se je tajkojl, da fim mla-kasto igrišče ni dopuščalo razviti one vrline, katere je znalo pokazati pri dotedanjih tekmah. Žoga se je vsled u" obsojeni radi sramotenja državnih ustanov potom tiska. Prizivno sodišče je izdalo v vseh treh slh*-Čajih oprostilno razsodbo radi neobstojeano- sti zločina, — Dodatna pristojbina za telefonske pogovore z inozemstvom in pristojbeniki se ima iui«. luuti-iuoimjm m p-J ot mita j « .- ... J t" " plačati juigoslovenski poštni upravi za po^o- darca premafimila naprej komaj za ped ah je vore z Zadrom, je bila z dnem 1. maja znižana i Pa obtičala v kaki mlaki. Visokte vgre m «Tda- od 400 na 395 od sto. — Predavanja prof. Leona Bolaffio o kon-kkirznean pravu, ki so se imela začeti danes, so bila odložena na poznejši čas, ki se ima še | določiti. janja žoge v eraku ni bilo mogoče sploh razviti. Vseeno pa je moštvo, ki je biLo sicer ne-fcehko utrujeno vsled neke druge tekme, katero je odigralo istega dbe v Gorici in zmaga" i lo s 4 : 1, tud)i v Viparvi častno izpofeiilo svoto - Iz Tolmina nam poročajo, da se je spre- I nalogo. Edinega .«€oala» m "krivil ^atar, menil vozni red žardinjere Tolmin - Sv. Lucija ! a^pak ga je pripisati bol^i bhnemu okolišu —po staja. Do nadaljnega preklica velja torej: j V osrtaJem ,e vsak tgralec izvršil svo^o Toknin Sv. Luci;a postaja. Odhod od 5., } dolžnost. . llbr t> . 5.40., 18, 1-8.40. uri Zmagujoče ®«tvo: Radnja; Mozetič B.; Tolmin Sv. Lucija postaia. Odhod ob 5., j Kra«wč; Cermoo,; Molar, Jež; Sket B.; Me-9.. 19., 19.40. uri. — Lastnik žardinjere je do- dvešček; Cularm; Lekan; Mozebč L mački Sovdat Franc iz Tolmina. Cena celi ! Sodni* <*r. Bvsa je zadovoljivo vršil svojo vožnji je L 3— (tri). 1 nalogo. . — NafezISve boUzm v našem mest«. V ča- P<> tekmi se razvila med igraici in dru. su od 25. 4. do 2. 5. 1925 so bili v našem me- ««" pn>atel^ MAov prisrčna zabava pn ter-stu skdeJČi slučaji nalivih boiezni: davica ianČBČu, v «A<*rrn» in ^pri Hntbu». Ub prepe-7, Škrlatica 11, trebušni legar 2, paratifus 2. vanw narodmh peom so gostje ob ®atol Umrli sta n)a davici in trebušnem legarju po zaoustih Vipavo, Mičoč si: sko-ena oseba. radnje srviden^^ SPOKT Iz tržaškega iivllenia Kakor je bilo svoječasno že javljeno, se bo ▼nšila v nedeljo popoldne na trsteniškem igri-flču <*Vala» revan&ia tekma med goriško •«jSiparto»» in I. četo «Vala». Opozarjamo že danes tržaške športnike na to velevažno tekmo, ki ima poleg športne prireditve tudi namen, da se postavijio stiki med nami in GoriČani. Že po tekmi, ki se je vršila med tema četama v Gorici, se sprožilo vprašanje o potrebi skupnega delovanja med nami in Go- rrfcami ne samo na političnem in kulturnem, pač pa tudi na športnem polju. Prepričani seno, da bo tržaško občinstvo upoštevalo ta korak «Vaia» in ga j>odpiralo pri tem hvalevrednem delu. — Mlad. društvo «Sparta» javlja svojemu članstvu, da se vrši danes zvečer točno ob 7.30 sestanek v novih prostorih. — Odbor. — S. D. «Ar. Karel Birsa, ki je — kakor smo že poročali — pred kratkim po lož 1 odvetniški iz?>it. — Norr e z ve&iko tadeleft>o i'jjd' pokazalo, da soctnfrtvu?« z d'miioo g. Bnddna. Pokojnik je bil) pripeljan iz Gorice, kjer je umrl v sanatoriju. Skozi Dordberg se vlekel žalni sprevod do za ščanslke^a mosta, Jdjer je sprejet pokojnikla j še domači župnik. Pevski zbor mu je zapeF tu žalostinko. Nato se je sprevod .pomikal proti Sv. Lovrencu, ki i'e tako čudovito lep posebno | seidaj spomladi. T^iinilo ?e še nekaj minut in Sv. Lovrenc +e sprejel' v svoje naročile mlado življenje pokojnega Riharda. A tudi d!rugo hdšo je včeraj etnskala OTirt. Cerfitovniku je unrrta f>čerka Maria Berce, ki jo je ogrizel znani stekK pes. Zdravi"! so jo v tržaška bofeici, a fe pcd&egla, par dni pozneje, ko so jo pripeljali k Trsta. Naše sožalje g. cerkovaviku ob zguibi ljubljenega otroka. ZAKVALA. Ob priliki bridke izgube predrago so' pre^ge in mame arije Midi izirekanvo najsrčnej^oi zahvalo vsem, ki sc» nam izrekli 9voje sožalje ali jo spremili na, njeni zadnji poti. Posebna zahvala preč» g. kura>tu in vaščanom za sprer.^st^c. PETELINE, 3. maja 1925. (362T ŽALUJOČI OSlALi. ODVETNIK dr. Karo I MALI OGLAS! 15LETEN deček želi vstopiti kot krojaški vajenec k krojaškemu mojstru v mtestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 575 je otvoril odvetniško pisarno v Ajdovščini (hiša Bratinc} 1 Z8afov srebra, krone, S I platin, zobovje »e | dP k upu Jo % i Zlatarna ALBERT POUHf i Trsi, Via Ma zini 445 % % Ne kupujte BABICA, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Konsultacije o nosečnosti. Cene ndzke. Tajnost. Via Madoanina 10/1. 576 INVALID, brez leve roke, drugače popolnoma zdrav išče službe kot čuvaj ali slično. Naslov: Asuh-ej SPuga Javorje, 28 p. Obrovo. 578 SINGER-JEV šivalni stroj«, zajamčen se proda na obroke. Kupujejo se stari srtroji. >c-guedoito 60 __J MIZARSKEGA pomoćnika sprejme taCe*i, ji je udaril v lice, da se je stresla in odprla očL Začudena se je Bakulmka dvignila in se ozirala, ker ni mogla razumeti, odkod ta hlad. Svetilka, ki je bila zastrta z abažtzrjem, je slabo razsvetljevala sobo, vendar pa je Bakulmka takoj zapazila v ozadju sobe odprte duri, ki jih prej m videla, a Valerijina postelja je bila prazna. Zmedena m vznemirjena je Larisa Arkadjevna stopila k ta j in-stvenim durim, ki so vedle v ozek in temen hodnik, — očividno je bil to vhod v zazidani del gradu. Bogve, kako je Valerija odkrila ta vhod? Bakulinka je napravila nekaj korakov po hodniku, toda zbala se je in se naglo obrnila, potem ko je nekolikokrat poklicala deklico; toda vse je bilo tiho. Ničesar ni razumela in nemir se je je polaščal. Sedla je zopet na prejšnje mesto ne vedoč, kaj bi napravila. Bilo ji je neprijetno pozvati sobarico, sama pa se je bala v neznane in temne prostore in tam iskati Valerijo, zato se je odločila, da počaka in ne vznemirja niko-far, če se odsotnost njene krščenke preveč ne zavleče. ni dolgo čakala. Ni še minilo po! ure, ko je zaskćšala lahke korake m se je na hodniku pojavila Valerija. Skrbno je zaprla tajne duri in, kakor da ne vidi kumice, se je podala v nasprotni konec sobe. Bila je očtti'dno v mesečnem stanju; to se je videlo po nepremičnem in čudnem pogledu njenih široko odprtih cči. Toda obisk zaprtih sob ni ostal brez sledu. Vrhu nočne srajce se je odela s široko pisano orientalsko ruto, a čelo ji je bilo obvezano s trakom, ki je bil obšit s tmuA Stopila je k rezljani omarici, ki je visela na steni, fo odprla, vzela iz nje škatljo, ki se je na njenem pokrovu rdečil rubin, in jo odprla. Kleče na naslanjaču je ogledovala neki predmet v škatlji, polagoma se ji je obličje mračilo zadobivajoć besen, skoraj živalski izraz. _ Paoio! Paolo! Glej, da me vnovič ne prevari?, sicer se maščujem nad teboj, — je izpregovorila polglasno. — A ona... ona pride! Tudi ona bo spoznala ta nesrečni kraj, kjer leži njeno truplo, ki ni zagre~ beno v blagoslovljeni zemlji, in kjer v kleti še diši po krvi. Čemu prihajaš semkaj? V njegovem srcu nI mesta za obe; on bo samo moj. Srd in strast sta zvenela v njenem glasu, ki j« postal globok in kovinsko pobarvan, kakršnega nI kumica še nikdar pri njej slišala. Začudena Larisa Arkadjevna se je tiho priplazila od zadaj k svout krščenki, se previdno nagnila in pogledala Črea njeno ramo. V škartljici j« zagledala portret mladet>» moškega v bogatem kostumu XVI. stoletja-: imet poteze Pavia Borisoviča. toda tudi uiemk* nc tsrkt^ fagu grofa Di Montignose. Baknfmke je prevzel sirah pred Valerijo, ki se ji fe zdela popolnoma drugačna in ki je govorila tako nezmiseine stvari. C rez nekaj trenotkov fe Valerija zaprla tkafifo, ko je prej strastno poljubila portret «maled«t£a»: tn počasi je spravila v omaro škaljo. rulo in trak; nato je zaprla omaro, se vrnila k postelji in se vlegla.