PRIMORSKI dnevnik L začel izhajati v Trstu Drfirih1^3 1945- njegov DNEwfi?ik partizanski br= 1=IK pa 26 novem- Cerk943 V vasi Zakriž nad cikl razmnožen na temh ' ' 0d 5" d0 17- seP-rs? 1944 se je tiskal Govnkarn' “Doberdob« v ši°Vdu Pri Gorenji Trebu-.1 od 18. septembra 1944 maia 1945 v tiskarni D?MHenija<< pod Vojskim Da Ld jl’ d0 8- maJa 1945 kier • OSVOb°jenem Trstu, ka r!'Zšla zadnJa števil" tizancJ6 edini liskani Par" tizansk, DNEVNIK v zadeni Evropi primorski M. dnevmk TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 266 (13.497) Trst, sobota, 18. novembra 1989 Po štiridesetih letih neizpolnjenih obljub o zaščiti Slovencev v Italiji Končno vladni zakon DUŠAN KALC V£ ^ 7 Andreottijeva vlada je med ski ajšni° redno sejo odobrila zakonit k°SnUtek 0 zaščiti Slovencev v Itali-vj^1 ?a je že za časa De Mitovega zadeania pripravil minister za deželne MarV6 ‘n ustavna vprašanja Antonio nj6ncanico ter ga včeraj rahlo spremene bistvu je izpadla tista for- hie nClja' ie predvidevala prešteva-0^-1 manjšine) predstavil v Palači da P' j6 po eni strani razveseljivo, Zavi,e- italijanska vlada po tolikih k°ra,Cevanjih končno odločila za ta Vez K ter s tem nekako izpolnila ob-And’ ?ta jih ministrski predsednik e°tti in zunanji minister De Mic- Ocene in odmevi M vladni osnutek NA 2. STRANI helis svečano sprejela na srečanjih z jugoslovanskimi sogovorniki v Bujah in v Umagu, nas po drugi strani moti in zaskrblja dejstvo, da nam skuša vlada servirati takšen zakon, ki nas grobo ločuje po kategorijah in ki nas tudi na Tržaškem in Goriškem potiska v nekakšne rezervate v mestno okolico, kakor da v mestih Trst in Gorica nimamo kot Slovenci več kaj iskati. Na predvečer včerajšnje seje sploh ni bilo tako samo po sebi umevno, da bo ministrski svet odobril Maccanicov osnutek. Sestanek socialističnih predstavnikov iz naše dežele z ministrskim podpredsednikom Claudiom Martelli-jem, je odprl novo vprašanje. Socialisti so namreč ugotavljali, da se ne strinjajo z ločevanjem Slovencev po pokrajinah in sklenili, da Martelli to tudi pove na seji. Martelli pa je menda že isti večer telefoniral Andreottiju, mu povedal socialistične pomisleke ter predlagal odložitev razprave o slovenskem zaščitnem zakonu. Andreotti pa naj bi mu odgovoril, da s tem osnutkom ne gre več odlašati, ker je vlada pač sprejela točne obveznosti, ki jih je treba spoštovati. Pod tem vtisom smo včeraj ob 9. uri prišli v Palačo Chigi ter skeptično čakali, kdaj se bodo vrata tiskovnega NADALJEVANJE NA 2. STRANI Biasutli v Rim, izločeni Kanalska dolina in Rezija VOJMIR TAVČAR TRST — Predsednik deželne vlade Biasutti je sicer večkrat poudaril nujnost, da vlada odobri zakonski predlog za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, z vsebinskega vidika pa -tudi zaradi neenotnosti deželne večine o tem vprašanju - ni prispeval k obogatitvi vladnega predloga. To je vtis, ki izhaja iz včerajšnje popoldanske tiskovne konference, med katero je Adriano Biasutti strnil poglede deželne vlade na problem zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Biasutti se je srečal z novinarji takoj po vrnitvi iz Rima, kjer se je udeležil vladne seje, na kateri je bil med drugim sprejet Maccanicov osnutek za zaščito Slovencev. V uvodni besedi je Adriano Biasutti dejal, da je predočil vladi splošni okvir stališč, ki so bila doslej izoblikovana, ker tudi med strankami večine ni bilo enotnega stališča do tega vprašanja. V tem okviru je med sejo vlade poudaril nujnost, da se zaščita, ki jo manjšina že dolgo pričakuje, uresniči s primernim in istočasno uravnovešenim normativom. Dodal je, da se predlog, ki ga je sprejela vlada, ne razlikuje bistveno od osnutka, ki ga je že pred časom izdelal minister Maccani-co. Besedilo pa je ocenil kot »previdno in uravnovešeno«. Biasutti je dodal, da je osebno predlagal nekaj tehničnih popravkov, ki jih je, kot izhaja iz uradnega sporočila ministrskega sveta, vlada osvojila. Ko pa je spregovoril o teh tehničnih popravkih, se je izkazalo, da ti popravki niso zgolj tehnični pač pa NADALJEVANJE NA 2. STRANI Palčič: Mešani občutki V tem trenutku je težko izražati kakršnekoli dokončne ali zaokrožene ocene o vladnem zakonskem osnutku, kajti besedilo teksta nam ni znano, kakor tudi ni znano, kako bo izgledal osnutek po popravkih oziroma sugestijah, ki jih je iznesel predsednik deželnega odbora Biasutti. Jemljemo na znanje dejstvo, da se je vprašanje premaknilo iz mrtve točke, kar je pozitivno. Že smo izrazili pritožbo o tem, da nas kot narodnostno skupnost niso vprašali za mnenje, kot nam je bilo obljubljeno. Kot kaže, se drugi Maccanicov osnutek bistveno ne razlikuje od prvega, o katerem smo svoj čas že izrazili mnenje. Temu lahko dodamo mešane občutke, ki nas navdajajo ob Biasuttijevih izjavah. Predsednik dežele je na tiskovni konferenci navedel dejstva, ki nas ne morejo zadovoljiti. Zlasti nas skrbi to, NADALJEVANJE NA 2. STRANI ^anes v parlamentu NDR glasovanje o zaupnici novi vladi Ministrski predsednik Modrow obrazložil tudi svoj program **n* tandem NDR: Krenz (levo) in Modrow (AP) VZHODNI BERLIN Novi vzhodnonemški premier Hans Modrow je včeraj v parlamentu predstavil svojo novo vlado, ki bo zamenjala dosedanjo vodilno garnituro Willija Stopha. V primerjavi s prejšnjo je nova vzhodnonemška vlada precej manj številna, saj je v njej le 28 namesto 44 članov. V njej je tudi več novih obrazov, pa tudi razmerje sil v njej ni več tako očitno v korist vladajoče komunistične partije SED. Ta je dobila 17 mest, medtem ko so ostale štiri stranke, ki pa so bile tudi doslej v koaliciji s komunisti, dobile enajst ministrstev. V prejšnjih vladah so imeli liberalci (LDPD), demokristjani (DCU), nacionalni demokrati (NDPD) in kmetje (DBD) največ štiri ministrstva. V svojem dolgem uvodnem govoru je premier Modrow precej pozornosti namenil gospodarskim težavam. Spregovoril je o težkem primanjkljaju, ki znaša več kot 11 tisoč milijard lir in ki so ga podedovali od prejšnje vlade. Že sama omemba dolga je med poslanci vzbudila precej komentarjev, saj so bili doslej navajeni, da so bile vse letne bilance prejšnjih vlad vsaj na papirju zaključene brez primanjkljaja. Osrednjo pozornost pa je namenil tudi političnemu položaju v državi, kjer se je zavzel za odprtost do Zahoda in ZRN še posebej, poudaril pa je tudi, da se njegova vlada ne odreka socialistični družbeni ureditvi, vendar pa mora ta ureditev doživeti velike spremembe na področju demokracije in pluralizma. Razprava o Modrowovem programu se je začela že včeraj, danes pa naj bi v parlamentu novi vladi izglasovali zaupnico. Zaradi požara na transportnih napravah V rudniku v Aleksincu našlo smrt 90 rudarjev ALEKSINAC — Včeraj je v najhujši nesreči v zgodovini aleksin-skih premogovnikov umrlo približno 90 rudarjev. V trenutku ko poročamo, točnih podatkov še ni, toda kot je povedal direktor tega rudnika Branislav Mandušič, je tragedijo povzročil požar na koti 44£n kjer so se nenadoma vnele inštalacije in transportna mehanizacija. V tiskovnem sporočilu, ki ga je posredovala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, je rečeno, da so rudarji umrli zaradi zadušitve. Po trditvah direktorja Man-dušiča naj bi bili vsi sicer opremljeni z zaščitnimi kisikovimi napravami, ki pa zaradi požara niso delovale. Brezupni boj za življenja rudarjev je trajal več ur, toda šele v večernih urah je reševalcem uspelo, da so se prebili do kraja nesreče, kjer pa so lahko le ugotovili, da nihče od rudarjev v severnem revirju jame Morava nesreče ni preživel. V druge revirje te jame se požar na srečo ni razširil in se je od tam 73 rudarjev rešilo brez posledic. Reševalnim ekipam aleksinskih rudnikov so pomagale tudi številne reševalne ekipe iz drugih bližnjih premogovnikov, na pot pa so že odšle tudi ekipe iz Bora, Starega trga in Zenice, ki pa bodo lahko pomagale le pri premagovanju požara, ki še vedno ni pogašen. Takrat pa bodo lahko tudi ugotovili dokončno število žrtev. Premogovnik v Aleksincu so že včeraj obiskali jugoslovanski sekretar za notranje zadeve Petar Gračanin, predsednik predsedstva SR Srbije Slobodan Miloševič, predsednik srbskih sindikatov Milenkovič in predsednik srbskih komunistov Trifunovič. Aleksinški premogovniki so bili v zadnjih desetih letih že petkrat prizorišče nesreče s človeškimi žrtvami. Zadnjo nesrečo pa so zabeležili pred šestimi leti, ko je umrlo 35 rudarjev in inženirjev. ^ Salvadorju ^ napetost Še stopnjuje Na 12. STRANI □ a d Stališče CK ZKS 0 mitingu NA 12. STRANI Italijani gredo v korak s časom vendar trdno vezani na tradicije RIM — Kako se spreminja italijanska družba, kaj si želi, kaj pričakuje od inštitucij, kako si posamezniki krojijo življenjsko usodo? Na ta vprašanja je skušal odgovoriti inštitut Censis, ki je za predsedstvo vlade sestavil obširen dokument na podlagi anket. Iz raziskave izhaja, da se italijansko prebivalstvo prilagaja razmeram, vendar ohranja dobršen del tradicij, hkrati pa spodbuja transgresivnost, v najmilejši obliki, hoče živeti v čim večjem udobju, vendar hoče imeti tudi čisto vest in... božji blagoslov. Družina, dom in vera so za povprečnega Italijana zdaleč najtrdnejše vrednote, ki jih ne gre kar tako odpravljati. Ljudje sicer bolj malo molijo, zlasti med štirimi domačimi stenami, zelo malo molitev poznajo na severu, na jugu pa molijo pretežno ženske, vendar še vedno verjamejo v cerkveno poroko, ki naj bi bila najprimernejša oblika za sklenitev trajne zveze in ustvarjanje družine. Censis pa je ugotovil tudi, da so Italijani najraje doma, samo v domačem okolju najdejo svoj mir, prosti čas pa najraje preživijo pred televizijo, v popolnem počitku, branje je na tret- jem mestu, sledijo pa poslušanje radia, glasbe, čiščenje stanovanja in kuhanje. Frenetično življenje, ki je zajelo tudi Italijane, je povečalo občutek samote, tesnobe, hkrati pa jih je prevzgojilo v hude individualiste. Občutek tesnobe napade vse sloje in ljudi vseh starosti, z razliko, da starejši gledajo na življenje z nekakšno vdanostjo, mladi pa ne zaupajo ne v sedanjost, še manj pa v bodočnost. Večino Italijanov pa družita še ave »lastnosti«, ki jih je prinesel sodoben način življenja, in sicer melanholija in hitrica. Vselej in preveč se jim mudi, da bi lahko navezovali tesnejše stike, zakon pa postane tako neke vrste zavetišče, kjer se je mogoče kolikor toliko sprostiti. Za večino anketirancev pa je tudi družina, čeprav velja za eno najtrdnejših inštitucij, nekakšna prehodna življenjska doba, saj se prej ali slej razbije, pa naj bo to po naravnih zakonih ali pod prisilo razmer. Skratka, sodobna italijanska družba še vedno išče samo sebe, negotova je, boji se inovacij, hkrati pa je užitkarska in se ne bi za nič na svetu odrekla udobju, ki si aa je pridobila prevelikim trudom in največkrat z lažno e cipacijo. z ne e man- Tudi Bolgarija stopila na pot demokratizacije SOFIJA — Novi bolgarski partijski šef Peter Mladenov je od včeraj tudi predsednik republike. Narodna skupščina je namreč formalno odstavila Todora Živkova tudi s funkcije predsednika in je na njegovo mesto soglasno izvolila bivšega zunanjega ministra. V svojem prvem posegu kot šef države je Mladenov obtožil skupščino, da je bila predolga desetletja pasivna in je prepuščala odločanje drugim. Zavzel se je za perestrojko in glasnost, skupščino pa pozval, naj napravi »konec metodam birokratskega odstopanja in komandnega odločanja«. Pred tem pa je skupščina poslušala neobičajen napad na bivšega partijskega in državnega voditelja Todora Živkova. Poslanec Slavho Transki (upokojeni general) je eno za drugo našteval napake bivšega voditelja, očital mu je celo, da je »dosegel svetovni rekord«, ker je imel v svoji lasti kar 30 vil. Prizanesel ni niti Živkovi družini, posebno pa ne sinu Vladimiru, ki so ga prav tako odstavili. Transki je obenem napovedal ustanovitev posebne komisije, ki naj bi proučila obtožbe na račun Todora Živkova. Premier Georgi Atanasov je ohranil svojo funkcijo, zamenjal pa je številne ministre, tako,da so v bistvu odstranili vse kompromitirane predstavnike Živkove stare garde. Bolgari so spremembe sprejeli z navdušenjem, a tudi s precejšnjo mero previdnosti. Pogovor z avtorjem zaščitnega zakonskega osnutka Maccanico: Morali smo iskati za vse sprejemljive rešitve RIM — Zakon o zaščiti Slovencev bo šel v zgodovino (če bo seveda odobren v parlamentu) kot »zakon Maccanico«. Kaj o njem in sploh o včerajšnjem dogajanju v Palači Chigi meni njegov »oče«, to je minister za deželne zadeve in ustavna vprašanja Antonio Maccanico, ki smo ga v popoldanskih urah obiskali na ministrstvu v Palači Minerva. Kratek razgovor smo začeli z vprašanjem, kako je vlada sprejela njegov predlog o zaščiti Slovencev. »Vlada je zakonski osnutek sprejela zelo ugodno začenši z ministrskim predsednikom Andreottijem, ki je poudaril, da je to bila obveza italijanske vlade v mednarodnem smislu, zlasti seveda v odnosu do Jugoslavije, pa tudi v ustavnem pogledu. Kakšna rezerva je prišla samo z liberalne strani, v splošnem pa je bil osnutek vsem po godu. Posebno zadovoljstvo mi je izrazil minister Donat Cattin, pa tudi drugi, kot na primer minister Manni-no so bili zadovoljni.« Kaj se pa vam osebno zdi ta osnutek? Ste z njim zadovoljni? Slovenska manjšina namreč z njim ni zadovoljna. »Morali smo iskati uravnovešene rešitve, ki bi zagotovile judirično gotovost ter ustvarile atmosfero sodelovanja in sožitja, ki se je zadnje čase pozitivno razvijalo. Ta zakon je bil zame zelo težek izziv. Sicer pa bo sedaj o njem razpravljal parlament. Upam, da sem opravil koristno delo. To bi moralo okrepiti sodelovanje tudi na mednarodni ravni, zlasti v odnosu do Jugoslavije in Vzhoda nasploh, kjer beležimo neverjetne spremembe.« Besedilo osnutka je v bistvu Isto od tistega, ki je bilo izdelano za časa De Mitove vlade. V kakšni meri spreminjajo ta tekst Biasuttijevi popravki? »Bistvenih sprememb ni. Gre le za rahle tehnične popravke, ki pa so bili v celoti sprejeti in ki ne spreminjajo bistva osnutka, s katerim se je tudi Biasutti povsem strinjal.« Rečeno je bilo, da boste pred predložitvijo osnutka v ministrskem svetu sprejeli delegacijo Slovencev. V tem smislu se je bil obvezal tudi sam ministrski predsednik Andreotti med srečanjem v Istri. »V resnici sem se že pred izdelavo zakonskega osnutka sestal s predstavništvom manjšine, kakor tudi s predstavniki drugih organizacij. V tej fazi pa je potreba, da pohitimo s predložitvijo osnutka, otežila možnosti srečanj. Sicer pa ni mogoče reči, da manjšina ni poznala besedila osnutka.« Kaj pa menite o razlikovanju Slovencev po pokrajinah, ki jim gre seveda različna zaščita? »Na to vprašanje je treba gledati umirjeno in sprejeti stvarnost takšno kakršna je in kakršna se zrcali v mojem osnutku. Objektivno gre za razlike, ki jih je treba upoštevati.« Ali je socialistična stranka postavila zahtevo o enakem tratmaju za vse Slovence? »Bil je dejansko neki poskus, vendar ni šlo za kakšna polemična stališča. Podpredsednik Martelli je namreč opozoril na to vprašanje, kar pa je bilo le delno sprejeto.« So v osnutku predvidena finančna sredstva? »Gre za neko formulo finančnega kritja, ki pa je bila izdelana še na podlagi starega teksta. Ta argument bo treba v podrobnostih vsekakor še določiti.« Kakšna bo nadaljnja usoda vašega osnutka? »Moj namen je, da ga čimprej predložim v parlamentu, kar bom storil verjetno že v prihodnjih dneh. O vsem ostalem pa bo odločal parlament. Jaz imam vsekakor čisto vest. Upam, da sem opravil koristno delo.« Se bojite nacionalističnih reakcij v Trstu? »Srčno upam, da jih ne bo. Zavedam se, da gre za zelo delikatno vprašanje in da lahko privede do neredov, vendar moram tudi reči, da smo se pošteno potrudili, da bi našli neko uravnovešeno obliko.« Zapisal DUŠAN KALC De Michelis upa da bo parlament kmalu sprejel zakon RIM — Po seji vlade so se vsi ministri takoj razšli. Sanj® zunanjega ministra Giannija De Michelisa nam je USP ^ ujeti tik preden je sedel v svoj, ministrski avtomobil in odpeljal iz Palače Chigi. ,kUl Kaj meni vlada o Maccanicovem zakonskem osnum smo ga vprašali. utek »Prišel sem na sejo z rahlo zamudo, zakonski osn3 h n ^ h t n n U 41 »—r t4 « trrrti n n rVATTt Bill * Maccanico pa je bil prvi na vrsti, zato ne poznam ■- .j podrobnosti. Vem, da so bile sprejete rahle spremembe. . pa je odobren in to je važno, kajti v tem smislu smo se ^ obvezali z Jugoslavijo, tudi v zameno za boljše pogoj6 našo manjšino v Sloveniji.« g) To pomeni, da se navdihuje na načelih recipročno »Ne gre za neko legalno oziroma avtomatično recipr nost. Recimo, da gre za nekakšen paralelizem.« Ste se na nedavnem štiristranskem srečanju v Buo y pešti pogovarjali tudi o manjšinah in sprejeli s tem zvezi kakšne pobude? ,0$. »V Budimpešti smo se manjšin dotaknili samo v SP .ja nem. Poudarjen je bil pomen manjšin in načelno je a zagotovljena podpora, vendar o spefičnih aspektih 1 = vprašanja nismo govorili.« 0 Kaj lahko pričakujemo od parlamentarne razprav zaščitnem zakonu o Slovencih? tu, »Upajmo, da bo čimprej stekel postopek v parlame Ena obveza je bila vsekakor izpolnjena. Sedaj pa bo tr videti, kako se bodo stvari odvijale naprej. Če bo Pot.repar-nekatere točke poglobiti, bomo pač o tem razpravljali- r lament je že po definiciji tisti forum, ki je odprt diskus J • Je socialistična stranka postavila na seji zahtevo Fj odpravi razlikovanja med Slovenci v tržaški in g°r pokrajini ter Slovenci v videmski pokrajini? 5e »Tega ne vem, ker nisem bil prisoten. To moram vprašati podpredsednika Martellija.« Zapisal DUŠAN KALC Ocene in odmevi na vladni osnutek Sen. Stojan Spetič (KPI) Tako predsedniku vlade Andreottiju kakor predsedniku ustavne komisije senata prof. Leopoldu Elii sem poudaril, da predstavitev vladnega zakonskega osnutka pomeni, da sedaj ni več nobenega izgovora za nadaljnje zavlačevanje. Šele sedaj se torej začenja pravo delo za oblikovanje dokončnega besedila nekega zaščitnega zakona za Slovence. Glede na izredno omejeno in naravnost ponižujočo vsebino vladnega predloga pa je sedaj jasno, da usklajevanje besedil ne bo lahko in da bo potrebno vložiti vanj veliko truda in veliko dobre volje, seveda v kolikor lahko sploh še govorim o dobri volji pri vladnih strankah. Prvi občutki po površnem branju osnutka so namreč naravnost porazni in vzbujajo predvsem čustva ogorčenja. Dejansko je ministrski svet osvojil znani stari Maccanicov osnutek, ki smo ga Slovenci in demokrati že to pomlad označili za močno restriktivnega, saj ponuja Slovencem le to, kar že imamo, pa še tega ne v celoti. Tu mislim na ozemeljsko omejevanje, zgolj na Kras in mestne okolice, izločitev Milj, Trsta in Gorice in po posegu predsednika deželne vlade Biasut-tija pa je bil zakon še krepko poslabšan, saj so iz njega izločili dejansko vso Kanalsko dolino in Rezijo, češ da tam sploh Slovencev ni. Na Goriškem so z istim izgovorom izločili Podgoro, prav tako na predlog deželne vlade. Tako lahko v nekaj besedah komentiram: v Berlinu so porušili sramotni zid, sedaj pa ga vlada hoče zgraditi med nami. Z njim hoče ločiti ljudi, ki govorijo isti jezik, ljudi, ki živijo že stoletja skupaj. Vladni osnutek je krepko pod obljubljeno ravnijo zaščite ukinjenega Londonskega sporazuma in pomislimo, da je bil ta sporazum plod hladne vojne. In od tedaj se je v Evropi marsikaj spremenilo, toda očitno tega v Palači Chigi nočejo še slišati... Zaključujem, slepomišenja je konec, vsak naj prevzame svoje odgovornosti, kajti šele sedaj se pričenja pravo delo. Bit- ka v parlamentu bo torej ostra, vendar smo komunisti pripravljeni na konstruktivno soočenje, seveda pa pričakujemo nekoliko več dobre volje predvsem pri demokristjanih in socialistih, ki je doslej niso pokazali, vsaj ne na današnji seji vlade. sicer skromnega, vzajemnega poznavanja, pač pa da bo v celotni skupnosti prodrlo spoznanje skupnega bogastva. Zaželeno je, da bi bilo vprašanje rešeno tudi v duhu velikih demokratičnih premikov, ki smo jim priča v Evropi. Posl. Sergio Coloni (KD) Slovenska skupnost Po mnenju tržaškega demokrščanskega poslanca Colonija je predvsem važno, da je vlada predstavila zakonski osnutek in s tem izpolnila obvezo, ki jo je sprejela v programskem govoru. Gre za korak, ki je bil pričakovan že več let in za katerega se je Coloni zavzel tudi osebno, saj po njegovi oceni ne bi bila možna ustrezna parlamentarna razprava brez referenčnega vladnega okvira. Poslanec je dodal, da še ne pozna v potankostih vladnega osnutka, kolikor mu je znano pa se ne oddaljuje od sheme, ki jo je že oblikoval minister Maccanico za časa De Mitove vlade. Po njegovi oceni gre za uravnovešeno besedilo, ki upošteva različne situacije in skuša celovito odgovoriti na zastavljeno problematiko. Poslanec je menil nadalje, da ni težko predvideti, da bodo Slovenci ocenili vladni predlog kot zelo skromen in da se bodo iz vrst italijanskega prebivalstva dvignili glasovi proti zakonu. Po njegovem mnenju Slovenci ne bi smeli doživljati tega dogodka kot priložnost za revanš, večina pa ne bi smela doživljati zakonskega osnutka kot grožnjo. Parlament bo moral sedaj po Colonijevi oceni razpravljati o problemu, če bo potrebno spet slišati mnenje krajevnih dejavnikov, in končno uresničiti v ustavi zapisano določilo, ki je glede Trsta tudi mednarodna obveza. Po poslančevem mnenju je za Slovence pomembno, da do tega pride ne glede na obseg zaščite. Tudi za večino pa je važno, da se končno odgovori na zahteve manjšine. Poslanec je nadalje izrazil upanje, da v tej fazi ne bo korakov nazaj na področju sožitja in, Dejstvo, da je ministrski svet odobril vladni osnutek o zaščiti Slovencev v Italiji, je vsekakor premik zgodovinskega pomena v odnosu osrednjih oblasti do naše manjšinske problematike. Žal vlada ni spoštovala obveze, ki jo je bila sprejela glede predhodnega zaslišanja manjšine. Tudi zdaj Slovenska skupnost ne pozna uradnega besedila osnutka. Zato je zaprosila za nujen sestanek s predsednikom deželnega odbora Bia-suttijem, ki je na vladni seji zastopal deželo. Biasutti je takoj pristal na srečanje in ob povratku iz Rima sprejel deželnega tajnika SSk Jevnikar-ja, deželnega predsednika Terpina in deželnega podtajnika Bratuža. Ustno jim je orisal glavne značilnosti zakonskega osnutka ministra Macca-nica in pa pripomb, ki jih je izrekel na vladni seji. Izrazil je upanje, da bo zdaj hitro steklo delo v parlamentu, kjer so možne še izboljšave. Delegacija Slovenske skupnosti je izrekla več kritičnih stališč, tako glede nakazane vsebine osnutka kot glede deželnih pripomb. Vsekakor bo zdaj temeljito preučila vso problematiko, zato bodo sklicani pristojni strankini organi. Stranka poudarja, da mora biti zaščitni zakon v skladu z že sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, da ne sme diskriminirati pripadnikov manjšine na podlagi števila ali zemljepisne pripadnosti in da mora globalno obravnavati vso problematiko naše skupnosti, vključno z družbeno-gospodar-skimi vprašanji. Alessandro Perelli (PSI) Snov, ki jo obravnava vladni zakonski osnutek za zaščito Slovencev Furlanije-Julijske kraji- ne, je bila v preteklosti večkrat predmet poli1 nih špekulacij in zlorab. Upam, da sedaj ne več tako, saj je vlada izdelala svoj osnutek in živimo sredi mednarodnega dogajanja, ki do zuje, da je treba opustiti zastarele interpreta*1 ne sheme. . . Vladni osnutek se mi zdi normativ, ki urejuj ^ poudarja in uzakonjuje nekaj pravilnih pojmov zaščiti - brez vsakršnih privilegijev - slo ven® manjšine, izhodišče, ki najbrž ne bo zadovo J^ vseh, a je konkreten dokaz pozornosti za Pnb0 kovanja manjšine. Socialisti pričakujejo, da podobna pozornost izkazana za potrebe italu ske manjšine na jugoslovanskem ozemlju. Razprava in poglabljanje bo nadaljeval Pa^t ment. Kot moderno italijansko mesto pa bo prav s poudarkom svoje nacionalne identi znal zavrniti poskuse tistih, ki bodo tudi o priložnosti zagovarjali logiko »prekatov« in ^ ničnih nasprotij, ki jih velika večina Tržačan zavrača. Sergio Tripani (KD) Glede na sporočilo predsednika deželne . de Biasuttija menimo, da je vladni zak j osnutek o zaščiti slovenske manjšine uravnovešen, čeprav se ga v parlamentu lan dodatno precizira. To pa bo mogoče v k g bodo politične sile - in še zlasti večinske - z osvojiti s potrebno doslednostjo in strnjen izbire dežele in vsedržavne vlade. ... ne Samo na ta način bomo lahko zaključj ^ ravno srečno stran odnosov tržaškega PoU, Qino ga razreda s slovensko manjšino, in začeli ^ pisati novo stran plodnejšega civilnega sozi bo temljilo na miru in solidarnosti. Hvalezn ^ predsedniku Biasuttiju, da se je zavzel za ^u. in je prispeval k iskanju osnov za zakons 1 tek, ki ga je sprejela vlada. 2 nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s j, strani r • Končno vladni zakon centra odprla, da bi nam podtajnik predsedstva vlade Cristofori prišel poročat, kako z zakonskim osnutkom za Slovence ne bo zaenkrat nič. Tej skepsi se je pridružila še šala na račun včerajšnjega datuma, petek, 17. novembra, je dan, ki predstavlja za vraževerne višek smole. Se bo ta smola prijela tudi našega zakonskega osnutka? Kaj kmalu smo od Cristoforijeve predhodnice izvedeli, da je bil zakonski osnutek o Slovencih odobren. Petek, 17. novembra, mu je v tem pogledu prinesel srečo. Zato pa se je njegova vsebina poslabšala in torej brez smole vendarle ni šlo. Prinesel jo je deželni predsednik Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, ki se je udeležil seje ministrskega sveta ter predlagal nekaj sprememb, ki so bile v celoti sprejete. O teh spremembah poročamo v članku o tiskovni konferenci, ki jo je Biasutti priredil včeraj popoldne. Med čakanjem v Palači Chigi smo računali, da bomo izmenjali nekaj vtisov s predsednikom Biasuttijem, a se je takoj po prvi točki dnevnega reda, ki je bila namenjena prav slovenskemu manjšinskemu vprašanju, izmuznil iz palače, ker se mu je očitno mudilo v Trst, na tiskovno konferenco. Namesto njega nam je o spremembah poročal podtajnik ministrskega predsedstva, ki pa se ni spuščal v podrobnosti, rekoč, da gre za manjše tehnične popravke, ki ne spreminjajo bistva zakonskega osnutka. Cristofori je slovensko vprašanje postavil na zadnje mesto, čeprav je bilo prvo na dnevnem redu vladne seje. Dejal je, da je vlada pač sprejela obvezo, ki so jo imele na dnevnem redu že prejšnje vlade, saj sta o tem govorila že Craxi in De Mita, ta argument pa je prevzel tudi Andreotti v svojem programskem posegu. Ukrep, za katerega je vladalo veliko pričakovanje med krajevnim manjšinskim prebivalstvom in ki se navezuje na obveze osimskega sporazuma, je dejal Cristofori, prav gotovo zadovoljuje pričakovanja, ker ima predvidena zaščita značilnost globalnosti. Spregovoril je tudi o razlikovanju Slovencev, ki živijo na Tržaškem ali na Goriškem in v videmski pokrajini kot bi bilo pač to samo po sebi umevno. Na kratko je nato orisal posamezne točke osnut- ka, ne da bi se spuščal v podrobnosti ali v navajanje krajev, za katere je ta zaščita predvidena in ki obsega, kot vemo samo slovenske občine na Tržaškem in Goriškem ter pretežno slovenske rajonske svete. V teh krajih bomo torej zaščiteni, lahko bomo govorili, pisali, peli po slovensko po vsej pravici. Drugod pa teh pravic po zakonu ne bomo imeli. Razen, če se parlament ne bo izrekel drugače. Boj za naše pravice se je torej šele začel. Biasutti vsebinski. Tako je na primer predlagal, naj se iz seznama krajev, v katerih naj velja zaščitni zakon, v videmski pokrajini črta občine Naborjet, Gorjani, Trbiž, Tablja in Rezija, v go-riški pokrajini pa naj se iz seznama izvzame Podgora. Zakaj? Biasuttijeva utemeljitev ni bila povsem jasna. Navedel je le primer Gorjanov, češ »tisti kraj dobro poznam, tam ni Slovencev, pač pa samo Furlani«. Biasutti je tudi zahteval, naj se točno opredeli pomen stavka, da »se državljani slovenskega jezika lahko poslužujejo materinščine v odnosu tudi z nekaterimi neobčinskimi instituci- jami«, predlagal je, naj bodo natečaji za prevajalce odprti vsem, ki poznajo slovenski jezik, predvsem pa je zahteval, da se spoštujejo pristojnosti dežele pri priznavanju prispevkov za delovanje na športnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Edina morda pozitivna nota Biasuttijevih popravkov je zahteva po večjih finančnih sredstvih za uresničevanje zakona. Ohlapno stališče je prišlo jasno do izraza tudi v predsednikovih odgovorih na vprašanja prisotnih novinarjev ter predsednika in tajnika SKGZ Klavdija Palčiča in Dušana Udoviča. Ob vseh vsebinskih problemih (kako je tolmačil vladi nedavni dnevni red, s katerim se je deželni svet izrekel proti preštevanju; kako gleda na problem delitve manjšine na kategorije itd.) se je Biasutti dejansko »skril« za ugotovitev, da »se ob pomanjkanju zaslombe večine drži vladnega besedila«, ali za »pričakovanje, da bodo v parlamentu nekatera sporna vprašanja pojasnjena«. Res je, kot je ob koncu dejal Biasutti, da je pomembno predvsem dejstvo, da je po 40 letih vlada končno odobrila zakonski osnutek za zaščito a Ha SO Slovencev, res pa je tudi,. a negt venci od deželne vlade in jpfto» predsednika pričakovali bo J njim manj nenaklonjeno vlog Palčič . , sj(j sej1 da je predsednik na minis.kn trtoi0 predlagal, naj se iz osnuT bjž, Tjj občine Naborjet, Gorjani, ,fajirUl lja in Rezija v videmski P . /Ve-podgora pa v Goriški Pok J[SedniH jasen je bil odgovor Pre“šol n° tudi na vprašanje ali je du/l0 ne, ministrski seji uveljavit veta, * davne resolucije deželneg etlce _ govori proti preštevanju mo" ____ 41390 ____ 17500 ____ 10700 ____ 27500 ____ 12700 ____ 17960 ____ 7850 ____ 1942 ---- 1133 ---- 3070 ---- 3050 ---- 2300 ---- 2770 ---- 2750 ............. 1620 R; Scenie .................. 7000 p 8as=ente riSn............. 3550 p^Huda p.................... 3600 S|pn’Utla risp.............. 2130 Ba .................... 2975 ,,'Vd .. SSS':::: Ne||?dl80n risp. Ne!!! rSP' ' ■ 5S Sp nc .. 41150 17500 10700 27400 12600 17800 7900 1922 1134 3040 3050 2350 2780 2730 1610 7015 3470 3530 2120 1230 2930 2600 366 3500 r iS-t 11 1- lUiSsJIi Lil "c' J 'j 1 - 1 14.11. 17.11. 15.11. spr. % Fidis 7180 7150 VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI Gerolimich 113 115 Gerolimich risp 86 89 SME Štet 4100 4380 4095 4350 BTP junij 1990 10,5% 98,65 — Štet W 10 BTP maj 1990 98,70 Štet W 9 — — BTP januar 1990 12,5% . . . 100,00 + 0,05 Štet risp 3780 3820 Tripcovich 9300 9300 Tripcovich risp. nc 3540 3580 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA Alt. Immobiliari 4460 4490 FIAT 10732 10780 CCT ECU 1982/89 13% . . . 99,90 — FIAT priv 6640 6719 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,40 —0,35 FIAT risp 6610 6690 CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,70 + 0,20 Gilardini 4700 3630 4700 3670 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,70 + 0,35 Dalmine 340 346 CCT ECU 1985/93 9% .... 97,15 —0,15 Marzotto 7115 7115 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,00 + 0,41 Marzotto risp 7800 7500 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 98,20 + 0,46 Marzotto risp. nc 5400 5520 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,55 — NEURADNO TRŽIŠČE CCT april 1992 10% 94,65 — 1. C. C. u 825 825 CCT julij 1992 IND 97,75 — SO. PRO. ZOO 1000 1000 CCT januar 1991 IND 99,80 + 0,10 Carnica Ass 10800 10800 CCT julij 1993 IND 95,75 — CCT december 1990 IND . CCT februar 1991 IND CCT februar 1997 IND CCT junij 1993 CV IND . . CCT marec 1991 IND______ CCT nov. 1993 CV IND . . CCT sept. 1993 CV IND . CCT avgust 1992 IND_____ CCT avgust 1993 IND_____ CCT avgust 1990 IND . . . CCT avgust 1991 IND ... . CCT avgust 1995 IND_____ CCT avgust 1996 IND . . . CCT april 1991 IND ____ CCT april 1995 IND ____ CCT april 1996 IND .... CCT december 1990 IND CCT december 1991 IND CCT december 1995 IND CCT december 1996 IND ■lil 15.11. spr. % 99.90 99,50 93,30 95.80 99,50 97.05 94.90 97,85 98.05 99,75 100,20 93.80 93,11 100,40 93,00 93,20 101,25 99,95 94,90 + 0,10 + 0,11 + 0,05 —0,05 + 0,05 + 0,05 —0,05 + 0,05 + 0,05 —0,15 —0,05 iiiliii nli&jlteiii ■:! iiHil 17.11. spr. % ^oni:' :' ■ eru9ina .'' Allean"8 Ass-• ■ Assitaii8 Ass' ri®P- C>ia::......... :: por. . uk«..’”00 :: : :: La p?ndiaria spa.......... 112000 lloydAVidepte ............. 56670 Bar , Adriatico............ 22170 ,raz. 17500 T0,: n$P Port.............. 27380 S 'aterhl "aliano ............ 2103 Medioa"Ca Priv.............. 2720 PAp. 17650 Mona Ss° ■ 14690 Mondad°ri . ............... 24390 p0ligraJ°ri priv........... 32100 ............................. 3175 12100 +2,98 7490 +1,22 44205 38610 14000 1865 14098 41200 13460 Italcementi . Unicem .... Unicem risp. 121000 +1,17 26395 —0,02 13510 —1,03 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4820 + 0,42 Fidenza Vetrar 1000 7499 —0,01 —0,55 Italgas 2795 + 1,38 —0,77 Mira Lanza 62990 + 1,78 —0,21 Montedison 1000 1913 —1,39 —0,32 Montefibre 1290 —0,39 + 1,42 Pirelli 3039 —0,69 —0,51 Pirelli risp 3050 — —0,66 Recordati ord 12550 + 0,16 —0,36 Saffa 10750 —0,09 —0,32 Siossigeno 42800 + 4,14 — Snia BPD 2760 —1,25 — Snia Fibre 1631 —0,55 + 0,33 Snia Tecnopolimeri 7060 —0,28 —0,32 —1,20 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE —0,12 + 2,29 + 1,23 —1,78 + 0,68 + 0,07 + 2,93 —0,62 —0,40 —0,17 —1,24 Rinascente................... 7015 —1,17 Standa ...................... 30000 — Standa risp. port............ 12600 +0,80 Alitalia cat. A.............. 2400 +4,35 Alitalia priv................ 1687 +0,12 Italcable................... 16800 — SIP .......................... 2955 +0,51 SIP risp. port............... 2651 —0,34 Sirti....................... 11340 +0,40 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 4725 +0,75 Tecnomasio............... 3315 +0J5 17.11. spr. % Bastogi 366 + 0,55 Bonifiche Siele 28500 —0,70 Bonifiche Siele risp 8250 + 7,14 CIR - Comp. Ind. Riunite . 4950 —1,69 CIR risp 4871 —1,60 Cofide 4900 —0,61 Comau Finanziaria 3500 —1,91 Editoriale SpA 3480 —3,87 Euromobiliare 6000 + 0,42 Ferruzzi Agric 2515 + 0,20 Fidis 7150 + 0,99 Fimpar 2780 — Finarte 5540 —0,72 Fiscambi Holding 6100 —0,97 Fiscambi risp 2170 —5,73 Fornara 3265 + 1,40 Gaic 22100 + 0,45 Gemina 2050 — Gemina risp 1470 —9,76 Gerolimich 115 — Gerolimich risp. port. . . . 89 + 2,59 IFI priv 22940 —1,21 IFIL fraz , 7127 + 0,10 IFIL risp. port. fraz 3405 —1,47 Italmobiliare . 184000 + 1,66 Pirelli &. C 8880 + 0,79 Riva Finanziaria 8580 + 0,34 Sabaudia Finanziaria . . . — — Saubaudia risp. nc — — Saes 3040 —1,62 SME 4095 + 0,42 SMI MetalIi 1320 + 1,46 SMI Metali! risp 1110 — SOGEFI 3540 —2,07 Štet 4420 + 0,68 Štet risp. port 3860 — 17.11. spr. % Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc 9270 —0,31 3575 —1,02 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO______________ Attiv. Immobiliari........... 4490 +0,90 Calcestruzzi............... 17520 —1,02 Cogefar ..................... 6680 +2,77 Del Favero................... 6130 —0,16 Grassetto SpA ............. 14690 +0,06 IMM Metanopoli............... 1405 +2,18 Risanamento Napoli ........ 37800 +1,20 Vianini ..................... 4170 — MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord......... Danieli & C........... Fiat______ Fiat priv. Fiat risp. Gilardini....... Magneti Marelli Merloni......... Necchi ord...... Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Pininfarina Rodriguez SpA . Safilo risp. . Saipem Saipem risp. Teknecomp 3195 —0,19 8640 —0,58 10970 —0,07 21560 —1,10 10755 + 0,23 6715 + 0,99 6680 + 0,63 29700 + 0,17 4700 + 0,38 2114 + 0,19 3135 + 0,97 3450 —0,06 7639 —0,79 5050 — 12800 — 9750 — 10300 + 1,08 10100 —2,88 2490 + 3,11 2415 + 2,77 1340 + 0,37 15.11. spr. % CCT februar 1991 IND 101,10 + 0,10 CCT februar 1992 IND 98,90 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND . . . . 96,25 —0,05 CCT februar 1996 IND . . . . 94,80 — CCT februar 1997 IND . . . . — — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,05 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,20 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . , 99,85 — CCT januar 1991 IND 101,20 + 0,05 CCT januar 1992 IND 99,75 —0,10 CCT januar 1992 11% 97,30 — CCT januar 1993 IND 97,25 — CCT januar 1996 CV INC . 94,95 — CCT januar 1997 IND — — CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND ... . 95,00 + 0,21 CCT julij 1990 IND 99,80 — CCT julij 1991 IND . 100,30 — CCT julij 1995 IND 94,65 —0,05 CCT julij 1996 IND 93,90 — CCT maj 1991 IND . 100,55 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,00 —0,05 CCT maj 1996 IND 93,40 — CCT maj 1997 IND — — CCT marec 1991 IND . 100,20 —0,05 CCT marec 1995 IND ... . 93,25 + 0,05 CCT marec 1996 IND ... . 93,75 — CCT marec 1997 IND .... — — CCT nov. 1990 IND 99,90 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,25 + 0,05 CCT nov. 1991 IND . 100,30 — CCT nov. 1992 IND 97,95 + 0,05 CCT nov. 1995 IND 94,90 — CCT nov. 1996 IND 93,50 — CCT oktober 1993 IND . . . 97,65 —0,05 CCT oktober 1990 IND . . . 99,80 — CCT oktober 1991 IND . . . . 100,15 — CCT oktober 1995 IND . . . 94,65 + 0,05 CCT oktober 1996 IND . . . 93,30 + 0,05 CCT sep. 1990 IND 99,55 — CCT sep. 1991 IND 99,95 — CCT sep. 1995 IND 93,90 + 0,11 CCT sep. 1996 IND 93,30 —0,11 CTS marec 1994 IND .... 73,30 —0,14 CTS april 1994 IND 73,35 —0,07 ED SCOL 1975/90 9% . . . . 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% . . . . 101,20 — ED SCOL 1977/92 10% . . 99,20 + 0,20 REDIMIBILE 1980 12% . . . 105,10 + 0,38 RENDITA — 35 5% 76,00 — Kljub temu da sindikati nadaljujejo s stavko Položaj se na carinah postopoma normalizira Fronta stavkajočih carinikov se je dejansko razbila in včeraj je tretjina carinikov opravljala nadurno delo in s tem olajšala velike težave šoferjev tovornjakov, podjetij in špediterjev. Med tem pa se je na tržaški prefekturi včeraj sestal Pokrajinski odbor za javno varnost, na katerem so bili prisotni tržaški prefekt De Felice, kvestor Servidio, načelnik carin dr. Mala-venda, inšpektor Conforto, komandir finančnih stražnikov polkovnik Negro, komandir karabinjerjev polkovnik Iadanza, poveljnik obmejne policije dr. Di Palma, poveljnik cestne policije dr. Venturi, šef kabineta na prefekturi dr. Mazurco in inšpektor dr. Volpe. Odbor za javno varnost je proučil položaj na obmejnih prehodih, saj so nekateri, ki jih je stavka carinikov najbolj prizadela, zahtevali ostre ukrepe. Zahteve o prisilnem vpoklicu carinikov na delovno mesto ni sicer nihče jasno izrekel, stališča industrij cev in špediterjev pa so bila dokaj ostra. Jeza je razumljiva, saj stane ustavljen kamion približno 350.000 lir dnevno, pri tem pa ni všteta škoda na blagu, pri kršenju dostavnih pogodb itd. Pomisliti je treba, da je bilo še predvčerajšnjim na Fernetičih ustavljenih približno tisoč kamionov (različni viri sicer navajajo tudi različne podatke), kar pomeni milijarde škode. Na sestanku pa so navedli pomirljive podatke, načelnik Malavenda je namreč prefektu zagotovil, da je položaj na poti normalizacije. Včeraj je bilo ustavljenih približno 500 tovornjakov, kar pa je zelo blizu normalnega števila. Carinski pregledi potekajo hitro, skratka, ni razlogov za nove alarme. Na sestanku pa so med drugim jasno povedali, da o kakem prisilnem vpoklicu carinikov na delovno mesto ni govora, saj je to dejanje, ki v bistvu krši ustavno pravico delavcev do stavke. Gre torej za ekstremno dejanje, ki nikakor ne bi bilo opravičljivo, konec koncev cariniki niso stavkali, ampak niso opravljali nadurnega dela in so dobesedno spoštovali pravilnike. Nekateri so bili na sestanku mnenja, da stanje le ni bilo tako dramatično, kot so poročala množična občila. Manj pomirljivo je sindikalno sporočilo s skupščine carinikov, ki je bila predvčerajšnjim. Sporočilo naglaša, da se pokrajinski CGIL, CISL, UIL, S ALFI in DIRSTAT pridružujejo vsedržavni stavki carinikov proti členu zakonskega osnutka Russo-Jervolino, ki jemlje carinikom določene pristojnosti. V sporočilu je tudi rečeno, da stavkajoči niso krivi za nastali položaj, za stiske šoferjev, za pomanjkanje sanitarnih naprav in za povzročeno škodo. Za to je v prvi vrsti kriva državna uprava, ki ni izplačala nadur, nemogoče je namreč od delavcev zahtevati, da bi delali zastonj. Odgovorni vsekakor zagotavljajo, da bodo delavci prejeli plače ob začetku decembra, sami cariniki pa si glede nove stavke očitno niso bili vsi enotni, saj so mnogi, kot smo zapisali, pričeli delati tudi v nadurah. Protest proti členu št. 84 zakonskega osnutka proti mamilom očitno ne zanima tako, kot vprašanje neizplačanih nadur. Včeraj na sedežu tržaškega pokrajinskega odbora CONI Predstavili veliko športno slavje ob 120-letnici ustanovitve Sokola Slovenska telesna kultura v Trstu se lahko pohvali z izredno dolgo organizirano prisotnostjo, ki ni časovno in niti vsebinsko krajša oz. plitvejša od drugih tu živečih narodnosti. Taka je bila vodilna misel na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj na sedežu tržaškega pokrajinskega odbora CONI organiziral odbor za proslavo 120-letnice ustanovitve tržaške podružnice teles-nokultume organizacije Južni Sokol. Prav toliko let je namreč minilo od tistega daljnega 1869. leta, ko se je v neki tržaški mestni čitalnici zbralo na ustanovnem občnem zboru 65 članov novega društva. To obletnico bodo slovesno proslavili v petek, 24.. t. m., v Kulturnem domu v Trstu, ko se bodo ob prisotnosti uglednih gostov in ob pestrem programu dostojno spomnili jubileja. Tiskovno konferenco je vodil novinar Saša Rudolf, ki je prosotnim slovenskim (in žal redkim italijanskim) kolegom predstavil pomen petkovega slavja pri nas, pa tudi za vse slovenstvo sploh, saj je bil npr. slovenski Narodni dom v Trstu prvi polivalenten kulturno-športni center na svetu. Dodal je še, da bo slavje, ki ga prirejajo pod pokroviteljstvom dežele FJK trojno, saj bodo nastopili telovadci in telovadke sedanjega idejnega naslednika tržaškega Sokola, športnega združenja Bor, Ginnastice Triestine in Slovana iz Ljubljane, in tako poudarili vse večjo povezanost predstavnikov različnih narodnosti. Rudolf je svoje izvajanje zaključil z mislijo, da smo lahko Slovenci s svojo panslovansko idejo Sokola ponosni, saj je nastala pred olimpijsko zamislijo barona De Coubertena in na primer dosti pred svetovnimi nogometnimi prvenstvi. Za Rudolfom je v imenu P°kra) skega odbora CONI spregovoril n] gov predsednik prof. Emilio Fellug ' ki je svoje izvajanje začel s trditvi) ' da je Trst najbolj športno mesto v 1 liji, saj ima npr. več kot deset športn društev, ki so bila ustanovljena Pr®e več kot sto leti, to pa daje upati, da. bo še v bodoče tržaški šport razV1gV po poti centralizacije svojih interes in da se njegov potencial ne bo razp šil v raznih sterilnih dejavnostih. Predsednik ZSŠDI Odo Kalan je P" udaril dve misli. V prvi je dal PnItljh države NDR, ki je le preko svoj športnih uspehov dobila primerno ^ lokacijo v svetovni družbeni lestvici, drugi pa je dodal, da se lahko sp vsestransko uspešno razvija le v ^ rodnostnih skupnostih, ki imajo sabo trdno gospodarsko zaledje in 5 cialno varnost. Član pripravljalne!! odbora Mario Šušteršič pa je naz°r opisal fotografsko razstavo, ki bo ^ ogled v foyerju Kulturnega doma dneva proslave tja do konca kolea skega leta. Razstava, ki jo je pr'Pra -Šušteršič skupno s člani Odseka zgodovino pri NŠK, bo razdeljena štiri dele, kolikor je pač obdobij, katere lahko razdelimo slovens šport v Trstu od njegove organizira uvedbe, ki jo proslavljamo te dni. . Prisotni novinarji in predstavni društev so postavili vrsto vpraša ' predvsem pa je bil dobrodošel P zdrav predstavnika Ginnastice Trie ne in pokrajinske gimnastične fede cije Tandoia. Na sliki (foto Magajna): od Je^f Mario Šušteršič, Saša Rudolf, Pr° Emilio Felluga in Odo Kalan. Srečanje KPI s tehniki ACEGA V četrtek zvečer v Križu Kljub odsotnosti projektanta uspešno javno zborovanje Za metanizacijo vzhodnega Krasa Svetovalska skupina KPI v Rajonskem svetu za vzhodni Kras je v sredo priredila srečanje z tehniki ACEGA o problemu metanizacije vzhodnega Krasa. Srečanje je bilo pri Banih, ker je ta vas s Ferlugi neposredno v bližini plinske mreže, ki služi Opčinam, na eni strani, na drugi pa mreži, ki se zaključi pri Kolonji. Prebivalci teh dveh vasi so namreč upravičeno smatrali, da bi lahko s priključitvijo temu "sistemu" omrežja rešili problem dobave plina. Tehniki ACEGA pa so to reštiev takoj označili kot nemogočo, saj je že današnji plinovod vse preveč nezadosten za potrebe Opčin in zgornjega dela Ulice Commerciale. Rešitev Banov in Ferlugov je le v širšem načrtu, ki ga je že pred leti izdelala ACEGA in ki predvideva metanizacijo vsega vzhodnokraškega področja, ki pa je zaradi neposluha Občine Trst in neverjetnih zapetljajev na Deželi še vedno ostal le na papirju. Kdo torej nosi odgovornost za te nezaslišane zamude? Načrt, ki ga je izdelala ACEGA, (ki ima ves interes, da se ta tudi realizira), predvideva v poenostavljeni razlagi razširitev omrežja v treh fazah, od katerih prva predvideva zgraditev plinovoda z visokim pritiskom od Ricmanj do Padrič (za ta poseg si je ACEGA že preskrbela potrebna posojila, za katera plačuje težke interese). Ta plinovod bi tekel, po načrtu, na trasi "starega" plinovoda SNAM, pas, ki je za sedaj "degradiran", bi se razširil za 5 metrov. In prav teh 5 metrov predstavlja za deželni urad za programiranje teritorija nepremostljivo oviro. Ta urad ni namreč izdal dovoljenja za to delo, ker bi to predstavljalo prehudo ekološko obremenitev! Komunisti, ki so se vedno borili za ohranitev kraškega območja, smatrajo, da so take motivacije skrajno strumen-talne. Potem ko so stranke relativne večine v Trstu pripomogle, da se na tem območju realizirajo taki posegi, ki resnično prinašajo ekološko škodo in proti katerim so se borili prebivalci, sedaj, ko je nujno uresničiti storitev, za katero se prebivalci Krasa prav tako borijo, pa pride na dan "ekološka duša". Drugi del načrta predvideva razširitev plinskega omrežja s srednjim pritiskom iz Padrič proti Bazovici in iz Padrič proti Očinam po Bazoviški cesti. Ta del načrta pa ni še finansiran in tudi ne kaže, da bi se občinski upravi kaj dosti mudilo, da bi si priskrbela denar, tako da dejansko do danes ni bilo še koraka naprej za rešitev tega problema. Tretji del načrta predvideva še dokončno priključitev posameznega uporabnika. Po srečanju pri Banih je deželni svetovalec KPI Miloš Budin naslovil interpelacijo na predsednika deželnega odbora, da bi izvedel za uradno mnenje Dežele v zvezi z metanizacijo vzhodnokraškega območja. Na isto temo sta občinska svetovalca Maurizio Pessato in Annamarija Kalc naslovila interpelacijo tržaškemu županu o neprizadevnosti občinske uprave do tega problema. Javna seja rajonskega sveta za zahodni Kras V polni dvorani občinskega rekreatorija v Križu (srečanja se je udeležilo okoli sto vaščank in vaščanov) je bila v četrtek zvečer javna skupščina zahodnokraškega rajonskega sveta. Na dnevnem redu je bila načrtovana revizija tako imenovanih produktivnih območij občinskega regulacijskega načrta, ki na zahodnem Krasu zajema skoraj izključno kmetijska področja, razprava, ki je bila živahna in polemična, pa se je nato razširila na številna upravna vprašanja, ki pestijo Križ. Na zatožni klopi je bila predvsem tržaška občinska uprava, ki ne kaže nobenega zanimanja niti za rešitev najnujnejših vprašanj (na primer na področju smetarske službe in zdravstvene oskrbe), da ne govorimo o širši problematiki urbanističnega razvoja in podobno. Ekipo strokovnjakov, ki bodo oblikovali spremembe urbanističnega plana, je na četrtkovi skupščini zastopal arhitekt Roberto DAmbrosi, med projektanti pa je tudi mlada slovenska arhitektka Patrizia Magnani. V uvodnem poročilu je predsednik rajonskega sveta Renato Busetti orisal delovanje in tudi številne probleme, s katerimi se sooča to izvoljeno telo, njegov poseg pa sta dopolnila predstavnik Slovenske skupnosti Robert Vidoni in komunist Slavko Štoka. Arhitekt D Ambrosi je nato povedal, kako misli izpeljati nalogo, ki mu jo je poverila občinska uprava, pri čemer je dokazal, da dobro pozna problematiko, ki žuli kriško vaško skupnost. Križ, ki doživlja zaskrbljujoč demografski padec, noče z leti postati neke vrste muzej, ampak zahteva konkretne ukrepe za uravnovešen razvoj, tako da bodo lahko mladi domačini živeli v domačem kraju, medtem ko se danes morajo seliti v mesto oziroma v sosednje občine. Odprtih vprašanj in težav pa je na pretek, kot je jasno prišlo do izraza tudi v polemični razpravi, med katero je prišlo tudi na dan, da dejansko vaščani ne zaupajo praznim obvezam in obljubam, ki prihajajo iz tržaške občinske uprave. Rajonski svet ima v konkretnem vsakdanu precej omejene pristojnosti, lahko pa igra važno vlogo glasnika krajevnega prebivalstva, vaška skupnost pa seveda ne sme molčati in mora izvajati stalni pritisk na pristojna upravna in politična telesa. Glede revizije urbanističnih načrtov se je arhitekt DAmbrosi vsekakor obvezal, da bo delal v tesnem stiku z vaščani oziroma z njihovimi društvi ter organizacijami. Občina Trst pa je spet pokazala omalovažujoč odnos do slovenskega prebivalstva Križa. Pred dnevi je v vasi postavila samo enojezične cestne table, v četrtek zvečer pa ni poslala v občinski rekreatorij svojega uradnega prevajalca, češ da ni šlo za uradno sejo rajonskega sveta. Ljudje so protestirali in bili na tem, da zapustijo sejo, nato so se sporazumeli, da bo lahko vsakdo v mejah možnosti govoril v materinem jeziku. Že ob prvem posegu v slovenščini je zastopnik Liste za Trst polemično zapustil sejo, njegove odsotnosti pa ni resnici na ljubo nihče pogrešal, (st) Tudi svetoivanski prebivalci kritični do »ovinka smrti« Zborovanja, ki ga je svetoivanski rajonski svet posvetil v četrtek "ovinku smrti", se je udeležilo rekordno število ljudi (na sliki - foto Križmančič): na hodniku pred telovadnico ŠD Bor se je zbralo kar 150 krajanov, ki so od projektanta Občine Trst inž. Malaspi-ne želeli izvedeti, kako namerava zgraditi zadnji odsek hitre ceste, tj. odsek med Drašco in Lakotiščem. Ma-laspine pa proti pričakovanjem ni bilo. Kot je župan Richetti v dopoldanskih urah sporočil predsedniku rajonskega sveta Zorku Spetiču, se je inženir mudil v Rimu. Richetti je Spetiča zaprosil, naj zborovanje preloži in naj se rajonski svetovalci brez širšega občinstva podajo v torek dopoldne na Občino, kjer bi Malaspina orisal načrt. Spetič, ki je vabilo odklonil, ker je večina svetovalcev dopoldne v službi, je Richettijev predlog tolmačil kot izraz velike zadrege: medtem ko se župan še vedno — kljub kritikam zelenih in prebivalcev — ogreva za Malaspinov načrt, se na Deželi nagibajo k drugi varianti, to je varianti WWF. Richetti in Malaspina pa naj bi se še vedno izmikala javnemu soočenju, kljub sklepom pristojne občinske komisije, da povabi na avdicijo WWF, in "vabilu" Dežele, da se preuči tudi načrt WWF. Da Richetti ne želi vzetij£a znanje mnenja prebivalstva, P nj tudi, da kljub številnim prošnjam poslal načrta rajonskim svetom. arlju Malaspinov načrt je na zb°r0 . a (na katerem so nekateri svetova 'a. tudi sami prebivalci s pomočjo P ,jnj, jalke lahko spregovorili v sloven jj ne da bi to kogarkoli motilo) ? a-[i. odsotnosti načrtovalca predstavi Dario Jagodic. Po njegovem uv.°nara-inž. Russignan obrazložil, zakaj vovarstveniki nasprotujejo temu .jg tu in orisal svojega. Njegove nje, so med prisotnimi žele odobr i{[ saj je večina kritično ocenila ja Malaspina (Oskar Kjuder je oej ’.ja), projektant očitno ne pozna t®rflietr°v zlasti pa oster ovinek na 62 visokih stebrih, kjer je pozimi P ca in piha močna burja. Sami rJlggaU svetovalci so Russignanu Pr® ^oP1 nekaj popravkov v zvezi z 0 gUčil‘ smrti", ki naj bi jih inženir se P‘ gg0-v glavnem pa so se strinjali z pravim načrtom. Edine pomisleke J ^i, zil odbornik za urbanistiko u jta-ki je izrazil bojazen, da bi PP;“ ir za; kršnega predlaga WWF pri D Ogoi m predvčeraišn" Sta>'™hnUa travačetrtek zve^TT” ob isti uri' Sana ln grmiče vi o ] zagorela suh. hian-1? Pri Peski Pn Iv^ote^u Valro Požar VendM 16 šl° sog^kijeizbmhminel1 P°Žar v Boš' brih 19asilci usdaH ka] P° 20- uri in Vespist na prehodu za pešce silovito podrl 82-letno žensko Včeraj zjutraj se je v Ulici Schiap-parelli pripetila hujša prometna nesreča. Na prehodu za pešče je namreč vespist podrl starejšo gospo, ki je prečkala cesto. 82-letno Normo Latte-ro vdovo Furian so z rešilcem prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 90 dni, poškodoval pa se je tudi Roberto Demenia, ki so ga prav tako sprejeli na zdravljenje v glavno bolnišnico. Dinamika nesreče še ni povsem pojasnjena, nedvomno pa drži, da je stara gospa previdno in počasi prečkala cesto na označenem prehodu za pešče, ko jo je ob približno 8.30 Roberto Demenia silovito zbil na tla z vespo 125. Na kraj nesreče je nekaj minut po nesreči prispel rešilec Rdečega križa in odpeljal ponesrečenko v bolnišnico. Zdravniki so takoj ugotovili, da ima zlomljeni obe nogi in da je dobila hud udarec tudi v glavo. Zaradi udarca je 82-letna ženska imela hude težave s spominom in s sluhom. Kot rečeno, pa se je poškodoval tudi povzročitelj nesreče, ki je padel z motorja. Pri tem si je poškodoval levo ramo, zaradi česar se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 14 dni. Carlo Goldoni med francosko revolucijo Gledališče La Contrada prireja v dvorani Cristallo gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna, ki se bo drevi ob 20.30 predstavilo tržaškemu občinstvu z igro »Hlastanje po revoluciji«. Delo je italijanska noviteta dramatika Sira Ferroneja, nosilno vlogo pa ima znani igralec Gianrico Tedeschi (na sliki - foto Donato). Režiser je Luca De Fusco, za sceno je poskrbel Firouz Galdo. Igra opisuje starega beneškega pisca znamenitih komedij Carla Goldonija med bivanjem v Parizu med izbruhom francoske revolucije. Miroljubni pisatelj je na svojo nesrečo služil kralju in zato mu revolucionarji odvzamejo pokojnino. Modra žena, ostareli Harlekin, nevrotični vnuk in malopridni zdravnik silijo Goldonija, naj se bori za pokojnino in naj brani svoj ugled. Staremu in bolnemu pisatelju pa ni do tako resnih opravil in se raje predaja veseljačenju, igri in dekletom. Ferronejeva komedija podaja nenavadno sliko francoske revolucije, seveda v veselem in komičnem slogu vaudevilla. t Nenadoma nas je zapustil Edoardo Daneu Pogreb bo v ponedeljek, 20. t. m„ ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovel. Žalujoči njegovi najbližji Kontovel, 18. novembra 1989 PRIMORSKI DNEVNIK in ODBOR ZA SREDSTVA MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA PRI SKGZ priredita v torek, 21. t. m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini POGOVOR 0 PRIMORSKEM DNEVNIKU Vabljeni naročniki in bralci iz nabrežinske in zgoniške občine Križa, Proseka in Kontovela. Na pobudo bančne sekcije SDGZ Nagrade šolarjem ob dnevu varčevanja O natečaju ob mednarodnem dnevu varčevanja, ki ga je razpisala bančna sekcija SDGZ, smo pred časom že poročali. Kot je znano, so se naši osnovnošolci in srednješolci polnoštevilno odzvali tej pobudi. Urade SDGZ je preplavila prava reka izdelkov, vsega skupaj kar 299 risb in 24 spisov, iz katerih se je dalo razbrati, kako si naša mladina zamišlja pojem varčevanja. Komisija, ki so jo sestavljali Lojze Abram, Paola Bertolini in Liana Draš-ček, se je znašla pred nelahko nalogo. Z namenom, da bi najmlajši ne bili oškodovani, so bile risbe najprej razdeljene v dve kategoriji: v prvo so bili vključeni izdelki učencev prvih in drugih razredov osnovnih šol, v drugo pa izdelki učencev tretjih, četrtih in petih razredov. Komisija se je naposled izrekla takole: I. kategorija 1. nagrada - Majna Pangerc (2. r. O.Š. F. Bevk - Opčine) 2. nagrada - Martina Tonet (1. r. O.Š. F. S. Finžgar - Barkovlje) 3. nagrada - Nicol Bežin (2. r. O.Š. A. Sirk - Križ) II. kategorija 1. nagrada - Sara Lombardi (4. r. O.Š. O. Zupančič) 2. nagrada - Diego Maurič (3. r. O.Š. Plešivo - Krmin) 3. nagrada - Elisabetta Ipovec (4. r. O.Š. F. Erjavec - Štandrež) Komisija je sestavila tudi seznam boljših risb. Oddali so jih Marko Mahnič in Martina Cunja (1. r. O.Š. F. S. Finžgar - Barkovlje), Mara Sosič (2. r. O.Š. F. Bevk - Opčine), Alex Mozretik (3. r. O.Š. Župančič - Gorica), Vinko Mavrič (3. r. O.Š. Plešivo - Krmin), Va- nja Paulina (4. r. O.Š. F. Erjavec -Štandrež), Monica Romanut (5. r. O.Š. J. Abram - Pevma) ter Robert Lutman in Jurij Plesničar (5. r. O.Š. F. Erjavec -Štandrež). Za spise bodo nagrajeni naslednji dijaki: 1. nagrada - Sara Perini (3. r. S.Š. S. Kosovel - Opčine) 2. nagrada - Alen Posega (2. r. S.Š. S. Kosovel - Opčine) 3. nagrada - ex equo Tanja Bole (2. r. S.Š. S. Kosovel - Opčine) in Andrej Močilnik (2. r. S.Š. Sv. Ciril in Metod -Katinara) Deset najboljših izdelkov bo nagrajenih z zapestno uro znamke Swatch in knjigo Enciklopedija živali, medtem ko bodo avtorji devetih najboljših risb prejeli v dar razne knjige. Natečaj ob mednarodnem dnevu varčevanja je bil vsekakor izkušnja, ki je obogatila obe strani, saj je vzpostavila idealno vez med šolo in gospodarstvom. Našim osnovnošolcem in srednješolcem je bila namreč dana možnost, da se pobliže seznanijo z osnovami gospodarstva, ki mu je ravno varčevanje eden nosilnih stebrov. Zasluga za uspeh pobude pa gre seveda predvsem našemu učnemu osebju, ki je znalo učence primerno motivirati in jim nuditi potrebno pomoč. Prva izvedba natečaja je sedaj že mimo in v naslednjih dneh bodo avtorjem najboljših izdelkov izročene nagrade, sama pobuda pa je pravzaprav šele na začetku svoje razvojne poti, ker bo tudi v naslednjih letih storjeno vse, da se bodo vezi med našo šolo in gospodarstvom obnovile in okrepile. Na Proseku so ponovno odprli prenovljeno Zadružno gostilno Pretekli teden so na Proseku po petih mesecih spet odprli domačo Zadružno gostilno. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, simbolični rdeč trak ob vhodu na gostilniško dvorišče pa je prerezal predsednik Zadružne gostilne Ivan Ban. Obnovljeno gostilno bosta upravljali sestri Ivanka in Pavla Orel, ki sta po rodu iz Tomaja, a sta poročeni in živita že veliko let na Opčinah, kjer tudi vodita gostilno. Podjetnima gostilničarkama želimo veliko uspeha! (mm) (Foto Magajna) gledališča ROSSETTl Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. V torek, 21. t. m., ob 20.30 premierska predstava gledališča Teatro di Roma z Goldonijevim delom UNA DELLE ULTI-ME SERE Dl CARNOVALE. Režija Mau-rizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Danes ob 18.00 (red S) koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Zoltan Peško. Na sporedu skladbe Faurčja, Debussyja in Schumanna. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 premierska predstava bocenskega Stalnega gledališča LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. Režija Luca De Fusco. Nastopajo Gianrico Tedeschi, Vittorio Franceschi, Angela Cardile. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve star ih abonmajev. KROŽEK ZA KULTURO IN UMETNOST - Ul. S. Carlo 2 - V ponedeljek, 20. t. m., ob 18. url srečanje z režiserjem Goldonijeve komedije UNA DELLE UL-TIME SERE Dl CARNOVALE Maurizi-om Scaparrom, in s Sirom Ferronejem, avtorjem dela LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. kino ARISTON - 17.00, 22.15 L’attimo fuggen- te, i. R. VViliams. EKCELSIOR - 16.45, 22.15 Johnny 11 bel-lo, i. Mickey Rourke. EXCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.45, 21.45 Non desiderare la donna d'altri, r. Kryzstof Kieslovvski. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Non guar-darmi, non ti sento, Gene Wilder, Richard Pryor. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nel nome del malignio, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Turner e il casinaro NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Skin Deep, il piacere e tutto mio, r. Blake Edvvards. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Black Rain - Pioggia sporca, i. Michael Douglas, □ MIGNON - 16.00, 22.15 Indiana Jones e 1'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. EDEN - 15.30, 22.00 Guardando guelTa-nimale di mia moglie, pom., □ □ CAPITOL - 15.30, 22.15 Batman, i. Jack Nicholson, Kirn Basinger. LUMIERE FICE - 16.30, 21.45 Francesco, r. Liliana Cavani, i. Mickey Rourke. ALCIONE - 17.00, 22.00 Che ora e, r. Ettore Scola. RADIO - 15.30, 21.30 Josephine la por-caciona, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Na ekonomski fakulteti je diplomiral najin očka EDI Iskreno mu čestitata Andrej in Jasmina včeraj-danes Danes, SOBOTA, 18. novembra 1989 OLIVA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.23 - Luna vzide ob 21.50 in zatone ob 12.16 Jutri, NEDELJA, 19. novembra 1989 IMICA PLIMOVANJE DANES: ob 1.30 najvišja 23 cm, ob 6.14 najnižja 7 cm, ob 11.05 najvišja 23 cm, ob 18.48 najnižja -42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1024,9 mb raste, veter 26 km na uro vzhodnik-severovzhodnik, burja, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 14,6 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Piairene Di Benedetto, Caterina Henke, Manuel Druscovich, Stefano Zarulli, Kevin Lasaponara, An-drea Castriotta, Jacopo Ritossa. UMRLI SO: 77-letna Angela Cenni, 79-letni Mario Bison, 87-letni Luigi Nodus, 59-letni Pietro Vigini, 65-letni Stelio Res-sman, 76-letni Bruno Schiberna, 76-letni Danilo Plesničar, 67-letni Giuseppe Spet-tich. OKLICI: delavec Marino Bolle in gospodinja Annamaria Radoicovich, mehanik Nevio Baldassi in delavka Nadia El-lero, znanstveni informator Giuliano Ba-gatin in uradnica Chiara Presca, podčastnik finačne straže Sergio Paton in uradnica Gianna Seber, v pričakovanju zaposlitve Sergio Rudini in študentka Aurora Saletu, uradnik Luigi Burgio in zdravstvena pomočnica Marisa Scaggi-ante, geometer Claudio Debianchi in uradnica Antonella Di Murro, inženir Alessandro Ianderca in poklicna bolničarka Susanna Sabadin, delavec Gian-carlo Vascotto in prodajalka Carmen Menegatti, uradnik Roberto Pagliaro in prodajalka Silvia Rosini, delavec Lucia-no Ponton in prodajalka Dorina Kir-chner, natakar Emilio Pietro Brun in prodajalka Giuliana Massimiani. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti Radio Opčine organizira skupaj s turistično agencijo Globtour božične in novoletne počitnice na otoku Cipru. Vse informacije dobite na Radiu Opčine, tel. 212658, od 9. do 11. ure. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet, ki bo jutri, 19. t. m., po Vertikali po tržaškem Krasu od Repna do Praprota. Izlet vodi Peter Suhadolc, zbirališče pa bo ob 9. uri na glavnem trgu v Repnu. Kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni! SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m., avtobusni izlet v Istrske Toplice. Na sporedu bo vzpon na Zrenj (472 m) in spust v Oprtalj. Izlet vodi Mario Milič, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) do vključno srede, 22. t. m. Zbirališče je ob 7.30 pred tržaško sodno palačo. Vabljeni! koncerti Musič Club Tor Cucherna Nocoj ob 22. uri koncert JAZZ STUDIO OUINTETA. Sestavljajo ga Giorgio Gerin (klavir), Giuliano Tuli (saksofon), Sebastiano Črepaldi (flavta) in Paolo Muscovi (bobni). Societa del concertl - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TOKIO STRING OUARTET. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava FRANCA VOZLA - slike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Cartesius je na ogled do 23. t. m. razstava z naslovom PREGLED ITALIJANSKE GRAFIKE, na kateri sodeluje 24 slikarjev. V galeriji Torbandena razstavlja svoja dela VITTORIO BOLAFFIO. V muzeju Sartorlo bo do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Umik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V dvorani Franco na sedežu Nadzor-ništva za umetniške dobrine na Trgu Libertš je na ogled do 30. t. m. razstava igralnih kart pod naslovom »Dve stoletji igralnih kart«, ki jo je pripravilo tržaško podjetje Modiano. Urnik: vsak dan razen ob praznikih od 9. do 13. ure. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 21. t. m. odprta razstava argentinskega slikarja Norberta MAJLISA. V kulturnem centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je do 24. t. m. na ogled fotografska razstava Alessandra MLAC-HA. V Palači Costanzi je do 5. decembra odprta fotografska razstava znanih tržaških mojstrov WULTZ. V galeriji JulieVs room - Ul. della Guardia 16 - bodo danes ob 18. uri odprli razstavo ANGELA PRETOLANIJA. Razstavo je pripravila Skupina 78 v sodelovanju z galerijo Cristine Busi iz Chiava-rija. razna obvestila Zbirališče 50-letnikov z Opčin, od Banov in Ferlugov bo danes, 18. t. m., ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Društvo slovenskih likovnikov sklicuje SEJO ČLANOV za nadaljnjo delovanje ter za pripravo občnega zbora v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v postorih društva I. Cankar na Ul. Giuliani. Mladinska skupina Pinko Tomažič organizira 6. LOV NA ZAKLAD. Zbirališče in vpisovanje v nedeljo, 3. decembra, od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri kalu. Informacije ob sredah od 21. do 23. ure na tel. št. 226446. SKD Vigred prireja tečaj za odrasle standardnih in latinskoameriških plesov pod vodstvom Davida Poljška. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 201102 od 19. do 21. ure, najkasneje do 26. t. m. prispevki V spomin na Silvestra Žagarja in Ljudmilo Kalc-Grgič damje Darko Grgič z družino 20.000 lir za KD Slovan. Ob 12. obletnici smrti dragega moža Alojza Žagarja damje žena Danica 15.000 lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob pok. Silvestra Žagarja in pok. Ljudmile Kalc vd. Grgič, damje družina Križmančič 25.000 lir za šolo K. D. Kajuh in 25.000 lir za KD Slovan. V spomin na Tonči Vitez in Marija Martelanca damje Mara Puntar 20.000 lir za sekcijo KPI Mž Matjašič. Namesto cvetja na grob Tonči in Ma-riota Martelanca darujeta Milena in družina Pertot 15.000 lir za sekcijo KPI M. Matjašič in 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Ob 4. obletnici smrti dragega moža in očeta damje dmžina Jogan 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 25.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Križu. Kmečka in obrtna jKRH hranilnica in I ■ i posojilnica v J v Nabrežini vabi na ogled dokumentarne razstave 0 POSOJILNICAH NA NABREŽ1NSKEM KRASU ki bo odprta v dvorani Kulturnega društva Igo Gruden še danes, 18. in jutri, 19. novembra, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. razne prireditve mali oglasi km od Postojne prodam. Postojna. NUDIMO vam menjalnica 17.11- TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar...... 1354,800 1345.— Nemška marka........ 735,800 733.— Francoski frank..... 216,310 214.— Holandski florint ... 652,100 649.— Belgijski frank..... 35,046 34,500 Funt šterling.......2133.— 2110.— Irski šterling...... 1951,500 1935.— Danska krona........ 189,340 186.— Grška drahma........ 8,210 7,700 Kanadski dolar...... 1159,500 1100.— fixing TUJE VALUTE MILAN g 402 Japonski jen .......... '760 Švicarski frank.... °a445 Avstrijski šiling.. Norveška krona..... 19bQQ90 Švedska krona...... r 550 Portugalski eskudo • ., 478 Španska peseta ........ ,/ Avstralski dolar....10 Ec9uslov:dinar.:::::i505'700 baN&V BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA O4O'6?0t Te,e, Sed« j, Agencije R=i = " Danes, 18. t. m., bosta gosta Slo 3 skega kulturnega kluba v Ul. Donize zakonca Kržan iz Ljubljane. Znana 1■ ■ denca bosta vodila razgovor z nuj* na temo: LJUBEZEN IN SPOLNOSL četek ob 18.30. rjre. SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - P® ja MARTINOVANJE jutri, 19. t. m-* ^ krbljeno za domačo hrano, dobro vin veselo razpoloženje. Začetek ob 15-J ■ j. Slovenska zamejska skavtska org ^ zacija sporoča, da bo jutri, 19. t. m-ju, 17. uri v Finžgarjevem domu na Open ^ ponovitev predstave z diapozitivi _ SLOVENSKI PLANINSKI TRANSvn ZALI, ki sta jo letos prehodila MitJa . a bič in Martin Sosič ob priliki p°a Transkavt'89. ranskavt 89. ,ev V Društvu slovenskih Izobražene bo v ponedeljek, 20. t. m., posvečen, Čanju z novim koprskim kulturni® tvom ISTRA ter predstavitvi dveh ^ loških filmov Marije Vogrič. Začete 20.30. Are' ZSKD in KD I. Grbec - Skedenj P1* dita v društveni dvorani v Skednju »tj tek, 24. novembra, ob 20.30 vc LJUDSKIH PESMI - koncert MePz-j. , moreč - Tabor - Trebče - Opčine j ^ večer prireditev ob nabiralni akcij j ustanovitev LUDOTEKE v Skednju* SOČ RADORARNIH ROK ZA VEbCi-OTROK. Vabljeni! jjl- V Marijinem domu pri Sv. Ivan® ^ Brandesia 27 bo jutri, 19. t. m., ob j nastopil z glasbo in petjem ans®Tivaj Zvezde. Ob tej priložnosti bomo ma?aPa-zvedeli o njihovem gostovanju p° K di. Vabljeni! toVel Mladinski krožek Prosek-Konto priredi jutri, 19. t. m., ob 18. uri MEV v RODNO TORTADO IN KVIZ n*". Kulturnem domu na Proseku. Vablje 3 DAJEM v najem stanovanje v LIL primerno za urad. Tel. 228390. ji UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA.*■ $ lekcije italijanščine. Tel. na št z , ob urah obeda in vprašajte po El. ,slb KUPIM ali sprejmem v najem salon v okolici Trsta. Tel. 200605 o do 15. ure in od 19. ure dalje. 51. IŠČEMO tesarje in varilce. Tel-225786 od 20. ure dalje. vaI1je IŠČEM v najem opremljeno stan ay za angleško družino na Opč® okolici. Tel. 228390. ,etDik INŠTRUKCIJE latinščine za 4. 1 fei znanstvenega liceja nujno rabi®-na št. 70377 v jutranjih urah. % OSMICO je odprl Milič v Zagradcu OSMICO je odprl Jožko Colja - 3 torca 21. . Ušaj- V NABREŽINI je odprl osmic° Toči belo in črno vino. m 12® PRODAM računalnik ZX spreetn®' l4o K z registratorjem, dvemi jojsti- ' gj-igric na kasetah in tri knjige z . zg-li jezikov basic in logo. Lahko ;ga menjam ali odkupim računam® ^e-500. Telefonirati na upravo Pn .gggl) ga dnevnika v Gorico na » • 533382 v jutranjih urah. kubi' PRODAM hišo v okolici Skednja a. nja, spalnica, kopalnica, maj®1 za dv’e ža, klet in dvorišče, primerno osebi. Tel. 228390. , : ceh1’ PRODAMO drva po zelo ugodi Tel. 200848. nrt s sa' TRGOVSKA FIRMA import/exl® p0SJi dežem v centru Gorice takoj p0go-računovodjo z večletno PraK oZno/>2' ji: dobro znanje finančno - a v0ds*'/\ voznega poslovanja v rafu*\,«10, “ in (Dankah. Interesente naPr° e na UK nujno pošljejo curriculum v* yl. * ravo Primorskega dnevnika, šifr° Maggio 1, 34170 Gorica, P "GODIGO". Qtudenet- STAREJŠO HIŠO z vrtom v =tu št 4 Vm nH Pnctnin<» prodcUH- StU možnost PrlJ“^ji, P°' nakupu pohištva, ugodni p Rup1 sebno za tiste, ki namera star° pohištvo na novo ali zamenj roku dveh let. Tel. (040) 4429^_ J Direktorjev obisk Mica je ravno skuhala kavico, ko je stopil direktor Matic Strigalica. Matic je £ dokaj redek gost. Sedaj pa ga že dalj asa ni nihče videl, pravkar se je namreč s turneje po Iraku. Matic je takoj dal edeti, da ne gre za nobeno »pranje glav na p o«, pač pa da je obisk čisto družabnega .Mica se je takoj znašla in ponudila di-t*torju Strigalici kavo. Ta jo je pokrovi-jisko pogledal, kot star koštrun pogleda ,®do ovčko, in sprejel ponudbo. Potem je Pbeel pripovedovati, kako hudo je v Iraku. ®v°z je naporen, razmere na deloviščih v PUsčavi so težavne, hrana slaba, napetost, t ??Ve in problemi z vseh strani. Posel se zko sklepa, še težje izvaja. Goljufajo te na sakem koraku, končal je z besedami: »No P® ob vsem tem še nobene pijače ne dobiš.« i Mladi referent Jernej Smola je bleknil sil - Zase: »Čudno, če je tako hudo, da vsi 9° tjakaj.« Jerneja so namreč kot mlade-d , .njka pred mesecem dni predlagali za uiovišče v Irak, pa je predlog osebno zavr- nil Matic Strigalica, češ da takšen zelenec ne more na tako odgovorno delo, raje se je on sam, veliki generalni direktor odpravil in trpel vse težave in tegobe, da bi ja firmi naredil čim več koristi. Strigalica ga je premeril od glave do pet kot črva. Brki so se mu jezno povesili, rekel pa ni nič. Kmalu za tem se je poslovil. Frančišek je rekel, šele ko se je oddaljil odmev njegovih korakov: »Revež, se je pa razdajal za podjetje.« »Vam bom pa jaz povedal, kakšen revež je,« se je oglasil Cene Čebula. Na letališče ga odpelje naš šofer. Tam ga čaka, v Bagdadu, udobno terensko vozilo s klimatsko napravo, potem ga peljejo v udobne barake s klimatsko napravo. V sobi ima hladilnik z osvežilnimi pijačami, zraven je tudi kopalnica. Hrani se v restavraciji, zastonj. V nočne lokale ga pelje vodja delovišča in plača vse stroške iz sredstev reprezentance.« Cene je odpil pošten požirek kave in vprašal Mico, če mu lahko kaj prilije. Po- tem je nadaljeval: »Kakršnihkoli poslov mu ni treba sklepati, ker ne zna francosko, poleg tega pa so jih že zdavnaj sklenili drugi. Angleščina mu tudi ne gre od rok, zato se tudi z drugimi posli ne ukvarja osebno. Ker letala vozijo le enkrat tedensko, je ostal tam štirinajst dni. Dnevnica za Irak je 130 dolarjev dnevno, kar znese 1820 dolarjev čistega zaslužka.« »Kako čistega?« je vprašala Mica. »Hrana zastonj, prenočišče tudi, vožnja tudi, enako bar, isto velja za trebušni ples. Vse, kar je zapravil, so spominki za družino in razglednice za prijatelje.« »Drug teden gre že v Nemčijo,« je tiho pripomnil referent Smola. »Tam je dnevnica le 180 mark, sicer pa ga bodo tako in tako vozili od lokala do lokala...« Pogovor je zamrl, vsi smo odpili zadnje kapljice kave, marsikomu se je tega dne zdela premalo sladkana, bila je nekam grenkobna. /Tedenski pregovor: Človek je edina žival, ki je, ko ni lačna, ki pije, ko ni žejna, in ljubi vse letne čase. 't (izvor neznan) Spominski datumi: D Pred 45 leti: 18. 11. 1944 so Nemci na openskem strelišču ustrelili šest borcev: Antona Giganteja, Alda Petka, Ermengil-da Smaka, Ferruccia Stivala, Tugamira V Sušnika in Milovana Zelena. ira A pUBLJANA °Pera SNG ril, ?Coi' 18- H-r ob 19. uri: balet Giselle, kor. Valentin Elizarev, lrvAngel Šurev. Qbv VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA v torek, 28. 11., dir t Uri: Premierska predstava opera Otello (Giuseppe Verdi), kost °Vrenc Arnič, rež. Marjan Breznik, kor. Metod Jeras, scena in Ca i ' Ronald Laub. Nastopajo: Dimitrij Damjanov v alternaciji s “tlom Cossutto, Višnja Pavlovič v alternaciji z Ano Pusar-Jerič. nr»maSNG Vinu °i' i®- H-, ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. ko Moderndorfer (pon. 20. 11. ob 19.30 in 21. 11. ob 19. uri.), isti ^etrtek, 23. 11., ob 19.30: Princ Homburški (Heinrich von Kle-i' rež. Barbara Hieng (ponovitev 24. 11.). Mtla drama Ma uCOj' lf5, IR' °b 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. rko Sosič, scenografija Miloš Jugovič. Ro2mred°' ^2' °b 20.30: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Mgl J^°i, 18. 11., ob 19.30: Junak z Zahoda (John Millington Synge), •Edvard Miller (pon. 20. 11. ob 19.30, 21. 11. ob 15.30 in 19.30). Vič) Srre-d0' 22. 11., ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovano- . " rež. Janez Pipan (ponovitev 24. 11. ob isti uri). ^ala sren, »,^-t va $cena MGL KtaijRe^®k, 24. 11., ob 17.30: Karambol (Stane Kavčič), rež. Branko finsko gledališče Dr, ®red°, 22. 11., ob 21. uri: gledališče Rdeči pilot s predstavo yTski observatorij Zenit. Lu.,^etrtek, 23. 11., 19.30: Bakhantke (Evripid), rež. Rahim Burhan. V ve00 gledališče Mčeu IKI DVORANI danes, 18. 11., ob 11. in 17. uri: Korenčkov V tfr ^Vetlana Makarovič), rež. Slavko Hren. V5U ULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 21. 11., ob 17. uri: V yi”Rrriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda. (Pran,-, n Ml DVORANI v petek, 24. 11., ob 17. uri: Za vrati zajec v,_ Puntar), rež. Srboljub Stankovič. Ra gorica v SntVa Gorica režiia T,. ANU v četrtek, 23. 11., ob 11. uri: Voranc (Dane Zajc), Kultur116 K°mn' V mDa dom abontr=ALl DVORANI danes, 18. 11., ob 9.30, 11. in 16. uri: za V Vpt6/13 (P°novitev 24. 11., ob 17. uri), upoven ,. DVORANI v petek, 24. 11., ob 16. uri: za abonma -Jazi6z S® “Sta - gledališli musical Skrivnost (Niko Grafenauer), rež. iz Bežigr^^S® P°^ka - lutkovna igrica Racman, nastopa skupina lipoveoaL,IKJ DVORANI2 - =9a lista - gledališli 1Pan' gostovanje Mladinskega gledališča Ljubljana. igriCa n K' 24. 11., ob 13. uri: za abonma velikega polžka - lutkovna VIDEM—■ nastopa skupina iz Bežigrada. Palamn«*— Petrolr^]0, 2?' 11 v °b 20.45: L'incerto palcoscenico (Boccioni-Corra-Iponovitg^^g G*or9i° Oallione, nastopa Teatro dell Archinvolto KLUŽE Dvorana Zucchl V ponedeljek, 20. 11., ob 20.30: La vita 6 come una curva, s skupino Opera Comic iz Rima. ČEDAD Gledališče Rlstorl V sredo, 22. 11., ob 20.30: La vita 6 come una curva, s skupino Opera Comic iz Rima. REMANZACCO Občinski avditorij V četrtek, 23. 11., ob 20.30: La vita č come una curva, s skupino Opera Comic iz Rima. LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI CD v torek, 21. 11., ob 20. uri: Hommage Tommyju Dorseyu - koncert Big Banda pod vostvom Jožeta Priv-ška, gostje Gretje Kaufeld, Richard Osterreicher, Stjepan-Jimmy Stanič in New Swing Ouartet. V MALI DVORANI v četrtek, 23. 11., ob 19.30: koncert Mladi mladim v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. V OKROGLI DVORANI v petek, 24. 11., ob 20.30: Mefistovi kovčki - večer šansonov z mojstrom Bojanom Adamičem in pevko Meri Avsenak. V VELIKI DVORANI SF v soboto, 25. 11., ob 19.30: koncert zbora Consortium musieum Ljubljana, dir. Marko Cuderman. Dvorana Magistrata V ponedeljek, 20. 11., ob 22. uri: Glasbene sinteze - koncert kontrabasista Vojina Draškocija in tenorista Zorana Todoroviča (Villa-lobos, Rodrigo, Gounod, Srbin, Anonimus). Hala Tivoli Nocoj, 18. 11., ob 20. uri: pop-rock koncert The Sugarcubes VIDEM Kristusova cerkev (Ul. Maršala) Danes, 18. 11., ob 16.15: Violina in orgle - igrata Sergio Marži in Ennio Comisetti (Marcello, Veracini, Corelli). MANZANO Auditorium srednjih šol Nocoj, 18. 11., ob 20.45: 11. revija zborovskega petja z zbori Arrigo Tavagnacco iz Manzana, Monte Canin iz Rezije in Landju-gendguartett iz Stalla. PORDENON Športna palača V ponedeljek, 20. 11., ob 21. uri: koncert Pierangela Bertolija. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. 11., ob 20.30: koncert violinista Levona Ambartu-sumjana in pianista Anatolija Sceludiakova (Prokofjev, Šnitke, Čajkovski, Wieniawski, Saint-Saens, de Sarasate). VIDEM Auditorium Zanon (Ul. Leonardo da Vinci) Nocoj, 18. 11., ob 21. uri: večer sodobnega baleta s skupino Anihcca, vodja Lucia Latour (ponovitev 19. 11.). GORICA Kulturni dom V nedeljo, 19. 11., ob 11. uri: Trofeja Alpe-Jadran - nagrajevanje, prireditelj Primotor klub. V petek, 24. 11., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '89 - film Rosalie gre nakupovat (ZRN 1989, r. Percy Adlon). V četrtek, 30. 11., ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '89 - film Kratki film o ljubezni (r. Krzistof Kieslowski). OB 8. OBLETNICI OTVORITVE KULTURNEGA DOMA V torek, 21. 11., ob 18. uri: otvoritev razstave goriškega slikarja Fulvia Monaia (vsak dan 10-12.30, 17-19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto do 4. 12.). V sredo, 22. 11., ob 20.30: Tribute to Tommy Dorsey - koncert Big Banda pod vostvom Jožeta Privška, gostje Gretje Kaufeld, Richard Osterreicher, Stjepan-Jimmy Stanič in New Swing Singers. V sredo, 29. 11., ob 20.30: revija kotalkarjev ŠKD Vipava z nastopom svetovnega prvaka Sama Kokorovca. • Za sodelovanje in informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. (0481) 33288. NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) UČJA (za Rezijo) - ob delavnikih od 10. do 19. ure - ob praznikih od 8. do 20. ure Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA - od 8. do 18. ure PONTE KLINAC (pri Praprotnem) - od 8. do 16. ure PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) - od 8. do 17. ure ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) - od 8. do 17. ure zaprt od decembra do konca februarja Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): STOPA A in B PODREG OSTRUNJA MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA STARI MLIN SOLARIA (pri Dreki) Verjetno se bo urnik nekaterih prehodov (Učja, Ponte Klinac) spremenil v kratkem, sicer veljajo urniki do konca marca. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI GASILCI Karabinjerji .. 112 Tržič .410222 Policija 113 Gasilci 115 KARABINJERJI PRVA POMOČ V BOLNICAH Trst . 734084 Gorica .. 533991 Gorica .. 82044 Tržič ... 482000 Tržič . 410276 Krmin ... 60124 Čedad . 730405 Čedad ...730000 RDEČI KRIŽ PROMETNA POLICIJA Trst ...310310 Trst .422222 Tržič ...482000 Gorica .. 22333 ZELENI KRIŽ Tržič .410100 Gorica ... 31111 Čedad ..731142 Horoskop o :: T " V' , , ■ od sobote, 18. novembra, do petka, 24. novembra 1989 1 11 .r "i Pripravlja SREČKO MOŽINA Obeta se vam us-. 1 tvarjalen in ploden ^erkur vJ;elo,vni teden. kl°nien kar precej na- Sen za novt® ]tL karseda ugo-fri delu se hP°bude in načrte. ° v zaželenn marsikaj obrni- Sob°ta in^nedel^ dneva bosta ViKT C2°.4.-2°.5.) — IN DELO: Ker so vam zvezde pre- sSSs ti „___^ DVOJČKA (21.5.- 1 T 20.6.) — VI IN I I DELO: Teden bo J*tokrat za spoznanje bolj muhast in nepredvidljiv. Merkur vam je nasproten, pa se lahko zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot bi vi želeli. Z dobro mero verjetnosti vam pretijo razni zapleti ali nejasnosti pri delu. Torek in sreda vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo spomnil na nekaj, kar ne bi nikakor smeli pozabiti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RAK (21.6.-21.7.) /•V** VI IN DELO: Na-poved je za vas ugodna. Pričakujete lahko uspešen potek dela in načrtov. Poseb- iim „ lars nasproten k® težave9^2^ nePričakova-t rvi- Sobota .v6 0 .nekaJ vroče taPreveč n ‘Hnedelia ne bos-pb Boditp9°dna: VI IN DRU-bol?9°VoritePrnVidili' Preden ^PonedeljeUk9°dtn0are^neVa no ugodno stojijo zvezde rojenim julija. S kančkom prizadevnosti lahko dosežete zavidljive uspehe. Poskusite kar-seda dobro izkoristiti pozitivne vplive Marsa in Jupitra in uspelo vam bo, kar želite. Muhast bo četrtek. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetu vam drage osebe. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) — f 1 VI IN DELO: Pred t vami je precej raz- Vz N giban in nemiren delovni teden. Merkur vam je naklonjen, zato boste z lahkoto kos delu, ki ste si ga zadali. Precej bo novosti, ki vam bodo obogatile teden. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. Pozor: rojenim od 2. do 6.8. grozijo neprijetna presenečenja. VI IN DRUGI: Nekoga boste spoznali v nekoliko drugačni luči. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-MH 22.9.) — VI IN | | y DELO: Nebo vam I IT je naklonjeno. Iz-■ ** koristite prijazno Venero in dobrega Jupitra za vse, kar si najbolj želite. Kar imate v mislih, se bo uspešno uredilo. Obeta se vam vrsta prijetnih presenečenj na finančnem področju. Marsikoga bo razveselila dobra novica. Ne obotavljajte se! Pojdite v akcijo. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju boste presenečeni. Ugodna dneva bosta torek in sreda. — TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Teden bo prijeten in zadovoljiv. Uspelo vam bo izpeljati nekaj načrtov. Merkur vam je prijazen, zato ne pričakujte večjih težav. Pri delu se bo nekaj obrnilo na bolje. Ob koncu tedna vas čakajo prijetna doživetja in ugodne vesti. Rojenim od 6. do 11.10. grozijo lahko neprijetnosti. VI IN DRUGI: Neka ljubosumnost vam lahko prinese nevšečnosti. Ugodna bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON 144 (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Dobre I 1 L* zvezde so na vaši 1 1 ” strani. Jupiter in Venera bosta pozitivno vplivala na potek dela in razvoj dogodkov. Pri delu boste spretni in učinkoviti. Počutili se boste v formi. Uspelo vam bo narediti več, kot ste pričakovali. Čas je primeren za nove pobude. Sobota • in nedelja bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Harmonični čustveni odnosi vas bodo sprostili. Ugodna bosta torek m sreda. _ STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Pred vami 4^ je zanimiv in prijeten teden. Naklonjeni Merkur bo botroval izidu vaših pričakovanj. Precej ugodno sijejo zvezde rojenim od 22.11. do 2.12. Srečne okoliščine bodo pospešile uresničitev vaših ciljev. Povečale se bodo vaše delovne sposobnosti. Muhast bo torek. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli pri ljubljeni osebi. Ugodna bosta sobota in nedelja. KOZOROG (22.12.-A 19.1.) — VI IN DELO: Teden vam T A bo vseskozi naklo- ■ njen in delovno za- nimiv. Čas je primeren za uresničitev tudi zahtevnejših načrtov. Pozitivni vplivi Marsa in Venere bodo prav gotovo prispevali k uspehu vaših pobud. Poskusite izkoristiti ugodnosti, ki vam jih bo teden nudil. Četrtek ali petek lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Ne izdajte zaupanja, ki ste ga bili doslej deležni. Ugodna dneva bosta torek in sreda. /// AV VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Pričakujete lahko ustvarjalen in pester delovnik. Ker sta vam Merkur in Venera naklonjena, se vam obeta nekaj lepih priložnosti, ki bodo omogočile uresničitev načrtov. Rojenim od 30.1. do 2.2. je Mars nevaren, zato lahko naletijo na nepričakovane ovire ali nesporazume. Sobota ali nedelja lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Poskusite biti do nekoga strpnejši. Ugodna bosta sreda in četrtek. K RIBI (19.2.-20.3.) — VI IN DELO: Verjetno bo teden nekoliko muhast in nagajiv. Merkur in Luna vam med tednom ne bosta preveč naklonjena. Zato vam grozi nevarnost nepričakovanih ovir ali zastojev. Poskusite se raje izogniti pomembnim odločitvam. Rojenim od 3. do 8.3. bo Venera naklonjena, odtod možnost veselih presenečenj. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše bližine. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. Sindikat CGIL kritičen do izjav goričkega podžupana V kratkem bo v deželnem svetu govor o zaprtju upepeljevalnika V deželnem avditoriju 31. revija Cecilijanka Nastopilo bo nad dvajset zborov V četrtek je v Trstu zasedala peta svetovalska komisija, ki naj bi se v kratkem, s poročilom deželnemu svetu, izrekla glede peticije, ki jo je pred nekaj meseci podpisalo skoraj 1500 občanov Gorice in Sovodenj in ki se zavzema za dokončno zaprtje upepeljevalnika pri Sovodnjah. Komisija je poklicala na avdicijo pobudnike, oziroma prve podpisnike omenjene peticije ter predstavnike goriške Občine. Upravitelji se niso odzvali, pač pa je stališče Gorice komisiji obrazložil funkcionar tehničnega urada. V kratkem naj bi prišlo o zahtevi po zaprtju objekta do razprave v deželni skupščini, seveda na podlagi poročila, ki ga bo izdelala komisija. V zvezi z avdicijo v Trstu je deželni svetovalec Bojan Brezigar, ki je tudi član omenjene komisije, (člani so še Bratina, VVehrenfennig, Vivian, Caval-lo, predseduje pa ji Rigo) včeraj v posebni izjavi za tisk potrdil prepričanje, da je treba objekt pri Sovodnjah takoj ustaviti ter izrazil pomisleke glede utemljenosti novega dovoljenja, oziroma podaljšanja dovoljenja za obratovanje objekta, ki ga je izdala Dežela. Kaj pravzaprav predvideva to dovoljenje? Predvsem podaljšanje obratovanja do konca julija prihodnjega leta. Predvideva pa tudi, da se morajo v roku 120 dnih pričeti dela za prilagoditev objekta zakonskim predpisom. Ta dela morajo opraviti v osemnajstih mesecih. Pristop do problematike, tako na Deželi, kakor tudi na goriški Občini zbuja resne pomisleke in je osnova za ostre polemike. O razpravi v goriškem občinskem svetu smo te dni že poročali, vendar se zadeva s tem ni zaključila. Tako je pokrajinski tajnik sindikalne zveze CGIL za področje javne uprave, Claudio Biancuzzi, včeraj v tiskovnem poročilu, sklicujoč se na zadnjo sejo občinskega sveta v Gorici, očital podžupanu Del Benu, da je glede pogovorov in sestankov s sindikati o tem vprašanju, dajal izkrivljeno informacijo. Problem ni mogoče, pravijo sindikati, zreducirati na deset delovnih mest. Tak pristop je omaložuvajoč. Na sestanku je bil govor o celotni problematiki varstva okolja in zaščite zdravja občanov spričo objekta, ki deluje v nasprotju z zakonskimi ukrepi že več kakor dve leti. "Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo," ugotavljajo sindikati, "da so od 1. 1. 1987 šele 24. oktobra letos na Občini uspeli dobiti posojilo za ureditev objekta v smislu zakonskih določil." In kakšno je dejansko stanje na terenu? O tem smo se te dni pozanimali pri tistih občanih Gorice in Sovodenj, ki imajo hiše v neposredni bližini objekta in ki že leta prenašajo vse "nevšečnosti" zaradi prisotnosti objekta. Nobenih sprememb, pravijo. Še zmeraj se ob določenih vremenskih razmerah na vrtove, dvorišča, strehe sesedata prah in pepel, ki, kakor so ugotovili raziskovalci Evropskega raziskovalnega središča iz Ispre, vsebuje tudi krepko dozo zdravju potencialno nevarnih snovi. Do zdaj še nihče z novimi analizami, ni dokazal, da nevarnih klorovih spojin v pepelu ni. Praznik slovenske narodne in umetne pesmi. Tako bi lahko poimenov3^ tradicionalno zborovsko revijo, ki bo danes in jutri v Gorici, v priredbi Zve slovenske katoliške prosvete. Za sodelovanje na 31. reviji Ceciljanka se je prll vilo enaindvajset zborov iz goriške, videmske in tržaške pokrajine ter iz Sloven je in Koroške. Zbori bodo nastopali v deželnem avditoriju, saj je dvorana Kato*1 kega doma, kjer se je običajno odvijala ta prireditev še zmeraj neuporabna. Danes ob 20.30 bodo nastopili dekliški zbor Alenka iz Števerjana, moški zb° "Franc Zgonik" iz Branika, "Lojze Bratuž" iz Gorice, "Fantje izpod Grmade^ "Oton Župančič" iz Štandreža, moški zbor Štmaver, mešani "Angelo Capelto Begliana, "Skala" iz Gabrij, moški "Kralj Matjaž" iz Libuč (Koroška) in mesa zbor Rupa-Peč. Jutri ob 16. uri pa se bodo zvrstili mešani zbor "F. B. Sedej" iz Števerjan ^ pevska skupina 'Sovodenjska dekleta", mešani zbor "Štandrež", pevska skupi1) "Števerjan", dekliški zbor Devin, mešani "Pod lipo" iz Špetra, "Novi sv. Anton 1 Trsta, mešani zbor Podgora, "Ciril Silič" iz Vrtojbe, "Mirko Filej" iz Gorice 1 "Hrast" iz Doberdoba. Ostro stališče CISL glede zahtev po poviških dohodkov Zdravniki in njihove plače Vprašanje bližnje obnove delovne pogodbe za zdravnike, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih strukturah, že razdvaja mnenja. Problem bo najbrž kmalu postal še bolj aktualen, ko bodo zdravniki z novo pogodbo predvidoma zahtevali izdatne poviške plač in to v trenutku, ko so javni izdatki za zdravstvo pod neizprosno sekiro zmanjševanja državnega proračuna. Na ta problem opozarja sindikat FI-SOS CISL, v katerega so včlanjeni uslužbenci v zdravstvu. V tiskovnem poročilu navajajo nekaj ostro kritičnih ugotovitev na račun dohodkov zdravnikov, delitve sredstev za osebje v zdravstvu in drugih s tem povezanih problemov. »Pričakovati je, da bodo zdravniki zahtevali 30 in 40-odstotne poviške plač in da bodo v podporo tej zahtevi razkazovali skromne plačilne liste z rednimi dohodki, ki jih prejemajo od KZE oz. od državnega zdravstvenega sistema,« piše sindikalni predstavnik FISOS Franco Glessi. Toda, nadaljuje, zakaj zdravniki ne pokažejo svojih obrazcev 740 ali vsaj 101, v katerih so poleg redne plače navedeni tudi drugi dohodki: nihče namreč ne omenja participacij ("incentivazioni"), ki jih prejemajo zdravniki in tudi ne dohodkov od zasebnih storitev, ki jih nudijo znotraj javnih ustanov. »Že danes,« nadaljuje sindikat, »je mogoče takoj priti do . operacije, pod pogojem, da gre pacient skozi zasebno ambulanto, pa naj bo izven ali znotraj javne ustanove.« Razširitev te dejavnosti je po obtožbah sindikata ena od glavnih zahtev zdravnikov in ji bo gotovo ugodeno, vsaj sodeč po dosedanjih izkušnjah in določenih signalih. To pa naj bi pomenilo, da bolnišnice ne bodo več javne ustanove, pač pa nekaka mešanica zasebne klinike in bolj ali manj javne bolnišnice. Delitev sklada za participacije prav tako razburja sindikat, saj ugotavljajo, da si v okviru goriške KZE na primer 300 oseb (zdravnikov, živinozdravnikov itd.) razdeli približno 60% od dobrih 7 milijard lir, kolikor znaša letno samo ta sklad za osebje goriške KZE. Ostalih približno 2 tisoč uslužbencev, tehnikov, bolničarjev pa se mora zadovoljiti s 40% odstotki skupnega zneska. To je, kot razlagajo, povsem v skladu s predpisi in dogovori med ministrstvom ter zdravniškimi sindikalnimi organizacijami. Tako se dogaja, nadaljuje sindikat, da nekdo prejema po 15 milijonov plače in kar 40 ali 50 milijonov participacije; ali pa, da nekdo prejme 30 tisoč lir participacije mesečno, kdo drug pa po več milijonov. »Četudi ne bomo mogli narediti ničesar za spremembo tega stanja, naj vsaj ljudje vedo te sta vri,« zaključuje Glessi izjavo v imenu sindikata. Denarne podpore za dijake nižjih srednjih šol Goriška občinska uprava sporočaj da je na podlagi deželnega za^°?L štev. 10 iz dne 26. 5. 1980 namenu3 dijakom nižjih srednjih šol den313 podpore za nakup šolskih knjig in . daktičnih potrebščin. Dijaki, ki izhaJ g jo iz družin, kjer lani niso presegli milijonov lir skupnega dohodka, lam) zaprosijo za prispevek. Omenjeni zn sek se poviša za štiri milijone, za kega družinskega člana, ki je v breiU družinskemu poglavarju. Ne pride P. v poštev dijak, oziroma dijakinja, nO' ob' zaprosi za denarni prispevek. Prošnje je treba vložiti do 30. vembra, na pravilno izpolnjenem razcu, v protokolarnem uradu g°risK ga županstva. Prošnji je treba Pr^8?fig kopijo davčne prijave za leto ly , ' davčno številko dijaka ali dijakinje * družinski list. Podrobnejša P°iaSIji,0 nudijo v občinskem uradu za šolst (tel. 383232). Še dva zapisa s tradicionalnih Martinovih družabnosti Planinci slavili v Ajdovščini Prijetna slovesnost v Rupi Člani Slovenskega planinskega društva so nedeljsko Martinovo popoldne preživeli v prijetnem razpoloženju v hotelu Planika v Ajdovščini, kjer so priredili tudi tradicionalno tombolo, ki je bila letos, kar se dobitkov tiče, še posebno privlačna. Ob okusni martinovi večerji in prijetni glasbi, so se na družabnosti zadržali do poznih ur. (Foto Klemše). Martinovo žegnanje so v nedeljo popoldne pripravili tudi v Rupi in sicer na prireditvenem prostoru pri cerkvi, ki so ga ob tej priložnosti primerno okrasili. Poljske pridelke je blagoslovil župnik Dragotin Butkovič, sledila pa je družabnost ob kozarcu domačega vina in prigrizku, ki se je še posebej prilegel ob čudovitem jesenskem popoldnevu. Poleg domačinov so se slavja udeležili tudi prebivalci nekaterih bližnjih vasi. (Foto Čubej). Koristno srečanje za razvoj amaterskega športa v občini Predsednik pokrajinskega odbora CONI na obisku v Sovodnjah Predsednik pokrajinskega odbora italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) Elvio Ferigo je te dni imel daljši pogovor z županom in člani občinskega odbora v Sovodnjah. Bili so prisotni vsi odborniki. Sestanek sodi v sklop pobude, ki jo je pred nekaj meseci začel uresničevati pokrajinski odbor CONI s ciljem načrtnega seznanjanja s stvarnostjo predvsem amaterskega športa v posameznih občinah in tudi s ciljem izboljšanja sodelovanja med občinami, olimpijskim komitejem in društvi. Doslej je predsednik Ferigo s sodelavci obiskal že skoraj vse občine na Goriškem. Krog posvetovanj se bo predvidoma sklenil do konca leta. Poleg prikaza amaterske športne dejavnosti na območju občine, ki je zelo razvita, k takemu razvoju pa je bistveno pripomoglo odprtje sodobne občinske telovadnice pred petimi leti, je bil govor o različnih težavah, ki močno omejujejo delovanje posameznih športnih društev. Tako je bil govor o previsokih vpisninah za v CONI včlanjena društva in posamezne odseke, o težavah, ki se kažejo glede obveznih zdravniških pregledov za športnike, o oblikah finančne in predvsem tehnične pomoči, ki jo lahko nudi CONI. Predsednik pokrajinskega odbora CONI je izrazil zadovoljstvo zaradi izredno živahne in razvejane dejavnosti v športu in zlasti glede panog, ki so v zelo hitrem razvoju (balinanje, tenis). Občinski odbornik za šport D arin Devetak je gosta seznanil z obstoječimi javnimi športnimi objekti, s predvidenimi posegi za njih posodobitev in ureditev tak je primer kotalkališča na Peči, kjer bodo v kratkem pričeli z deli, ki so v celoti financirana s prispevkom Kraške gorske skupnosti — z načrti, ki jih bo mogoče uresničiti šele čez kakšno leto. Na srečanju je bil iznešen tudi predlog, naj bi v občini skušali izvesti mladinske športne igre, kot osnovo širše pobude, ki se odvija nato na pokrajinski, deželni in vsedržavni ravni. Tu je CONI pripravljen pomagati v znatni meri, tako na tehničnem področju, kakor tudi glede delnega kritja stroškov. Osvojili so tudi predlog da bodo na prihodnje srečanje in izmenjavo mnenj povabili tudi predstavnike športnih društev in organizacij. Tako bi tovrstna srečanja prav gotovo pridobila na pomenu. Predsednik pokrajinskega komiteja CONI je županu Primožiču ob obisku izročil priložnostno darilo. Veliko zanimanje za novi tečaj za poučevanje govorno prizadetih Prisotnost logopedov je v šoli velikega pomena tako za otroke s težjimi psihofizičnimi motnjami kot tudi za otroke, ki imajo manjše težave pri govorjenju. Na Goriškem skrbi za prisotnost logopedov v šolah pokrajinska uprava, na razliko od drugih krajev, kjer je to pristojnost državnih organov. Predsednik Pokrajine Crisci se je te dni sestal s skupino 17 logopedov, ki delujejo v otroških vrtcih in osnovnih šolah v naši pokrajini. Zagotovil jim je, da bo ta služba delovala še naprej, saj se Pokrajina zavzema, da bi ohranila to pomembno pomožno dejavnost v šolah. Specialistično učno in vzgojiteljsko osebje bo pri tem lahko računalo na pomoč izvedencev zadruge Ape (Cooperativa aggiornamento programmazione educativa). V tem šolskem letu je v programih pokrajinske uprave še druga pomembna pobuda za pomoč prizadetim otrokom. Zaključuje se postopek za organizacijo drugega dveletnega tečaja za specializacijo v poučevanju prizadetih otrok. Tečaj bo trajal 650 učnih ur in je namenjen učnemu osebju, ki bo tako lahko doseglo večnamensko specializacijo, ki jo ministrske odločbe zahtevajo za poučevanje prizadetih osebkov. Sprejem v tečaj bo mogoč po selektivni preiskušnji, saj je prosilcev precej več kot razpoložljivih mest: tečaju bo namreč lahko sledilo 60 slušateljev, prosilcev pa je že več kot sto, ne samo iz naše pokrajine pač pa tudi iz drugih krajev v deželi in celo iz drugih dežel. Za organizacijo in vodenje tečaja bo skrbela že prej omenjena zadruga Ape, pri kateri interesenti dobijo podrobnejše informacije (tel. 34169). Novi urnik Letoviščarske ustanove Goriška avtonomna letoviščarska ustanova sporoča, da so njeni uradi na razpolago obiskovalcem vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.30, ob sobotah pa samo v dopoldanskih urah od 9.00 do 12.30. Odprtje razstave slik M. Sguazzi V razstavni galeriji II Torchio bodo drevi ob 18. uri odprli samostojno r . stavo del slikarke Luise M. Sgua Goriška umetnica, sicer po rodu Lombardije, se že več let uspešno varja z jedkanicami in grafika Umetnico bo predstavil kritik C Milic. Razstava bo odprta do ySaK 7. decembra, urnik ogleda pa je g dan od torka do petka od 16. do ure. Večerni tečaj za potapljače Športno združenje Gorizia v sporoča, da bo tudi letos priredi^g sodelovanju z državno potapll ,,g. šolo FIPS iz Gorice tečaj za Pota?Vp0 če, ki bi želeli doseči mednar v diplomo 1., 2. in 3. stopnje. Tečaj ^e. večernih urah ob ponedeljkih 13 prj- dah v pokritem bazenu na Rojcah^ ^ čel se bo v decembru in bo ^h^no maja. Prijave sprejemajo do J na 9. decembra na tajništvu zdruze^ «_/. UU.UUU1U 11U LUj 111.-3 V v vi -- Rojcah, vsak dan od ponedelj petka od 16. do 19. ure. razna obvestila 3 ----------------------- . TanezoC1 ZSKD vabi na srečanje z J g0 v Mejačem, strokovnjakom za gib' injnar' okviru enodnevnih gledaliških KuituT' jev. Srečanje bo v mali dvorani ooVetfl-nega doma v Gorici, v petek, z ■ bra, ob 19.30. kino G°riCa Ha del reS’ ORSO 18.00-22.00 »La pm beu« me«. Prep. ml. pod 14. letom <# ERDI 17.30-22.00 »Uattimo fu99® degli ITTORIA 17.30-22.00 »Creatur abissi«. Tržič ' oBČ,nsK° EATRO COMUNALE - “ 0ra ® GLEDALIŠČE 18.00-22.00 »c ______________________ »natman«- Nova Gorica o0 SOČA - Nova Gorica 18.UU teme«. 22.00 »Plavi angel«- ^ )iE,ebie SVOBODA - Šempeter 20 osvaja Dallas«. DESKLE 19.30 »Barve nasilja«- DEŽURNA LEKARNA VGO Ul- Občinska lekarna v Sta San Michele — tel. 2107 ■ , DEŽURNA LEKARNA V T#7 S. Antonio - Ul. R°»ana 40497. Kulturni dom je vedno bolj »skupna hiša« Goričanov V sredo koncert »Tribute to Tommy Dorsey« Vrhunski jazz in swing za uvod v novo sezono so k0*- dvesto prireditev (izvzete : vse športne in telesnokulturne de-ki so privabile približno 30 st 9'edalcev oz. obiskovalcev. To tj9 do.^ai zgovorni številki o dejavnos-se Soriškega Kulturnega doma v lanski ^ ki ju je član upravnega odbora odgovorni za delovanje v domu y°r Komel navedel na srečanju z no-j:,narji °b predstavitvi manifestacij, ki , .v domu prirejajo ob praznovanju 8. tek6tri'Ce °^Prtia in delovanja. Poda-do ° ^anskem delovanju v Kulturnem ka?U ^ar impozanten in dokazuje, knit° Pomombno vlogo igra ta naša na*™™9 ^štitucija ne samo za našo rodnostn° skupnost, marveč za ves ri*i prostor, saj so med desettisoči v ls^ovalci prireditev v domu bili lani snt- em številu kot kdajkoli prej pri-jani tudi pripadniki večinskega naro- Se?reoanje z novinarji je začela pred-niča upravnega odbora Kulturnega jlvnJa Nada Komjanc Sanzin in se žagi za pozornost, ki jo tako sloven-kot italijanska občila posvečajo kultur v Urnemu domu in njegovemu delo-v JU' ketošnja kulturna sezona se je 0i °mu že začela pred nekaj tedni z sd dakškim in filmskim abonmajskim j^a^ed°m. Prav v sredo so Slovenski Qrigalisti nastopili na prvem kon- certu, dom pa je v tem začetku jeseni gostil še druge prireditve in športne ter telesnokulturne dejavnosti. Srečanje ob predstavitvi manifestacij ob 8. obletnici doma pa je vseeno priložnost za celovitejši vpogled na letošnje programe delovanja. »Število in vsebina najrazličnejših prireditev, ki se bodo letos zvrstile v vseh prostorih Kulturnega doma,« je dejala, »so sad zavestnega prepričanja, da uživamo podporo publike, slovenske in italijanske in to dejstvo nas vzpodbuja k nadaljne-mu vzpostavljanju in izpopolnjevanju odnosov med Goričani.« Član upravnega odbora prof. Darko Bratina se je navezal na velike dogodke, ki danes s pospešenim tempom spreminjajo Evropo. »V dneh, ko se podira berlinski zid, se prav gotovo v številnih Goričanih spomin vrača na leto 1950, ko je bila tudi pri nas prvič prebita mejna črta, ko so se porodile prve izmenjave in se je izoblikovala možnost odprte meje.« Zavedati se moramo, da v našem goriškem mikro-laboratoriju v ničemer ne zaostajamo, pač pa da smo avantgarda v gradnji sožitja in razumevanja v Evropi. »Kulturni dom, ki se iz leta v leto bolj oblikuje v "skupno hišo" vseh Goričanov ne glede na jezik ali na narodnostno pripadnost in ne glede na to, ali prebi- ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA CECILIJANKA 1989 31. revija goriških pevskih zborov Sodelujejo tudi zbori iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. GORICA - DEŽELNI AVDITORIJ v soboto, 18. novembra, ob 20.30 v nedeljo, 19. novembra, ob 16. uri SvEl SLOVENSKIH ORGANIZACIJ *<>VIINSKI PUNTARJI 18. novembra 1989, ob 18. uri - DEŽELNI AVDITORIJ predstavitev opere tolminski puntarji u. vrabca, odprtje razstave o tolminskem puntu. P>rva koncertna izvedba opere bo v četrtek, 23. novembra, ob 20.30 v gledališču Verdi. 948t-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO 11 Banca Agricola 1 1 Kmečka banka Gorica g «t 1 - , - ' v .. . -. - ■*• v:- . .. .. . * - . ,■ varno na eni ali na drugi strani meje.« In še: »V tem duhu si želimo, da bi se ostanki in sence preteklosti, ki so še vedno prisotni in zavirajo sožitja, čim-prej razblinili z odločujočo pomočjo močnega žarčenja, ki ga kulturno us-tavrjanje vedno proizvaja.« O programih delovanja v sezoni 1989/90 je podrobneje spregovoril Igor Komel. Posebej je poudaril troje pomembnih prireditev, s katerimi bodo prihodnji teden praznovali osmi rojstni dan Kulturnega doma (o programu podrobneje pišemo posebej), nato pa navedel nekaj podatkov in programa manifestacij v prihodnjih mesecih, o katerih bo sproti obveščal javnost tudi mesečni bilten Kulturnega doma. Gledališka dejavnost obsega ob sezoni SSG tudi več predstav Srečanja gledališč Alpe-Jadran ter občasna gostovanja. Na glasbenem področju so predvideni koncerti in produkcije Glasbene matice, novoletni koncert, januarja nastop Massima Gona pa še rock, jazz, folk, lahka glasba in drugo. V galeriji bodo po Fulviu Monaiu letos razstavljali še Evgen Bavčar iz Pariza, Janez Novinc iz Ljubljane, Vladimir Klanjšček iz Števerjana, Fanči Gostiča iz Idrije in Stane Žerko iz Škofje Loke. Filmska dejavnost je že ponudila pregled japonskega filma, v teku je sezona Gorica kinema (letos kar 25 srečanj), marca pa bomo gledali 5. Film video monitor. Lotošnja novost je otroški program, ki bo poleg mik-lavževanja in pustovanja ponudil mesečna srečanja "Naš vrtiljak". Program se nadaljuje s poglavjem "razno", kamor sodijo pomembne manifestacije kot dan slovenske kulture, dan žena, Primorska poje, 4. miting za mir, sožitje in razvoj, "Pajk's show", okrogle mize, srečanja z avtorji, konference iri družabna srečanja. Nič manj pomembna ni telesna kultura s tekmovalnimi dejavnostmi v odbojki, košarki, namiznem tenisu, lokostrelstvu, gimnastiki, ritmiki, orodni telovadbi, nadalje tečaji aerobike, yoge, karateja, baleta, modern jazza in drugega ter tečaji in rekreacijskimi dejavnostmi za najmlajše in odrasle. Člani upravnega odbora Kulturnega doma na srečanju z novinarji (Foto Marinčič). Člani New swing guarteta, ki bodo nastopili v sredo skupaj z Big bandom. Letošnje prireditve ob obletnici Kulturnega doma se bodo začele v torek, 21. novembra, ko bodo ob 18. uri v galeriji doma odprli razstavo goriškega slikarja Fulvia Monaia. Razstava bo odprta do 2. decembra. Že naslednji večer, v sredo, bo osrednja kulturna manifestacija s celovečernim koncertom »Tribute to Tommy Dorsey«. Koncert je posvečen velikemu ameriškemu pozavnistu (trombonistu) Tommyju Dorseyu in ga bodo le dan prej prvič izvedli v ljubljanskem Cankarjevem domu. Na koncertu bodo nastopili orkester Big Band RTV Ljubljana in New swing singers, to je vokalna skupina, ki jo sestavljajo pevci New swing quarteta ter tri solistke. Program prireditev ob obletnici bo zaokrožila naslednjo sredo, 29. novembra, velika kotalkarska revija z nastopom kotalkarjev ŠD Vipava iz Rupe in Peči ter svetovnega podprvaka Sama Kokorovca. Veliko je pričakovanje za koncert, ki bo v sredo. Marsikdo se prav dobro spominja junijskega koncerta skupine New swing quartet na goriškem gradu, ko so Oto Pestner in tovariši kljub hudi nevihti privabili in navdušili številne poslušalce. Tokrat bodo nastopili ob spremljavci Big Band orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Jožeta Privška, v sestavi New swing singers s pevkami Alenko Godec, Simono Vodopivec in Sonjo Kos. Na koncertu bodo nadalje gotovo v ospredju pozavnisti Franc Puhar, Emil Spruh in Alojz Kranjčan ter pevec solist Stjepan Dimi Stanič. Koncert "Tribute to Tommy Dorsey" (Posvečeno Tommyju Dorseyju) bo poklon enemu od največjih jazz glasbenikov in priložnost za poslušanje znanih jazz, gospel in spiritual pesmi ter skladb. Predprodaja vstopnic je že v teku. Organizatorji priporočajo interesentom, naj se zaradi omejenega števila sedežev čimprej zglasijo v Kulturnem domu (tel. 33288). Posebna komisija naj ugotovi delovanje psihiatričnih služb Predsinočnji seji medobčinske skupščine Goriške krajevne zdravstvene enote je sledila večja skupina bolničarjev in drugega osebja goriških psihiatričnih služb, ki so s prisotnostjo in letaki želeli izpričati protest zaradi nereševanja že desetletja "pozabljenih" problemov goriške psihiatrije. Spisek pritožb je bil razviden iz letaka sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL, ki so ga delili v dvorani. V njem so ugotavljali, da so dolgoletne zamude in nere-ševanje teh vprašanj zapravili veliko bogastvo, ki ga je v Gorici zapustilo obdobje odpiranja umobolnic pod vodstvom dr. Basaglie. Takrat je osebje nabralo izredno pomembne poklicne izkušnje, prišlo je do velike občutljivosti za probleme odrinjenih, do volje po aktivnem in konkretnem sodelovanju v izvajanju zdravstveno-soci-alne politike, do odpiranja "terapevtski kulturi", ki je slonela na participaciji občana-uporabnika. Vse to bogastvo je danes zanemarjeno, zadušeno, izgubljeno, obtožujejo sindikati. Kot krivce navajajo primarije, ki da zaradi prestiža in osebne oblasti skušajo privilegirati nekdanji model bolnišnic, pa tudi vodstvo KZE, ki da je dovolilo postopno izvajanje protire-forme v psihiatriji. Kulturne zamude, politična pogojevanja in malenkostni oportunizmi so celo preprečili izvajanje načrtov in projektov, ki jih določajo veljavni predpisi. Sindikati so v teh ocenah zelo ostri in ugotavljajo, da bi vsaka druga pogumnejša KZE vzela resno v poštev hipotezo komisarske uprave teh služb. Kaj konkretno predlagajo sindikati in osebje psihiatričnih služb? Do konca novembra zahtevajo, razpravo in odobritev načrta o reorganizaciji psihiatričnih služb v okviru goriškega oddelka za umsko zdravje. Preiskovalna komisija naj preveri delovanje zdravnikov primarijev in njihovo zasebno delo tako izven kot znotraj javnih zdravstvenih struktur. Nadalje zahtevajo pospešitev postopka za odprtje centrov za umsko zdravje v Gorici in Tržiču in drugih po zakonu predvidenih struktur. Ena od osrednjih zahtev pa je tudi dehospitaiizacija bolnikov, ki jih po nepotrebnem pridržujejo v oddelkih nekdanje umobolnice. Čeprav je namreč "reforma Basaglia" predvidela ukinitev umobolnic in oskrbo bolnikov v drugačnih strukturah (Centri za umsko zdravje itd.), je prav v Gorici zaradi neizvajanja določil o drugačnih strukturah ostalo v oddelkih psihiatrične bolnišnice še več kot sto bolnikov. Med temi, ugotavljajo sindikati, pa je vsaj 45 takih, ki bi jih lahko sprejeli v domove za ostarele ali kako drugače poskrbeli zanje. Nasploh pa zahtevajo tudi nov pravilnik za sprejeme v oddelek za diagnozo in zdravljenje, kot se danes imenuje psihiatrični oddelek v splošni bolnišnici, saj ocenjujejo, da je danes naravnost škandalozna natrpanost tega oddelka s sprejemi bolnikov, ki nimajo nikakršne zveze s psihiatrijo. Na stališča sindikalnih organizacij in osebja se je navezal tudi svetovalec zelenih Mattiussi, ki je v interpelaciji polemično ugotovil, da medtem ko v Sovjetski zvezi končno ukinjajo umobolnice, jih pri nas ponovno odpiramo. Dejal je, da je stanje v Gorici nevzdržno in naravnost sramotno, če pomislimo, da so se prav tu pred več kot dvajsetimi leti rojevale zamisli o novem pristopu do psihitarije. Bil je mnenja, da KZE ne bi smela več prikrivati ali pozabljati na to stvarnost in bi morala končno začeti z reševanjem odprtih problemov. Kako? Potrebna je preiskovalna komisija, je menil Mattiussi, ki naj preveri konkretna dejstva in omogoči njihovo stvarno reševanje ne pa govorjenje v prazno. Upravni odbor KZE bo na ta predlog odgovoril naknadno. Če ob tem upoštevamo, da bodo že čez nekaj mesecev upravne volitve in da bo večina članov glavne skupščine izgubila mandat, bo na razčiščevanje vprašanj na področju psihiatrije treba najbrž počakati še lep čas. Na seji KZE je predsinoči prišlo tudi do zamenjave enega od članov upravnega odbora. Dr. Giulia De San-tisa, ki je pred časom odstopil, bo nadomestil 57-letni upokojenec Emi-dio Tasca, ki ga je predlagala KD. prispevki V spomin na pokojno Marijo Rutar daruje učno in neučno osebje otroškega vrtca v Ul. Max Fabiani 60 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Vitu Onestiju darujejo Marija, Noemi in Milko Rener 100 tisoč lir za pevski zbor Mirko Filej v Gorici. Ob 8. obletnici smrti Franca Devetaka daruje žena Milenka z družino 30 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika na Vrhu, 30 tisoč lir za kulturno športni center na Vrhu, 30 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj in 30 tisoč lir za balinarski klub z Vrha. V spomin na prijatelja Klavdija Ožbo-ta darujeta Danilo in Lilijana Nanut 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Štandrežu. V spomin brata Ninota Paulina, daruje sestra Lidija 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. Namesto cvetja na grob Jožefa Moro ta, daruje sekcija VZPI-ANPI Vrh, 50 tisoč lir za gospodarsko zadrugo "Vrh". razna obvestila Sejem rabljene smučarske opreme bo v soboto, 25. novembra, popoldne na sedežu SPD v Ulici Malta 2. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzu 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Svetovni odbojkarski pokal Na teniškem turnirju »masters« Italijani zlahka Seleševa izločena O SAKA — V prvem srečanju na 6. moškem svetovnem odbojkarskem pokalu je Italija zlahka odpravila Kamerun. Vest dneva pa je bila zmaga Sovjetske zveze proti ZDA. Izidi 1. dne so naslednji: Kuba - Brazilija 3:0 (16:14, 15:5, 15:9); SZ - ZDA 3:2 (16:14, 5:15, 15:11, 4:15, 15:13); Italija -Kamerun 3:0 (15:2, 15:1, 15:4); Japonska - Južna Koreja 2:3 (15:11, 15:7, 12:15, 14:16, 15:17). Spored 2. dne: Italija - SZ, ZDA - Kuba, Brazilija - Južna Koreja, Japonska - Kamerun. Tudi Egipt uvrščen na »mundial« v Italiji KAIRO — Z zmago (1:0, polčas 1:0) proti Alžiriji si je Egipt zagotovil uvrstitev na finalni turnir svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji. Na srečanju so našteli več kot 100 tisoč gledalcev. Za Egipt, ki je v prvi tekmi proti Alžiriji igral neodločeno (0:0), je to druga uvrstitev na SP (pred tem je nastopil leta 1934, ko je bil »mundial« prav tako v Italiji). Jutri pa bodo odigrali povratno srečanje med Tunizijo in Kamerunom, ki bo prav tako odločalo o udeležbi na »mundialu«. Na prvi tekmi je zmagal Kamerun z 2:0. Danes bo na vrsti še zadnje srečanje evropske cone, in sicer med Francijo in Ciprom. Tekma nima več nobenega pomena, saj sta se v tej 5. skupini že uvrstili Jugoslavija in Škotska. FIFA je včeraj odločila, da zaradi hude krize v Salvadorju ne bodo odigrali tekme med Gvatemalo in Salvadorjem, prav tako veljavno za kvalifikacije za SP. Oldočitev pa ne spremeni nič v tej srednjeameriški skupini, saj sta tako Salvador kot Gvatemala že izločena. Prekinjeno nogometno prvenstvo v Kolumbiji BOGOTA — Po umoru nogometnega sodnika Ortege so se kolumbijska vlada in najvišji kolumbijski športni organi domenili, da za nedoločen čas prekinejo nogometno prvenstvo. Sedaj je možno, do Kolumbija ne nastopi na svetovnem prvenstvu, poleg tega pa bi odpadle polemike glede srečanja z Milanom v superpokalu, čes da bi se Berlusconijevo moštvo moralo odpovedati nastopu proti ekipi, ki jo financirajo prekupčevalci z mamili. NEW YORK — Američanka češkoslovaškega porekla Martina Navratilova se je pošteno namučila, predno je v četrtfinalu teniškega turnirja »masters« v New Yorku izločila Jugoslovanko Moniko Seleš. Srečanje je trajalo dve uri in pol, Navratilova pa je mlado nasprotnico premagala šele z breakom v zadnji igri 3. seta. Dvoboj se je končal z izidom 6:3, 5:7, 7:5. Tudi Argentinka Sabatinijeva je potrebovala tri nize, predno se je otresla Američanke Garrisonove v srečanju, ki je prav tako trajalo več kot dve uti. Rezultat v korist Saba-tinijeve je bil 6:3, 5:7, 6:3. V polfinalu se bo Navratilova srečala z zmagovalko dvoboja Sanchez - Maleeva, Sabatinijeva pa z zmagovalko srečanja Graf - Sukova. Garri Kasparov ostal sam v vodstvu BEOGRAD — Z zmago (s črnimi figurami) v 3. kolu velemojstrskega šahovskega turnirja »Investbanka '89« proti Jugoslovanu Damljanoviču je svetovni prvak Kasparov ostal sam v vodstvu. Ostali izidi: Jusupov - Agdestein remi, Popovič - Nikolič remi, Timman - Short remi, Ljubojevič -Hjartarsson remi, El vest - Kožul 1:0. Lestvica: Kasparov 2,5; Ljubojevič, Nikolič, Timman, Short, Elvest 2, Jusupov, Hjartarsson 1,5; Damljanovič, Agdenstein 1, Popovič 0,5; Kožul 0. »Nemško vprašanje« buri socialistične države VARŠAVA — Na 38. redni letni konferenci ministrov za šport socialističnih držav, ki se je včeraj končala v Varšavi, je bila v ospredju bojazen pred »nemškim vprašanjem«. Predsednik športne zveze iz NDR Eichler ni skrival zaskrbljenosti zaradi odhoda vzhodnonemških športnikov v ZRN. Podpredsednik športne zveze NDR Heinze pa je dejal, da ni vzel v poštev možnosti sestave skupne ekipe po vzoru obeh Korej. Vsi ministri pa so se strinjali, da je treba izredno ostro nastopiti proti vsaki obliki dopinga, mnenja pa so bila deljena glede uvedbe profesionalizma in decentralizacije v raznih disciplinah. Za slednji dve stališči so se zavzemale SZ, Poljska, Madžarska in NDR, odločno pa sta nasprotovali Kuba in Romunija. Namizni tenis Jutri ekipno za DP mladih Jutri bodo v telovadnici na Ul. Pas-coli celodnevne ekipne namiznoteniške kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu v mladinskih kategorijah. Nastopali bosta tudi vrsti Bora Far-co in Krasa, ki bosta merili moči v kategoriji naraščajnic: Bor z eno ekipo, Kras pa z dvema. Tekmovali bodo tudi med naraščajniki in pa med mladinci ter mladinkami. Danes v Gorici Prvi nastop Domovih kadetov Danes se bo pričelo košarkarsko deželno prvenstvo kadetov. Za naslov se bo potegovalo sedem ekip, med temi tudi Dom. Brumnovi varovanci bodo danes ob 16. uri na domačih tleh v telovadnici Kulturnega doma v Gorici igrali proti Pomu iz Tržiča. V rokometnem prvenstvu C lige Danes start Krasa Trimac Končno bodo s prvenstvenimi tekmami pričeli tudi rokometaši Krasa Trimac. Še naprej bodo nastopali v C ligi in sicer v skupini C (FJK in vzhodna Benečija), ki bo letos štela 12 ekip, torej dve več kot lani. Medtem ko je letošnji cilj krasovcev spet obstanek v ligi, se bo predvidoma boj za napredovanje bil med Pastajollijem iz Trevisa, ki je letos okrepil moštvo z nakupom nekaterih veteranov iz A lige, in Vittoriom Venetom, ki je lani izpadel iz B lige. Kot znano, je imel letos Krasov trener Lazar precejšnje težave s sestavljanjem ekipe, saj je v zadnjih mesecih odpotovalo k vojakom kar sedem standardnih igralcev. Kljub temu je le skrpal dokaj kompetitivno ekipo, kot smo lahko ugotovili na zadnjih predprven-stvenih prijateljskih srečanjih (omenimo zelo dober nastop na tekmi proti Vittoriu Venetu, ki so jo naši osvojili s 27:32, polčas 15:14). Realne možnosti Krasove postave bomo seveda lahko preverili le med prvenstvom. Prav v prvem kolu bodo krasovci danes ob 17. uri gostovali pri Jolliju iz Campoformida, ki je novinec v ligi in bo neposreden tekmec naše postave v boju za obstanek. Trener Lazar računa na naslednje igralce: Klinc Peter '69 vratar G la vina Igor '68 vratar Milič Aleks '62 krilo Kozlovič Jaro '69 krilo Vremec Martin '71 krilo Škrk Peter '68 krilo Race Borut '68 bek Grilanc Mitja '68 bek Weissenegger Thomas '68 bek Dolliani Boris '64 bek Raseni Gabrijel '68 center Pertot Marko '69 center Fonda Rado '71 pivot Peric Gregor '72 pivot Občasno bosta za Kras Trimac lahko nastopala tudi vojaka Marko Sardoč in Alan Oberdan (oba igrata v vlogi pivota), ki pa zaradi nerednega treniranja ne bosta mogla odigrati tako važne vloge, kot sta jo lani. (Pjotr) »Mundial« v Italiji se hitro bliža Nestrpno čakanje na žreb V Vidmu najdlje z deli Svetovno nogometno prvenstvo se bliža s hitrimi koraki. Osmega junija prihodnjega leta se bo v dvanajstih mestih Italije začela ena največjih športnih prireditev na svetu, ki bo pritegnila pozornost milijarde in več gledalcev, ki bodo neposredno, večina pa na televizijskih ekranih sledili dogajanjem na igriščih. Po dosedanjih podatkih vemo, da bodo svetovno prvenstvo prenašali v več kot 120 državah sveta in to s pomočjo 160 televizijskih mrež, ki bodo na tisoče ur oddajale dogodke s srečanj in vsega ostalega, kar sodi zraven. Sedaj, ko so v bistvu znana imena skoraj vseh nastopajočih reprezentanc, bo važno, kako bodo sestavljene kvalifikacijske skupine. Znano je, da bo na tem svetovnem prvenstvu nastopilo 24 državnih reprezentanc, ki so si mesto na mundialu (razen Italije, ki je organizator, in Argentine, ki je osvojila zadnje svetovno prvenstvo) zagotovile po seriji predkvalifikacijskih nastopov. Devetega decembra bo v Rimu žrebanje za sestavo šestih skupin, v vsaki od katerih bodo igrale po štiri ekipe. Za sedaj se ve le, da sta nosilca A in B skupine Italija in Argentina. »Azzurri« bodo vsa tri kvalifikacijska srečanja odigrali v Rimu, Argentina pa bo prvo srečanje odigrala v Milanu, ostali pa v Neaplju, tako da Maradona in tovariši računajo na odločno navijanje Nea-peljčanov. Sicer bodo srečanja skupine A v Rimu in Firencah, tekme skupine B pa v Neaplju in Bariju, skupine C v Turinu in Genovi, skupine D v Milanu in Bologni, skupine E v Veroni in Vidmu, skupine F pa v Cagliariju in Palermu. Toliko o kvalifikacijskem delu. V osmini finala si bodo mesto zagotovile prvo in drugouvrščene ekipe posameznih skupin ter štiri najboljše tret-jeuvrščene ekipe. V primeru, da bo več tretjeuvrščenih ekip zabeležilo enak izid (število točk, količnik v golih itd.), bo žrebanje določilo, kdo bo napredoval. Sicer že pred decemberskim žrebom marsikdo ugiba, kje bo kakšna reprezentanca igrala. Največ polemik je nastalo zaradi angleške reprezentance oziroma zaradi njenih navijačev, holi-ganov, ki jih nihče ne mara. Zaradi tega je organizacijski odbor ob podpori mednarodne nogometne federacije predlagal, da bi angleško izbrano vrsto vključili v F skupino, to je ali na Sardinijo ali na Sicilijo. S tem bi namreč bolje nadzorovali prihod in odhod angleških prenapetežev, ki so znani zaradi svoje »rušilne moči«. Kar zadeva jugoslovansko reprezentanco, ki je na španskem mundialu leta 1982 zasedla 16. mesto, so možnosti, da bi igrala v Vidmu ali Veroni, majhne. Organizatorji videmskega dela mundiala so namreč izrazili željo, da bi v furlansko središče prišla ekipa iz take države, ki bi ob primerni rek- V jutrišnjih srečanjih v amaterskih nogometnih prvenstvih Tokrat igrata v gosteh samo Mladost in Primorec 1. AMATERSKA LIGA Juventina Radenska - Tamai Juventina Radenska jutri nima kaj dosti taktizirati, potrebuje zmago in za dve točki mora dati res vse od sebe. To je edina pot, da se štandreška ekipa izkoplje iz sedanjega slabega položaja in napreduje na lestvici. Tekma proti Tamaiu sodi med srednje zahtevne, saj so Furlani na gornjem delu razpredelnice in z 10 točkami sledijo vodilni trojici (San Canzian, Porcia in Varmo). To pa je za Štan-drežce v tem trenutku stranskega pomena, saj morajo že od prve minute dalje igrati napadalno in prepričati predvsem sebe, da so vredni te kategorije in boljšega položaja na razpredelnici. Če je lahko v uteho, povejmo, da je Tamai v nedeljo igral neodločeno na gostovanju proti Vjsinaleju, ki je zadnji na lestvici. 2. AMATERSKA LIGA Zarja - Gonars Nasprotnik Zarje, ki se je lani dobro odrezal (sicer v skupini D 2. AL, v kateri je s 36 točkami končal na 5. mestu lestvice), letos igra res povprečno. Zgleda, da pri novih nakupih (v ekipi je precej novosti) voditelji niso imeli srečne roke. V 9 tekmah je Gonars zbral le 4 točke, predvsem zato, ker so v prvi vrsti odpovedali napadalci, o čemer pričajo le štirje zadetki. Zato ni čudno, da je Gonars prišel do edine, čeprav pičle zmage (1:0) v Santamarii. Zarjani so si s tremi točkami, ki so jih osvojili v zadnjih dveh nastopih, nekoliko opomogli, poleg tega se je tudi vzdušje v ekipi precej popravilo. Prav zato navijači upajo, da bo Zarja nadaljevala s serijo pozitivnih nastopov. Primorje - S. Vito Enajsterica S. Vita je letos res presenetila, če upoštevamo, da se je lani za las rešila izpada. Zbrala je že 11 točk, tako kot Primorje. Doslej je klonila le doma proti Staranzanu in v gosteh proti Aguilei, torej ekipama zgornjega dela lestvice. S. Vito se je postavil v ospredje predvsem zaradi prodornega napada (16 golov). Najboljši strelec je Faleschi, ki je v 9 tekmah dal 8 golov. Kot vidimo torej, prihaja v goste k Primorju res nevaren nasprotnik. Pozabiti pa ne smemo, da proseška enajsterica letos ni še doživela poraza. Zmagala je sicer samo dvakrat, zato pa je iztržila kar sedem neodločenih izidov. Prav zato rdeče-rumeni v prvi vrsti računajo, da bodo jutri nadaljevali s pozitivno serijo, navijači pa seveda upajo na kaj več, na tretje prvenstveno zmago. Vesna - Staranzano Prav v nedeljo je Staranzano doma klonil proti Pierisu in to je bil za ekipo, ki sodi med kandidate za napredovanje, drugi prvenstveni poraz. Zato smo prepričani, da bo Staranzano, ki razpolaga s solidno obrambo (prejel je le štiri gole), prišel z namenom, da neporažen zapusti kriško igrišče. Pozabiti ne smemo, da je že lani Staranzano premagal Vesno v Križu, vendar so se mu naši oddolžili v Staranzanu. Škoda, da bo Vesna v tem zahtevnem nastopu morala stopiti na igrišče v precej okrnjeni postavi. Papini, Leonardi in Pic-hierri so izključeni, a Roberto Candot-ti, ki je imel nogo v mavcu, je šele pred kratkim začel s treningi. Tudi Naldi ni še popolnoma okreval, Kos-tnapfel pa je še vedno odsoten zaradi študijskih obveznosti. Zato bo verjetno moral obleči dres tudi sam trener Fabio Candotti. 3. AMATERSKA LIGA Sovodnje - San Lorenzo Sovodenjcem se jutri ponuja lepa priložnost, da se spet vključijo v krog ekip, ki se potegujejo za napredovanje. Na domačem igrišču bodo namreč srečali ekipo iz Šlovrenca, ki je z 10 točkami na 3. mestu razpredelnice. V primeru zmage bi slovenski nogometaši dohiteli San Lorenzo na tem položaju. Možnosti za uspeh so precejšnje, saj je ekipa že proti Sagradu pokazala, da se je precej dobro izvlekla iz kriznega položaja. Fossalon - Mladost Kraševci bodo jutri v Fossalonu igrali proti enakovrednemu nasprotniku. Tekma bo zato dokaj zanimiva in odprta vsakemu rezultatu, saj imajo domači le točko prednosti pred Mladostjo. V primeru uspeha, in to ni izključeno, bi se doberdobska enajsterica otresla spodnjega dela razpredelnice in zaplavala v mirnejše vode. Romana - Primorec Čeprav je Romana solidno začela (tri tekme, 4 točke), je v zadnjih treh nastopih doživela prav toliko porazov in vrh tega ni dala niti gola. Sicer je prav napad šibka točka Tržičanov, ki so doslej le štirikrat zatresli mrežo nasprotnikom. Zato bi moral Primorec, čeprav je edina naša ekipa na Tržaškem, ki tokrat igra v gosteh, zanesljivo zmagati. Breg - Junior Aurisina Nabrežine! gotovo niso več tista pe-pelka kot lani, ko so končali prvenstvo s 16 točkami na 11. mestu lestvice. Letos so zbrali že 8 točk in, čeprav so ranljivi v obrambi (prejeli so že 9 golov), razpolagajo s prodornim napadom (10 golov). Najboljši strelec je Persi s 6 zadetki, sledi mu Zaccaria, ki je bil trikrat uspešen. Po treh zaporednih porazih v taboru Brega računajo, da bodo prekinili negativno serijo tudi zato, ker imajo z nasprotnikom nekaj odprtih računov. Lani (18. 12.) je namreč v Dolini prav ob koncu srečanja prišlo do hudih izgredov. Upati je, da se letos kaj podobnega ne bo ponovilo in da se bo tekma končala v prijateljskem vzdušju. Gaja - Aurisina To bo osrednja tekma kola, saj imajo gajevci le točko več od Aurisine, ki pa ima tekmo manj. Nabrežinci tako kot lani tudi letos računajo na prestop v višjo ligo. Doslej niso še doživeli poraza in čeprav so dali le 7 golov, so na zgornjem delu lestvice, ker razpolagajo z zanesljivo obrambo (v 6 tekmah so prejeli le 2 gola). Glede na to, da je Gaja dosegla že 14 golov (Starc 6), se jutri na Padričah obeta res zanimiv dvoboj. Kras - Stock Tržačani, ki so bili praktično že odpisani, so z nedeljsko zmago proti Primorcu spet prišli v ospredje, tudi glede na to, da imajo še tekmo v zaostanku. Zato bo Stock zelo nevaren nasprotnik za Kras, ki letos v Repnu ni še prišel do zmage (1 poraz, 3 remiji). Krašovce bi tokrat morda zadovoljila tudi delitev točk. (B. Rupel) lami zagotavljala tudi kasnejši tu tični priliv. (0 Kako pa se Videm pripravlja na veličastno športno manifestacijo? M,, ne duše lahko rečemo, da so prav demčani, kljub objektivnim težava^ pokazali verjetno največjo resnost da so vsa dela, ki so bila načrtova ' skorajda pri kraju. V Vidmu hudih P lemik pri dozidavi štadiona ni ° J kot se to dogaja v večjih mestih. I velikih špekulacij, ki so na žalost © sikje zahtevale tudi človeške žrtve. Sicer, kot se spodobi pri tako zaht ^ nem organizacijskem ustroju, vse gre kot po olju. Najprej so nastale žave med samimi organizatorji © demskim prvoligašem Udinese) glede nekaterih obrobnih pobud, je bilo prijateljsko srečanje med Bra^ lij o in reprezentanco sveta ob PoS veni tekmi Žica. Polemike in nos ti lasja so se nadaljevala, na srečo P dela niso zastajala. ..tj V furlanskem središču bodo pora več kot 25 milijard lir za ureditev 5 diona ter ostalih infrastruktur, s ka rimi bodo ugodili športnikom, °h ^ stvu in številnim novinarjem, ki . prišli za to priložnost. Okoli sta°l0m. urejajo štiri parkirišča, kjer bo Pr°® ra za 5.000 avtomobilov in 170 avto sov. Ob glavnem vhodu pokrite tri ne so novi prostori, v katerih bo de vala večja restavracija. V istih pr°® . rih bodo namestili tudi vse Potre e. za novinarje in fotografe, ki hodo i© li na razpolago prenosne tele© / kompjuterje, faxe, fotografske razV!L„ niče in vse, kar sodi zraven. Ob 1 bo delovalo posebno kompjute© središče, ki bo dajalo vse potrebne formacije o svetovnem prvenstvu, tovo posebna novost za novina > predstavlja za to priložnost izdela . delovna miza, v kateri bodo vgraj televizijski ekran, telefon in kompl ter. Mogočna novinarska tribuna V bo sprejela 524 novinarjev, 362 te© zijskih in radijskih komentatorjev 80 fotografov. j. Da televizijski gledalci ne bodo P krajšani niti za najmanjše detajle, delovalo kar 14 televizijskih kamer' ^ katerih bosta dve vgrajeni v sa vratih na igrišču, kar bo gledale nudilo možnost, da si bodo neka akcije ogledali s povsem novega ^ nenavadnega zornega kota. Sicer s ._ že tehnični detajli. Med samim kv bodo ®° fikacijskim delom (tekme sporedu 13., 17. in 21. junija) Pa Vidmu zaposlenih več kot 160 ose bodo na razpolago gledalcem, nvsg. nar jem in gostom. Pred začetkom kega srečanja bodo televizijskim ti dalcem ponudili krajši dokumen , o Vidmu in naši deželi, ki ga je P° priznani režiser Gillo Pontecorvo. Jasno je, da bo junija meseca v -j mu in okolici tudi več manife5^. večjega pomena, da bi vsem n°'?teri-jem nudili čim več elementov, s k 0 mi bi ta del dežele primerno turis reklamizirali. ,T> RUDI PAVSK- obvestila razpolag izkaz® . _ SK BRDINA obvešča člane, da so na na društvenem sedežu ,etc FISI in društvene Izkaznice 23 ejo 1989/90. Člani jih lahko dvig1 v ponedeljek od 19. do 21. ure ŠD BREG - smučarski odsek , priredi sejem smučarske op in sicer v telovadnici v Do*1® ’ i0-remo sprejemajo v ponedel] V 3O t. m., in v torek, 21. t. m., 0 v do 21. ure. Prodaja opreme ^fgi soboto, 25. t. m., od 18. do Z • v nedeljo, 26. t. m., od 1®- po- ure ter od 16. do 19. ure te gl- nedelj ek, 27. t. m., od 1»; u „ ure. Vabljeni vsi zainteresira* SK DEVIN - ŠD SOKOL a V priredita 25., 26. in 27. ®°ye® žifl3 dvorani Igo Gruden - N*. Tr9a št. 89 (v neposredni b. 1 aplje®e sv. Roka) sejem nove in auY smučarske opreme. Stoj3® , pr®' s trgovino 3 A Šport (Trz -a pa vored San Marco 5) ya?Rg/g0. ^r' razpolago z novostmi^*9 ^ po®e' soboto, 25 °b 1 od t« 2i- g,e do 21 sta; nik sejma: v deljek, 27. t. m. in v nedeljo, 26. t. m., ure. AD BOR INFORDATA sklicuje za jutri ob 17- let®' dionu »1. maj« v Trstu, -|api 1 občni zbor. Vabljeni v simpatizerji. ŠPORTNA ŠOLA TRST z„0r v sporoča, da bo redni ° g0«ite2o, četrtek, 23. t. m, v ^išk3 \ dvorani v Trstu, Ul. sv. -gdo#1* z naslednjim dnevnim delova*l otvoritev; 2. poročila . 4, vo ŠŠT; 3. razprava o poročil*®-ve novega odbora; 5. ra 20-3° Začetek v prvem sklic v drugem sklicu ob 20.3U. oa Drevi ob 21. uri v tržaški športni palači v košarkarski B-2 ligi Jadran proti Pierobonu iz Padove s ’^erietn° bom enoličen, dolgoča-zm' toda spet bom ponovil isto kot po Dr 91 v Castel San Pietru. Takrat smo a9ali Castel San Pietro in smo to s6m proti San Donaju. V sobo-am,®° v ^an Lazzaru premagali Mala-te. J8, v tem kolu pa nas čaka domača le ®a s Pierobonom iz Padove. No, ZlllflfTfl \r Qan T a77arn HG bO H.1Č Pom . v oaii bazzat u iie uu im er ,'enita, če doma ne premagamo Piti °na iz Padove,« je dejal Jadranov Ze[Qe^ Valter Vatovec pred drevišnjim Potnembnim srečanjem v tržaški Padov1 Pa*a^ P1"* moštvu Pierobona iz točk°^a*arP iz Padove imajo le dve ^ l' jadranovci pa štiri več. Že to nje6' .^-šne pombembnosti je dreviš-ohp Sr,ecanie za naše košarkarje, saj se šrj ®klPi borita proti izpadu. »V prej-(jp j® kolu je Pierobon v mestnem t(>čk1URPr0ti Petrai:ci izgubil le za štiri Za p' Ekipa torej ne popušča, bori se brsk't!ane^ *n zat° Je tudi na novem-ioj,,1 borzi najela dva igralca, ki bosta tovea Proti nam,« je še nadaljeval Va- nov[6VišnP Jadranov nasprotnik je t6v .neo v ligi in je eno od treh moš-dve z Padove v tem prvenstvu. Ostali prv ta Virtus in Petrarca, ki pa sta na ® (v skupini ostalih štirih ekip), oz. na drugem (z ostalimi tremi moštvi) mestu lestvice. V letošnji sezoni je Pierobon odstopil Petrarci kar tri igralce (Cartierija, Venturata in Zorze-nona), ojačil pa se je s Carniatom (22 let; 202 cm; center, Oderzo), s Pasini-jem (29 let; 198 cm; krilo; Zellarino Mestre) in Merlinijem (26 let; 187 cm; bek; Bassano). Ostali Pierobonovi košarkarji pa so še precej stari: play Trivellato ima 31 let, krila Olia in Ruggeri imata 29 let, beka Seno, Illoti in krilo Pinton pa po 26 let. Kaj pa v Jadranovem taboru? Zdravnik Daniel Žerjal in maser Giacomo Passavanti imata polne roke dela. Robi Daneu ni redno treniral, bolečine v kolenu ima tudi David Pregare, v sredo pa se je lažje poškodoval še Sandi Rauber. Zaradi gripe pa ni treniral Martin Pertot. Zdravstvena Jadranova slika tudi pred gostovanjem v San Lazzaro ni bila najboljša, kljub temu je naša združena ekipa zmagala. Upajmo, da bo tudi tokrat tako... Še posebno, ker bodo vsi Jadranovi tekmeci v boju za obstanek imeli težke preizkušnje. Castel San Pietro bo gostoval v Faenzi, Malaguti v Imoli, Sandi Rauber med metom na koš v tekmi z Ozzanom Cesena bo igrala v Padovi proti Petrarci, Oderzo pa v Ozzanu. San Dona bo skušal na domačih tleh osvojiti prvi točki na račun Vicenze. Drevišnja zmaga bi bila torej še kako dobrodošla, saj čakata nato naše košarkarje dve zaporedni gostovanji v Padovi, najprej proti Virtusu, nato pa proti Petrarci. Tekma Jadran - Pierobon Padova bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri. (bi) Ženska C-l liga Derbi kola za Bor Elpro 0f£rago zaporedno gostovanje °ojkaric Bora Elpro si nedvom-sai Zas^u^i vzdevek derbija kola, jJJ® bosta drevi v Villi Vicentini rj. ®erEi ekipi, ki si delita prvo sam- aa začasni lestvici z enim vim izgubljenim nizom. ne je začel letošnjo sezono z ngjT^fitimi ambicijami celo po Po 1 k uvrstitvi. Ekipa je že lani doi s abem začetku v povratnem -lu sezone odigral. a zelo vidno hesr)0' letos Pa igra s praktično je Pramenjeno postavo, v kateri ki j Vni adut center Stabilejeva, d6£,.ena najboljši igralk v naši Big b' saj se je zanjo zanimalo že p S° klubov iz višjih lig. se . dragoceni zmagi v Mestreh 3osto Ve.Podajajo na novo težko Zdv Yanje precej razbremenjene, ran aai° se, da je treba drevi ig-itio0n? vse ali nič, saj je Vivila hkrati Pvremagati le z dobro in yišnjI Požrtvovalno igro. Z dre-let0g ® nasprotnikom so se plave in obaijakrai pomerile v pokalu pa nkr, -t izgubile s 3:2, vendar stav; t ^oli igrale v popolni po-čp, x dirrat pa bodo vse na igriš-dartnsPrav sia oba Borova stan-lijeva • Cenira Maverjeva in Vida-žav s dbnii med tednom nekaj te-g°tovnP*-'°dbami, a bosta drevi obi£fli_ st)snili zobe in dah svoj ‘Cajen doprinos. V deželnih odbojkarskih prvenstvih C-2 in D lige Na Proseku derbi D lige Za ljubitelje odbojke so srečanja na domačih tleh v moški C-2 ligi in ženski četrtoligaški derbi na Proseku najdos-topnejše tekme 4. kola v deželnih odbojkarskih ligah, medtem ko bodo vsi trije naši ženski tretjeligaši tokrat gostovali. Vse kaže, da tržaški Rozzol ne bo mogel prekiniti zmagovite serije 01ympie, ki doslej na svoji poti še ni našla doraslega tekmeca. V taboru Goričanov prevladuje optimizem, saj zaenkrat res ni videti ekipe, ki bi bila odločno boljša od Jakopičeve šesterke. Rozzol je ekipa izkušenih veteranov, ki so po uvodnem porazu v Prati na najboljši način izkoristili dvojni domači nastop proti Torriani in Re-manzaccu in se predstavljajo v goriškem slovenskem športnem centru kot neugoden, toda neambiciozen tekmec. Pol ure prej se bo v telovadnici Kulturnega doma začel dvoboj med združeno ekipo Meblo Imsa in Libertasom iz Turriaca. Petejan, Lavrenčič in njuni mladi tovariši so nesporni favoriti, saj je že tako šibki Turriaco letos izgubil svojega najboljšega igralca Zanollo, ki je prestopil v vrste videmskega B-l ligaša Rangersa. Goričani so turjaške odbojkarje letos že dvakrat prepričljivo premagali v tekmah za pokal FJK, tokrat je pomembno predvsem to, da nasprotnika ne podcenjujejo. Igralci Bora Cunje Avtoprevoza so po dveh zaporednih porazih trdno odločeni premagati pordenonski Volley. Ekipa bo tokrat nastopila v popolni postavi, manjkal pa bo seveda še naprej poškodovani podajač Batič, na katerega pa žal še dolgo časa ne bo mogoče računati. Gostje iz Pordenona so se letos nekoliko okrepili, igra pa sloni na treh dokaj močnih napadalcih. Vsekakor imajo plavi vse možnosti, da osvojijo drugi par točk, kljub temu da začetek sezone ni bil najbolj spodbuden. v ženski C-2 ligi bi morala združena ekipa Agorest na gostovanju v San Giovanniju al Natisone s tamkajšnjo ekipo PAV opraviti le golo formalnost, saj je nasprotnik ob Pierisu menda naj šibkejša šesterka v ligi. Mnogo težja pa je naloga obeh slovenskih šesterk s Tržaškega. Sokol Indules bo gostoval v Prati pri ekipi, ki je pred pričetkom sezone sodila v širši izbor kandidatov za visoko končno uvrstitev, čeprav je ekipa v primerjavi z lansko sezono prikrajšana za eno igralko standartne postave. Po dveh uvodnih porazih in gladki zmagi v Fontanaf-reddi bodo Pordenončanke nemara napele vse sile, da premagajo vrsto trenerja De Waldersteina. Za nabrežinsko še-sterko gre torej za zanimiv izziv in ta tekma bo nedvomno bolje kot vse dosedanje pokazala, kakšna je prava moč so-kolovk v letošnji sezoni. Sloga Koimpex bo nastopila v Gradišču pri Torriani. Postava slovenskega trenerja Igorja Orla po jakosti prav tako sodi med šesterke, ki prihajajo neposredno za prvimi favoriti v ligi, zato je še zlasti na njenem igrišču ne gre podcenjevati. Navsezadnje za Torriano igrata bivši drugoli-gašici Žuttionova in Suerzeva, bivša agorestka Ines Orel in nekdanji veliki up deželne odbojke Pizzamigliova, ki je s svojimi 185 cm v dvobojih nad mrežo še posebej nevarna. Ni pretirana trditev, da je igrišče v Gradišču eno tistih, na katerih se odloča usoda prvenstva, zato bi bili točki za slogašice zelo dragoceni. Na Proseku se obeta zanimiv derbi med pomlajenima vrstama Kontovelk in Brežank, ki imata kot cilj obstanek v ligi. Kontovelke so za uvod zmagale v Gorici pri novincu San Luigiju, Brežanke pa so še brez točk. Obe šesterki sta hkrati že nerodno izgubili neposreden dvoboj za obstanek z Virtusom. Več skrbi imajo v Dolini, saj trener Kušar še ni mogel poslati na igrišče takšne šesterko, kakršno si je zamislil pred pričetkom sezone. Poleg Franke Žerjal je zdaj poškodovana še mlada univerzalka Ilaria Giorgi, ki bo igrala le, če bo res potrebno. Vzdušja v ekipi težave vsekakor niso poslabšale. Kontovelke so nekoliko bolj izkušene, saj ob treh mladinkah igrajo tri že bolj izkušene odbojkarice, med katerimi bivša meblovka Garbinijeva. Rolkarji Mladine še nikoli tako uspešni SffisSšSS " ' * na višin=v °m sezone Pa so bili Xa di Tures nL?riffaVah v kraiu sJlani Mlad;!1'600 m) P" Brunecku. liifl6l°Vali na vsohS° V letošnh sezoni 4ar‘ski PO& V£^izkušnjah za ita- Bi! Še ha d runi F t , drzavno prvenstvo >.valci so s9« tekmovanjih. Vsi tek-dnk0Voliili o ,- °]lmi nastopi povsem Sr,e uv st■ tvie®e,r Pečajo tudi zelo n? lestvicah ,nv^ladine na društveno bili ceJ°*k?k la ®esta, enkrat ajd’ nekaj izrp5etrt9' Med fanti pa je palcev o v? Perspektivnih tek- £>kU' ž°e katerih smo v našem ZemCejetakoz d krat P°r°čali. Erik Jttance v L dresom državne repre-pjadinci nastl ft)tm Preizkušnji med enstvu Pil celo na evropskem 9 ahfondo v x!^adzarskem in na EP Montebelluni, kjer se je uvrstil na odlično 12. mesto. Na finalu za italijanski pokal je bil četrti, na finalu za DP pa šesti. Pri ocenjevanju vseh teh njegovih dosežkov, je treba upoštevati, da je Erik tekmoval v glavnem proti rolkarjem, ki so tudi za dve leti starejši od njega, zato so vse njegove uvrstitve pravzaprav odlične, poziv za udeležbo v reprezentanci pa enkratno priznanje. Drugi »mladi junak« kriškega društva je David Bogateč, ki je v kategoriji najmlajših letos pregazil vso italijansko konkurenco. Dobil je namreč vseh šest kavlifikacijskih preizkušenj za pokal in vse tri za državno prvenstvo, v finalu DP pa je osvojil končno tretje mesto, pri čemer je treba poudariti, da so na tem sklepnem tekmovanju kategorijo najmlajših združili s cicibani, ki so tudi za dve leti starejši. Torej spet velik podvig, kateremu je treba dodati še zmago na mednarodnem tekmovanju v Trentu in odličen nastop na propagandnem tekmovanju ob robu EP na Madžarskem. Ostali, kot rečeno, so s svojimi nastopi resnično povsem zadovoljili, čeprav zaenkrat še niso dosegli vidnih uvrstitev, razen Tiborja Drasiča, ki je prav na zadnji tekmi za DP v Comu gsvojil odlično tretje mesto med najmlajšimi. Vso to obsežno delovanje (naj povemo le, da so samo za udeležbo na najpomembnejših tekmovanjih po Severni Italiji z društvenim furgonorm prevozili kar 6.000 km) zahteva seveda veliko napora s strani društva. Trud tekmovalci poplačajo z zagnanostjo in uspehi, tekmovanja pa v glavnem finansirajo starši s pomočjo društva, ki bi si verjetno glede na uspehe zasluži- lo pozornost kakega vidnejšega spon-sorja. Kdor še vedno misli, da je rolkanje podzvrst smučarskega teka, se vsekakor krepko moti. David Bogateč je na primer preteklo zimo v Sappadi osvojil naslov Tržaškega prvaka v smučarskem teku, v društvu pa so si nabavili nekaj posebnih rolk, ki omogočajo cestno vadbo v »snežnih razmerah«, da bi se nato pozimi preizkusili tudi na snegu. Pa še to. Rolkarji Mladine bodo svojo uspešno sezono praznovali na skupnem večeru v Domu Albert Sirk, v petek, 1 decembra, (ak) Na slikah: skupina Mladininih rolkarjev (levo) med pripravami pri Brunecku; David Bogateč (desno) je letos v kategoriji najmlajši pregazil vso italijansko konkurenco | domači šport DANES SOBOTA, 18. NOVEMBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran -Pierobon PD MOŠKA D LIGA 21.00 v Moglianu Venetu, Ul. Olme: Mogliano Venelo - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Goriziana; 20.30 v Repnu:Kontovel - Cicibona DRŽAVNI KADETI 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Ferroviario NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Servolana B ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Villi Vicentini: Vivil - Bor El-pro MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Volley Pordenone; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Meblo Imsa - Libertas Turriaco; 20.30 v Gorici, drevored 20. septembra: 01ympia - Rozzol ŽENSKA C-2 LIGA 17.30 v San Giovanniju al Natisone, Ul. Antiča: PAV Natisonia - Agorest; 18.00 v Prati di Pordenone, Ul. Martiri della Liberta: Prata - Sokol Indules; 18.00 v Gradišču, Ul. San Michele: Torriana -Sloga Koimpex ŽENSKA D LIGA 18.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar UNDER 18 ŽENSKE 16.00 v Trstu, Ul. Visinada: Julia - Breg Agrar NOGOMET UNDER 18 14.30 v Dolini: Breg - Edile Adriatica NAJMLAJŠI 15.30 v Krminu: Cormonese B - Juven-tina CICIBANI 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Isotnina A; 14.30 v Sovodnjah: So-vodnje - Azzurra; 15.00 v Dolini: Breg -Costalunga; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ponziana; 15.00 na Proseku: Primorje -CGS MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex A -Costalunga; 15.45 v Bazovici: Zarja Adri-aimpex B - Fani Olimpia ŠAH ZAMEJSKO PRVENSTVO 15.30 v Trstu, Gregorčičeva dvorana: nastopajo naši šahisti ROKOMET MOŠKA C LIGA 17.00 v Campoformidu: Jolly - Kras Trimac JUTRI NEDELJA, 19. NOVEMBRA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina -Tamai 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Gonars; 14.30 na Proseku: Primorje - San Vito al Torre; 14.30 v Križu: Vesna - Staranzano 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lo-renzo; 14.30 v Fossalonu: Fossalon - Mladost; 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana -Primorec; 14.30 v Dolini: Breg - Junior Aurisina; 14.30 na Padričah: Gaja - Auri-sina; 14.30 v Repnu: Kras - Stock NARAŠČAJNIKI 10.30 v San Giovanniju al Natisone: Natisone - Juventina NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - SanfAn-drea; 9.00 v Domju: Domio - Zarja Adria-impex ZAČETNIKI 9.15 v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio -Breg; 9.30 v San Giovanniju al Natisone: Natisone - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Domio; 13.30 v Trstu, Campanelle: Don Bosco - Primorje ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 na Opčinah: Sloga - DLF; 10.30 v Trstu, šola Galilei: Inter 1904 - Bor UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CUS Trst; 11.00 v Trstu, Altura: Club Altura Omse - Bor Friulexport UNDER 16 MOŠKI 11.00 v Čedadu, Ul. Tombe Romane: ASFJR - Sloga KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI 9.00 na Proseku: Kontovel - Staranzano; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Ferroviario DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Don Bosco B NAMIZNI TENIS EKIPNE KVALIFIKACIJE ZA DP 9.00 V Trstu, Ul. Pascoli: nastopata tudi Bor Farco in Kras Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sobota, 18. novembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Član ItaHian«*« ,amžnikov FIEu Salvadorju ponovno grozi režim terorja generala D’Abuissona Predsednik Cristiani je uvedel cenzuro Vse tiskovne agencije nadzoruje vojska Prebivalstvo najbolj izpostavljenih mestnih četrti zapušča domove (AP) SAN SALVADOR — Pokol šestih ja- niti s strani ZDA. Gverilska radijska zuitov in dveh uslužbenk srednjeame- postaja Venceremos je medtem sporo- riške univerze v San Salvadorju je iz- čila, da je zavzela kakih 15 mestnih zvala ostre reakcije po vsem svetu. četrti, redna vojska pa je popolnoma Očitno je, da so jezuite pobili pripadni zbegana, saj se gverilci gibljejo pre- eskadronov smrti, na očitke pa je sal- težno ponoči in jim zato ne more do vadorski predsednik Alfrede Cristiani živega. odgovoril tako, da je v državi uvedel Umor jezuitov se tako počasi spre-cenzuro. Vse tuje tiskovne agencije od minja v kočljivo mednaodno afero, včeraj nadzorujejo vojaki. Washington ga je sicer obsodil, kot V vseh večjih mestih pa se nepreki- večkrat v preteklosti je zagrozil s grenjeno nadaljujejo spopadi, ki jih je kinitvijo dobave orožja vojski, vendar včeraj okrepilo tudi letalstvo. Bombar- kaže, da so javne grožnje le slepilo, diralo je ves severni predel San Salva- ZDA namreč pošljejo v Salvador vsa- dorja, bombe pa so povzročile neštete ko leto ogromne količine orožja, kate- požare. Očividci so povedali, da so po- rega vrednost presega 80 milijonov žari siloviti, iz česar je mogoče sklepa- dolarjev. Neki tuji diplomat je izrazil ti, da se je letalstvo poslužilo smrto- bojazen, da je nad Salvadorjem spet nosnega napalma. Gverilska osvobo- zavladala senca generala D Abuissona, dilna fronta je preko svojih informa- saj je pokol jezuitov jasen dokaz, da se cijskih virov sporočila, da upravljajo hoče skrajno desničarsko gibanje Are- letala salvadorske vojske po vsej ver- na čimprej iznebiti svojega »umirjene- jetnosti izkušeni ameriški piloti, ki so ga« liderja Cristianija. Predsednik na- v glavno mesto skrivaj prispeli iz mreč ni pokazal trde roke niti sedaj, ameriškega vojaškega oporišča Ilo- ko je gverila izredno močna. Edino, pango. Te domneve ni nihče potrdil, kar lahko reši »ugled« salvadorske vendar tudi demantijev doslej ni bilo, vojske je torej režim terorja. Kmalu morda prve obtožbe zaradi nesreče pri Crotoneju CROTONE — Državni P\aV'_ dnik Elio Costa je v zvezi z želez-niško nesrečo pri Crotoneju, kjer je umrlo 12 oseb, 32 pa jih je bil° ranjenih, že zaslišal celotno osebje na crotonski železniški postaj in skoraj vse ranjence. Zaslišat mora še strojevodjo motornega vlaka Pasgualeja Fioraja, ki je bi v nesreči zelo hudo poškodovan, vendar pa njegovo življenje p° tr' ditvah zdravnikov ni v nevarnos- ti. O rezultatih preiskave je Costa govoril na tiskovni konferenci in v zvezi s poškodovanim strojevodjem velja povedati, da sodstv ^ podrobno raziskuje njegovo morebitno odgovornost za katastrom Skupaj z njim se je v kolesju sobj ne preiskave znašel tudi postajni načelnik^ v Crotoneju Francesc Nocita. Čeprav je za zdaj še prezgodaj za kakršna koli sklepanj^ pa se lahko zgodi, da bosta ob obtožena nenamerne povzročitv železniške katastrofe. Delegacija ZK Slovenije obiskala bavarsko SPD Negotovost po volitvah v Braziliji RIO DE JANEIRO — Povolilni položaj v Braziliji je še vedno povsem nejasen in za zdaj ni mogoče povedati, kdo bo 17. decembra nasprotnik Fer-nanda Collor de Mella v balotaži za izvolitev brazilskega predsednika. Po zadnjih podatkih, ki naj bi se nanašali na 60% glasov, je TV Globo daleč pred vsemi postavljala Collor de Mella (12.710.797 glasov), drugi naj bi bil Brizola (8.762.354) in tretji Ignacio da Silva (7.633.354). Uradni podatki, ki se nanašajo le na 20% preštetih glasov pa drugo mesto za zdaj pripisujejo da Silvi. Politični opazovalci so prepričani, da bo boj med Brizolo in da Silvo negotov do konca. Dokončne izide naj bi po zagotovilu višjega volilnega sodišča objavili najkasneje do 27. novembra. LJUBLJANA — Delegacija CK ZK Slovenije, v kateri sta bila član predsedstva Čiril Ribičič in strokovni sodelavec za mednarodno sodelovanje Bojan Požar, se je vrnila s tridnevnega obiska južne Bavarske. V času obiska sta se Ribičič in Požar pogovarjala z vodstvom SPD za Ingol-stadt in sekretarjem Wernerjem Poes-slom, z vodjo SPD v bavarskem parlamentu Karlom Heinzom Heirseman-nom ter z sekretarjem SPD južne Bavarske Guntherjem VVinklerjem. V. pogovorih so največ pozornosti namenih delovanju političnih subjektov v večstrankarski konkurenci, predvolilnim aktivnostim, vprašanjem soodločanja in samoupravljanja, organizirani navzočnosti v proizvodnji, disciplini v politični organizaciji in drugih aktualnih temah. Obisk so ocenili kot uspešen, zahodnonemški gos- titelji so pokazali velik interes za razvoj političnih in drugih odnosov s Slovenijo in Jugoslavijo. Pogovarjali so se tudi o možnosti za sodelovanje med ZK Slovenijo in SPD južne Bavarske. Tako so predstavnike SPD povabili, naj pridejo na 11. kongres slovenskih komunistov. Ciril Ribičič je po vrnitvi poudaril zanimanje za izmenjavo izkušenj s SPD. Pri pisanju načrta programskega dokumenta ZK Slovenije so upoštevali pozitivne izkušnje drugih naprednih evropskih partij, med njimi tudi za-hodnonemške SPD. Skupni imenovalec je zavzemanje za evropsko kvaliteto življenja. ZK Slovenije je prišla do spoznanja, da rezultatov lastnega delovanja ne more več presojati z nezahtevnimi internimi merili, ampak mora pri tem analizirati tudi delovanje levo usmerjenih partij v Evropi, (dd) V ponedeljek se bo začel 14. kongres K P Romunije BUKAREŠTA — V ponedeljek se bo v Bukarešti začel 14. kongres KP R°.® 0 nije, ki bo sovpadal s skrajno kočljivim trenutkom za evropsko komunisti gibanje. Po vsem sodeč pa Romuni nimajo dvomov, njihov »conducator« Nicei Ceausescu bo že poskrbel, da bo ljudstvo ostalo zvesto načelom znanstven ^9 _ materializma in komunistične pravovernosti. Režim je že jasno povedal, da vrača sovjetsko perestrojko, odločno pa obsoja razvoj dogodkov na MadžarsK ' Poljskem in v Vzhodni Nemčiji. Na kongresu bodo torej le osvojili »program smernice« prihodnje petletke in »splošne smernice razvoja« do leta 2.010. -e Po podatkih dunajskega Inštituta za primerialno gospodarstvo (WIIW) P že sedaj gospodarski položaj Romunije obupen, da bodo le s težavo uresn napovedane cilje razvoja. Že res, da je režim poravnal vse svoje dolgove j tujine, a za ceno strahotnega odrekanja in padca življenjskega standarda. rte, razvita država je sedaj zdrknila na raven držav v razvoju. Živila delijo na K jq tako da prejme priviligirani prebivalec romunskega glavnega mesta mesecn jajc, 200 gramov masla in 500 gramov mesa. Nakupi so možni le v četrti, nekdo prebiva in to le z živilskimi kartami in osebno izkaznico. V prodaji 40-wattske žarnice, tako da je prav zaradi pomanjkanja električne energij6 ,fl munija kršila zakon, ki prepoveduje najemanje tujih posojil, in se za 1 m“1JoVo-dolarjev zadolžila v Kanadi, da bi dokončala svojo jedrsko elektrarno v Cern di. Stališče CK ZK Slovenije o mitingu LJUBLJANA — »Politična privolitev v tak miting bi pomenila nasedanje zmoti, da je mogoče za demokracijo šteti tudi dejanje, ki ogroža temelje vsake demokracije«... »Politične posledice vsiljenega mitinga nosijo njegovi neposredni organizatorji in podpihovalci«... »Obisk ne more biti v prid razumevanja in sožitja, ne more prispevati k temu, da bi složno in svobodno živeli v razlikah«... To so nekateri kratki odstavki iz strnjenega stališča slovenskih komunistov do napovedanega srb-sko-čmogorskega shoda v Ljubljani. Centralni komite ZKS je v četrtek zasedal ves dan in razpravljal o drobnem gospodarstvu in kadrovskih spremembah, šele okrog 18. ure pa je zelo na kratko pod točko »Razno« opravil z napovedanim srbskim mitingom v Ljubljani. Članica predsedstva Sonja Lokar je preči-tala krajše sporočilo, v katerem je poudarila načelno nasprotovanje Slovenije mitingarski politiki. Zavzela se je za konstruktiven razgovor, toda na razumen in ustrezen način. Razprava se je končala s preprosto ugotovitvijo, da ne bodo sprejemali nobenega pisma ali stališča, da izražena mnenja obvezujejo komuniste v SZDL, da jih zagovarjajo. O tem bo torej govorilo predsedstvo SZDL, ki se bo sestalo v ponedeljek. Hkrati pa so ponovno poudarili, da je dovoljenje v pristojnosti države in torej vlade in notranjega ministra. Očitno je, da bo slovenska policija miting prepovedala, saj bi pomenil resno nevarnost za javni red in varnost. Takega - seveda neuradnega - mnenja, je bil predsinočnjim v kratkem razgovoru tudi slovenski notranji minister Tomaž Ertl, ki pa je med drugim dodal, da se bo dosledno izvajal zakon z vsemi verjetnostmi. V ponedeljek bo torej zasedala SZDL, 22. novembra pa slovenska vlada. Iz Kosovega polja pa ponovno poročajo o odločni nameri, da bodo izpeljali »pohod na Ljubljano« in da pripravljajo posebne vlake, avtobuse in mobilizacijo ljudi. Govori se seveda tudi o poskusih mobilizacije Srbov in Črnogorcev, ki žive v Ljubljani in drugje po Sloveniji. Prav v teh poskusih pa tiči glavna nevarnost in tudi resnična politična škoda, ki je že narejena. Odnosi so bili doslej dobri, ni bilo nobenega resnega spora in nestrpnosti, velika večina se je lepo vživela v slovensko, za njih pogosto drugačno življenje. Sedaj pa utegne priti do resnejših težav, saj so slovenski ljudje zaskrbljeni, ogorčeni in trdno odločeni preprečiti kakršno koli obliko nasilnega napada na slovensko vodstvo in družbeni ustroj. Tudi zato je bil odgovor slovenskega CK ZKS tako umerjen, toda hkrati dostojanstven in odločen. - Člani centralnega komiteja so vse dopoldne razpravljali o drobnem gospodarstvu, pri čimer je bilo v Sloveniji že marsikaj doseženo. V uvodnem poročilu je poročevalec Robert Černe ugotovil, da so se zavzeli za strateški razvoj inovativne družbe, ki temelji na pobudi, inovativnosti, podjetništvu in de- mokratizaciji gospodarskega in političnega življenja. Pri vsem tem izhajajo iz trga, vendar pa tudi iz raznih pospeševalnih ukrepov. Predvsem so pomembni dostop do kapitala in posebne institucije na republiški in regionalni ravni za spodbujanje drobnega gospodarstva. Dobršen del zasedanja je bil posvečen kadrovskim vprašanjem, saj so pred člane razgrnili popoln seznam kandidatov, ki so jih evidentirali in jih predlaga sedanje predsedstvo za vse organe ZK Slovenije in Jugoslavije. Razprava se je šele začela, o vseh teh imenih bo še veliko debat in polemik in tudi precej novih predlogov. Seveda ni manjkalo vprašanj in stališč o bodočem predsedniku. Kučan ne namerava več kandidirati in je to tudi odločno ponovil in pojasnil. Predsedstvo pa kandidira tri vidne predstavnike: Borisa Muževiča, Franca Pivca in Cirila Ribičiča. V igri pa so tudi važna mesta, kot so kandidati za tajnika, člane zveznega predsedstva in predvsem za zveznega predsednika ŽKJ, ki bo tokrat na svojem položaju dve ali celo štiri leta. Ni manjkalo polemik, ko je Vinko Hafner ugotovil, da so na kandidatni listi doktorji znanosti, da pa ni, ali jih je premalo, delavcev, in ali je to sploh še delavska partija, saj kandidirajo tudi s socialdemokrati. Po krajši polemiki je še povedal, katere osebnosti konkretno misli. BOGO SAMSA Po Sloveniji božič praznik tudi v Srbiji? LJUBLJANA — Z zakonom 0Jjj, publiških praznikih in dela P ub-dnevih v SR Sloveniji, ki ga je T - - SePHi HcVa skem zasedanju, se pojavlja tum ^cet liška skupščina sprejela na seP .Lnflva skem zasedanju, se pojavlja tv kategorija dela prostega dne, ni republiški praznik, je pa Pr b0-Gre konkretno za 25. december žič. tre- Za božič Slovencem torej ne ^ji ba delati, niti nadomeščati de njK ur. Božič je uradno v Sloveniji p jjjji v toliko, da bodo za ta dan ^0r nadomestilo osebnega dohodk ■ ^cipa bo moral zaradi narave dela žični dan vseeno v službo, bo eteH Kar pa zadeva 1. december, F ^ po prazniku republike. bod° jj,,' prosti le v tistih delovnih kole v0jit dodatek za delo na dela prosti da ; P 13 ^ v prosti le v tistih delovnih K81CytsV°i**1 katerih so se tako opredelili letnih planih izrabe delovnega pa Zahtevo po praznovanju boz afj,j-je zdaj postavil tudi član sve P [avHe jerejskega sinoda srbske Pra ^gtr0" cerkve in zagrebško-ljubljans [uCji polit Jovan. Ta predlaga, da u Srbiji proslavljali božič in im dela prost dan. $H0W OBIŠČITE NAŠE NOVE POSLOVNE PROSTORE KJER SO VAM NA RAZPOLAGO MODELI: IBIZA CRONO - IBIZA DISCO m novi MARBELLA RED - BLACK - JELLOVV do 30. novembra vas čakajo posebne nagrade in raznovrstne atrakcije $EA®*